PoJtnlnaplačana »gotovini Mnmi) Štev. 139. V Ljubljani, torek 20. junija 1939. Leto W Anglija ponuja Japoncem mirno poravnavo ipora zaradi blokade v Tiencinu London. 20. junija, o. Po včerajšnji seji angleške vlade je zunanji minister lord Halifax sprejel japomlskega poslanika Šigemica in se z njim tri četrt ure pogovarjal. Seja vlade in sestanek zunanjega ministra z japonskim poslani- kom sta veljala ureditvi spora, ki je med Anglijo in Japonsko izbruhnil zaradi blokade angleškega mestnega dela v Tiencinu. Angleška vlada je na včerajšnji seji sprejela vse potrebne sklepe in naročila svojemu poslaniku » Tokiu, naj Japonski sporoči naslednje: Angleška vlada jo pripravljena sprejeti rsako pametno rešitev spora v Tiencinu, če privoli japonska vlada v to, da ostane tien-cinska zadeva incident krajevnega značaja in Podmornica j/nicti*" bi bila lahko rešena v pol ure ... Vrsta strašnih podmorniških' nesreč, ki je zadnji mesec zadela Anglijo, Francijo in Združene države, je rodila nepričakovan odmev tudi v naši državi. Po teh nesrečah so belgrajski listi prinesli poročila, da živi v prestolnici neki Dušan Kuzmanovič, rentnik, ki pa se že dolgo bavi z raznimi izumi za reševanje potopljenih ladij. Kuzmanovič je svoj izum, ki je v teoriji po sodbi domačih pomorskih strokovnjakov popolnoma pravilen, ponujal že več državam tako pred leti Franciji, ko se je potopila francoska podmornica »Promethee* s 63 ljudmi. Francosko mornariško ministrstvo ni za Kuzmanovičev izum pokazalo pravega zanimanja in je na vse njegove ponudbe odgovarjalo z zahtevami, naj Kuzmanovič pošlje o svoji reševalni pripravi čim več podrobnosti. Izumitelj tega seveda ni hotel storiti, ker se je bal, da bi se z njegovo iznajdbo okoristili tujci brez odškodnine. O svojem delu je poročal tudi našemu admiralu Kochu, ki je dal preizkusiti Kuzmanovičevo iznajdbo po naši vojni mornarici. Poskuse so izvedli med drugim v globini £0 in 200 metrov, uspeh je bil izreden. Naši mornariški krogi so Kuzmanoviču dali potrdilo, da je njegov izum idejno popolnoma pravilen in praktično uporaben za mornarico. Nato se je začel pogajati z največjo angleško ladjedelnico Wickers-Armstrong. A tudi ta je zahtevala od Kuzmanoviča praktičnih podrobnosti in ni prišlo do nikakega sporazuma. Ko sta se ponesrečili ameriška podmornica »Squalus« in angleška podmornica »Thetisc, je Kuzmanovič poslal angleškemu mornariškemu ministru kratko spomenico s prikazom svoje reševalne priprave. Ta spomenica je v Londonu vzbudila izredno presenečenje. Raziskovalni oddelek v angleškem mornariškem ministrstvu je ugotovil, da je Kuzmano-vičeva stvar dobra in pomembna. Vrhovno poveljstvo angleške vojne mornarice je Kuzmanoviča te dni povabilo, naj pride v London, da bo pred angleškimi pod-morniškimi strokovnjaki razkazal svojo iznajdbo. Izumitelj do te dni odšel v Anglijo. Kuzmanovič pravi o zadnjih mornariških nesrečah, da bi bilo z njegovo pripravo moči dobiti na površje vse podmornice. »Thetis« bi bila lahko rešena z njegovo pripravo v pol ure iz globine nekaj sto metrov, samo če je podmornica narejena za tako močan vodni pritisk. Najdaljši čas za reševanje kake podmornice iz globine bi po Kuzmanovičevi trditvi bil 48 ur. Javnost bo nedvomno zanimalo, kako bo opravil Kuzmanovič pri vodstvu angleške vojne mornarice. Če se bo njegov izum obnesel, bo to pomenilo silen in za vse pomorske države pomemben uspeh jugoslovanskega izumitelja. ne bo Japonska podobno nastopala tudi ▼ drugih kitajskih mestih, kjer ima Anglija svoje predele. Pod teni pogojem je Anglija pripravljena izročiti štiri Kitajce, ki so se zatekli v angleško mesto ▼ Tiencinu in ki je Japonska njihovo bivanje v angleški četrti izrabila kot pretvezo za razglasitev zapore. Anglija ne želi spora poostriti, čeprav je tien-ei urita zadeva vzbudila veliko ogorčenje r angleški javnosti. Če pa Japonska ni pripravljena bencinske zadeve urediti po angleški želji, bo angleška vlada pač prisiljena izdati proti Japonski potrebne gospodarske ukrepe. Do tega bo prišlo takoj, ko se bo pokazalo, da Japonska ni pripravljena sprejeti angleškega predloga. Japonski krogi v Londonu pravijo, da bo zaradi tega stališča angleške vlade skoraj gotovo tiencinski spor do konca tega tedna ugodno rešen, zlasti če se v zadevo ne bo mešala Amerika. Japonska želi, da bi se o tem sporu pogajali samo Anglija in ona brez posrednikov. Z druge strani poročajo, da so vse angleške vojne ladje v vodah blizu Tiencina dobile povelje, naj bodo pripravljene, da odplovejo tja. Prav tako je tudi Amerika poslala v bencinske vode tri manjše bojne ladje. »Times« razpravlja v svojem uvodniku o položaju na Daljnem vzhodu ter pravi: Anglija pričakuje od Japonske, da bo do skrajnih mej upoštevala upravičene zahteve in pravice angleških državljanov. Dosedanji angleški protesti so imeli za posldico samo poslabšanje položaja. Jasno je torej, da se za sporom krije nekaj globljega. 2e zaradi tega Anglija ne more dalje trpeti mirno blokade, Angleško javno mnenje se ne more zadovoljiti s sedanjimi ukrepi vlade ter zahteva odločnejše stališče za varstvo časti in koristi angleških državljanov v Tjencinu. Odgovor na vesti o vstopu Bolgarije v Balkansko zvezo: Bolgarija vztraja pri vseh svojih zahtevah Sofija, 20. junija, o. Stališče bolgarskih odločujočih krogov do vstopa Bolgarije v Balkansko zvezo in do raznih važnih vprašanj, ki so s tem združeni, je po obiskih romunskega zunanjega ministra Gafenca v Turčiji in Grčiji naslednje: 1. Bolgarija ne bo stopila v Balkansko zvezo. 2. Bolgarija odklanja načrte, da bi se balkanska sloga in balkanska vzajemnost utrjevala na škodo njenih življenjskih koristi in za ceno njenih pravic. 3. Bolgarija je vedno bolj nezadovoljna proti nekaterim angleškim in francoskim poroštvom, ki naj na Balkanu potrdijo krivični red, katerega edina žrtev je Bolgarija, 4. Bolgarske zahteve po zadoščenju ostanejo v veljavi vse, dokler ne bodo izpolnjene. 5. Glede Balkanske zveze in njenega smisla ima Bolgarija svoje mnenje. Prepričana je. da bo Balkanska zveza le težko obstajala brez bolgarskega sodelovanja, zlasti, ker se je Turčija po zvezi z Anglijo pregrešila proti načelu, da bo Balkanska zveza vedno popolnoma nevtralna. Kazenska delovna taborišča na Češkem Praga, 20. junija, m. Že vlada dr. Berana je Izdala odlok za ustanovitev več kazenskih delavskih taborišč. Ker je v podeželju čimdalje več kriminalnih tipov, je nova vlada češko-moravskega protektorata sklenila, da bo takoj začela izvajati uredbo, ki ijo je izdala prejšnja vlada. V kazenska delavska taborišča bodo prišli razni berači, cigani, potepuhi in drugi delomržneži. Vlada bo vse te ljudi, ki bodo pod najstrožjim nadzorstvom, uporabila za delo na železnicah in tramvajih. Mlade zločince pa bo izročila v prisilne delavnice. Vrhovni poveljnik italijanske vojske v Albaniji Tirana, 20. junija, m. Danes je prispel v Tirano italijanski maršal Badoglio. Na letališču v Tirani ga je sprejel in pozdravil kraljevski senator in predsednik albanske vlade Verlaci z več ministri. Za maršalom Badogliem je prispel v Tirano tudi poveljnik italijanskih čet v Albaniji, general Guzzoni. Po krajšem bivanju v Tirani se bo maršal Badoglio odpeijal na obisk v Skader, kjer mu že zdaj pripravljajo velik sprejem. Njegov obisk je v zvezi z naglo novo vojaško organizacijo albanskega ozemlja. Ogromno angleško čezoceansko letalo - zgorelo London, 20. junija. AA. Letalo angleške družbe »Imperial Airways« »Conemara«, eno štirih velikih letal, namenjenih za čezoceanski promet je včeraj zgorelo v bližini pristanišča Southampton, ko je črpalo bencin za poskusni polet. Na letalu je bilo šest mehanikov in inženirjev, ki so povedali, da je medtem, ko so črpali bencin, nastala nenadna eksplozija. Morali so takoj poskakati z letala, ki je bilo že v par sekundal V60 v plamenu. Ko 60 skakali z letala v vodo, je bil en mehanik ranjen, 4 pa so 6e rešili brez poškodb, šesti pa je našel smrt. Letalo »Conemara« je imelo 4 motorje ter je tehtalo 20 ton. Prostora je imelo za 24 potnikov ter je bilo namenjeno za čezoceanski promet. Dvojni roparski umor v Medlogu pri Celju V smrtnem strahu je v drvarnici vso noč poslušala, kako so razbojniki morili in ropali Celje, 20. junija. Že na vse zgodaj zjutraj se je danes raznesla Po Celju grozna novica o novem roparskem napadu v Medlogu. V hišici blizu lovžkega mostu •da imela v najemu gostilno 47-letni Ant. Ocvirk 111 32-letna njegova zena Rozalija. Prt njima jo stanovala tudi Perčič Julijana iz Makol, ki sta £V 7lrkova vzela ra •sv°i°- Podaevi Julijane ni bilo doma, pa6 pa se je vrnila Sele okoli 9 zvečer. N gostilni j0 naš|a sam0 ge enega gosta, ki je bil nekoliko vinjen. Šli so nato vsi v kuhinjo, kjer je Julijana večerjala, po večerji pa so gosta odpravili l* gostilne, Julijana je šla spat v drvarnico, kjer je spala že tretjo noč. Gospodinja je za njo drvarnico zaklenila. Okrog pol ure nato je Julijana zaslišala korake okoli gostilno, nakar se je oglasil tudi domači pos. Nanj pa je kmalu počil strel. Pes je zacvilil, nato pa utihnil. Kmalu zatem je padlo 6e nadaljnjih šest strelov, ki so pa morali, kakor je Julijana sklepala, pasti £e v hiši sami. Perčičeva je zaslišala gostilničarko Rozalijo klicati na pomoč, gostilničarja pa ni slišala. Približno čez ®no uro za tem je nastopila tišina, nato pa spet ropot e steklenicami in drugimi predmeti, kar je kazalo, da so roparji začeli pleniti j>o gostilniških prostorih. To je