Največji slovenski dnevnik
▼ Združenih državah	1
Velja za vae leto ... $6.00	H
Za pol leta.....$3.00	m
Za New York celo leto . $7.00	|
Za inozemstvo celo leto $7.00	ffl
j *The largest Slovenian Da9y in9 1
I	the United States.
j l—oed every day except Sundays i I	and legal Holidays.
|	75,000 Readers. f J
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON; 00RTLANDT 2870. _Entered ss Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y.t under the Act of Congrsss of March 8. 18m	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 134. — ŽTEV. 134. ~~~	NEW YORK, TUESDAYTJUNE 9; 1925. — TOREK, 9. JUNIJA 1925.	VOLUME XXXIR — LETNI1C IXHH
VARNOSTNI DOGOVOR
POGLED NA SEVERNO POKRAJINO.
DIPL0MATJE SO SE BAJE DOGOVORILI GLEDE VARNOSTNE GA PAKTA — CHAMBERLAIN IN BRIAND SE BOSTA SE- f ŠLA V ŽENEVI PRED SESTANKOM SVETA LIGE NARODOV. — ODOBRENI SO BILI LE PRINCIPI. — NEMČIJA SE MORA PRIDRUŽITI LIGI.
ŽENEVA, Sviea, 8. junija. —t«la j<> tivba liglaxluti le še podrob-
Pane*> so se pričele tukaj va/Jif razprave m<*l angleškim ministrom za zunanje zadeve, Austen Chambe.rlariiom, ter Briandoni pletl: kon5*aUdajflje evroptike^a miru s pomočjo vwnostnegra dogovora kot pa je predlagala Nemčija. Ta dogovor naj bi deloval pod Litfo narodov, »potem ko l)i podala Nemčija članica I/ijre..
Mt-d Anglijo in Francijo j»* bil dosežen sporazum v principu in sicer glede temelja dogovora z Nemčijo z oziroin na vzdržan je njenih zapadmih meja/ Treba pa se je še do«govoj*iti glede natančnih 'pogojev, Ln dwti je treba še storiti glede iztočnih >meja Nemci je, kjer noče prevzeti Anglija nobene druge odgovornosti kot one, kariero ji nare»kvjje dogovor glede I^ige narodov.
Francija si ne žc>li le dogovora glede Rena, tem vrč t aid i neke vrste isporanuma. vsi cd kaiterega bi ne mogla Nemčija revidirati mirovnih jw>godib, ki so ustvarile nove države kot Poljske in ('ehoslo-Taško.
Ta francosk-angleska pogajanja nadkriljujejo glede zanimivosti (četrti t no sejo sveita Lige na-rodov, ki se bo pričela danes in tri je privedla semkaj veliko število evropskih državnikov. Francija kaže vedno vetVje raKpolože-nje, da tem olj i srvojo .zunanjo politiko na liigo narocuov, •čeprav j? znano, da je sedanja angleška vlada de-tti manj naklonjena Ijigi kot pa je bila prejšnja delavska.
Chamberlain baje zahteva, da naj bodo vsi -novi dogovori v soglasju z dogovorom glede Lige in da naj ti dogovori poslujejo pod vodatvom Ijige. Oči vseh aso obrnjene sedaj proti Nemčiji, kajti -ikuša se uprotioviti, če 1k> Nemčija v kratkem vložila prošnjo za vstop v Ligo. Teiga si tukaj iskreno žele, ker se domneva, da 'bi bila Nemčija v boljSesn položaju braniti vse svoje interes*1 s tem, da postane članica Lige in njenega sveta.
lir i a ml se je .po pogovorili s ChaanberlaLnom vrnil včeraj zvečer v svoj hotel cteivldno dobre volje. Odklonil je vsaiko ugotovilo, a francosko poslaništvo je dalo Associated Pivt« dovoljenje za izjavo, da je bil sklenjen z Anglijo sporazum glede odgovora, katere-ga^bo podala Francija Nemčiji in
nosti.
Aiifrl^ki predstavitelj pa ni šel tako daleč kot francoski ter le rele. I, da i»]»a, da bo dosežen popo-len sporazum grlede vseh točk v ttku dvJi ali ftreh dui. Glasi se, da bo Francija izjavila, da vključuje odgovor tudi nabore Anglije. Glavna točka bo, da naj se Nemčija pnLdruiži Ligi narodov.
Vtis, katerega doibi človek v pogovorih z voditelji franeos-ke in ang-leLke del igrača je, je precej optimističnega značaja. Vrjeftno je, da je anglešiko-francoski dogovor ipospešil konsolidiranje miru in da ■ima prihodnjo besedo Nemčija.
Svet L/g? se bo moral peljati s šest in dvajsetimi zadevami. Dve p.? tičeta pravice preiskave nemških oboroževanj in narave inšpekcije, k after o naj se ustanovi nad demilitariziranim porensikim ozemlje. Ti dve zadevi pa bosta brez dvoma preloženi na poznejši čas.
Važnim se smatra trudi avstrijski pra/blem. Finančna rekonstrukcija Avstrije napreduje normalno, a v rtkonomskem oziru se Avstrija pritožuje, da je vsled' trgovskih omejitev ter visokih carin sosednjih držav njena rehabilitacija praktično nemogoča.
Protest delegatov delavske konference.
ŽENEVA, Švica, 5. junija. —
l>ele^a.t je na mednarodni delavski _ t ... * •konferenci so imeli posebno sejo.
na kateri so Jtklenili, da se izreče .simpatije kitajskim delavoem.
V San^rhaj je bila -poslana brzojavka. v kateri delegat je odloc-jio prot Ktirajo proti nasiljem, katerih s*' poslužujejo oblasti napram delavcem na Daljnem Vzhodu.
Novi polet na Severni te-
■v •
ca j.
BERLIN, Nemčija, 7. junija —-Leta 1927 'bokta pol itela v vodilnem balonu na Severni tečaj znani raiziskovaleč Pridjof Nansen Ln kapiiaiLski poročnik Walt. Bruns. Vodilni balon bo vseboval 150,000 kubičnih metrov vodika ter bo na njem prostora za 50 oseb in hrane za devetdeset dni.
ANGLEŠKI KRALJ NA RAZSTAVI
"• " msmem m*** m
VOJNA NA KITAJSKEM
jUHOCKMOOO * U*D£«WOOO. n YJ
Slaka nam kaže polarno pokrajino v bližini Severnega tečaja. Nad takim ozemljem je le<tel Amundsen proti svojemu cilju.
Obravnava prot« Izjalovljen palet 17-Ietni morilki "Los Angeles
99
17LETNA B0&0THY PEBKINS, ZRAČNA KRIŽ ARK A "LOS AN-
KI JE USTRELILA SVOJEGA LJUBIMCA, SE MORA ZAGOVARJATI PRED SODIŠČEM. PRAVI, DA JO JE UDARIL OČE PO ROKI, NAKAR SE JE REVOLVER SPROŽIL.
ČVfprav stara šele sedemnajst let, je prišla Dorothy Pertkins pred tribunal, da se zagovarja na obtožbo, da je dne 14. februarja ustrelila Tommy Templet ona.
Ob deseiti uri včeraj zjutraj je zapustila Jefferson Market ječo, v kaiteri sa je mudila Lzza one liso-depolne noči, da nastopi pred sodnikom Mancuso.
Policija pravi, da je ustrelila Dorothy mladega moža tekom prepira za nekega ljulbimca.. Deklica vztraja pri izjavi, da se je pripetil nesrečen slučaj. Policija pa ima drugo teorijo. Deklica, ki je tipična *' flapeirica — je ljubila čednega Šoferja Mike Conorsa.
Radi Mike-a, kojega sestra je bila prijateljica Dorothy, je postajala njena ljubezen do Toanmie-ja vedno bolj hladna. Kljub temni pa se ni mogla odločiti, da ni obvestita Templet ona o tem.
Imenovanega večera je priredila v hiši svojega očeta na Jane St. majhno zaibavo, katere sita se udeležila tudi TeimpMon in njegov brat Edvard.
Tertvom večera sta šla Doroth> in Templeton v ikuhijo in Temple-1on je vprašal deklieo, zakaj ne pl^še ž njim. Naenkrat pa je priletela deklica "V obednico, potegnila iz predala revolver in minu<to pozneje je ležal Templeton v mlaki krvi na tleh.
Gostje so am at r al i izprva vse skupaj fca šalo, ^dokler jih niso poučile besede obstreljenega.
Ko se je zvijal na tleh, je rekel:
—	Vendar me je dobila
Deklica je zbežala iz hiše, brez
klobuka in zimske suknje.
Eno uro p<\*neje j«e bila aretirana na domu nelke tznanike. Izjavi-Ta je, da je 'bilo streljanje nesrečen slučaj, Priznala je da je ku-
J^ila revolver v New London, ker e je baju° strašno bala Tommie-a. Ko je namerila orožje nanj. ni baje imela namena streljati, a njen oče je posegel vmes. Udaril jo je po roki in#ipri teta se je revolver sprožil.
deklice je potrdil, da se je pripota nesrečen, slučaj.
Prevzel je nase del odgovornosti. Kljub 'temni pa je bila deklica obtožba umora po prvem redu. V svoji ce^aei je stokala.
—	Obtožena, ker sem ustrelila Tomie-ja! Moje srce je pokopano ž njim. Strel^ange je bilo 1" nesrečen slučaj.
GELES" NI MOGrLA POLETETI NA ZAPAD, KOT NAMENJENO. IZ CLEVELANDA SE JE MORALA VRNITI DOMOV RADI POKVARJENIH STROJEV.
Mornariška vodljiva zračna kri-žarka "Dos Angelce", katero so pokvarjen stroji prisilili opustiti potovanje v Minnesoto, se je vrnila v svojo lopo v Laikeliurst. N. J.
— Dva stroja sta s«© po*kvari!a v bližini Cleveland®. Vračamo se v Lakehiurst. Upamo dospeti v po-nedeljtfe zjutraj, — se je glasilo v ne.ki brezžični brzojavki, ki je dospela v Lake burst.
Vodljivi zrakoplov je vie era j popildne ob pol 2. nizko letel nad CJevelandom ter vozil približno z naglico pet in štiridesetih milj na uro. Otl petili strojev krizarke sta tekla le d\*a. Ko je dospela križar-ka preko Clevelanda, je napravila, v veliko presenečenje gledalcev, velik lok nad Lalkewood, za-padno od Clevelanda, ter se obrnila zopet pix)ti iztoku.
Radijska s.poročila z zračne ladje, katera so vjeli v Detroitu, Clevelandu in Lakehumtu niso ničesar javljala gledie zadreg s stroji. Rečeno js bilo. da bo zračna ladja ob solnčnem vzhodu zopet v svoji lopi.
Križarka se je nepričakovano pojavila nad Pittsburghom malo po peti uri popoldne, in opaziti je bilo, da ima težkoče z navigacijo.
Prvikrat so jo zapazili ljudje, ko se je skoro obregnila ob vrhunec Mount Washington na južni strani mesta, naikar je poletela -preko mesta ter izginila dvanajst minut pozneje v megli na iztoleni strani.
Telefonska sporočila \z drugih mest pravijo, da je bilo opaziti zračno ladjo na poti proti Iztoku.
Ko je prvič poletela prriko Cle-\elanda v višini par sto čevljev, jo spustila na tla tri cilindrične pakete s sporočiii na župane v Ole-velandra, Toledo in Madison, Wis.
Clevelandsko poročilo je bilo naslovljeno na fVrida Kohlerja. 'ki pa je zapustil urad že pred enim letom in pol.
Mornariški častniki so skrajno razočarani, ker ni mogel kapitan Steele dovršiti svojega poleta na Zapad.
Mike Connors je imel medtem tndi svoje sitnosti. Zaprt je v prisilni delavnici, 'ker je knshp postopal s svojo ženo. Njeigova žena skuša doseči ločitev zakona. Kot sokrivko imenuje Dorothy,
Predsed, Coolidge v St. Paul, Minn.
PREDSEDNIK COOLIDGE IN NJEGOVA ŽENA SE NAHAJATA V MINNESOTA DA SE UDELEŽITA VELIKIH SLOVESNOSTI OB PRILIKI PROSLAVE PRIHODA NORVEŠKIH PRISELJENCEV.
Kitajske armade so pričele z novo državljansko vojno. — V Kantonu so v akciji čolni in čete. — V najkrajšem času se bosta uneli dve bitki. Tuji vojaki uganjajo vsakovrstne zločine. — Ca-sopisje pravi, da bo stavka kmalu končana.
Slika nam fcaie angleškega kralja na razstavi v Wembley, ko se vosi z tosidofltfukni otroci na ma lem vnaktu Zadaj je kraljica.
:Jt
ST. PAUL, Minn., 8. junija. — Po vožnji, kd je trajala skoro trideset ur, sta dospela včeraj zvečer semkaj predsednik Coolidge in njegova žena, navdiušeno pozdravljena od velikanskih ljudskih množic.
Danes, po završenih slovesnostih, se bosta krog podnoči zopett odpeljala ter bosta v sredo zjutraj v Washingtonu.
Si o v osne službe božje v norveškem jeziku in lepi (koncerti so označili včaraj ofieijeilni pri čet ek norveško-ameri'ške stoletne proslave na prostorih Minnesota State Fair.
Govorniki, med njimi škof Lunde iz Oslo, Norveška in drugi so proslavljali pogum onih 52 Norvežanov, ki so sar pred stotimi leti napotili v Ameriko na krovu ja-dernice "Res<taurat<ianem".
Zapustili so Norveško dne 4. julija 182.1 ter dospeli na ameriško obal celih štirinajst tednov pozneje. Na slavnostnem prostoru je razstavljen moder jadernica, v kateri so priSIi v Ameriko.
CHICAGO, m., a junijas. — Posebni vlak predsednika je dospel veeraj prej semkaj kot pa je bilo določeno po vasznem redu. Tekom noči je padla temperatura, vsled cesar je postalo potovanje skrajno udobno.
Bilo je že skoro polnoči, bo je šel predsednik spat. Tekom ran-žiranja na tukajšnjih kolodvorih je bil predsednik z ženo pri zajn-trku in kmalu nato je poeeibni vlak zapustil <£ mesto v.etrov".
Filmski fotografi, časnikarski po.ročevalei, uradniki železniških družb in politiki so dospeli na li-co mesta, da pozdravijo predsednika, v kojegra spremstvu sta se nahajala razven žene> še držarvni tajnik Kellogsr in taiinik Senders Cela družba je prišla na razgledno karo ter se dala slikaiti.
Predsednik je bil očividtoo dobre volje ter je zbijal šale iz vročega vremena v Washingtonu, kateremu je ušel. Smejal se je naglas. kar se zgodi pni njem le red-kokedaj. V svojih pogovorih s časnikarji se ni dotaiknil političnih zadev niti z besedico. Malo po deveti uri zjutraj je zapustil posebni vlak Chicago.
KANTON, Kitajska, 8. junija. — V soboto popoldne ob štirih so se pričeli boji med četami dveh junanskih generalov ter kantonskimi četami.
Sest kanonskih čolnov je priplulo po reki navzgor mimo Šamina in v smeri proti Honanu in streljali so na postajo za električno luč. Na obeh straneh reke se je streljalo s puškami in strojnicami, a streljanje je ponehalo ob polšestih zvečer. Vsi Honkong parniki so odpluli tekom bojev.
Čeprav so proglasili svojo lojalnost napram principom pokojnega dr. Suna, voditelja južne stranke, so junanski generali vendar predložili oblastim zahtevo, naj odrede prekinjen je gibanj čet na iztoku in severu reke z izjavo, da bodo drugače ! storili svoje korake.
Oblasti so odgovorile, da plbmenja to insubor-! dinacijo ter odstavile generale. General Ču Pej ! Teh je bil imenovan vrhovnim poveljnikom in s tem je bila tudi napovedana vojna.
Sedanji položaj je v glavnem posledica ogorčenja Kantončanov nad arogantnim obnašanjem najetih junanskih čet, katere je spravil v Kanton pokojni dr. Sun Jat Sen, predsednik južne republike, da izžene na ta način iz mesta generala Mina, prejšnjega vojaškega governerja v Kantonu.
Junanske čete so bile še bolj brezobzirne kot prešnje. Dohodki, katere bi morala dobiti administracija Kantona, so stekli v žepe poveljnikov junanskih cet in tuji vojaki so izvršili razentega ne-broj zločinov. Izjalovili so se vsi poskusi, da se jih izžene iz mesta na miroljuben način. Vse kaže, da popolnoma kontrolirajo Kanton in da skušajo sedaj kantonske čete vrniti se v mesto od zunaj.
