JUTRA
n praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. lav. v Ljubljani št. 11.4-09 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cestait.13
Oglati po tarif«
Oglu* »prejema tudi ogluni oddelek .Jutra1' v Ljubljani, Prešernova ulic* It, 4
Veliko merfenfe političnih sil v Avstriji
j® z včerajšnjim dnem iz ere medse-oojnih spopadov med meščansko-na-ci°nalističnim Heim\vehrom in socialnodemokratskim Schuizbundom pre-na polje stvarnih razprav. Avstrijci kancelar dr. Scliober je predložil yceraj dunajskemu parlamentu nač.^t ?? .reformo avstrijske zvezne ustave, Je bila, kakor je izjavil v svojem go-;°fu, uveljavljena leta 1920. v razme-|a”- ki današnjim več ne odgovarjajo, !n katere spremenibO sta zahtevala ^vnost in državni interes. Gre predam za reformo zakonodajnih korpo-*ac'i, za ojačenje državne avtoritete, Ja depolitizacijo uprav« in za novo ~°'očiteV položaja slavnega zveznega J»esta Dunaja. Obstojale bi še v naprej zvezne dežele, ki bi po vzgledu pvernoameriških Zedinjenih držav Ijpelo sorazmerno število zastopnikov. *a deželna zastopstva bi skupno z 2astopstvi posameznih stanov nadomestila sedanji zvezni svet. Instituciji narodnega sveta bi ostala, pač pa bi se zmanjšalo število mandatov v Orodnem svetu od 165 na 120 poslancev, zmanjšalo bi se tudi število mandatov v deželnih zborih. Pravice, odnosno' pooblastila zveznega predsednika bi se v svrho ojačenja državne Avtoritete razširila tako, da bi postal Zvezni predsednik enakoveljaven či-JjJtelj poleg narodnega sveta. Zlasti dobil zvezni predsednik pravico se-Tav]i?ti in odstavljati zvezno vlado, £oil bi vrhovno poveljstvo nad voj-Pravico do razpuščanja narodne-Jj? sveta in pravico, odrediti posebne Krepe za obrambo, ako bi bili življenj
Ban ini. Sernec o pomenu uitanovitve dravske banovine
BANOVINA Z NAJBOLJŠIM UPRAVNIM APARATOM V VSEJ DRŽAVI. - PREMAJHEN DELOKROG IN OBSEG PREJŠNJIH OBLASTI.
y- niteresi splošnosti v nevarnosti, fieni *°	P^držano doslej narod-
-n>« svetu, torej vsakokratnemu raz-
Vem1U po^iti^nih moči. Tudi bi po no-Ustanovnem načelu volil zvezne-" Predsednika ne več narodni svet. ves narod. Omejile bi se tudi n°dajne pravice zveznega mesta l^aja.
za l(0r vidimo iz vsebine predlogov va n?stavno reformo, so bile vpošte-Cevc^°.ro vse zflhteve Heirmvehrov-v o’ Sn?in1na demokracija, ki tvori zdi-i »Stri^em r>ar'amentu nasproti meščanskim strankam mo-krm Or,0zicil’n- Je na svojem nedavnem npresu sicer priznala potrebo refor-rek1US	v f7otovii' smereh in se iz-
skn i«Za tn7'nr,rvn0 parlamentarno di-vsa? »' P^ločno na se je izreki? proti niii i!! orrieJitvi odnosno poslabša-ka!f?V Pravice in nroti uvedbi ne nove stanovske zbornice poleg tom intn' Izrekla se je tudi proti Dora V katerakoli oseba ali kor-vicn	iZVf>ri parlamenta dobila nra-
2- ’ Proglasiti izjemno stanje nad drži a'i posameznimi njenimi deli, in Sani,' Se 0sfr0 izjavila proti poslabša .ustavnopravnega položaja Du-h0i „ avtonomne pokrajine. Hud KaW razvil glede zadnje točke. *e n,r zr]ano. je I1eimwelir zlasti gle-unaja, ki ga smatrajo nacionali-
BEOGRAD. 19. oktobra. Novi ban dravske banovine, inž. Dušan Sernec, je izjavil sotrudniku beograjskega {»Vremena« o pomenu ustanovitve dravske banovine sledeče:
»Po velikem dejanju Nj. Veličanstva kralja Aleksandra sem bil samo en dan v Ljubljani. Dobil sem o priliki svo jega imenovanja za bana neštete čestitke od vseh strani. Kar se tiče moje osebe, bi mi bilo ljubše, da bi prebivalstvo počakalo s simpatijskLmi izjavami toliko časa, dokler ne vidi mojega dela, ki ga naj presoja šele potem. Oblasti so sedaj nadomeščene z ba-
novinami, kar smatram kot zelo umestno in dobro. Že od nekdaj sem zastopal mnenje, da so imele poprejšnje oblasti mnogo premajhen obseg in delokrog. Združenje ljubljanske hi mariborske oblasti v dravsko banovino je ravno za Slovenijo na j večjega pomena, ker je Slovenija pasivna provinca. Ako dravska banovina ne bi imela zelo razvite industrije, potem bi se sploh ne mogla vzdrževati. V upravno-teh-ničnem oziru pa morem biti od vseh banov najbolj zadovoljen, ker imam na razpolago najboljši upravni aparat v vsej državi.
Zaroka italijanskega prestolonaslednika
BRUSELJ, 19. oktobra. Italijanski
prestolonaslednik Umberto prispe te dni v Bruselj, kjer se bo vršila zaroka z belgijsko princezinjo Marijo Jose.
Hretacija Rakouskega
MOSKVA, 19. oktobra. Bivši pariški sovjetski poslanik Rakovski, ki je nedavno skupno s Trockim prosil za zopetni sprejem v komunistično stranko, je bil v Saratovu aretiran in odveden v Baranul v Sibirijo v pro-gnanstvo. Baranul leži pri Omsku.
Raketa u usemlrje
BERLIN, 19. oktobra. Za danes napovedana spustitev rakete pri Greifs-\valdu ob Vzhodnem morju v vsemirje, je bila za nedoločen čas preložena. Poizkusi, ki jih je med tem izvršil prof. Oberth, so se popolnoma posrečili.
Reparacijske alimentacije za nezakonske otroke
BERLIN. 19. oktobra. Kakor se poroča iz Londona, je imelo tamkajšnje sodišče odločiti o načelnem vprašanju glede vzdrževalnine za nezakonske otroke zavezniških vojakov v Porenju, katerih število znaša J5.000. Sodišče se je postavilo na stališče, da naj plačuje vzdrževalnino Nemčija, stroški v te namene pa se ji odštejejo
potem od reparacijskih plačil onim državam, katerih vojaki bodo sodno ugotovljeni kot očetje v Porenju rojenih nezakonskih otrok.
Kaj bo s stanouanj-skim zakonom?
Stanovanjski zakon z dne 27. aprila 1929 preneha dne 31. t m. in stem tudi zadnji ostanki nekdaj precej izdatne stanovanjske zaščite. Hišni lastniki so na svojem kongresu v Mariboru 8. septembra ugotovili, da stanovanjske krize ni več. To je s stališča hišnih lastnikov popolnoma umljivo, mnenje velike večine državljanov, ki tvorijo stalež stanovanjskih najemnikov, pa je seveda drugačno. In za tako drugačno mišljenje najde vsak objektiven presojevalec dovolj dokazov povsod, v velikih mestih, industrijskih centrih in kmetskih vaseh. Povsod je premalo stanovanj, tudi v Beogradu in Zagrebu, četudi najdeš danes v teh mestih mnogo praznih stanovanj v lepih modernih zgradbah. Ta lepa, a prazna stanovanja so namreč tako draga, da nih če najemnine plačati ne more. Zato je absolutno potrebno, da se pri rešitvi vpra šanja stanovanjskega zakona upošteva tudi gradbena vrednost stanovanja in doba amortizacije uporabljenega kapitala. Pri tem se je treba postaviti na re-elno trgovsko stališče, da je stanovanje predmet javnega trgovskega prometa, t. j. stanovanje je tržno blago, kateremu se določi cena po v r e d n o s t i, a ne po sistemu verižne trgovine. Za tako stališče nudi tudi sedanji stanovanjski zakon v čl. 10, odst. 4 osnovo, a žal se to ni iz-
stično-meščanski elementi kot trdnjavo socialne demokracije, zahteval, da bi se mu odvzele vse avtonomne pravice.
Vse časopisje v Avstriji je tekom zadnjih tednov mrzlično razpravljalo o nameravani ustavni reformi in politično življenje je postajalo vedno bolj živo. »Veliki teden«, »Začetek boja za Dunaj«, tako in podobno so nazivali listi čas. ko se prične borba za preureditev Avstrije. Socialnodemokratski tisk je vladne napovedi o revizijskih predlogih kvitiral z ostrimi odgovori. Vodilna »Arbelter Zeltung« je posebno ostro reagirala na Scho-brova in Schumyjeva namigavanja o državljanski vojni, ako bi socialni demokrati ne privolili, da se Dunaj oro-Pa izbojevanih pravic. Izjavlja, da socialisti teera oredloira ood nobenim oo-
gojem ne morejo sprejeti. »Ako vlada grozi z vojnim stanjem« — pravi list — samo naj izvoli Ž njim začeti. Mora pa vedeti, kaj pomeni vojno stanje. Pomeni, da se bo tudi zadnja banka zrušila pod navalom vlagateljev, da bo zadnji dolar in funt Izginil iz države, da bo padel šiling, ker se bo povrnila strašna inflacija. Proizvodnja in promet bosta zastala v celi državi. Državljan se bo dvignil proti državljanu, kri bo tekla v potokih, Inozemstvo bo zasedlo naše meje.« Enako ostro se Izjavljajo tudi drugi socialistični organi.
V krščarisko-socialnl stranki ste nastali dve struji: heimwehrovska pod vodstvom podkancelarja In vojnega ministra Vaugoina. ki odklanja vsak sporazum s socialnimi demokrati, in druga pomirljiva pod vodstvom Kun-schaka, ki izjavlja, da je s socialisti
vajalo. Po tej določbi bi morala komisija določiti ceno stanovanj, ki v teku treh mesecev zaradi previsoke cene niso bila oddana. Dvomimo, da se je v teh 6 mesecih pripetil kak tak slučaj v celi državi. Vzrok temu so seveda tudi najemniki sami.
Kakor je društvo stanovanjskih najemnikov v Zagrebu zahtevalo v svoji predstavki ministru za socijalno politiko, naj se pri rešitvi stanovanjskega vprašanja v glavnem upošteva dvoje: zakonita ureditev odpovednega roka in uradna določitev najemnin po stroških gradnje, amortizacije uporabljenega kapitala, legi, kvaliteti in velikosti stanovanja, tako se umejuje tudi podpisano društvo na dve točki:
1. Odpovedni rok naj bo Sest mesecev, pri čemer naj se zabrani izigravanje posameznega, gospodarsko šibkejšega najemnika; zato naj bodo razlogi odpovedi v resnici tehtni in objektivni; posebno n?jtse zabrani z zakonom odrivanje najemnikov z nedoraslo deco.
2. Najemnine naj se ne samo na zahtevo. kakor to določa čl. 10, odst. 2. se-di&iSsfc Stanovanjskega zakona, ampak sploh uradno določijo po razlogih, ki jih predpisuje čl 10, odst. 4; zakona. Za tako cenitev potrebne predpise, ki naj upoštevajo tudi krajevne prilike, naj predpiše minister za socijalno politiko z novim zakonom. Ako se to deseže, ne bodo več mogoči slučaji, kakor sledeči: Leta 1919 za 100.000 K (= 25.000 Din) v Mariboru kupljena hiša nosi sedaj bruto najemnine 22.000 Din; hranilna vloga
100.000 K iz istega leta, ako so se obresti vsako leto izplačevale, je pa Še sedaj le
25.000 Din. Primer kaže, kako se je zvišala vrednost v hišah investiranega denarja, kar zopet kaže neprimerno zvišanje najemnin.
Da bo moglo stanovanjsko društvo t Mariboru na odločilnem mestu potrebe stanovanjskih najemnikov izdatno podpreti in doseči tako ureditev, ki bo upoštevala socijalno in gospodarsko stanje najemnikov, pa je treba, da nas je čbn več.