trajalo skoraj vso noč in je ropotanje prenehalo šele zjutraj, ko se je začelo daniti. Ponoči si Pirčeva ni upala iz drvarnice, pač pa jo je zapustila šele zjutraj ter odhitela k sosedom in jim povedala, kaj se je ponoči dogajalo pri Ocvirkovih. Sosedje so vlomili najprej v gostilniške prostore, odtod pa so šli v spalnico, kjer se jim je nudil strašen prizor. Gostilničar in njegova žena Rozalija sta ležala v mlaki krvi ob postelji na tleh, pokrita z rjuhami in ostalo posteljnino. Po hiši so našli vse razmetano, predale vse odprte, iz česar se vidi, da so razbojniki iskali denar. Sosedje pravijo, da gostilničar ni imel kaj prida denarja, pač pa da se je večkrat rad pohvalil,. da ga ima. 0 groznem zločinu je bilo takoj obveščeno orožništvo in je rnzbojnikom verjetno že na sledu. Židi se, da je na delu večja razbojniška tolpa, ki se potika predvsem okoli Celja in v Savinjski dolini. Trupli gostilničarja in njegovo žene bodo danes popoldne obducirali Napovedi o bližnjem koncu voine na Kitajskem London, 20. junija. Angleški vojaški strokovnjaki sodijo, da bi se utegnila vojna na Kitajskem v kratkem končati, bodisi da bi Japonci in Kitajci sklenili mir s sporazumom, bodisi, da bi japonska vojska osvojila vse kitajsko ozemlje, bodisi, da bi se umaknila iz Kitajske. Japoncem bi bila všeč seveda prva rešitev. Ce bi se Kitajci ne hoteli pogajati, mislijo Japonci končati v jeseni vojno z veliko ofenzivo, v katero bodo vrgli vse svoje oborožene sile. Izid te ofenzive pa ni gotov. Če bi Kitajska dobila izdatnejšo pomoč od Anglije in od drugod, bi utegnila v tej ofenzivi Japonce premagati, zaradi česar bi bili Japonci prisiljeni umakniti se. Zatoi bodo Japonci ofenzivo začeli le, če se bodo izjalovili vsi napori za mima pogajanja. Občni zbor okrajne JRZ v Logatcu Logatec, 19. junija. Okrajna organizacija JRZ za logaški okraj je imela v nedeljo, 18. t. m. svoj občni zbor v Logatcu. Po izčrpnem poročilu g. poslanca Gabrovska o političnem položaju, ki je bilo z navdušenjem sprejeto, je g. predsednik Oblak poročal o delovanju odbora v pretekli poslovni dobi, kar je občni zbor z odobravanjem vzel na zuanje. Pri volitvah je izjavil predsednik Oblak, da zaradi prezaposlenosti ne more prevzeti nadaljnjega vodstva okrajne organizacije. Nato je bil |zvoljen sledeči odbor: predsednik: Jakob Maček, industrijalec, Dol. Logatec; podpreds.: dr. Josip Kamušič, banski svetnik; tajnik: Martin Kavčič, posestnik, Dol. Logatec; blagajnik: Leo Mihevc, špediter, Rakek. — Za namestnike eo bili izbrani: Anton Hren, župnik z Blok: Ludvik Kržič, posestnik s Pudoba, in Ivan Potočnik, posestnik v Dobračevem. Zborovalci so nato podrobno obravnavali po--itični in gospodarski položaj logaškega okraja ter določili smernice za bodoče delo. Šport v zadnji minut! Pallada si jo osvojil »La Coupe de Consola-Bon« na pariškem teniškem turnirju. V finalu se Je pomeril z mladim, nadarjenim francoskim igralcem Jaminom. Po lepi tehnični igri je Pallada zmagal brez posebnih težav z rezultatom 6:3, 6:1. Danska : Norveška 6:3. V Koponbagenu je bila odigrana pred 33.000 gledalci v okviru skandinavskega turnirja nogometna tekma med reprezentancama Danske in Norveške, Proti vsemu pričakovanju je zmagala Danska s 6:3, čeprav so Norvežani v prvem polčasu vodili že s 3:2. Do precejšnjega presenečenja je prišlo v Ameriki v Princetonu, kjer so tekli na progi ene milje. Teh ima že tradicionalni naslov »milja stoletja*, ker se v njem pomerijo najboljši svetovni tekači na tej progi. Za velikega favorita je tokrat veljal Anglež VVooderson, ki pa je prišel na cilj šele peti. Zmagal je Amerikanec Fenske, drugi je bil Gien Cunningham, tretji San Romani, četrti Rideout in pol metra za Rideoutom kot Peti in zadnji šele Anglež Wooderson, ki je dejal, da so ga vsi štirje Američani med tekom izrivali to pehali. Spori v sodniški stanovski organizaciji Bolgrad, 20. junija, m. Po nedeljskem viharnem občnem zboru Združenja jugoslovanskih sodnikov, na katerem je bil izvoljen nov odbor 6 kavcijskim sodnikom Paljičem in dr. Jakol>om Dolinarjem na čelu, so imeli sodniki — nečlani — ki niso odobravali delovanja prejšnjega odbora ter so tudi postavili evojo listo pri volitvah, vče- Vesti 20. junija Te dni bo nemški vojaški odposlanec general v on Faber izročil kraljevskemu zastopniku dva Kara-djordjeva topa, ki jih je kancelar Hitler podaril knezu namestniku Pavlu za njegovega bivanja v Berlinu. Topova so že pripeljali v Belgrad ter ju postavili v vojaški muzej na Kalemegdanu. V ameriškem rudniku v bližini mesta Saint Charles se je zatrpal rov, v katerem je bilo 30 rudarjev. Število žrtev doslej ni znano. Ob priliki nočnih manevrov se je vžgal angleški bombnik ter padel v bližini Salesburya. Pilot in radiotelegrafist sta se rešila s padali, medtem ko je tretji mož našel pr; nesreči smrt. V francosko pristanišče Saint Nazaire je prispel parnik »Flandres« s 96 nemškimi in češkoslovaškimi židovskimi begunci, ki so 16, maja odpotovali v Kubo, kjer so jih zavrnili, ker niso mogli položiti kavcije v znesku več tisoč dolarjev. Egiptovski zunanji minister, ki se zdaj mudi v Turčiji, bo prihodnji teden odpotoval v Atene, od tam pa v Romunijo in Jugoslavijo ter se povsod posvetoval o boljšem gospodarskem in političnem sodelovanju med Egiptom in balkanskimi državami. Japonska poslanika v Rimu in Berlinu sta poslala svoji vladi zahtevo, naj Japonska čim prej stopi v vojaško zvezo z Nemčijo in Italijo. Španski zunanji minister Suner je*včeraj imel dolg posvet s papeškim nuncijem mgr. Cicogninijem. Italijanski listi zavračajo vesti angleškega radia, da je bil vrhovni poveljnik italijanske vojske in osvoboditelj Abesinije maršal Badoglio aretiran, in sicer na zahtevo Nemčije, ker je nasprotoval vojaški zvezi med Italijo in Nemčijo, češ da bo ta zveza Italiji samo škodila. Sestanku italijanskega admirala Cavagnania z vrhovnim poveljnikom nemškega brodovja admiralom Raederjem pripisujejo angleški listi velik pomen in pravijo, da bosta nemški in italijanski mornariški strokovnjak pri tej priliki določila glavna načela za 6kupno sodelovanje nemškega in italijanskega brodovja ob vojni. Tudi v mornarici bi vrhovno poveljstvo imeli Nemci, Italija pa bi morala izdelovati zanje bojne ladje v Trstu in Genovi. V Atenah so bile nocoj prve velike nočne vaje proti letalskim napadom. Trajale so dve uri. 17 kmečkih hiš je odnesla voda v neki vasi na južnem Češkem, kjer je zadnje dni prišlo do hudih poplav. Poljska vlada zavrača vesti, da bi bil papeški nuncij v Varšavi Cortesi posredoval pri zunanjem ministru Becku za mirno ureditev vprašanja o Gdansku. Angleška vlada je uradno priznala zasedbo Češke in Moravske po Nemčiji s tem, da je namesto dosedanjega poslanika imenovala v Pragi konzula, Storila je to predvsem zaradi svojih gospodarskih koristi na Češkem, ki bi jih sicer nemška vlada ogražala. Angleška kraljevska dvojica se bo vrnila v domovino pojutrišnjem. Princesi Elizabeta in Margareta 6e bosta kralju in kraljici peljali naproti na bojni ladji. V žično ograjo okoli angleškega mestnega predela v Tjencinu so Japonci včeraj spustili močan električni tok, da bi preprečili vsako zvezo med Tjencinom in tem predelom. Albanska vlada je pomilostila vse politične jetnike obsojene pod vlado kralja Žoga ter dovolila vsem političnem beguncem vrnitev v domovino. 5000 angleških šolarjev iz 21 šal v Chelseau je včeraj imelo vaje za obrambo pred letalskimi napadi. Otroci so morali ob alarmu zapustiti šole ter bežati v zavetišča. Pokazali so pri tem več resnosti kakor pa jo ponavadi kažejo odrasli. Nobena sila ne more zadržati razvoja v Gdansku. Ta 6e bo vrnil k Nemčiji, ko bo čas za to dozorel, pišejo pa nedeljskem govoru dr. Goeb-belsa nemški listi. Skupina romunskih časnikarjev je na vabilo angleške vlade dopotovala včeraj z letalom v London. Včeraj je odletel iz Belgrada v Rim predsednik strokovne zveze italijanskih industrijskih delavcev. Od njega se je na letališču poslovila več uradnih osebnosti, med njimi minister za socialno politiko Rajakovič ter italijanski poslanik v Belgradu Indelli. Predsednik angleške vlade Chamberlain naj bi se sestal s predsednikom Združenih držav Rooseveltom ter se z njim posvetoval o ustanovitvi svetovne zvezne države in parlamenta — vedo povedati nekateri angleški listi. Zaradi te trditve so Chamberlainovega zastopnika včeraj spraševali tudi poslanci v angleški zbornici. Prvi potniški polet velikanskega angleškega letala »Atlantic Clippper« je potekel natančno po voznem redu in je letalo včeraj popoldne pristalo že v francoskem Marseilleu. Albanski kralj Zog je prosil angleško vlado, da bi mu dovolila naseliti se v Angliji. Angleži mu bodo ustregli, če bo obljubil, da se ne bo bavil * s politiko. Sporazum o sodelovanju med poljskimi in romunskimi mladinskimi organizacijami je bil včeraj podpisan v Varšavi. Slovaška vlada zavrača vse vesti o tem, da bi bilo zadnje čase prišlo 20.000 nemških vojakov na slovaško poljsko mejo. Te vesti širijo pa mnenju slovaške vlade tisti, ki bi radi povečali nasprotstva med narodi. Verske oddaje ▼ nemškem radiu, katerim je bilo do zdaj posvečeno nekaj programa ob nedeljah, so odslej odpravljene, namesto njih bodo uvrstili v program vzgojne ure po načelih narodnega socializma. Nemška bojna ladja »Leipzig« je včeraj priplula v špansko luko Bilbao. Bilbao bp jutri slavil obletnico, ko je Frankova vojska strla tako* imenovani železni obrambni obroč. raj sestanek, na