ŠANGIIAJ^Kitajska, 8. jun. ~ : ;---
Ob istem času, ko je dospel v čin- j Osemletni morilec.
kiang ameriški torpedmi rušilec	-
Paul Jones, so prew&hali tudi ta- C-A3IBRIDE, Mass., 5. junija. — mošnji izgredi. Poročila pravijo, i Part£,s je bil obtožen umora osem-da je položaj manj vznemirljiv jletni John Veres, kot je bil.	: Policiji je priznal, da je vrgel
LisJti v »Šanghaju dajejo izraza \19 mesecev staro Vivian Ilusson mnenju, da se bliža konec stavke. |v reiko 'toliko časa metal ka-Kitajci polieih so se pričeli ;riieilje ^anjo* da je utonila. Fant bratit is prostovoljci, najbrž vsled i Jf" z&prt v East Cambridge jetniš-pričakovanega prihoda inozem-jmci* skih diplomat i enih zastopnikov j	'
iz Pekinga. To bo dov.eidlo do raz- Nemiri V Berlinu.
prav, poftom. (katerih pričakujejo ;	_
Kitajci uravnaivo njih tažkoe. Po- BERLIN, Nemčida. 7. junija. ložaj pa je še vedno dellkaten in V tukajšnjem prediraestju Teltovr le malo bi hilo treba, da se pod- j so se vršili veliki nemiri. V bojih žge plamen plemenskega arvtago-; med komunisti in policijo je bilo nizma, katerega eksfrremisti ne- ranjenih dvajset oseb. prestano podpihavajo.	En komunist je bil usmrčen.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK T ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
DENARNA IZPLAČILA
Y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU.
D*b%i io vjmM i!edt*«;
JUOOlLiTUA :
1000 Din. — $17.80 2000 Din. — $35.40 5000 Din — $88.00
Tri nakazilih, H znaftajo manj k<H kot » ili«	ratanaete »otrMS
IS tetituv zm poStnino in drage ^t ročke.
Bazpožtlja na zadnj« podte Is izpiataje "Fs^tnl ^ehoTat «ra€"t
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE^
200 lir .......... $ 9.20	500 lir..........$22.00
300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43.00
Pri naročilih, ki ma£ai« auwl but iM lir ra^aaaat« yot«kij p« 19 ca poštnino in druge strmUce.
kaepeMUa ca tadnje	la Upls^ci« LJaUjanska krc«taa **n\ji
r TMb.
Za po.:tlJatTe, ki presegajo PETPTI&OO UlNABJF.V aH p« DVATI8*»Č
LIK doroljujemo po in<woteoati Se poseben popust. 7r»$£*fc3 Mntrjfsi te Liram	z] tialea, atesija s« ve^krai ta a
iak^vana; Iz tega raslaga aan> ni »s ig^e psdatf saa-jrfnf ren« m^nl raionanio ps ceni istega Ane, ka msm jričt	Asaar t roka.
POŠILJATVE PO SEZOJATOiSK PISMU IS^RŽUJKMO V NAJKRAJŠEM Č^BU TER EACUNAMO KA STROŠKU
T>«aar nam k »aatetl wJWI> p« BomU« Pastel Mmij OHter aU pa New Xark Bank Draft.
FRANK 8AX8SB STATE BANK
3S OortUndt Strast,	Jlsw York, T.
TalephoaS s OortUndt «ttt.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakaer, president__Lonifl Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list ta Ameriko
»n Kanado ___________________... $6.00
Za pol leta ...--------------------- $3.00
Za četrt leta ......................... $1.50
Za New York za celo leto_ $7.00
Za pol leta.........................$3.50
Za niovemstva za celo leto_ $7.00
Za pol leta__________________________$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Qlas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje^t. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
I Peter Zgaga
"GLAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 287C.

^12235
EVROPSKE BLODNJE
\*:i Trm.-lju pogodbenih pravi*- so zavezniki nu)«n»V upravičeni laviti zahtev«' k(>t so jih slavili Nemčiji «rl»jde razorože/nju. <V imajo moč In voljo, da n«' pris-ilijo 1«' Nemčije sedaj k spi*, jemu pogojev. tfmviV' jo tudi ohranijo pri teh po-jo^ih tekom naslednjih pa.i deset let-ih. imajo 'Jm>\tm'|ii prosto pot storiti to.
Xe >mejo pa prieakova-.t i. da bodo neintei'«-»iranl lwtralei kot j- laprliiiHi narod Združenih držav zasledovali to 'jiostopanje s prav posebnim rešpektom in idx'indovanjem jnilrtikt' in duha. ki inšpiri-to posfto|>anje. To ni jKilitika miril. Njen cilj ni xprava Evrope. Posledica tega mor- biti, po ameriškem umen ju, le povečanje nevarnosti in negotovosti v Evropi.
]'ovsom jasno je. da ni to. kar predlagajo zavezniki, razorože nje Nemčije, da se prepreči agresijo, temveč razorožeiuje Nemčij . da se jo še naprej pritiska popolnoma onemoglo oh tla. To noto je Inšpiriralo francosko naziranje. da mora ostati Nemčija onemogla za nudoločen čas sredi oboroženejra. naeijonalistienega kontinenta; da mora hiti Nem/c'vija preveč slaba. da bi mogla zavarovati svoje meje in da mora Nemčija privoliti v to. da postane vojaški most med Francjo in malo antanto.
Poslanica zahtsva od Nemčije, -da se razoroži ne le mednarodno, temveč tudi doma in da -prejme status v sv. :tu, slieen onemu Kgipta ali Mamka. Franeozi mislijo, da se bodo zavarovali na ta način. Le malo pa je Amerikaneev. ki hi ne domnevali, da so neizmerno pomnožil; prilike za -pore in zadrege, če so ranili naj-glob-l;e občutljivosti ter v/ibudiji najbolj ukoreninjene >'! nUiove ponosnega soseda. Le malo jih je, ki hi ne domnevali, da ho zahtevala ta politika, razorožesnja Nemčije velikanska oboroževanja v Franciji: da pomenja poskus skrčenja števila napol vcijaške |>oI^/ije organiziranje nadaljnili francoskih čet 1. .r nadaljne -bojne priprave. Malo je lakih, ki ne verujejo, da je po-ta!a vsled politike te poidaniee razprava o varnostnih dogovorih brezpomembna-in le malo jih je. UL hi ne bili presenečeni, č, hi biLa angleška vlada. posebno pa vlada domiiujev. pripravljena pristati v Jak m-,naraven in negotov režim.
C« se bo nadaljevalo s to politiko, bo bivz dvoana učinkovala n:» i'raneoski kredit v Združenih državah in na aanerinko stališče pri «le kolektiranja dolgov. Ameriški narod ve zelo dobro, da stane politika delanja trublov in zmešnjav, denar, Zelo dobro ve. da se zrcali diktatorska diplomacija v proračunu. Francoski politiki se tetin ljito motijo, če mislijo, da bo ameriški davkoTjJačevaLe pripravljen prevze-ti kakršnikoli <uij »opevanja vredni del franno.skih obliga-eij v namenu, da se da francoskemu kabinetu na razpolago denar zn brezobzirno politiko take. vrste. Resnično miroljubna Francija, po-.s večam a zopet n emu zgrajenju svojih razvalin ter spravi z ostalimi svetom bi onemogočila Združenim državam vsako trdo kup®jo. Franeija, ki je sklenila omalovaževati premišljeno sodbo celega sveta glede topa. kaj .k- resnično potreba za svetovni mir, pa ne sm." pri; akovati p < rebrni h u«rodno<ti in jih tudi ne. bo dobila. Francija lie more klicati na pomoč črke f »o sit a ve in zahtevati funta mesa, kadar ji to ugaja ter na drugi strani zahtevati modrost rn zmernost, kadar je to ugodno zanjo.
Vedno smo bili prepričanja, da ho mogoče po zaključeni vojni doseči mir in prosperity o le na Ja način, da se narodi odpovedo številnim tehničnim pravicam in da izvajajo veliko mero papu&ča-nja. Nasprotovali smo mlinskemu pustolovstvu ter po-tkm-su, da se razkosa Nemčijo. Nasprotovali smo tudi težnjam kongresa, da se kt»L ktira od Francije zadnji rdeči eealt. lilli smo mnenja, da ni ta razburljiva politika vredna trubla, kaiteroga povzroča in da bi par h t dejanskega miru predstavljalo za narod sveta večjo vrednost v kovanem denarju kot pa v-e reparacije in vsi dolgovi, ki bi jih mogli kolektati politiki potoni netenja »porov in bojev.
Francija. jknI navidswno liberalno vlado Pa in We-ja, pa noče, da i)i prevladal ta duh. Mogoče lahko Francozi boljše presodijo kot p.i Amerikanei. kaj zahtevajo najboljši interesi Francije. Če pa je to njih mnenje o primerni francoski politiki, potem ne smejo biti razočaran, če jim ne bo hot. 1 ameriški narod pomagata s tem. da bi jim dal na razpolago denar.
Vprašan je-
Latltlca navadnih cigar d.
Kakšne cigarete naj kadim?
Odgovor—
kadilca Jhlmar cigari t.
Helmars, ker vsebujejo čieti turški tobak, in vi jih. lahko kupite za par centov več kot navadne cigarete.
Političen atentat v gledališču.
Iz Jugoslavije.
Izjave detektiva Massona proti RadiČu.
Kakor znano, se je v Zagrebu mudil angleški privatni detektiv Masson, ki je v Londonu nadzoro-■Va-l Radičevo gibanja. Bil je vnovič zaslišan. Njegove izjave, katerih pa preiskovalni sodnik ne izda, se nanašajo na Kadičeva pogajanja z madžarskim poslanikom y Liondonu Sstaparyjem, madžar-
skim emisarjem Vukelhauserjem in z eksponenti ruskih boJjševikov v Londonu. MaSson je parkrat v javnem lokalu prisostvoval paj-dašenju Štefana Radiča z Vukelhauserjem, izato «o njegove navedbe brez dvoma najkompetent-nejše. V svrho podrobnejšega zaslišanja in konfrontacije z Radi-čem ostane Masson še neka dni v Zagrebu.
Atentat Bolgarke Karnieiu na I makedonskega trgovca Arnavto-' viča je zbudil v političnih krogih | splošno ogorčenje. Policijske ilgo-jtovitve in izjave bolgarskih emigrantov tako 1'ederalisiov kakor
I	.	...
. tudi avtonomisTov potrjujejo. <la je bil atentat v dvornem gledališču političnega značaja. Ime umor-
! i enega Arnavtoviča ie bilo 1'ingi-i ... . ' j rano. V resnici je bil umorjeni vo-
jditelj makedonskih federal ist ov Pa niča. Po umoru Sara fova in j•«rabanova. }»ri katerem umoru ! pred IS leti je sodeloval tudi Pa-! nica. so federalist j sklenili umor j Pan ice. Revolucioiiarno sodišče i makedonskega osrednjega odbora (je smrtno obsodbo proti Paniei 1. |li)20. obnovilo. Ko je bil jeseni i lanskega leta umorjen vodja ina-jkedoiiskih avtonomistov Todor A-jleksandrov so Panico sumničili, da je pri tem umoru sodeloval. Zato se je še enkrat obnovila smrtna obsodba proti njemu.
K juh vednemu zalezovanju sini posrečilo avtonomistom Panico ubiti, ker je bil vedno obdan z močno oboroženo gardo. Ker so avto-nomisti spoznali, da ga ni mogoče ubiti, so sklenili, da j »overijo to na logo ženi. Izbrali so zato gospodično Menzijo Karnieiu. ki je zelo 'mnogo občevala v sofijskih makedonskih krogih ter se je prizna vala za pristašico avtonomistov. Bila je prava fanat ikinja. Bolehala je že del j časa na kroničnem vnetju ledvic in je zato sklenila končati si življenje. Večkrat je poskušala samomor. Mencija je prišla nn Dunaj v svrho zdravljenja. Na Dunaju je zelo malo občevala z bolgarskimi krogi. Ko je prišla na Dunaj je najprej stanovala pri svoji prijateljic-i gospe Ivanovi, svakinji Panice.
Polagoma se je seznanila z gospo Panico. Paniea je pred 18 leti skupno s Satanskim ustanovil posebno federalistično organizaciji. Po žrebu je bil določen za to, da li-mori dva voditelja avtonomistov Sarafova in Gavranova. Ustrelil jih je na ulici v Sofiji. Paniea je postal nato komitski vodja in je dolgo strahova! prebivalstvo
Paniea je prišel na Dunaj pred 14 dnevi. Imel je nalogo, da odstrani vsa nesoglasja v makedonski organizaciji in da pomiri Bolgare, emigrante na Dunaju. Hotel
je oheiiem	svojega -.ina, ki
je v nekem dunajskem vzgoje val-nem zavodu.- Kamor je šel. povsod tra je spremljala posebna straža, da <_ra čuva pred napadi. Paniea se je nastanil v nekem hotelu na Ma-rialiilferici. Vpisal se je pod imenom " ArnavtovieTudi njegova gospa se je tam nastanila skupaj z gospodično Karnieiu. ki je prišla baje na Dunaj v svrho le-čenja. Xikdo ni sumil, da se skriva v osebi ženine prijateljice zaro-1 nica, ki je sklenila umoriti njenega moža. Atentatorka je pet 1e-dnov intimno občevala z rodbino Panice. Izvedla je povsem prevda-r<*n in rafiniran načrt za umor. \>i,i zarotniki so stanovali v Sc-it h-ngasse '.V2 pri znanem fed era listu Savi Iviinovu.
Napadalka Karnieiu je stara let in je bila dijakinja, -le stasovi-ta deklica in ima hc»lj moški značaj. Nosila j«' kratko ostrižene lase. Po umoru in ko so jo odpeljali v zapor, je izjavila eskorti:
Sem vesela, da sem ga umorila. Sedaj lahko umrjem!" Vidi se, da je eksaltirana fanatkinja.
Težko ranjena soproga -umorjenega Panice še ni izven smrtne nevarnosti. Policija jo ni mogla za slišati, ker ne more govoriti. Kro-glja ji je namreč prebila jezik. Težko. da ho mogla še sploh kdaj, a-ko tudi ozdravi' govoriti. Njeno stanje je zelo nevarno.
Zanimivo je, da je Panico že I. l!»o>. bolgarska polieija zasledovala s tiralico in pozivala vsakogar. naj ji izroči Pauico živega ali mrtvega radi umora gori omenjenih dveh Makedoncev.
Na Dunaju je umorjeni Paniea občeval pred vsem v krogih ta-kozvanih bolgarskih federalistov, ki izdajajo v naši državi prepovedano revijo "Federation Balcani-<jiie". Ta list je zagovarjal federalistične in deloma komunistične ideje in kakor je znano, je bil ta list tudi zelo naklonjen Stepami Radiču ter je priobčil več njegovih člankov. O razmerah v Sloveniji in v zasedenem ozemlju od nosno v Julijski Krajini je list mnogo pisal, toda bolj v komunističnem smislu. Članki izvirajo po naših informacijah večinoma iz peresa nekega ekst rem nega komunista, ki se je skušal najpreje uveljaviti v Ljubljani, pozneje v Trstu.
j .Jugoslovanski kralj Aleksander | je dospel na Bled, kjer bo preživel par tednov in se zatem podal nazaj v Beoerra-d reševat važne državne posle.
! Tako poroča jui gosi o van sko časopisje.
*
Krog kraJjiLtve vile Imi postavljena močna -straža. Kralja ne bo smel nihče motiti. To je povsem prav in pravtibio. K rail j ima .svoje pravici- in tudi narod jih ima. Narod je namreč že vsaj toliko vre-
n kot je vreden kralj ali pa
morda celo malo več.
*
Skrajni čas bi bil. da beograjska vlada nekoliko uvažuje na-rusliM^tno 1! Uotakljivost sloven-bkegu naroda.
*
Iz Pariza poročajo o najnovejši ž»'.nski modL Poročilo je precej natančno in v njem je posebej o-luenjeno, da bodo letošnje poletje nosile mmlne dame o«trižen-lase. lahke sandale in sivkaste no-tra vice.
V-
( e hod o imele še kaj drugega na sebi. pa porodilo ne oiiienja.
Vsem kater, t a t'.* radovednost, na/.nanjani. «la Kover.ta še ni pri-e.l iocdajati dnevnika..
K overt a se na.mreč drži .splošno nanega ribniškega gecsla : V-
t e se m'thljubil, nisem še dal. -laz st ju v gotovih ozirih precej Icorajžen človek. Par stvari je pa vseeno na svotu. katerih bi si ne upal lotiti.
Tako bi na,primer ne mogel prenesti. če bi jni privoščil "Koverta l:ako dobixi beBedo.
In za ves denar, ka.r ga je nn svetu, bi si ne šel fiksa-t z<k!» k znali emu dohtarjit Poloni.
*
Ttalija praiaauje petindvajsii-htni jubilej vifwle Vifk-torjn Ema-
'uuela.
\"sa mosta so v zastavah, vse je v prazni škili oblekah Oče sploh /am« iv bili Italijan kdaj prazui-
škij.
Kraii
pravi, da bo pogostil ilve-stotisoč naj!kjIj re\mih Italijanov.
| Nič kaj po>ibnega zavidanja ni j vredna dcžeJa. v kateri mora re-j vež e Jih petindvajset let čakati, i da se enki-at do sitega naje.
Zn
a n i bromklynski Knajpovee I .j« s pomočjo zdravljenja s paro 'in raiznimi želLšči dosegel čvrsto zdravje. Pri teon je pa iznašel iio-seben aparat, ki mu obeta lepe dohodke. č - bo patent usijK-šno pro-dal. \' tem slučaju bo dvakrat na dobičku.
Ko mi je to pravil, ni omenil, j kdaj mm je padla v glavo ideja o .novi iznajdbi; ali tatkrarf. ko se je i kna jpal v East River j-ii. ali takrat j ko je edini dobil nazaj denar od d o venske cerkve v Brooklvnu.
