Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 1. MARCA 2011 št. 50 (20.065) leto LXVII. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Partizani včeraj, danes, jutri Dušan Udovič Kdor je v nedeljo sledil pokrajinskemu kongresu VZPI-ANPI na Opčinah, je lahko odšel z zasedanja partizanov ohrabren v prepričanju, da v tej zmedeni in težav polni družbi vendarle še vedno ostajajo trdne referenčne točke. Širok, laičen in napreden pogled na svet, očiščen dogmatizmov, retorike, demagogije in populizma, vsega tega, česar imamo vsak dan čez glavo. Tam so bili ljudje različnih opredelitev celotnega spektra leve sredine. Morda je ravno zaradi različnih, vendar v glavnih stvareh sorodnih duš partizanske organizacije še najbolj verodostojen njen klic k enotnosti, ko gre za temeljne vrednote kot so mir, sožitje, pravičnejši svet, človekove pravice. Na ustih tistih, ki so za te cilje zastavili svojo osebno svobodo in življenja, ko je bilo najtežje, so to argumenti, ki nekaj zaležejo in pričajo o tem, da ima ta naša družba, kljub vsem njenim pokvarjenim aspektom, zdrave temelje. Zapisal sem »organizacija partizanov«, a VZPI v resnici že nekaj časa ni več samo združenje borcev osvobodilnega boja. Teh je bilo tudi na nedeljskem kongresu morda največ za petino, velika večina udeležencev je sodila že v naslednji dve, nekateri celo v tretjo generacijo. Tudi številke govorijo o tem, da se teren organizacije širi, v nasprotju z napovedmi, da bo po naravnih zakonih z odhodom protagonistov osvobodilnega boja izčrpala svojo vlogo. To se očitno ne bo zgodilo. LIBIJA - Mednarodna skupnost krepi pritisk na libijskega voditelja Gadafi: Moji ljudje me ljubijo Po ZDA in ZN tudi EU potrdila sankcije proti njegovemu režimu GORICA - Sprevod po mestnih ulicah Zmaga romjanskega sadja uvedla v niz pustnih prireditev GORICA - Z zmago skupine romjanskega Združenja staršev na nedeljskem sprevodu v Gorici se je začel niz pustnih prireditev, ki bodo v prihodnjih dneh poživile naše kraje. Romjanski starši so se skupaj s svo- jimi otroki oblekli v najrazličnejše vrste sadja, zmaga v Gorici pa je dobra popotnica za vse ostale pustne povorke, ki jih čakajo. V soboto, 5. marca, se bodo udeležili Kraškega pusta na Opčinah, v nedeljo, 6. marca, se bodo podali v Sovodnje, v torek, 8. marca, pa v Tržič. Na goriškem sprevodu so se dobro odrezali tudi kuharji iz Štmavra, ki so domov odnesli nagrado za simpatijo. Na 27. strani TRIPOLI - Pritisk na libijskega voditelja Moamerja Gadafija narašča. Svet ZN za človekove pravice v Ženevi je dal jasno vedeti, da se mora nasilje nad civilisti v Libiji končati, EU pa je potrdila sankcije proti libijskemu režimu. Z vzhoda Libije poročajo o posredovanju libijskih zračnih sil, na zahodu pa naj bi protestniki prevzeli nadzor nad novimi mesti. A Gadafi ne popušča. "Moji ljudje me ljubijo. Da bi me zaščitili, bi umrli zame," je v pogovoru s Christiane Aman-pour z ameriške televizije ABC dejal libijski voditelj. Gadafi se sicer počuti izdanega s strani ZDA. Na 5. strani V Viscu morda le zametek muzeja Na 2. strani Prešernova proslava v Kanalski dolini Na 2. strani SKGZ IN SSO zahtevata slovenščino v novih GS Na 3. strani Slovenci ne marajo stanovanjskih blokov Na 4. strani Blizu Fernetičev prijeli tatove in njihov plen Na 7. strani Števerjan: fotografije mojstra in risbe otrok Na 25. strani ZGODOVINA - »Napaka« ob nedavnem dnevu spominjanja Italijani, ki streljajo talce, postali Slovani, ki pobijajo Italijane TRST - V občini Bastia Umbra pri Perugii in menda še v nekaterih drugih italijanskih občinah se je ob dnevu spominjanja na fojbe pojavil plakat, ki pot-varja zgodovino. Na njem je fotografija italijanskih vojakov, ki v Loški dolini v Sloveniji leta 1942 streljajo na slovenske talce, na plakatu (na posnetku) pa je isti tragični dogodek prikazan kot pobijanje Italijanov. Fotografija iz streljanja v kraju Dane pri Loškem potoku je hranjena v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine, objavljena pa je bila v številnih knjigah in zgodovinskih priročnikih. »Napako« je obelodanila Sobotna priloga časnika Delo, dogodek je vče- raj obsodila civilna iniciativa za Primorsko. Na plakatu se pojavlja tudi tržaško ezulsko združenje Unija Istra-nov. V občini Bastia Umbra so na prireditev ob dnevu spominjanja na fojbe in množični odhod Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije povabili slavnega boksarskega prvaka Nina Benvenutija, ki je doma iz Izole. V Uniji Istranov zagotavljajo, da gre za napako, za katero pa so izvedeli šele, ko je bil plakat že natisnjen. Prav tako zagotavljajo, da pri izbiri fotografije niso sodelovali, vso odgovornost valijo na Občino Bastia Umbra, ki je pripravila prireditev. Na 3. in 24. strani SAVNA V HOTELU KLUB info V LIPICI SAMO 10 EUR 00386 5 734 16 44 •TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAK • POMLAJEVANJE KOŽE • ODSTRANJEVANJE ŽILNIH NEPRAVILNOSTI • ODSTRANJEVANJE PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI ZA PREDHODNA NAROČILA IN DODATNE INFORMACIJE POKLIČITE NA TEL: 00386 41 973 550 Powered by eiös) BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE Salon Ul. Petra Kozlerja 18, Sežana 2 Torek, 1. marca 2011 ALPE-JADRAN / UKVE - Večer slovenske kulture v Kanalski dolini Prireditev pod geslom Otroci za otroke navdušila polno dvorano Organizatorja SKS Planika in Glasbena matica v sodelovanju z zavodom Ingeborg Bachmann UKVE - »Otroci za otroke« je bilo geslo letošnjega izredno uspelega večera slovenske kulture v Kanalski dolini. Dvorana bivše mlekarne v Ukvah je bila polna do zadnjega kotička in vsi so z navdušenjem sledili kulturnemu programu, ki sta ga pripravila SKS Planika in Glasbena matica v sodelovanju z večstopenjskim zavodom Ingeborg Bachmann in pod pokroviteljstvom Občine Naborjet-Ovčja vas ter Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino. Med gosti naj omenimo občinskega odbornika Danieleja Zellotha, ki je izpostavil prizadevanja občinske uprave in samega župana Alessandra Omana za ohranitev pouka slovenščine v okviru šolskega sistema Kanalske doline, predsednico videmskega odbora SKGZ Luigio Negro (zastopala je tudi deželnega predsednika Pavšiča), predstavnika organizacije nemške manjšine v Kanalski dolini Kanaltaler Kulturverien Alfreda Sandrinija, svoj pisni pozdrav pa so poslali predsednik SSO Drago Štoka, veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Iztok Mirošič in deželni odbornik Elio De Anna. Med samo prireditvijo so na oder prvi stopili učenci osnovne šole iz Ukev, ki so pod vodstvom učiteljic Alme in Eve zapeli Prešernovo Zdravlji-co, nato pa predstavili dve krajši lepljenki, Rad bi in Svet v barve ujet, ki so ju sami napisali. Otroci osnovne šole iz Žabnic, ki jo bodo v naslednjem šolskem letu zaradi premajhnega števila vpisov zaprli, so v okviru projekta poučevanja slovenščine Tri roke pod taktirko učiteljice Jane kot »paglavčki iz Žabnic« prikazali kratek odsek šolskega dne. Za glasbeno popestritev večera, ki ga je povezovala Anna Wedam, so poskrbeli pianisti in harmonikarji Glasbene matice, ki jih je vodil učitelj Manuel. Kulturni program so sklenili gostje iz Koroške, skupina SPD Srce iz Dobrle vasi, z lutkovno igro Skozi čas. Številno publiko, ki je navdušeno sledila kulturnemu večeru v Ukvah, pa je nagovoril predsednik SKS Planika Rudi Bartaloth. Opozoril je na finančno in kadrovsko problematiko poučevanja slovenskega jezika v šolah Kanalske doline. Tu je k pouku slovenščine prijavljenih približno 220 otrok. Število je primerljivo s tistim v dvojezični šoli v Špetru, razlika pa je v pedagoškem in vsebinskem pristopu, je dodal. Bartaloth se je spomnil tudi desetletnice zaščitnega zakona za Slo- SLOVENIJA »Sestavljanje dokumentov ni Otroci so bili glavni protagonisti petkovega večera v Ukvah in so bili zato upravičeno deležni glasnega aplavza polne dvorane vence v Italiji in poudaril pomen njegovega 12. člena, ki predvideva poučevanje slovenščine na šolah v vi-demski pokrajini, predvsem pa 21. člena, ki je namenjen gospodarskemu raz- voju. Njegovo namensko in pravilno izvajanje bi po Bartalothovem mnenju spodbudilo še kako potrebno ekonomsko rast teritorija. Predsednik SKS Planika je organizacijo nemške skupnosti Kanaltaler Kulturverein tudi povabil k sodelovanju, saj lahko obe manjšini z združenimi močmi uresničita marsikaj koristnega za celotno Kanalsko dolino. (NM) KRAS - Premier Pahor »Rešitve v okviru pravnega reda EU« LJUBLJANA - Pri iskanju rešitev za nastale spremembe v strukturi lastnikov nepremičnin na območju slovenskega Krasa moramo upoštevati možnosti, ki jih dopušča pravni red, je včeraj v DZ povedal premier Borut Pahor. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo medresorska skupina pravočasno povedala, kakšne sklepe bi lahko glede te problematike sprejela Slovenija. Poslanec SLS Franc Bogovič je premierja Pahorja vprašal, ali vlada spremlja spremembe v strukturi lastnikov nepremičnin in posledično prebivalstva na vseh obmejnih območjih in konkretno na obmejnem območju z Italijo in slovenskem Krasu. Zanimalo ga je, kaj bo vlada storila za to, da bo hitro, pravočasno in ustrezno poskrbela za zaščito slovenske kulture, kulturne krajine in jezika na slovenskem Krasu. Ob tem je predlagal, naj Slovenija takoj sproži postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s trgom nepremičnin pri Evropski komisiji. Pahor je spomnil, da je vlada sredi februarja ustanovila posebno medresorsko skupino. Ta bo opravila analize in dorekla ukrepe, ki bodo upoštevali gospodarske procese v obmejnih pasovih z Italijo in Avstrijo. Predsednik vlade pričakuje, da bo omenjena skupina pravočasno povedala, kakšne sklepe bi lahko Slovenija sprejela znotraj možnosti, ki jih dopušča pravni red. Dejal je še, da mora Slovenija na podlagi načela prostega pretoka kapitala zagotavljati možnost nakupa za vse državljane EU. Poleg splošne zaščitne klavzule, za uvedbo katere lahko Slovenija zaprosi do 1. maja, pa na trgu z nepremičninami obstaja tudi možnost uvedbe nekaterih drugih zaščitnih ukrepov in nadzornih mehanizmov, ki so v sektorski zakonih in predpisih, je povedal. Civilni iniciativi Kras in za Primorsko sta konec januarja na vlado naslovili pobudo, naj pri Evropski komisiji sproži postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s trgom nepremičnin. Opozorili so, da so cene nepremičnin na Krasu zaradi povpraševanja predvsem italijanskih kupcev narasle tudi za sedemkrat, zato si domačini ne morejo več privoščiti nakupa zemljišč. Obenem opozarjajo tudi na tiho strategijo poitaljevančeva-nja obmejnega območja. (STA) VISCO - Spodbuno novico posredovalo združenje Terre sul confine V poveljstvu nekdanjega fašističnega kaznivo dejanje« taborišča bodo morda le uredili muzej LJUBLJANA - Pristojna državna tožilka je ocenila, da sestavljanje arhivskih dokumentov SDS, ki naj bi dokazovali obveščenost predsednika republike Danila Turka o bombnem napadu v Velikovcu, ni kaznivo dejanje, pravi pravosodni minister Aleš Zalar. Podatke je ministru posredovala generalna državna tožilka Barbara Brezigar potem, ko se je policija s pristojno državno tožilko posvetovala o sestavljanju arhivskih dokumentov. Tožilka je z oceno, da ne gre za kaznivo dejanje obvestila tudi policijo, je povedal Za-lar v izjavi za medije. Odločitev, ali bo v tem primeru prišlo do sodnega postopka ali ne, je sedaj odvisna od tega, ali se bo policija odločila za vložitev kazenske ovadbe kljub mnenju tožilke, ali pa se bo odločila, da zgolj sprejme poročilo in s tem seznani tožilstvo, pravi minister. Takrat pa bo tožilstvo tudi sprejelo dokončno odločitev. VIDEM - V stavbi, ki je gostila poveljstvo italijanskega taborišča v Viscu v južni Furlaniji, bodo končno morda uredili spominski muzej. Za to se nagiba domača občinska uprava, ki je vendarle prisluhnila tistim, ki si že dolgo časa prizadevajo za ohranitev zgodovinskega spomina nekdanjega fašističnega taborišča. Gre predvsem za združenje Terre sul Confine (Ozemlja na meji), ki ga vodi neutrudni profesor Ferruccio Tassin. Komanda taborišča je bila na sedežu nekdanje avstro-ogrske carinarnice, ki jo je Deželni zavod za spomeniško in kulturno dediščino zaščitil, kar je naredil tudi z delom območja, kjer je bilo nekoč taborišče. Občina Visco (desna sredina) je v stavbi nekdanje carinarnice in komande taborišča načrtovala ljudska stanovanja, načrtu pa se je odpovedala zaradi protestov združenja profesorja Tassina in predvsem zaradi sklepa spomeniškega varstva Furlanije-Julij-ske krajine. Poslopje nekdanje avstro-ogrske carinske uprave, kje je bil sedež poveljstva taborišča v Viscu / ALPE-JADRAN Torek, 1. marca 2011 3 MANJŠINA - Skupno stališče SSO in SKGZ Slovenščina mora biti doma tudi v »novih« gorskih skupnostih Vprašanje zadeva predvsem upravno življenje v videmski pokrajini TRST - Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza sta skrbno proučila deželni zakonski predlog (ima št. 150), ki ga je pripravil in v odobritev predložil deželni odbor. SKGZ in SSO sta vedno zagovarjala stališču, da so za splošni razvoj naše dežele gorske skupnosti nujno potrebne, ker so hriboviti kraji vedno v težkem in večkrat tudi zapostavljenem položaju. Prebivalstvo visokogorskih krajev ima težko življenje in to ne velja samo za našo deželo, ampak za vse dežele, ki imajo v Italiji, pa tudi drugje po Evropi, nelahke razmere za svoj socialnoekonomski in splošni razvoj. SSO in SKGZ sta kot civilni organizaciji zato vedno bila ob strani vsem, ki so se trudili v teh krajih za svoj obstoj in razvoj, in to tudi na socialnem ter kulturnem ter splošno civilnem področju. Dostojno življenje v gorah mora biti omogočeno vsem, ki tam živijo, še posebej pa mora omogočiti mladim generacijam, da se posvetijo svojemu delu in življenju v teh krajih, ne da bi pri tem bile v stalni bojazni za svoj obstoj in nemoteno in človeka dostojno življenje. Sedež gorske skupnosti v Špetru v Beneški Sloveniji SKGZ in SSO zato v tem smislu vsestransko podpirata delovanje gorskih skupnosti in si bosta v tem smislu tudi sama prizadevala in po svojih močeh prispevala splošnemu ekonomskemu in socialnemu razvoju zainteresiranih območij. Glede delovanja gorskih skupnosti se SKGZ in SSO s posebno pozornostjo ozi- rata na 4. in tudi 7. člen zakonskega predloga št. 150 in pri tem jasno poudarjata nujnost, da se v vseh Gorskih skupnostih, tudi tistih, ki bi v eni ali drugi obliki dobile možnost delovanja v okviru ali blizu obstoječih pokrajinskih ustanov, dosledno spoštuje in zagotavlja pravico občevanja v slovenskem jeziku. ZGODOVINA - Delo razkrilo »napako« občine Bastia Umbra Italijani, ki streljajo slovenske talce, postali »Slovani«, ki ubijajo Italijane ■ ^ i., ^ BASTIA UMBRA ORNO DEL rn memoria delle vittime delte Foibe e deLLesudo giuLiano-daUnata jn COl ^ ¿üriS coLLaborazione n rUNIONE DEGLIISTRIAKI CINEMA ES PER IA ore1Q,0Q LJUBLJANA - Namerna napaka, pomota ali površnost, dejansko pa grobo pot-varjanje zgodovine. Tako izpade barvni plakat, ki ga je Občina Bastia (pokrajina Perugia) natisnila ob nedavnem spominskemu dnevu na fojbe in množični odhod Italijanov iz Istre in Dalmacije. »Napako« je kot poročamo na goriški strani razkrila Civilna iniciativa za Primorsko, obelodanila pa Sobotna priloga časnika Dela, ki plakat in tozadevno fotografijo objavlja v sklopu članka Spomenke Hribar z naslovom Primorska, kdo bo tebe ljubil? Na fotografiji plakata italijanske občine so razločno vidni vojaki, ki streljajo talce. Plakat tako ali drugače sugerira, da naj bi šlo za partizane, ki streljajo italijanske civiliste. Dejansko pa je to italijanska fotografija streljanja slovenskih talcev. Gre za dogodek v vasi Dane v Loški dolini, na Križni gori, 31. julija 1942, žrtve pa so: Franc Žnidaršič, Janez Kranjc, Franc Škerbec, Feliks Žnidaršič in Edvard Škerbec. Streljajo seveda italijanski vojaki. Če ne bi šlo za tako resno stvar, kot je streljanje civilistov, bi se Italijanom lahko smejala vsa Evropa! Manipuliraj tako dolgo in tako daleč, da sam padeš v svojo krivdo! Ta »napaka« je simptom italijanskega zakrivanja lastne krivde, ki nevarno omogoča vznikanje novega fašizma in ekspanzije na naše ozemlje, piše v Sobotni prilogi slovenskega dnevnika Spomenka Hribar. Fotografijo streljanja talcev v Loški dolini (hranijo jo v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine) je posnel fotograf, ki je spremljal italijansko vojsko med okupacijo Slovenije ali je bil celo vojak. Fotografija je bila nato objavljena v italijanskih in slovenskih zgodovinskih knjigah in priročnikih. Posnetek je nedvoumen, saj se italijanske vojake jasno spozna po šlemih, razen da ni pobudnik plakata mislil, da so se slovenski partizani pred streljanjem namerno preoblekli v italijanske uniforme... Odborništvo za kulturo občine v Umbriji v plakatu navaja, da so spominski dan obeležili skupaj s tržaškim ezulskim združenjem Unione degli Istriani (Unija Istranov), pri katerem bi morali to znano fotografijo očitno poznati. Za kroniko naj dodamo, da občinsko upravo v Bastii Um-bri vodi desnosredinska koalicija, ki je kot častnega gosta na spominski prireditvi povabila znanega boksarskega prvaka Nina Benvenutija, ki je po rodu iz Izole. www.primorski.eu1 Tu gre za 32 občin, ki so bile kot dvojezične priznane tudi z dekretom predsednika italijanske republike in na območju katerih mora biti pravica do uporabe slovenskega jezika zagotovljena na vseh nivojih, to je v odnosu z oblastmi kot tudi posamično v odnosu do gorske skupnosti same. Tu gre vzeti v poštev predvsem pravico do uporabe slovenskega jezika v vseh svetih Gorskih skupnosti kakor tudi v odnosu do vodilnih organov le-teh. Ta pravica mora biti posebej zagotovljena v morebitni nadstrukturi gorskih skupnosti, ki bi zajela predvsem občine in kraje v Benečiji, Reziji, Terski in Kanalski dolini. Pravico do rabe slovenskega jezika v vseh teh organih zagotavlja tudi republiška ustava (6. člen), deželni statut (3. člen), državni zaščitni zakon za našo manjšino, deželni zaščitni zakon ter razni mednarodni sporazumi ter listine evropskih konvencij. SKGZ in SSO bosta delovanju gorskih skupnosti skrbno sledila in sproti opozarjala na vsakršno morebitno kršenje vseh prej naštetih zakonov in mednarodnih sporazumov. GOTTARDO (LS) »Tretji mandat za župane nemogoč« VIDEM - Stranka Ljudstva svobode ne bo predlagala nobenega deželnega zakona, ki bi določal tretji županski mandat za večje občine v Furlaniji-Julijski krajini. To zagotavlja strankin deželni koordinator Isidoro Gottardo, ki priznava, da ni ne tehničnih in tudi ne političnih pogojev za takšen zakon. Gottardova izjava prihaja več kot teden dni po stališču vodje deželnih svetnikov Berlusconijeve stranke Danieleja Galassa, ki je dal razumeti, da je zakon za tretji županski mandat še vedno mogoč. V resnici pa ni nikoli bil, priznava včeraj Gottardo, po katerem bi morali takšen zakon odobriti že pred letom dni. Sedaj je uradno in dokončno, da se Roberto Dipiazza spomladi poslavlja od županskega stolčka. V tržaškem Ljudsku svobode se še naprej prepirajo o njegovem nasledniku. CELOVEC - Dvojezični krajevni napisi Ostermayer spet na Koroškem Danes z župani dvojezičnih občin, jutri s predstavniki NSKS, ZSO in SKS Državni sekretar v uradu avstrijskega zveznega kanclerja Josef Ostermayer bo danes in jutri spet na Koroškem