Ljudska taipoil t Hi
sprejme za slučaj smitl in doživetja vte zdrave osebe od t. do 90. leta i« teptata do najvet Din 51.000*— na podporah. Zahtevajte brezplaCno pristopno Izjavo
Analfabetizem v Moskvi
Nedavno so zbrali v Moskvi statistiko o nepismenosti in se Je Izkazalo, da livt v prestolici 110,000 popolnih in poluanal* fabetov.
mogoč sporazum.
Ko je včeraj kancelar Schober pre*' čital svoj govor, s katerim Je utemeljeval predloge za revizijo ustave, Je socialistična opozicija bila tiha. Vendar, pa je v razvoju debate pričakovati težkih spopadov. Ne da se predvideti, kaj bo nastalo, ako bo helmwehrovska večina skušala brezobzirno uveljaviti vse predlagane reforme, kolih del je očitno naperjen proti socialni demokraciji in ako ne bo zmagala vendarle struja, ki je za pomirljivo sporazumno delo.	i	:
V interesu naše države kot sosede Avstrije, ki je ž njo v najtesnejših gospodarskih stikih, je gotovo, da se borba za revizijo ustave konča s '•razumom brez težkih pretresljajev, kateri so se nepremišljeno napovedovali iz obeh bojnih taborov*
Mariborski
Ce i 1 Din
Leto III.
štev. 239
Maribor, sobota 19. oktobra 1929
Nove obilnske naklade v Mariboru
PRORAČUN NAJ SE URAVNOVESI Z UVEDBO UŽITNINE. — TEŽEK UDAREC ZA NAJŠIRŠE SLOJE MESTNEGA PREBIVALSTVA.
Maribor, 19. oktobra. Naše mesto bo zadelo v najkrajšem času novo presenečenje. Z ozirom na proračunski primanjkljaj, ki se veča z vsakim letom, je mestno knjigovodstvo izdelalo
predlog za nove občinske naklade, ki bi naj uravnotežile proračun. V načrtu je uvedba užitnine na sleherni predmet, ki ga konzumira naše tržišče in uvoznina na vse karkoli in kakorkoli se dovaža na mariborski trg. Zanesljive informacije pri raznih občinskih svetnikih in dnevni red prihodnje izredne seje občinskega sveta mariborskega, ki se bo vršila dne 24. t. m. napovedujejo, da bo tozadevna odločitev padla že prihodnji četrtek.
Potreba po novih dohodkih je evidentna, kajti potrebe mesta so se znatno povečale, vlada pa je predpisala sestavo proračuna tako, da je treba nekatere predvidene postavke celo znižati. To je tudi rodilo predlog o užitnini in uvozni-'ni, kar pa se nam nikakor ne zdi primerno. —
Poiskati je treba davščino, ki bo zadela premožnejše sloje, ne pa najširših plasti, kakor bi se to zgodilo v primeru omenjenih predlogov s strani občinskega sveta.
Obljubam, da se z uvedbo novih naklad draginja v Mariboru ne bo povečala, nam je nemogoče verjeti in jim zaupati, četudi bi se tržnina, kakor se obeta, znižala na polovico. Iz izkušenj vemo, da se sleherni davek prevali in zaokroži navzgor. Sploh pa se nam zdi taka trditev smešna, ker bi občifca v “stiski !'sicer ne uvajala novih davščin, od katerih bi ne imela koristi. V takem primeru jih tudi ne bi žniževala in je gorenja motivacija brez dvoma neresna.
Kakor doznavamo,'bo daia užitnina in uvoznina pb najugbdnejših prilikah okrog štiri milijone Din bruto dohodkov na leto, dočim bodo znašali predvideni stroški v enem letu poldrug milijona Din.
V stroške je všteta amortizacija čuvajnic in mostnih tehtnic, plača uslužbencev in drugo. Iz primerjave je razvidno, da je tako razmerje nemogoče, kajti režije bi zahtevale skoraj 40 procentov celokupnih dohodkov.
Razen tega bi prišlo med mestom in okolico še do večjih nasprotstev. Okolica bi radi novih davščin naravnost
procvltala in se tudi upravičeno proti' vila in branila priti v mestno območje, — v varstvo in pod okrilje ve likega Maribora.
Doslej so bili v okolici iz fiskalnih razlogov samo mesarji, odslej pa bi se selile za občinsko mejo tudi špecerijske trgovine in druge prodajalne, ki bi imele o pravka s to davščino. Razen tega, da b: morale plačevati davščine, bi imele ž njo še toliko posla, da bi morale zaposliti nove moči, kar bi stroške in samo ob seb umevno tudi cene blagu povišalo. Tako bo okolica prav lahko konkurirala z mestom.
Užitninska davščina je preostanek iz srednjega veka, ko so bila mesta obdana z visokim obzidjem in je bil do hod mogoč samo skozi mestna vrata,
Pozneje, ko so se mesta svobodneje razvijala in ni bilo treba trdnjavskih zidov, so na dohodih zgradili mitninske zatvorni ce, kar se sedaj skoraj povsod odpravlja, kjer pa užitnina še ni odpravljena, je vsa storjen prvi korak k ukinjenju s pavša-liranjem, kakor na primer v Zagrebu.
Končno se nam zdi tudi izpeljava gle de pobiranja užitnine skoroda nemogo ča, zlasti, ako upoštevamo živahen in stalno naraščajoč promet. Kako si zamt šliajo uradovanje mitničarjev, ki bodo baje imeli nalog vršiti celo telesne preiskave, je težko doumeti. Kako bo zadeva zamudna, ako bodo pri prihodu in eventuel-nem prehodu pregledovali vsakemu auto mobilistu žepe in segli v vsak ceker, si lahko predstavljamo. Ljudje, ki so že itak zelo nezadovoljni, bodo razkačeni, jeze in sovraštva do mestne občine in njenih organov bo sila mnogo, končni efekt pa bo z ozirom na stroške in nepri-like naravnost minimalen.
Ponovno poudarjamo, da nam je zna no, da občina rabi novih virov, da jih rabi še posebno sedaj, ko ji je država naložila nekatera nova bremena (vzdrževanje policije). Toda ta davek naj plačajo premožni sloji in v taki obliki, da davka ne bo mogoče prevaliti, kakor se to običajno dogaja.
Efekt bi bil brez dvoma isti, režije manjše, kdor pa bi ga ne hotel plačevati, bi se mu izognil.
Kolikor nam je znano, so bili na neki seji na magistratu tozadevni konkretni predlogi, kajti upravičeno sumimo, da bo na tej podlagi mogoče uvesti nove davščine. Predlog bo lahko prodrl le z dve-tretjinsko večino.
’ mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 19. oktobra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ab. B. Kuponi
Nedelja, 20. oktobra ob 20. uri »Župan Stilmondski«. Kuponi.
Pondeljek, 21. oktobra. Zaprto.
Torek, 22. oktobra ob 20. uri »Morala gospe Dulske« ab. A. Premijera.
Slovenske leposlovne, družinske in mia dlnske revije. Pred vojno smo imeli Slovenci troje leposlovnih revij: »Ljubljanski z v o n«, »S 1 o v a n a« in »Dom In svet«, dočim nam je družinske revije nadomestoval edino »D o-mačl Prijatelj« Vydrove- tovar-
* ne. Vsi drugi poskusi oživotvoriti družinsko revijo, so propadli. Katoliško dija-štvo je izdajalo »Mentorja« za srednješolce, napredno učiteljstvo »Z v o n-č e k«, katoliška akcija pa »V r t e c« in »Angelčka« za mladino. »Slovan« je ob koncu vojne prenehal izhajati, zato so pa nastale mnoge druge revije, tako da imamo danes 18 revij, ki objavljajo pretežno ali vsaj deloma leposlovje. Izključno literarni reviji sta ostala napredno-neutralni »Ljubljanski Zvon« in katoliško usmerjeni »Dom in P0,e2 njiju pa izhajajo na kato-•i?° ,°r^entirani strani: družinski meseč mk »Mladik a«, ki je izhajal prvotno kot neutralna revija v Gorici (zdaj v Celju pri Mohorjevi družbi), »Križ na
g o r i« za katoliško intelektualno mladino, »M e n t o r« za srednješolsko mla-
MANULESCO
Brigita Halm »28 Ivan Moiuhin
pride V GRAJSKI KINO.
dino, »Vigred« za dekleta, »Vrtec« za mladino in »A n g e 1 č e k« za otroke, dočim izhaja v Gorici še družinska revija »Družina«. Katoliško neutral-na je nova ilustrirana revija »I 1 u s t r a-c i j a«, napredno-neutralna pa družinska revija »Domači Prijatelj« s prilogo za mladino »Naš o b z o r«. Edina izrazito napredna revija je tednik »Življenje in svet«. Mesečnik »Zenski s v e t«, ki je do letos izhajal v Trstu, letos pa se tiska v Ljubljani, je neutralno glasilo slovenskega ženstva; mesečnik » G r u d a« je organ kmetijske mladine; »M 1 a d i n a« zastopa slovensko radikalno mladinsko strujo; mesečnika »Svobod a« in »Pod lipo« pa socijalistični pokret. Za napredno mladino izhaja »Z v o n-č e k«, a novo tako revijo bo pričela z novim letom izdajati tudi Mladinska Matica v Ljubljani. Nova revija v obliki ma gazina, »O m e v i«, ki te dni izide, bo napredno-neutralna. Od vseh teh revij pa izhajajo po ena v Gorici, Celju in Mariboru, ostale pa vse v Ljubljani. Družinsko neutralno revijo »Naš glas«, ki je izhajala zadnja leta v Trstu, so Italijani z novim letom zatrli.
Petelnova olala
so najboljša!
Mariborski	in
Nakup slouenskih posesten po Nemcih ob seuerni čržauni meii
V Dravski dolini in na Kozjaku je prešla v zadnjem času cela vrsta slovenskih posestev v nemške roke. Kjerkoli je na prodaj kakšno posestvo, bodisi na dražbi ali sicer, povsod opazimo bivše Siidmar-kine vodilne člane kot kupce ali posredovalce. Ker kupujejo posestva tudi ljudje, od katerih je splošno znano, da ne premorejo niti pare, je jasno, da stoje za njimi drugi, ki zasledujejo pri tem gotove cilje. Na vseh važnejših in prometnejših točkah hočejo imeti tukaj ob meji ljudi nemškega mišljenja, kar lahko postane opasno za naš narod in državo. Tako zaznamuje zemljiška knjiga v Marenbergu, da je prešlo v zadnjem času cela vrsta posestev v roke Nemcev: Neuner, Lei-tinger, Holbl, Huber, Barth, Deutsch-mann, Dietinger, Suppanz, Zmork, Lo-benwein, Lukas, Wrentschur, Pugel, Schober, Kollenberger, Holbling, Lan-ger itd. Kljub temu, da obstoji na podlagi zakona, s katerim se je pod bivšo Avstrijo svojčas preprečevalo nakup posestev v tukajšnjih krajih po Slovencih in ki je še danes v veljavi, takozvana zemljiškoprometna komisija, se prenos lastnine dovoljuje, čeravno bi to v danih slučajih v smislu tozadevnega zakona ne bilo potrebno. V kratkem času preide zopet več takih posestev v roke Nemcev.
Opozarjamo na to vse merodajne faktorje, da storijo primerne korake, da se v nadalje ta opasnost prepreči. Kaj vse storijo v tem oziru naši sosedje v Avstriji, zlasti na Koroškem in pa v Italiji na Primorskem.
Najbolj žalostno pri tem pa je, da za borih par dinarčkov sodelujejo pri tem ljudje, ki se sicer v slovenski družbi trkajo na svoja junaška narodna prsa.
Narodna Odbrana.
Za jesen in zimo KARO-čevije. VI.
KONCERT „DRAVE“
v proslavo desetletnice
v soboto, dne 19. oktobra 1929
ob 20. url
v dvorani „Union"
Himen.