Ob desetletnici
24. maja je poteklo ravno deset let. odkar je vstopila v svetovno vojno Italija in pomagala razrušiti armade nekdanjih centralnin e-vropskih velesil. Avstrije in Nemčije. S tem vstopom smo bili najbolj tangirani Slovenci in deloma Hrvati, ker je bilo jasno, da bo I-talija zahtevala za svoje sodelovanje koncesije na tJoriškem. v Istri in deloma v Dalmaciji, torej na teritorijih. ki nedvomni) pripadajo našemu narodu.
Zanimivo je prelistati spomine iz tedanjih časov ter priklicati nazaj čustva, s katerimi smo sprejeli vstop Italije v svetovno vojno ravno mi Slovenci. Tu se najprvo spo minjamo žgočega protesta, ki ga je napisal pokojni naš Ivan Cankar proti DWiinunziju! Ivan <"ati kar je tedaj odločno zavrnil l'raze italijanskega pesnika, s katerimi je hotel dokazovati svetu, da vstopa Italija v pravični stvari v svetovni požar, odnosno da bo s tem Italija le "osobodila" svoje neod-rešene brate na Goriškem, v Trstu, (iorici. Istri in v Dalmaciji, ("an-kar je protestiral proti temu anek-sijonizmu in namišljenemu ire<len-tizmu, ki je bil brez podlage. Zaskrbela ga je usoda našega naroda, ki je moral zapuščati svoje domove ter iskali zavetja po ostalih slovenskih krajih, često pa tudi v neprijaznih nemških in madžarskih taboriščih. Kot človek srca in čustva je protestiral proti vstopu i-talijanske države v svetovno vojno.
l'e je tako reagirala pesniška duša. pa je drugače mislila tedanja politično najbolj dozorela slovenska omladina. Priznavamo, da smo tedaj goreče želeli VSi op Itali-je v vojno proti Avstriji, ker smo si bili svoje politične pojme že razčistili in smo znali iti pri svojih po litičnih računih tudi preko t reno-tnih uspehov nalših največjih sovražnikov. ('e je kje plapolalo sovraštvo in nasprotstvo do italijanskih namišljenih iredentist ičnih a-spracij je to bilo na tJoriškem. Toda nismo v tedanjem velikem zgodovinskem trenutku {»ostajali malenkostni iti se za verovali v svoje lokalne patriotizme. "S' duhu smo gledali razpad Avstrije, ma-gari s sodelovanjem Italije in jemali v račun neoizbežne žrtve v Primorju, ker drugega izhoda ni ■bilo. da se ustvari velika Jugosla-! vi j a.
Čisto v smislu tega pravilnega j političnega programa so se nato o-[digrali nadaljni vojaški in polit i-J eni dogodki. Lahko trdimo, da je večina tedanje politično zreli* slovenske inteligence razumela ta hladen račun in proti svojemu sr-jčnemu čustvu i/, sovraštva do po-
kojne Avstrije in iz zanesene ljubezni do jugoslovanskega državne ga ideala zaželela italijanski vstop v svetovno vojno.
To sodelovanje smo morali od naše strani prav drago plačati. Pravzaprav smo račun Italije in 'njeno sodelovanje t !r objektivno vzeto tudi precejšnje žrtve za dosego skupne medzavezniške zmage plačali mi edini za vso Evropo! Od stopiti smo morali najbolj dra-Jgoceue pokrajine našega nacionalnega premoženja, pokrajine, ki so naše od panitiveka. Res smo dobili I veliko -Jugoslavijo in smo si na -la-.dranu osigurali veeino dalmatinske obali. Toda žrtve so kljub telim prevelike in rane sk»-le pri vsaki misli in spniinu na maj leta 101.**) . . .
Ne l»«i odveč, ako na tem mestu povemo, kako smo si pred vojno v trenutkih miroljubnega sanjare-nja zamišljali od noša je med Italijani in »Tugosloveni. Predlagali smo, Tiaj se osnuje za mešano ozemlje okolu Trsta s primernim za-| ledjem nevtralno mesto, odnosno !svobodno pristanišče pod mcdiia-j rodnim protektoratom. Na leni 1 e-
| melju smo sj mislili. «la je mogoče | zasnovati širokopotezno gospoilar-' sko. zlasti pa kulturno sožit je med i iuiroslovt-nskim ini talijanskim na-■ rodom. Tako sf»žitje in pa n-šilev jspornih vprašanj bi bila pomenila I za nas. j»re jv.sem pa za Italijo in i za italijanski narod neprecenljivo j korist. Taka rešitev bi znaeila ve-'čen mir na Jadranu, zgodovinsko, definitivno prijateljstvo med obe-J iiki narodoma, ki sta \ svojem his-J tvu enako dohra in ki se jima hoče j blagostanja, notranjega miru in I medsebojnega sodelovanja v kulturi iu civilizaciji, ne pa medse-j bojnega stoletnega poboja kot med i Nemčijo in Francijo zaradi Alza-! eije.
j Politika in diplomacija je šla pod vplivom brezvestnega ireden-1 ističnega časopisja in pod pritiskom kratkovidnih makijavelistč-' nih idej preko tega načrta . . .
Italija se je utrdila na zapadni oh rdi Jadranskega morja, pridno italijanizira iu raznaroditje naš narod. Računa na našo uspavanko:
Se bi se dalo marsikaj popraviti recimo z avtonomistično ureditvijo najvzhodnijih pokrajin, k bi našemu narodu dovoljevala paritetno svobodo in kulturno udejsivo J vanje. Nismo v vsakem slučaju iu-tegralisti. toda kakor Italija ne dovoli v Tesinu. da barbarsko postopajo z italijanskim narodom, tako ni prav, da se nasprotno dela z našim narodom, četudi recimo v senci prijateljskih paktov.
Tisti, ki so malega Tončka v Bi -ooklynu k toabi našuntali, naj mu še sodnijske sitroške plačajo. To hi ne bilo lili"* v. č kot pošteno.
Bog ve, kdaj bo prohibicija toliko stara, da *bo mogla brez fla-šice izhajati ?
*
V	Sofiji je bilo zopet usmrče-nih osem <"ks.iI>.
Vse j hj vso d se enkrat naveličajo. š<- celo zavezniki in Nemci so se naveličali leta 1918. le balkanski
narodi se nikakor ne naveličajo. *
Na svotu je vse mogoče. Tako je naprimer v Brooklvnu društvo,
ki
se i mejni je društvo slovenskih mater.
V	tem drušrtvu je pa več kot tri četrtine članic, ki še nikda« niso imele mvbennga otroka.
Nadalje je v New Yorku dru-I št vo katoliškimi mož. J V njem je več kot tiri četrtine l'takih, ki so vse prej kot možje.
Naše poslovanje,
katero temelji na izvrstnih zvezah s prvovrstnimi zavodi v stari domovini in na mnogoletni skušnji, nam omogoči vse v našo stroko spadajoče zahteve naših rojakov popolnoma zadovoljiti.
Pošiljatve v Dinarjih in Lirah preskrbujemo po jako zmernih cenah.
Dolarske pošiljatve izvršujemo v Jugoslaviji za 4% pristojbino od poslanega zneska, za zneske do $25, računamo $1 ;
v Italiji za 3% pristojbino, za zneske do $25.00 računamo 75c.
Za naše čeke plačljive v dolarjih na Reki znaša pristojbina 2('n od vsakega zneska.
Preskrbujemo v hranilnicah v stari domovini naložen denar in izplačujemo protivrednost v Dolarjih. Dalje tudi prevzamemo tam shranjene Dolarje ter jih tukaj izplačamo koristnikom.
Preskrbujemo in uredimo vse potrebno za potovanje v staro domovino in za povratek in dajemo vsa tozadevna navodila brezplačno.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : New York, N. Y.
GLAS NARODA, 9. JUN. 1955.
Zagonetno, toda resnično,
ZA GOSPODINJE
Piše ISABELLE KAY Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s pomočjo katerih zamore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja ln mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili tl&nek, ki bo »animal vsako dobro gospodinjo.
NAVODILO Štv. 55.
Navodilo za kuho.
Med je sladka tekočina, katera sesajo čebele iz cvetlic ter jo nato spravljajo v satorje. Monla boste presenečeni, če vam ]H»vemo, da morajo f-ebele obiskati tri milijone cvetlic, predno naberejo en funt medu. Med je dvoje vrste: med v satovju in čist. Meri v satov ju in najboljši čisti uieil je dobra hrana. Pomaga prebavi. Mod je treba vedno imeti na suhem in gorkpm prostoru. Ena najboljših jedi. pri katerih se rabi med je takozvani baked cup custar. Napraviti ga je jako lahko in vsakdo v družini ga bo vesel.
BAKED CUP ri STARDS
1 časa evaporiranega mleka
eaši vrele vode •i jajea
1/8 žličice soli.
Stepite skupaj jajcn, sladkobo. sol in začimbo ter zlijte v mleko. Mešajte dobro, zlijte v skodelice, ]M)tem pa v ponev, kojo ste pokrili dno z več plastmi papirja. Nalijte do tretine skodel gorko vode ter peclte v zmerno gorki peči kakih dvajset minut. Votla v ponvi ne sme vreti.
Nasveti za kuhinjo.
Ne tresite keksa, ko je v peci, kajti to bi ga napravilo težkim. Ko odpirate vrata pri peči, l>oriite jako oprezni.
Prodno pečete riho. glejte. da ho po]>olnoma suha. Predno jo riene-te v ponev, jo potresite z moko.
< *e hoeete jabolka hitro olupiti, jih polite z vročo votlo in pokrite. Pustite jih stati deset minut, nakar jih boste lahko olupili.
<*e sJ oparite prst. <ra posujte z moko, pa vas ne bo bolelo. Moka Seiti opeklino pred mrzlim zrakom.	. ; n-it&lH
Domača zdravila.
f'e brizgnete par kapljic laven-rirovega olja v predale, shrami*e za knjigi1 in oinare. boste oripravlll duh po plesnobi. ki se navadno Itojavi ob vlažnem vremenu.
Ce hoeete odpraviti s svile madeže. katere je povzročil dež. oparite ves kos in ga likajte, ko je še gorak.\ Obleko omočite z gobo ali jo pa držite nad kotličkom, v katerem vre voda. Ko se to Zgori i, lahko likate.
NAVODILO ZA TEK VZBUJAJO-Čl DEZERT
RižnL puding je ena izmed onih jedi, ki so najbolj znane v Ameriki kakortudi v vaši domovini. Nekatere gospodinje ga delajo tako, drage dragače, le malo je pa takih, ki vedo, kako ga je tre"ba pripraviti z Magnolia ali Star Mlekom. Magnolia ali Star Mleko je kombinacija čistega mleka in sladkorja. Vašemu rižnemu pudingu bo zadalo okus, kakor-šnega niste še nikdar imeli. Napravite še nocoj po tem navodilu svoj desert. Vaša družina bo zahtevala ponovno porcijo.
R I Ž N I PUDING
1	konva Magnolia ali Star Mlaka
2	čaši vode
1 čaša kokosovega mleka
1 z čase surovega riia 1 čaša kokosovega oreha (sveže zmletega) Par zrn soli
Zlite tekočino skupaj in dobro premeSajte. Pri-denite riž, ki je bil izpran in posušen, kokosov oreh, vaniljo in sot, izlite v posodo za puding ter pecite eno uro in četrt v zmerni peči. ko Je napol pečeno, premešajte, potem naj zarmeni in naj se dopeče.
BREZPLAČNO
Razen izbornih kakovosti, ki jih vsebujejo te vrste mleka, dobite za labelne v zameno tudi dragocena darila. Zgoraj vidite razne predmete za poletni šport otrok. Te predmete lahko dobite za labelne z naiih konev. Darila, ki so tukaj na-s.'ikana, se lahko dobe v naših premijskih trgovinah. Če v vašem mestu ni trgovine, da bi zamenjali labelne. Jih pošljite Borden's Premium Company. Inc., 44 Hudson St, New York City, zaeno • številko darila, označenega na zgornji sliki, in mi vam bomo poslali brezplačno.
PBBMIJSKE TRGOVINE
NEW YORK CITY, N. Y.	BRONX. N. Y.
44 Hudson atrMt,	678 Courtlandt Avnu*
near Duan* Street	near 150th Street.
BROOKLYN. N. Y. 428 West 42nd Street	B70 Atlantic Avenue
near Ninth Avenue	near 4th Avenue
i	_... .	2 Sumner Avenue
i	*V*BU*	near Broadway
j	near 60th Street
§	LONG ISLAND CITY, N. Y.
t	S1 East 125th Street	44 Jackson Avenue
t near Madison Avenue	near 4th Street
Nasveti za lepoto.
Pravilen način uporal»e parfuma je naslerinji: kanite par kapljic na konce prstov ter se hitro namaži-te za ušesi, pori rameni, pori brado, zapestjem t«*r dlaneh. VideU hote. da ho gorkota vašega telesa proizvedla izrazit duh. Ako se tako namažete. parfum ne bo izhla-pel. ampak bo njega olje ostalo na njegovi koži. Ne jK»Iivajte s parfumom svoje obleke. Rožna olja v parfumu dajo le tedaj duh od selie, če so razgreta. Ko kupujete parfum. kupite najboljšega od najbolj zanesljivega izrielovah*a.
Osebno zdravje.
f'e živite v mestu ali na rieželi, je vaša dolžnost, tla ostanete zdravi. Ne pustite, da hi sami ali člani vase družine inistali potrti. Prvo pravilo zdravja je. pametno jesti, piti dosti voile, preganjati zaprtje ter uživati v najveejl meri sveži zrak in sol učno svetlobo. Zrak in soliu-na svetloba sta brezplačna, voda je i ničen i. Kri i no. kar vam je skrbeti, je izbira hrane. Če .vsak dan pravilno jeste, ne boste imeli
zaprtja. Itolezni. katerih nimamo, ni potreba zdraviti. Zaprtje je vzrok marsikaterih nevarnih hole-ZJli ter je polegtega tudi nadležno. Vsak dan jejte sailje, že vsaj eno vrsto nekuliane^a sadja, dve vrsti kuhanih želisc (razen krompirja) zrnate jedi in j»>di. ki vsebujejo o-trohi.
^MFLK
ounces.
MI priporočamo naslednje izdelke:
Star & Magnolia Mleko bo odgo-varjalo vsem vašim kuhinjskim po. trebam. kadarkoli potrebujete mleko in sladkor obenem. Vi lahko hranite labelne ter dobivate rira gocena darila.
zgornje vrste zobovja moli ven dolg pasji zob. Br«z besede je skočil kvišku, prisolil dentistu" gorko okoli ušes ter šel na policijo. kjer je stvar prijavil.
Policij-sk Luradnlk se je mogel zdaj na lastne oči prepričati, da je res vse tako, kakor je povedal mož. Iz g-ornje moževe čeljusti je molel zob, podoben čekanu mroža. Kmalu nato je bil policijski u-radnik v zobozdravnik o vi pisarni, in vsa styar je bila kmalu razjasnjena.
Ugotovili so. da ni bilo nič manj kakor petindvajset oseb v oskrbi tega zdravnika toku njegovega štirinajstdnevnega kraljevanja. — Izkazalo se je tudi, da je- vsem, ki so prišli k njemu iskat zdrav , niške pomoči, pobral iz ust zlate! plombe ter jih poprodal raznim ■zlatarjem. Nekaterim je populil tudi vse zobove.
Zobozdravnika so zaprli ter preštudirali njegov slučaj. Ugotovili so, da se ta "'zdravnik" piSe v resnici Maks Berstingeir ter da j1 ie umobolnice ubegli blaznež. Preden se mu je omraeil um in predno je prišel v blaznico, je ta pomilovanja vredni človek deloval kot zoboteftrnik v raiznib zo-bozdra vniških laboratorijih, toda n' imel lastne zobozdravnišk? licence. V blazniei se je smatral neprestano za dentista, preiskoval je zobovje svojih tovarišev -sobolnikov, toda ker ni imel ni-kakih instrumentov. ni mogel napraviti nobene škode. Po svojeim >pobegu iz blaenice, je sam ponaredil pismo dr. Straussa ter se p, pomotčjo tega pisma postavil na njegovo mesto.
Nesrečneža so spravili nazaj v ^blaznico, kjer je poskrbljeno, da ne bo nikoli več pulil in poprav-
Justifikacija v Celju
GLAS NARODA", T7TB BE3TJ JUGOSLAV ADVERTISING MJBDIUKl	#
ČUDEN ZDRAVNIK.
Za "Glas Naroda" ]
Novelisti, romancinji in ostali pisatelji vam večkrat v svojih povestih povedo, kako je naenkrat zblaznel stroijtevodja na drvečem vlaku, ali kako je mahoma znorel brivec, ki je bril gospoda ter se režal v obraz na smrt prestrašenega človeka pred seboj na stolu, držeč v roki ostro brušeno britev, da mu ž njo s prihodnjo potezo prereže vrat.
Nobenemu pisatelju pa še ni prišlo na misel, da bi opisal občutke človeka, ki je zašel k zblaznelemu zobozdravniku.