katerem eo tudi »prejeli evojo resolucijo. Po sestanku so obiskali prejšnjega predsednika Rusomirja Jankoviča ter na nedeljskem občnem zboru izvoljenega predsednika Pa-ljiča, kljub temu, da no priznavajo njegove izvolitve. Pri obeh so se zavzeli za to, da bi bil jeseni izredni občni zbor Združenia iuoralnvanskLJt sodnikov Nov ielezobetonski most v Nazarjih Ca ta dela je banska uprava odobrila poldrug milijon din Za Ob izlivu Drete v Savinjski dolini leže lepe in bogate Nazarje, znane po svoji okolici in slovitem samostanu in znameniti cerkvi. Ob bistri Savinji pa je Marijin grad, v katerega se je 6tekalo vse bo.gastvo velikih gozdnih revirjev zadretske in savinjske doline, pa je tu lesna trgovina tako oživela, da zaposluje Marijin grad lepo število delavcev in jim s tem daje kruha. Mnogo lepega bi lahko n. pisali o Nazarjih, kamor prihaja vedna precej tujcev in romarjev na božjo pot. Vse to je znano. Nekaj pa je novega. Tu grade velik železobetonski most, ki bo zamenil star leseni most, kateri že dalj časa ni več odgovarjal velikemu prometu lesne trgovine. Znano je, da 6ta med Celjem in Mozirje mdostopna le dva mostova in sicer v Št. Petru in Letušu, pa še ta dva je zgradila že stara Avstrija. Posredovanje, prošnje in zahteve, ki so se neprestano ponavljale, 60 bile dojgo časa zastonj. Leseni mo6t je bil pred leti v takem stanju, da ga je uprava Marijinega gradu sama začela popravljati, pa je še za to dobila prepoved. Na po- Iz Škofje Loke Gradbeno gibanje. Živahno gradbeno gibanje ▼ lanskem letu se nadaljuje tudi letos. Kar na vseh koncih mesta ljudje popravljajo hiše, pripravljajo material za nove stavbe ali pa jih že grade. V Kapucinskem predmestju g. Fojkar temeljito adaptira hišo št. 19, »Ziherlovo gostilno«. V njej bodo, lahko rečemo, najmodernejše in najlepše opremljeni gostilniški prostori v našem mestu ter bo v tem oziru ta gostilna lahko tekmovala z lansko leto urejeno »Krono«. S tujskopro-metnega stališča pa moramo biti vsekakor veseli, da ima sedaj naše mesto vsaj nekaj za tujce primernih gostilniških lokalov. Prav blizu tam, v Kufrovi hiši, urejajo na vogalu lokal za manjšo trgovino ali branjarijo. Za lekarno gradi g. R. Thaler na svoji pristavi velik moderen hlev za konje in skladišče. Hlev se bo popolnoma ujemal v arhitektonskem smislu že dograjene stavbe, v kateri je tovarna za odeje in skladišča. V Vin-carjih bo gradil novo hišo na »Kovačkovi« parceli g. Arhar. V Novem predmestju bosta letos zrasli dve novi hiši, in sicer bo gradil na svojem zemljišču visokopritlično hišo g. Langerholz Jože. Poleg pa pravkar dovršuje svojo vilo g. Kermelj. Med Plevno in Marconovo vilo pa bo še letos gradil veliko stanovanjsko hišo Alojzij Javh iz Ševelj pri Selcih. Na spodnjem trgu adaptira bivšo Si-fonarjevo hišo mesar Anton Bogataj, ki je hišo lansko jesen kupil. Napravil bo več stanovanj, v pritličju pa mesnico z vsemi pomožnimi lokali. Nasproti Plevne dovršuje svojo veliko stanovanjsko hišo Leopold Prevodnik. Že blizu kolodvora pa gradi enonadstropno stavbo Franc Poljanec, delovodja pri Francu Dolencu. Grade pa se tudi tri nove hiše v Virmašah in dve pri Sv. Duhu. Javna dela. Kakor se je lansko leto občina trudila, da bi s čim več javnimi deli omejila brezposelnost na eni strani, na drugi pa da čim lepšo uredi naše mesto, tako dela tudi letos. Poročali smo že o dogotovitvi ceste pri Šifrerju ter o razširitvi ceste ob Kufrovem vrtu, sedaj pa delavci urejajo kanalizacijo na Grabnu in na Mestnem trgu. V kratkem bodo začeli graditi četrto etapo pri' gradnji podpornega zidu ob bregu Po-ljanšjice, tako da ho letos gotova prav do žage g. Hafnerja. Prav tako je Mestna občina sklenila, da bo po etapah po.stopoma adaptirala in modernizirala poslopje mestne ubožnice na spodnjem trgu. Letos je — kolikor vemo — na vrsti zunanjščina na dvoriščni strani, kjer je ureditev res nujno potrebna. Elektrarna d. d. utrjuje že dalj časa svoj jez na centrali, kjer je nastopila nevarnost, da bi voda jez izpodjedla, vse mesto pa bi bilo brez luči vsaj za nekaj časa. V novi podstavek jezu bodo zabetonirali priblično 300 kub. metrov kamenja, ki ga dovažajo s Kamnitnika. M;nistcr za socalno politiko odpotoval v Ženevo Bclgrad, 20. junija, m. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Miloje Rajakovič je sinoči v spremstvu svojega kabinetnega šefa odpotoval v Ženevo, kjer se bo udeležil sestanka mednarodnega urada dela. Bližnje zasedanje mednarodnega urada dela v Ženevi bo zelo važno, ker kodo na njem razpravljali tudi o izseljenskem vprašanju. Zaradi tega se bo minister Rajakovič tudi sam udeležil tega zasedanja. novno. posredovanje cestnega odbora v Gornjem gradu, Nazarij, zlasti pa ravnatelja uprave Marijinega gradu je banska uprava odobrila za gradnjo novega mostu poldrug milijon dinarjev. Dela, ki jih je prevzelo podjetje inž. Umeka iz Ljubljane, 6Q v polnem teku. Zaposlenih je 5 Odomačinov. Delo vodita inž Keržan Hugo in inž. Puh iz Ljubljane. V zvezi s temi deli bo dprta tudi nova ce6ta, ki bo potekala v ravni črti od Ribičeve žage mirna Marijinega gradu in bo zavila v zmernem loku 100 metrov polumera nad gostilno Turnšek. V načrtu 60 trije stranski objekti, trije veliki kanali in glavni most. Konstrukcija glavnega mostu je železa-betonska. Glavni most bo stal 800.000 din in bo 55 m dolg ii 6.5 m širok. Njegova nosilnost je 18 ton. Istočasno se vrše tudi regulacijska dela od izliva Drete navzgor. Za regulacijo v dveh etapah je določenih 150.000 din. Tudi tu je dobilo zaposlitve lepo število domačih delavcev. Nov prosvetni dom so v nedeljo odprli v Križah Križe, 19. junija. Včerajšnji dan je bil pomemben prosvetni dan ne samo za Križe, ampak za vso Gorenjsko. V mali gorenjski fari Križah je bil v nedeljo blagoslovljen Prosvetni dom. Slavnost 6e je začela že v soboto zvečer s prav lepo in prisrčno akademijo v novem domu. V nedeljo dopoldne je bila v cerkvi v Križah sv. maša za ustanovitelje in umrle člane Prosvetnega društva. Popoldneve je pri vlaku na postaji zbrala zelo velika množica ljudi, da je pozdravila goste, ki so se pripeljali iz kranjske strani. Od tod se je po polju razvil proti vasi dolg in pester sprevod, ki se je nato strnil okrog novega kriškega doma. Kmalu nato se je pripeljal z avtomobilom g. ban dr. Natlačen, ki je bil pokrovitelj prireditve. Blagoslovitev velikega in mičnega »Kriškega doma« je izvršil stolni kanonik g. dr. Klinar iz Ljubljane, domu sta kumovala ga. Jazbečeva in g. Zupan. Po blagoslovitvi je na domu pričel prosvetni tabor domači župnik g. svetnik Hartman. Po pozdravu vseh prisotnih je predlagal med velikim navdušenjem vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu, dalje pozdrave voditelju slovenskega naroda dr. Korošču, ministru dr. Kreku* "ljubljanskemu škofu dr. Rožmanu in ministru g. Snoju. V kratkem govoru je nato g. ban čestital k podjetnosti Križanov in bodril navzoče k delu za našo prosveto in k zvestobi in ljubezni do naše Jugoslavije. Tabor so nato pozdravili razni domači možje, slavnostni govor pa je imel predsednik dekanijskega prosvetnega odbora g. prof. Fortuna. Po končanem taboru je domača in okoliška mladina pokazala več lepih telovadnih točk. Opozorilo splavar.em na Dravi . , Maribor, 19. »junija. Danes v torek se pričnejo na Dravi pri Ptuju vsakoletne pontonirske vaje in sicer-ria prostoru 1 km nad cestnim ter 1.5 km pod železniškim mostom. Na te vaje se opozarjajo vsi splavarji in čolnarji. Vaje bodo vsak dan, razen v nedeljo dopoldne od 6 do 11.30, popoldne pa od 15 do 18.30, ponoči pa med 20. in 24. ura V tem času ne bo dovoljena na označenem prostoru nobena plovba po Dravi ter se bodo morali ustavljati vsi čolnarji in splavarji 2 km nad ptujskim cestnim mostom v višini gostilne Simonič. 120 metrov nad cestnim mostom bo etala vsak dan na levem bregu Drave rečna straža ter bo mesto te straže označeno čez dan z veliko signalno tablo, ponoči pa z rdečo svetilko. Vsi splavarji in čolnarji morajo na znak straže takoj pristati. Vsi interesenti (splavarji in čolnarji) nosijo polno odgovornost za primer nesreče, če bi na primer njihovo plovilo trčilo v vojaški pontonski most, poškodovalo materija! ter bi prišlo v nevarnost tudi življenje ljudi. Čas za prehod splavov preko označenega pasu bo čez dan med 11.20 in 15 ter zjutraj do 6. Točno ob 6 zjutraj se reka za vsak prevoz zapre. Kadar pa se bo delal pontonski most preko vse reke Drave, pa bo zaprt prehod za splave tudi čez poldne in morda tudi za ves dan in vso noč. V takem primeru bo dajala splavarjem in čolnarjem potrebna pojasnila rečna straža. Prav tako je tole junijsko vreme kakor navadno v aprilu. Nekaj časa sonce, pa spet dež, zjasni se, pa ne za dolgo; človek ne more nikamor brez dežnika, če noče biti moker. Marsikdo se je že jezil, ker je zaupal jasnemu nebu in se je odpravil brez »parazola« ven; že čez kratek čas ga je neprijetno presenetil dež. Vreme pa kar še ne kaže nobenega namena, da bi se že v kratkem kaj bistveno spremenilo. Brezobziren kolesar ga je podrl Na Gasilski cesti, tam pred šišensko šolo, je včeraj prišlo do težje prometne nesreče. Triin-osemdesetletni državni nadinženir Josip žužek je * mirno šel po cesti, nenadoma pa je od nekod pridrvel z divjo naglico neznan kolesar, ki se je v starčka zaletel z vso silo ter ga podrl, žužek je dobil notranje poškodbe in precejšno rano na glavi. Velik obisk v bolnišnici V bolnišnici je bil včeraj spet izreden obisk. Po pomoč je prišlo okrog 