Jutri, v nedeljo, se poroči v grajski capeli grofa Alfonza de Zabeo na Fali g. ojze D o I ež a 1, knjigovodja Mariborske tiskarne v Mariboru, z gdč. Ester Paulinovo, hčerko železniškega uradnika na 'ali. G. Doležal je znan društveni organizator in v mariborskih krogih splošno priljubljena osebnost. Želimo mlademu paru na potu v novo življenje obilo sreče! —
Bivanje slovaških učiteljev v Mariboru.
Pevski zbor slovaških učiteljev se pripelje v Maribor iz Ljubljane z brzovla-com v petek dne 25. okt. ob 15. uri. Na colodvoru se bo vršil svečan sprejem, nakar odidejo gostje v hotele ter si bodo nato pogledali mesto. Koncert bo zvečer ob 20. uri v dvorani Union, po koncertu pa prijateljski sestanek gostov z mariborskim učiteljstvom in drugimi prijatelji Čehoslovakov v Grajski kleti. Odpotujejo pa slovaški učitelji že naslednje jutro
v soboto dne 26. okt. z osebnim vlakom ob 6.35 na Dunaj. V zboru je 60 članov, učiteljev raznih tipov šol. Organizacijo bivanja slovaških učiteljev in koncerta ima v rokah poseben pripravljalni odbor mariborskega učiteljstva in JČ lige ter bo koncert nedvomno lepo uspel, ker so podvzeli mariborski učitelji akcijo energično v svoje roke, tako da bodo gostje tudi s svoje zadnje postojanke v Jugoslaviji nedvomno odnesli najlepše utise. Maša zadušnica za Vlad. Gortana. Jutri, v nedeljo, ob 11.30 dop. se bo irala pred glavnim oltarjem v frančiškan ski cerkvi navadna akademska maša v spomin na mučeniško smrt Vladimirja Gortana v Pulju. Vabljeno tudi občinstvo. Ob desetletnici »Drave«.
V našem članku pod gornjim naslovom se je vrinila pomota: »Oljko« je naštudiral takratni dirigent »Drave« prof. Schweiger in ne, kakor je pomotoma omenjeno, g. Albin Horvat, ki je prevzel vodstvo zbora šele po »Oljki«. —•
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek 25. t. m. predavanje univ. pro!. dr. Halma iz Irkutska o temi »Prognan v Sibirijo«. Prireditev bo v veliki kazinski dvorani, ker mestni magistrat še ni dal dovoljenja za uporabo »Apolo kina« in j® Ljudska univerza vsled tega še vedno brez lokala. G. profesor je doživel pod boljševiki pravo odisejo, o kateri bo pri* povedal na podlagi 80 prekrasnih skiop* tičnih slik. Svoje predavanje je imel tudi že v dunajski in berlinski Uraniji več kot desetkrat. Predprodaja vstopnic prične v sredo 23. oktobra pri ge. Zlati Brišnik id g. Hoferju. —
Tatvine na sejmišču.
Spes Leopoldini, ki je prišla včeraj ® sejmišče kupovat' prašiiče, so neznani storilci ukradli usnjato listnico z 295 D® gotovine. Ker je bilo okrog voznika ve* oseb, ni mogla nikogar osumiti. — darskemu delavcu Janezu Vidoviču pni® neznan storilec vlomil v kovček in m# ukradel iz cigaretne doze 120 Din goto* vine. —
Surovo maščevanje.
Včeraj popoldne je bil odpuščen iz sM* žbe čevljarski pomočnik Jožef R. ki je zaposlen pri tvrdki »Karo«. Iz maščeval* nosti je nato udaril čevljarskega pomoč* nika, Ivana Tovornika« ki mu je pre“ tem škartiral par slabo izdelanih čevlje^ s čevljarsko pilo čez levo stran obraza in ga močno ranil. Tovornik je moral * zdravnik, dočim je odpuščeni pomoči pobegnil. —
Gremij trgovcev v Mariboru ima v soboto, 26. t. m. ob 19.30 v Gatfl* brinovi dvorani izreden občni zbor. N* dnevnem redu so med drugim razprav® o izpremembah v obstoječi carinski tan* fi ter o previsoki odmeri zbornične do* klade za 1. 1929. —
Udruženje Jugoslovanskih narodnih Ž®* lezničarjev v Mariboru, se najtopleje zahvaljuje vsem podjetje1*'’ tvrdkam kakor tudi vsem drugim po5®' meznim darovalcem za poklonjena dati** in prispevke za tombolo dne 6. t. m. N®' dalje se zahvaljuje tudi vsemu občinst^ ki se je odzvalo prošnji za nakup sre®15 ter v obilnem številu posetilo tombol Osrednje društvo nižjih poštnih in brZ®“ javnih uslužbencev, skupina Maribo6 priredi letošnjo zimo plesni venček. Z® vpelje plesno šolo za svoje člane in njih vpeljane goste. Šola se bo vršil® restavraciji Kosič v dvorani, Vetrini5^ ul. 24, restavracija Vetrinjski dJor. ^ Odbor. —	0
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici, obole*“ sti žlez, izpuščajih na koži, tvorih, jj* ravnava naravna »Franz Josefova« 8f®11’ čica izborno toli važno delovanje 5*®* vesa. Odlični možje zdravilstva s0,S, prepričali, da celo najnežnejši otroci o®' bro preneso »Franz Joselovo«
»Franz Josefova voda se dobi v vseh karnah, drogerijah in špecerijskih ^ vinah.
ANA KARENINA ,
IAUM #■■■ negi«
Domači praznik (furež).
Krvave, jetrne in pečene klobase, ® sladki vinski mošt (Pekrčan), Celig” pivo. Mariborski dvor, Oset. 9beI\u-danes fantovščina g. Dcležaia, ki s® ^ tri, v nedeljo, 20. t. m. poroči v Fali Plesna šola ISSK Maribora.
V plesni šoli ISSK Maribora se bo y šil pouk tudi za začetnike in odra\ Poset posameznih plesnih vaj je ljen tudi nečlanom. Vrše se ob pond ^ in četrtkih od 20. do 22.30.
Pevsko društvo »Jadran« „ ^rg, napravi jutri, v nedeljo, izlet v . , Zbirališče ob 13.30 pri kavarni »uru Pevci, pevke, kakor tudi drugi1 j-cetlet' sebno oni, ki so sodelovali pri -^5 nici, pridite. — Odbor. —
Gospod Svengall ge za mora svoje določeno odpotova vegje nekaj časa odložiti in to na imo ^ inozemske družbe. Zato priredi v^ ljek, 21. še en večer v Veliki M |jk<. Slavno občinstvo bo imelo zoP preživeti izredno zabaven večer.
Ktsifam© vesti
Deset let Narodnega gledališča v Mar! boru.
(Sestavil dr. Pavel Strmšek. Izdalo in založilo dramatično društvo v Mariboru.)
Kdorkoli bo kedaj pisal kulturno zgodovino jugoslovenskega Maribora, ne bo roogel mimo drobne, komaj 72 strani obsegajoče spominske knjižice, ki jo je izdalo Dramatično društvo v Mariboru pohodom proslave lOletnice našega mariborskega narodnega gledališča. Čakati pa w mora tudi vsakdo med nami, kdorkoli noče gpvoriti o našem najvišjem kulturnem zavodu, v Mariboru. V knjižici je zbran nele vss zgodovinski materijal o Nastanku, razvoju, uspehih in neuspehih ter o vseh peripetijah našega gledališča, v njej se nam tudi oživljajo deloma že obledeli spomini na osebe, ki so se tekom 10 let vrstil« na našem odru in ki so nas mnogokrat dvigale v višave lepe u-nietnosti, da smo pozabljali vsakdanje skrbi. Mnogo jih je med njimi, ki so izšle 12 skromnih naših prilik in danes repre-zentirajo v Širokem umetniškem svetu Kot velike potence (Šimenc, Podgorska -itd.) ko pregledujemo v knjižici reperto-are posameznih sezon, se šele zavemo, Kako silno bogato smo bili obdarovani, Mnogokrat kvantitativno morda celo pre bogato na škodo kvalitete. In če se nam obenem odpre vpogled v vse težke mazalne boje,'ki so jih morale izbojevati uPrave, da so nam rešile naše gledališče kopasti, se šele prav zavemo veličine Problema tega kulturnega zavoda, koje-ga eksistenca je mnogokrat visela na •nti- Upamo, da bo banska uprava imela *°volj smisla za mariborsko gledališče in fla mu bo izposlovala podpore, ki bodo zagotovile — poleg prvovrstnega reper-v°arja — njegov trajni obstoj in tekom Casa tudi zopet — novo opero. Dobro ^sPele slike mnogih odličnih činiteljev gle aališke uprave in igralskega osobja iz -Prejšnjih in. iz današnje dobe znatno dvi-Kajo vrednost knjižice.
♦
*S monumentalno delo kiparja Ivana Sojua.
. . ^0 naročilu župnije na Polzeli je te dni «°vršil kiparski mojster g. Ivan Sojč mo-mentalen glavni oltar za tamkajšnjo ^upno cerkev. Oltar je izklesan iz karar-Kega marmorja.v originalni moderni za snovi ter okrašen s kovinskimi reliefi. Nad marmornatim stopniščem in podstav ki je gladko rezan ter brez okrasov, se dviga v obliki kroga središče z bronastim reliefom Kristusa na križu v Sredini ter s tremi pozlačenimi reliefi des n° in levo ter na vrhu. Relief na levi predstavlja Mozesa s kačo, relief na vrlin ^stajenje, relief na desni pa Mozesa, ko ’dari s palico ob skalo. Okrog osred-Jega reliefa, Kristusa na križu, se vije ,ad krožno vdolbino-na marmorju zlat °vinski ornament, zunanji robovi oboka ® okrašeni s cvetlicami, vklesanimi v ^ arrnor, ob straneh, levo in desno od ta-Jst^a,klia Pa sta clve skuPini angelov, tar' .YkIesanih v kamen. Na vrhu ol-ie rf	k'p ^afije z nogo na kači, ki
»tlačena skulptura iz lesa. Oboje, za-cej^a in izvedba posameznosti kakor ičijj j’ sta izvrstno posrečeni, le Marijin ^ • dasiravno sam na seSi dober,' se 2a*m ne sklada s celoto; Pozornost pa nji , ° vsekakop reliefi, posebno osredjih \	v,iti Krfstus,*ki je eno najbolj-
Pa ;„oseda«j;h Sojčevih del. Umetnina
STATi.CTiCNI PODATKI. - ČABAR IN H/EGOVO
KRAJINA. - MEDMURJE.
OZEMLJE.
BELA
*o Tir,	tega,	ker je
da t„ i* °'tar iz marmorja in men-rlbnr>,1 SP prvi te vrste izdelan v Ma-nose«C- mnose^a ie izvršil kam-■*«5 r.i, p:°jster ^ Mariboru, g. Kocjanih vliti	s°.!?iliP° Sojčevih osnut-
^‘Vo ripiV	Kdor se za, to zatii-
atelJei,, °Tfan'mu’ f1 Jahk« ogleda v b0 JJ Razlagovi ulici Št. 22, kjer mu
lo vr<!t^ j v«sel^em pPkazaI tudi še ce-
^rtov°	1 n,odel°Y’ osnutkov in
8e ^	Sadni sejem
19 -4V™1 na ljubljanskem velesejmu od Velikn	a> Razstavljeno bo izredno
vIožnn« ’ 3abolk iri hrušk. Sadje je 25	°	V	,atTIerikanskih	zabojih	po	20'do
nm?' e' Sac,je v ta,<111 zabojih je ^osredn !• Sadiai‘ski strokovnjaki bodo sno m-t1 za vaK°nske dobave. Istoča-hre7i>i„* av* Aeroklub Naša krila svoje sv0u .v,0™0 !etalb, Ljubljanski Zoo pa 0I« živah. Vstopnina znaša Din 3.