V maju letošnjega leta se je dr. Strauss, znan in uvaževan zobozdravnik v Budimpešti, odločil. da gre za par tednov na počitnice. Dan po njegovem odhodu pa je nenadoma zbolel njegov a-M*tent, tako da je ostala v njegovem ordinacijskem uradu samo zobozdravnik ova tajnica ln pomočnica.
Nekaj dni za tem pa pride v fobozdravnikovo pisarno človek, ki je izjavil, da je zobozdravnik ter da bo prevzel začasno izpraznjeno mesto, dokler se ne vrne dr. Stran-**. Seboj je prinesel neznanec pismo odsotnega zobozdravnika. v katerem je zadnji izjavljal, da bo novodošlec opravljal zobofcdravniško prakso, dokler se «-n sam, dr. Strauss, ne vrne.
Ker je bilo vse v redu, ni imela seveda dentistova tajnica ničesar proti temu. Razkazala je novemu asistentu ordinaeijske sobe ter r.i/Jične instrumr&rte, ki se rabijo pri zobnih operacijah.
Kmalu je prišel neki paaijent.
—	T>r. Straussa ni doma. — je izjavila zobozdravnikova tajnica.
—	toda njegov namestnik je v u radiu.
Pacijent se ni dalje pomišljal. temveč stopil v ordmacijsko sobo in sel v naslanjač.
—	Ne vem, kaj je z mojima zobmi, toda n»tkaj ž njimi ni v redu,1
—	je dejal paeijcnt novemu zobozdravniku. — Že zadnja dva tedna, ne morem .spati. jZdi se mi. da je treba popraviti plombe v kočnikih.
Dent isto v namestnik je pogledal v paeije.ntova usta,
—	Že vadim, kaj je. Vi imat*-preveč zob, to je vse.
—	Ne razumem vas popolnoma.
—	O. saj vam ni treba razumeti. — je odvrnil zoboadravnik. —. Vzeti vam moram nekaj zlatih plomb.
Pacijent je presenečen osupnil.
—	Toda plomba so bile vdelane šele pred nekaj tedni.
—	Da. saj to je bilo baš napačno.
—	Nemogoče! — je rekel pacijent. — Absolutno nemogoče! Saj mi jih je dr. Strauss sam vdelal.
—	Vem, — je odvrnil namestnik dr. Straussa. — Toda jaz delani po popolnoma novi metodi.
—	Po kakšni?
—	Tega ne morem povedati, ker j" to profesionalna skrivnost.
Nato se je dentist obrnil k strežnici ter ji zašepetal: — Prosim, pripravite kloroform!
Minilo je pol ure. Ko je nato klij'mt vstal s stola, je videl, da mu je zobozdravnik pobral iz čeljusti vse zlate plombe. Vprašal je seveda "dentista", kaj naj vse to pomeni.
—	Pridite spet prihodnji p«,-tek. pa vara razložim. — je odvrnil zobodravnik.
Zbegani klijent je odišdl majaje z glavo ter premišljeval o novi zdravnikovi metoda.
Po klijeaitorvem odhodu je zobozdravnik vzel zlato, Jri ga je pobral iz pacijentovih ust ter ga stehtal. Nekoliko pozneje pa je vzi-l svoj klobuk ter odšel h urada, če«, da ima važen opravek.
Šel je k prvemu zlatarju ter mu prodal zlato. Ko je prišel nazaj v urad, mu je povedala pomočnica, da je tu neka dama, ki ha rada govorila as zobozdravnikom ter da čaka sedaj t -Čakalnici.
—	Recite ji, naj pride noter.
—	je rekel dentist ter si zadovolj-
priredil A. Šabec.
no pomel roke.
V ordinaeijsko sobo je stopila dama, ki je dosegla pravkar ta-kozvano dobo nevarnih let, in drsala je roko na licu.
—	Prosim, preglejte mi zobovja, — je rMkla, — ker me zelo boli.
—	Takoj, madame, — je odvrnil zobozdravnik ter ji pomagal v naslanjač.
—	No, zdaj mi pa lepo povejte, kaj vam je.
—	Preglejte mi zobovje ter u-krenite, kar je potrebno.
—	Zakaj pa ?
—	I, zatkaj vendar — ker m* boli; zato sem tu.
—	Prosim, potrpkte za hip, — j'* rekel zobozdravnik.
—	Nič več ne morem trpeti, — je odgovorila dama nevoijno, — V gornji čeljusti me bole vsi zobje, v spodnji pa---
Dentist si je dal nekaj opraviti za njmim hrbtom, nato pa je za-šepetal pomočnici: — Kloroform *
Nato se je obrnil spet k paci-jemtinji. ki je rekla: — Če poskušam jesti na levti strani, se mi zdi — kakor — kakor — kakor — da bi nekdlo tolkel (dentist se je medtem vrnil k nji s klorofor-mom ter jo uspaval).
Zobozdravnik j« izročil kloroform spet svoji pomočnici in rekel : — Hudiča, ta ima pa dosti povedati ! . . .
Nato je odprl usta klijentinjr ter pregledaJl zobovje.
—	Da vidimo, — je govoril pol-glaisno, kakor sam s seboj ter o-pazoval gornjo čeljust. — Oh. ž" vidim! Sedaj pa poglejmo še spodnjo čeljust. Aha, zdelo se mi je tako!
Pustil je žensko sipa t i skoro celo uro, nakar jo je zbudil iz nar koze. Ko se je zbudila, se je zač.u-deno ozrla okoli sebe ter zajee-Ijala: — Kje pa semi ? Kaj pa je iz mojimi zobmi? — in pri tem je njen jezik zadeval ob 'brezzobe, krvaveče čeljusti.
l>entisit ji je namreč populil vse zobovje.
Nesrečna žetaska je zaplakala in odhitela iz doktorjevega urada. &la je na prvo jxjlicrjsko postajo ter povedala, kako in kaj. Službujoči uradnik je po telefonu pozval zdravnika. Dentist pa mu je pojasnil, da je vse v redu. in da govori ženska le pod vplivom narkoze ter da ni njenim besedam pripisovati nobene važnosti in da ji je bilo treba populiti zobovje, v svrho nadaljnega zdravljenja.
Naslednjega dne je prišel k zdravniku močan mož. ki je tožil, da ga boli zob v gornji tčeljusti.
Dentist je posadil moža v stol, prijel za razbaleni zob in vprašal :
—	Ali boli? .
—	Seveda boli, bodite previdni!
—	Aha, izdelo^se mi je tako I To je takozvani pasji zob. In ta vaš zob je dokaj obrabljen. Toda vdelal vam bom večjega, močnejšega in lepšega. Pridite spet jutri ob desetih.
Nasilednjega dne je bila zdravnikova tajnica nemalo presenečena, ko je videla dentista. ki je prinesel seboj v ura d malega psa. Zobodravnrik je psička klorofor-miral, nato pa ukazal pomočnici, naj ga drži. Ta je storila, kakor ji je dentist ukaizal, on pa je vzel klešče ter izpulil živali zob.
Ob desetih, ko je prispel njegov pacijent, -ga je doktor *mtuzija-Ftično pozdravni, ga posadil v naslonjač ter uspaval. Nato mu je odprl usta, mu izpulil bolni zob ter na njegovo mesto vdelal pasjega.
Ko se je pacijent zbudil, mu je zdravnik z veselo gesto pomolil ercalo ter rekel:
—	Obljubil sem vam, da boste, dobili boljši, večji in močnejš^ zob, -in to svojo obljubo sem tudi »polnil. Evo, moj draigi gonpod. zdaj imate v ustah pravi pasji zob in morete si loeatkati!
Ves osupel se je mož pogledal y zrcalo in res videl, kako mu
France Podlesek je bil 2. marca t. 1. pred poroto obsojen radi roparskega umora na smrt na veša-lih. Podlesek je dne 19. oktobra 1924. umoril v Vojskem pri Brežicah samotarko Ano Klaikočar, zakopal jo nato v kleti med peso in ji na glavi poiožil še okoli 20 kg. težaik kamen. Samotarki je nato pobral različne stvari kakor perilo, mast, slanino itd. Prodajal je stvari po bližnjih vaiseh ter je končno prišel orožnikom v roke. Pod hisek je orožnikom toliko priznal, da je te sitvani ulkradel samotarki Ani Kla/kočar, ki so jo šele po nje-
Iga aretaciji našli mrtvo v njeni kleti. Pri poroti je Podlesek trdo-j vratno tajil roparski umor.
22. maja je porotni senat, ki je Podleska Obsodil, prejel obvestilo, da roparski morilec France Podlesek ni pomiloščen. Podleska so nato pozvali v porotno dvorano. Predsednik porotnega senata viš. sodni svetnik dr. Bračič v prisotnosti votanto-v viš. svetnika dr. Stepančičaf, okrajnega sodnika dr. Nendla in državnega pravdaiika dr. Rusa Podlesku naznanil odklonitev prošnje za pomilošfJenje. Morilec Podlesek je nemo in topo najpreje zrl v sodnike in končno pripomnil: "Saj tega nisem zaslužil!" Predsednik je nato resno pristavil; 4' Sedaj ni nobene pritožbe več! Jutri v soboto ob 6. zjutraj bo vaše življenje končano."
Dva orožnika sta nato prevzela obsojenca v svoje varstvo ter g« odpeljala v samotno .©slico. nazva-no celico -ubogih grešnikov". Obsojenec je bil vse popoldne po-- oolnoma miren. Na vr*ra£anie na-
znikov, česa si želi, je kratko odgovoril: 4 * Prinesite mi belega vina, pečenke in bel^rja kruha!" Proti večeru sta vstopila v njegovo celico diva paznika ter mu sporočila, da ga zunaj čaka duhovnik. Najpreje je Podlesek osorno dolgo časa odklanjal duhovnika. Po dolgem prigovarjanju je končno ol>sojenec odnehal od svoje tr dovra.tnosti in izrazil željo, naj pride duhovnik k njemu. Okoli 6. je vstopil k njemu kaplan L,uk-man ter za/čel obsojenca tolažiti. Sprva je bil miren, pozneje pa se | je začel jokati in šele ponoči se jej povsem pomiril. Kaplan Lukman j je ostal pri obsojencu vso noc. Dol ponoči je obsojene pridno jedel m| pil. Prinesli so mu na njegovo izrecno željo 1 golaš, 1 pore i jo svinjskega mesa, 1 pečenko s sa-lato. tričetrt belega vina, pol litr* piva in 1 steklenico kisle vode. Zahteval je tudi cigarete. Ko so mu prinesli navadne "Zeta" cigarete. jih je užaljeno odklonil s pripombo: "Želim Pašičeve škornje". (Cigarete z zlatim nastavkov). Dali so mu 10 Vardar s katerimi je bil zadovoljen. Po polnoči se je obsojenec duhovniku spo-vedal in kalkor je videti je tud; priznal svojo krivdo. Ob 3.30 je prejel obhajilo in potem z duhovnikom ostali v skupni molitvi dr, 6 zjutraj.
Sodni dvor je ob 5.45 zjutraj prispel na malo dvorišče starega okrožnega sodišča, kjer so bile postavljene vislice, obstojejee iz malega odra, enega droga, ina katerem je bila pritrjena železna kiju-1 ka s prst debelo vrvjo. Na dvorišču se je zbralo okoli 100 oseb. Ob
5.55 sta vstopila v samotno celico k obsojencu dva paznika ter mu zvezala roke na hrbtu. Podlesek je popolnoma mirno in udano odkorakal na dvorišče. Predsednik porotnega senata in viš. sod. svetnik dr. Braeič jp obsojencu še enkrat ponovil smrtno obsodbo, nakar je velel navzočemu krvniku Mauser ju iz Sarajeva: "Gospod krvnik J Izvršite svojo dolžnost!"
Obsojenec je na te besede sam odkorakal proti vešalom in .stopil na stolček pod kljuko. Krvnik mu je z veščo roko ovil vrv okoli vratu ta/ko. da je vozel prišel zadaj na tilnik. Nato mu je izpodnesel stol če1 k in mu zvil vrat. Procedura je trajala štiri in pol minuta. Zdravnik dr. Benedičič je k oust a-tiral, da je smrt nastopila šesto minuto po krvnikovem 'poslovanju. Podlesek je bil ves ,čas miren | in ni spregovoril niti ene beswlice, j kakor običajno obešenci. Na veša-lih je visel do 7.45, obraz pokrit s [ sivim prtom. Ob 7.45 so pripeljati navadno leseno, nepobarvano ra-kev. v katero so obešenca položili jetniki. Odpeljali so ga na to na bolniško pokopališče v Dobrovi.
Upori v Perziji.
Po poročilu iz Londona so izzvali boljševiki v Perziji velike upore. V Tu rknn-t inist an u so razvi li rdečo za«tavo in se uprli proti sedanji vladi v Teheranu. Turkme-ni zahtevajo popolno avtonomijo kakor jo imajo njihovi sorojaki v Rusiji, to se pravi, dovoli naj se jira ustanovitev sovjetske republike. Praktično bi pomenilo to seveda unijo med ptrzijskim in ruskim Turkinenistanom. Perzijska armada je napram temu gibanju, ki ga vodijo ruski agenti skoro brez moči, ker ni niti dovolj I velika niti zadostno opremljena. J Ni izključeno, da se bodo temu u-poru pridružili še drugi nemiri.
PROCES PROTI VERIŽNIKU
Pred sodiščem v Szatmar - Ne-methvju se je začela pravda zoper trgovca Jakoba Reinitza, ki je ob-dolžen sedemkratnega umora. — Heinitz s« nahaja že tri leta v pre-isl iovalnem zaporu. Zasledujejo ga tri države: Madžarska, Češkoslovaška in Romunija. Obtoženec j trdovratno taji svoja dejanja in ! sodišče, ki ima ž njim opraviti, se i nahaja v zelo neprijetnem položaju.
Reinitz je znan verižni k in tihotapec. Prva leta po vojni je. i-mel cvetočo trgovino s predmeti, ki so prinašali velikanski dobiček. Na skrivnih sestankih s trgovci, verižniki in tihotapci, je iimoril Rainitz sedem žrtev ter jih oropal. Radi teh zločinov se mora sedaj zagovarjati.
Reinitz je pretkan delikvent in ga olikuje neka posebna moč, katero ima v svojih očeh. Ljudje, ki imajo opraviti ž njim, pripove-dujejo, da ume nenavadno fjno hipnotizirati človeka, pred katerim stoji. Celo preiskovalni sodnik je postal park rat njegova žrtev, in je moral prekiniti zasliševanje, ker se je bal, da ga ne pritegne obtoženec v sfero svojega tajnega vpliva.
Reinitz je rodom žid in se zelo dobro obvlada. En samkrat je izgubil ravnotežje. Peljali so ga na prostor, kjer so našli neko njegovo žrtev. Ko so mrliča odkrili, so se poteze na njegovem obrazu docela izpremenile. To je edini raz-jlog, na katerega se opirajo oblasti j toda še ta je psihološkega značaja, i Presojanje njegove zadeve bo zaradi tega posebno težka stvar, problem, s katerim bodo postavljeni na preizkušnjo s svojimi živci tudi člani sodnega dvora.
-t *"•."» :•••
NOVO ODKRITJE
Angleška znanstvena revija "Discovery" priobčuje podrobnosti o senzacionalnem odkritju fizika Brvda. Gre za nov daljnovidni aparat, ki pomeni važen pre-okret na polje televizije (gledanja na večje razdalje.) Brydovi poskusi so pokazali ta problem v povsem novi luči. Zda j stojimo neposredno pred rešitvijo vprašanja, ki že dolgo zanima ves znanstveni svet. Doslej znani daljnogled ni a-parati bazirajo večinoma na prin-eipn fizike Belina, ki je prvi izumil način, kako pošiljati po brzo-javu fotografije in slike. Z lieli-iiovimi aparati pa ni bilo mogoče neposredno videti dotične osebe ;»-li stvari, dasi so bili ti aparati zadnje čase zelo izpopolnjeni. , Bry-dovo odkrit j«* jiredstavlja daljno-gledni aparat v doslovnem jtome-nu.
Princip novega izuma si najla-žje po j awn i ni o s primerom. Recimo, da hoče neko filmsko podjetje v Londonu angažirati igralko,)
ki se nahaja v Parizu. Ravnatelj j
• f
dot urnega podjetja ho'-e videti najprej igralko >amo. da tu* kupi mačke v vreči. Pariški oddajni a-parat. ki omogoča gledanje na daljavo. obstoji iz kovinske, poševno stoječe okrogle plošče, ki se vr ti z veliko brzino okrojjr vodorav-ne osi Plošča služi kol okvir za vin- maujlniih leč, ki so pritrjene v nje. Itrralka stopi pr<*d to ploščo. njen obraz močno obseva električna Luč. (V gledamo skozi ploščo, ko stoji pri miru, vidimo samo jMM-dine pmtey.e na obrazu, ko pa se /iične plošea vrteti in doseže gotovo brzino, nastane iz teb delcev celotno obličje. Pri vsakem o-bratu plošče prodre »-n svetlobni žarek skozi vsako lečo in pada na prozorno ploščico, ki je preparirana >' rt"ko za svetlobo zelo občutljivo t varino. Žarki delujejo nn
Knjigarna "Glas Naroda"
Novele in črtice...................90
Na Preriji Nihilist .