CELOVEC - Pred vnovičnimi pogajanji državnega sekretarja Josefa Oster-mayerja iz urada zveznega kanclerja danes in jutri na Koroškem, je Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) včeraj izrecno pozdravil dejstvo, da so se v notranjo manjšinsko razpravo o dvojezičnih krajevnih napisih vključile tudi mladinske organizacije. »Ni dosti, da samo govorimo o tem, da je mladina naša bodočnost, treba jo je vključiti in ji dati vse možnosti za sodelovanje ter soodločanje,« je v tiskovni izjavi poudaril podpredsednik NSKS Danilo Katz in predlagal, da se v kratkem izvede skupno srečanje vseh osrednjih političnih in mladinskih organizacij koroških Slovencev, saj bo mladina nosila izsledke pogajanj. »Zato je potrebno, da tudi soodloča,« je še pristavil podpredsednik NSKS, ki si predvsem želi stvarno razpravo o problematiki dvojezičnih tabel znotraj manjšine. Kot je znano, so mladinske organizacije po različnih razlagah skupnega predloga treh političnih organizacij koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS), ki predvideva dvojezične napise v 273 krajih na južnem Koroškem, na predsednike vseh treh organizacij, Valentina Inzka, Marjana Sturma in Bernarda Sadovnika, naslovile oprto pismo, v katerem zahtevajo, naj ne odstopajo od predloga 273 dvojezičnih krajev, ki naj bi dobili dvojezičen krajevni napis. Za podkrepitev svoje zahteve so slovenske mladinske organizacije (študentski klubi, Mlada EL, katoliška mladina itd.) oblikovali še spletno pobudo »Skupaj smo močnejši«, ki je naletela na široko podporo. Samo v zadnjih treh dneh je zahtevo mladine podpisalo nekaj sto oseb. Mladinska pobuda se je pojavila v javnosti pred drugim krogom pogajanj o vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel z državnim sekretarjem Ostermayerjem danes in jutri v Celovcu. Sestal se bo z župani dvojezičnih občin in predsedniki deželnoz-borskih strank, jutri dopoldne pa že drugič tudi s predstavniki slovenskih političnih organizacij. Le-ti so se po objavi skupnega predloga o 273 tablah znašli pod hudim pritiskom zvezne kot tudi deželne politike, ki o takšnem predlogu nočeta nič slišati. Tudi koroški mediji podpirajo deželno politiko, ki hoče čim manj dvojezičnih tabel na južnem Koroškem. Slovenska mladina zato v odprtem pismu podpira politično vodstvo manjšine, ko meni, da so politični predstavniki koroških Slovencev s tem, da so predložili skupni predlog za rešitev vprašanja dvojezične topografije in drugih odprtih vprašanj, storili pomemben korak, ki obenem pomeni tudi napredek. »Prosimo vas, gospodje. Ta papir, ki ste ga sklenili (273 dvojezičnih krajevnih napisov), ni le eno število, to ni predlog, ki bi ga potegnili kar tako iz žepa. Predlog temelji na Avstrijski državni pogodbi, na ustavi Republike Avstrije in na odločbah ustavnega sodišča! Ne odmaknite se od tega predloga niti za milimeter, ker bi s tem naknadno potrdili kruto asimilacijsko politiko vse od koroškega plebiscita 1920! Če pa se mislite umakniti, potem pa je najbolje, da se umaknete tudi s svoje politične funkcije,« je poudarjeno v odprtem pismu vsem trem predsednikom. Ivan Lukan 4 Torek, 1. marca 2011 GOSPODARSTVO EU - V Bruslju pripravljajo ukrep za lažje financiranje velikih omrežij Za velike infrastrukturne projekte denar iz proračuna Predlog o »projektnih obveznicah« je od včeraj v razpravi, ki bo trajala do 2. maja GIBANJA - Januarska rast cen se je nadaljevala tudi februarja Mednarodne napetosti rušijo tržna ravnovesja in netijo inflacijo BRUSELJ - Evropska komisija pripravlja ukrep, ki bi omogočil financiranje velikih infrastrukturnih projektov s pomočjo sredstev iz proračuna Evropske unije. Cilj uvedbe tako imenovanih projektnih obveznic je pomagati zasebnim projektnim podjetjem, da pritegnejo kapitalske naložbe vlagateljev, kot so pokojninski skladi, banke, zavarovalnice itn. Projektne obveznice bi po načrtih Bruslja izdajalo podjetje, ki je zadolženo za določen projekt. Da bi izboljšali njihovo boniteto in privlačnost projekta za zasebne vlagatelje, kot so pokojninski skladi ali zavarovalnice, pa bi Evropska unija in Evropska investicijska banka (EIB) zagotovili poroštva, da bo investicija povrnjena. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je ob predstavitvi predloga poudaril, da je za naložbe v nova energetska, prometna in telekomunikacijska omrežja do leta 2020 potrebnih od 1500 do 2000 milijard evrov. Zasebni vlagatelji so zaradi finančne krize zadržani do naložb v dolgoročne projekte, ki ne prinašajo takojšnjega dobička in pri katerih lahko traja desetletja, preden se povrne začetna investicija. Vlade pa so osredotočene na krpanje lukenj v javnih financah in ne na dolgoročne investicije. V času proračunskega varčevanja je zato potreben »pameten pristop«, ki bo pritegnil zasebne naložbe v projekte, zanimive za širšo javnost, je poudaril komisar Rehn. Ob tem je izpostavil, da EU sama ne bo izdajala obveznic in da se te pobude ne sme zamenjevati z emisijami »evroobveznic«. Predsednik EIB Philippe Maystadt je pojasnil, da bo pri tem načinu financiranja določena zgornja meja sredstev, ki jih bo morala povrniti EU v primeru propada projekta, tako da bo že od začetka jasno, kakšna bo maksimalna obremenitev evropskega proračuna. O tem predlogu je Evropska komisija včeraj začela javno posvetovanje, ki bo potekalo do drugega maja. 11. aprila bo komisija skupaj z EIB pripravila tudi konferenco o njem. Na podlagi zbranih mnenj bo komisija nato pripravila predlog za izvajanje tega ukrepa. Zamisel o »projektnih obveznicah« sicer ni nova. Podobno idejo je že leta 1993 predstavil tedanji predsednik Evropske komisije Jacques Delors. Evropska komisija načrtuje, da bo končni predlog predstavila junija in da bo pobuda zagnana v letu 2014. (STA) EU - Največ med državami članicami V Sloveniji 69% ljudi živi v samostojnih hišah BRUSELJ - Med državami članicami EU ima Slovenija največji delež prebivalcev, ki živijo v samostojnih hišah - 69 odstotkov, v raziskavi ugotavlja Eurostat. Na ravni unije sicer 42 odstotkov ljudi živi v stanovanjih, 34 odstotkov v samostojnih hišah, 23 odstotkov pa v vrstnih hišah. Vrste bivališč, v katerih ljudje živijo, se med državami članicami močno razlikujejo. V 12 državah je najpogostejša vrsta bivališča samostojna hiša, v desetih stanovanje, v petih pa vrstna hiša. Največji delež prebivalcev, ki živijo v samostojnih hišah, ima Slovenija - 69 odstotkov. Več kot polovica prebivalstva živi v hišah še na Madžarskem (68%), v Romuniji (61%), na Danskem (58%) in Švedskem (51%). Več kot polovica ljudi živi v stanovanjih v Latviji (66%), Esto- niji in Španiji (65%), Litvi (58%), Grčiji (56%), na Češkem, v Nemčiji in Italiji (53%). V vrstnih hišah pa živi največ ljudi na Nizozemskem, v Veliki Britaniji (61%) in na Irskem (58%). Raziskava je tudi pokazala, da vsak šesti Evropejec živi v pretesnem stanovanju. Najmanjši delež takšnih je na Cipru (1%), Nizozemskem (2%), v Španiji (3%) in na Irskem, v Belgiji in na Malti (4%), največ pa v Latviji (58%), v Romuniji, na Madžarskem (55%), na Poljskem, v Litvi (49%) in v Bolgariji (47%). Eurostat še ugotavlja, da 16 odstotkov Evropejcev živi v bivališču, v katerem pušča streha, sedem odstotkov jih meni, da je njihovo stanovanje pretemno, štirje odstotki živijo v stanovanju brez stranišča, trije odstotki pa brez kopalnice. (STA) ENERGIJA - Prototip visokotoplotne črpalke V Pordenonu preizkušajo ogrevanje, ki ne onesnažuje PORDENON - Iz Pordenona prihaja primer konkretnega sodelovanja med javnim in zasebnim, na osnovi katerega bo mogoče znatno omejiti onesnaženost mestnega zraka in torej zaščiti zdravje ljudi. Javni subjekti, kot so ministrstvo za okolje, tržaški AREA Science park in pordenonski občina in pokrajina, bodo zagotovili finančne vire za inovativne tehnološke rešitve, kakršne ponujata podjetji STP in Rhoss. Pordenon se je odločil za nov način reševanja problema onesnaženosti zraka s prašnimi delci PM10 in v šolskem centru Centro studi začel eksperimentiranje toplotne črpalke na visoko temperaturo. Ta jamči 70 do 75 odstotkov obnovljive energije, ki lahko postane tudi sto odstotna, če jo opremimo s sončnimi celicami. Tovrstna črpalka segreva vodo na najmanj 75 stopinj Celzija, njena prednost pa je ta, da lahko z njo nadomestimo že obstoječe peči za centralno ogrevanje. Projekt je zasnovalo podjetje STP, ki je nastalo kot spin off v tržaškem znanstvenem parku, izvedlo pa ga je podjetje Rhoss. Sicer pa sodi v program AREA Science parka za proizvodnjo in učinkovito rabo energije ENERPLAN, ki ga sofinancira ministrstvo za okolje in konkretno podpirata pordenonski lokalni upravi. Sedanjih toplotnih črpalk ni mogoče uporabljati pri centraliziranih ogrevalnih sistemih z grelci, saj niso sposobne segreti vode na dovolj visoko temperaturo. Nova rešitev pa zagotavlja temperaturo do 80 stopinj Celzija in zato lahko nadomesti obstoječe ogrevalne peči. V Pordenonu instaliran prototip je s svojo zmogljivostjo presegel pričakovanja, tako da testiranje odpira perspektivo uvajanja tovrstnega neonesnažujočega gretja v zameno za tradicionalne sisteme. Primarni trg za toplotne črpalke na visoko temperaturo so že obstoječa mestna poslopja (stanovanjske stavbe, zgodovinske palače, šole, bolnišnice itn.) in industrijski objekti, ki so poleg avtomobilskega prometa največji onesnaževalci zaraka v mestih. SEJMI - Od 18. do 21. marca v Trstu Po kakovostno olje na sejem Olio Capitale TRST - Bliža se letošnja izvedba sejma ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale, ki ga letos prireja tržaška Trgovinska zbornica oziroma njeno posebno podjetje Aries, potekal pa bo kot vedno doslej na sicer dotrajanem, a nekoliko polepšanem tržaške sejmišču pri Montebellu. Tudi tokratna izvedba bo poleg izbora najboljših domačih in tujih vzorcev oljčnega olja ponudila tudi nekaj zanimivih novosti. Med njimi bo na primer čaj iz lističev oljčnega drevesa, čokolada z oljčnim oljem, predvsem pa namizne oljke, ki jih bodo lahko razstavljalci letos ne samo razstavili, ampak tudi prodajali. Kuharski mojstri, ki bodo animirali sejemsko dogajanje, pa bodo imeli na voljo žlahtno surovino za svoje izvirne krožnike. Poraba oljčnega olja se v svetu veča, poznavalci pa napovedujejo, da se bo z njo povečalo tudi povpraševanje po najbolj kakovostnih oljih, kakršna se predstavljajo prav v Trstu. Za podrobnejše informacije o letošnjem sejmu se lahko interesenti povežejo na spletno stran www.oliocapitale.it. Slovensko gospodarstvo lani z 1,2-odstotno rastjo LJUBLJANA - Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je lani realno okrepil za 1,2 odstotka. Po podatkih državnega statističnega urada je bila v zadnjem lanskem četrtletju gospodarska rast v četrtletni primerjavi 0,6-odstotna, v med-letni primerjavi pa 2,1-odstotna. Vrednost slovenskega BDP je lani v tekočih cenah dosegla skoraj 36,1 milijarde evrov, kar je zneslo 17.602 evra na prebivalca. Gospodarsko rast je poganjal izvoz, ki se je v primerjavi z 2009 povečal za 7,8%, predvsem na račun 10,2-odstotne krepitve izvoza blaga. Uvoz se je okrepil za 6,6%, zunanjetrgovinski saldo Slovenije pa je k rasti BDP prispeval 0,8%. EVRO 1,3834 $ +0,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. februarja 2011 TRST - Gibanje cen življenjskih potrebščin je februarja poleg običajnih sezonskih dejavnikov zaznamovalo predvsem zvišanje cen nafte na svetovnih trgih, nadaljuje pa se tudi rast cen hrane. Evropski statistični urad Eurostat je včeraj sporočil dokončno oceno januarske inflacije, medtem ko bodo prve ocene o februarski znane danes. Države območja evra so januarja na letni ravni zabeležile 2,3-odstoten dvig cen, kar je za 0,1 odstotne točke manj od prvotne ocene, vendar največ po oktobru leta 2008. V celotni uniji je bila inflacijska stopnja 2,7-odstotna. Januarja lani je bila letna stopnja inflacije v območju evra 0,9-odstotna, v sedemindvajseterici pa 1,7-odstotna. Inflacija se je tako v teku leta krepila in je sedaj nad srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke (ECB), ki je nekoliko pod dvema odstotkoma. Dvig cen spodbujajo predvsem cene hrane in energije oz. surovin, medtem ko notranjih cenovnih pritiskov iz gospodarstva ob še vedno zadržani rasti ni. Na mesečni ravni so se cene v območju evra januarja znižale za 0,7 odstotka, v celotni uniji pa za 0,4 odstotka. Januarja se je inflacija na letni ravni zvišala v večini članic EU, za katere ima Eurostat podatke. Padec so zabeležili le v Latviji (-3,3%), na Irskem (-2,4%), v Litvi (-0,3%) in na Slovaškem (-0,2%). Najvišjo stopnjo inflacije so v prvem mesecu letošnjega leta zaznale Madžarska (6,2%), Poljska (3,9%), Velika Britanija (3,5%) in Luksemburg (3%). V Sloveniji je inflacija januarja na letni ravni znašala 1,8 odstotka, februarja pa po najnovejših podatkih državnega statističnega urada dva odstotka. V Italiji je bila januarja raven inflacije 1,9-odstotka, februarja pa 2,1-odstotna. K letni stopnji inflacije v območju evra so januarja največ prispevale cene v skupinah transport (+5,1%), stanovanje (+4,5%) in alkohol in tobačni izdelki (+3,7%). Cene pa so se znižale v skupinah oblačila in obutev(-0,6%), komunikacije (0,2%) in rekreacija in kultura (-0,1%). Podobno je bilo tudi gibanje življenjskih stroškov v mesečni primerjavi. valute evro (povprečni tečaj) 28.2. 25.2. ameriški dolar japonski jen 1,3834 113,26 90912 1,3762 112,52 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 39,9015 62,6300 9,0513 39,8230 62 3760 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti int 7,4564 0,85280 7,4553 0,85530 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 8,7445 7,7090 8,8320 7,7640 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 24,353 1,2840 24,479 1 2799 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TAnnt 15,6466 270,72 15,6466 272,81 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,9548 1,3535 3,9709 1 3487 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3601 1,9558 1,3577 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,2057 3,4528 4,2125 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7045 2,2932 0,7048 2,2853 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 2122 290,00 2 1975 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,4279 7,4250 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 28. februarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,26150 0,31050 0,46400 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,13500 0,17000 0,24000 - EURIBOR (EUR) 0,862 1,088 1,371 - ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 32.822,17 € +39,59 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 28. februarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,40 IMTTTDCI IDDDA 3 Cfll +1,22 KRKA 1 1 IKA KOPER 61,10 1510 +0,03 -0,49 +1 34 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 160,20 245 10 -0,53 TELEKOM SLOVENIJE 83,65 +0,45 -2,73 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 43,00 AERODROM LJUBLJANA 16,90 DELO PRODAJA 23,00 rrm on nn +1,20 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 15,99 +0,00 +19 35 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,01 10,20 KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,20 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI 1 IS IIMBI IANA 13,00 7,99 24,29 -3,35 +4,43 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 350,00 79,50 185 00 -0,28 -1,24 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 93,00 17,50 +2,20 +1,04 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 28. februarja 2011 +0,71 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,163 104,90 1650 +2,02 +2,34 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,532 +0,61 -1,71 -1 73 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,9655 2,934 -0,14 EDISON ENEL ENI 0,907 4,322 1765 +3,95 +0,75 FIAT FINMECCANICA 6,725 +0,51 -0,81 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,06 16,42 -0,06 +0,80 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,45 1027 +0,49 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,52 +0,88 +0,90 +1 35 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,662 7,67 2 216 +0,07 +1 00 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,84 15 26 +1,04 +1 46 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,59 +2,49 +1 28 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,964 9,30 1132 +1,14 TENARIS TERNA 16,39 +2,91 -0,24 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,346 0,0848 +0,78 +4,69 UNICREDIT 7,32 1,863 +0,34 -0,59 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 96,90 $ -0,07 IZBRANI BORZNI INDEKSI 28. februarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 818,83 -0,35 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.241,04 -0,42 FIRS, Banjaluka RAIAY 1 ^ RiV\nrnrl 1.016,71 1.783,13 -1,27 +0,53 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 763,80 311,49 +0,39 +0,16 bifx, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.670,47 2.578,55 -1,15 +0,72 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.230,58 2.351,81 +0,83 +0,24 S&P 500, New York 1.327,16 +0,55 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.341,30 7.272,32 5.994,01 +1,07 +1,21 -0,12 CAC 40, Pariz 4.110,35 +0,98 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.895,82 1.244,10 3.013,87 +0,48 +0,23 +0,97 Nikkei, Tokio 10.624,09 +0,92 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.010,51 2.905,46 -0,48 +0,93 Sensex, Mubaj 17.823,40 +0,69 / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. marca 2011 5 LIBIJA - Po ZDA in ZN tudi EU potrdila sankcije proti režimu Mednarodna skupnost krepi pritisk na Gadafija ZDA razmišljajo o možnosti izgnanstva za libijskega voditelja - A on vztraja: Moji ljudje me ljubijo TRIPOLI/ŽENEVA/WASHINGTON - Pritisk na libijskega voditelja Moamerja Gadafija narašča. Svet ZN za človekove pravice v Ženevi je dal jasno vedeti, da se mora nasilje nad civilisti v Libiji končati, EU pa je potrdila sankcije proti libijskemu režimu. Z vzhoda Libije poročajo o posredovanju libijskih zračnih sil, na zahodu pa naj bi protestniki prevzeli nadzor nad novimi mesti. Po ZDA in Združenih narodih je včeraj tudi Evropska unija potrdila sankcije proti libijskemu režimu z Gadafijem na čelu. Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja, prepoved potovanja v unijo in embargo na orožje, so povedali v madžarskem predsedstvu EU. EU je sledila odločitvi o sankcijah ZDA in VS ZN, uvedla pa je tudi nekatere dodatne sankcije. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je medtem v Ženevi, kjer se je začelo spomladansko zasedanje Sveta ZN za človekove pravice, pozvala k nadaljnjim ukrepom za končanje krize v Libiji in se izrekla za kaznovanje libijskega vodstva zaradi nasilja nad prebivalstvom. Gadafija in njegove sodelavce je treba poklicati na odgovornost, je dejala Clintonova. "Čas je, da Ga-dafi odide, sedaj in brez nadaljnjega nasilja ali zavlačevanja," je še izjavila. Uradni viri v libijskem zunanjem ministrstvu so sicer izjave Clintonove komentirali kot dokaz, da so "ZDA vpletene v zaroto proti varnosti Libije". "To je očitno vmešavanje v notranje zadeve Libije," je dejal uradni vir v Tripoliju. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je na zasedanju sveta za človekove pravice, ki je bilo posvečeno predvsem Libiji, mednarodno skupnost pozvala, naj podpre reforme na Bližnjem vzhodu, hkrati pa je opozorila, da je treba še naprej budno spremljati razmere v Libiji, kjer potekajo spopadi med pripadniki Gadafije-vega režima in opozicijo. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle se je izrekel za "zamrznitev vseh plačil Libiji" za obdobje 60 dni, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je obsodil nasilje nad civilisti v Libiji in zahteval njegovo takojšnjo ustavitev. Svet ZN za človekove pravice je nagovoril tudi zunanji minister Samuel Žbo-gar in pozdravil resolucijo o Libiji, ki jo je svet sprejel minuli petek. Minister je tudi obsodil vse vrste nasilja proti miroljubnemu izražanju mnenja in združevanju ter poudaril, da gre za človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih je treba zaščititi. Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Luis Moreno-Ocampo je v Haagu medtem sporočil, da je sodišče že začelo preliminarno preiskavo o zločinih proti člo- Moamer Gadafi v enem svojih zadnjih nastopov ansa večnosti v Libiji. Kot je pojasnil, preučujejo navedbe o obsežnih sistematičnih napadih na civilno prebivalstvo. V krvavem zatrtju protestov naj bi bilo doslej ubitih najmanj tisoč ljudi, okoli 100.000 pa jih je pred nasiljem zbežalo iz države. ZDA po poročanju ameriškega časnika New York Times razmišljajo o tem, da bi razglasile prepoved poletov v zračnem prostoru nad Libijo. Cilj ukrepa bi bil preprečiti napade libijskih sil, zvestih Gadafiju, na prebivalstvo. ZDA naj bi se o predlogu pogovarjale s članicami EU in Nata. Washington tudi razmišlja o možnosti, da bi ameriška vojska začela motiti komunikacije med Gadafi-jem in njegovimi oboroženimi silami, ter o vzpostavitvi varnostnega koridorja za evakuacijo ljudi iz Libije v sosednja Egipt in Tunizijo. "Izgnanstvo je zagotovo ena možnost zanj (Gadafija), ki bi sprožila spremembo," je na vprašanje, ali bi bile ZDA pripravljene podpreti rešitev krize, ki bi bila povezana z Ga-dafijevim odhodom iz države, dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney. Carney sicer ni želel komentirati, ali bi bile ZDA pripravljene pospešiti Gadafijev odhod iz Libije. Gadafi je v nedeljo zvečer za srbsko televizijo Pink zatrdil, da nadzoruje prestolnico Tripoli in da je v državi varno. Dejal je tudi, da nima nobenega namena zapustiti Libije, za neredi v državi pa po njegovih besedah stoji teroristična mreža Al Kaida. Glede uvedbe sankcij VS ZN proti njegovemu režimu pa je Gadafi dejal, da je resolucija, ki jo je konec tedna sprejel VS ZN, "brez vrednosti". Včeraj pa je libijski voditelj za več tujih medijev zatrdil, da ga libijski narod ljubi, ter zavrnil trditve, da na ulicah prestolnice Tripoli po- tekajo demonstracije. Gadafi je še zanikal, da bi kdajkoli uporabil silo proti svojemu narodu. V Tripoliju se je včeraj zbralo nekaj sto protestnikov, ki so vzklikali gesla proti Gadafiju. Po navedbah očividcev se je protestni shod v četrti Tadžura začel po pogrebu enega od protestnikov, ki so ga minuli teden ubile prov-ladne sile. Varnostne sile naj bi se že pripravljale na posredovanje proti protestnikom, zato obstaja bojazen, da bodo v mestu znova izbruhnili spopadi. Z vzhoda države, ki je pod nadzorom upornikov, medtem poročajo o napadu libijskih letalskih sil na skladišča orožja. Lovska letala so napadla skladišča orožja v Adždabiji, 100 kilometrov južno od Bengazija, in odlagališče streliva v Radžmi, južno od drugega največjega libijskega mesta. V tretjem največjem libijskem mestu Misurata, kjer naj bi v nedeljo Gadafijevi nasprotniki prevzeli nadzor, pa so protivladni protestniki sestrelili helikopter in zajeli posadko. Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je v Bruslju dejal, da večina libijske nafte in plina ni več pod nadzorom Gadafije-vega režima. Komisar zato zavrača možnost prepovedi izvoza nafte iz Libije v članice EU. Pristanišče Tobruk na vzhodu Libije je deloma tudi obnovilo pošiljke nafte, kar je za zdaj umirilo cene nafte na svetovnem trgu. (STA) TUNIZIJA - Po Ghannouchijevem odstopu Essebsi novi začasni premier TUNIS - Potem ko je v nedeljo odstopil začasni tunizijski premier Mohamed Ghannouchi, je začasni predsednik države Foued Mebazza na ta položaj že imenoval 84-letnega Caida Essebsija. Essebsi velja za liberalnega politika in je v času predsednika Habiba Bourguibe, predhodnika odstavljenega predsednika Zina El Abdina Ben Alija, zasedal različne položaje v vladi. Med drugim je bil obrambni in zunanji minister. "Znan je po svojem domoljubju, zvestobi in pripravljenosti žrtvovati se v dobro domovine," je ob imenovanju Essebsija dejal začasni predsednik Mebazza. Gannouchi je v nedeljo po le šestih tednih na položaju odstopil, ob tem pa izrazil upanje, da bo njegov odstop pripomogel k stabilizaciji razmer v državi. V Tuniziji je sicer minuli konec tedna v protestih proti vladi umrlo pet ljudi, je potrdilo tunizijsko no- Caid Essebsi ansa tranje ministrstvo. Skupine Gannouc-hijevih nasprotnikov so se v Tunisu spopadle z varnostnimi silami, poleg petih mrtvih pa je bilo še 16 ljudi ranjenih. Iz središča tunizijske prestolnice so poročali tudi o ropanju in plenjenju trgovin. Protestniki, večinoma mladi, zahtevajo, da iz začasne vlade odidejo vsi ministri, ki so bili del Ben Alijevega režima. Ta je po množičnih protestih pobegnil iz države 14. januarja. (STA) V Iranu prijeli opozicijska voditelja? TEHERAN - V Iranu so prijeli opozicijska voditelja Mira Huseina Mu-savija in Mehdija Karubija, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na sporočila na spletnih straneh obeh voditeljev. Oba sta bila zaradi pozivanja k protivladnim protestom sicer že v hišnem priporu, zdaj pa naj bi ju skupaj z ženama odpeljali v zapor Hešmatija v Teheranu. Oba voditelja sta bila od protivlad-nih protestov v Teheranu 14. februarja v hišnem priporu. Vodja iranskega pravosodja ajatola Sadek Laridžani ju je zaradi spodbujanja k nemirom obtožil izdaje, v parlamentu pa so zahtevali celo, da se ju obesi. Do novice o njuni aretaciji in priprtju prihaja pred napovedjo novih protestov, do katerih naj bi prišlo danes. Toda predstavniki iranskega sodstva so sinoči novico o aretaciji Musavija in Karubija demantira-li. Mubaraku in družini prepovedan odhod v tujino KAIRO - Egiptovski vrhovni tožilec je včeraj nekdanjemu predsedniku Hosniju Mubaraku in njegovi družini prepovedal potovanja v tujino. Poleg tega je zahteval zamrznitev njihovega premoženja. Kot so sporočili s tožilstva, se prepoved potovanj nanaša na Mubaraka, njegovo soprogo Suzanne, sinova Ala in Gamala ter njuni soprogi. Mubarak, ki je Egiptu s trdo roko vladal skoraj tri desetletja, je odstopil 11. februarja po 18 dneh množičnih protivladnih protestov in oblast prepustil vojski. Skupaj z družino se je zatekel v egiptovsko letovišče ob Rdečem morju Šarm el Šejk. Medvedjev znova imenoval Kadirova na čelo Čečenije MOSKVA - Ruski predsednik Dmi-trij Medvedjev je včeraj znova imenoval Ramzana Kadirova za guvernerja Čečenije, nemirne ruske republike na Severu Kavkaza. Imenovanje 34-letnega Kadirova mora sicer še potrditi čečenski parlament, a bo to bolj ali manj zgolj še formalnost. Ramzan Kadirov se je na položaj povzpel leta 2004 po smrti očeta Ahmada Kadirova, ki je bil ubit v atentatu. Njegovo vodenje Čečeni-je je bilo uperjeno predvsem v boj proti islamskim upornikom, vendar pa ga obtožujejo tudi številnih kršitev človekovih pravic, mučenj in številnih izginotij tako upornikov kot političnih nasprotnikov. (STA) IRSKA - Po predčasnih volitvah Pogajanja o novi vladi DUBLIN - Na Irskem so se včeraj začela pogajanja o oblikovanju nove vlade, čeprav končni izidi petkovih volitev še niso znani, saj štetje glasov v treh okrožjih še poteka. Vlado bo skoraj zagotovo vodil vodja stranke Fine Gael, ki je zmagala na volitvah, Enda Kenny. Kot napovedujejo v stranki Fine Gael, se bodo glede oblikovanja vlade posvetovali "z laburisti in drugimi", vlado pa želijo oblikovati kar se da hitro, saj so pred Irsko težke naloge. Kenny je že napovedal, da si bo nova vlada skušala izpogajati boljše pogoje za 85 milijard evrov vredno posojilo EU in Mednarodnega denarnega sklada Irski, ki ga je bil Dublin prisiljen sprejeti novembra lani. Čeprav so se pogajanja o oblikovanju vlade že začela, pa še vedno ni jasno, koliko sedežev bo imela stranka Fine Gael v novem parlamentu. V treh okrožjih namreč še vedno niso prešteli glasov, tako da dvanajst poslanskih sedežev še ni zasedenih. Kljub temu je že jasno, da vladajoča stranka v parlamentu ne bo imela absolutne večine in bo prisiljena sklepati zavezništva. Po oceni številnih analitikov je najverjetnejša koalicija z laburisti. V parlament je bilo sicer izvoljenih precej neodvisnih poslancev, vendar pa bi bilo zanašanje na njihovo podporo za vlado po mnenju analitikov precej tvegano. Vodja laburistov Eamon Gilmore je povedal, da je njegova stranka pripravljena vstopiti v koalicijo s Fine Gael, vendar pa se pogajanja še niso začela. (STA) FRANCIJA - Po 20 letih Alain Juppe znova na čelu diplomacije PARIZ - Francoski predsednik Nicholas Sarkozy je v nedeljo za novega francoskega zunanjega ministra imenoval dosedanjega obrambnega ministra Alaina Jup-pea. Ta bo nasledil dosedanjo zunanjo ministrico Michele Alliot-Marie, ki je zaradi ostrih kritik zaradi svojih spornih povezav z nekdanjo oblastjo v Tuniziji odstopila. Kot je v nagovoru Francozem dejal Sarkozy, bo obrambno ministrstvo prevzel vodja njegove stranke v senatu Gerard Longuet. Michele Alliot-Marie je v nedeljo po vrnitvi iz Kuvajta francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju predala odstopno izjavo. Ob predaji odstopne izjave je sicer dejala, da ni storila ničesar napačnega. Kljub temu pa je postala tarča ostrih kritik zaradi svojih spornih povezav v Tuniziji, kjer se je mudila decembra lani, ko je tam že potekala ljudska vstaja, ki je kasneje odnesla dolgoletnega tunizijskega predsednika Zi-na el Abidina Ben Alija. Med sicer zasebnimi počitnicami je namreč Alliot-Marie-jeva uporabila letalo nekega poslovneža, tesno povezanega z Ben Alijem, poleg tega pa je po telefonu osebno govorila z nekda- njim tunizijskim predsednikom. Kasneje so prišli na dan še sporni poslovni interesi njene družine v Tuniziji. Dodatno ogorčenje je vzbudila mi-nistričina izjava le nekaj dni pred Ben Ali-jevim begom iz države, da bi lahko Francija Tuniziji pomagala pri urjenju med ljudmi osovražene policije, da bi bila ta bolje usposobljena zatreti protivladne proteste. Juppe je francosko diplomacijo vodil že med letoma 1993 in 1995 , v času predsednika Jacquesa Chiraca pa je bil med letoma 1995 in 1997 tudi predsednik vlade. (STA) KITAJSKA - Statistični urad Prebivalstvo rase počasneje PEKING - Prebivalstvo Kitajske se je lani povečalo na 1,34 milijarde, kar je za 6,3 milijona več kot leta 2009, je včeraj sporočil kitajski statistični urad. To je skromen prirastek, zato strokovnjaki že namigujejo, da bi Kitajska lahko omilila politiko enega otroka. Kitajska je imela lani po uradnih podatkih 1,341 milijarde prebivalcev. Podatki so izračunani na podlagi vzorčne raziskave, natančnejše podatke pa je pričakovati v prihodnjih mesecih, ko bo vlada objavila rezultate lanskega popisa. Podatki pričajo o počasnejši rasti kot v letu 2009 in strokovnjaki menijo, da bi to lahko politiko prepričalo, da bi omilila stroge omejitve pri načrtovanju družin. Kitajska vlada je leta 1979 uvedla omejitve, po katerih imajo družine v mestih lahko samo enega otroka, na podeželju pa dva. "Kitajsko prebivalstvo danes narašča zato, ker ljudje živijo dlje, ne pa zato, ker bi imeli veliko otrok," pojasnjuje strokovnjak za kitajsko prebivalstvo z univerze v Severni Karo-lini Cai Yong. Cai meni, da podatki kitajskega statističnega urada niso presenečenje, so pa na spodnji meji pričakovanj vlade. Zato bi lahko snovalci politike omilili omejitve pri načrtovanju družin in parom v nekaterih provincah dovolili imeti dva otroka, če bi to želeli, dodaja Cai. Rast prebivalstva Kitajske se upočasnjuje od leta 1987, ameriški urad za prebivalstvo pa napoveduje, da bo vrh doseglo leta 2026 pri nekaj manj kot 1,4 milijarde. Indija naj bi Kitajsko kot državo z največ prebivalci na svetu prehitela leta 2025. (STA) 6 Torek, 1. marca 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Delegati in gostje, med temi tudi predstavniki Zveze borcev iz Slovenije in Hrvaške, so do zadnjega napolnili dvorano Prosvetnega doma na Opčinah kroma VZPI - ANPI - Pokrajinski kongres na Opčinah z množico delagatov in gostov Združenje partizanov kot kritična vest družbe Razčlenjeno poročilo predsednice Stanke Hrovatin - V orgnizaciji vse več mlajših »Ni prihodnosti brez zavesti o preteklosti.« Ta citat predsednika Republike Italije Giorgia Napolitana je bil nekakšno vodilo glavnega poročila na 12. pokrajinskem kongresu Vsedržavnega združenja partizanov Italije VZPI-ANPI, ki je potekal v nedeljo v openskem Prosvetnem domu. In dejansko so tako glavno poročilo pokrajinske predsednice Stanke Hrovatin, kot pozdravi številnih gostov, posegi razpravljalcev in zaključno poročilo predstavnika vsedržavne-ga vodstva organizacije Emilia Riccija odražali željo in potrebo po neki kontinuiteti, ki naj poveže slavno epopejo osvobodilnega boja in odporništva ter iz njiju izhajajoče vrednote, ki so oplodile demokratično ustavo, z današnjimi težnjami in prizadevanji za jutrišnjo boljšo in pravičnejšo družbo. Kongres je v bistvu poudaril, da kot je treba zaščititi demokratično ustavo pred nenehnimi napadi, zavarovati osvobodilno in odporniško epopejo pred revizionizmi ter preprečiti poplitvitev plemenitih vrednot, tako je potrebna stalna in odločna politična akcija, ki naj zagotovi skladnejši družbeni razvoj in reši državo iz gospodarskih težav in moralnega propadanja.V tej akciji morajo odigrati VZPI-ANPI in druga demokratična združenja civilne družbe pomembno vlogo in v ta namen mora borčevska organizacija še naprej pomlajevati svoje vrste. Kongres, ki mu je predsedoval Štefan Čok v simboličen dokaz, da morajo mladi prevzemati odgovornosti, je uvedla pokrajinska predsednica Stanka Hrovatin, ki se je najprej s toplimi besedami spomnila svojega predhodnika Giorgia Marzija ter vseh tovarišev, ki so preminili od zadnjega kongresa, ter pozdravila vse prisotne, posebej pa predstavnike slovenskih in hrvaških partizanskih organizacij, katerih prisotnost potrjuje trdnost vezi, ki so se stkale že med osvobodilno borbo. Dejala je, da združenje, kot kritična vest družbe, noče nadomestiti političnih strank, želi pa doseči enotnost političnih in družbenih sil, ki se navezujejo na ustavo in ki so poklicane, da se enotno zavzamejo za obnovitev demokracije v tej državi. Poudarila pa je, da ni dovolj biti antifašist in demokrat, temveč se je treba za pravo demokracijo stalno boriti, kajti demokracija je samo tedaj, ko je participacija. Ob navajanju neštetih in zelo resnih problemov, ki tarejo italijansko družbenopolitično in gospodarsko življenje in na katere mora biti borčevska organizacija zelo pozorna, je predsednica prebrala tudi nekaj krajših poročil o nekaterih specifičnih ključnih temah, za katere je prosila nekatere svoje sodelavce. O gospodarskem in družbenem položaju, o brezposelnosti in drugih vprašanjih v tržaški pokrajini je pripravil poročilo pokrajinski tajnik sindikata CGIL Adriano Sincovich. Dokaj izčrpen je bil prispevek prof. Gaetana Data o vprašanjih univerze in raziskovalnih dejavnosti. Zgoniški župan Mirko Sardoč je pripravil poročilo o davčnem federalizmu, Dušan Kalc pa o sredstvih javnega obveščanja. V nadaljevanju svojega poročila, ki ga je pripravila delno v slovenskem in delno v italijanskem jeziku, je Stanka Hrovatin menila tudi nekaj spodbudnih dogodkov, ki dokazujejo, da se stvari, čeprav počasi, vendarle premikajo. Pri tem je omenila dvojezične osebne izkaznice, posebej pa je izpostavila pomen tako srečanja treh predsednikov v lanskem poletju v Trstu, kot nedavnega srečanja v Rimu med Turkom in Napolitanom, kar predstavlja pomembne korake na poti dobrososedskih odnosov in sodelovanja ter prijateljstva med Slovenijo in Italijo, kar bo prav gotovo vplivalo na reševanje vprašanj, ki zadevajo Slovence v Italiji in Italijane v Sloveniji. Potem ko je obsodila primere revi-zionizma in zgodovinske manipulacije v širšem pa tudi ožjem krajevnem prostoru ter opozorila na rastoče pojave ksenofobije, rasizma in nestrpnosti do drugačnih, je pozvala evropske parlamentarce, naj se pri EU in Svetu Evrope oblikujejo organi, ki naj moni-torirajo te pojave ter širijo vrednote evropskega odporništva. Ob tem se je tudi posebej zavzela za ustanovitev Doma odporni-štva v poslopju v Ul.Cologna, kjer je bil sedež posebnega policijskega inšpektorata za boj proti partizanom, ter za dokončno ureditev Parka spomina in miru na openskem strelišču, kjer so bili ustreljeni obsojenci drugega tržaškega procesa in številni talci. Predsedniško poročilo je bilo nadvse dobro ocenjeno. Mnoge njegove misli so povzeli tudi številni gostje, ki so pozdravili kongres. Po vrsti so pred mikrofon stopili deželni odbornik Vladimir Kosic, predsednica Tržaške pokrajine Teresa Bassa Poropat, tržaški poslanec Ettore Rosato, slovenska senatorka Tamara Blažina, pokrajinski tajnik Demokratske stranke Francesco Russo, predstavnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič, predstavnik mladinskega gibanja Demokratske stranke Matej Iskra, repenta-brski župan Marko Pisani, predstavnica zgoniške občine Nadja Debenjak, predstavnik miljske občine Giorgio Kosic, pokrajin- ska predsednica Združenja deportirancev ANED Dunja Nanut, predstavnik združenja političnih preganjencev ANPPIA Ljubo Su-sič, predstavnika Zveze borcev iz Rovinja Antonio Pisic ter iz Sežane Emil Škerl, predstavnik organizacije Tigr Lucijan Pelicon, predstavnik Mednarodnega odbora za Ri-žarno Ciril Ravbar, pokrajinski tajnik sindikata CGIL Adriano Sincovich, predstavnik videmskega VZPI Luciano Rapotez in predsednica SKD Tabor Živka Persič. (du.ka.) ZNANOST - Sissa in center Abdus Salam Nov doktorat iz matematike in fizike Namenjen je afriškim, azijskim in latinsko-ameriškim diplomantom Mednarodna šola za visoke študije Sissa in center za teoretsko fiziko Abdus Salam (ICTP) sta včeraj podpisala sodelovalni znanstveni sporazum, ki predvideva nov mednarodni doktorat matematike in fizike za afriške, azijske in latinsko-ameriške študente. Ob prisotnosti deželnega odbornika za izobraževanje, univerzo in raziskovanje Roberta Molinara, pokrajinske odbornice Adele Pino oz. občinskega odbornika Giorgia Rossija sta ravnatelj centra za fiziko Fernando Quevedo in ravnatelj Sisse Guido Martinelli tudi uradno potrdila željo po promociji podiplomskega študija in mobilnosti mladih raziskovalcev iz držav v razvoju. Sodelovanje med tržaškima znanstvenima ustanovama bo svoje sadove obrodilo že v prihodnjem šolskem letu 2011-2012, ko bodo talentirani študenti iz držav v razvoju lahko računali na zelo kakovostni izobraževalni iter, ki ga bo omogočila utrjena mreža mednarodnih odnosov, ki jih pleteta obe ustanovi. V Trstu bodo lahko znanstveniki z vseh koncev sveta koristili višjo kakovost izobrazbe in jo nato prenesli v svoje države ter na tak način tudi tam razvili trajnostno znanost. Podpisnika sta si bila edina, da je sporazum nov in zelo dragocen most z državami v razvoju. Dipiazza na srečanju • •• • I V • z novinarji in občani Novinarski krožek (na Korzu Italia 13 - prvo nadstropje) bo v torek gostil tržaškega župana Roberta Di-piazzo. Ob 17. uri bo namreč tržaški prvi mož srečal novinarje in občane, s katerimi se bo pogovoril o skorajšnjem koncu županskega mandata oziroma o obračunu preteklih let na čelu Občine Trst in o prihodnosti Trsta. Vprašanja mu bodo postavili predsednik Novinarskega krožka Roberto Weber in predsednik deželnega sindikata novinarjev Carla Musca-tella. Vstop je prost. SSk za samostojnost kraških sosvetov «Zahodni in vzhodni rajonski svet tržaške občine morata ostati ločena in samostojna. Res je, da imata v razmerju z ostalimi mestnimi okrožji manj prebivalcev, ne smemo pa pozabiti, da krijeta kraški okrožji zelo veliko površino. Zahodni obsega več kot 10 kvadratnih kilometrov, vzhodni pa celo 35 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja več kot polovico celotnega ozemlja tržaške občine, ki meri 85 kvadratnih kilometrov,« piše v sporočilu deželni svetnik SSk Igor Ga-brovec.Tržaško občinsko upravo poziva, naj čimprej potrdi število in obstoječo razmejitev rajonskih svetov, kot ji to dopušča novi deželni zakon in naj ne išče tudi v tem novih težav in sporov, ki jih že itak ne manjka. Stranka FLI še naprej podpira Antonioneja Tržaški pristaši Gianfranca Fi-nija bodo podprli kandidaturo Roberta Antonioneja za tržaškega župana, ne glede na to, če bo Antonione uradni kandidat Ljudstva svobode ali če bo kandidat občanske liste pod vodstvom dosedanjega župana Roberta Dipiazze. Odločitev je sporočil pokrajinski koordinator stranke Futuro e liberta Massimo Lobianco. Tržaško vodstvo Ljudstva svobode, ki se zavzema za kandidaturo Pietra Tononi-ja, je Lobianco označil za »družinsko vodeno občansko listo.