170 pacientov. Ljudje si za obisk večinoma izbirajo ponedeljek. Takrat jih prihaja največ. Prav številni so bili včeraj tudi ponesrečenci. S kavo se je prav hudo opekel Miha Novak, sin sluge iz Ljubljana Ljubljana od včeraj do danes Petinšestdesetletno užitkarico Ano Levec iz Most je v Jaršah podrl brezobziren kolesar. Pri padcu si je Levčeva zlomila levo nogo. Deset metrov globoko je padel s češnje, kjer se mu je odlomila veja, posestnikov sin Jože Kalem s Suhe. Zdravniki se boje za njegovo življenje. Bajtarjeva žena Glavan Rezka je padla po stopnicah tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. S češnje je padla žena posetnika iz Sostrega Marija Maček. Zlomila si je levo nogo. Vsako leto kronika zabeleži ob času. ko prične sezona češenj, cel kup nesreč, ki zadenejo tiste, ki plezajo na češnje. ' Pri nogometni tekmi si je zlomil nogo štiriindvajsetletni trgovski poslovodja Franc Novak, ki je uslužben v predilnici Mauthner v Litiji. Napačni io je izkupil Na dvorišču znane gostilne pri »Levu« na Gosposvetski cesti je prišel dvainštiridesetletni sezonski delavec Ivan Dajčman iz Gabra pri Semiču. Prišel je iz Stožic, kjer stanuje, v mesto po opravkih, ker pa se je bila prav ta čas vlila ploha, je stopil malo pod streho vedrit. Nenadoma pa jo je mimo njega primahal neznan človek, ki se jo obrnil ter ga meni nič tebi nič udaril z vso silo s pilo po glavi. Pokazalo se je, da je neznanee Dajcmana zamenjal z nekim drugim. Dajčman jo moral v bolnišnico. Mizerija glede šolskih prostorov na novi mariborski gimnaziji Nu*no fe potrebna zgradba nove gimnazije, za katero je zemljišče z načrti že pripravljeno Maribor, 19. junija. Mešana realna gimnazija je imela v letošnjem šolskem letu 12 razredov, od katerih je vsak štel nad 50 učencev in učenk. Šolskih sob je bilo na razpolago le šest in poleg teh še ena majhna zasilna soba, v kateri je bil pouk toliko bolj moten, ker je soba v neposredni zvezi 6 sosednjim razredom. Zaradi takega pomanjkanja prostorov je moralo 5 razredov vse leto imeti popoldanski pouk, ki se v nobenem pogledu ne more po uspešnosti meriti z dopoldanskim. Zavodu, ki ima nad 600 učencev, manjkajo potrebne učne moči, poleg vsega pa zavodu manjkajo tudi najpotrebnejša učila in ponazorila, ki so za uspešen pouk nujno potrebna. Tak je položaj najnovejšega mariborskega srednješolskega zavoda. S prihodnjim šolskim letom bodo na zavodu odprti tudi višji razredi, ker je bil zavod z odlokom prosvetnega ministra uvrščen m?d popolne gimnaz je, Z otvoritvijo novih razredov bo vprašanje šolskih pro- storov in pomanjkanje učnih moči postalo še bolj pereče in težje. Starši dijakov zato nujno pozivajo merodajne činitelie, da ta nujna vprašanja mariborske realne gimnazije začnejo hitreje reševati in jih v interesu šole in pouka tudi rešijo. Gotovo je, da bo moral zavod v prihodnjem letu še životariti v dosedanjih prostorih, ker svojega lastnega poslopja v tako kratkem času ne bo mogel dobiti. Pač pa bi bilo treba vse storiti, da bi se z gradnjo novega poslopja čimprej za- čelo, zlasti še, ker so pripravljeni že vsi načrti, na razpolago je pa tudi lepo in primerno stavbišče r magdalenskem predmestju. Mariborski starši želijo in zahtevajo, da se z gradnjo novega gimnazijskega poslopja takoj začne, da se na ta način odpomore velikemu pomanjkanju šolskih prostorov, ki tako močno tare mariborsko šolstvo. Upravičenost te zahteve po novem poslopju pa je še toliko večja, ker je Maribor med tistimi mesti, ki po prevratu kljub ogromnemu poveča- Inju števila dijaštva ni dobilo še niti enega novega srednješolskega poslopja. Omejitev odstrela srn adi n? Pohor u in Kozjaku Maribor, 19. junija. Pohorje in Kozjak predstavljata 6 svojimi velikimi gozdnimi kompleksi idealno področje za gojitev srnjadi, ki pa je zadnje čase postajala v nekaterih loviščih prav redka divjačina zaradi prevelikega odstrela. Nekateri zakupniki ali lastniki lovišč so to plepjenito divjad, ki ne dela na gozdnih kulturah prav nobene škode, skoraj naravnost iztrebili. Lovsko društvo v Mariboru 6i je že dolgo prizadevalo, da bi pridobilo lovozakupnike in posestnike lastnih lovišč za omejitev odstrela srnjadi. Z dolgotrajnimi poizvedbami je spravilo skupaj podatke o stanju posameznih lovišč ter o številu srnjadi v njih. Na podlagi teh podatkov se je potem vršila te dni v Mariboru na okrajnem glavarstvu anketa, katere so se udeležili skoraj vsi zakupniki in lastniki lovišč s Pohorja in Kozjaka, v kolikor spadajo ta lovišča v področje obeh imenovanih okrajev. Na anketi so lovozakupniki in lastniki lovišč pokazali veliko razumevanje za prizadevanje Lovskega društva ter so vsi pristali na omejitev odstrela srnjadi z obvezno pogodbo, ki bo v veljavi do leta 1947. Omejitev odstrela se je določila za vsako lovišče posebej na podlagi velikosti, stanja raznih kultur in števila srnjadi, normalno pa velja za lovišča do 200 hj v razmerju 1:1, to je, na leto se dovoli v takem lovišču odstrel enega srnjaka in ene sme. S temi ukrepi bo mogoče zopet dvigniti stanje smiadi v loviščih na primerno višino. Lovsko društvo pa si sedaj prizadeva, da doseže sporazum med lovskimi zakupniki glede odstrela srnjadi še v dravograjskem in slovenjegraškem okraju, tako bo zaščitena smjah pred iztrebljenjem na vsem Pohorju in Kozjaku. Drobne iz Kranja >Xa policijo pa ne grem, že me kar ubijete!« V ponedeljek dopoldne, ko je v Kranju zaradi tržnega dne izredno živahno, so imeli Številni ljudje priliko videti precej nenavadno aretacijo. Okrbg hotela >Stara pošta« je nadlegoval ljudi z beračenjem F. Franc, stanujoč na Velesovem. Stražnik je berača opozoril, da se odstrani iz mesta, toda berač je začel v vinjenosti kričati nad ii jim. Ko je hotel stražnik vinjenega berača aretirati, se je ta vrgel na cesto, zraven pa vpil, da se ne premakne niti za korak, pa četudi ga stražnik na mestu ubije. Stražnik je nato poklical pomoč in dal naložiti trmastega berača na ročni voziček, na katerem so ga peljali po najbolj prometnih ulicah na policijo. Nož, s katerim je hotel zaklati Človeka, si je brusil K. Ignacij na Gorenji Savi, ko so ga presenetili orožniki. K. Ignacij, ki je brez stalne službe, je bil hudo nevoščljiv svojemu sovaščanu Hafnerju, ki je imel dobro službo in si je s svojo pridnostjo lepo uredil dom. V nedeljo popoldne je K. Ignacij hotel dati duška svoji nevoščljivosti. Z odprtim nožem je hodil skoraj štiri ure okrog Hafnerjeve hiše in si brusil s kamenjem nož ter grozil, da bo z njim oklal Hafnerja. Ko si je razgrajač vpričo več ljudi nabrusil nož, je prišel stražnik, mu odvzel nož ter ga odvedel na policijo. Sedaj bo nabrušen nož zbadal le razgrajača samega... Sv. maša ob obletnici Hnrti za pokojnim župnikom Jožefom Abramom bo v četrtek ob 7 v trnovski župni cerkvi. Henve? Alleni 191 Anlonio Adverso, cesarjev pustolovec >Končno jim bom moral popustiti,« je rekel, »tako kakor sem jim moral dovoliti na velikonočno nedeljo po maši, da so pred cerkvijo plesali svoj žitni ples.« Ko je bila Ines — starejša deklica — stara pet let, so Indijanci iz ravnine poizkusili napasti va3. Vaščani so se jim postavili po robu in so jih pognali nazaj. To ni moj medvedji narod, si je mislil Antonio. >To so volkovi,« je rekel niozu, ki se je boril ua njegovi strani, »poslušaj, kako tulijo.« »Si senor, bežijo. Ti nas ne bodo nadlegovali nikdar več. Enkrat v svojem življenju pridejo in poizkusijo osvojiti si goro. Nato pa spet pozabijo. Tu bomo imeli zdaj mir do svoje smrti.« In tako jo bilo res. Imeli so mir. Mir pašnikov, polj, gozdov, mir na vasi in mir v hiši. Marija je stala v kapelici in kazala po- dobo usmiljenja vsakemu, ki jo je hotel razumeti... In tedaj je Antonio nekega dne vzel v rok# ostro sekiro in šel ven posekat neko drevo. Bil je miren in hladen dan v poznem poletju. Dolores je oba otroka vzela s seboj na vas, kjer je eden izmed otrok, ki so se igrali z Dolorijinimi otroki, praznoval svoj god. Antonio jim je še veselo pomahal s sekiro, ko so izginili za robom griča. Dolores je videla, kako se je bliščala ostrina sekire na soncu. Nihče ni ostal doma. Posli 60 bili na drugem pobočju gore in so postavljali nove ovčje ograde na pašnikih na vzhodu. Pot, po kateri je šel Antouio, je držala proti zapadli. Sredi iiolja jo stalo veliko drevo. Za njim je zahajalo sonce. Imel je ravno dovolj časa, da bo še pred nočjo podrl drevo. Jutri bi-potem deblo lahko razžagali. Drevo mu je s svojo veliko senco kvarilo najboljše polje. Toda posekal ga no bi rad. Po obliki ga je spominjalo na drevo iz njegovih otroških dni na samostanskem vrtu. Toda, kar mora biti, mora biti. Globoko je zajel sapo. Kako tdadek je gorski zrak. Kakor vino z bliščečo sončno svetlobo. Zamahnil je s sekiro in začel. Drevo je bilo prastaro, fte pred časom je drevo obraslo nek kamen, ki je bil sedaj globoko v osrčju debla. Tu je čakal kamen — kamen v osrčju drevesa. Trde iveri so letele okrog, in zareza je postajala vedno globlja in globlja. Nenadoma se je sekira v moževi roki zaobrnila, kakor To je poganski malik. Kje si ga dobila?