Narodne pripovedke za mladino:
.30 .40
.29
35
3.	zvezek .................... 36
4.	zvezek ..................... .40
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50
Narodna biblioteka:
Svitoslav .....................36
Spisje ..................... .35
Krvna osveta....................... .35
General Lavdon	......70
Napoleon 1...................... 1.—
Babica .......................... 1.20
V gorskem zakotjn .......... .35
Za kruhom ........................35
Z ongjem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi ........1.40
Kranjske čebelice, poezije......... 35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
Ob tihih večerih, trda vez..........90
Padajoče zvezde tr. v..............90
Plat. zvona trd. vez...............90
Petelinov Janez vez...............1.—
bro.š.........................90
Pesmi v prozi, trdo vez............701
Prigodbe čebelice Maje trda vez.
Pabirki in Roža (Albrecht)......
Pasti in zanke. Kriminalni roman
Pariški zlatar ..................
Pingvinski otok tr. v...........
Povest o 7. obešenih t. v.........
Po strani klobuk .................90
Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr.
vez......................... 2.50
Plebanuš Joanes tr. vez...........1.—
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem......50
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Maj ar................30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Rokn .35
Požigalec ........................25
Praprečanove zgodbe ............. 25
Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25
Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., bras.
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za
slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš.................
št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
fit. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broš............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U.
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo......36
2.	zv. Hudo brezdno............... .35
3.	zv. Vesele povesti................36
4.	z v. Povesti in slike .............35
5.	zv. Študent naj bo. Nag vsakdanji
kruh .........................ftfl
Zbrani spisi za mladino (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ...........................50
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ...........................50
3.	z v. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti ...........................50
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti ...........................50
5.	z v., trdo vezano. Vinski brat.....50
6.	z v. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
PSSMI Z KOTAMI:
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI:
Priložnostne pesmi (Grum) ......$1.10
Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) II. zv. .. .75
Pomladanski odmevi...............45
Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50
Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20
10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv................80
Dvanajst pesmi I. in TL z v. izdala Glasbena Mat;,ea .................50
Zun, 112 str., broš..............30 Umetniške knjige s slikami za mladino:
St. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na- j
rodno-gospodarski spis, poslove- jPepelka; pravljica s slikami......1.60
nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 ^deča kapica; pravljica s slikami ..	1.00
Št. 10. Janko Samec: Življenje, jSeguljčica; pravljica s slikami____1.00
pesmi, 112 str., broš.............45 jTrnoljčica, pravljica s slikami.....1-00 Narodnanagrobnica '(Pavčič).....
Št. 17. Prosper Marimee: Verne j Knjige za slikanje:	iGorski odmevi (Laharnar) J 7V"'
duše v vicah, povest, prevel Mirko j MMi slikar .....................75 | Gorski odmevi (Laharnar) 2 zv
80 str.................30 Slike iz pravljic ..................75	'
Knjige za slikanje dopisnic, popolna !
z barvami in navodilom:	SAMOSPEVI:
Mlada greda .................... $1.—! Pastirica, Kanglica, Snegulčica ..
li umetnik .................. 1.20 Nočne pesmi (Adamič)________1 <>1 i Buri pridejo, koračnica
------" -Slovenski citrar (Wilfan) .........
Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan)
.25
1.00 .25 .35 .35 .90 .90
fo ploščico ti pr< napraviti pot med /.<
.50
.45
amo kratek hip, k:ii-|Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
no jo d.....žejo. mora jo fPol litra vipavca............A......30
»bci koleščka.;^ 5sl]vke> trda vez..............75
.	- 1 1 Pikova dama (Puškin) ...........301
k., se naglo vrti. Na 1« nacn	nevihto .....................35
h'O neprestano srka svetlobni,	„„
električno 1 zvezek.......................40! Spilmanove pripovedke:
vpliv, in to poz vroča valovanje, ki ga lalrko zaznamuje sprejetimi aparat v Londonu, kontruirai« na -ličen način, oddajni v Parizu. Električni valovi se spremene tu v svetlobne žarke, ko jrredo skozi slično plošvo. ki se vrti z enako Ivrzino kot pariška in je tudi preskrbljena z lečami. In ti valovi projecirajo na temno stekleno ploščo obličje pariške igralke. Ravnatelj si zadovoljno mane rHke, v t- je igralka lepa. če pa no, je telefonično hvaležno odslovi.
Brvdoy aparat je v bistvi nova oblika kinematografije na razda I je. S*'ve. izum še ni popoln in slike .-*> precej nejasne. — Vendar pa pomeni velik napredek v gledanju na večje racial je.
Pretnar
št. 18. Jarosl, Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloi gra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač. 47 str., broš.....
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Po-i topljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš.........
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš.................
št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš..........................23
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 13G str., broš........50
Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
broš................
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš................. . 50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65
MOŠKI ZBORI:
Veseli Bratci (Pahor) ............
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matica........
Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica ................
Domovini (Foerster) izdala Glasbena
Matica .............'..........40
.35 .45 .4
.40
.40 .40
10 Evharističnih pesmi za mešan sb.
(Foerster) .................. .40
12. Pange Lingua. Tap turn Ergo Geni-
tori. (Foerster) ...............50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni-
tori (Gerbič) .................50
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu
Jezusovem. (F. Kimovec).....50
Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran,
alt, tenor, bas ................40
Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom.
(Premrl) .....................40
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (Grum) ..........35
12 Tantum Ergo (Premrl).........50
Missa in honorem Sanctae Caeciliae.
(Foeerster) .................50
Missa in honorem St. Josephi (Pogach-
nik) .........................40
Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40
Missa de Angelis (Kimovec) .......40
Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ...................... 40
Oremus pro Pontifice .............40
Kyrie .............................
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ...........................
Sv. Nikolaj .......................G0
.80 .35
Mladi
Otroški vrtec ......................................3.^0 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica
Za kratek cas ......................................1.20 ;Štirji samospevi, izdala Glasbena Ma-
Zaklad za otroka.................1 20 i tica
.45
NOTE ZA CITRE:
.45
IGRE
MEŠANI ZBORI:
.60
•8( 1.00
Planinske II. zv. (Laharnar) ......
j Trije mešani zbori, izdala Glasbena
.25 .25 .25
NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura-
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in
vee dejank ..................
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini.....
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 jRAZN® PESMI S SPRF.MUEVAN JEM: Cyrano de Bergerac. Hoerična kome- j Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in
dija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 j petero ra-znih glasov...........,45:
ški zbor in petja. (Bajuk) ........ 1.30
.45 Bom šel na planince. Poti puri slov.
nar. pesmi. (Bajuk ( .......... 1.00
Matica .......................45 < Na Gorenskem je fletno............l 00
1
NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen
2. zvezek
.40
Pegan in Lambergar...............70,2. zv. Maron, krčanski deček iz LL
kako Rablji, trda vez...................75 j banona ......................
Rastoči mesec f Tabore) t. vez.....60 3. z v. Marijina otroka, povest iz kav-
Razkrinkani Habsburžani (Larish) .. .35 kaških gora.................. .25
Revolucija na Portugalskem ........30 4. zv. Praški judek.................25
Rinaldo Rinaldini.................50 8. zv. Tri Indijanske povesti.......
Slovenski šaljivec .................40 ! 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, | povest iz Japnskega..........
vsebuje 10 povesti.............60:10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade
Suneški invalid....................35 j Akbarja Velikega ............

.30 .30
Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................f,0
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Klapec Jernej, v S slikah...........50
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih ................. ,35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 deja-
I nja ............................
j Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 j Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Poljub, v dveh dejanjih............30
Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45
Hevizor, 5 dejanj trda vezana......75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
.janjih ........................30
Veronika Deseniška, trda vez.....1.50
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
Ljudski oder:
3. zv. Miklcva zala, 5 dejanj ________ .70
in slovenskih narodnih pesmi
Uspavanka
Zakaj je bil Trockij zopet poklican v Moskvo.
Kakor se naknadno poroea. «r je za povralek Trockega v kvo na jbolj zavzemal Stalin in sicer iz opozicije proti Kam» ti.jevu in Zinovjevu. Sicer pa sta tudi pok. Lenina žena. <ra. Krunsknja in Leninova sestra izjavili, dn o-Rtaneta v stranki samo pod pobojem, ako se dovoli Troekemu pr>-vratek.
B?azen čin.
Iz Berlina poročajo o grobnem naravnost blatznean činu. i tra je izvršil najemnik j>osestva Neumann Ustrelil je njujprej 5 konj. 20 krav v Birhenhofu. nirfVtna Wasbeck hi pet prašič^-, nato pa še «vojo ženo in tvojo taščo. Xato polil stanovanje z bencinom in ga zaž-gal. Končno je izvršil samomor. Vzrok blatnega čina so bile neugodne fmančne razmere.
Skozi širno Indijo
Sanjska knjiga Arabska ......
Sanjska knjiga, nova velika.......
Sanjska knjiga, srednja ..........
Spake, humoreske, trda vez .......
Strahote vojne .................
Stezosledec .....................
Sveta noč, zanimive pripovedke ...
Strup iz Jndeje ..................
Simon Jenko zbrani spisi ........
; Sosedje tr. v.....................
; Svetobor .........................50
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90
Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30
.25 .30
.90 .60
Shakespeareve dela:
Macbeth, trdo vez.......
Julij Ceszr tr. v.........
Othelo tr. v.............
Sen kresne noči tr. vez----
SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA:
-50 j n. Z]K Rdeča in bela vrtnica, povest 1.50 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
.90 I jonov v Koreji...............30
.35 j 13. zv Boj in zmaga, povest........30
.90 114. zv. Prisega Huronskega glavarja. 50 j Povest iz zgodovine kanadske .. .30 •30,15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska
.30 j povest ....................... .25
75 16. zv Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30
18.	zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev..........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tatič, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti trdo vez................75
broš........................50
Tavčarjevi zbrani spisi:
Izza kongresa .................. 1-75
Cvetje v jeseni. Visoška kronika
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z
bariton solom in priredbo za dvo- i
spev .........................20 1 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-
V pepelnični noči (Sattner), kantanta j	NJEM KLAVIRJA
za soli, zbor in orkester, izdala
Glasbena Matica ............
Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor
in bariton solo.................20
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00
Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40
Naši himni (Maroll) dvo glasu o s spre-mljevanjem klavirja...........15
.50 .25
l Narodni zaklad. .Zbirka slovenskih
{ narodnih pesmi ..............
Uspavanka ......................
NOTE ZA KLAVIR:
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja
Zbirka ljudskih iger.
.60 .60
.90 .90
.90
.30
ALI VESTE, —
da je pred kratkim ot^oril najslavnejši jugoslovanski kipar licitrovič svojo razstavo v Chicago? Ali veste, da kadilci, ki poznajo ..kakovost, ..kade ..Tlchnar, kajti furški tobak v Helmar jr naj-milejst fn najboljši tobak za cigarete.
1. zv. Poznava Boga..........
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni •
Mihec .......................30
7. z v. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. zv. Brata .................30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broe......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str..........................35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice L, 72 str., br. 0.25

2.50
Tri novele, tr. v..................90
broš..........................70
Tunel, trda ves.................... 1.00
Turki pred Dunajem..............60
Trenutki oddiha...................40
Vesele povesti ...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
bros. ...................................60
"irdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja v*z.......2.—
Zmisel smrti......................60
Zapiski Tine Gramontove.........60
Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez Mlada pota, trda
voz
Zadni dnevi nesrečnega kralja......60
Zadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne................... .80
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knjigi tr. v.....................3.—
Za miljoni,	........... .65
Ženini naše Koprnele............. .36 j Zvončki Zbirka pesnij aa slovensko
Zmote in konec gospodične Kavi« .35 L___mladino. Trdo vezano
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije De-
vice, Marijin otrok............30
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30
PESMI IN POEZIJE:
Bob za mladi zob, trda vez.........40
Gregorčič, poezije trda vez........75
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40
Kettejeve poezije trda vez........ 1.10
Ko so cvele rože, trda vez...........60
Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75
Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25
Marcic (Gruden) broš............30
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih
pesmi ......................40
Prešernove poezije trda vez......1.—
Primorske pesmi (Gruden) vez. .... .35
Pohorske poti (Glaser) broš........30
Slutne (Albreht) broš............30
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini..................1.25
Slovenska narodna lirika. Poezije .60
.50 .50
Sto ugank .......................50
V zarje Vidove, tr. vez. .. Vijolica. Pesmi za mladost
.___________________ r_______________
Zgodovinske anekdoti ............ .30 £Jatorog, pravljica, trda ve*.
.90 .60
.00 .60
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1.	Pesmarica, uredil Hubad____2.50
2.	Slovenske narodne pesmi (Bajuk) .........................45
3.	Narodne pesmi (Gerbic).....30
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
MALE PESMARICE:
.90 .70
St. 1. Srbske narodne himne_____
št. Zrinjski Frankopan.........15
št. 4. Pod oknom................ .15
št. 5. V sladkih sanjah.............15
št. 6. Jadransko morje.............15
Št. 7. Pri oknu sva molče f.lonela.....15
Št. 8. Slovo .......................15
Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15
Št. 10 Na planine.................15
Št. 1L Zvečer.....................15
Št. 12. Vasovalce .................15
Št. 13. Podoknica .................15
Narodne pesmi za mladino (Žirovnik)
3 zvezki skupaj ...............50
Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
Narodne vojaške (Ferjančič).......30
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
Mešani in moški zbori. (Aljaš) —
3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj;
Na dan; Divna noč...........40
5.zvezek:	Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč
Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40
7.	zvezek: Slavček; .Zaostali ptič;
Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 S. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.) ; Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-
ski hiši ......................40
9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice H.; Oče večni; Tone solnce ...........75
CERKVENE PESMI:
Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00
Tri skladbe za klavir (Adamič)____ .50
Tri skladbe za klavir (Premrl).....45
Moje sanje .......................20
Slovenski biseri, narodni potpouri____
(Jaki) ............................ .40
Golden rain (Aletter) .............20
Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20
Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40
Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) .......................40
Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki.) .......................40
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40
I Pozdrav Gorenjskej, valček ....... 1.00
.15 i Primorski odmevi. Fantazija. —
Domači glasi. Cerkvene pesmi za
mešan zbor .................. 1.00
12 cerkvenih pesmi za razne prilike
cerkven*ega leta ...............50
72. Tantum Ergo. (Premrl).........50
Masne pesmi za mešan zbor. —
(Sattnter) ................:... .50
Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor,
a spremljavo orgelj ...........50' 82 Cortlandt St.,
f Breznik) ...................50
Orel. Koračnica. (Jaki).............25
Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20
Mabel. Intermezzo (Aletter)........20
At a Penguins Picnic. Intermezzo
(Aletter) .....................20
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, ducat...........25
Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne
ducat ........................25
Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40
Posamezne po ................05
Narodna noša, ducat.............. .40
Posamezne po .................05
Planinski pozdravi, ducat.........40
posamezne po.................05
Importirane prorokovalne karte 1.—
ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije.............80
Slovenske dežele in Istra...........25
Združenih držav veliki............40
Združenih držav, mali..............15
Nova Evropa .....................50
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington,
Wyoming, — vsaki po........25
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki
po ...........................40
Velika stenska mapa Evrope......2.00
Prorokovalne karte..............$1.00
Naročilom je priložiti denar, bodisi V gotovini. Money Order ali poštiie znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING CO.
HTew Torb


•J,-.

'■M. , fc^v .»i
BABJE CARSTVO
(Konec.)
—	A, morda si zaobljubila večno deviatvo, — je nadaljevala Žu-zeliea, kakor da ni cula njenega odgovora. — No, seveda, to je lepo, le ostani devica. . . Ostani. . . !
—	je ponovila pozorno in zlobno gledajoč v svoje karte. — Le ostani. s««stra. 1»\ . . toda deve, tudi naj krepost ne jše, so različne, — je vzdihnila in izigrala kralja. — Ali. različne, draga! Nekatere žive v resnici kakor redovnice, niti st*n-ce greha ni na njih in ako se ta ali ona včasih j»regri»ši. ne najde miru in obsoja svoj greh. Druge pa hodijo v črnih oblačilih in si šivajo mrtvaške halj«', tako potihoma pa ljubijo bogate Maree. Da. da, ptičke moje. marsikatera malopridni-ca c»čara starca in ga izkorišča. Kroži okrog njega, kroži, in ko si nabere dovolj denarja in vrednostnih papirjev, ga začara v smrt.
V odgovor na to namigavanjt-je Barbaruška vzdihnila in se ozrla na sliko. Na njenem obrazu se je pokazala krščanska ponižnost.
—	Poznam tako ž»*nsko, svojo smrtno sovražnico, — je nadaljevala Z u žel i ea in poslušalke ponosno motrila. — Kar naprej vzdihuje in se ozira po svetih podobah, vražiea! Ko je š** gos[Mxlovala svojemu starcu in je elovek prišel k njej. mu je dala drobtinico s svoje lui/.e, a potem je zahtevala poklonov do tal in pri tem čitala: Dasi si rodila, si ohranila devišt-vo! . . . V praznik ti podarila J»oš<-ek, v delavnik ti ga je očitala. Sedaj pa. drage moje. se lahko ziie.sem nad njo, ako se mi ljubi.
Rarbarnška je zopet pogledala k sveti sliki in se prekrižala.