« Tečaj o rezi oljke Kmečka zveza obvešča svoje člane, da prireja Pripravljalni odbor za ovrednotenje tržaškega ekstradevi-škega oljčnega olja tečaj o rezi oljke in deželni natečaj o rezi oljke z gojitveno stožčasto obliko. Tako tečaj kot natečaj predvidevata 18 ur in bosta potekala v Dolini v soboto, 12. marca, in nedeljo, 13. marca. Za potrebna pojasnila in vpis se zainteresirani lahko obrnejo na organizacijsko tajništvo -kontaktna oseba gospa Marisa Cepach (tel. 328/7682365, fax 040/3775840, mail marisa.cepach@regione.fvg.it). Naročniki pozor! Vsi, ki ste poravnali naročnino za leto 2011, lahko z dodatnimi 30 evri prebirate tudi elektronsko izdajo celotnega dnevnika, kjer koli ste! Podrobnosti na naši spletni strani www.primorski.eu na povezavi »v kioskih« / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. marca 2011 7 ČRNA KRONIKA - Skupna preiskava policije in karabinjerjev z uspešnim koncem V bližini Fernetičev prijeli avtorje treh odmevnih tatvin Proti Hrvaški prevažali za 400.000 evrov potapljaške opreme in več kot 9000 očal - V Čedadu ukradli obleke Tržaški policisti in karabinjerji so s skupnimi močmi razrešili uganko v zvezi z nedavnimi odmevnimi tatvinami v Furlaniji-Julijski krajini in Venetu. Razkrili so tolpo, ki je odgovorna za vlome v skladišče miljske trgovine s potapljaško opremo Sepadiver (pred dvema tednoma so tatovi pri Lazaretu ponoči ukradli za 400.000 evrov opreme), v tovarno očal De Rigo v Longaroneju pri Bel-lunu (pred desetimi dnevi so izmaknili dobrih 9000 parov očal v skupni vrednosti 300.000 evrov) in v trgovino z oblačili čedajskega nakupovalnega središča Vidussi (6. novembra so odnesli za 200.000 evrov artiklov). Poleg tega je tolpa med 18. in 19. februarjem okradla igralni salon na Garibaldijevem trgu v Trstu, medtem ko je pred petimi dnevi tatvina v trafiki v Ulici Flavia spodletela. Ene tatvine so preiskovali karabinjerji, druge policisti. Za vse primere je bilo značilno, da so storilci spretno in s posebno tehniko onesposobili alarmne naprave, naposled pa se je izkazalo, da je vse tatvine zakrivila skupina Hrvatov. Kot se običajno dogaja, jih je kljub dodelanim in spretnim podvigom izdala napaka. »Nadzorne videokamere so v enem primeru ujele kombi in avtomobil fiat croma, ki sta zapuščala kraj tatvine. Ugotovili smo, da je bil kombi ukraden, fiat pa izposojen. Pri nekem podjetju so si ga izposodili deset dni pred tatvino. Tako smo prišli do njihovih osebnih podatkov,« je razložil poveljnik preiskovalnega oddelka karabinjerjev Luciano Sum-mo. Karabinjerji in policisti mobilnega oddelka ter miljskega komisariata (le-ti so preiskovali veliko tatvino v Miljah) so združili moči. »Povezali smo se tudi s hrvaško in vi-demsko policijo ter z Interpolom,« je pristavil šef mobilnega oddelka Mario Bo. Konec tedna so člane tolpe izsledili in jih začeli zalezovati, neprekinjeno so bili pod nadzorom dobrih 36 ur. V soboto po kosilu so se osumljenci sestali na območju Ulice Set-tefontane in se z ukradenima kombijema odpravili proti meji, za njimi so na varni razdalji vozili zasledovalci. Blago naj bi pri meji prevzel voznik tovornjaka. Med Opčinami in Fernetiči so kombija ustavili in zasegli, v njih je bilo devet torb z 9000 očali in skoraj vsa potapljaška oprema, ki je po kraji v Miljah ostala v Trstu. »Opremo smo takoj vrnili upravniku trgovine Sepadiver, zelo je bil hvaležen,« je povedal kriminalist Leonardo Boido. Dva aretiranca sta priznala, da sta sodelovala tudi v jesenski tatvini v Čedadu, plen pa ni več v Italiji. Z njima sta bila baje še dva storilca. Aretirance - 32-letnega Antona Najcerja iz Zagreba, 37-letnega Dražena Gruloviča z Reke in 44-letnega Darka Vrbana iz Senja - je zaslišala tožilka Maddalena Chergia. Blago je bilo namenjeno na Hrvaško, prodali pa naj bi ga na srbski črni borzi. (af) TREBČE - Policija Eden mora spet v zapor, drugega ovadili V nedeljo dopoldne so policisti tržaške mejne policije na območju Trebč ustavili slovenskega in hrvaškega državljana, ki sta se tam sprehajala. Po pregledu dokumentov in evropske podatkovne baze organov pregona so prvega zaprli, drugega pa kazensko ovadili na prostosti. Med pregledom se je izkazalo, da je bil na račun 45-letnega slovenskega državljana z začetnicama D. K. izdan zaporni nalog. Maja lani so ukrep podpisali na državnem tožilstvu v Firencah, ker mora D. K. prestati še nekaj mesecev zapora zaradi dokončne obsodbe v zvezi s premoženjskim de-liktom. Odvedli so ga v tržaški zapor, poleg tega pa kazensko ovadili, ker je bila njegova slovenska osebna izkaznica lažna. To je potrdil tudi pregled z Woodovo ultravijolično svetilko. Hrvaškega državljana, 33-letnika z začetnicama O. K., pa so ovadili, ker so mu v Švici prepovedali vstop v schengensko območje, v rokavu pa je skrival 40-cen-timetrski izvijač. Aretiranci in srečanje z novinarji na tržaški kvesturi (v ospredju zaseženo vlomilsko orodje) CGIL - Novinarska konferenca tajnika Franca Belcija Zahteva CGIL: deželni zakonski osnutek o mladih ...naj sooblikujejo mladi Šesta komisija, ki deluje v okviru deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, obravnava v teh tednih zakonski osnutek 105. Gre za zakon, ki naj bi mladim omogočil večjo avtonomijo, zato pri sindikatu CGIL ocenjujejo, da bi morali biti pri oblikovanju besedila soudeleženi tudi mladi. Svoje pomisleke in predloge so včeraj predstavili na tiskovni konferenci, ki jo je vodil generalni tajnik Franco Belci. Belci je uvodoma postregel z nekaterimi skrb vzbujajočimi podatki: med italijanskimi severnimi deželami ima FJK najvišjo stopnjo mladinske brezposelnosti. Mlada je tudi tretjina vseh pogodbenih sodelavcev in zaposlenih s terminskimi pogodbami, ki jih je v naši deželi okrog 65.000; 25% vseh mladih pa je »neaktivnih«, kar pomeni, da ne študira in ne dela. Sindikat CGIL ocenjuje, da vsebuje zakonsko besedilo, ki ga je zasnovala nekdanja odbornica Alessia Rosolen, marsikatero pozitivno določilo. Prepričani pa so, da bi se ga dalo dopolniti in izboljšati: predvsem s sugestijami razvejane mreže mladinskih društev in organizacij. Belcija na primer moti, da so bili na avdicijo 6. komisije, ki je predvidena 10. marca, povabljeni podmladki strank in nekaterih stanovskih organizacij (omenil je Confindustrio), ne pa predstavniki mladinskih organizacij, ki najbolje poznajo (in torej zagovarjajo) potrebe mladih. O slednjih so spregovorili predstavniki nekaterih sindikalnih organov, ki se ukvarjajo z mladimi in »atipičnimi« delavci, a tudi predstavniki razvejane mreže društev in organizacij. Obžalovali so, da niso bili soudeleženi pri sestavi zakonskega besedila, pričakujejo pa, da bodo njihovi predlogi naleteli na plodna tla. Dežela naj podpre potrebo po avtonomiji mladih in jim pomaga pri najemu stanovanja: večina si pač ne more privoščiti nakupa in ji torej deželni prispevek za nakup prve hiše ne bi koristil. Od deželne uprave pričakujejo tudi štipendije in po- PREBENEG Od 4. do 8. marca domača Pustna šagra Klub B.K.B in SKD Jože Ra-potec iz Prebenega prirejata Pustno šagro v ogrevanem šotoru v Prebe-negu. Pri pobudi bodo sodelovali ansambli iz našega prostora, in sicer Trije Prasički, Kraški ovčarji in Ge-dore ter slavni DJ-ji. Pustna šagra bo zaživela v petek, 4. marca, in se zaključila v torek, 8. marca. Dogodek želi ponovno oživeti tradicijo pustnih plesov v Bregu, ki se je pred leti žal prekinila. Ponudba se razlikuje od ostalih, saj bo šagra minila v duhu pravega pustnega plesa. Namenjena je pustarjem vseh starosti, ki si želijo zabave v domačem vzdušju. Svoje pokroviteljstvo dogodku sta zagotovili Občina Dolina in Pokrajina Trst. Med številnimi sponzorji zasluži posebno omembo družba SIOT. Poleg plesne ponudbe bodo na vrsti mnoga presenečenja. V bližini šotora bo na voljo parkirišče. O dogodku bomo podrobneje še poročali. Tajnik Belci (drugi z leve) in ostali predstavniki sindikata CGIL med včerajšnjo tiskovno konferenco kroma moč pri izpopolnjevanju, spodbude za mladinsko zaposlovanje in ustanovitev opazovalnice, ki naj ga nadzira. Predvsem pa večjo soudeleženost: mladi imajo veliko povedati, je bilo slišati včeraj. (pd) SODNO LETO V davčni komisiji manj postopkov t--/- Francesco Castellano kroma V dvorani Tessitori na Trgu Oberdan je bilo včeraj na vrsti odprtje sodnega leta deželne davčne komisije za Furlanijo-Julijsko krajino. Predsednik deželne komisije Francesco Castellano je v svojem poročilu izpostavil, da je bilo v komisiji 30. junija 2010 5922 prizivov, kar predstavlja devetodstotni upad v primerjavi s številom prizivov z dne 30. junija 2009, ko jih je bilo 6521. Od julija 2009 do junija 2010 je deželna komisija izrekla 4377 odločb, 33 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Število prizivov in pritožb, vloženih na pokrajinske in deželno davčno komisijo, pa po drugi strani pada, saj je bilo novih postopkov za 15,3 odstotka manj kot lani. Manj je tudi davčnih sodnikov, dejavnih v Furlaniji-Julijski krajini. 30. junija 2010 je bilo le-teh 89, večja pa je bila njihova produktivnost in učinkovitost, saj je vsak sodnik v obdobju me dletoma 2009 in 2010 v povprečju izrekel 48 odločitev, šest več kot v letih 2007-2008. Predsednik Castellano je dejal, da se deželna davčna komisija sooča s krčenjem delovne sile, »kljub temu pa nudi fiziološki odgovor na povpraševanje po pravici, saj postopki v povprečju ne presegajo poldrugega leta trajanja«. Pokrajinske davčne komisije so pristojne za odločanje o sporih z agencijami za prihodke in drugimi davčnimi agencijami ministrstva za ekonomijo in finance, pa tudi za spore davčnega značaja s krajevnimi upravami in z ustanovami oz. podjetji, ki imajo v koncesiji službo izterjevanja. Deželna davčna komisija se ukvarja s prizivi proti odločitvam pokrajinskih komisij. SOCIALA - Dogovor Pokrajine in sindikatov Pomoč brezposelnim in ljudem v stiski Pomoč brezposelnim in ljudem v finančni stiski je v ospredju dogovora, ki ga je predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bas-sa Poropat včeraj podpisala s predstavniki sindikalnih združenj CGIL, CISL in UIL. Pokrajinska uprava je »proti-kriznim« ukrepom v letu 2011 namenila skoraj 320.000 evrov. S temi sredstvi bodo financirali usposabljanje brezposelnih delavcev, a tudi študentov, ki se kljub univerzitetni diplomi niso utegnili vključiti v svet dela. Predvidene so štipendije za usposabljanje ljudi s posebnimi potrebami, pomoč pri plačevanju najemnin ATER in vozovnic javnega prevoznega podjetja. Z delom sredstev bo pokrajinska uprava predsednice Bassa Poropat spodbujala podjetja in tovarne k rednemu zaposlovanju delavcev in uslužbencev, predvidena pa je tudi razdelitev deželnih in evropskih sredstev za zagon novih podjetij. V sklopu pobude Solidarnost proti potrati bodo Skupnosti San Martino al Campo podarili nov kombi, ki bo služil za prevoz prehrambnih proizvodov: sodelavci dobrodelne organizacije namreč v raznih prodajalnah prevzemajo hrano, ki ji zapada rok trajanja, in jo delijo ljudem v stiski. 8 Torek, 1. marca 2011 TRST / OBČINA TRST - Po posegu župana Roberta Dipiazze v občinski komisij za javna dela Škedenjska osnovna šola: selitev je zelo vprašljiva Občinski uradi načrtovali selitev od 7. do 9. marca - V italijanski šoli »neprimerne sanitarije« Selitev osnovnih šol Ivana Grbca in Marice Gregorič-Stepančič iz poslopja na Rebri De Marchi v Škednju v italijansko šolo v Ul. Svevo je pod velikim vprašajem. Občinski uradi so načrtovali selitev v dneh od 7. do 9. marca, da bi tako omogočili protipotresno ekspertizo v zgradbi, po včerajšnji seji občinske komisije za javna dela pa ni še jasno, ali selitev bo, ali ne bo. Občinska komisija je obravnavala resolucijo proti selitvi škedenjske šole pred iztekom pouka, ki so jo predložili slovenski občinski svetniki Iztok Furla-nič (Stranka komunistične prenove), Igor Švab (Slovenska skupnost) in Stefano Ukmar (Demokratska stranka). Seje se je udeležil tudi župan Roberto Di-piazza, sicer občinski odbornik za javna dela. Njegova prisotnost je bila neobičajna, saj se navadno ne udeležuje podobnih sej. Sam župan je že uvodoma poudaril, da bo treba vzeti v pretres možnost izvedbe protipotresne ekspertize ob prisotnosti učencev osnovnih šol in otrok otroškega vrtca. To možnost je na srečanju staršev škedenjskih otrok s tremi slovenskimi občinskimi sveteniki omenil eden od staršev, izvedenec za tovrstne tehnične zadeve. Župan Dipiaz-za je dejansko pritrdil tej možnosti (ter istočasno demantiral »svojega« odbornika za šolstvo Giorgia Rossija, ki je na nedavnem srečanju s starši zavrnil tovrstno rešitev). Župan je bil na seji komisije zelo jasen: če bi prenovitvena dela stekla takoj, bi morali šolo in vrtec seveda izseliti. Ampak: občinski uradi so napovedali, da naj bi se obnova poslopja začela šele novembra. Dipiazza je poudaril, da nima v tem primeru »nič proti temu, da bi šola in vrtec zaključila šolsko leto v škedenjskem poslopju«. Začetek del je vsekakor vprašljiv. Občinska uprava ga je vključila v proračun za letošnje leto, proračun pa ni bil odobren. Zato so finančna sredstva (milijon 800 tisoč evrov) zamrznjena vsaj do odobritve proračuna (kar naj bi še dodatno zapletlo zadevo). To pa ni še vse. Včerajšnje seje občinske komisije sta se udeležila tudi ravnatelj slovenske šole Marjan Kravos in Šolsko poslopje v Skednju dva predstavnika Združenja staršev ške-denjske šole. Kravos je sporočil članom komisije, da bi bila selitev slovenske šole v šolsko poslopje italijanske šole v Ul. Svevo »nemogoča, ker italijanska šola ni kroma primerna za sprejem osnovnošolcev.« Tako je namreč ugotovilo krajevno zdravstveno podjetje. Italijansko šolo obiskujejo srednješolci. Sanitarije so prirejene za njihove potrebe, niso pa primer- ne za osnovnošolce, ker so previsoke. Najprej bi torej morali prilagoditi sanitarije, šele potem bi lahko preselili tjakaj učence slovenske šole. Prilagoditev sanitarij pa ni mogoče v pičlem tednu dni. V primeru, ko bi bila selitev kratkotrajna, ko bi na primer trajala mesec ali dva, bi lahko krajevno zdravstveno podjetje izdalo dovoljenje za začasno preselitev. To pa ne velja za škedenjsko šolo. Kajti: obnova šolskega poslopja bo trajala kaki dve leti, za tako dolgo obdobje pa zdravstveno podjetje ne more izdati začasnega dovoljenja za preselitev. Občinski svetnik Iztok Furlanič je po seji izjavil, da je »možnost, da ostanejo slovenski učenci v matičnem poslopju do konca pouka večja kot je bila pred dvema tednoma po srečanju z odbornikom Rossijem.« Seveda pa se bo treba čim prej, v nekaj dneh odločiti, ali je selitev, predvidena v dneh od 7. do 9. marca, še aktualna, ali ne. Občinski uradi bi morali to čim prej sporočiti ravnatelju in staršem. M.K. OBČINA TRST - Zagotovitev občinskemu svetniku Furlaniču Dipiazza: Kraški pust bo! »Rešil bom problem tako Kraškega kot Tržaškega pusta« - Problem je čiščenje po sprevodih Tržaški župan Roberto Dipiazza bo »rešil problem Kraškega pusta in obenem tudi Tržaškega pusta«. Tako je zagotovil tržaškemu občinskemu svetniku Iztoku Furlaniču (SKP) po seji občinske komisije za javna dela. Furlanič je župana opozoril na Da-moklejev meč, ki je pred dnevi zanihal nad Kraškim pustom. Podjetje AcegasAps je sporočilo vodstvu Pusta, da bi moralo po določilih novega občinskega pravilnika o javni čistoči samo počistiti openske ulice in trge po sobotnem sprevodu, ali pa poravnati plačilo za čiščenje, to je plačati kakih 4 tisoč evrov podjetju AcegasAps. Brez zagotovila o čiščenju naj bi vodstvo Kraške- Roberto Dipiazza kroma I? ga pusta ne prejelo dovoljenja za izvedbo sprevoda, tako bi sobotni sprevod odpadel. Duša Kraškega pusta Igor Malalan je pred dnevi dal jasno vedeti, da nima vodstvo denarja na razpolago za čiščenje. Potem ko je deželna uprava samovoljno znižala lanski prispevek za kar 60 odstotkov, mora pustni blagajnik skrbeti za vsak cent. Razsipavanje je torej nedopustno. Malalan je v šali celo namignil na možnost izvedbe Kraškega pusta ... v izgnanstvu, to je v Sežani. Včerajšnje županovo zagotovilo naj bi pomirilo pustne duhove. Di-piazza se je v prvi vrsti izpostavil tudi zato, ker si ne more privoščiti preklica tržaškega pusta, kajti volitve trkajo tudi na vrata pustnih delavcev ... M.K. Na kavi z Aljošo Žerjalom Sredino srečanje na kavi s knjigo bo nekoliko drugačno. Tokrat se z gostom ne bomo pogovarjali samo o knjigah, saj bo Tržaško knjigarno namreč obiskal Aljoša Zerjal, eden od naših najbolj zanimivih, iznajdljivih in izvirnih avtorjev amaterskih filmov. Obiskovalcem bo razkril kako dela, predvsem pa bo pokazal izbor utrinkov iz svojih najlepših filmov. Jutri zjutraj ob 101. uri so torej na kavo vabljeni ne samo ljubitelji branja in knjig, ampak tudi ljubitelji filma. Srečanje prirejajo Založništvo tržaškega tiska, Mladika in Tržaška knjigarna, kavo bo ponudil Qubik caffe. Razpis za glasbenike Policija sporoča, da je bil v Uradnem listu objavljen razpis za 16 mest za glasbenike, ki se bodo poskusno pridružili državnemu orkestru policije. Besedilo in podrobnosti so na spletni strani www.poliziadistato.it, rok za prijavo poteče 3. marca. Izpolnjene obrazce sprejemajo na tržaški kve-sturi (urad za razpise v Ul. Mascagni, tel. št. 040-8322161). Nov odbor tržaškega PEN kluba Tržaški PEN club je v preteklih dneh izvolil nov odbor. V trieniju 20112013 ga bo vodil Antonio Della Roc-ca. V direktivu bo ostal dosedanji predsednik Claudio Martelli kot tudi njegov predhodnik Juan Octavio Prenz. V odboru bodo odslej še Marina Silvestri