Nova slovenska samoupravna enota, Dravska banovina s sedežsm v Ljubljani, je teritorijalno od vseh ostalih najmanjša, ni pa najmanjša po številu prebivalstva, ker so za njo še tri banovne, zetska, primorska in vrbaška. Po statistiki iz leta 1921. šteje približno 1,040.000 prebivalcev, med temi nekaj manj kakor 1 milijon Slovencev, 7632 Hrvatov, 32.000 Jemcev in 12.000 Madžarov. Banovina ima štiri mesta z lastnim statutom: Ljubljano s približno 60.000, Maribor 35.000, Celje 10.000 in Ptuj 5000 prebivalci. Po-eg teh pa ima še 22 drugih manjših mest in 47 trgov. V bivši mariborski oblasti so mesta: Murska Sobota, Dolnja Lendava, .jutomer, Ormož, Slovenska Bistrica, Slovenjgradec, Šoštanj in Oornjigrad; v bivši ljubljanski oblasti pa: Laško, Radeče, Krško, Brežice, Kostanjevica, Novo mesto, Kočevje, Lož, Višnja gora, Litija, Škofja Loka, Kamnik, Kranj, Radoviča in Jesenice. Okrajnih glavarstev je 24, in sicer jih je v bivši mariborski oblasti 12 in v bivši ljubljanski oblasti s Ča-brom tudi 12. Sedeži glavarstev so v: Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Ljutomeru, Ptuju, Mariboru (desni in levi breg), Prevaljah, Slovenjgradcu, Gornjem gra-c u, Celju, Konjicah, Šmarju. pri Jelšah, Laškem, Brežicah, Krškem, Novem mestu, Kočevju, Čabru, Cerknici, Litiji, Ljubljani, Kamniku, Kranju in v Radovljici.
Z novo razdelitvijo je nova Dravska banovina pridobila okrajno glavarstvo čabar, ki meji na glavarstvi Cerknica in <očevje ter obsega na 285 kvadratnih kilometrih ozemlje ob izviru reke Kolpe. To glavarstvo je teritorijalno majhno, po številu prebivalstva pa sploh najmanjše v kraljevini Jugoslaviji, kajti šteje samo 7632 prebivalcev, razdeljenih na 4 upravne občine in 74 selišč. Največji kraj je vas Čabar s približno 1000 prebivalci. V Čabru je sedež glavarstva, sodišča, osnovne šole ter dekanije in župnije. Največje poslopje je grad Kolomana pl. Ghy-czyja,. kot središče velikega gozdnega veleposestva. Nekoč je bil v Čabru znamenit rudnik za železo, ki je pa pozneje vsled slabih zvez in pomanjkanja rude propadel. Temu rudniku se ima Čabar sploh zahvaliti za svoj nastanek in razvoj, ustanovili pa so ga večinoma slo-
venski rudarji iz Idrije, ki so se tja priselili, zato je podlaga govorici Čabrancev še danes in kljub hrvatski šoli idrijski slovenski dialekt. Z banovino j-e zvezan Čabar s tremi cestami in sicer z eno preko Prezida, Loža in Cerknice s postajo Rakek, z eno preko Drage in Sodražice s postajo Ribnica in z eno preko Osihnice, Broda in Banjeloke s Kočevjem. Vse tri ceste so pa strme in slabe. V srednjem veku je bilo čabarsko ozemlje nekaj časa last Turjačanov in je pripadalo Kranjski. Ozemlje je gorato in pre bivalstvo se peča le z gozdarstvom, izdelovanjem žlic in druge kuhinjske lesene robe ter s krošnjarstvom. Mnogo ljudi je pa tudi v Ameriki in drugod.
Izgubila pa je nova banovina z novo razmejitvijo okrajno glavarstvo Črnomelj, ali takozvano Belo krajino, ki je pripadla Savski banovini. V zgodnjem srednjem veku je bila kot Slovenska marka pod Hrvatsko, pozneje je postala po priključitvi velikega dela Dolenjske samostojna enota s sedežem v Metliki, toda že v 12, stoletju se je definitivno priključila Kranjski, s katero je ostala zvezana vse doslej. Bela Krajina meri 546 kvadratnih kilometrov, ima 31 uprav nih občin, med temi dvoje mestnih (Metlika in Črnomelj) ter 23.812 prebivalcev, ki so razen parsto Srbohrvatov vsi Slovenci. Na severu je nova banovina izgubila od bivše mariborske oblasti Medmurje z dvema glavarstvoma: Čakovcem in Prelogom. Obe glavarstvi štejeta 25 občin, med njimi dve mestni (Čakovec, Kotoriba), štiri tržke (Štrigova, Ne-deljišče, Prelog in Legrad) ter 97.000 pre bivalcev, ki govorijo po pretežni večini kajkavski dialekt, na severozapadu, v podaljšku Slovenskih goric pa prleško.
V zgodnjem srednjem veku je Medmurje pripadalo slovenski panonski kneževini, pozneje Hrvatski, po delitvi avstro-ogr-ske monarhije Ogrski, po osvobojenju najprej Hrvatski, potem pa mariborski oblasti, od katere je bilo sedaj zopet ločeno in prideljeno Savski banovini. Tako je nova Dravska banovina izgubila od prejšnjih oblasti, ljubljanske in mariborske, tri glavarstva s 120.812 prebivalci, pridobila na novo pa eno s 7632 prebi-J valci.
Stroški za ljudske šole v Idriji so se krili pod prejšnjim režimom iz dohodkov rudnika. Otrok je bil preskrbljen z vsemi šolskimi potrebščinami. Sedaj je to drugače. Otrok ne dobi v šoli nič in idrijska občina mora plačevati vsako leto določen šolski prispevek. Uradni list je te dni naznanil povišanje občinskega prispevka na 14.400 lir za dobo od 1. oktobra 1924. do 31. decembra 1928.
»
V Gorici otvorijo 20. t. m. balilski doni, ki stoji na Goriščeku (Piazza Catterini). To je impozantna stavba z ogromnim parkom. Pravijo, da bo to doslej najlepši balilski dom v Italiji. V ta dom bodo pritegovali zlasti »drugorodne« otroke, da jih poitalijančijo.
Vinogradniki so se letos ponekod precej vštelž pri oceni grozdja na trtah, ker pridelek ni tako visok, kot so ga pričakovali, vsekakor pa je mnogo večji od lanskega. Mošt iz rebule je dosegel 20 do 24 stopinj sladkorja, torej bo imela letošnja rebula 12 do 13 odstotkov alkohola. Nekateri Brici so prodali mošt takoj po 1.20 L. Vipavski mošt je po 1 do 1.10 za liter. Starega briškega vina je malo, vipavskega pa še precej.
iz Trsta in Gorice
Italijanskega preoblikovanja slovenskih priimkov v 1 rstu ni ne konca ne kraja. Iz novega dolgega seznama navajamo samo par primerov. Bukovec Anton se piše odslej Boruzzi, Brezovec Brezzi, Čuček Cuceili, Gabrovec Gabrijel se piše odslej Gabrielli, Grmek Gerrtiesi, Gliha Gili, Hlača Lacci, Hreščak Cresciani, Krt Cherti, Knaflič Naffi, Likar Lighieri, Mezinec Mignoli, Nusdorfer Villanoce, Obrsnel Oberti, Pertot Pertosi, Prelc Perli, Vrabec Verazzi, Vidmar Vidarri, Zobec Giobbi.
*
Regulacijski načrt tržaškega mesta je predložen ministrstvom v Rimu. Posebna pozornost je obrnjena staremu mestu. Prenapolnjevanje nižjega mestnega dela, v katerem staro mesto predstavlja jedro, presega število 1200 prebivalcev za kvadratni hektar, dočim bi ne smelo doseči 250. Tam je leglo raznih bolezni, zlasti etike, tam so skrivališča za hudodelstvo, ligijena in morala kričita po odstranitvi starega mesta. Iztrebljenje bi se izvršilo v več fazah tekom dvajset let najdalje. (očljiva točka je razlastitev. Bojijo se, da bi se s sklicevanjem na javno, posebno higijenično korist vporabile tako drakonske določbe kakor pri regulaciji v sta rem Napolijn in v Padovi, ko so bili lastniki odpravljeni prav na kratko.
* :
V strojni tovarni tržaškega tehničnega podjetja je ravnatelj nemški inženjer Volbert, podravnatelj pa je Čehoslovak inženjer Mrazek. Fašistični sindikalni tednik hoče odstraniti oba. Značilno je, da hočejo imeti Italijani ves Češkoslovaški promet usmerjen v Trst in vedno govorijo o prijateljstvu s Čehoslovak!, o-stajajo pa gluhi za vsako kompenzacijo. Omenjeni Usti nravi, da se dela pjevefi
komplimentom Čehoslovakom, čeprav jih je vezalo z Italijani vojno tovarištvo. *
Grozdja so letos pozobali v Trstu o-gromne množine. V avgustu je bilo prodanega grozdja 2683 kvintalov napram 650 v lanskem avgustu. Grozdje je bilo iz Istre razen 110 kg, ki je bilo iz starih provinc. V septembru so povžili Tržačani grozdja 6505 kvintalov napram 2663 v lanskem septembru. Tudi v oktobru še pridno zobljejo grozdje, ker priporočajo zdravniki za zelo zdravo, in tako bo letošnji konsum grozdja v Trstu izredno velik. Cena za kvintal sega do 300 lir.
*
Vojni invalidi so imeli nedavno na Reki veliko zborovanje, na katerem so hoteli oni iz kvarnerske province izvedeti, kaj je z njihovimi prošnjami gledč invalidnine in zastankov, ki bi jih morali dobiti, kakor drugi italijanski invalidi. Nasvetovano jim je bilo, da naj se znova obrnejo na ministrstvo, ker da ima njihova zahteva dobro pravno podlago In enakost more veljati za vse. Invalidi so se dalje pritoževali, da so kljub zakonu pri nameščanju povsodi zapostavljeni in odklonijo jih, kjer le morejo. Gvido Zlatoper jih je potolažil da bo o tem govoril na invalidskem kongresu v Rimu!
V Šempetru na Krasu je tamošnji župnik po maši začetkom Šolskega leta molil, kakor po navadi, po slovensko in navzoči šolski otroci so tudi molili po slovensko. Radi tega napada tržaška »La Fiamma« šempeterskega župnika, zahtevajoč. da se kaj takega nikdar več ne pripeti na italijanski zemlji, kajti »Italijani ne poznajo in ne želijo poznati tistega divjega importiranega jezika...« .
Jedilno orodje
v srebru, alpaka-ssebru in alpak« v veliki ixbW.
Samo prvovrstna kvalitetaI
6 žlic, 6 vilic, 6 nožev, 6 žličk u kavo. la alpaka s pismeno garancijo, v naJmodernelHh oblikah
Din 325*—,
6 žličk za kavo z etuiem samo
Din 65"-,
otročji ptibor, obstoječ U noža, vlile, IllČke la žličke za kavo z etuiem urno
Din 97*-.
Urar In Juvellr
H. JLGER & SIN
MARIBOR, Gosposka ulica 19.
Prodala tudi na obroka.
Vsem, k| se nameravajo izseliti t Ameriko.
Naš izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja: Odkar so Zedinjene držav« zaprle svoje meje za prosto priseljevanje, skušajo priti mnogi protizakonitim potom v Ameriko in žrtvujejo v ta namen često tudi zadnje svoje novce in celo življenje. Ponovno se je že razpravljalo v naših listih o nevarnosti utihotap-ljanja v Zedinjene države, posebno z otoka Kube. Niso bili namreč redki slučaji, da so tihotapske ladje, ki so prepe-ljavale ljudi iz Kube v Zedinjene države v trenutku, ko so jih presenetile ameriške patruljne ladje, kratkomalo pometale ves svoj »človeški tovor«, zavezan v vrečah, v morje, samo da se rešijo »cor-pusa delicti« in da se polaste denarja nesrečnih žrtev. Ker pa se tem ladjam nikdar ni mogla dokazati nobena kršitev priseljeniških predpisov, kaj šele kazenskega zakona, je prišla ameriška vlada končno na idejo, da pošlje nekega svojega agenta kot izseljenca, ki želi protizakonito priti v Zedinjene države. Določen je bil za to agent Diaz Ancomedo, ki je za svoj prevoz iz Kube v Zedinjene države plačal kapitanu že davno sumljive ladje »Del Dio« 400 dolarjev. Agent se je skupno z 22 drugimi izseljenci vkrcal na ladjo v Havani. Ko je ladjo uro kasneje na odprtem morju vstavila ameriška policijska ladja z namenom, da jo zasači »in flagranti«, ni bilo na njej, razen posadke, niti žive duše. Krvave obleke, nasprotujoče si izjave posadke in kapitana ter izginotje agenta Ancomeda najbolje dokazujejo usodo vkrcanih izseljencev, o čemer vodita sedaj ameriška in kubanska policija preiskavo. Ta slučaj naj bo najboljši opomin vsem onim našim rojakom, ki bi hoteli priti nezakonitim potom v Zedinjene države.