—	Da. nihče ne pride pome, Spiridovna, — je rekla Ana Aki-movna, da bi izpremenila pogovor.
—	Kaj naj storim i
—	Sama si kriva, ljuba! Čakaš I>lemii"a ali izobraženca, mogla bi vzeti trgovca^ kakor si sama.
—	T.-tfr- ca ne! — je vzkliknila teta in se vznemirila. — Reši nas. kraljica nebeška! 1'leinič ii zapravi denar, a zato bo postopal obzirno s teboj, ncsjmmetnica! Tr-goxeV pa Imi postopal tako siroto, da ne najdeš mesta v lastni hiši. Hotela bi se ljubimkati ž njiiu, a on bo rezal kupone, sedeš ž njim k mizi, a fin ti bo očital lastni kruh in tvoj nizki roti! . . . Vzemi plemiča!
Govorile so vse vprek, prekinjajoč druga drugo, a teta je tolkla po mizi s klesT-ami za orehe in vsa za rdela in srdito kričala :
—	Ne trgovca, ne! <"«• mi pripelješ v hišo trgovca, ti |>ol>eernem v hiralnico!
—	Pst, tišje! — je zaklicala Žu-želiea. Ko so umolknile, je zamižala na eno oko in rekla : — Veš kaj, Anuška, lastavica moja! Pač se ti ni treba možiti kakor drugim. Bogata si, prosta in od nikogar (M Iv is na. A tudi starim devicam se lahko pripeti. da jim ostanejo otroci, kar je nerodno. — (akaj, jaz ti najdem kakršnegakoli pozabljenega, preprostega človeka, tega j »o roe i zavoljo dostojnosti, potem pa. . . živi, draga! Možu odrineš pet ali deset tisočakov, in naj gre, odkoder jeprišel, ti pa ostaneš doma kot samosvoja gospa ; ljubiš, kogar hočeš in nih-ee te ne more obsoditi. Tedaj lahko ljubiš svoje plemiče in izobražence. Ah, to ne bo življenje, nego krasna zabava! — Žueiica je dles-knila s prsti in zaklicala: — Živi, draga !
—	Toda greh ? — je omenila teta.
—	Kaj greh! — se je nasmehnila Zuželiea. — Oreh je zaklat i človeka ali začarati starca, a svoje prijatelje ljubiti gotovo ni greh. Greh so si izmislile romarice, da bi varale preprosto	Tudi jaz govorim povsod: — Greh, greh, — a sama ne vem. čemu! — Žoielica je srknila jKižirek naliv* ke in je *opei zaklepetala: — Živi drar^i! — To je izrekla oeivid-no sama gebi. — Trideset let, ženske, mm miriiln na grah in se ga bala; m sedaj vidim, kaj sem za-
in zaigrala. Abr jaz neam
„„ V iT ..
niča! Žensko življenje je kratko in ceniti bi bilo treba vsak dan. Anuska. zelo si krasna in bogata, a ko pride 35. ali 40. leto. sklen svoje življenje! Zato nc poslušaj nikogar, živi. izzivi se do 40. leta š»- ti ostane čaesa, da se omožiš; še utegneš padati na kolena in šivati mrtvaško obleko! Bogu da ruj svečo«, a vragu vrzi burklje. Saj je v s-en o! No. torej, kako.' Ali hočrš osrečiti moža ?
—	HoK-iii ! — se je zasmejala Ana Akimm*na. — Sedaj mi je vseeno; vzela bi tudi priprostega človeka.
| — N >. da. to bi bilo prav! Ah kakega mlade nit" a bi ti sedaj izbrala! — Žuželk*a j«* puuiežfknila in >tr»'Nla glavo. — Ah! i — Jaz ti pravim tudi sama: — | Plemiča ne pričakaš, trgovca nr i mara j, a vzemi jirepro^tega elo-| veka. — je dostavila teta. — Tako bi vsaj dobila hiša gospodarja. Ali je tako malo vrlih ljudi. Saj lahko izbiraš med našimi to varni.-kiirii usliuosbenci. Vsi so po št"irl. solidni ljudje.
—	Pa še kako! — je pritrdila Zuželiea. — Imenitni dečki so. Ali hotV.š. te tka, da zasnubim A nuško za Vasilija Sebedinskega ?
—	N", Vasilij ima ipredolge noge. — j" dejala teta resno. — Pn> tnršav je Ln nima ugleda.
Poslušalci pri vratih so se za-- mejali.
—	Kaj pa Phnenov? Ali maraš Pimenova .' — je vprašala Žuželi-c:i Ano Akimovno.
—	Dobro! Snubi me za Pimenova :
—	Pri bogu?
—	Snubi! — je odločno ponovi In Ana Akimovna in udarila |m mizi. — Častna beseda, da ga vza TU < nn !
-— Prav zares?
Ana Akimovna se je hipoma zn-•Taniovala. <la. ji žare lica in d« jo vsi gledajo; raztresla je karte po mizi in -stokla i/, sobe. Ko je hi tela po stopnicah in je potem zgoraj sedla v sprejem niči h klavirju. -v<- je raalegal iz pritličji1 šum. kakor tla bi valovalo morie: gotovo so govorilo o njej in PI-menovu in so njeno odsotnost najbr/e dobro izrabile. Žužeiica je žalila Barbaruško in seveda ni izbirala izrazov.
V vst'iii nadstropju je gorela le 'na luč, v dvorani, in njen medli *vit je pa-clal v 1emno sprejem-ilieo. Ura Še nI bila des^t. Ana A-k.iuovna je zaigral« valček, drugi. tretji. . . igrala je neprestano. Zrla je v temen kot za klavirjem, se nasmehnila in prihajalo ji je na misel, ali ibi se ne odpeljala takoj v mesto, na primer makar k Lis viru in mu povedala, kaj sr godi v njeni duši. Iloibela bi govoriti brez konca in kraja, se srn«« .Kiti. šaliti, a temni kot za klavirje ni je neprijazno molčal in po vseh gorenjih prostorih je vladala tišina.
Ljubila je mehke, v srce segajoče pesmi in imela je trd. ne-u-glajen gla.>; zato je pela ob .sprem-l je van ju klavirja, komaj slišno, nihaje. Šepetaje je pela pesem za pesmijo, največ o ljubezni, ločitvi. izgubljenih nadah in si v duhu predstavljala, kako dvigne k njemu roke in ga zaprosi s solzami v očeh; — Phnenov, od vzemi t e mi to breme! — Tedaj ji bo. kakor da so ji odpuščeni vsi grehi, pri duši ji bo lahko in veselo, zaživela bo svobodno in morda srečno življenje. Davno je že odbila deseta mra. ZačUa se je dolga, zmotna noč.
Ana Akimovna je obšla vse sobe, poležala na d i van u, pi-<>c>tala v kabinetu pisma, ki jih j;* prejela nocoj. B*lo je 12 vodilnih pisem in tri puma brez podpisa. V enem teh se je navaden deJavcc v strašni, komaj čitljivi pisavi pritoževal, da se v tovarniški trgovini razpečava dclavcciit grenko olje. ki diši po petroleju. V drugem je nekdo uljudno javljal, tla je Nazarie pri zadnji dražbi, kjer je inipovaj železo, sprejel tisoč rusbljev podkupnine. — V Jtretj-Tn so jo psovali. ia je nečloveška. .
I Praznično razpoloženje jo j«; Že popuščalo in da bi ga zadržala, je zopet sedla za klavir ?n tiho zaigrala enega novih valčkov; nato se je spomnila, kako modro :n pošteno je govorila danes pri obedu. Da bi se utešila. si je poskusila v duhu narisati Pimenova a že ni več mogla.
Odbila je dvanajst. Vstopi, je Mišenjka. ne več v fraku, temveč že v žakeju in molLe prižgal dve sveči. Natfo je šel iz sobe in se čez trenotek vrnil s podnosem, na katerem je stala čašica čaja.
—	Čemu se smejale J — je vpra šala Ana Akimovna, opazivsi smeh na njegovem obrazu.
—	Bil sem spodaj in sem slišal, kako ste se šalili n;- račun Piine-nova. . . je dejal in si z roko za-kril smejoča usta. — P >. adili bi «ra bili prej za mizo, da bi obedoval skupaj z Viktorjem Niko.14.r-viČeiii in z gen» ralom, go*ovo bi umrl oil ^raniti. — Mišenjki -o so od smeha pleča stresate. — Saj vam n<* zna uiti vilic prijeti."
Lakajev smeh. njegove besc.le, žaket in brki so napravljali na Ano Akimovno vtis nesnažnosti. Zaprla je oči, tla bi ga ne videla in si je nehote predstavljala Pimenova, obedujočeara skupaj z Lisevičem in Kirilinom; .plahi in neinteligentni izraz njegovega obličji*. se ji je zdel neroden, pomilovanja vreden in občutila je stud. Selc sedaj je. prvič ta dan. ra/.tint tla. da so bile vs» njene sanje o Pimenovu in o zakonu s preprostim čb»vekom nezrnisel, bu.lalo^t m prevara. Da bi se uveriia :> na j'P'.'otnem in premagala gru: se .1«- hotela spomniti besed, ki jih je govorila pri ofcedu. a ni bita več zmožna preudarka; :,ram radi svodih besedi in d janj in bojazen. «1» je danes izustila kaj ottveč in .-t ud do svoje malodušnost i. so .-»-.navadno razburkali njeno dušo Pograbila je svečo, in urno. knkor <:a bi jo k<lo potlil. hitela v pritličje. zbudila Spiridovno in ii hitela zabičevati. da se je šalila. — Nato se je,- vrnila v spalnico. Rusa Maša. ki je dremala v sMlu pri postelji, je skočila kvišku in popravljala blazine. Bila je utrujena in zaspana, in po eni stran- so se ji vsaili krasni las].*.
—	Snoči je zopet tirišel uradnik č-alikov. —- je zevajc omenila. — -Nisem si ga upala javiti, ker je bd /.e1^ pijan. Dejal je, da pride /jutri.
—	Kaj vtmlar hoče o<l mene? — se je razsrdila Ana Akimovna in vrgla glavnik t^b tla. — Ne maram ga videt i, ne maram!
Razsodila je. da ji ni preostalo n tč razen tega Oalikova, ki je ne bo prenehal preganjali in jo vsak »lan spominjati, kako nezanimivo in nezmiselno je njeno življenje. R s je le še zato sposobna, da podpira uboge. Ah, kako je to ghipo!
Legla je oblečena iin zaplaknla od sramu »in žalosti. Najtežje in najnezmiseljenše se ji je zdelo, da so bile današnje sanje o Pimenovu poštene, vzvišttne, plemenite, a ti sti trenotek je čutila, da sta ji T .i sevič in celo KriHn bližja otl Pi menova z vsemi de lave i vred. — Mislila jo, »ko bi bilo le mogoče pre žiti dan naslikati, bi se vse o-durno in banalno, na primer od-vetnakove besede, igra. strnilo v bistveno harmonično celoto, a sanje in pogovor o Pimenovu bi sc odražali kot pokažena poteza. — Tudi je mislila, da je že prepozno misliti ma sreV^o, <ia je zanjo že vise izgubijeno. a vrniti se v ono življenj**, ko je še spala z mater jo pod eno odejo, ali izumiti kako novo, posebno življenje, ni mogoče.
Rdečelasa Maša je klečala pri j»ostelji -in strmela vanjo žalostno, začudeno, nato je zaplakala in je pri žel a svoj obraz k njeni roki. Tudi brez besedi je bilo jasno, zakaj ,4i je tako hudo.
—	Obe sva nespametni, — je vzkliknila Ana Akimovna mel plačem in smehom. — Nespametni ! Ah, kako sva n«*pa-metai!
Notranji položaj v kaliji.
Sam, 8. maja.
rimskem senatu je bilo. te dni eaikrat veliko pranje; pral o
vesti, l:i žal ni prišla. Reggian^ki >duj}aj je tipičen, razkriva duševno stanje skoraj vse države (ugovor":
,se je umazano perilo ministrstvu j in hrup na desnici), kii bi ga po-: notranjih stvari. Kakor je stara j polnomu svobodno izvedene volit-* resnica, da so tedaj, ko je "žeh-jve pokazale v vsej njegovi moiro-ta*" v hiši. ženske zelo *• nataknje- j čno^ti. V osfalem pa kdo ne ve. da ne. " je tudi pranje notranjih stvn V-gromna večina Italijanov ne izra-j r; v seuatu zelo. želo razvnelo go-!^a svoj« mišljenje s tem. da čita spoti o, ki je na vladi, tako da je i vladi strogo nasprotno časopisje:
Klici na skrajni desnici; To so I ramarski interesi.
Albertini: Pa naj so kramarski; tixla to dokaauje. 'da občinstvo ljubi samo opozicijsko kramo. In kdo ne ve. da občin-tvo. če jih dobi. daje prednost pred opozicijskimi listi tajnim listom, ki krožijo vsepovsod v veliki množini in so znak današnjih časov?
Tu je nastal velikanska hrup n.-j >krajni desnici in v sr«-tlišču. Miniatur notranjih stvari Federzoni kriči nekaj proti govorniku, kaše ne razume v hrupu. Čuje se Lile : Zločinski tisk!*'
Albert ini; Če tajni tisk zavaja \ zlo-in. -ra o lloeno obsojam. .7, druge «4t-raii! pa je tajni tisk, kakoi uči zgodovina, us.:xlna posleilicn zatiranja tiskovne svobode.
Zopet velikanski hrup. Predse-<!nik zvoni in zvoni iu le komaj pamir: zbornico toliko, da se čuje-j« J j j g« ve l>es»-de: "Pozivam vse k mini in izjavljam, tla prekinein sejo. če se ne vrne popolni mir.*'
Albert ini: In ako naj bi l}(di bilo drugače, ko so Ne tlrng za drugim \ v- stranke, vsi večji parlamentarci in koiibatenti strmili proti vladi?
Mussolini: Ne vsi! Albertini; Povejte mi vi ime ka-
pri-lo tekom razprave do tako bur mh prizorov, da je predlsetlnik novno moral poseči vmes z grož-ij.io. da prekine sejo. A hrup so dr lali pr^dv>em ministri z ministrskim predsednikom nai č-lu. ker so na vsak način hoteli z;wnašiti lista govornikom opozicij«1. 1'darci. i ki so jiadali j>o njih. so bili prete-jžki. cla Iii jih prenesli molče. Zbi-[sti oster je bil senaitor Albertini solastnik in ravnatelj milanskega "Ctwriere deila St ra"\ ki je kljub vsem šikanam s strani vlad * še vedno naj\*trji in najuglednejši italijanski list.
V včerajšnji seji je senator Albertini z veliko brezobzirnostjo in doslednostjo razkrinka val fašist o vski režim ncoiskrene ustavno-!sii in zatiranja državljanskih svo-j boščin. Albertini jeva izvaja jnja so Tako šla na živec Mussolini ju ni njegr vim pomočnikom, da sti vsak čaK z burnimi medklici pr kinjali govornika, ki pa se aii dal motiti.
l>ilo bi ])reobsežno, če bi hotel podati Albertiiiijev gt>vor tudi samo v kratkem izvlečku. Da pa bo jugoslovenska javnost imelr nekoliko i»ojtna o načinu . parla-liientarnega nastopa tega najodii-r-nejŠega gromovnika opt^zicije proti fašizmu, naj podam vsaj e-(
0 PAMETI RASTLIN
Moderna znanost kaj rada načenja vprašanja, ki se zde na prvi
ka notranja smotrenost. ki ne more bit i zgolj mehanična in brezeu-
] »ogled, da so izumetničena in brez; t na. mrtva. Obratno mora biti iz-podlage. Precej dolgo je že otl tega | raz neke notranje življenske sile! kt» se je biologija polastila žival-j Stari modrijan Aristotel je izna-stva in odkar dokazuje? da mora- j šel način entelehije. s čemer je mimo t ml i živalstvu pripisati gotove j slil na silo, ki žije in bije v rast-duševne sposobnosti. Me.l žival- linstvu in v celem živem svetu in stvom nastopajo j.ojavi izredne ; ki tlaje smer notranje smotreno-premetenosti. izredne previdnosti. Uti. Na ta pojem so oprli svoja ra-kakoršnih v gotovih primerih ne (ziskovanja o življenju rastlin lu.li najdemo niti pri človeku. T;.ko sojmoderni biologi, zlasti oni. ki st> biologi prišli do pojma "živalsko ,H1 vsega začetka zagovorniki rast-<luše*\ ln o t.-j Živalski duši ob- H„ske duše. Ta smer me.1 biologi
nega najznačilntijših odlomkov i/'k.-ga odličn ga parlamentarca, lei
njegovega govora.
Albertini je poudarjal, da si je fašizem polastil diktature v državi. opirajoč se na lažno domnevo, tia se 39 milijonov italijanskega naroda strinja ž njim.
Musvolrni; Popolnioma re* je. Nikdar ni bilo v Italiji stranke, ki bi bila imela 500.000 organiziran Mi pristašev, kakor jih ima naša.
Albertini; Bodi mi dovoljeno, da sem protdvnega mn.nrija Ln da ga izrazitm svobodno. Z druge strani ]ia upam. da ne boste zahtevali da naj bi opozicija zatfo prihajala semka j, da bi <rovoril aisto, ka! stt> rekli vi. Bodi mi dopuščeno či.kri vredni senatorji, da sem proti vnega mnenja;, da namreč mislim. da morila nikdar ni bilo via de. ki bi se vzdrževala na vladi v u-tavni državi, uživajoč tako malo soglasja, prebivalstva.