« »Tu notri,« je dejala Vremensko poročile »Slovenskega doma« Krai Barometer-sko stanje Temperatura v C' S* ■— ec 2Sf §F K C Is & Veter (smer, jakost) Pada- vine naj- večja G3 "S"? a a G m/m eo *- 03 t Ljubljana 761\* 23-8 15-4 85 10 6 8-4 dež Maribor 761*5 24-0 13\ 90 10 w, 27-C dež Zagreb 760-2 23-0 16-0 96 6 s, 4-0 dež Belgrad 760-0 24-0 15-0 96 lo SE, 14-0 dež Sarajevo 760-1 22-0 13T 80 6 0 9-0 dež) Vis 759-t 21-0 15-0 90 7 NE, — — Split 7600 25-0 16-0 8J 5 0 — — Kumboi 703-6 23 "t 20-C 90 7 SE, 17-0 dež Rab 759-7 22-0 17-( 70 8 NNE, — — OallPOlOlž 759-1 23-0 I6*G 70 6 SE, 7*0 dež Vremenska napoved: Deloma oblačno, zmerno toplo vreme, ponekod manjše padavine. Koledar Danes, torek, 20. junija: Silverij, Sreda, 21. junija: Alojzij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Pošta Moste pri Ljubljani od 21. do 24. t. m. zaradi čiščenja uradnih prostorov ne bo poslovala s strankami. Občinstvo naj blagovoli te dni oddajati pošiljke na ostalih poštah v Ljubljani. Avtobusni izlet na Svete Višarje, Sv. Goro, v Gorico, na soška bojišča in v Trst priredi Zveza bojevnikov v Ljubljani dne 15., 16. in 17. julija t. 1. Odhod 15. jul. t. 1. ob 3 popoldne, prihod 17. julija zvečer. Prijave sprejema Zveza bojevnikov, Ljubljana, Masarykova cesta, hotel Metropol-Miklič, vsak dan do 30. t. m. od 8 do 12 dopoldne in od 4 do 7 popoldne. Trnovsko kresovanje, ki ga pripravlja Prosvetno društvo Trnovo s sodelovanjem Fantovskega odseka, bo po dosedanjih pripravah sodeč, nad vse veličastno. Kresovanje se prične na kresni večer v petek, 23. junija, pred trnovsko cerkvijo s koncertom godbe »Sloge«, kresom na Gradaščici, umetnim ognjem in spuščanjem raket. Nadaljuje se v soboto, 24. junija, na društvenem prostoru v Karunovi ulici 14, kjer se uprizori na prostem na ogromnem nalašč zato pripravljenem odru ob svitu reflektorjev veseloigra s petjem »Rodoljub iz Amerike«. Sodeluje godba »Sloge«. V nedeljo, 25. junija, ob pol 16 bo telovadni nastop F. O. in D. K. s pestrim sporedom, po telovadbi pa velika žegnanjska veselica. S kresovanjem hoče Prosvetno društvo Trnovo ob-nooviti stare običaje trnovskih kresovanj, ki naj bi postali tradicionalni kot nekdaj, na katere so Ljubljančani prihajali v velikem številu. Kresovanje bo ob vsakem vremenu. Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek, 22. t. m., popoldne ob dveh izlet v Podbrezje, Kropo in Kamno gorico (domovino slikarjev Potočnika in Langusa). — Sestanek na Kongresnem trgu. Avtobus 30 din. Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek, na Jurčičevem trgu do 11 dopoldne v četrtek. Obvestilo maturantom. 1924. mariborskega učiteljišča. Naša 15 letnica bo ž istim sporedom šele v ponedeljek, 3. julija, in ne, kakor je bilo javljeno prvotno, 2. julija. Ob 8 sv. maša za rajne profesorje v frančiškanski cerkvi, nato zakuska v Narodnem domu, ob 10.12 v Limbuš k Robiču. Priglasi: Kopriva A., učiteljišče, Maribor. Pridite vsi! Dne 6. junija t. m. je bila pri pošti Vodice ngd Ljubljano uvedena brzojavna in telefonska služba. Proslava 550-letnice kosovsko bitke. Po naročilu glavnega odbora društva Rdečega križa kr. Jugoslavije poziva banovinski odbor društva Rdečega križa svoje člane, da se udeležijo te proslave, ki bo na letošnji Vidov dan, dne 28. t. m. Udeležencem je dovoljena četrtinska vožnja po drž. žel. Podrobna pojasnila bo dal izvršni odbor za proslavo preko časopisja. Llubliansko gledališče Opara: Začetek eb 20 Opera. Torek, 20. junija: Plesni večer opernega baleta. Gostovanje ge. Lidije Wisiakove. Red Sreda. — Sreda, 21. junija: Zaprto. — Četrtek, 22. jun.: Zaprto. (Gostovanje v Trstu: »Boris Godunove.) — Petek, 23. junija: Zaprto. (Gostovanje v Trstu: »Prodana nevesta«.) — Sobota, 24. junija: Zaprto. (Gostovanje v Trstu: »Ero z onega sveta«.) Naš novi listek: ff »Skrivnost smrtne megle Zagonetno! Napeto! Pretresljivo! Zaradi hazardnih iger polovico Ljubljane zaprte! Ljubljana, 20. junija. Znamenita soba št. 28 na okrajnem sodišču je navadno torišče, kjer se razpletajo in končujejo najrazličnejši prepiri med ljubljanskimi ženščinami, ki iščejo tam zadoščenja svoji kruto poteptani časti, kjer sodi sodnik razne male tatiče, sleparčke in pretepačke. Prav redko opleta v tej sobi paragraf 362 k. z., ki je naperjen proti kvartopircem, v prvi vrsti proti hazardistom. Po raznih javnih lokalih, kavarnah, gostilnah in’drugod se zbirajo kvartopirske družbe, ki včasih presede ure in ure, ne da bi se premaknile s svojega sedeža. So nekateri tako strastni igralci, da mečejo lepe podobice od zgodnjega popoldneva tja do pozne policijske ure in nato gredo še na kako zasebno stanovanje, kjer nadaljujejo svoj posel. V Ljubljani imamo tudi že kvartopirske tipe, ki so pravi profesionali, ki žive od kartanja in ki iščejo žrtev med petičnimi deželani in priložnostnimi igralci. Ti profesionali žive prav dobro od te obrti, ne plačujejo pa nobenega davka. Nedolžna je igra »šnopsek, ko filistrski meščani igrajo navadno za »bunke«, pa je vendar ta igra po mnenju kazenskega paragrafa tudi prepovedana igra. če gre za večje vsote. »Makao« je hazardna igra, prav tako je hazardna igra »kupčkanje«. So pa še druge prepovedane igre. Nedavno je ljubljanska policija zalotila nekje, kraj je za nas postranska 6tvar, večjo družbo, ki je igrala nedolžni »makao«, saj tako zatrjujejo interesirani igralci, ki so morali romati na policijo in od tam na sodišče. In tako 6e je pred sobo št. 28 zbrala prav izbrana družba. Bilo je vsega 24 gospodov in gospodičev. Vsi so se nekam tajinstveno držali. Nikdo ni hotel pojasniti, zakaj stoje pred to sobo. V sobi pa je kazenski sodnik okrajnega sodišča vodil razpravo proti tem gospodom in gospodičem, ki so bili obtoženi prestopka po § 362 k. z. zaradi hazarda. Obtoženci so se najrazličneje izgovarjali in zagovarjali. Sodnik: »Poznate makao in igrate to igro?« Bil je tu in tam odgovor: »Poznam, gospod. Toda jaz igram šah!« Nekateri gospodiči so se prav nedostojno obnašali pred sodnikom. Nekdo si je čistil nohte, drugi pa se je na mizo naslonil, kakor da bi bil v gostilni. Bili so tudi zelo nesramni. Hrulili so poročevalca in mu grozili. Oblizan fantič je stopil k njemu in mu zapovedal: »Ne boste nič pisali. Je prepovedano!« — Ti hazardisti so se vedli, kakor da bi bili kaki organi cenzure. Navadni zločinci, ki so nesrečniki, so veliko dostojnejši do sodnikov in časnikarjev. Razprava je trajala od pol devetih tja do 1 popoldne. Podala je prav zanimive in za malomeščansko družbo značilne podrobnosti. Nekdo je zaigral 26 lepih jurjev, drugi pa 15. Pri »makau« so ljudje stavili najrazličnejše vsote. Nekateri po dinarčkih, drugi po kovačih, tretji po metuljih in nekateri celo po jurjih. Okoli igralske skupine so ee vedno zbirali drugi interesenti, ki so stavili na posamezne karte. Včasih se je okoli igralske mize zbirala prav čedna skupina »kibicev«, 15 in celo 20. Vsi so stavili. Po dolgi razpravi je sodnik razglasil kratko sodbo. Zaradi hazardne igre je obsodil 5 obtožencev na denarno kazen po 200 din, 8 na 300, 3 na 600, 2 na 800 in zadnjega na 2000 din, pogojno na 3 odnosno pet let. Trije obtoženci so bili oproščeni. Hazardisti niso sprejeli sodbe in so vsi priglasili revizijo. Neki obtoženec pa je po končani razpravi vzkliknil: »Pol Ljubljane je treba zapreti zaradi hazarda.« Sem ozek, tanek, vitek kakor jelka, a jutri vam predstavil bom debelka. Po enem letu pojasnjena smrt otroka Izgubil se je v pohorskih gozdovih, trup o pa so poirli zveri Maribor, 19. junija. Lani, dne 14. maja, je v Velikem Mislinju izginil sinček malega posestnika Franca Osoakarja. Otroka je iskala vsa vas, obveščeni so bili tudi orožniki ter so poizvedovali za njim, toda vse je bilo zaman. Od začetka so mislili, da so ugrabili otroka cigani ter ga vzeli 6 seboj, tuda tudi preiskava v tej smeri je ostala brez uspeha. Sedaj pa se je nesrečna usoda otroka naenkrat pojasnila. Drvarji, ki so pregledovali gozd pod Črnim vrhom, kjer bodo začeli 6ekati, so naleteli v gostem grmovju na otroško lobanjo. Ljudje so se takoj spomnili na Osonkarjevega otroka ter so o tem obvestili očeta pogrešanega 6inčka. Skupaj z Osonkarjem so ko je gotovo klical na pomoč in ga tudi niso mogli najti, ker ga tako daleč nihče ni iskal. Kosti so pokopali na domačem pokopališču v Št. liju pod Turjakom. Filmi »Trije mušketirji« (Kino Union). Angleška filmska obdelava znanega romana. Pred časom smo kot d’Artagnana gledali znamenitega ameriškega igralca Douglasa Fairbanksa, ki je ustvaril s to vlogo imeniten lik. Walter Abdl, ki v angleškem filmu predstavlja istega junaka, je - - - _ precej lesen v kretnjah in še bolj v obrazni mi- ljudje potem natančneje preiskali gozd. Res so našli še miki. Tudj v celem film očituje mnogo bolj na- . potem več kosti in tudi dele obleke, na podlagi ka- ivnega očeta kakor da je stari. Primeren je • terih je nesrečni oče res prepoznal, da so to ostanki , ■___ , . . . njegovega sinka. Na ta način se je pojasnila usoda otroka, ki se je izgubil v velikih pohorskih gozdovih. Ni našel več proti domu ter je zašel čedalje globlje v goščave, dokler ni omagal. Otrok je skoraj gotovo od lakote umrl. Truplo pa so potem raztrgale lisice in divje mačke, ki se še vedno klatijo po tem pogorju. Meso na katerem so našli lobanjo in ostalo okostje, je oddaljeno kakih 5 kilometrov proč od hiš, pa je razumljivo, da ljudje nesrečnega otroka niso slišali, »Sem si mislil. S takimi rečmi se ne smete igrati štacune. Teci sedaj k mami; klicala te je.« »Ji bom že povedala,« je klicala za njim. »Povedala ji bom, da si mi vzel mojo punčko.« Začela je jokati. Oče ji je malo požugal s prstom in je v zadregi počasi odšel. Možje so napravili strelišče. »Tu imate sijajno tarčo,« jim je zaklical. »Otroci so jo iztaknili nekje na razvalinah.« Strelci so žrebali, kdo bo prišel prvi na vrsto. »Tristo jardov, ali ne?