Mlad računar.
Učitelj: »Recimo, da imaš štiri sestre. Ako dobiš še 2, koliko jih imaš potem?«
Tonček je nekoliko pomislil in dejal: »Gospod učitelj, uverjen sem, da bi b!l oče v takem orimefu previdnejši.«
Polet »Grofa Zeppelina*1 na Se¥ernl tečaj resno ogrožen
UPRAVIČENI POMISLEKI IN TEHTNI PREDSODKI. -NJA SODELOVANJE. — SIGURNOST NI ZADOSTNA.
' v .	MIST.
POSADKA ODKLA-NANSEN JE OPTI-
Posadka »Grofa Zeppelina« je odklonila sodelovanje pri arktični ekspediciji, ki jo namerava pod vodstvom slovitega raziskovalce Nansena prirediti društvo »Aeroarktik«. Na ta način je polet praktično neizvedljiv, ker ni verjetno, da bi dragoceni zrakoplov zaupali neizurjeni posadki, ki bi jo v svrho izvedbe načrta zbral »Aeroarktik«. V bistvu je postala ' zadeva zamotano pravno vprašanje, kajti društvo za raziskovanje polarnih krajev je najelo »Grofa Zeppelina« Za dva meseca, kljub temu pa dr. Eckener ni dolžan zbrati oziroma zagotoviti potrebno osobje. Pri sestavljanju pogodbe naj-brže ni nihče pomislil na to, da se bo posadka tako odločno uprla sodelovanju, radi česar tudi zadeva v pogodbi ni spe-cijalno regulirana.
Dejstvo, da se posadka, ki je hladnokrvno prenašala vse napore dolgotrajnega jadranja čez Sibirijo, Pacifik, ameriško celino in Atlantik, brani polarnega poleta, je dovolj značilno. Svoj zrakoplov pozna prav dobro in je mnenja, da se Nobilova polarrta avantura ne sme ponoviti.
Posadka »LZ 127* je službeno izjavila, da bo sodelovala pri ekspediciji na Severni tečaj šele takrat, ko bo v velikem hangarju v Friedrichshafnu zgrajen nov zrokoplov »LZ 128«. Takrat bo riziko manjši. Vendar pa neraziskane elementarne polarne sile lahko preprečijo drzno podjetje in razbijejo zrakoplov, »In četudi si raziskovalci rešijo golo življenje —se vprašujejo trezni Nemci? Nemška zra-koplovna industrija bo morala pričeti znova in eksistenca celokupne posadke bo ogrožena za daljšo dobo.
Dvomi, ki jih je slišati v zvezi z najnovejšo polarno ekspedicijo, niso nikaka strahopetnost, temveč povsem upravičena opreznost in previdnost, kajti »Grof Zeppelin« ni nikakor konstruiran za polarne polete. Dr. Eckener pri gradnji tudi ni imel nikakih posebnih iluzij, kar je moral vladi, ki mu je naklonila subvencijo, obljubiti. Glavna naloga je bila kon struirati zrakoplov, ki bo sposoben za potniški promet, kar je tudi dokazal s poletom okoli sveta. Pri gradnji se ni nihče oziral na ostrost arktične klime, sedaj pa bi raziskovalci hoteli, da udele-
ženci prebijejo dva meseca v prostorih, ki so zgrajeni iz takega lesa, ki je prekrit s tankimi tapetami! Problematično je tudi vprašanje, ali se prostori posadke sploh lahko toliko izolirajo, da bi se izplačalo kurjenje. Električne peči se niso obnesle, ker je gorkota sproti uhajala radi močnega prepiha.
Važno je tudi vprašanje, kam nameravajo organizatorji zložiti ogromne količine materijala, ki je potreben za raziskovanje polarnih pokrajin. Nansen vendar namerava nositi s seboj sani, čolne in aeroplane... Najvažnejše pa je dejstvo, da konstrukcija »Grofa Zeppelina« ne bi vzdržala dalj časa na trdih tleh zlasti ne pod tako neugodnimi meteorološkimi razmerami, kakršne vladajo v arktičnih predelih. Odbijači, 'ki ščitijo zrakoplov pred udarci ob tla, so prešibki. Znano pa je, kako zrakoplov občutljiv in da je imel neprilike pri odhodu iz To-kija. Zrakoplov bi se moralo zavarovati s posebnimi napravami, ki bi se lahko v najneugodnejšem primeru tudi polomile, samo da bi ostale gondole nepoškodovane. Razen tega bi se moralo tudi preparirati Zeppelinovo opno, da se nanj ne bi prijemal led.
O tem, da bi bila Nansenova ekspedicija spomladi leta 1930. zanesljiveje opremljena in pripravljena, kakor pa je bila Nobilova, ni nikakega dvoma. Že sam »Grof Zeppelin« je daleko boljši in sigur-nejši od bivše »Italije«. Kljub Nanseno-vemu optimizmu, ki želi med drugim ugo toviti tudi možnost zračnega prometa čez Severni tečaj, izražajo mnogi strokovnjaki dvom nad zanesljivostjo takega poleta in so mnenja, da bi ekspedicija lahko končala usodno.
Po najnovejših vesteh iz Friedrichs-hafna so se pred dnevi ponovno vršila pogajanja med dr. Eckenerjem in njegovo posadko. Moštvo pa je odločno zagovarjalo svoje stališče, da ne riskira polet na Severni tečaj. Zeppelinwerke pa se že resno bavijo z mislijo, da bi za polet na Severni tečaj izvežbale specijelno posadko. Toda tudi zoper to idejo je slišati mnogo ugovorov, češ, da bi ravno mlada posadka lahko postala vzrok katastrofi.
SporazumeganJe s sosednimi
planeti
MARKONI O PRIČAKOVANJIH NA POLJU RADIA. POGOVOR Z MARSOM, ROBOT, GLEDANJE V DALJAVO IN DRUGE SANJE.
Hrepenenje Človeštva po novilf Čude-sih in novih senzacijah je nenasitno. Od tod izvirajo tudi najrazličnejša ugibanja o možnostih, ki jim bo v prihodnjosti zadostila brezžična telegrafija. Zatrjuje se, da bomo kmalu dobili letala brez pilotov, to se pravi stroje, ki jih bo vodil človek z nevidnimi žarki. Mnogo je tudi slišati o brezžičnem prometu med našo zemljo in ostalimi planeti. Tudi robot, stroj-člo-vek, ki bo nadomestil živo bitje, bo uresničen na podlagi uporabe radia.
Sloviti izumitelj Marconi je o navedenih pričakovanjih objavil zanimiv Članek, čegar vsebino prinašamo v naslednjih od stavkih:
Robot je po mnenju Marconija prav za nimiva igračka, ki ne more služiti koristno. Stroj ne more postati živo bitje. Stroje, ki delajo za nas, že itak imamo; čemu torej stroj, ki bi naj imel obliko Človeškega telesa.
Glede sporazumevanja s planeti pa pra vi izumitelj, da stremi zgolj za dosegljivimi cilji. Ko se je posrečil njegov prvi brezžični poizkus pred 32. leti, je bil prepričan, da bosta radiotelegrafija in telefonija zavzela veliko večji razmah, kakor ga zaznamujeta doslej, čeprav se žrtvuje toliko uma in toliko sredstev za čim večjo popolnost.
Ljudje, ki nimajo praktičnih izkušenj, so mnenja, da se v brezžičnem svetu vse, odigrava brez vsakršnega odpora. Toda strokovnjaki so nasprotnega prepričanja.
Radio je v neprestanem boju z atmosferskimi pogoji. Slehernega dne je stavljen pred nove uganke, ki jih ni mogoče razrešiti preko noči. Dokler bo poznanje etra tako skromno, kakor je danes, ni niti misliti na skorajšnje medplanetarno sporazumevanje.
Valovi za upravljanje mehanizmov na daljavo so mnogo zanimivejše poglavje. Tudi Markoni se bavi s tem vprašanjem. Praktični pomen uporabe valov za uprav Ijanje je sila prostran. Predvsem se bo z novimi izumi na tem polju prištedilo na uporabi energije in na izdatkih. Valovi radia se razkrope v vse smeri, tako da gre znaten del v izgubo in jih lahko sprej me le postaja, kateri so namenjeni. Torej se bo za zaupna politična sporočila lahko uporabljalo tudi valove za upravljanje. Prvi poizkus je Marconiju uspel leta 1923. med Londonom in Avstralijo. Njegovo mnenje je, da bi se poizkusi s temi valovi bolje obnesli, kakor pa brezžični. Vsekakor bo naloga bodočnosti, da vsa brezžična sredstva poceni, tako da bodo postala priprosto posredovalno . sredstvo, kakor je danes na primer pošta.
Televizija ali gledanje v daljavo je praktično povsem mogoča. Tudi ta zagonetka bo ugodno rešena. Marconi je prepričan, da televizija ne bo pomenila konec filma. Rezmerje med njima bo ostalo približno slično, kakor je danes med radiom in gramofonom. Nove iznajdbe torej ne ogrožajo pridobitev sodobnosti.
Bodočnost bo celokupnemu razvoju in napredku vseh tehničnih pridobitev v znatni meri pripomogla. Mnogi neznani pojavi bodo razjasnjeni. Toda, čeprav bo človeška misel vedno hitreje brzela krog zemeljske oble, je vprašanje večjega zadovoljstva človeštva še vedno odprto. Človek ni bil zadovoljen niti v duplinah kamenite dobe, niti v palačah sodobnega razkošja. Edina in večna želja je napredek, ki ne bo nikdar v toliki meri dosežen, da bi utegnil zadovoljiti in osrečiti vse človeštvo.
Spori
Lousfca tekma o Ptuju
Klub ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani je s sodelovanem sekcije v Mariboru in podružnice Slov. lovskega društva v Ptuju priredil dne 13. t. m. v lovišču g. dr. Šalamuna na Bregu pri Ptuju jesensko poljsko tekmo, čije izid je pokazal zopet razveseljiv napredek, tako glede vzreje lovskih psov, kakor tudi glede doseženih uspehov voditeljev. Udeleženci so se v soboto zvečer zbrali v hotelu Osterberger in so pri tej priliki zlasti ptujski lovci pokazali za prireditev z mnogobrojno udeležbo veliko zanimanja. Predsednik kluba ljubiteljev ptičarjev g. Urban c iz Ljubljane je v lepem nagovoru pozdravil udeležence, se zahvalil g. dr. Šalamunu za prepustitev svojega lovišča, na katero je, kakor smo se na dan tekme prepričali, lahko ponosen. G. ravnatelj dr. Lohar je, kot vodja rodovniške knjige obširno obrazložil pomen vzreje čistokrvnih lovskih psov, kakor namen tekem. V nedeljo pred tekmo se je vršila smotra prijavljenih psov. Iz nižje navedenih ocen je razvidno, da so vsi k tekmi prijavljeni psi ne le odgovarjali predpisanim znakom pasem, temveč je bila ocenjena »Doris - Krška« celo odlično in »Besi - Zaa« prav dobro. Kot ocenjevalci pri smotri in sodniki pr tekmj so fungirali gg.: predsednik Urbanc, ravnatelj dr. Lokar in sodniški pripravnik inženjer Weinberger, dočim je vodstvo tekme bilo poverjeno dr. Šalamunu.
Številni venec lovcev je z zanimanjem sledil delu tekmovalcev. Oficijelno poročilo o tekmi izda odbor sodnikov v društvenem glasilu »Lovec« in ni namen tega poročila, posegati v strokovnjaško poročilo sodnikov, vsied česar navajamo uspehe posameznih psov brez vsakega komentarja. K tekmi je bilo prijavljenih 10 psov. »Blitz-Noriški« radi bolezni ni mogel tekmovati.
Pri preizkušnji so bili priznani sledeči uspehi:
a »Doris-Krška« lastnik in sodnik Walter Scheibl, Ptuj. Ocena: odlično.