Med toliko stvarmi i. k:i jih ji1 tisk moral zamoJčati, je dogodek v Reggiu di Calabria, kaiterega marsikdo ne pozna. V Rrggiu sr je en večer in eno noč pomotoma verjelo, da je ministrstvo odstopilo. Ta vest je bila povod za izredne maniftHtacije radosti
stoja jo že celi zborniki znanstvenih razprav in učenih knjig. \\;i. ko leto izdajo znanstveniki nove knjige o živalski duši in dokazujejo nje rastočo soromlost s človeš- i ko dušo. Pri nekih primitivnih narodih pa so živalim že dolgo pr- j pripisovali celo neumrjočo dušo. Kaj čuda. če so torej moderni znanstveniki direktno potrdili v-prašanjo o duševnem življenju živali. ki morda še ni t;ikt» izrazito kakor pri doraslem človeku, ki pa mestoma daleč nadkriljuje duševno življenje novorojenčkov tja do prvega leta.
Biologi pa so šli v zadnjem času še dalje! Začeli so raziskovati življenje rastlin. Tudi v rasi linstvu ni vse tako enostavno in brezdušno. kakor si navadno mislimo. V rastlinstvu najdemo na pr. naravnost čudežne pojave prilagodljivosti. Zlasti vlada v rastlinstvu ne-
se imenuje psihologija. Znano je. da obstoja rastlina iz biiionov in bilionov celit*. Vsaka celica je svet /as.-, življenje zase. Toda vse skupaj se tako smotreno podrejaj«)
l n
mu
skupnemu cilju rasti iu rastlinskega boja za obstanek, tla ni izključeno, tia vlada v rastlini notranja, enotna volja, pa če tudi m pod rastlinsko voljo ne smemo predstavljati zavestne, jasne <-In-veške volje. Neka smotrenost in skupnost pa je le in radi teira biologi ne pomišljajo. tla prisojajo rastlinstvu e-lo pamet in neko iio-tranjt) umnost. Novejša knjiga ti umetuo.sj i rastlinstva, o razumu rastlin, je izšla v Dresdetiu i/.potl peresa znanega biologa, profesorja na univerzi v lunsbruekii. A-dolfa Wagnerja.
VDVERTISK in ' J1 i A S NARODA
bi bil naklonjen via tli.
Klic z desne : Saj smo tudi mi. Albertini; Menil sem one parlamentarce. ki so nosili vladno odgovornost iin njihovo mnenje kaj zaleže.	'	:
Nov hrup, nov pre.sednikov opomin.'
Albertini: Resnica ie. da sii nel i . _ t t\lada, ne faišstovska stranka, ne
njeni voditelji ne delajo iluzij e} dejanskem [xo-loza'ju, zlasti pa nr vlada, ki je potem, ko jt* nje.n načelnik izrecno prevzel vso politično. moralno in zgodovinsko od-1 govornost (za wa fašiistovska nasilja. smatrala za potri-bno. tla je z brczpri-mernini pritiskom, puščajoč samo krinko ustave, onemogočila narodu, da bi izrekel svojo sodbo o vsem tem.
In tako dalje. Mussolini in faši-zenn imata v senatorju Albcrtini-ju nasprotnika,'katerega ne bosta preživela brez novega — Matteot-, t ijevega slučaja !
Tak je j>ač notranji položaj v I-taliji' In vendar j « kljub vsemu temu senat sprejel proračun ministrstva notranjih stvari s 165
Mussolini skoči pokonci: res! Popolnoma vas ovržem!
Albertini; Moja trditev je utemeljena, ker scan dal poizvedovati. -
Mussolini: Dal sem poizvedovati tudi jaz iin sem doznal. da gre samo za 200 malopridneže v.
ALbertimi: Pozabili ste pač — ničle! Mtni pa je zaiano. da so bile manifestacije impozanstne. Vzklikalo se je svobodi, napovedovala se je kar naj radostne jša bodoč-nr>st in veliko ljudi ni spalo vso noč. ker so čakali vesele potrditve
\j i proti 58 glasovom!
Zabasanost.
Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja. To stanje ne zanemarjajte.
Lordska zbornica proti članom.
ženskim
T^ifiry nesreča.
Na letališču Cento Colle pri Rimu je stirmoi<riavilo te dni iz višine sto njetrov vojaško letalo na tla m popolnoma gorelo. Oba pilota. so izvlekli izpod ruševin aparata zogijenela*.
je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neurednoeti m zaprtja. Sijajna tonika _za oslabele ljudi.
C*oa BOc in CEuc.
HOAR RAPIDS IOWA
angleški gornji zbornici se je vršilo te dni drugo črtanje zakonskega načrta, iki dovoljuje ženskim peerom sedež in glas v gor-r.ji zbornici. Kakor je bilo pričakovati. je lord Banbury nastopil z vso odločnostjo prati te-nnu. (Točim sta lorda Robert Cecil in Birkenhead zakon toplo priporočila. Pri glasovanju je bil zakon z 80 proti od ki oni j n. Dosedaj je v Angliji 27 dam ki so pooblaščene o<! krone, da nosijo peerRki naslov u-mrlega očeta, soproga itd., a ne sede v gornji zbornici.

Prvi javni, shod
V	PRID SLOV. DOMA V MILWAUKEE, WIS.
v nedeljo, 14. junija 1925
V	SOUTH SIDE TURN DVORANI
ob 2. uri popoldne.
V S P O R E D:
Otvoritev shoda po predsedniku. Namen in potreba Slov. Doma: — ltJ minut. John < "amernik.
Stališče in dosedanje delovanje; Joe Vidmar.
Pomisleki in nasprotstva ; — 1.") minut, — govori Joe .Matoli. Koristi Slov. Doma; — minut, — govorita rojaka i/, sosedne naselbine iz svojih lastuiii izkušenj. Prosta beseda udeležencev. Pojasnila in odgovori.
Zaključki ti bodočem delovanju za Slovenski Doni. _
Vabljeni ste vsi, ki ste za ali proti Slov. Domu
ODBOR.
rovori
1') minut. — govori
anthony birk
HIŠNI IN SOBNI SLIKAH IN DEKORATOK
Prevzamem vsako v tu stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRASAJTH
MENE ZA CENO. 359 Grove Street	Ridgewood, Brooklyn, N. Y.
___Telephone: Jefferson C253
Slovensko hm. Koledar za lete 1925
sano že skoro razprodali V kratkem Času smo ga prodali vež tiao*. Kdbr ga bože imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le Se par sto iz rodoT zalogi. Cena s poStnino Tred
40 CKKTOV.
Oni liafi nuiopfiiki, ki #e niso naročili hoMarjer, naj se ptin rijo, da ne bo prepono.
tUVSNIC PQBU8UWO 00.
83 OortlADdt St., H. T. O.
LORENZ

642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA,
SDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK 4P ECU A LIST MOŠKIH SOLE2NI. M«J« strok« j« zdravljenj« akutnih In kroničnih bolezni Jaz •am t« zdravim nad 25 let ter Imam akušnj« v vseh boieznih 1n. ^ »r alovenaks, zate vaa morem popolnoma razumeti In epoznatt «•*• bolezni, da va« ozaravim In vrnem moč In zdravje. Skozi 13 |«t a«m pridobil poaebno akuinjo pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato moreta popolnoma zanesti na mene, moja akrb pa Je, da vat popolnoma *zMrm Wlm. Ne odlaiajte, ampak pridite %tmpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in ilse po teleau. bolezni * B'«v Is. padanje las, belečine v koat^h, atare rane, oelabelost. živčne In bolezni v mehurju. ledlcah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato lilo, naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo In petek od 3. dopoldne do I popoidne-▼ torek, četrtek ln sobota od 8. dopoldne do I. sr«€*r: v	tn
prasni šil« oC 40. dopoldne do 9 popoldne.
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljeni pisalni stroj "OLIV**" $2a
B streilco rs slovenske črke, č, i, t $25.-
'OlilYEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisat! nm pisalni stroj ni niEaka umetnost. Takoj lai ke rmak pile. Hitrost pisanja Aoblte * Hjd.
WLOVENIC PUBLISHING OOMPAHT
TT
ŠOLANA
KOMAH.
Za "Glas Naroda" priredil Q. p.
Stench XUV6
razkrinkan slepar
41
( X ada 1 jevan j e.) Šestnajsto poglavje.
Kako dolgočasno je bilo to jahanje na izprefiod!
Jorietl je bila nekoliko presenečena, da je Mounts uka-zal konjskem a hlapcu slediti i goL-jpodi v primorni razdalji.
To ' 'pretirano formalnost" barona je sicer smatrala popolnoma za odveč, a v tem tremrt.ku ji je prišla vendar kaj prilično. kajti Krašovec je stopil na prag glavnega uhoda ter zrl z zmedenim pogledom na Joried.
Joried je topila nekoliko na stran. Spustila je bič na tla. Kurt je priskočil, ga pobral ter izročil grofici.
—	Harwahrd jaha z nami. Ali si sedaj zadovoljen? — je zacepetala Joried ter hitro pognala svojega konja na stran barona.
Krašovec je zapazil šele tedaj, da bo obema slodil jahač.
.Smehljaj se je pojavU na njegovem temnem obrazu. Vzdihnil je tei dvignil klobuk v pozdrav.
Odjahala sta v oenenati g/iz<l ter govorila o številnih brezbrižnih stvareh in Maurus je zrl na svojo npreml^-. valtko, ne s plahim, obožujoeim pogledom mladega volonterja, pač pa nasprotno, — fekrajno kriti no je motril njeno jahalno oblako. Joried je vsled tega bila liiizmerno vesela, da je naročila vse potrebno iz glavnega »usta in od najdražje Ivrdkt.
Ko sta nekaj časa kramljala, se mu je kontesa še bolj približala.
—	Imam prošnjo do vas, dragi sorodnik.
- Kako lepo; Strašno me bo veselilo, če jo .bom mogel izpol-
To lahko storite. Ali ste že .poučeni o razdelitvi posestva?
—	M i -, lini, do selil.
—	Oi>širno poscMvo je bilo ttižko upravljali z grajšČMie same in administrator je vsled tega ustanovil pristavo za velikim bukovim gozdom.
—	To mi je znano.
—	Gospodarska poslopja so za enkrat le za silo urejena ter imajo le najbolj potrebne prostore za dolavce . . .
—	V naglici ni bilo mogoče storiti ničesar drug ga. — se je smehljal Maurus. — Kaditega pa se ni treba bati vašemu človekoljubnemu srcu. da bi bili delavci trajno tako slaibo nahranjeni. Prihodnji mesec -e bo pričelo graditi z-tio prostorno inšpektorsko hišo in na la naetu bo skH>!jeno za vse.
Joried je zrla najij tako milo in hvaležno kot kaika svetnica.
Kako slrašno me veseli, da imate tako človekoljubne uaizo-re! tem slučaju pa gre za nekaj dru^.^a . . .
—	In sicer, prosim . . .
—	Poslali so tjakaj mladoporočenega podinšpektorja, da nadzoruje delavec. To smalraiu za (barbarstvo, kajti ubogi je moral pustiti svojo ženo iu jMit na pristavo je dolga in slaba
—	Poglej, poglej, mUotstljiva sestrična je kot zagovornik ljubečih, — s,- j,- šalil baroai in njegov simpatični obraz je postal še hipši vMpričo odobravalne^a pogleda, ki je zadel spremlljevalka. — Torej naj preskrbim hitro prostor za slamnato udovo . .
—	To bi bilo pretežko . . . #a družino z otroci je treba . .
—	Otroci.' — Torej nista ravnokar poročena . . ,
Joried je nekoliko osramočena povesila glavico.
—	Imam tako izdelane in visoke nazore o 1 jirbetzni in zakonu, da mislim, da se dt klica ne more poročiti, če ni do u£es zaljubljena v svojega izvoljenega. Taka Ijubeeen pa mora biti v prvem letu prav tako velika in vroča kot v četrtem in vsled tega se mi smili ta par.
—	Pofxdnoma sem vaših misli, draga s Ktrična, a kako moremo pomagati, ko ni na pristavi še prostora za družino?
Maurus je zrl hudomušno na svojo sorodjiieo in Joried je spo-tenala, da je to pravilni ton, kako govoriti z novim gospodarjem.
—	Nič bolj priprostega kot to, — se je smehljala. — Na maslo £nega podinšpektorja bomo postavili drugega.
—	MLsllmr da ni nobenega primernega nadomestila . . .
—	Administrator bo seveda navedel tisoč vzrokov — Kaka j ni 'jgospod Krašovec sposoben tza namestnika ... Ne smejajte se, bratranec. — On dobro razume Svojo stvar. Imela sem priliko opazovati ga in spoznati. To je zelo sposoben in zanesljiv mlad človek, kar vam bo lahko vsakdo potrdil . .
—	A poslati ga na pristavo.' ...
-- Zakaj ne? On bo v polni meri Opravičil zaupanje stavljeno vanj. Prosim, prosim, izgovorita svojo odločilno besedo, dragi sorodnik! S tem botste napravili meni veliko veselje. Moja prošnja je nesebična ter se l»ori za idealizem ljubezni.
—	Gotovo bom. storil vse, kar je v mojo moči, a jamčiti? .
Joried je bila vzradeščena v svojem sreu.
—	Potem smo zmagah. Le še nekaj. Prosim vas. ne imenujte mene kot gonilno pero te izpremem.be, kajti v takem slučaju bi bila preplavljena od pros, in j in to bi bilo strašno, ker ni mogoče storiti prav vsem ljudem. Administrator bo že našel primeren izgovor i» jaz bom tako strašno vesela! . .
Pogled, s katerim je zrla nanj, ni zgrešil namena.
—	In Krašovec naj gre na (pristavo?
Prikimala je.	"
—	To bo od lik ova nje zanj. To tudi eashiži.
—	Dobro. Govoril bom z administratorjem.
Joriul se je dvignila v sedlu in njene oči sao vspla-mtele v triumfu.
*
Maurus in njegova spremljevalka sta se vrnila domov. Ko je Joried nekoliko nestrpno skočila s konja, je zakričala ter se oprla na Friderika.
—	O moja noga ! — Izvila sem si jo. Ne morem hoditi!
Mauras j^ pri h i tel ter spremil mlado damo v grad
—	Ali
naj pokličemo zdravnika ?
—	Ne, tkioefcrat hvala. Hišna zna ilirstno masirati. —Leaite takx>j na divan. — da se noga odpočije.
—	Ubožec, sami boste marali piti čaj, ker ne bom mogla po etopnjicah navzdol ...
—	To l>i bilo najmanjše zlo, čeprav nerad pogrešam vaše ljubez-njive družbe.
—	Z Bogom, ne pooatbitc . . .
—	Brez akrbi! Dt>bro okrevanje f
Grofica Perpignau se je dala prevedsti v sobo svoje tete.
SAMO SEST PNI PREKO
Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJK
FRANCE is. junija
PARIS — 27. JUNUA.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vedi za 2» 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET	NEW YORK
ALI LOKALNI AQENTJE
Zanimivosti o hrani
(lfelje prifcodvjii.)
Ilrana je kvantitativno zadostna, ako vsebuje dnevno za odraslega človeka približno 140 gr. ciste beljakovine ( v mesu, ribah, jajeih itd.), 120 gr. masti, 360 gr. ogljikovih hidratov (škrob, sladkor in dr. v žitu oziroma moki, sadju, zelenjadi itd.), ter rudninske soli (predvsem v sadju in zelen jadi) ; kvalitativno pa je tudi pri množinsko zadostni hrani pomanjkljiva, ako ji manjkajo posebne nedavno odkrite spojine, ki jih or ganizem ne tvarja sam, temveč jih mora sprejeti s hrano. Pomanjkanje tek važnih snovi povzročuje občutljive nenormalne pojave — obolenje, v hudih slučajih razpad organizma (smrt). Značilno svoj-stvo teh sestavin je njih učinkovitost že v majhnih količinah, ne da J*i imele naravnost redilno vrednost. V nasprotju z glavnimi, re-dilnimi živili so te sestavine le dopolnilne snovi; neobhod. so potrebi te za -rast in ohranitev zdravja. Kjili kemičnih svojstev še niso popolnoma natančno dognali zaradi zamotanosti in raznovrstnosti spojin, njih važnost pa je danes že u-gotovljena. Funk jih je imenoval vitamine (vita — življenje, amin — dušikove spojine), drugi raziskovalci drugaee, a ta naziv se je najbolj ukoreuil.