« je vzkliknil Jorham. »Tristo in petdeset,« je rekel neki možak iz Tennesseeja. »Kar na tole skalo jo postavi!« Počakali so, da je prišel nazaj ter napolnili puške. Od nekod je košato prišla gospa Jorham. »Kje je punčka, ki si jo vzel Mariji?« ga je nahrulila. »To ni nobena punčka,« je rekel. »Punčka je,« je ugovarjala. »Zdi se, da ne veš kaj govoriš.« »Tam zgoraj je in tam si jo lahko vzameš,« je dejal režaje in pokazal na skalo, na katero je bilo uperjenih pet pušk. »Z desne proti levi se postavite in vsak naj, preden strelja, šteje do deset, pa lie bo nobenega prepira!« je zavpil možak iz Tennesseeja. Postavil se je na skrajno levico, drugi pa so godli zastran njegove bahanje. Začuda pa je se prišel na vrsto. In ko je zagrmel njegov strel, je figurico razneslo na tisoč drobcev. »Taka je, da je za puške čez medvedjo mast ni nobene druge!« je dejal zmagovalec. »Lahko bi ji jo bil pustil,« je godrnjala gospa Jorham, saj je zmerom tako zapuščena ...« »Nehaj že no s tem,« je zavpil mož. »Saj vidiš, da je zdaj prepozno. »Ji bom že kupil drugo na trgu v El Pasu«. Pri vozu je čepela Mary ter si brisala oči. Ros se ni dalo nič več narediti. Kdaj bomo prišli domov, je mislila, oče bi se samo vozil pa vozil. Izvlekla je svoje sveto pismo, ki ji je za zadnjo veliko noč podaril pastor in je začela brali. »Uh,« je dejala, »ne. maram za knjige«. Preplašeno je pogledala. Spet bi bila rada imela svojo igračko. Rada bi bila imela nekaj, kar bi bilo njeno, nekaj, s čimer bi se tabko pogovarjala. Splazila se je vstran na rob senožeti. V gozdu je zevala jasa, skozi katero je lahko gledala dol na somračno ravnino. V širni, z mesečino obliti pokrajini ni bilo niti ene stvari, kateri bi bila mogla zaupati svojo velko stisko in zapuščenost svojega srca. »Ljubi Bog, daj nam no kaj,« je zaklicala v joku. Konec. ŽENSKA, KI JE POZNALA VSE BELGIJSKE KRALJE. V Nieuportu blizu Ostem da v Belgiji živi 106 letna starka, najstarejša Belgijka, ki ie poznala vse belgijske kralje in je samo nekaj mesecev mlajša kot neodvisna belgijska kraljevina. Poznala in videla je silovitega ustanovitelja dinastije, Leopolda I., dobrohotnega Leopolda II., pogumnega Alberta in sedanjega Leopolda III., ki jo namerava v kratkem osebno obiskati s svojim sinčkom. Za svojo starost pravi, da «e mora zahvaliti samo rednemu življenju. Vedno vstane ob 7, sne več kosov z maslom namazanega kruha, kar je v Belgiji splošno v navadi, in jih poplakne z veliko skodelo bele kave Ob 11 spije dobro čašico žganja; opoldne ima juho, meso z zelenjavo, sir in kak priboljšek. Ob štirh zopet belo kavo z namazanim kruhom in zvečer juho in jajca. Ob osmih gre redno spat. Edino potovanje, na katero je morala iti, je bilo med svetovno vojno, ko so mnogi Belgijci bežali pred Nemci v Anglijo. Drugače pa je zadovoljno živela neprestano v domačem kraju. za mladino, ki pazi samo na dejanje, igra pa ji je postranska stvar. Tudi kopija, ki smo jo dobili v Ljubljano, je medla in že močno obdršana. športne vesti SK Ljubljana v Beljaku in Celovcu. Naše ligaško moštvo SK Ljubljane je v soboto in nedeljo gostovalo v Beljaku in v Celovcu. V soboto popoldne je v Beljaku premagalo tamkajšnji Villd-cher SV s 6:2, v nedeljo pa je igralo proti Kacu neodločeno 0:0. Naše ligaško moštvo je bilo tako v Beljaku kakor v Celovcu lepo sprejeto. Prihodnje leto bo igral v I. razredu LNP Disk (Domžale), ki je v kvalifikacijski tekmi z ljubljansko Grafiko zmagal v Ljubljani z 1:0 na domačem igrišču v Domžalah pa 3:1. Disk bo zavzel mesto jeseniškega Kovinarja, ki izpade iz I. razreda. V Kranju je v nedeljo gostoval SK Mars, ki je proti pričakovanju in z razmeroma velikim rezultatom premagal Kranjčane s 7:3 (5:1). Ljubljančani so bili odločno boljše moštvo; pri Marsu se je zlasti odlikoval napad. Kvalifikacijske tekme za vstop v ligo. Drugo kolo kvalifikacijskih tekem za vstop v ligo je prineslo nekaj presenetljivih rezultatov. Največja senzacija je bila nedvomno uspeh Črnogorcev proti Bati v Borovem. Cetinjski »Balšič« je v Borovem igral z Bato neodločno 3:3 (0:2). Subotiški Žak je igral na svojem igrišču proti novosadski Vojvodini tudi neodločeno 1:1. V Petrovgradu pa so domačini SK Borac premagali drugi skopljanski klub SSK z 2:0. Prihodnjo nedeljo igrajo povračilne tekme. Matošič mlajši prestopi v BSK. Velikansko senzacijo je v Splitu vzbudila vest, da bo najboljši Hajdukov napadalec Frane Matešič izstopil iz svojega domačega kluba in prestopil v BSK. Matošič mlajši je za svoj prestop dobil 20.000 din za naprej pa bo dobival mesečno plačo po 2000 din. V Splitu je ta vest vzbudila pravo senzacijo in skrajno nezadovoljstvo vseh športnih klubov proti Matošiču. V Splitu zamerjajo Matošiču, da je vskočil v Belgrad prav takrat, ko so vsi hrvatski klubi v najostrejši borbi proti Belgradu. Teniški turnir na prostoru SK Ilirije. Včeraj so bile odigrane v ilirijanskem teniškem turnirju še preostale partije. V semifinalu gospodov posamič sta se srečala Banko in Luckmann. Zmagal je Banko z rezultatom 6:1, 6:3. Nato pa je prišel na vrsto finale, kjer je Banko premagal Dacarja, ki je skraja nudil močan odpor, z rezultatom 3:6, 6:3, 6:2. V finalu dam posamič je premagala Tu-renškova Dacarjevo s 6:3 in 6:3. V finalu gospodov v dvoje pa je par Bleitveis-Banko zmagal nad parom Dacar-Luckmann z rezultatom 6:1, 8:6. Od tu in tam Prepričanje, da se bo kmalu rešilo hrvaško vprašanje, je izrazil na shodu srbske zemljoradni-ške stranke v Skoplju njen predsednik Jaca Jovanovič. Med drugim je povedal sledeče: Sporazum bo sklenjen. Ne bo sklenjen tako kakor smo želeli mi, združena opozicija. Toda mnoge 6tvari in težave, ki so pripeljale tudi našo državo v težak položaj, 60 povzročile, da sc je dr. Maček potrudil skrajšati proceduro, da se tako to vprašanje vendar enkrat spravi z dnevnega reda. Rešitev hrvaškega vprašanja je torej treba spraviti z dnevnega reda in ono bo spravljeno z dnevnega reda. Morda da danes ali jutri, a z dnevnega reda bo spravljeno po pristanku samega dr. Mačka. Kar zadeva združeno opozicijo, je Joca Jovanovič dejal, da ona ne bo ovirala sklenitve sporazuma, kajti razmere so pač takšne. Izjava Joče Jovanoviča je še posebno značilna, kajti nekaj dni poprej 60 6e o tem vprašanju osebno razgovarjali voditelji staroradikalov Aca Stanojevič, predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič. Odstranitev bivšega finančnega ministra Dušana Letice z mesta predsednika banovinskega odbora JRZ za savsko banovino zahtevajo nekatere krajevne organizacije stranke. Na zborovanju okr. JRŽ v Krnjaku je govoril poslanec Milovan Grba, nakar je bila sprejeta spomenica, v kateri se naproša predsednik vlade, naj stori vse potrebno, da se bo preosnoval tudi banovinski odbor JRZ za savsko banovino. Na koncu spomenice se izreka nezaupnica predsedniku banovinskega odbora Dušanu Letici, ker je podpisal znano interpelacijo Stojadinovičevih prijateljev proti delu vlade za sporazum s Hrvati. To je storil proti volji in razpoloženju članov banovinskega odbora JRZ. 50 letnico svojega obstoja bo 2. julija praznovalo hrvaško planinsko društvo na Sljemenu. Isti dan bodo tam odprli tudi prvi planinski botanični vrt v naši državi. Slavnostni govornik bo predsednik hrvaškega planinskega društva poslanec dr. Torbar. Okrog 13.000 Prekmurcev in Medjimurcev jc odšlo letos na sezonsko delo v Nemčijo in Francijo ter v Vojvodino. Največ jih je šlo v Nemčijo, in sicer skoraj 10.000. Na borzi dela v Murski Soboti pa se vsak dan oglašajo novi prosilci, ki bi radi šli na sezonsko delo. Ker pa je vnaprej določeno število sezonskih delavcev že izčrpano, prosilci ne bodo uslišani. Na svojem krožnem potovanju po Jadranu se je včeraj pred dvorcem Miločer ustavila šolska ladja »Vila Velebita«. Na krovu ladje je 50 dijakov kotorske pomorske trgovske akademije priredilo tople manifestacije kralju Petru II. in kraljici Mariji. Kralj in kraljica sta se takoj pokazala na balkonu kraljevskega dvorca ter navdušeno od-zdravljala mladim mornarjem. Turistični promet v naši državi je bil lani kljub številnih političnim krizam in napetostim večji kakor predlansko leto. Vsega skupaj je obiskalo letoviške kraje 1,007.000 turistov ali skoraj 100.000 več kakor leto poprej. Od tega števila odpade na tujce 287.000, a na letoviščarje Jugoslovane 720.000. V celem so turisti prebili na letoviščih 5,479.000 dni. Iz klirinških držav jc bilo 236.000 turistov, iz neklirinških pa nekaj nad 50.000. Domači turisti so v največjem številu obiskali Slovenijo, med tem, ko so tujci rajši potovali na Hrvaško in Hrvaško Primorje. Toda takoj za savsko banovino pride po številu tujih turistov Slovenija. Celoten dohodek naše države od turističnega prometa je znašal dobro milijardo din. Okrog 1000 vagonov sladkorja bo v kratkem uvozila naša država. Še pred nekaj leti 6o domače sladkorne tovarne proizvedle vsako leto po 5 do 6000 vagonov sladkorja več kakor pa 6o zahtevalo domače potrebe. Viška tovarne niso mogle pro.da-ti, pa so zato zmanjšale proizvodnjo. To je vplivalo tudi na sadilce sladkorne repe, da so sadnjo omejili. Slednjič je prišlo do tega, da nam je zmanjkalo sladkorja. Če se bo uresničila napoved finančnega ministra, da bo trošarina na sladkor znižana, je treba pričakovati, da se bo potrošnja sladkorja povečala, obenem pa se bo povečala tudi tvurniška proizvodnja. Nove jeklene potniške vagone je vpeljala železniška uprava na ozkotirnih progah v Bosni in Hercegovini. Potniki na teh progah