I. b »Boj-Krški« lastnik In vodnik Dragotin Klobučar, Maribor. Ocena: dobro.
III a »Besi - Laa«, lastnik in vodnik Anton Schuster, Ljubljana. Ocena: prav dobro.
III. b »Boj II - Dravski« lastnik ravnatelj Franc Pišek, vodnik Miha Korošec. Ocena: dobro.
II. e »Freya - Robenhorst« lastnik Ivan
Pirih, Ptuj, vodnik Josip Vauda, Ptuj. Cena: prav dobro.
II. d »Pik - Krški« lastnik dr. 'Josip Pučnik, Slov. Bistrica, vodnik Miha Korošec. Ocena: dobro.
II.	e »Grai - aleishofen«, lastnik in vodnik A. Scheuchenbauer, Ptuj. Ocena: dobro.
Po veljavnih določilih za presojo uči-nitev nista dosegli zadostnih točk: »Bistra-Dravska« lastnik Dragotin Klobučar. Ocena: dobro in Uli-Mitravs« lastnik Rudolf Molitor, Ptuj. Ocena dobro.
Nedeljske športne prireditve.
Ob 10. igrišče Rapid: prijateljska tekma mladin Rapid:2elezničar.
Ob 10.30 igrišče Železničar: mednarodna rokometna tekma Graški Sport-klub - SK Železničar.
Ob 13.30 pokalna tekma mladin Mari-bor-Rapid, igrišče Rapida.
Ot 14. Start med klubske dirke kolesarskega društva Peruna pri Grozdu.
Ob 14. igrišče Železničar: Old boy Ra* pid - Železničar.
Ob 15. Revanžna tekma Maribor-Rapid.
ISSK Maribor : SK Rapid.
Jutri popoldne odigrata vodilna domača kluba prijateljsko tekmo na igrišču SK Rapida ob 15. Prireditev je smatrati za reprizo najostrejšega in najzanimivejšega srečanja najodličnejših domačih protivnikov. Sodil bo g. Nemec.
Mednarodna rokometna tekma.
Rokomet je pri nas sicer najmlajši šport, vendar pridobiva stalno na simpa* tizerjih, SK Železničarju in SK Rapiduj® pripisati, da se je pričelo tudi pri nas gojiti rokomet, ki je dokaj zanimiva igra-Jutri pa ima SK Železničar v gosteh prvorazrednega protivnika Sportklub & Gradca, ki razpolaga z izborno vigraniri moštvom. Štirje igralci so celo sodelovali med avstrijskimi intemacijonalci, dočin* je moštvo Železničarja še začetniška vendar ima že dokaj dobrih moči v svoji sredi. Tekma se bo vršila ob pol U* predpoldne na igrišču SK Železničarja-
Le eno kozo...
Neki zdraviliški gost je fotografiral kozo svoje gospodinje. Ravno tedaj je prišla mimo domača hčerka, ki je gosta vprašala, ali ne bi morda hotel fotografirati njo skupno s kozo.
»Ne«, je odgovoril gost, »hočem imeti na sliki samo — eno kozo.«
33 narodnosti v Varšavi.
V Varšavi živi veliko število tujcev. Statistični urad je ugotovil, da se je te-com zadnjih let nastanilo v prestolici 33 narodnosti. Najštevilnejši so Nemci, Fran cozi, Avstrijci in predstavniki narodov baltiških držav. Samo po štiri predstavnike pa imajo Turčija, Brazilija in aponska
Vdrceviiti?
a vedno z premislekom znano je: najboljše blago Je vedno najceneje-
Vedno večji razmah
jesen
je brez besed najboljše dokazilo z* to. Samo ena po* skušnja Vas naredi za stalnega odjemalca.	V
ISSK Maribor — nogometni odsek.
Mladina Maribora, ki nastopi v pokal®* tekmi proti Rapidu, se ima na igrišču i* kazati z legitimacijami, iz katerih *e razvdna starost posameznika. — moštvo nastopi v sledeči postavi: KofeD II, Koren I, Pliberšek, Kanič, Kirbiš, ščak I., Starc, Hreščak II, Bertonc®1* Najžar in PriberŠek.
Sokolstvo
Bratje in sestre!	.
Udeležite se sestanka v vojaŠ® Kralja Petra! Zbirališče ob 10. dop. Pr vojašnico. Pomagajte snovati Sokois društvo Maribor I,
od*
...
čisto novega
*S5B
naj vsakega
Houo sreflatuo za pobijanj pi|ančeuanja
Predsednik pariške policije se je ločil, da se bo v borbi proti Pban^e„,rAtfa posluževala policija sedaj sredstva, ki se je deloma kot izredno uspešno. Ukazal je svojim podrejenim organom, naj -človeka, ki bi ga zalotili na lav ^ jih pijanega, takoj filmajo. 11 fflemej-naj se potem kažejo na vseh P - taVija, ših točkah. Lahko si vsakdo Pr®°*keIflu, kako čudno mora biti pri srcUfiifflU> Ka-kdor opazi sebe pijanega na jzka. kor zatrjuje pariška policija, najboU zalo to sredstvo dosedaj še * .
I uspešno za pobiianie pijančev
V M ari Boru, 'dne 19. X. E0fc
Sfran R
Senzacija Rnglije
Ze več kot teden dni drži vso angleško favnost v veliki napetosti proces, čegar razvoj je dosedaj poln silno dramatičnih prizorov. Dne 22. julija so našli v Rea-dingu prodajalca tobaka Alfreda Oliverja v njegovem lokalu nezavestnega. Njegova žena je bila tedaj na izprehodu s psom. Ko se je vrnila domov, je našla moža težko ranjenega in vsega v krvi na tleh. 2e čez 24 ur je umrl v bolnici. Oliver je bil znan kot človek, ki ni imel sovražnikov in tudi nikdar ni bil v stikih s sumljivimi elementi; bil je pobožen in ni imel niti finančnih niti drugih skrbi. Poizvedbe policije so uspele tako daleč, da se je mogla pričeti razprava pred sodiščem.
Toda že prvi dan je prišlo med zasliševanjem prič do senzacijonalnega preobrata. Kot priča je bil zaslišan tudi mesar Loxton, ki je zatrjeval, da je kritičnega dne videl pred umorjenčevo trgovino človeka, ki se je sumljivo obnašal. »Da sem postal na tega tujca posebno pozoren,« je izjavil, »je bil razlog v tem, ker je stopil tudi na prag moje mesarije In vprašal, ali bi mogel dobiti par kilogramov telečjega mesa. Toda, še predno sem mu mogel odgovoriti, je že odšel.« Priča je nato opisal dotičnika, nakar ga je predsednik vprašal, ali se morda nahaja dotični človek v razpravni dvorani. Mesar je pogledal naokrog, potrdil vpra-
šanje in pokazal potem na enega od navzočih v občinstvu. Opozorjen na prisego, se je zarotil, da je izključeno, da bi se motil. Mož, ki je vsled pričevanja mesarja Loxtona osumljen težkega zločina, je Filip Drew, ameriški igralec, ki se je že pred leti preselil v Anglijo.
Drugi dan razprave se je zglasila priča Aliče James, ki je navedla, da je videla na pragu Oliverjeve trgovine človeka, ki si je na obrazu brisal krvave sledove. Tudi njo je vprašal sodnik, ali bo mogla dotičnika spoznati. In res je takoj pokazala na Drewa, ki je bil takoj po pričevanju mesarja Loxtona aretiran ter vzkliknila: »Ta-le je in nihče drugi!« Toda Drew, ki je bil za časa umora zaposlen v gledališču v Readingu, trdovratno zanika, da bi bil sploh v kaki zvezi z umorom Oliverja.
Cela vrsta prič se je od tedaj priglasila, ki skušajo Drewa obremeniti, oziroma dokazati njegovo nedolžnost. Ni čuda torej, da vsa angleška javnost z naj večjo napetostjo pričakuje izid tega pro-
Težka sleparija rači bogate dedščine
Bolgarski inženjer Vodeničarov iz Sofije se je v Varni strastno zaljubil v neko deklico. Ko se je moral zopet vrniti v
Sofijo, ji je predlagal, da naj gre ž njim. Toda ona je to odločno odklonila, češ, da ne gre poprej ž njim v Sofijo, dokler se ne poročita. Končno pa se je le dala pregovoriti. Kmalu nato je začutila, da je v blagoslovljenem stanju. Pritiskala je na svojega ženina, naj jo poroči, a brez uspeha. Pri porodu je potem umrla. Ko je Vodeničarov po njeni smrti pregledoval njene listine, je ugotovil, da je njegova pokojna ljubica podedovala po nekem sorodniku iz Amerike veliko premoženje, ki je imelo po njeni smrti pripasti njenemu otroku, ki je ostal pri življenju. Vodeničarov je šele sedaj uvidel, kakšno napako je napravil, da se ni poročil z dekletom, ker bi tako prišel sedaj do velikega premoženja. Da pa ga vendar ne bi izgubil, se je obrnil na nekega svojega znanca v Varni za nasvet. Ta ga je poslal k nekemu svečeniku, sicer svojemu dobremu prijatelju, ki je privolil v to, da izda Vodeničarovu listino o poroki, ki jo je datiral teden dni pred smrtjo pokojnice. Vodeničarov je bil pre pričan, da mu bo s pomočjo tega dokumenta sedaj mogoče priti do bogate ded-ščine, Toda, med tem je zvedela za mi-stifikacijo policija, ki je aretirala njega in dotičnega duhovnika ter oba izročila sodišču, dedščina pa je bila priznana otroku nesrečne nezakonske matere.
Narodnost poročenih žensk
Do približno pred 10. leti so bile žene v vseh državah prisiljene, da so z ženitvijo prevzele narodnost svojega moža. Še 1. 1918 so bile nekatere države v Južni Ameriki, kakor: Čile, Uruguay in Brazilija edine, ki so priznavale ženam pravico, da so same odločile, ali sprejmejo narodnost svojega moža ali pa ob-drže svojo. Tem državam so potem sledile razne druge države in sicer najprej Zedinjene države, potem Rusija, kasneje pa še druge. Tako n. pr. se more danes v Belgiji žena po šestih mesecih zakona odločiti, ali prevzame narodnost svojega moža, na Estonskem že po dveh tednih. V Avstriji, na Bolgarskem, Rumuniji, v Franciji, Italiji, na Portugalskem, Kitajskem, v Siamu in Mehiki obdrži žena svojo narodnost; ako je ne sili mož, da sprejme njegovo. Na Švedskem sprejme žena narodnost svojega moža samo tedaj, ako živi v njegovi državi. Istotako tudi Norvežanke in Danke izgube svojo narodnost, ako se izselijo iz svoje domovine.
Pri nas je rešeno to vprašanje z zakonom z dne 21. septembra 1928, paragraf 29, ki pravi, da more žena obdržati svojo narodnost, ako zahteva to pred zakonom. Ako tega ni storila, pa more po moževi smrti ali po ločitvi zopet prevzeti svojo narodnost.
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodsvlnski roman iz starih Benetk
196
»Ali si sam?«
»Sam, kakor lahko vidi vaša velemožnost.«
Bembo je pogledal okrog sebe. Krepko je zasopel in se nato zopet ozrl na pastirja, a njegov pogled je bil zdaj že bolj pomirjen in manj strašen kakor prej.
»Videl sem velemožnega gospoda,« je povzel pastir, »in sem mislil, da so ranjeni; zato sem se približal 'ii jim vlil v usta požirek iz svoje čutare.«
Bembo je pobrsftal po svojem usnjatem pasu in pomolel začudenemu pastirju rumen cekin!
»Vzemi.«
»Oh, gospod velemožni... toliko ne zaslužim niti, če delam pol leta... še v celem letu ne...«
»Vzemi, toda z enim pogojem. Ako pridejo kaki ljudje tod mimo in te poprašajo, ali je šel kdo čez hribe, jim porečeš, da nisi videl nikogar.«
»Da, velemožni gospod,« je odgovoril pastir in spravil zlati dublon.
»Ali si me razumel?«
»Da, ekscelenca, toda plačati bi me za to ne bilo treba; mi gorski pastirji nimamo navade izdajati beguncev.«
Bembo je pogledal kožarju globoko v oči in povesil glavo. Zamislil se je.