Rastline so kemična delavnica teb važnih snovi; v kolikor se nahajajo v živalskih živilih (v mleku ( mesu itd.), prihajajo v živalski organizem iz živalske hrane. Marsikatero živilo vsebuje v naravnem stanju zadosti vitaminov, a cesto jih odstranimo, vržemo proč ali z nepravilnim ravnanjem zmanjšamo ali celo uničimo njih učinkovitost. Pri žitu se nahajajo v luščinali in v kali, pri sadih in gomoljih tik pod olupkom. V mlinih gredo emiuentno važne snovi v otrobe 7 zaradi etikete lupimo nekatero sadje in vržemo olupke proč (s tem večjo slastjo ugriznemo seveda v neolupljeno hruško, jabolko, kadar ni poleg strogih oči napačno pojmovanje etikete; iz oliv in drugih oljnatih sadov iztisnejo sicer olje. a vitamine ostanejo v tropinah. V polpreteklem času f>mo se bali sploh se zavžiti surovo hrano iz strahu pred raznimi bacili in bakterijami. Xova znanost pa je dognala, da previsoka toplina, predolgo, napačno kuhanje, včasih kuhanje sploh, pasteriziranje, sušenje, prekajevanje škoduje vitaminom ali jih eelo uniči.
Po fiziologičnih učinkih in do-zdaj dognanih kemičnih svojstvili (raziskovanja, poskusi, proučava-nja, opazovanja se nadaljujejo) de le vitamine v tri skupine: 1. faktor A ali antirahitični vitamin; 2. faktor B ali antineuritičm vitamin;
3. faktor C ali antiskorbutični vitamin.
V začetku je bila mast omenjena kot ena izmed kvantitativnih sestavin hrane. Toda ne le mast,
tudi ogljikovi hidrati (močnate, sladke jedi itd.) tvarjajo v orga-
nizmu maščobo ; na primer : domače živali se rede po izdatni rastlinski hrani brez posebnih dodatkov masti. Zato so nekateri smatrali ogljikove hidrate kot mašeobotvor-ne in so celo zastopali mnenje, da je možno obdržati zdrav organizem brez masti. W. Stepp je prvi opozoril na važnost masti in svojo trditev tudi dokazal s poskusi na živalih. Dal jim vsestransko zadostno in pravilno hrano, iz katere je pa potom alkohola ali etra izločil vso mast. Poskusne živali so poginile izvzemši onih, ki jim je dal pravočasno izločeno mast. Dalje so raziskovalci dajali raznim poskusnim živalim isto polnovre-
dno hrano a različne masti. Na ta način so spoznali kot najboljo mast surovo maslo, kot drugored-no pa riblje olje. Neprimerno manjšo vrednost ima svinjska mast, živali pa, ki so dobivale mesto masti margarino, so pešale in poginile. Iz vseh poskusov so ugotovili, da je surovo maslo (čim bolj je rumeno tem bolje) najvažnejša in najboljša mast, ker vsebuje izmed vseh masti največ A-vita-minov. A-vitamin je tudi v rumenjaku (svetli ga vsebujejo manje, zato so neprimerno boljši temnejši rumenjaki), mleku, goveji masti in ledvicah; svinjska mast, olivno, mandeljevno olje so z ozirom na A vitamin manj vredne masti. A vitamin se nahaja tudi v vsaki zelenjadi, predvsem v špinači, solati, zelju, paradižnikih ter v go-moljasteiu in koreuinastem sočiv-ju (korenju, repi, krompirju itd.)
Nanovo opozarjajo zdravniki in tir. na važnost paše domačih živali. Zrak, solnee in hrana vplivajo na kakovost živaleskega mleka. Živali, ki jih gonijo na pašo kot na pr. na Holandskem in Angleškem, dajo neprimerno boljše, na vitaminih bogatejše mleko od naših krav, ki jih drže največ v hlevih. Najmanj je razpasena jetika med holandskim in angleškim govedom, medtem ko je pri nas že riskirano, piti surovo mleko, ter ga zaradi strahu pred tuberkelni pustimo delj časa vreti. S tem pa uničimo vse vitamine, kolikor jih je v mleku. Ako manjka v mleku A vitamin, bodisi, da je mleko spjoli revno zaradi suhe krme, bodisi, da u-ničimo A vitamin s pasteriziranjem in steriliziranjem se "pojavijo posebno pri deei, ki zavživa malone le mleko, bolezenski znaki ali bole zen, znana pod imenom rah it is. Anglo - ameriški raziskovalci ozna kujejo to bolezen za avitaminozo (bolezen, ki nastopi vsled pomanjkanja A-faktorja v hrani) ; odtod nazivljejo A vitamin antirahitični princip. Mellanbv je krmil par sto psov s hrano, ki bi morala po starih principih zadoščati: dajal jim je pastirizirano mleko, kruh, olje, sol, drožje in pomerančni sok. V šest tednih so se pojavili tipični znaki rahitisa : skrivi j en je votlih kosti, lirhtenice itd. Vitamin B in C nista preprečala obolenja za ra-hitisom; z naravnim mlekom, surovim maslom, rumenjaki in zele-njadjo pa je preprečil nadaljni razvoj bolezni ter dosegel eelo po-voljne rezultate pri zdravljenju. Torej je treba dati otrokom, ki kažejo rahitične znake, poleg mleka tudi surovo maslo, rumenjak stoičen na mleku, ribje olje ter posebno sok iztisnjen iz svežega korenja, repe in druge zelenjadi. Isto-tako vsebuje vsako sadje nekoliko vitaminov in ne bi smel miniti dan brez sadja, posebno za * mladino. Pripomniti je, da povzročijo rahi-tis tudi drugi vzroki, na pr. temno, vlažno, slabo zračeno stanovanje; rahitičnim je torej treba skrbeti za A vitaminično hrano, zrak, solnee, gibanje. Izmed vseh zdravil proti raliitiki so se izkazala naj boljša: solnee, zrak, izvleček iz svežega korenja, zelenjadi in sadje. Smetana, mleko, surovo maslo izzovejo cesto nepovoljen uspeh, ker nevropatični (nervozni) in otroci s slabim želodcem ne prenesejo tako mastnih živil. Hrana brez A vitaminov povzroči tudi nekatere bo lezni na očeh, (posebno obolelost rožnice), dalje osteopathijo (krhkost kosti) ter vodenične otoke. A vintamin prenese sicer sto odsto toplote, toda segrevanje v zvezi z zračnim tokom ga uniči. Živila, ki vsebujejo ta vitamin, je treba to-
V	zdravniških krogih na Dunaju zbuja veliko pozornost dejstvo, da je prijela policija asistenta sanatoria Rudolfina, Maksa Bart-
j la. ker je osumljen, da je kradel j razne knjige po dunajskih knjigarnah in jih prodajal v antikvariate. Najlepše pri stvari je, da se je pri tem izkazalo, da aretirani sploh ni zdravnik, dasi je izvrševal zdravniško prakso.
V	raznih knjigarnah na Dunaju so izginile zadnje čase razne knji-
!ge, večinoma znanstvene vsebine. Sum je letel na mladega moža, ki je prišel v nekatere teh knjigarn kot kupec. Te dni so prišli na to, da je ta mladi mož zaposlen kot zdravnik v sanatoriju Rudolfinu na Dunaju. Pomočnik enega okra-denih knjigarjev, ki je dosti posluževal kupca in se je dobro spominjal njegovega obraza, je šel v bolnišnico in se dal od asistenta preiskati. Ugotovil je, da je zdravnik res tat tolikega števila dragocenih knjig. Pomočnik je ovadil zadevo na policiji, ki je moža takoj prijela.
Bartel je na komisarijatu vse priznal. Dejal je, da je bil poprej zaposlen na kliniki ene prvih kapacitet na Dunaju, da. je bil ondi zelo marljiv in da se je zlasti tru-d;l, da bi z izredno dragimi znanstvenimi deli izpolnil svoje medicinsko znanje. To je bilo povod, da je postal tat, ker si dragih knjig ni mogel kupovati iz lastnih sredstev.
Policiji so se te navedbe Bart-love zdele čudne^ ker ima mož i-movite sorodnike na Dunaju in je kot asistenčni zdravnik toliko zaslužil, da se mu ni bilo treba po-laščati tuje lastnine;. Uvedla se je preiskava, ki je dovedla do zanimivega odkritja. Izkazalo se je namreč, da aretiranec sploh ni zdravnik in da ni nikoli študiral medicine. Pač pa je prišel parkrat z o-blasti navzkriž in je bil že tudi obsojen na dvoletno ječo. Po vojni je bil razen tega obsojen zaradi navijanja een in veriženja. Bartel pravi, da je študiral na univerzi v Inomostu, ni pa mogel predložiti potrebnih listin. Navzlic temu se mu je posrečilo, da so ga sprejeli na znano kliniko profesorja Hohe-negga. kjer je bil zaposlen več let, nakar je dobil mesto asistenta v Rudolfinu. Policija preiskuje sedaj; kako je bilo mlademu " možu mogoče priti v dva tako znana sanatoria brez zadostnih izpričeval in kako so ga mogli zaposliti v tako važni službi, ki vendar zahteva temeljitega strokovnega znanja.
Bartel je izpovedal na policiji, da je prišel zadnje čase do prepričanja, da ne bo mogel dolgo ostati na Dunaju, ker ga bodo prej ali slej razkrinkali. Zato je iskal sredstev, da bi mogel pobegniti v Rusijo. Zato je postal slepar in tat in je prodajal znanstvene knjige, ki jih ni več potrebovali starinarjem.
1P«
Kretanje parnikov - Shipping New*
13. junija:
Leviathan, Cherbourg: Majeatlc. Cherbourg: Veendam, Rotterdam:
Orbita. Cherbourg: Sierra Ventana, Bremen; Conte Rosso, Genoa.
1«. junija:
Rellnace, Cherbourg, Hambrug; — Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Republic. Cherbourg, Bremen.
17. junija:
Berengarla. Cherbourg; Rocham beau. Havre.
IB. junija:
Pittsburgh. Cherbourg, Antwerp.
20. junija:
Olympic, Cherbourg; France, Havre: Orca, Cherbourg; America, Cherbourg. Bremen; Volendam, Rotterdam; Duilo. Genoa.
24.	junija:
Mauretania, Cherbourg.
25.	junija:
Belgenland. Cherbourg, Antwerp: Deutschland, Boulogne, Hamburg; Bremen, Bremen.
27. junija:
Parla. Havre; Homeric, Cherbourg: New Amsterlam. Rotterdam; Prea. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Min-nekahda, Boulogne; Andania. Cherbourg, Hamburg: Conte Verde, Genoa
tO. JunQa:
Prea. Wilson, Trst; a tem parni-kom po apremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
t. julija:
Aquitania. Cherbourg; La Savole Havre; Pres. Harding, Bremen.
2.	Julija:
Z »»eland, Cherbourg: Ohio, Hamburg.
3.	julija:
Majestic. Cherbourg.
4. julija:
Leviathan, Cherbourg.
6.	Julija:
L>e Wrasse, Havre.
7.	Julija:
Columbus, Cherbourg, Bremen; Lapland, Cherbourg.
8.	Julija:
Berengarla, Cherbourg; George "Washington, Bremen.
9.	Julija:
Cleveland. Hamburg.
11. julija:
Olympic, Cherbourg: France. Havre: Rotterdam, Rotterdam; Orbita, Hamburg.
14. julija:
Reliance, Hambu-g.
16. julija:
Rochambeau. Havre: Mauretania. Cherbourg: Republic. Bremen; Sierra Ventana, Hamburg.
18. Julija:
Paris, Havre; Homeric. Cherbourg.
21.	julija:
Martha Washington, Trst; Stuttgart. Cherbourg, Bremen.
22.	Julija:
America, Bremen.
23.	Julija:
Belgenla-nd. Cherbourg; Albert Bal-lin, Hamburg.
25. julija:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg; Orduna, Hamburg.
28.	julija:
Resolute. Hamburg; Bremen. Bra-men.
29.	Julija:
Aquitania. Cherbourg; La Savola, Havre; Pros. Roosevelt,' Bremen.
30.	julija:
Zeeland. Cherbourg: Ohio, Hamburg.
Naravnost« Jugoslavijo
Potujte na velikih parnikih, ki pri-stanejo tako v domovini, da j« treba potovati te par ur * železnico. Nobenih vizejev ni treba.
IZLETNIŠKI PARNIK
PRESIDENTE WILSON
odpluje NARAVNOST V TRST
dne 30. JUNIJA
Cena do Trsta III. razred $100. z Vojnim davkom; tja In nazaj samo $162.00 in vojni davek $5..—Železnica iz Trsta do Ljubljane samo $1.20. Vozni list iz Trsta do New Vorka *	samo $107.30.
Posebne cene za tja In nazaj. Najbolj cena in udobna proga za potovanje.
COSULICH LINE of TRIESTF
Phelps Bros. & Co..2 We,t st-
'New York
Raznoterosti.
Dvig zakladov iz morja.
Te dni so se začeTi poskusi <t. dviganjem tairčikih tn egipčanakfh paler, ki so bile potopljene v bitki pri Navarinu dne 20. oktoibra leta 1827., v Eprejlakeim morju. --Takrat je izdroženo angleško, rusko in francosko brodovje pod poveljstvom angleškega admirala Oodringitona porazilo turško - e-pi.pča:mlko mornarico in so Turki iz^uibili nad trideset paler. Sedaj <rre za to, <la se te ladje, ki 90 jih Turfki svojčas razstrelili, dvignejo ker je ma njih -za eetrt milijarde /-hitih frankov zlata in srebra. — Tipajo, dia se bo potop]ja£em posrečilo priti v notranjost razbitih ladij, ki ne letže pregloboko. Na ta način »e bo dajo, kakor so dokazali dosedainji -poskusi, spraviti vse srebro in zlato na dan.
Novi višji komisar n Palestino.
Na mesto sira Herbeorta Samuela, čigar uradna doba poteče te dtoi, je bil imenovan 'za višjega komisarja in vrhovnega poveljnika za Palestino maršal lord Plu-
me r. Maršal Phimer se je svoje-eas.no udeležil bojev v Sudanu m •liiižni Afriki, v svetovni vojni pa je bil najprej komi, poiean pa ar-inadni poeljnik. Od novembra 3917 pa do marca 1918 je- bil poveljnik angleškega kora v Italiji, f-eta 1919 je postal maršal in bil poklie&n v lordsko zbornicao. Od 3919 do 1924 je fungiral kot tro-verner in višji poveljnik na Malti.
40.000 čeških kron za poročilo o nogometni tekmi.
Povodom tekme Sparta-Urug-nav v Prag-i sta bila navzoča tudi dva ameriška reporterja, ki sta r-mela poročevalsko službo. Vsakih pet minut je poslal reporter velikega dnevnika "La Plate" s pomočjo organiziran« redaos službe svoje depeše ma pošto. Skrjjpaj je novinar odposlal 1200 be.sed ter je poročilo še isitega dne iizšlo, ker tii-mošnji čas zaostaja štiri ure zu srednjeevropskim. Isto pa je prekosil novinar "United Pre«»e",- ki je na igrališen postavil telefon ter na pošto kar telefonačno odpošiljal poročila. Pofclal je okoli 3000 besed ter plaval za detpelširano poročilo 40.000 Kč, okoli 70.000 dinar jerv.
rej ali užiti surova, ali jih hitro kuhati ali peči, v pokritih posodah. Mleko naj se hitro zavre ter takoj odstavi in ohladi
SLUŽBO
dobi Slovenka pri družini z enim otrokom; plača po dogovoru. Katero veseli, naj pride na naslov; Jennie Mognac, 2769 Sedgwick Ave., Bronx, New York City. (3x 8,9,10)
Iščem svojega prijatelja JOHNA REIiOLiJ, s kojim sva bila skupaj pred 14. leti. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali najj se pa sam oglasi. — Anton Mrak, Box 624, Lynch, Ky. (2x 3,10)
Pozor čitatelji.
Opozorita trgoroo (b o-brtnik«, pri kateri* kupujete ali naročate in ete « njih postrežbo ndorolJiiJ, da oglašujejo t lista "Olae Varoda". B
Uprava "Glaa Varoda1
Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko«
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da Je na tančno poučen o potnih	prt
ljagi in drugltk i*mu-eh.
Pojasnila, U vam Jih —mm« dati vsled naSe dolgoletne lzknfinje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo redno le prvovrstne par-nlke, ki tanajo kabine tudi v III. raaredu.
Glasom nove naselnlftke postave
ki Je stopila ▼ veljavo s 1. julijem 1824, camorejo tudi nedrja vi jam dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto ln ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja gene ralnl naselnlškl komisar v Washington, D. O. Prošnjo za tako do votjenje se lahko napravi tudi \ New Torku pred od potovanjem, te* »e pošlje prosilcu r start kraj gls •om nanovejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor iell dobiti sorodnika al svojca ls starega kraja, naj naa prej plSe ca pojasnila. Is Jugoala vije bo prlpuSčenlb r prlbodnJU treh letih, od 1. julija 1924 napi* vsako leto po 671 priseljencev.
AmerlSkl državljani pa samorej dobiti sem žene ln otroke do IS. 1* ta-bres, da bi bili Iteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. StarUl ln otroci od 18. d* 21. leta amerlSklh drSavljsnov p Imajo prednost v kroti. PIKI ta ■ pojasnila.
Prodajamo rosne/Mste sa rss t**
ge; tudi preko Trsta samorejo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser Staig Bank
82 Cortlandt St., New York
Prav vsakdo—
kdor kaj iičej kdor kal ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT Tsakdo priznava, da imajo čudovit uspek *—«
MALI OGIiAlZ
▼"Glaa Virod«1
še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-ekega Koledarja
za leto 1925 i
imamo v zalogi. Veebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov. 1
Kdor ga Koče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York