niso uživali nobenega udobja. Šele nedavno je uprava na podlagi načrtov domačih inženirjev dala izdelati v domačih tvomicah nove jedilne vagone za ozkotirne železnice, ki so se dobro obnesli. Potem so prišli na vrsto še spalni vagoni, dhkler ni uprava naročila novih jeklenih vagonov, pri katerih je mrtva teža zmanjšana za celih 30%. Takoj bodo dobile bosanske železnice V6aj nekaj udobja, ki je sicer na normalnih progah potnikom vedno na razpolago. Nevihte krajevnega značaja do konca tega meseca napoveduje zagrebški geofizični zavod. Vreme je še nestalno, kajti na jugovzhodu Evrope še vedno prevladuje močna depresija. Napoved geofizie-nega zavoda velja v prvi vrsti za Hrvaško, vendar bo po vsej verjetnosti veljala tudi za slovenske kraje. Okrog deset do dvajset tizoč vagonov pšenice bo ostalo letos za izvoz iz naše države. Kmetijski minister inž. Bešlič, ki je v svojem govoru pred člani kmetijskega združenja v Petrovgradu povedal to oceno, je naglasil, da si ocene pred žetvijo pogostokrat zelo nasprotujejo in da je zato težko vnaprej določiti ceno pšenici, kakor so to zahtevali vojvodinski kmetovalci. Vendar pa je dejal, da bo vlada skušala v najkrajšem času rešiti zadovoljivo to vprašanje. Pravična rešitev mora upoštevati ne samo koristi in potrebe pridelovalcev, temveč tudi zahteve krajev, ki pšenico v Vojvodini kupujejo. S splošnim prepirom se je končala v Belgradu v nedeljo skupščina jugoslovanskih sodnikov. Šte vilni govorniki, zlasti iz vrst mladih sodnikov, so kritizirali delo uprave združenja, češ da je bila premalo borbena ter se ni zadosti odločno borila za pravice sodniškega stanu. Zato zahtevajo, da pridejo v upravo mladi ljudje iz vrst podeželskih sodnikov, ki poznajo svoje težave bolj kakor pa. sodniki v mestih. Drugi govorniki so zahtevali za svoj stan 6talno6t, neodvisnost in napredovanje v plačilnih stopnjah brez skokov, v prvi vrsti pa podelitev pravice ženam sodnicam, da postanejo sodnice vsaj v kazenskih procesih proti mlajšim mladoletnikom. Za volitve uprave sta bili postavljeni dve listi. Ko pa je predsednik razglasil izid volitev, je nastal prepir med sodniki o tem, katera lista je prav za prav zmagala. Nastal je ropot, nakar so pristaši premagane liste sklicali za včeraj 6voj sestanek, na katerem so se pogovorih o stališču, ki ga bodo zavzeli do nove uprave. Dan zanimivih občnih zborov v Beigradu Poleg občnega zbora Zveze mest kraljevine Jugoslavije, o katerem smo poročali že v zadnjih številkah »Slovenskega doma« in objavili tudi sklepe, ki so jih soglasno sprejeli zastopniki posameznih mest, je bilo v nedeljo v Beigradu še več drugih občnih zborov raznih stanovskih, kulturnih in gospodarskih organizacij. Novo upanie v zakon o sodnikih V dvorani okrajnega sodišča v Beigradu so zborovali sodniki, člani Združenja sodnikov kraljevine Jugoslavije. Občni zbor je vodil predsednik tega združenja Rusomir Jankovič, ki je v svojem poročilu med drugim poudaril, da se je združenju sodnikov predvsem trudilo, da pridobi čimveč novih članov. Delalo je tudi na to, da se izenači zakonodaja. Posredovalo je dalje pri merodajnih či-uiteljih za povrnitev dodatka, ki so ga sodniki že prejemali za najpotrebnejše strokovne knjige. Združenje sodnikov je vedno tudi podpiralo vsako prizadevanje, ki je šlo za tem, da 6e zgrade tam, kjer je potrebno, nova 6odna poslopja. Glavno skrb pa je društvo posvetilo vprašanju, da se čim-prej izda nov zakon o sodnikih. Ta zakon še ni izdelan, vendar so 6odniki lahko prepričani, da je delo v tej smeri na najboljši poti in da bo zakon o sodnikih kmalu tu. — Zborovanje sodnikov je bilo zelo burno in se je zavleklo pozna v noč. Lekarnarji: »Pustite nam tudi pravice, kakor nam puščate dolžnosti!11 V veliki dvorani Kolarčeve univerze v Beigradu so imeli kongres zastopniki farmacevtske stroke. Udeležilo se ga je nad 300 lekarnarjev sn farmacevtov iz vseh krajev. Posamezni govorniki so ostro nastopili proti temu, da se lekarnarjem odvzemajo iz raznih določb v zakonu v čedalje večji meri pravice, ki jih prevzema država, puščajo pa jim samo dolžnosti, ki jih ta zakon do-loča. Vsi 60 soglasno nastopili proti podržavljenju in komunalizaciji farmacevtske, predvsem pa lekarniške službe, kajti za to ni zaradi strogega nadzorstva od strani državnih oblasti nad poslovanjem lekarnarjev nobene potrebe. Zborovanje je trajalo dopoldne in popoldne in je bilo sem pa tja tudi precej viharno. Sprejeti so bili nazadnje tudi sklepi, 6 katerimi lekarnarji zahtevajo odločna svoje, po zakonu določene pravice nazaj. Vedno lepši razvoj tudi obrtniškega zadružništva V dvorani Obrtnega doma so zborovali v nedeljo v Beigradu člani Zveze obrtnih zadrug. Občni zbor je vodil predsednik Života Lazarevič, ki je podal tudi obširno poročilo o delovanju Zveze v pretekli poslovni dobi. Poleg drugega je poudaril, da 6e tudi obrtniško zadružništvo v državi vedno lepše razvija. V zvezi je včlanjena 101 kreditna zadruga, 24 proizvajalnih in 21 nabavljalnih zadrug. Naivec domačih izletnikov ima Slovenila, naivec tulcev Pa pride v savsko banovino V svojih poslovnih prostorih so imeli občni zbor delničarji »Putnika«. Vodil ga je predsednik upravnega odbora g. Cugmus, pomočnik glavnega ravnatelja jugoslovanskih državnih železnic. Iz njegovega poročila je razvidno, da je bilo v letu 1938 v državi 1,007.000 domačih in tujih turistov. Po številu domačih obiskovalcev raznih krajev je bila na prvem mestu Slovenija, glede tujih gostov pa savska banovina. V zadnjih šestih letih so ee zvišali dohodki od tujskega prometa na 5 milijard 155.4 milijonov din. — Na občnem zboru sta bila izvoljena tudi nov upravni in nadzorni odbor. Predsednik upravnega odbora je ostal še dalje pomočnik glavnega raviatelja drž. železnic g. Cugmus. V tem odboru je od Slovencev predsednik Zveze za tujski promet v Ljubljani g. Franc Ratej, v nadzornem odboru pa sta tudi dr. Josip Cigoj iz Ljubljane in g. Šivic iz Maribora. Ljudsko štet e na Filipinih Težave uradništva pri volitvah Že v civiliziranih državah je ljudsko štetje precej težaven in zamuden posel, vendar še daleč ne tako, kakor v daljnih, še ne civiliziranih deželah, kjer je zbiranje rojstnih in narodnostnih podatkov mnogokrat povezano z najrazličnejšimi nevarnostmi. Pred kratkim je vlada na Filipinih sklenila izvesti ljudsko štetje, ki bi bilo sploh prvo natančnejše ljudsko štetje v teh krajih. Dosedanja statistika ljudstva teh krajev je še iz ča3a, ko so Kresni večer vladali na Filipinih Španci, in je seveda zelo pomanjkljiva. Leta 1899 so Filipinsko otčje prevzele v svojo oblast Združene države; tedaj so računali, da imajo Filipini sedem in pol milijona prebivalcev, danes mislijo Amerikanci, da 6e je to število podvojilo, in da je na Filipinih okoli petnajst in pol milijona prebivalcev. Ljudsko štetje v evropskih drdžavah se ne da v ničemer primerjati z ljudskim štetjem na enem od 1500 Filipinskih otokov. V teh pokrajinah pogosto divjajo cikloni tako, da je vsak promet z ladjami po več dni, včasih pa tudi po več tednov popolnoma nemogoč. Velik del zemeljske površine na večjih otokih je pokrit z nepreglednimi pragozdovi, na katerih prebivajo divja malajska in negritska plemena. Vel. težavo pri ljudskem štetju predstavljajo nadalje tudi neštevilna narečja, ki jih govorijo po6amezna plemena. In končno igra veliko vlogo tudi praznoverje, ki so mu podvržena vsa plemena brez izjeme. Zaradi takih okoliščin se seveda ne smemo čuditi, da je 25.000 uradnikov več mesecev sodelovalo pri tem ljudskem štetju. Posamezne skupine uradnikov so morale napraviti cele ekspedicije, da so lahko prodrle v pragozdove in visoko gorovje. Po cele dneve so se morali voziti s kanuji po vodnih brzicah, da so prišli v oddaljenejše vasi. Nešteto uradnikov je pri izpolnjevanju svojih službenih dolžnosti našlo svojo smrt. S sovražnimi in praznovernimi domačini so morali često bojevati težke bitke. Neko pleme je svojim članom iz verskih razlogov prepovedalo odgovarjati 'na kakršnakoli vprašanja. Uradniki so dobili potrebne podatke le s pomočjo orož-ništva. Privrženci tako imenovanih »brezvercev« so ljudskemu štetju enostavno napovedali bojkot. Došli uradniki so bili sprejeti z očitki, ker so pozabili vpisati to sekto v vprašalne pole. Med težkimi in nevarnimi dogodivščinami pa tudi ni manjkalo nekaj veselih. Pleme Igorotov je na primer govorilo kar v petih narečjih. Neki miaderiič iz tega plemena se nikakor ni mogel spomniti, kdaj je bil rojen, ker se je zdel sam sebi še premlad, da bi si lahko zapomnil, koliko je star. Ko so vprašali nekega Moroja (malajski mohamedanec) »Kako se imenuje tvoja zena?