Nato je povzel:
»Kje sem zdaj?... Daleč od Firenzuole?«
»Daleč? Mislim da. Firenzuola leži na oni strani Apenin. Tu ste na južni strani blizo Borga.«
»Borga?«
»Da, Borgo pri Florenci.«
Bembo je vztrepetal od radosti. Prekoračil je bil
Apenin in je bil zdaj na poti proti Florenci, to se pravi, takorekoč na ravni cesti v Rim, na cesti v zaželjeno, varno zavetišče!
»Kod pridem v Borgo?« je vprašal.
»Vaša velemožnost naj spleza iz te globeli tja gor k onile skali, ki jo zlate solnčni žarki, je dejal kožar z instinktivno poezijo in vljudnostjo hribovcev, in naj gre nato po stezi navzgor proti koči, ki visi na strmini; tista steza vodi na cesto, ki se spušča navzdol proti Borgu. Če pa gospod žele, jih lahko spremim.«
Ne, ne. Z Bogom postir, in spomni se, kaj sem ti rekel.«
Pastir je ponosno iztegnil roko, napol kakor k prisegi, napol, da pokaže Bembu smer, v kateri mu je treba hoditi.
Bembo je začel plezati iz globeli; našel je naznačeno mu stezo, dospel na cesto in prišel popoldne v Borgo.
Tam si je kupil drugega konja in zdirjal po cesti v Florenco, kamor je dospel ponoči.
Odhajaje iz Florence, se je začel Bembo čutiti pomirjenega. Njegovi dnevni pohodi so bili kratki; ceste so postajale čimdalje bolj obljudene; jezdeci in poštne kočije so ga srečavale neprenehoma; vse to je rodilo živahno gibanje, ki mu je preganjalo njegove temne misli.
Ko je prejahal Sieno in dospel na breg Bračian-skega jezera, je zadobil trdno, popolno prepričanje, da je otet.
Popoldne je bil že na Rimski ravnini, širokem, suhem polju, ki je poleti vse ožgano od solnca, pozimi pa sila močvirno. Kakor daleč so segli Bembovi pogledi, povsod je videl zgolj nerodovitno ravan, kjer se je samo tuintam majalo šibko bodičevje v dihu severnih vetrov.
Tisti dan je dospel do krčme, ki je ležala jedva par
milj od Rima in se je imenovala gostilna »Pri vilah« — zato, ker se je cesta na tistem kraju cepila vilasto ra dvoje.
Bembo je sklenil ostati par ur tukaj, tako da pride v Rim šele ponoči.
Krčmar »Pri vilah« je zagotovil njegovo ekscelenco, da bo popolno nemotena v njegovi krčmi in da ji hoče pripraviti večerjo, ki se je bo spominjal še dolgo časa.
Kardinal je spdel zatorej h kaminu, ki je grelobed-nico.
Razkošna večerja, ki jo je obljubil krčmar, je prišla na mizo v obliki omlete, režnja paštete in jetičnega piščanca, vse to'zalito s kislim, slabim vincem, o katerem je gostilničar trdil, da je pristen Kianti najfinejše kakovosti.
Bralec ve, da je bil Bembo dobrojedec.
Kljub temu se ni niti namrdnil in je plačal, ne da bi štel denar; v zahvalo je pri krčmarju takoj avansiral od ekscelence za kneževsko svetlost.
»Vraga,« je premišljal kardinal, »ali me je prijela blaznost v tisti krčmi tam v Firenzuoli? Zdaj, ko sem hladne krvi — ali bi mogel priseči, da je bil Roland Kandiano? Hm, tisti trenotek se mi je zdelo v resnici, kakor da ga poznam.«
Ob tem spominu je stresla Bemba ledena groza.
»A vendar,« je povzel sam pri sebi, »kakšen videz govori za to, da me je Kandiano preganjal do Firenz-uoie in je izgubil tam mojo sled? Ali sem videl v vseh osmih dnevih popotovanja, ki jih imam za seboj, le najmanjšo stvar, ki bi me morala vznemirjati? Ničesar nisem videl! Ne, varala me je moja blazna groza! Ne, ne, to ni bil Kandiano! Norec sem bil, da sem se tisto strašno noč tako po neumnem pač stokrat izpostavil nevarnosti, da si starem kosti v bogve katerem prepadu.«	 -
MALI OGLASI
fcaneslllve nasvete
radi poklica, gospodarstva, zdravja, prehrane, zakona, ženitve, sploh važnih življenskih vprašanj, daje posvetovalnica »Marstan«, Koroška cesta 10. Preskrbi tudi razna naročila, prepise, sestavo oglasov itd. Mala odškodnina.
2677
Najemnikom
vpisanim pri edino obl. konces. stanovanjski posredovalnici, »Marstan« na razpolago: tri- dvosobna stanovanja in soba s štedilnikom.	2678
Stanovanje najugodneje oddaste, nadlegovanja, stroške si prihranite ako prijavite (brezplačno) stanovanje, sobe edino oblastni konces. posredovalnici »Marstan«, Koroška cesta 10. Dnevno ! velika izbira najemnikov.	2676
Pisarniška moč
s večletno prakso išče zaposlenja. Ponudbe na upravo pod »Nastop takoj«.
______________________2679
Stanovanje soba In kuhinja ‘•e takoj odda. Dušanova ulica 12.
K, 2652
Prazno, solnčno sobo oddam takoj mirni stranki. Vrbanova ulica 61 pritličja*	2654
i
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 17
ULJI, ALIKSAHOROVA C. 1 PTUJ, SLOVENSKI TRČI „P«TOVIA“
2647
Izboren vinski moit
iz lastnih vinogradov, kakor tudi staro domače vino & liter 12 Din se toči v Vinskem hramu, Vetrinjska ul. 2. Isto-tam jutri mesene, jeterne in krvnate klobase. ____________________________ 2674
Več mladih deklet,
katere so bile zaposlene že v karto-nažni stroki, kakor tudi pridnega mladeniča sprejme Fotokompanija, Gregorčičeva ulica 12, klet.	2672
Prakttkantlnja
za veliko trgovsko podjetje iz boljše hiše dobi takoj nameščenje v pisarni. Oferti pod »Stalna služba« na upravo lista.	2669
Kratek glasovlr radi selitve prodam zelo poceni. Pre« šernova ulica 34 II.	2668
Sprejmem dva dijaka na hrano in stanovanje, tik šol. Soba solnčna, hrana dobra. Naslov v upravi lista.	2675
Prazno stanovanje
2 sobi in kuhinja s pritiklinami in 1 lokal se odda v najem. Ponudbe pod »No vember« na upravo lista.	2684
Slmons-ov kruh Oraham-ov kruh,
specijaliteta (zvezdnat kruh) dobite v pekani Hartinger in drug, Maribor, Aleksandrova cesta 29,	2664
■ Zahvala,
Ko nam jo upnla naša dobra
!lvV:	'
snlo prejeli premnogo izra
terskega sličutja. Vsem d^jj srčna hvala., •?..*'
( .	•:	; >'•(	. |y
, Maribor, 18. oktobra
pnja-
srcemr
Šolske potrebščine, otroške nahrbtnike, aktovke, galanterijo, drobnarijo, parfumerijo, pletenine, nogavice itd. na debelo in na drobno priporoča
DRAGO ROSINA, Maribor
Vatriatolia ulica M
• ■	-	9232
tHIHIIIHMIIHUMMMMIMMMMMI
Cenj. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril
krojaiko delavnico v Mariboru Magdalenska ulica St. 33.
Izdelovala se bodo1 vsa v to stroko spadajoča dela po najnovejšem kroju in najnižji konkurenčni ceni. Prevzamem tudi uniforme iti usnjate suknje v izdelavo. Postrežba točita, "Cena solidna. Jamči sc za vsak komad. •	-
Za obilen obisk se priporoča	2670
Viktor Avberšek, Maribor
. Magdalen»ka ulica 33.
Vsak poznavalec vin trdi
da Šibeniško vino m dobro, zato točim jdz priznano dalmatinsko novo črno vino iz okolice Splita h 10-— Din liter. Pri prevzemu 5 litrov po S'— Din 2685
v gostilni „EVROPA“
Maribor, Aleksandrova cesta 45.
ANES IN .JUTRI
Kožuhovinasti
1 VVI
233»	Pid	SCI
in krzno za obšlve
novo dospelo. Krzno od Din 30'— naprej.
K. GRSNITZ
krznar
Gosposka ulica it. 7
Dobro znano Sirkovo
Spomnite se CMD!
Izvrsten nov sladki MUSKATELEC
v gostilni BALKAN, Linhartova ulica 13.
V nedeljo, dne 20. oktobra 1929
odnjak (proleg), pojedina jeternlh, pečen Ib In kranjskih klobas,
kakor tudi pečenih puranov, gosk, pečenih in ocvrtih piščancev. Tudi z domačimi močnatimi jedili je dobro preskrbljeno. — Za obilen obisk še priporoča
3688	gostilničarka	»Balkana".
Zahvala.
Žrtvi pretresljive avtomobilske nesreče na mariborskem mostu smo prepeljali v torek, dne 15. oktobra v njun Kamnik, ki se je s svojimi prekrasnimi planinami lužno, a veličastno poslavljal od prerano preminulih
dobite od danes dnevno pri tvrdki
Ivan /Irk
Maribor, ,Qlavnl trg
kakor tudi vsako SObOftD In pečenice dobite v
Zahvaljujemo se v teh tnžnih dneh za vse tople Izkaze sočutja občinstvu v Mariboru, ptebl. gosp. baron« Adamovlehu v Mariboru, davčnim kolegom Iz Maribora in Kamnika, županu mesta Kamnika g. Kfatnetju, kL Ja? globoko užaloščeni rodbini z nasveti in dejanji bil v najpožrtvovalntjšb pomoč,,nadalje zastopnikom vseh upravnih oblasti, orožnlštvu, zastopnikom barutane, posebej Še našemu gosp. sreskemu poglavarju dri Ogrinu, ki je obema- nesrečnima žrtvama v spremstvu svojega velecenjenega uredništva Izkazal. poslednjo čast. Zelo so nas ganile tužne žalostlnke, kt jih je zapelo pevsko društvo „Uta“, nadalje številna udeležba prečastite duhovščine mesta Maribora in Kamnika. Posebcl se 'Se zahvaljujemo prečastitemu kanoniku g. Ivanu LavrepčtčU, ki je ob štčvllnf asistenci opravil pretresljive pogrebne obrede. Vsem darovalcem vencev te Iskreno zahvaljujemo. Obilo cvetja, ki je pokrivalo krsti obeh pokojnikov, tram je pričalo, da sta imela dosti Iskrenih prijateljev.
j’	fr*	.	'	;	i	*• *k".	"*"-•»	£■	i'	*
Ponovno se za vse izraze Iskrenega sožalja zahvaljuje žalujoča hčerka Isa Cerkovnik v svojem Imenu In imenu rodbine Oriir v Kimniku in Krenpr, Ljubljana. i .	'	-
Maribor, Kamnik, dne 20. oktobra 1929.
in nedeljo domače krvavice, letrrilce RESTAVRACIJI UNION <GOT3>.
VLJUDNO VABI I. M. DOLNIČAR
Tovarniška zaloga Darila In volnenih pletenin
uiiuiuiiiimnuiiiu.uiiuuminmuiuiuiiininraiinuiiiiiiiuiiiiiiiniiiiHi!iiiiuiiii!iMiiiiiiiiiiHiiiiiii!iiiiiii!iiiiiuiiiiiiiniiiuiiiiiiii}iiituHfui!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiH 2445	zato	pri	največji	izbiri	Izredno	nizke	cene.
Samoveznlce	^	čepice	klobuki	1.1. d.
JOS. KARNIČNIK, Maribor, Glavni trg U.