Ferrari, Patrizia Vas-cotto, Ivan Bujukliev, Carla Carloni Mocavero in Rina Anna Rusconi. »24 ur brez nas« Na ulice proti rasizmu. Ta poziv prihaja s strani številnih priseljencev in italijanskih prebivalcev, ki želijo današnji dan - 1. marec - obeležiti z množično demonstracijo proti institucionalnim diskriminacijam in socialnim neenakostim. Gospodarska kriza je namreč hudo udarila tudi po priseljencih, ki tvegajo, da izgubijo dovoljenje za bivanje in se prepustijo delu na črno. Od 16.30 se bodo protestniki zbrali na 4 različnih tematskih lokacijah - pri Stari mitnici (o delu, izkoriščanju, zasužnjevanju), v Ul. delle Torri (o centru za priseljence CIE, deportacijah, uporih, iz-krcavanjih), Ul. San Nicolo (o vojnah, begih, azilu) in na Borznem trgu (o šoli in rasizmu). KRAŠKI PUST - Mrzlične priprave na sobotni 44. sprevod po vaških ulicah Openski merjasec na Kettejevem molu Tržaški rodeo v openski pustni omaki - Pustni delavci ne poznajo pe petka ne svetka - Mladi študentje in delavci združeni v pustnem veseljačenju Openski pust ne pozna ne petka ne svetka. V nedeljo popoldne je skupina pustnih delavcev v pokriti lopi na dvorišču Prosvetnega doma nadaljevala z uresničevanjem letošnjega openskega voza. Mladi so zanj izbrali sicer nekoliko kavbojski naslov - Tržaški rodeo - vsebina pa je kraško nadvse aktualna, kar potrjuje že bežen pogled na ogromno »živalico« na vozu. Rjav, šče-tinast merjasec z ostrima belima čekano-ma rije po molu San Carlo, ki mu je Dra-gotin Kette pred stoletjem posvetil svoj znameniti pesniški ciklus. A poanta voza ni izrazito pesniška, temveč bolj politična, saj merjasca, ki je pridrvel na pomol iz komaj razparane občinske palače, jaha sama prva občinska lutka. Navezanost na Kraški pust mora biti pri teh fantih res orjaška, če so žrtvovali nedeljsko popoldne za svoj vaški voz. In to sploh ni bila prva žrtvovana nedelja. Kajti, priprava na openski pust je kar posejana z žrtvo-vanimi nedeljami. Prva je bila tja sredi septembra, ko je bilo treba z železjem in ponjavami na novo zgraditi in pred dežjem in mrazom zavarovati veliko, kakih šest metrov visoko lopo. Gradnja je trajala dve, tri nedelje. Lopa pa ne bo ostala na dvorišču Prosvetnega doma na veke vekov. Po pustu jo bodo morali spet razgraditi, da bi prepustila prostor kioskom prvomajskega praznika. To Sizifovo delo opravljajo openski mladci že nekaj let, kar pa ni omajalo nji- več fotografij na WWW.primorski.eu hovega zagona. Oktobra so delali ob sobotah in nedeljah, januarja je postalo njihovo delo vsakodnevno oziroma ... vsa-kovečerno. Garnituro kakih dvajsetih pod lopo delujočih fantov dopolnjuje skupina kakih desetih deklet, izvedenk za kostume in koreografijo. Openski pustni voz je bil v nedeljo že dobro izdelan. Gregor je z več kot pet metrov visokega zidarskega odra »dodal« merjascu še nekaj ščetin z barvo, ki mu jo je z lestve ponujal Ervin. Bradati Davorin - Tič-ko za prijatelje - je nadzoroval sceno. Kraški skupnosti je dobro znan, saj je se »daljnega leta 1989« poročil na Kraški ohceti ter se on - nekdanji župan Majence, napol Do-linčan in napol Mačkoljan - preselil na Op- Levo: ogromnega merjasca je bilo treba »okrasiti« s ščetinami, desno: del openskih pustnih delavcev kroma čine ter po sledeh letošnje pustne kraljice Fi-lomene Kavke Prstopavke postal še sam prstopavc. Hidravlični in električni mehanizmi so bili že preizkušeni. Naprave za premikanje so bile v domeni elektrikarja Marka in orodnega mehanika Mirana. Ta je začel sodelovati z openskim pustom s štirinajstimi, to je »njegov« sedmi pust. Vanj je tudi vnesel znanje, pridobljeno na delovnem mestu v tovarni Wartsila. Tako se je od » navadnega pustnega delavca« zadnja leta povzpel v nekakšnega »vodjo pustnih del« in postal podpredsednik, prvi za predsednikom Deva-nom, ki mu na Opčinah priznavajo veliko zaslugo. V drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja je »združil klapo«, da so Op- čine po več letih spet imele svoj voz na domačem pustu, znamenit bančni sef, v spomin na propadlo banko. Ob pustu pač vse prav pride: vsak prinese »nekaj meštjerja,« so povedali. Tako je na primer Luka s tankim čopičem kot nekakšen zamejski Velasquez z milimetrsko natančnostjo mojstrsko dopolnjeval belo-rdeči rokav prve občinske lutke, ki bo skušala udomačiti merjasca. Zanj je to že 14. pustni voz, za Gregorja peti. Robi, Alan, Seba, Trta in še drugi sodijo v opensko udarno pustno brigado. Med njimi je tudi Martin. Prihaja sicer iz Doberdoba, a kaj ko ga je srce pripeljalo na Opčine in sedaj utripa v sozvočju z domačo pustno klapo. Izdelava pustnega voza, naprave, kostumi drago stanejo. Na Opčinah si kar sami pomagajo. Domači sprevod nekaj navr-že, gostovanje na tržaškem pustu tudi, nekaj so privarčevali iz prejšnjih let, po domačih trgovinah in javnih lokalih pa škatlice nabirajo prostovoljne prispevke vaščanov. Nekaj pa openski pustni veseljaki naberejo tudi med nedeljskim sprehodom po vasi. Takrat zaigra harmonika, fantje in dekleta za-pojejo, vaščani odprejo svoja vrata pusto-valcem, star običaj se z mladimi pretaka v vedno novo fešto. Za Gregorja je to sploh najlepša plat openskega pusta. Po tolikih delovnih nedeljah se praznična pustna nedelja prav prileže. Marjan Kemperle / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. marca 2011 9 Utrinki dvotedenskega bivanja v Združenih državah Amerike STAŽ V ZDA - Dijaki Jožefa Stefana so se nam spet oglasili Od laboratorija mimo kampusa vse do košarkarske tekme NBA Dijaki 5. razreda oddelka za kemijo in biologijo zavoda Jožef Stefan iz Trsta so 19. februarja odpotovali v ZDA, točneje v Akron, južno od Clevelanda. Cel teden so sledili predavanjem kemije in biologije na Collegu of Wooster. Prisluhnili so profesorju Deanu Frageu o genih in genomih ter spoznavali delo v raziskovalnem središču OARDC (Ohio Agricultural Research and Development Center). Načelnica te ustanove dr. Tea Mevlja je zanje pripravila voden ogled in jim predstavila delo. Raziskovalno središče OARDC je neposredno povezano z OSU (Ohio State University), saj ima poleg raziskovalnega središča tudi fakultete, ki preučujejo zdravo okolje, zdravo prehrano, razvoj rastlinstva in živalstva. V laboratoriju so nato mladi spoznavali gensko spremenjene rastline in sekvencirali neznani vzorec DNK , ki so ga pripravili dan prej na Collegu. Ukvarjali so se z elektro-forezo in fotografirali z elektronskimi mikroskopi. Ogledali so si tudi Plant transformation lab (delavnico za spremembo rastlin) in pa Bio-digestorij (proizvodnja bio energije iz odpadkov), ki je sicer raziskovalnega značaja, proizvaja pa 50 odstotkov energije, ki jo potrebuje College z vsemi svojimi strukturami. College se razprostira v velikem parku, vrsta hiš je namenjena študentskim domovom, predavalnicam in laboratorijem, tri velike stavbe so namenjene knjižnicam, več je telovadnic in športnih igrišč, v kampu-su je tudi bazen ter hala za gledališke in glasbene predstave. Zanimivo je, da je kampus vedno odprt tudi meščanom, ki se lahko sprehajajo po parku (kjer neprestano po drevesih in po cestah skačejo veverice), telovadijo v telovadnicah, pijejo kavo v kavarni, se poslužujejo knjižnic, obiskujejo tekme, koncerte in predstave. Predvsem starejši meščani se zelo pogosto srečujejo ravno v kam-pusu. Dijaki so naslednjega dne obiskali WHS (Wooster high school) -to je višjo srednjo šolo, ki jo obiskuje okrog dva tisoč dijakov. Nekaj ur so prebili v razredih, poslušali so učne ure iz kemije, matematike in sociologije. Ravnateljica jim je nato razkazala odlično opremljeno in organizirano strukturo, v kateri študentje prebijajo skoraj cele dneve, saj tam gojijo glasbo (šolski orkester, ki je ravno vadil, jim je zaigral jazz skladbo), umetnost, šport (imajo več telovadnic, pokrito atletsko stezo in bazen). Popoldne so se nekaj ur umaknili in obiskali kraje južno od Woosterja, kjer prebivajo Amish družine. Doživeli so tudi njihovo dražbo domačih živali, obiskali trgovine z njihovimi izdelki in hrano ter obrat za proizvodnjo mlečnih izdelkov, kjer so degustirali odlične sire, posebne čokolade in domač sladoled. Tekom tedna so si naši dijaki ogledali mesto Cleveland, kjer so si ogledali tudi košarkarsko tekmo NBA lige. Obiskali so slovensko gostilno, kjer je gospodinja povedala, da išče nove upravitelje! Po krajšem ogledu mestnega središča in velikega nakupovalnega centra, so doživeli tudi razburljivo košarkarsko tekmo NBA lige, na kateri so domači Cleveland Cavaliers tesno premagali New York Knicks, seveda v okviru pisanega spektakla: pete himne, nastop cheerliderjev, gospel zbora, deejayev, gimnastičarjev in plesalcev, loterije in pravih velikih ognjenih zubljev, ki so v dvorani pozdravili zmago! V nedeljo so dijaki s profesoricama ves dan potovali z greyhoun-dom, prihodnji teden bodo namreč nekaj dni v Washingtonu. EMERGENCY Gino Strada v SSG Svet, ki ga želimo - tak je naslov italijanske turneje človekoljubne organizacije Emergency, ki želi širiti vrednote miru, enakosti, demokracije in človekovih pravic. O njih bo od Trsta do Palerma (od 2. marca do 4. aprila) spregovoril ustanovitelj Emergency Gino Strada. »Zavračamo nasilje, terorizem in vojno kot orodje reševanja sporov med ljudmi, ljudstvi in državami. Želimo svet, ki bi bil socialno enakopraven, solidaren, osnovan na medsebojnem spoštovanju, dialogu, pravičnejši distribuciji dobrin«. Tako se glasi manifest Emergencyja, ki ga bo Strada predstavil v italijanskih gledališčih v sodelovanju s predstavniki kulture in civilne družbe. Niz srečanj se bo začel jutri ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Večer bosta vodila Gi-no Strada in urednik revije Peace-reporter Maso Notarianni. Z nizom srečanj nadaljuje organizacija Emergency z nalogo, ki si jo je zadala ob sami ustanovitvi - skrb za žrtve vojne in revščine. Organizacija si prizadeva za promocijo miru in spoštovanja človekovih pravic. Podobne pobude postajajo v Italiji vse nujnejše - potrebno je namreč prepovedati kršitev osnovnih pravic državljanov (pravice do brezplačnega zdravljenja, kakovostnega javnega šolanja, javnega obveščanja ...), da ne bi postale privilegiji redkih. DOLINA - Srečanje na sedežu didaktičnega ravnateljstva Že od otroštva je potrebno poznati prednosti zdrave prehrane V okviru zdravstvene in pre-hrambne vzgoje so učenci dolinskega ravnateljstva prejšnji teden sledili predavanju dr. Irene Tavčar o pomenu zdrave prehrane za naše zdravje. Srečanje s kardiologinjo in priljubljeno športnico se je odvijalo na sedežu didaktičnega ravnateljstva v Dolini v dveh izmenah. Najprej starejši, nato mlajši učenci so z zanimanjem sledili razlagi zdravnice, ji postavljali vprašanja in se z njo sproščeno pogovarjali. Otroci so dobili več koristnih informacij o zdravih prehrambnih in življenjskih navadah, ki jim bodo pomagale utrditi zavest o tem, kako smo vsi že od otroštva dalje odgovorni za svoje zdravje. Omenjena dejavnost je povezana tudi s programom okoljske vzgoje, ki se že vrsto let udejanja na do- Zdravnica dr. Irena Tavčar je na predavanju posredovala veliko koristnih informacij linskem ravnateljstvu. V sklopu projekta Ekonavade je dolinsko ravnateljstvo pristopilo k pobudi »Sadje v šoli« ministrstva za politiko kmetijstva, prehrane in gozdov. Že od januarja dalje prejemajo ZIMOVANJE - COŠ Stanka Grudna iz Šempolaja Beli teden v Kranjski gori bo ostal v prijetnem spominu Učenke in učenci četrtega in petega razreda osnovne šole iz Šempolaja, so se v pred dnevi mudili na tednu v naravi. To je bilo pravzaprav zimovanje, ki je potekalo v domu Centra šolskih in ob-šolskih dejavnosti (CŠOD) v Kranjski Gori, kjer so bili šempolajski otroci skupaj z vrstniki iz Benečije. Za uspešno organizacijo tedna, ki bo vsem ostal v lepem spominu, se je treba zahvaliti tudi Zduženju staršev COŠ Stanka Grudna v Šempolaju. Na fotografiji učenci 4. in 5. razreda s spremljevalko učiteljico Ivano Ban in ravnateljem Markom Jarcem. nasn SLOVENSKO STALMO GLEDALIŠČE Konferenca društva Emergency "II mondo oho uooiiomo1 (Suet, hi ga želimo) Sodelujejo ustanovitelj Gino Strada, novinar Gianni Mura m tlrujjL £>-1jc Jutri, 2. marca ob 20.30 v Veliki dvorani SSG KUF.Venturini žollpfi Domin 5. marca - srednješolski ples 6.in 8. marca - otroško pustno rajanje Včeraj danes Danes, TOREK, 1. marca 2011 ALBIN Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 17.51 - Dolžina dneva 11.07 - Luna vzide ob 4.52 in zatone ob 14.42 Jutri, SREDA, 2. marca 2011 JANJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,9 stopinje C, zračni tlak 1017,5 mb raste, veter 46 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, vlaga 51-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,9 stopinje C. [13 Lekarne občasno učenci šol »Bubnič«, »Sam-sa«, »Trinko-Zamejski«, »Venturi-ni« ter »Voranc« brezplačen dodaten obrok sezonskega sadja, kar naj bi še dodatno spodbujalo otroke k zdravim prehrambnim navadam. (GK) Do sobote, 5. marca 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040 812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Hi Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Tel. 040-291498. Vljudno vabljeni! OSMICO sta odprla Igor in Roberta, Gabrovec 27. OSMICO je odprl Kristjan Debelis v Škednju, Ul. Soncini 112. Tel. 3385837604. Vabljeni! V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V MEDJI VASI ŠT. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. 040-208451. 10 Torek' 1. marca 2011 TRST / SKD Valentin Vodnik sklicuje danes, 1. marca v društvenih prostorih OBČNI ZBOR ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju Prijatelju Igorju Švabu ob osebnem prazniku čestitata Slovenska verska skupnost in Cerkveni pevski zbor Novi Sveti Anton Trst, 27. februarja 2011 Olivia je brata Lea dobila. Bratranci Gabriel, Eleonora in Billy se z njo veselijo. Ani, Silvanu in malemu Leu veliko sreče, zdravja in mirnih noči želimo nonoti Peric in Petkovšek Danes naša Neva 40. rojstni dan slavi Na ta dan smo v mislih s teboj in ti želimo samo najlepše! Vsi, ki te imamo radi U Kino AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Manuale d'amore«. ARISTON - 16.30, 18.15, 20.00, 21.30 »Ladri di cadaveri - Burke & Hare«. CINECITY - 16.15, 18.45, 21.15 »Manuale d'amore 3«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »127 ore«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Unknown - Senza identita«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Il Grinta«; 16.15, 20.00, 22.05 »Il cigno nero -Black Swan«; 16.30, 18.45 »Amori & altri rimedi«; 17.55 »Sanctum 3D«; 15.50 »Femmine contro maschi«; 21.00 »Il discorso del re«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »127 ore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il cigno nero«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 22.00 »Burlesque«; 18.10, 22.00 »Femmine contro maschi«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 21.30 »Dekle z zmajskim tatujem«; 21.10 »Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo«; 19.00 »Dekle, ki se je igralo z ognjem«; 19.30, 21.50 »Črni labod«; 17.40 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 15.40 »Zlatolaska 3D«; 17.10 »Gremo mi po svoje«; 19.10 »Ledena past«. KOPER - PLANET TUŠ 16.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 15.00, 17.10, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 16.30 »Zlatolaska«; 18.00, cPocjteßno podjetje H UMMWIll^UI AJABAÄDA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD na istrski ulici nasproti pokopališča sv. ane. Tel. 040 2158 318 vabimo NA KAVO S KNJIGO gost AUOŠA ŽERJAL v Tržaški knjigarni, jutri, 2. marca, ob 10.00 kavo bo ponudil Qcug^ 20.00 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 15.50, 18.10, 20.30 »Jutranje veselje«; 18.40, 21.15 »Moja neprava žena«; 16.10,18.30, 20.50 »Debela mama 3«; 16.25,19.00, 21.20 »Neznanec«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.20,18.15, 20.15, 22.15 »II Grinta«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Unknow -Senza identita«; Dvorana 3: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Amore & altri rimedi«; Dvorana 4:18.15 »Sono il numero quattro«; 16.20, 20.15, 22.15 »Shelter - Identita paranormali«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.20, 22.15 »II Manuale d'amore«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.15 »II Grinta«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »II cigno nero«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.10 »Amore e altri rimedi«; Dvorana 5:17.40,19.50 »II discorso del Re«; 22.00 »Femmine contro maschi«. M Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v nedeljo, 6. marca, avtobusni izlet na Črni vrh v Benečiji z ogledom letanja blumarjev ob priliki vsakoletnega srečanja s pobratenim društvom Integral. Odhod ob 7.40 s Trga Oberdan in ob 8.00 s trga v Sesljanu. Za vpisovanje in informacije klicati na tel. št. 040-220155 (Livio). SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z društvom Debela griža, vabi vse ljubitelje narave in kulturno-zgodovinske dediščine v nedeljo, 13. marca, v Volčji grad na pohod po učni poti Pot kamna. Zbirališče na trgu v Nabrežini ob 9.30, odhod z osebnimi avtomobili ob 9.40. Pohod traja pribl. 2 uri, primeren je za vse, sledi kraško okrepčilo. Za info 040200924 (Zulejka). H Čestitke VLonjerju MARIA 80 let slavi, vse najboljše ji želimo domači vsi! Abraham je v Nabrežino poletel, da bi DOLINSKO PUNCO tam ujel. Nam se čudno zdi, da sreča tudi mlade ljudi. Vse najboljše sosedi iz Sohorij. 50 let naša draga ALBINA slavi. Še mnoga zdrava in vesela leta ji želimo mi vsi. Danes ugasne svojo 1. svečko naš dragi DAVID GRUDEN. Koš poljubčkov mu pošiljata bisnona Dragica in Franco. Danes praznuje DORINA okroglo obletnico. Vsi udeleženci jutranje telovadbe ŠD Breg ji želimo še veliko sončnih in zdravih dni. Olivja je brata LEA dobila, bratranci Gabriel, Eleonora in Billy se z njo veselijo. Ani, Silvanu in malemu LEU srečo, zdravje in mirne noči želimo. Nonoti Peric in Petkovšek. Ü3 Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem AUSER začetniški tečaj računalništva z uporabo lastnega računalnika (sistem Windows), enkrat tedensko ob četrtkih od 17. do 19. ure na šoli Gregorčič v Dolini za skupnih 20 ur (od polovice marca do konca maja 2011). Za predvpis in informacije pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231 (Urad za kulturo) ali pa od ponedeljka do četrtka od 10.00 do 11.30, 040-3478208 (tajništvo Auser). JUS MAVHINJE vljudno vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 1. marca, ob 20. uri na sedežu Jusa. SKD VALENTIN VODNIK sklicuje danes, 1. marca, v društvenih prostorih občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 1. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vas vljudno vabi na predavanje »Prisluhniti bolniku« danes, 1. marca, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Predaval bo dr. Gian-luca Borotto, zdravnik paliativne medicine, ki deluje v nabrežinski bolnici Pineta del Carso. DOLINČANKE se bomo srečale v sredo, 2. marca, ob 20.30 v prostorih SKD V. Vodnik, da organiziramo praznovanje mednarodnega dneva žena, ki bo v Dolini v nedeljo, 13. marca. Vabljene na srečanje vse vaščanke, ki želijo aktivno sodelovati pri pripravah. GLASBENA MATICA vabi na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 2. marca, ob 17.00 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Gorici, Korzo Verdi 51 (Tumova dvorana). Dnevni red: 1. Sprememba statuta; 2. Razno. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 2. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH - tečaj priprave na poroko. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 2. marca, ob 20.30. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme v veleslalomu »Pokal Trampuž Transport«, veljavne za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 6. marca, v kraju Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 3. marca. Tel. št.: 348-8012454 Sabina. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v četrtek, 3. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregorčičevo dvorano (Ul. Sv. Frančiška 20) na redni občni zbor. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih v Briščikih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju, ki bo 3. marca. MLADIKA, ZTT IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na kavo s knjigo v sredo, 3. marca, ob 10. uri v Tržaško knjigarno. Ob pogovoru o branju in knjigah bo Aljoša Zerjal pokazal izbor svojih najlepših posnetkov. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da v petek, 4. marca, vadba odpade. Anticipirana je na četrtek, 3. marca, z istim urnikom (18.00-20.00) v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. Obenem obveščamo, da pilates odpade tudi na pustni torek oz. dan žena, 8. marca. ŠD MLADINA smučarski odsek obvešča člane, ki bi se radi udeležili »Pokala Trampuž Transport«, 3. tekme veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 6. marca, v Forni di Sopra, da se prijavijo najkasneje do četrtka, 3. marca, odgovorni društva ali na tel. št.: 040213518, 348-7730389 (Ennio) ter 040220718, 338-6376575 (Sonja). DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na filmski večer, na katerem bosta Pino Rudež in Sergio Zoch predvajala svoja filma o Kubi in Panoniji. Večer bo v petek, 4. marca, ob 20.uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cor-daroli, 29). FOTOVIDEO TS80 organizira 11. Video natečaj Ota Hrovatin. Rok za oddajo filmov 4. marca. Zaključni večer v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, 18. marca. Prijavnice dobite v Tržaški knjigarni, Ul. S. Francesco 20, ali na spletni strani www.trst80.com. Informacije na tel.: 329-4128363 (Marko Civardi). SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek, Draga vabi v petek, 4. marca, v srenj-sko hišo v Gročani, na otroško pustno rajanje z animatorko Matejo od 17.30 do 19.30 in na ples v maskah za srednješolce z DJ Diegom od 20.30 do 23.30. Toplo vabljeni! TELOVADBA ZA GOSPE V ZRELIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da v petek, 4. marca, telovadba odpade. UČENCI IN UČITELJI OŠ Fran Milčinski obveščamo vaščane, da bomo koledo-vali po Lonjerju v petek, 4. marca, v dopoldanskih urah. FOTOVIDEO TS80 organizira v sklopu 44. Kraškega pusta na Opčinah v soboto 5. marca, »2. Fotografski extempore«. Prijave v Prosvetnem domu na Opčinah isti dan od 12.30 do 13.30. Informacije: tel. št. 329-4128363 ali na spletni strani www.kraskipust.org in www.trst80.com. Vabljeni vsi ljubitelji fotografije. KD FRAN VENTURINI PUSTOVANJE 2011 v centru A. Ukmar-Miro pri Dom-ju: sobota, 5. marca, »Srednješolski ples«, od 20. do 23. ure glasba z DJ-1. V nedeljo, 6. marca, od 15. do 20. ure ter v torek, 8. marca, od 16. do 20. ure »Otroško pustno rajanje« z ansamblom Remix. OB PRILIKI DNEVA ŽENA krožek Auser za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 5. marca, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. BARKOVLJE - Ob 10- letnici poimenovanja vrtiča ob barkovljanskem pristanišču bomo msgr. Škabarju počastili njegov spomin, na licu mesta, v nedeljo, 6. marca, po maši od 11. ure. V NEDELJO, 6. MARCA, OD 15. DO 19. URE V OBČINSKI TELOVADNICI V NABREŽINI: Pustno rajanje v maskah za najmlajše«: igre in nagrade za male ma-škere, ob 16. uri Mago Argento in njegove čarovnije, ob 17.30 nastop plesne skupine Ragazze del sorriso, glasba s skupino Euforia. Vstop prost! S pokroviteljstvom, sodelovanjem in podporo občine Devin Nabrežina. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ A. SIRK IN OV J.KOŠUTA vabi otroke in starše na veliko pustno rajanje v nedeljo, 6. marca, ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu. Zabavala Vas bo priznana otroška animatorka Mojca s plesno skupino Spini. Poskrbljeno za hrano in pijačo! ŠKD CEROVLJE MAVHINJE vabi otroke na pustno rajanje v nedeljo, 6. marca, ob 16.30 v dvorano športnega središča v Vi-žovljah. Za animacijo bo poskrbel slovenski animator Sten Vilar. VZPI-ANPI OBČINE-BANI-FERLUGI-PIŠČANCI - ob 67-letnici mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan - Guličeve bomo v ponedeljek, 7. marca, ob 10. uri počastili njen spomin s polaganjem venca na spominsko ploščo v Narodni ulici št. 28. Sodelujeta OŠ Franceta Bevka in Katerina Iscra. SKD TABOR - PUSTNO RAJANJE v torek, 8. marca, od 16. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Posebni gost animator in igralec Sten Vilar. Na veliko pustno zabavo vabljene male in velike maškare!!! SKD VESNA, VZPI-ANPI EVA L D AN-TONČIČ STOJAN vabijo na praznovanje »Dneva žena«: družabnost, ples in smeh z Vesno Hrovatin in znanimi zamejskimi lepotci. V nedeljo, 13. marca, ob 18.30 v gostilni Bita - Ljudski dom v Križu. Rezervacije in informacije Sara tel. 340-7235369. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici »Afriške ljudske pravljice«, pripoveduje Biserka Cesar. V sredo, 16. marca, ob 17. uri: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 25. marca, na sedežu Pomorskega kluba (Miramarski drevored, 32) 35. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. 0 Prireditve SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORI-CA-VIDEM vabi na srečanje s pesnikom Miroslavom Košuto, letošnjim Prešernovim nagrajencem, ob njegovem življenjskem jubileju. Pogovor z njim bo vodila prof. Marija Pirjevec, dijaki slovenskih višjih srednjih šol pa bodo podali izbor pesmi iz zadnjih Košutovih zbirk. Srečanje bo oplemenitil nastop kitarista Janoša Jurinčiča, gojenca tržaške Glasbene matice. Vljudno vabljeni na večer, ki bo v petek, 4. marca, ob 16.30 v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi). S Mali oglasi IZKUŠEN v vseh manjših hišnih popravilih išče delo. Tel. št. 331-9654333. IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo S Poslovni oglasi ZA REZERVACIJO PRODAJAMO zaklano govedo (tudi četrt) pasme rdeče lisasto in prašiče (tudi polovico) pasme Large White Duroc naravno gojeni na odprtem v parku Globojner po predpisih bio (conformity certificate z dne 20/10/2009). Rezervacije sprejemamo telefonsko in/ali po faxu: 040/226161 - Gozdna Zadruga v Padričah 8. MAREC - MAŠKARE IN MIMOZE v Društveni gostilni Ga-brovec. Večerja z glasbo v živo. Rezervacije 040-229168 mejo. Tel. št.: 333-2892869. ŽELIM SPOZNATI OSEBO, ki pozna tehniko hitrega računanja Anzan ali magnetne motorje Perendev. Klicati na tel. št. 339-2987380 ob uri kosila. AKACIJEVE KOLE prodajamo. Tel. št.: 040-420604 (ob večernih urah). IZGUBILA SE JE PSIČKA pasme king charles, bela z rjavimi madeži, na železniški progi, ki iz Nabrežine pelje v Šempolaj. Sliši na ime Maxi. Pošteni najditelj naj se javi na tel. št. 348-9007199 (Sergio). IŠČEM rabljeno prikolico s pogonskima kolesoma (kardan) uporabljivo s kopa-čico casorzo CU7. Tel. 040-327327. KOSILKO BCS prodam po dogovoru; tel. 0481-882421. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dva meseca stare psičke, majhne rasti. Tel. 3479579810. PODARIM VELIKO KOTNO OMARO dnevne sobe iz sedemdesetih let, temno rjave barve. Razstavitev in prevoz v breme prevzemnika. Tel. št. 3804501614. PRODAM samostojno hišo v Piranu, v starem predelu mesta, 110 kv.m., s teraso in majhnim vrtom. Cena: 312.000 evrov. Tel. 338-1809880. PRODAM gorilnik (bruciatore) na kurilno olje. Tel. št. 338-5098764. PRODAM motokultivator (freza) casor-zo 6 hp, letnik 2003 v zelo dobrem stanju. Tel. št. 348-2491675. PRODAM motor yamaha FZ1 fazer (1000), letnik 2008, prevoženih 21.000 km, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel. št. 339-2001738. Prispevki Ob 8. obletnici smrti Kazimirja Miliča daruje žena Milka z družino 100,00 evrov za Združenje ANT. Ob 17. obletnici smrti Srečkota Smotla-ka daruje žena Valerija 50,00 evrov za VZPI-ANPI Dolina Mačkolje Prebeneg. V spomin na drago Alenko Colja daruje Marina Milič 30,00 evrov za združenje AIRC. V spomin na drago prijateljico Alenko Colja darujeta Miranda in Aleksander Kokoravec 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. Ob težki izgubi dragega očeta izrekamo kolegici Almi in ostalim sorodnikom iskreno sožalje. Kolegi Indulesa 1.3.1996 1.3.2011 Lucijan Padovan Z ljubeznijo se te spominjamo vsi tvoji Trebče, 1. marca 2011 Boris Jelavič: »V Sloveniji imajo trenerji lažje delo« / 13 Sedemčlanska »zamejska« odprava na državni smučarski finale Mateja Bogatec tržaška prvakinja v smučarskih tekih / 15 K F^e jaaranu na oosiovaniin ne gre od rok Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika NK KRAS - Novi trener, stara muzika? Še zmedeni Krasov branilec Alen Carli v skoku je prestregel žogo Sežančanu v dresu Tamaia Luki Spetiču. V ozadju Matej Bagon kroma Novi trener, stara muzika? Kdor si je ogledal nedeljsko tekmo v Repnu, ne more trditi drugače. Na prvi pogled se žal (še) ni spremenilo popolnoma nič. Krasovci so igrali precej zmedeno. Mogoče pa le ni tako. Krasovi nogometaši pravijo, da se le nekaj premika na bolje. Moramo jim verjeti. Treningi naj bi bili bolj intenzivni in skorajda profesionalni. Davide Pellegrini je namreč doslej treniral v poklicnih prvenstvih. Trener pa - kot pravijo - vpliva na rezultat mogoče največ 20 odstotkov. Potrebna je reakcija igralcev, ki je v nedeljo nismo videli. Vsaj v prvem polčasu ne, kar se je nato izkazalo za usodno. Rdeče-beli so očitno pod hudim psihološkim pritiskom. Četrti zaporedni poraz jim ni v veliko pomoč. Kljub temu pa se ne smejo prepustiti malodušju. Čimprej morajo prekiniti negativno serijo, drugače se bo zadnji del prvenstva spremenil v pravo kalvarijo. POGLED Z VEJE Trst je tudi naš Marij Čuk Trst je naš. Ta sintagma mnogim požene strah v možgane in kosti, pa je nekaj čisto normalnega, samoumevnega, naravnega. Trst je naš. Goričani bi rekli- Trst je svoj, kdo drug spet- Trst je moj, ali pa: Trst je njegov, ne, Trst je vaš, Trst je njihov in prišlo bi do kreganja, kot do kreganja prihaja, psovanja, kričanja, jecljanja, zmerjanja, pretepanja, jokanja in oh in joj. Trst je tudi naš. Tudi naš je, seveda! Ne razumem, zakaj ne bi bil tudi naš, saj smo v teh hišah in hišicah od vedno, Slovenci namreč in si ga delimo, še sto let od tega je bil Trst, mesto Trst, ne Kras, po deležu prebivalstva z Dunajem največje slovensko mesto. Trst je skupno mesto, čeprav nikakor ne gre zanikati, spregledati, zamolčati, da z močno italijansko identiteto, kar pa ne izključuje, da je tudi naše, tudi moje. Živimo pod istim nebom in to bi nas moralo povezovati v človečansko misel enakosti, ne pa ločevati, ta TUDI bi nas moral navdajati z veseljem, kajti vsi, Italijani in Slovenci smo ponosni na Tržačanke in Tržačane Claudio Coslovich, Sergija Veljaka, Tanjo Romano, Margaret Macchiut, Maldinija, Breclja in še in še, kot so Goričani lahko ponosni na Rejo, Černica, Maniaja in še in še. A dokler ne bo prišel v zavest pojem skupnega, ne vašega ali našega, bo tisti 'naš' vedno podžigal nezdravo čustvenost. Zakaj je tako? Tu ni prostor za poglabljanje odgovora. Lahko dam le primer: tudi v partnerskem odnosu, ko gre za delitev na moje in tvoje brez skupne perspektive, se dvigne zid. Na to večkrat pozabimo, mnogi tega ne dojamejo. Žal pa sem dojel, da je Kras spet praznih rok zapustil igrišče, kar je velika škoda, a še vedno manjša od sramote, ki jo je svojim navijačem povzročil Palermo s porazom za nogometne anale. Udinese je pustošil v sicilskem glavnem mestu, ribaril v Tirenskem morju in namesto, da bi z ribami polnil svoje mreže, je polnil nasprotnikove. V nogometu se zgodi tudi to. In naj še kdo reče, da ima mafija moč! Etna pa je bila v primerjavi z Zamparinijevo jezo nebogljen vžigalnik, medtem ko je Palermov predsednik bruhal lavo za sto vulkanov skupaj in še kakšnega zraven. Žal se niso ognjenemu izbruhu izognili niti Slovenci, ki jih je v vrstah rožnatih kar nekaj in so najbrž vrgli s tečajev soigralce, ker so baje v slačilnici z velikimi črkami napisali na zid- Palermo je naš. Tega niso storili hokeisti Poleta, a kljub temu izgubili in še izdatneje kot Palermo. A kaj! Kolega Filipovič me je opozoril, da se bliža pustni čas in da naše ekipe v tem obdobju povsem odpovejo. Ko bi bilo tako, sem odvrnil, bi nizale vso sezono poraz za porazom, saj smo 365 dni na 365 in v prestopnem letu še dan več v pustnem času. Kajti vse kaže, da je postal pust sveta vladar in ko se to dogodi, se nam pišejo težki časi. Kot Juventusu, ki je v stalni krizi, a za to je kriv Ga-dafi, ki ima sedemodstotni delež v glavnici turinskega kluba. Sicer se lahko tolažim s tem, da je po televiziji vse več športnih prenosov, a gre le za navidezno tolažbo, ker signal po izpeljani digitalizaciji večkrat mrkne. Poti modernizacije so nepredvidljive in večkrat bi bilo dobro ostati pri starem. Pogledati na lastne oči in ne preko filtra zaslona. Tako bo najbrž storila množica, ki se bo konec tedna odpravila na Višarje. Prešeren, a ne France, marveč Jure, si bo spet zadovoljno mel roke, ker bodo tja prišli smučarski romarji, da si v živo ogledajo slovensko ikono Tino Maze, ki bo skušala ponoviti zadnje uspehe in razveseliti številne privržence. In če bo uspela, bodo lahko zapeli- Višarje so naše! Pa smo spet tam... Triestina drevi v Sieni Na 12. strani Boris Vascotto: Za Bor Radenska dosegljiv vsak cilj Na 14. strani Borovec Ivan Pelizon 3. na deželnem prvenstvu v plavanju Na 15. strani Odbojkarji Olympie in napredovanje v C-ligo Na 18. strani 12 Torek, 1. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR SPET REKORDNO Slovenski teniški igralec Blaž Kavčič se je znova povzpel po lestvici ATP. Napredoval je šest mest, tako da je 81. mesto zdaj njegova najvišja uvrstitev v karieri in hkrati najvišja slovenska v zgodovini. VRNIL SE JE Osmi slalom za svetovni pokal v Banskem je dobil Avstrijec Mario Matt, ki je ubranil vodstvo po prvi vožnji in vpisal že 13. zmago v svetovnem pokalu, a žele prvo po letu 2009. Drugi je bil Reinfried Herbst, tretji pa svetovni slalomski prvak Grange. KOLIKO VELJA? Tržna vrednost Samirja Handanovica je po oceni Gina Pozza, sina lastnika Udineseja, okrog 15 milijonov evrov. Toliko bi klub zahteval tudi za Inlerja, Asamoaha in Zapato, za Islo in Armera pa najmanj dvanajst. Največ bi zahtevali za Čilenca Sancheza -okroglih 40 milijonov evrov! RONALDINHO POMAGAL DO NASLOVA Nekdaj najboljši nogometaš na svetu, Ronaldinho, je po vrnitvi v Brazilijo svojemu moštvu Flamengu pomagal do naslova zvezne države Rio de Janeiro. Tridesetletni Brazilec je na tekmi proti Boavisti v 72. minuti poskrbel za edini gol na tekmi. NOGOMET - Sinoči v A-ligi Milan strl odpor Napolija Po dolgočasnem prvem polčasu trije zadetki v drugem delu - Led prebili po sporni enajstmetrovki Milan - Napoli 3:0 (0:0) STRELCI: Ibrahimovic (11-m) v 49. in Boateng v 77. in Pato v 79. min. Milan: Abbiati, Abate (od 78. Oddo) , Nesta, Thiago Silva, Jankulovski (od 72. Emanuelson), Gattuso, Van Bommel, Flamini, Robinho (od 63. Boateng), Ibrahimovic, Pato. Napoli: De Sanctis, Campagnaro, Cannavaro, Aronica, Maggio, Pazienza, Gargano (od 78. Sosa), Dossena, Mascara (od 65. Zuniga), Hamsik, Cavani MILAN - Tekma kroga med vodilnim Milanom in tretje uvrščenim Napo-lijem je bila šele sinoči, Milan pa je po zmagi spet prepričljivo na prvem mestu, Inter pa je na drugem mestu v tem krogu dokončno prehitel Napoli. Do zmage se je Allegrijevo moštvo dokopalo v drugem polčasu, potem ko sta obe ekipi pokazali v prvih 45 minutah res klavrno igro, o kateri niti ne kaže izgubljati besed. Daleč od San Paola se je zdel Na-poli nebogljen, Milan pa zaradi nesodelo-vanja v napadu med Ibrahimovičem in Patom in počasnosti neučinkovit. Veliko bo danes najbrž govora o enajstmetrovki, s katero je Ibrahimovic lahko prebil led. Aronica se je v zračnem dvoboju s Patom morda res dotaknil žoge z roko, kazen pa se je le zdela prestroga. Zadetek je bistveno olajšal delo Milana, ki je imel po njem precej bolj odprto pot do gola, končno precej boljšo igro domačega moštva pa je zelo razživel tudi Boateng, ki je v drugem delu zamenjal Robinha in z golom spravil izid na varno, potrojil pa je Pato. Kaj pa Napoli? Nič! IZIDI 27. KROGA: Bari - Fiorenti-na 1:1, Brescia - Lecce 2:2, Cagliari - Lazio 1:0, Catania - Genoa 2:1, Cesena - Chievo 1:0, Juventus - Bologna 0:2, Palermo - Udi-nese 0:7, Roma - Parma 2:2, Sampdoria -Inter 0:2. VRSTNI RED: Milan 58, Inter 53, Napoli 52, Lazio 48, Udinese 47, Roma 43, Juventus 41, Palermo 40, Cagliari 38, Genoa in Bologna (-3) 35, Fiorentina 34, Chievo in Sampdoria 31, Catania 29, Parma in Lecce 28, Cesena 25, Brescia 24, Bari 16. Inter ne popušča Cosmi namesto Rossija Inter je svojo nalogo opravil že v nedeljo zvečer. V Genovi sta tekmo odločila Sneijder in Eto'o, ki sta v drugem polčasu kaznovala solidno Sampdorio. Moštvo Mimma Di Carla je v prvem delu tekme zamudilo nekaj priložnosti, nato pa drago plačalo te napake. UDINESE PRETIRAVAL, ROSSI DOMOV - Na gostovanju v Pa-lermu je Udinese pretiraval. Guido-linovi varovanci so s 7:0 ugnali Sici-lijance. Gre za zgodovinsko zmago Furlanov, ki so že enkrat slavili s 7:0, a šlo je za domačo tekmo proti Na-poliju v sezoni 1957/58. V zgodovini prvenstev A-lige je le enkrat prišlo do tega končnega izida: leta 1950 je Juventus v Bustu Arsiziu 7:0 premagal Pro Patrio. Rekordno zmago v gosteh (0:8) si vsekakor še delita Milan in Pa-dova. Črnordeči so premagali Genoo leta 1955, šest let prej pa je Padova zmagala v Benetkah. Rekorden je tudi izid po prvem polčasu. Pred Udi-nesejem je po 45 minutah igre ekipa v gosteh že vodila s 5:0 le enkrat: to je uspelo Napoliju proti Milanu leta 1956. Vendar takrat so se morali Nea-peljčani na koncu zadovoljiti z zmago s 5:3, medtem ko so v nedeljo Fur-lani v drugem polčasu še povečali naskok. Poraz Palerma je bil usoden za trenerja delia Rossija, ki ga je vročekrvni predsednik Zamparini odslovil takoj po tekmi, včeraj pa namesto Ibrahimovic z bele točke odprl Milanu pot do zmage ansa Udinesejevo zmagoslavje z rekordno bero golov Slovenski dvoboj med Palermom in Udinesejem se je spremenil v pravi polom za domače igralce. Zmaga 7:0 je za Furlane zgodovinska - enkrat so že zmagali s 7:0, leta 1958 proti Napoliju, a pred domačim občinstvom. Vratar Handanovič je preživel dokaj mirno popoldne (tri nekoliko bolj zahtevni posegi so mu omogočili, da si je zagotovil oceno 6,5). Istega ne moremo trditi za Bačinovica, ki je moral že v prvem polčasu pod tuš zaradi dvojnega opomina (ocena 4), Andelkovica (cel kup napak v obrambi, ocena 4) in Iličica (pojava na igrišču, ocena 4). Kurtic ni igral. Negativni konec tedna je tudi za Chievo. Trener Pioli sicer tokrat ni imel na razpolago slovenske dvojice Jokič-Cesar. Morda je bil tudi to eden izmed razlogov za poraz Verončanov v Cese-ni. Domača ekipa je slavila z 11-me-trovko v 90. minuti. Že v soboto je lahko Krhin gledal soigralce, kako so slavili v Turinu proti Juventusu. njega poklical Serseja Cosmija, ki je v A-ligi doslej vodil Perugio, Udines ein Livorno. Zamparini je v svoji »karieri« odstavil že 34 trenerjev! DELNERI NA PREPIHU - V taboru Juventusa začenjajo premišljati tudi o možnosti, da bi znova poskušali z zamenjavo na klopi sredi sezone. Kot lani, ko je Ferraro na klopi zamenjal Zaccheroni. Nekateri že zahtevajo, da bi se še tretjič vrnil na klop stare dame Marcello Lippi, ki bi črnobele vodil le do konca sezone, a večja je možnost, da bi črnobele do junija vodil Pierluigi Casiraghi ali pa Claudio Gentile. Pavel Nedved naj bi ponujeno mesto že odklonil. Za nek dolgoročni načrt, tistega ki Delneri-ju očitno ne bo uspelo izpeljati, krožita dve imeni: Spalletti in Capello. Alternativa naj bi bil trener Siene Antonio Conte. Nekaj pa je jasno: Del-nerijeve ere na Juventusovi klopi bo kmalu konec. Ali že v naslednjih dneh/tednih ali najkasneje junija me- »To sta dve enakovredni ekipi, ki igrata lep nogomet. To bo dobra tekma. Mi imamo prednost igrišča, oni so v boljši formi.