«, je odgovoril: Trenutno jih imam deset, toda v kratkem jih bom imel štirinajst ali pa šestnajst«. Delo teh uradnikov pri ljudskem štetju prav gotovo ni bilo lahko. V okviru ne\vyorške svetovne razstave so odkrili posnetek spomenika Krištofu Kolumbu, ki ga bodo postavili v San Domingu iz prispevkov 21 narodov. Velikanska množica je prisostvovala blagoslovu, ki ga je podelil i* Rima po radiu sandominški nadškof msgr. Puttini Nova nemška zračna ladja »Zeppelin«, ki je to dni odletela na daljši poskusni polel. nad Berlinom Žalni venci na mrzlem grobu „Phoenixa" Ves svet žaluje za potopljenim! mornarji Ugotovljeno je zdaj, da se je podmornica »Phenix« potopila 12 km od obale, kjer znaša globina 112 do 115 m. Zaradi te globine oklop podmornice ni mogel zdržati ogromnega pritiska vode ter je izgubo »Phenixa« treba smatrati za končno. Ob katastrofi podmornice »Pbenix« je predsednik francoske republike Lenbrun dobil brzojavne sožalnice od britanskega kralja Jurija, voditelja rajha kanclerja Hitlerja, holandske kraljice Viljemine, egiptovskega kralja Faruka, prvega namestnika Madžarske admirala Horthyja, predsednika turške republike Inenija in predsednika Haitija. Belgijski kralj Leopold III. je sporočil svoje sožalje preko svojega poslanika. Predsednik republike se je državnim poglavarjem takoj zahvalil. Poslaniki Holandske, Madžarske, Irske, Egipta, Siama in južnoafriške unije ter odpravnika USA in Luksemburga so sporočili so- žalje zunanjemu ministru Bonnetu, ki je sprejel sožalje tudi od romunskega veleposlanika Tata-resca in sovjetskega veleposlanika Suriča. Italijanski veleposlanik je obiskal včeraj zunanje ministrstvo ter v imenu italijanske vlade izrazil sožalje nad katastrofo podmornice »Phe-nix«. Generalni guverner Indokine je dospel včeraj na kraj nesreče podmornice »Phenix« pri Kam Ranu. Ob tej priliki je bila spominska svečanost ter je generalni guverner vrgel venec v morje v slavo francoskih mornarjev, ki so našli smrt v podmornici. Generalni guverner je imel krajši govor, v katerem je naglasil vrline posadke podmornice »Ph§nix« ter se zahvalil vsem onim ki so sodelovali pri iskanju podmornice po=ebno mornarjem podmornice »Espoir«. Drobne novice O priliki proglasitve sv. Frančiška Asiškega in sv. Katarine iz Siene zaščitnikoma, Italije je imel sv. oče Pij XII. govor, v katerem je poveličeval delo teh dveh svetnikov ter zatem govoril o pomenu Italije za katolicizem. Predvsem je naglasil, da sta bila sv. Frančišek Asiški in sv. Katarina iz Siene Italijana in da se je to tudi v njunih delih kazalo. Na koncu svojega govora je dejal, da bosta njuna praznika proslavljena kot praznika vse Italije. Vulkan Benjaminov, ki bruha že več tednov, je dosegel včeraj vrhunec svoje aktivnosti. O priliki včerajšmje erupcije je odletel v zrak vrh vulkana, ki je bil doslej visok 2400 metrov. Pepel leži na stotine milj naokoli. Ponoči se vidi ognjeni steber vulkana. Vulkan Benjaminov je na Aleut-skih otokih ter se dviga naravnost iz morja. Promet v tržaškem in reškem pristanišču Večja primorska meeta v Istri so predvsem velikega pomena za tranzitni promet iz Italije v druge države, severne in vzhodne. Komisar tržaških javnih skladišč je zadnjič dal zanimivo izjavo o tem, koliko tranzitnega prometa gre čez Trst. Za Trst je glavnega pomena trgovina z Nemčijo. Nič manj kot 70 odstotkov tranzitne trgovine z drugimi državami odpade na Nemčijo, 12 odstotkov na Madžarsko, 10 na Jugoslavijo in nekatere druge države in 8 na Slovaško. Teh 70 odstotkov predstavlja 1,200.000 ton blaga Tako velik tranzitni promet z Nemčijo bo Trst tudi obdržal, čeprav je privlačna sila nemških pristanišč močnejša. Promet se je letos izredno dvignil tudi v reškem pristanišču, in sicer pomorski in železniški. Po podatkih, ki so bili izdani zadnjič za promet v prvem letošnjem tromesečju, 6e vidi, da lanskoletni promet v prvih treh mesecih že zelo zaostaja za letošnjim. Posebno se je povečal z Madžarsko. V omenjenih treh mesecih je letos pr|pll,l°v ško pristanišče 860 ladij, ki so pripeljale 600.000 ton tovora. Po poročilu ameriškega trgovinskega ministrstva je konec 1938 leta vrednost tujih investicij v Združenih ameriških državah znašala 7 milijard 883.000.000 dolarjev, dočim je konec leta 1937 znašala 7,036.000.000 dolarjev. Dolgoročnih investicij je bilo za 5,690.000.000. kratkoročnih pa 2.193.000.000 dolarjev. | 517 židovskih beguncev, ki so prispeli s par- ■ nikom »St. Louis«, se je prekrcalo na parnik »Ra-kodis«, ki ga zelo strogo čuvajo. »Rakodis« je odplul včeraj v Boulogne, kjer je izkrcal 205 beguncev, ki so dobili dovoljenje za bivanje v Franciji, ostale begunce pa bo izkrcal »Rakodis« v Southamptonu. Programi Radio Ljubljana Torek, 20. junija• 11 Šolska ura: V tovarni |j!u čevine, žice in cevi reportaža v obliki predavanja (g. Maks Zupančič) — 12 Poljsk, napevi (ploSče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Iz priljubljenih oper (Radijski orkester) — 14 Napovedi — 18 Šramel »Škrjauček« — 18.40 Naš: narodni in knjižni spomeniki (g. prof. France Jesenovec) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 N-te. ura: Slovenski! kresovanje ali Ivanje (Rudolf Doetal učit, Ljubljana) — 20 Prenos iz Beograda: Ura moderne jugoslovanske simfonične glasbe. Sodelujejo: Ilija Todorovič (čelo solo) in veliki radijski orkester. Dirigent: dr. Vučkovič in L. Grinsky — 21 Za dobro voljo, igra Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila - 22.15 Samospevi, g Drasro Burger pr k!nv;r!n gosp. M. Lipovšek. Drugi programi Torek, 10. junija- Belgrad-Zaareb: :u s]mf. konc. - 21.10 Albanske pesmi - Praga: 19.:!ll Igra - 20.43 Ork. konc. - 28 Ceske koračnice in plesi — Bratini« ra: 19.HU Prenos ir, PreSova — 21.05 Ork. konc. - 22.15 Slovaški plesi - Sofija: 19.30 Nar. gl. - Komorni konc. — -1 I evski konc. — | aršava; 21 Simf. konc. — BudimpeSla: - 9.2.> Ork. konc. - 21.10 Holandske pesmi - 22 Ork. konc. _ 33 Ploščo - Trat-Milan: 17.15 d«!!?«™. T8 A n ima allegrac _ Rim-Bari: 21 Peer «ynt« suita, nato jugoslovanski piaaiinKki kon-i rr"c,a: -} °l)cr»tna gl - Dunaj: 30.15 Slo-'*! • . 'inska glashn - Berlin: 20.15 Plesna gl. - Kompsberg: 20.15 Bnlitna glasim — ttamburn: 20.15 Komjirrm opera ^Nepričakovano svidenje — Lipsko: 20.15 Operua gl. — Strasabouro: 20.15 Opera. Brand je vedel, kaj misli, a mu ni hotel reči ničesar. Čez čas je Brand začel 6pet: »Lahko bi to naredil, zmetal bombe na Soulet, razbil Nemcem, kar bi se dalo in .. .« „ Počakal je ter iskal besede. Courtney ga je gledal ter čakal nadaljevanja. Brand je počasi dokončal stavek: »In ... in ... «c morda celo srečno vrnil nazaj •. •« Caurtney je začel ugovarjati: »Pri vsem pogumu mojih fantov — ni ga človeka na letališču, ki bi to hotel storiti... Mislim prostovoljno.« Brand je dejal suho: »Ne gre za prostovoljce. Gre za zapoved.« »Courtneyl Imam za vas važno sporočilo.« Stotnik ga je pogledal in vprašal samo: »No 7« »Nismo vam mogli telefonirati, za tako pomembna reč gre. Zaradi tega sem prišel sam...« Pomolčal je in čakal, da bi dobil prave besede, kako naj pove. Rad bi bil videl, da bi bil Courtney kaj žugnil, a ta >e gledal predse in samo čakal. Čez čas se je Brand presedet in začel 'nova: »Nemci pripravljajo veliko ofenzivo, katefo marate preprečiti. ., vil« Zdaj je Courtney začudeno pogledal. Potem se je zasmejal in zamah"'’ ’ 'oko: »To je norosti« Brand je ugovarjal: »čakajte in poslušajte!« Courtney se je še vedno smejal. Potem je udaril po mizi: »Od kdaj ste postali šaljivec, major ? Ta je pa res dobral« Brand se ni dal motiti in ie govori naprej: . »Naj se sliši smešno, toda )e res. To ofenzivo lahka preprečite vi ., Courtney mu je padel v besedo: »Kako ?To bi rad vedeli« »S tem da uničite glavno nemško ! talsko oporišče v Souletul« Courtney je planil pokoncu in stopil k velikemu zemljevidu na steni. Za njim se je vzdignil še major. Ko je major stal ob njem, je Courtney začel iskati in kazati s prstom na S valet ter meriti razdaljo od Souleta do gradu: »To je blaznost. ,.« Brand sc je delal nevednega: »Zakaj blaznost že spet. Raj 10 pri tem tako nemogočega?« »Soulet je vendar šestdeset kilometrov za bojno črto. Veste, kaj se to pravi. Saj ste vendar sami letalec.« Zdaj mu Brand ni vedel kaj odgovoriti. Courtney je nadaljeval: »Nemška letala nas bodo ujela, preden bom na pol poti do tja. Zaprli nam bodo pot tako temeljito, kakor še nikdar.« Brand je tolkel « prsti po zemljevidu in dejal pomembna: »Saj ni treba veliko ljudi za tak posel. Nikjer ni rečeno, da bi moral tja ves oddelek. Manj, ko bi jih bilo, bolje bo. Najbolje pa bi bilo, če bi to poskusil kak dober lavec sam.« Fotorisba W»mer Bros. Courtne; je začel « prstom iskati po zemljevidu ter meriti razdaljo od letalliča do So uleta. Courtnev mu je trpko odgovoril: »Da, za zapoved. Gre za poslednjo zapoved temu ali onemu človeku, ki ga bo treba izbrati. To.da jaz imam teh poslednjih zapovedi do grla ..,« Brand je govoril uradno: »Saj veste — zapoved je zapoved .. tudi če je poslednja. Jaz sem jo dobil, naj jo sporočim vam. Spreminjati je ne mprem... In vi tudi ne.« Courtney je udaril s petami in dejal rezko: »Razumem! In sam bom zapoved izpolnil.« Brand s tem ni bil zadovoljen: »Vi ne morete nikamor, ker 6te poveljnik letališča. Vem, kako vam je, toda tega vam ne onem dovoliti.« Courtnevu je bilo vsega tega uradovanja dovolj. Vrgel se je na stal ta **' grebel roke v lase: »Brand, nehajva!« Major je stopil k njemu ta mu položil roko na ramo: »Courtney je dejal skoraj proseče: »Majar, povejte mi, 1 naJ storim!« »Skličite vse pilote. Najse kaleri od njih prostovoljno oglas*, mislim, da boste katerega dobili, ne”« Courtney mu na zadnje vpraSanje ni odgovarjal, marveč ie velel Phippsu: »Phipps, poidite v točibico in skličite vse pilote tja. Naj počakajo, da pridem k njim Nu>nol‘ V točilnici so bili letalci vsi zbrani. Stali so ob 'n čakali, da zvedo, za- kaj so jih klicali tako nenadno. Prvi v vrsti je bi' Scott, ki je z mračnim pogledom ZI* Branda in Courtneya. »Slovenski dom« lihaja v«ok delavnik ob IS. Mesečna naročnina 12 din. ta inoiemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IH Telefon 4001 do 4005. Opr*»»« Kopitarjeva ulica 8. Za Jugoslovansko tiskarn« v Ljubljani: Jote Kramarič lidajatelj ini Joie Sodja, tlrednik: Mirko Jatoruik