Stanovanje, sobo in kuhinjo
oddam s 1. novembrom-proti poletnemu plačilu najemnine v naprej.-Naslov, v upravi lista.	2689;
Najvišje cene	, i '	'	/
plača za staro zlato, srebro in novec kakor tudi za zobovje M. Uger-ja sin, Maribor. Gosposka ulica 15. ,	1548
Dajte avtomobile,
motorje.in kolesa strokovnjaku v, po:, pravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo r točno in po brezkonkurenčnih cenan. Brata Komel, mehanična delavnica,-Aleksandrova c« 169.	.848
Sobo- In črkosHkanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Pra-njo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Fotografiram vse!	{
Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer, Gosposka 39.	2286
Krasne pletene obleke
V veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna 1VL Vezjak, Maribor,
: Vetrinjska nillca 17-. ,	2319	-
Prodaja in popravila ur .
iz garancijo vpo, nizki ceni v pri IJakobu Muiavee, Kralja Petra, trg 1 (pri drž. mostu).
Mizarstvo Anton Marušič,
Pristaniška ulica (vogal Pristali) se priporoča cenjenemu občinstvu za vsakršna v to svrho spadajoča dela od ■ najenostavnejše do najfinejše vrste. — (Renoviranje starega pohištva). Cene zmerne, solidna in točna postrežba.
2643
Stanovanje, kuhinja, soba
in pritikline, oddane Stritarjeva ulica 35, Maribor, ,';	2680
Oddam takoj stanovanje,
dve sobi, kuhinja in shramba, Viktor Permova ulica št. 11. Cena po dogovoru. Kodrič.	2682
■ inventure, zelo znižane cene!
Galanterija, igračke, drobnarija, hišne in kuhinjske potrebščine, nahrbtniki, košarice za na trg, ročna dela in otroški vrtec. Vse vrste ščetk za glavo, obleke in čevlje, ščetke za zobe od Din 1-50 naprej. Vse vrste čipk in’vezeni«. En karton šolske pavole bele Din 21—, katton šolske pavole rjave in črne Dln.251—, 6 parov niošklh nogavic Din 39:—, 6 .parov damskih nogavic Din 39-—, 6 žebnlh robcev Din 14—l8,—I	6	ovratnikov, trde ali kaučuk Din ■ _ _ ■	^ m m m	■«
18—.	perilni	trak,	beli ali barvani m Din 1*— IftCIM M9IfiM2Bfl4|£
itd. Prepričajte se sami in ostali bodete slgur-
no stale« odjemalec.	Se priporoča HSIflbOP, GISVIll tfS 17
Naznanjam slavnemu občinstvu,.
da imam pristno dalmatinsko novo
: Vino liter Din 10 - čez ulico
Din. 9. Naj se vsak prepriča, ker mu ne bode žal. Za obilen obisk se priporoča, Hinko Kosič, Vetrinjska ul. 24.	2661
Stanovanje,
dve lepi sobi, kuhinja, shramba itd. v novi hiši, tik kolodvora, Orehova vas, se odda v najem s 1. novmbrom. 2640
Veliko zračno
lepo meblovano sobo, solnčna stran (pripravno ža dva gospoda) oddam takoj. Naslov pove uprava »Večernika«.
2642
Sadjevec,
prvovrstni sladki iz zlatih parmenL prodaja v vsaki množini. Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, Miklošičeva ulica 2..	2634
PUNKTAL
Diplomiranj optik z državnim izpitom
PETELN
MARIBOR, GOSPOSKA 5
Za hladne dneve toplo perilo
Trikot perilo	,
Oblekce za otroke Reform hlače Nogavice in rokavice Moderni volneni telovniki Jopiči in puloveri
Največja izbira. Cene nizke
C. BUDEFELDT
Maribor, Gosposka ul. 4-6
mr ■	■■
V konkurznem postopanju tvrdke Maks Dnrjava & Go., Maribor Se vrši dne 8. novembra 1929, dopoldne ob pol 12 uri pri okrajnem sodišču v Mariboru, v sobi št. 27 dražba vinogradskega posestva vi. št. 24 d. o. Celestrina.
Vinogradsko posestvo leži blizu Maribora, občina Sv. Peter, tik ob novo urejeni okrajni cesti, 10 minut oddaljeno od šole in cerkve Sv. Petra. Posestvo ima južno, lepo in ugodno lego.
Gosposka hiša št. 4 je zidana, z opeko krita in lepo in udobno opremljena.
Viničarija je tudi z opeko krita in imu obokovan hlev. Vinograd (e deloma novo nasajen.
Izklicna cena za posestvo z bogato pritiklino in premičninami vred (krava, sodi, sadni mlin, gospodarsko orodje in drugi fundus instruktus itd.) znaša skupaj Din 136.419'80. Pod to ceno se ne prodaja.
Natančnejša pojasnila daja podpisani konkurzni upravitelj.
Dr. Oton Blanke, odvetnik v Mariboru
kot konkurinl upravitelj.
in nič drugega je popolna priprava, s katero slišite brez antene, brez spoja z zemljo in brez baterij vse evropske postaje.	2653
RADIO-ITARKEI, MARIBOR, TRG SVOBODE O
SPECIJALNO PODJETJE ZA RADIO-TEHNIKO.
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja izraženega sožalja ob bridki izgubi naše iskrenoljubljene hčerke edinke
Ljudmlllce Koren
izrekamo tem potom našo najiskrenejlo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, g. dr. Mariniču, pevskemu društvu pekov, godbi Omladine in darovalcem prekrasnih'vencev in šopkov.
Maribor, dne 19. oktobra 1929.
žalujotl ostali.
Najnovejši
jesenski
in
zimski modeli
v velikanski izbiri in cenejši kot v Avstriji I
Modeli od 650 do 1150 Din
Modeli od 320 do 500 Din
Grand Magazin-Confection
i. Pregrad - Trgovski Dom - Maribor
Exportna hiša "LUNA
«
Najcenejši nakup galanterije, vj
'teeEfe r pletenine
Din 5’— naprej Din T— naprej Din 6'— naprej naprej
Din 1 Din 1
298
domščega otročje nogavice od damske nogavice od moške nogavice (soknl) od vezenine od čipke od
Heleni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame in gospode, za novorojenčke opreme laatnega izdelka. — Čevlje z* dom, čevlje za telovadbo, otroške čevlje in sandale. Nadalje nudim: kravate, samoveznice, svilene trake, gumbe, sploh vse trebščine za šivilje in krojače po brezkonkurenčnih cenah, 'orblce, nahrbtmke, škatlje za peresnike, table itd. v veliki izbiri.
naprej
pol
Toi
Dnevno sveže
kislo zelje
v znano dobri kvaliteti priporoča
M. Berdaif, Maribor, Trg svobode
!2a damske im
v veliki izbiri pri tvrdki
Franjo Majer, Maribor
BRITVICE
(Jlllette, Mem extra,
Mem de Luxe, Mond extra, Timor in vse brivske potrebščine nudi najugodneje galanterijska trgovina
Drago Rosina
Vetrinjska ulica it. 26.
Novo otvorjena trgovina 11 s premogom in lesom||i
Tinnauer
M a rib ar
Greg očičeva ul. 9
vhod tudi skozi Slovenska ul. 8
se priporoča cenj. občinstvu za blago* hotna naročila.
Cise bredraakiires&M! PtM triu in solita!
Baterije
Zapne svetnike, latantarlje, drob« narije, pletenine, perilo, vrvaraka izdelke, motvoz Itd.
na debelo ift na drobno
DRAGO ROSINA, MARIBOR
Vatrlnjaka ulica 26.	2651
Angleško ii dobro žeško
sukno itd. za moške obleke in površnike nudi tvrdka
Franjo Majer, Maribor, Gl. trg
TELeIuNKEN 40 Z ZVOČNIKOM
[Himni
K c t k n f se ‘Mrk
V P t' P 5c S I ¥ '«rr*
naaannniRv-'m^”-zi nssesanan stsessaaHaaa
3DEAL
OBLASTNA HRANILNICA MARIBORSKE OBLASTI
Centrala: MARIBOR, Trg Svobode 3,
Podružnica: CEDE, Cankarleva 11, nasorotl pošte
(Preje: Južnoštajerska hranilnica, Celje)
StVart 8,
V Mariboru, dne 19. X. 1929.
KAJENJE JE STRUPI
Vsak se lahko igraje odvadi zdravju škodljivem kajenju, z našimi ,EX“-tabletaml. V 14 dnevih prestane tudi naj-strastnejli kadilec kaditi, ako vzame „EX‘-tablete daevno trikrat. So popolnoma neSkodljlve. Omot Din 30 — in poštnina. Cela kura pet omotov Din 145’—, franko.
£407	Sazpoiilja po pevzetju
i AlirOPS* Sekt. 19, Novisad, Željeznička 38.
I. marib. barvarna in kam. pralnica
Ludvik Zinthauer
Sprejemalnica: Glavni trg 17 Delavnice: Usnjarska ulica 21-23
Ustanovljeno: 1852	2426
MoSJdjfenskejStarLnila^
Vam vsem je nafa znana PLETARNA za to zimo pripravila veliko izbiro toplih pletenih 2388
m
*
p
v
V
Vse iz čiste volne in tako poceni, kakor ie dosedaj nobeno leto. Zato pa predno te reči kupite, si oglejte to
vpletainlM.VEZ3A£
Maribor, Vetrinjska ulica 17
VELIKO ZALOGO
SENZACIJONELNA NOVOST'
iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Valojoči lasje, kodri, česalnik z dvojnim zobovjem. Ondolira brez pripomočkov kratke in dolge lase potom navadnega česanja. Neuničljiv. Neobhodno potreben za vsako damo. Cena komadu Din 35’—. Razpošilja ga po povzetju ali proti predplačilu gornjega zneska razpošiljalnica A. ZORKO, MARIBOR, ALEKSANDROVA 14.
DNEVNO SVEŽE
KISLO ZELJE
prvovrstne kakovosti na drobno in debelo priporoča trgovina 2278
F. Fijavž, Maribor, Frankopanova 10
Mariborska lesna industrija
A. Domicelj I
Koroška cesta štev. 46
Telefon 2160
Parna Saga in strojno mizarstvo
Izdeluje pohištvo, oprave trg. lokalov, stopnice, okna, vrata, ladijski pod, tople grede okvirje itd. Prevzame sploh vsa v mizarsko stroko spadajoča dela in popravila. — Košare za sadje.
Umetna suillnlca In parllnlca
Ima v zalogi razne vrste lesa, deske, temeljne, lfetve, vezane plošče itd. — Mehka meterska drva, prostorni meter po Din 501—, pri vačjem odjemu po Din 45*— — Bukova cepana drva, PostreZbs solidnaI	Cena smerna!
Kupuje po dnevnih cenah vse vrste okroglega lesa, predvsem smrekovega.
Parna pralnica in kem. čistilnica
Centrala': Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7 Pride in dostavi se na dom
Edison Beli Penkala d. d. Zagreb
Gramofoni
in
gramofonske ploiie
znamke Edison Bell Penkala, HIs Masters Volče Columbia
Tudi na dolgoročna odplačila na obroke! Zahtevajte brezplačne cenike!
Samoprodaja:
los. Martini
Maribor
Gosposka ulica 18
Kakor napovedujejo vremenski preroki bo zima letos še hujša kot lanjska.
Dasiravno je vreme izvanredno toplo in ugodno je vendar neobhodno potrebno, da se že sedaj vsak zanima, kje si bo najugodnejše in naj, cenejše nabavil
V zalogi velika izbira trpeinlh barhentov (HSmmerie) pralnega bariuna, štofa za plašče za dame in gospode 1.1. d. v manu-fakturnl trgovini	2431
ANTON MACUN
v Mariboru, Gosposka ulica 10.
Ogled brez kupne obveze.
kot obšivek za zimski plašč.
Špecijalna izbira tega predmeta je le pri tvrdki
L. ORNIK, MARIBOR. KOROfKA 9
kjer si vsak lahko povsem neobvezno ogleda bogato zalogo.
Prevzem v Pekrah!
Podpisana vljudno naznanjava cenjenemu občinstvu, da sva »» 1 D .	.	„
Srevzel* gostilno	rOnorjem
'tvoritev Iste se bo vršila v nedeljo, dne 20.t.m. s veliko veselico, nastopom pevskega društva .Jadran* in »Liia“. Točila se bodo izborna pekerska vina ter pristni sladki mošt po Din 12-Preskrbljeno bo z domačimi kolinami, poticami in krapi. Pripravni piostori za razne prireditve. Se priporoiata Josip in Lidka tale.