« (Predsednik Pa-lerma Maurizio Zamparini pred tekmo Palermo - Udinese 0 : 7, Tuttosport, 26. 2.) »Vedela sem, da je Vesna zraven in sem bila vesela tega, ampak sem vedela, da čim smo Slovenke skupaj, to zame po navadi ni najboljše.« (Petra Majdič o finalu v šprintu na SP, RTV SLO, 25. 2.) »Naš proračun se giblje okrog milijona evrov. Je to letna plača Antonia Di Nataleja pri Udinese- ju?« (Predsednik ND Hit Gorica Robert Vrtovec, Primorski dnevnik, 24. 2.) »Restavracije se prehitro zaprejo. Trening se konča malo pred 21. uro. Ker ne znam kuhati, bi rad večerjal.« (Košarkar Kenny Gregory o svojih težavah v Ljubljani, NeDelo, 27. 2.) »Tina Maze ima slab značaj. In čeprav znotraj belega cirkusa ni nikomur simpatična, je treba priznati, da je prava šampionka, ki veliko dela in je do sebe zelo zahtevna.« (Komentator RAI Davide Novelli, Rai Sport 1, 25. 2.) »Zdaj bi bil rad David Copperfield. Oh, to bi bilo super.« (Trener hokejistov Tilie Olimpije Hannu Jarvenpaa pred začetkom četrfinalne serije, Dnevnik, 25. 2.) ME (NE) ZANIMA 7:0? Med amaterji se dogaja večkrat Bruno Rupel ni le predsednik zahodnokra-škega rajonskega sveta v Trstu, ampak tudi pozorni spremljevalec tekem amaterskega nogometa. Morda spremljate tudi Aligo? Veste recimo za rezultat tekme Palermo - Udinese? Logično. Sedem nula. Tekmo sem tudi gledal. Res? Seveda. Imam naročnino Sky in zame je nedelja to. Nogometne tekme. Torej vse, ne samo Udine- se? Vse. Imam pač možnost, da spremljam vse tekme A-lige. Tudi B-ligo spremljam, predvsem Triestino. Ste njen navijač? Ne. Oziroma: meni je všeč šport. Kot Tržačan je prav, da gledam Triestino, ker če je ne bodo gledali Tržačani, kdo jo bo potem gledal? V Palermu ali Salernu gotovo ne. No, in kako ste kot Trža-čan doživljali noro zadevanje Furlanov? Ah, to se v življenju enkrat tudi zgodi. Palermo, ki je sicer lepa ekipa, je igral nezbrano, Udi-nese je takoj zadel dva gola in logično se je potem Palermo »odprl«. Potem je bil takoj še tretji gol in tako naprej. To, kar se je zgodilo z Udinesejem, se ne bo ponovilo. Se pa enkrat lahko vsem zgodi. V amaterskem nogometu se je to že večkrat. Ste se ob tem 7:0 morda spomnili na kakšno amatersko tekmo? Vem, da je bilo enkrat 11:0. Zdaj se točno ne spomnim, katera tekma je bila, moral bi pogledati v zapiskih, ki jih imam doma. Tudi 10:1 je bilo, 6: 0 ali 5 :0 pa že večkrat. (p. v.) NOGOMET - Drevi Triestina v Sieni KOŠARKA - V višjih državnih ligah Igralec kroga v A1 -ligi gostovanje je bil »Slovenec« Thomas Zelo zahtevno Po nesrečnem porazu v Crotoneju čaka drevi Triestino veliko zahtevnejše gostovanje v Sieni. Domača ekipa je bila grajena za takojšen povratek v A-ligo in trenutno je z Atalanto in No-varo v igri za eno od prvih dveh mest, ki zagotavljata neposredno napredovanje. Tržačani so se iz Crotoneja preselili v Rim, kjer so se dva dni pripravljali na današnji dvoboj. Trener Salvioni bo moral nekoliko spremeniti postavo. Zaradi v soboto prejetega opomina bosta kaznovana DAiello in Testini, a po drugi strani bo znova na razpolago Cottafava, ki je kazen komaj prestal. Torej bo v obrambi prišlo do že napovedane zamenjave med DAiellom in Cottafavo, Testinija pa bo nadomestil Miramontes. Ob tem bo moral trener Triestine razmisliti o še nekaterih spremembah. V napadu je v soboto bil zelo živ Godeas, tako da bi lahko napadalec iz Medeje »ukradel« mesto Marchiju, na sredini igrišča pa je Filkor dokazal, da je za Triestino dodana vrednost, kateri se le s težavo lahko odpoveš. Tako so za dve mesti na sredini v boju kar štirje igralci: Dettori, Gissi, Filkor in Gerbo. Siena, ki trenutno deli z Novaro drugo mesto, razpolaga z zelo kakovostno zasedbo igralcev. Naj povemo, da si lahko trener Antonio Conte celo privošči, da igra s štirimi napadalci a pošlje Mastronunzia na klop za rezerve (v soboto so igrali Brienza, Reginaldo, Calaio' in Larrondo). Verjetna postava Triestine: Colombo, DAmbrosio, Cottafava, Malago, Longhi, Antonelli, Dettori (Gerbo), Gissi (Filkor), Miramontes, Taddei, Godeas. A LIGA - Niti odsotnost Kaukenasa ni bila dovolj Bennetu iz Cantuja (Mičov 13), da bi v Sieni premagal vodilni Montepaschi (Rakovic 18): Pia-nigianijeva ekipa je zmagala s 73:63. Milanski Armani (Hawkins 27) je tako po rutinski domači zmagi proti Sassariju (Diener in Devecchi 15) z 88:72 spet sam na 2.mestu s šestimi točkami zaostanka za državnim prvakom. „Slovenski« derbi med Ma-horičevo Brago iz Cremone (Sekulic 25, Marko Mi-lič 17) in Angelicom iz Bielle ( (Salyers 19, Goran Jurak 12) se je zaključil z zmago lombardijske ekipe s 87:72. V derbiju nekdanjih državnih prvakov je Benetton Treviso (Devin Smith 21) premegal Lot-tomatico Saše Filipovskega (Charles Smith 21) s 86:72. Najboljši igralec kroga pa je bil »Slovenec« Omar Abdul Thomas, ki je dosegel 30 točk za Air Avellino, ki je s 83:79 premagal Fabi Shoes Monte-granaro (Ford in Ray 19). V spodnjem delu lestvice je pomemben uspeh dosegel Enel Brindisi (Dia-wara 24), ki je z domačo zmago proti Cimberiu iz Vareseja (Fajardo 19) s 96:79 še ohranil stik z ostalimi in prepustil zadnje mestu Tercasu iz Terama. LEGADUE - V drugi ligi se je prvenstvo ustavilo zaradi finalnih tekem italijanskega pokala za to kategorijo. V finale sta se nepričakovano uvrstila Prima Veroli (Jackson 19), ki je z 91:88 premagala be- neško Umano (Clark 37), in Aget Imola (Whiting 19), ki je z 79:76 ugnala Fastweb: Casale (Taylor 18). V finalu je nato s precejšnjo lahkoto z 81:67 zmagala Prima iz Verolija (Jackson 27; Bruttini 20). Finalistki sta na lestvici Legadue šele na 7.oz.8.mestu, medtem ko sta Umana in Fastweb 1. oz.3. in resna kandidata za napredovanje. AMATERSKA A LIGA - AcegasAps (Mo-ruzzi 14, Ruzzier 10, Maiocco 8, Benfatto 6, Raspi-no 6, Colli 6, Bocchini 5, Contento 3, Vidani 3, Magro 2) je v pomembni tekmi v Recanatiju spet zaigral zelo neprepričljivo, tako v napadu kot v obrambi, in zasluženo izgubil s 77:63. Ob odsotnosti Busce je vajeti igre imel v rokah skozi celo tekmo mladi Ruzzier (letnik 1993), ki pa ne nosi odgovornosti za poraz, saj so odpovedali predvsem bolj izkušeni igralci. Domačini so igrali brez centrov, kljub temu pa tega nista znala izkoristiti niti Benfatto niti Magro. Pozitivna novica je vrnitev na igrišče ka-petana Bocchinija, ki bo v naslednjih tekmah lahko še kako koristen. Tržačani ostajajo kljub porazu na 8. mestu: še vedno imajo 24 točk, prav toliko kot Castelletto Ticino, ki je nekoliko nepričakovano izgubil doma proti Trevigliu. Na vrhu sta še vedno Perugia (34 točk) in Piacenza (32). Marko Oblak / ŠPORT Torek, 1. marca 2011 IB POVABILO NA POGOVOR - Odbojkarski trener Boris Jelavič iz Kanala »Ko so počitnice, pri vas nihče ne trenira« Odbojkarski trener Boris Jelavič iz Kanala trenira na Goriškem že 12 let: začel je pri Valu, nato vodil tudi žensko ekipo Agorest, že več let pa je trener Sočinih ekip. Pred tem je vodil ekipe mladinskih kategorij v Kanalu, obenem pa je bil deset let tudi selektor kadetske in mladinske reprezentance Slovenije. Jelavič, ki bo letos dopolnil 60 let, trenira skupno že 31 let, v katerih se lahko ponaša, da je v odbojko vpeljal tudi našega najboljšega odbojkar-ja Mateja Černica, v Sloveniji pa je med drugimi treniral tudi Fajsa, Gasparinija, Če-brona, Komelja, Krivca, Gruta, ki so oziroma so bili člani izbrane vrste Slovenije. Pol vašega trenerskega staža ste opravili v naših goriških ekipah. Kako to, da ste odšli čez mejo? Povabili so me in povabilo sem sprejel. Nikoli pa nisem treniral istočasno tu in tam. Tu vam je prijetno, če se niste nikoli vrnil spet v Kanal? Ja, tu je kar v redu. Manj stresno je, če nimaš prve ekipe, zato že pet ali šest let treniram izključno mlade. Zakaj pa? Treniranje članskih ekipe je preveč stresno. Preveč si pod pritiskom. Ko ste prišli k nam ste se težko prilagodili? Ne, sploh ne. Presenetljivo hitro sem se privadil. Bil sem poln energije. Opažate razlike med športniki pri nas in v Sloveniji? Razlike so predvsem v motoričnih sposobnosti. Tu, na Goriškem, imajo mladi zelo malo razvite motorične sposobnosti; kaže se, da v šoli pri telesni kulturi malo delajo. To razliko opažam že odkar sem se pridružil zamejskim ekipam. Trenerjevo delo v Sloveniji je torej lažje. Tu na primer treba otroke učiti na treningih tudi preval ... Je to odvisno le od pomanjkljive šolske športne vzgoje? Ne samo. V Sloveniji so otroci veliko bolj aktivni, predvsem poleti igrajo košarko, nogomet, odbojko na mivki, plavajo ... Tu na Goriškem skušam prepričati, da bi igrali odbojko na mivki, vendar neuspešno. Ko so tu počitnice, nihče ne trenira ... pač, so počitnice. Katere razlike pa opažate v razmišljanju mladih? Premalo so ambiciozni, na tekmah jim je vseeno, če zmagajo ali izgubijo. To me kar moti. Obenem pa bi se lahko zamejci bolje predstavili javnosti skozi šport z Matejem Černicem in Lorisom Mania-jem ali skozi gospodarstvo, kulturo ... Tako kot so na primer Južni Tirolci razpoznavni v smučanju. Na tem področju bi morali biti veliko bolj agilni. Uprave klubov so odlične, zdi pa se mi, da otroci ne vračajo tega kar dobijo. Kakšne razlike pa so med klubi? V Kanalu so na primer športniki bolj povezani z enim klubom, v Gorici pa se mi zdi, da je vse preveč razdrobljeno. Igralci so enkrat pri enem, drugič pri drugem klubu. Premalo otrok je za toliko klubov. Predlagal sem piramidalno strukturo, kjer bi vsak klub imel po eno mladinsko ekipo. Vendar se to ni uresničilo; prednjači odnos, da vsak gleda na svoje. V Sloveniji najbrž ni toliko odbojkarskih klubov, ki deluje tako blizu ... V Kanalu je na primer samo odbojka. Otroci se zato manj razpršijo. Omenili ste način porazdelitev ekipe na mladinskem področju. Če bi vsako društvo nastopalo z eno mladinsko ekipo, bi vsi imeli konkurenčno skupino in bi se lahko uveljavili tudi na italijanskem nivoju. Naj navedem primer: ko sta skupaj nastopali Soča in Sloga, smo bili drugi v deželi; če bi takrat vsak nastopal s svojo ekipo, ne bi dosegli nič. Je torej preveč vrtičkarstva? Da. Ni dobro, da si ekipe »pobirajo« igralce med sabo. Kaj pa trenerji: opažate razlike med enimi in drugimi? So prijemi različni? Razlike so. Pri meni sta red in disciplina osnovi. Moti me, da kdo zamuja. Tu sem mogoče celo preveč rigoro-zen in oster, ostali - zamejci pa tu preveč popuščajo. Obenem pa se mi zdi, da nasploh v Italiji preveč poudarjajo rezultat; mladi pa se s tem ne bi smeli obremenjevati, saj je pomembnejši tehnični in taktični razvoj. Dejstvo, da »smo zma- gali«, torej ni bistveno. Pomembnejše je, ali je igralec napredoval. Povedali ste, da raje trenirate mladinske ekipe. Zgodnja specializacija: da ali ne? Želim, da vsi igralci vedo vse, torej poudarjam polivalentnost, čim dlje. Pri najmlajših pa je motorika zelo pomembna: odbojka je namreč simfonija spretnosti in hitrosti, šele potem pride tehnika. Bili ste prvi trener Mateja Černi-ca. Kako se ga spominjate? Treniral sem ga prva štiri leta. Veliko zadoščenje je zame, da se je prebil tako visoko.Največja nagrada za delo. Spominjam se, da je Matej znanje hitro absorbiral, bil je zelo dojemljiv, fizično šibek, vendar igral je zelo inteligentno. Bomo dobili novega Mateja Čer- nica? Biti moraš izredno ambiciozen. Pohvalil bi Olympio, ki ima široko bazo. Tudi Sloga dobro dela. Ali bo komu uspelo, bo odvisno tudi od staršev. Matejevi, na primer, so bili vedno prisotni. Nekateri starši pripeljejo otroka na trening izključno zato, da so potem prosti. V teh primerih, tudi če bo igralec zelo ambiciozen, ne bo uspel. Starši morajo biti zraven, so otrokova moralna podpora in pomagajo, ko nastopijo krizna obdobja. Nevarno je, ko starši prekoriči-jo mejo. Seveda. Biti morajo objektivni, kar pa je zelo težko. Starši morajo zaupati trenerju. Morajo biti torej prisotni, a ob-jektvni. Tako je. Pomagati morajo otroku, ne pa zvračati krivde na trenerja, publiko ali sodnika. Vloga staršev je torej ključna. Oni morajo biti tudi vztrajni in potrpežljivi. Ob starših ima važno vlogo tudi sistem: v Nemčiji, če trikrat na teden treniraš, dobiš status rekreativca in plačaš 24 % manj zdravstvenega zavarovanja. Športniki namreč veljajo za »bolj zdrave«. Mi pa bi radi bili tekmovalci, če treniramo dvakrat na teden. Smo torej večinoma rekreativci? Seveda. Tudi tu moramo biti objektivni. Če treniramo dvakrat tedensko, ne bomo dosegli veliko. To je splošen trend v Italiji. Veronika Sossa ALI ALI Peter Sosič je košarkar videm-skega NBU, ki se je v zadnjem krogu z zmago proti San Vendemianu povzpel na vrh državne C-lige. Vprašanje za Petra: Peter Vilfan ali Peter Brumen? Peter Brumen. Vilfana sem spoznal, ker sem bil na njegovem kempu, ampak Brumna bolj poznam in se mi zdi boljša izbira. Peter Klepec ali Peter Pan? Peter Pan, ker mi je bil zelo všeč animirani film. Bor ali Jadran? Moram izbrati Bor, ker sem tam zrasel. Morje ali hribi? Morje. V hribe ne grem nikoli, morje se mi zdi idealen kraj za sprostitev. Tina Maze ali Petra Majdič? Tina Maze, ker mi je alpsko smučanje bolj všeč. Temnolase ali plavolase? Temnolase. Punca je temnolasa ... Je za osvajanje koristnejši lep koš ali lepa frizura? Lepa frizura. Pust: komaj čakam ali me ne zanima? Me ne zanima. Grem pogledat povorko, več od tega ne. Sem zelo malo angažiran pri pustu. Oziroma, povejmo kot je treba: sploh nisem angažiran. Silvio Berlusconi: pretirano osovražen ali pretirano samosvoj? Berlusconi ni pretirano osovražen. Je sam kriv, ker si dovoli preveč. Športen avto z več konji ali prakitčen avto z manjšo porabo? Praktičen z manjšo porabo. Kdo je boljši: San Vende-miano ali Spilimbergo? Mi smo premagali San Vende-miano, ker so oni igrali brez glavnega centra. Mislim, da so oni zelo dobra ekipa, Spilimbergo pa je nadležen. Žogo si dobil od Daniela Ba-ticha. Komu jo boš zdaj podal? Saši Malalanu. (P. V.) B60 STOPINJ Erik Te Še zdaleč ne samo rolkar Erik Tence, doma iz Križa (letnik 1975), po poklicu knjigovodja, je svojo športno pot začel kot smučar pri kriški Mladini, preizkusil se je kot kotalkar pri Poletu in nato pri Mladini rol-kal. Erik, ki ga v domače Križu kličejo tudi Tripoli, se je ukvarjal z borilnimi veščinami kick boxing in full contact. Zakaj Tripoli? »Ker je bila med prvo svetovno vojno v predelu Križa, kjer živim, klavnica, vampe krav pa so vozili vojakom na fronto,« je obrazložil Erik, ki igra tudi nogomet z ekipama Kržani in Plavi ter se ukvarja s smučarskim tekom. V prostem času kolesari v skupini CxC kapetana Sandija Štefančiča. Največji športni uspeh? »Končati trening rol-kanja brez poškodbe,« je še dodal Erik, ki je prejšnjo nedeljo postal zamejski prvak v teku na smučeh. Stan: poročen z dvema otrokoma Ostali športi: smučanje in kolesarjenje Ostale dejavnosti in konjički: vrtnarjenje, ker drugače nihče ne pokosi trave Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Primorski dnevnik, Piccolo, Espresso, Re-pubblica in Corriere della sera, predvsem članki Rizza Spletna stran: Face-book, Ansa, Sta, Slo-sport, Slomedia, Za-me.tv Knjiga na nočni omarici: Cime irredente, Livio Isaak Sirovich Najljubša glasba: rock, hard rock, ska, reggae Najljubši film: Train- spotting, Pulp fiction Moj lokal: Bita v Križu Najljubša jed: rezanci z jastogom Najljubša pijača: suho peneče vino in rdeče vino Mi je všeč/mi ni všeč: iskrenost in doslednost, mi ni všeč hinavščina Najljubši športnik: Tina Maze Najljubša osebnost: Nelson Mandela Najljubše počitnice: Kuba, zelo rad bi šel na Finsko Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... teniški igralec Moja himna: kriška Moj vrstni red (šport, ljubezen, zdravje, prijatelji): zdravje na prvem mestu, vse ostalo je posledica SPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV pijača za aperitiv prestižna knjižna nagrada občina v pokrajini trento pomnilnik računalnika ada škerl beri Športno prilogo pd največja reka v jugozahodni franciji španski spolnik grška boginja zmage izolacija knjiga zemljevidov igra derbi s sampdorio okoliš, območje cima, klica, poganjek slovenska igralka starc grška črka vrhunski športnik španski nogometni vratar (jose manuel) nekdanji francoski voznik f1 prost klement jug francoski filmski režiser (jacques) azijska država oskar danon nas kolesarski klub ivan tavčar samuel adams Španski esejist (federico de) roman emila zolaja SLOVARČEK - DID = temeljna tipografska enota • ENOS = mesto v Turčiji • ONIS = španski esejist • SILVANIT = mehka srebrnkasta ruda 14 Torek, 1. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR DRŽAVNA C-LIGA - Po sobotnem porazu Jadrana Qubik caffe Agresivna igra ostaja za Jadran Qubik uganka Jadran Qubik caffe se z gostovanja spet vrača praznih rok - v drugem delu prvenstva je na tujih tleh osvojil le dve točki (proti Latisani, 12. januarja), sicer pa je štirikrat doživel poraz. Razplet sobotne tekme je bil podoben tistemu v Padovi, kjer so jadranovci dobro začeli, nato doživeli krizo, reagirali, čisto na koncu pa jim je zmanjkalo moči. Tokrat so bila za krizo odločilne sodnikove sporne odločitve v prvem delu srečanja: »Začeli smo dobro, vendar so sodniki krivi, da smo nato izgubili glavo. Vprašanje je, kako bi se razvila tekma, če nas sodniška dvojica ne bi vrgla s tira. K sreči je delegat košarkarske zveze nato ukrepal, tako da je bilo v drugem delu srečanja sojenje boljše,« je pojasnil trener Walter Vatovec. Conegliano je predvajal zelo agresivno igro, kar je vplivalo na število izgubljenih žog (27) jadranovcev. Kot je trener že večkrat poudaril, Jadran »trpi« tak tip agresivnosti: »Tega - glede na treniranje in na starost večine igralcev - pa se ne da izboljšati. Razen Malalana nihče ni bil nikoli izrazit obrambni igralec,« pravi Va-tovec, ki hkrati pogreša igralce, ki bi prodirali: »Razen Bana, Marusiča in Malalana se ostali odločajo raje za mete.« Poraz pa bo treba hitro pozabiti, saj je v soboto na vrsti zelo pomembna tekma proti Montebelluni, ki je po tem krogu sama na zadnjem mestu. San Daniele, ki je bil na dnu lestvice zadnja dva tedna, je po dveh zaporednih zmagah dohitel Limeno na 16 točk. Tekma proti Montebelluni (v soboto, ob 20.30) bo za Jadran zelo pomembna v boju za obstanek: »To je 90 % obstanka. Če jo premagamo, bomo zelo blizu obstanka,« napoveduje trener, ki obenem poziva igralce, da bi na dan tekme »pozabili na pust.« (V.S.) 5 zaporednih porazov je v državni C-ligi doživel tokrat okrnjeni San Vendemiano. Nazadnje je izgubil še proti Vi-demčanom, ki so zmagali z 71:49. Saša Ferfoglia je dosegel za Videm 12 točk in zbral še sedem skokov, Peter Sosič pa v napadu ni bil uspešen. GSA Udine je po zmagi prevzel vodstvo na lestvici, San Vendemiano je zdaj drugi. Kapetan Dean Oberdan v soboto ni dosegel točk, zbral je en skok in dve podaji. V prvem delu je proti istemu nasprotniku zbral kar nekaj najboljših sezonskih izidov: največje število točk (14), največ skokov v obrambi (7) in največ prejetih osebnih napak (5) kroma DEŽELNA C-LIGA Suhe krave Četrti Bregov poraz v zadnjih šestih tekmah, drugi Borov v treh C-liga. Bor Radenska in Breg sta tokrat v gosteh izgubila z zelo podobnim izidom (83:77 oziroma 84:77) in dokazala, da po izjemno uspešnem obdobju doživljata manjši padec. Zlasti to velja za Brežane, ki so ostali praznih rok drugič zapored in četrtič v zadnjih šestih nastopih, v soboto pa jih čaka doma nova izjemno zahtevna naloga proti trdoživemu Tolmezzu. Borovi košarkarji pa so izgubili dve od zadnjih treh tekem, v soboto v Fagagni pri pe-pelki pa bodo odigrali že četrto tekmo v gosteh v zadnjih petih krogih. V deželni C-ligi sta za nami dve tretjini rednega dela sezone. Oba naša predstavnika si bosta še morala zagotoviti nastop v play-of-fu, njuno izhodišče je vsekakor dobro. Prvenstvo je v bistvu zelo izenačeno, če izvzamemo vodilni Ser-volano in Albo ter pri dnu trojico Geatti, CBU in Fagagna, je vseh ostalih enajst ekip zaobjetih v desetih točkah, tako da mogoče kriteriji za uvrstitev v končnico (9. mesto) in predčasno rešitev brez play-outa (11. mesto) le ne bi smeli biti previsoki. D-liga. Po zgolj prestižni zmagi proti San Vitu čaka Kontovelce v zadnjem krogu rednega dela v petek ob 20.45 pri Briščikih izjemno pomembno srečanje proti vodilnemu Santosu. Kot znano ekipe, ki so se uvrstile v skupino za napredovanje (Santos, Don Bosco, Kontovel in Fo-gliano), nabirajo točke prav proti tem nesporednim tekmecem in jih »nesejo« s seboj v play-off. Ker niso doslej osvojili nobene od teh »težkih« točk, bi za Brumnove fante res kazalo skušati ugnati sicer izkušeno in doslej najbolj konstantno moštvo, ki pa bo nastopilo z istimi motivacijami in z željo, da bi ubranilo končno prvo mesto po rednem delu. MLADINSKA PRVENSTVA - Under 17 Dober odpor, ampak nobene zmage ne v državnem ne v deželnem prvenstvu DRŽAVNO PRVENSTVO Venezia Giulia - Jadran ZKB 69:62 (18:8; 40:22; 53:43) Jadran: Sancin, Daneu 24, Valič 8, Toffolutti, Zhok, Ridolfi 7, Gregori 9, Kraus 4, Malalan 3, Valentinuz 2, Žerjal 2, Majovski 3. Trener: Peter Brumen. Prosti meti: 15:24, izgubljene žoge: 28, pridobljene žoge: 21, skoki obramba: 18, skoki napad: 7. 3 točke: Ridolfi 2, Daneu 1. PON: / Jadranovci so tokrat igrali brez stebra ekipe Matije Batic-ha, kljub temu pa se močnejšemu nasprotniku, ki zaseda višja mesta na lestvice zelo dobro upirali. Predvsem s kolektivno igro in manjšim številom napak so v drugem delu tekme počasi zniževali razliko, ki je bila v prvem delu zelo visoka (22 točk) in si prav na koncu priigrali najnižji zaostanek sedmih točk. Uspešnost v napadu ni bila najboljša, igra v obrambi pa je bila učinkovita, saj so nasprotnikom Brumnovi varovanci dopustili le 69 točk. »Vzdušje je bilo zelo spodbudno. Pohvala gre vsem igralcem, ki so pokazali zrelo igro in tudi viden napredek,« je bil po tekmi zadovoljen trener Brumen. Vrstni red: Falconstar 32, Pordenone 30, Basketrieste in Venezia Giulia 26, Latte Carso UBC 24, Codroipese 22, CBU 16, Jadran ZKB 12, Libertas Acli, Portogruaro 6, Nuovo Basket 2000 in Barcolana 6, Cervignanese 2. Prihodnji krog: Jadran ZKB - Nuovo Basket 2000, 2. marec ob 18.30. DEŽELNO PRVENSTVO Bor ZKB - Alba Cormons 57:72 (16:18, 33:40, 38:53) Bor ZKB: Gruden 6, Altin, De Luisa, Coccetti 10, Sternad 17, Bole 3, Kocijančič 6. Trener: Sancin, Faraglia. PON: Mat-tiassich, Sternad, Bole. Če bi igrali bolj skupinsko, bi se borovci lahko izognili porazu. Začeli so kar dobro, a kot na vsaki tekmi doslej, je bil zaostanek štirih točk dovolj, da je bil konec premišljene in umirje- ne igre. Igra se je na obeh straneh tako spremenila v brezglavo divjanje, v katerem so bili gostje vsekakor bolj učinkoviti od domačinov. Sojenje ni bilo med najboljšimi, a prav gotovo tudi ne odločilno za Borov poraz. (Kocka) Intermuggia - Bor ZKB 77:68 (19:13,42:25,60:49) Bor ZKB: Gruden 6, Altin, Deluisa 11, Buzzi, Mattiassich 8, Sternad 16, Bole 4, Kocijančič 21, Gregori 2. 3T: Sternad 1. PON: Bole Trener: Faraglia, Sancin Prvemu na lestvici so borovci nudili močan odpor. V drugem delu so nadoknadili zaostanek 17 točk in prišli do samih 2 točk zaostanka, tu pa se je spet zalomilo: igra je postala koati-čna, kar je gostiteljem omogočilo, da so spet vzpostavili varnostno razliko in ob koncu tudi slavili zasluženo zmago. (Kocka) Prihodnji krog: Bor ZKB - Barcolana, 9. marec, ob 17.30 PRVENSTVO U14 OPEN Breg - Latte Carso U.B.C. 68:83 (19:20, 31:45, 56:64) Breg: Gelleni, Zobec, Stagni, Norbedo, Giacomini, Bole, Impellizzeri, Fonda, Sema, Tul, Koši. trener: Sila V soboto so Brežani v Dolini gostili vodeči in doslej ne-poraženi Ubc iz Vidma. Ekipi sta bili v prvi četrtini enakovredni, v drugi pa so gostje z agresivnim conskim presingom prisilili bre-žane v napake in si tako priigrali 14 točk prednosti. V 3. in 4. četrtini so se domači približali tudi na 7 točk zaostanka, za kaj več pa jim je zmanjkalo moči. Vsi igralci si kljub porazu zaslužijo pohvalo. Vrstni red: Latte Carso UBC 36, Acli 30, Azzurra A in Nuovo Basket 2000* 28, Breg 24, Gonars in Fogliano* 18, Cer-vignano in Ardita 16, Don Bosco* 14, Basketreiste* in azzurra B 6, Interclub in Falconstar 0 (* s tekmo manj). Prihodnji krog: Nuovo Basket 2000 - Breg, 3. 3. ob 18.30. NA KLOPI B. Vascotto (Bor): »Možno je tudi napredovanje« Boris Vascotto se je po osmih letih spet vrnil na košarkarsko klop. Letos je pomočnik trenerja Bobana Popoviča pri Boru Radenski: »Pavziral sem zaradi službenih obveznosti, letos pa sem si spet zaželel trenerske vloge. Stanujem tudi blizu stadiona,« pojasnjuje Vascotto, ki je pred daljšim premorom treniral 17 let. Začel je pri Boru, kjer je tudi košarkarsko dozorel, nadaljeval pri Kontovelu (bil je pomočnik Igorja Medna v D-ligi) in Jadranu (pomočnik Walterja Vatovca). Ali bi radi prevzeli tudi glavno vlogo v kaki ekipi? V tem trenutku ne. Vloga pomožnega trenerja mi ustreza. V treh nastopih je Bor doživel dva poraza. Gre za predhodno obdobje ali za manjšo krizo? Igramo pač proti nasprotnikom iz zgornjega dela lestvice. Ko smo imeli niz desetih zmag, smo večinoma igrali proti ekipam, ki so slabše. Gotovo pa smo izpraznili adrenalin, ki smo si ga nabrali s kakovostnim treniranjem od novembra do januarja. Očitno ekipa ni slaba in niz desetih zmag je bil sad zelo dobrega treniranja. Zdaj bo treba adrenalin spet pridobiti; to bomo spet dosegli s treningom. Play-off vam ne more uiti. Ali bo mogoče doseči še kaj več, torej napredovanje? Po seriji zmag in s tako ekipo, je vse možno. Realno je, da z dobrim treniranjem lahko dosežemo še kaj več. Tudi napredovanje, vendar to ni naš imperativ. V soboto ste doživeli poraz proti Romansu, ki je bil boljši tudi v prvem delu prvenstva. Zamujena priložnost? Da. Vendar nikoli nismo bili v tekmi. V napadu ni šlo. Uspešni S^J Kontovelovi podaljški Kontovel je v letošnji D-ligi štirikrat igral podaljšek in vsakič potegnil daljše. Zanimivo, po 45 minut je vedno igral v gosteh, ko je ugnal San Vito (v petek s 77:79), Mon-falcone (66:69), Villesse (90:94) in Grado na prvi tekmi prvenstva (64:73). Podatek najbrž kaže, da so Švab in soigralci telesno dobro pripravljeni in v vročih trenutkih dokaj hladnokrvni. Upajmo, da se bo zanje še kaka tekma končala z izenačenjem... ©Tretjeligaša zasluženo premagana Bor in Breg sta še tretjič v letošnji sezoni hkrati potegnila krajši konec. Poraza v gosteh proti solidnima moštvoma (Romans in Roraigrande) na koncu rezul-tatsko nista bila visoka, vendar naša predstavnika sta bila vso tekmo v podrejenem položaju in sta reagirala prepozno (borovci so celo dosegli 50 točk v drugem polčasu). Oboji bodo morali zlasti spet primerno poprijeti z delom na treningih. C-LIGA IZIDI 22. KROGA Conegliano - Jadran Qubik 68:51 , San Daniele - Padova 70:68, Codroipese - imena 75:66, Venezia - Latisana 73:79, NBU - San Vendemiano 71:49, Montebelluna - Marghera 49:57 NBU 21 14 7 1565:1472 28 Latisana 21 13 8 1405:1323 26 Spilimbergo 21 13 8 1459:1449 26 San Vendemiano 20 13 7 1326:1327 26 Virtus PD 21 12 9 1420:1388 24 Marghera 21 11 10 1316:1288 22 Jadran Qubik 21 11 10 1357:1337 22 Pool VE 22 9 13 1476:1470 18 Oderzo 21 9 12 1515:1531 18 Codroipese 21 9 12 1483:1405 18 Conegliano 20 9 11 1303:1405 18 Limena 21 8 13 1420:1439 16 San Daniele 21 8 13 1414:1497 14 Montebelluna 20 7 13 1302:1334 14 PRIHODNJI KROG Marghera - Venezia, Jadran Qubik - Montebelluna (5.3 ob 20.30), Latisana - Conegliano, San Vendemiano - Spilimbergo, Padova - Codroipese, Limena - Oderzo C2-LIGA IZIDI 19. KROGA Servolana - Collinare 95:62 CBU - Ardita 72:80, Geatti Ronchi 63:60, Portogruaro - UBC 73:76, Roraigrande - Breg 84:77, Romans - Bor Radenska 83:77, Tolmezzo - Alba 70:76, Cervignano - Venezia Giulia 59:57 Servolana 20 17 3 1615:1336 34 Alba 20 16 4 1502:1299 32 Tolmezzo 20 13 7 1325:1240 26 Bor Radenska 20 13 7 1425:1379 26 Breg 20 12 8 1524:1414 24 Ardita 20 12 8 1408:1337 24 Romans 20 11 9 1421:1388 22 UBC 20 10 10 1393:1419 20 Roraigrande 20 10 10 1455:1505 20 Venezia Giulia 19 9 10 1310:1274 18 Cervignano 20 8 12 1468:1545 16 Portogruaro 20 7 13 1341:405 14 Ronchi 18 7 11 1166:1237 14 Basket Time 20 5 15 1357:1485 10 CBU 19 4 15 1360:1523 8 Collinare 20 4 16 1311:1595 8 PRIHODNJI KROG: Alba Servolana, Ardita - Portogruaro, UBC - Geatti Basket, Breg - Tolmezzo (5.3. ob 20.30), Collinare - Bor Radenska (5.3. ob 20.45), Ronchi - Cervignano, Romans - CBU, Venezia Giulia - Roraigrande D-liga vzhod izidi Goriziana - Grado 44:93, Monfalcone - Don Bosco 71:74, Santos - Perteole 71:65, Villesse - Fogliano 67:80, San Vito - Kontovel 77:79 Santos 17 15 2 1263:1021 30 Don Bosco 17 14 3 1310:1086 28 Fogliano 17 12 5 1166:1059 24 Kontovel 17 12 5 1136:1060 24 Grado 17 8 9 1191:1135 16 Goriziana 17 7 10 1017:1276 14 San Vito 17 6 11 1108:1125 12 Perteole 17 6 11 1052:1149 12 Monfalcone 17 3 14 1101:1188 6 Villesse 17 2 15 1080:1325 4 PRIHODNJI KROG Don Bosco - San Vito, Fogliano - Grado, Kontovel - Santos (4.3. ob 20.45), Perteole - Monfalcone, Goriziana -Villesse TOP 57— Ta teden: Giacomi (Br) in Burni (B) 27, Lisjak (K) 24, Madonia (B) 19, Samec (B) in Ban (J) 17, Šušteršič (K) 16, Križman (K) in Švab (K) 14. Skupno drž. C-liga: Ban 334, Ma-rusič 250, Cohen 170, Malalan 150, Tomasini 119, Franco 113, Oberdan 109, Slavec 85, Bernetič 12, Floridan 10, Škerl 2. Skupno dež. C-liga: Madonia (B) 268, Richter (Br) 243, Grimaldi (Br) 240, Fumarola (B) 239, Burni (B) 233, Giacomi (Br) 232, Samec (Br) 228, Ferfoglia (Br) 224, Zanini (b) 168, Vi-sciano (Br) 157, Crevatin (B) 135, Bole (B) 111, Babich (B) 92, Štokelj (B) 85, Semec (Br) 66, Bozic (Br) 64, Medizza (B) 33, Pipan (B) 32, Schil-lani (Br) 27, Zeriali (Br) 26, Mosc-hioni (Br) 19, Bocciai (B) 14, Krča-lič (B) 7, Devcich (B) in Nadlišek (Br) 3, Pertot (B) 2, Gallocchio (B) 1. Skupno D-liga: Šušteršič 257, Lisjak 184, Križman 149, D. Zaccaria 147, Paoletič 144, Švab 89, Hrovatin 79, Regent 28, Godnič in Gantar 22, Starc 7, Vodopivec 4, J. Zaccaria 2. STATISTIKE TOP Prosti meti: Giacomi (Br) 8:8, Štokelj (B) 5:5 Za 2T: Samec (Br) 7:8 (87 %), Križamn (K) 5:6 (83 %) Za 3T: Burni 8:12 (66%) STATISTIKE FLOP: za 2T: Cohen (J) 0:3, Fumarola (B) 1:5 (20 %) za 3T: Crevatin (B) 0:6, Tomasini (J) 0:5, Slavec (J) in Šušteršič (K) 0:4, Jadran 3:19 (15 %) / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. marca 2011 15 ALPSKO SMUČANJE - Na Piancavallu »Ostržek na smučeh« Sedemčlanska »zamejska« odprava na državni finale V nedeljo uspešna še Katrin Don in Jan Ostolidi (Brdina) - Sedem najmlajših na državni finale AMSI Na državnem finalu trofeje Ostržek na smučeh (Pinocchio su-gli sci) bo nastopilo skupno sedem smučarjev naših klubov. Ob najmlajših - Petri Kalc, Alexu Ostolidiju (Brdina), Petri Udovič, Alessan-dru Deluisa in Andrei Craievich (Devin), ki so si uvrstitev priborili v soboto, bosta na finale v Abetone odpotovala tudi Brdinina tekmovalca Katrin Don in Jan Ostolidi. Tekmovalca openskega smučarskega kluba sta si pravico do nastopa priborila na nedeljski kvalifikacijski veleslalomski preizkušnji na Piancavallu. Glede na snežne razmere in zahtevno postavitev je sodila tekma med najtežje v tej sezoni. Oba varovanca trenerja Lovrenca Gregorca sta dobro prismu-čala v cilj: Katrin Don je bila peta med deklicami, od tretjega mesta jo je ločilo le pol sekunde, Jan Ostolidi pa je bil 13. in 8. med letniki 1999 (med dečki bo tekmoval še naslednje leto). Za dvanajstletno Katrin in enajstletnega Jana bo to že drugi nastop na državnem finalu. Na tekmi so nastopili še drugi Brdinini in Devinovi tekmovalci. Nekaj manj kot sekunda je od državnega finala ločila devinovca Mateja Udoviča (17.), Tommaso Pilat (Devin), ki je bil na zadnjih deželnih tekmah med boljšimi, pa je padel in zaostal; Igor Gregori (Brdina) je tudi padel, zaključil je tekmo, vendar bo zaradi močnega udarca moral nekaj časa mirovati. V Abetone se je uvrstilo 14 smučarjev in 10 smučark v kategorijah dečki/deklice in naraščajniki/ce. Včeraj naj bi Donova nastopila še na kvalifikacijah za nastop na državni fazi Trofeje Topolino. Pravico do nastopa na treh vele- Brdinina tekmovalca Jan Ostolidi (levo) in Katrin Don (desno) s trenerjem Lovrencem Gregorcem slalomskih in treh slalomskih preizkušnjah je imelo 12 najboljših dečkov in deklic naše dežele. Zaradi novozapadlega snega pa so kvalifikacije odpadle: tehnični vodja pri deželni smučarski zvezi še ni odločil, ali bodo kvalifikacije premestili na drugi termin ali pa bo obveljala razvrstitev, s katero so se tekmovalci uvrstili na test, kot piše v pravilniku. Če bi to obveljalo, bi bila Brdnina tekmovalka avtomatično uvrščena na državno fazo, saj je bila po seštevku dveh najboljših uvrstitev v veleslalomu in slalomu peta med deklicami. Na prestižni finale se uvrsti sedem najboljši smučarjev in smučark. Najmlajši babyji in miški so po sobotnih kvalifikacijah za nastop na državni fazi tekmovanja Ostržek na smučeh tekmovali tudi v nedeljo. Na Piancavallu so stekle kvalifikacije za nastop na državni fazi tekmovanja AMSI - italijanskega združenja učiteljev smučanja. Vsi nastopajoči od letnika 2003 do 2000 tokrat niso zastopali svojih klubov, vendar šole smučanja; prav zato so Brdinini in Devinovi tekmovalci tekmovali za šolo s Piancavalla. Na državno fazo se je v vsaki od štirih kategoriji uvrstilo najboljših 15. Pravico za nastopa na državni fazi, ki bo od 25. do 27. marca v Selvi v Val Gardeni, so si v nedeljo izborili Petra Kalc, Anna Ciuch in Alex Ostolidi (Brdina) ter Devinovi tekmovalci Alessandro Deluisa, Petra Udovič, Irene Lopreiato in Sara Craievich. Starejši tekmovalci Devina pa so konec tedna nastopili na dveh deželnih preizkušnjah v veleslalomu. Tokrat nihče ni stopil na zmagovalni oder. VELESLALOM, Piancavallo Kvalifikacije Ostržek na smučeh Deklice: 1. Lara Deila Mea (Lussari) 55,94; 5. Katrin Don (Brdina) 1:00,19; 15. Petra Basezzi 1:04,09; 18. Patrizia Zarotti (obe Devin) 1:04,50. Dečki: 1. Luca Taranzano (Sella Nevea) 58,51; 13. Jan Ostolidi (Brdina) 1:04,44; 17. Matej Udovič 1:05,34; 21. Rudy Škerk (oba Devin) 1:06,17; 28. Andrea Facchini 1:10,11; 35. Igor Gregori 1:11,33; 36. Sandor Ciuch 1:11,50; 50. Matej Kalc (vsi Brdina) 1:17, 07; 55. Tommaso Pilat (Devin) 1:21, 29. VELESLALOM, Piancavallo Kvalifikacije AMSI Baby 2003 ženske: 1. Francesca Trentin (Tarvisio) 53,47; 4. Petra Kalc (Brdina) 53,95; 8. Caterina Sinigoi (Devin) 1:01,27. Baby 2003 moški: 1. CarloPalmegiano (Piancavallo) 50,41; 8. Alex Ostolidi (Brdina) 53,91; 22. Nedir Peric (Brdina) 1:03,49. Baby 2002 ženske: 1. Giorgia Mase' (Sella Nevea) 50,07; 13. Anna Ciuch (Brdina) 58,91. Baby 2002 moški: 1. Elio Cappellari (Tarvisio) 47,95; 6. Alessandro Deluisa (Devin) 52,28. Miške 2001: 1. Giorgia Monti (Tarvisio) 50,01; 2. Petra Udovič (Devin) 50,31; 10. Irene Lopreiato (Devin) 55,18; 15. Sara Craievich (Devin) 56,40; 17. Giorgia Sinigoi (Devin) 56,86. Miške 2000: 1. Valentina Piccin (Zoncolan) 48,77; odstopila Andrea Craievich (Devin). Miški 2000: 1. Kevin Cimeti (Zoncolan) 48,48; 21. Samuel Purič (Devin) 52,50; 40. Enrico Rožič (Devin) 1:43,67. VELESLALOM, Forni di Sopra Deželno prvenstvo Master Mater B7: 5. Roberto Greco 59,82; A5: 6. Alessandro Corbatto 56,46; 12. Antonio Morgera 1:02,74; A4: 12. Claudio Skerk 59,03; A3: 8. Franco Parmesan 54,82; 9. Aljoš Skabar 56,95; 11. Claudio Peric 59,93; 13. Marzio Farinelli 1:03,09 (vsi Devin). VELESLALOM, Forni di Sopra Autodrive Mladinci/člani: 15. Matej Skerk 1:03,08, 60. Aljoša Skabar 1:12, 14; 65. Claudio Skerk, 1:14,62; odstopil Claudio Peric (vsi Devin) SLALOM, Forni di Sopra Mladinci/člani: odstopil Matej Skerk (Devin). PLAVANJE Borov plavalec Ivan Pelizon tretji v deželi Mlada plavalca PK Bor Ivan Pelizon in Niki Hrovatin sta minuli konec tedna nastopila na deželnem prvenstvu v tržaškem bazenu Bianc-hi. Med najboljšimi plavalci naše dežele (tekmovalci so morali izpolniti normo) je bil zelo uspešen Ivan Pelizon (na sliki), ki je med dečki letnika 1997 osvojil 3. mesto na 100 metrov prsno. Razdaljo je preplaval v času 1:16,50 in za sekundo in 8 dese-tink izboljšal osebni rekord. Z uspešnim nastopom je tudi premagal večnega tekmeca Riccarda Qualla (Unione nuoto Friuli), ki je bil osem stotink počasnejši. V skupni razvrstitvi dečkov (letniki 1995, 1996 in 1997) pa je bil 13. - plavalna zveza sicer nagrajuje vsak letnik posebej. Borov plavalec Niki Hrovatin pa je nastopil na 50 m prosto. Med mladinci je osvojil 8. mesto s časom 25,97; prvič mu je uspelo plavati pod 26 sekundami. Pelizon je normo izpolnil tudi na 200 metrov prsno, kjer pa ni nastopil tako solidno kot na krajši razdalji. Borov plavalec, ki prvič nastopa na deželnem prvenstvu, je bil četrti med letniki 1997 s časom 2:53,33. Med dečki je zasedel 11. mesto. Na državno fazo se ni uvrstil nihče, saj so norme za nastop na državnem prvenstvu zelo zahtevne. MLADINSKA KOŠARKA - Under 15 Jadranova prednost splahnela v zadnji četrtini Deželno prvenstvo: Visok poraz Bora, odličen nastop Doma Mark DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Fogliano - Jadran ZKB 57:55 (7:19, 30:31, 39:50) Jadran: Daneu 7, Peric 11, Regent 5, Kojanec 7, Ridolfi 22, Ušaj 3, Tulliach n.v., Krevatin, Coloni. 3 točke: Ridolfi 1. SON: 14. Čeprav so jadranovci vodili večino tekme, so na koncu ostali brez zmage. Do tretje četrtine so Šušteršičevi varovanci z zbrano in agresivno igro prevladali na igrišču, tako da so povedli tudi z 12 točkami prednosti. V zadnjem delu pa je Fo-gliano zaradi širše izbire igralcev približal Jadranu in ga tudi prekosil. Na tak razplet je vplival tudi odhod Martina Ridolfija iz igrišča sredi zadnje četrtine zaradi pete osebne napake. Zelo sporno je bilo včasih tudi sojenje: zaradi protestov trenerja Gerjeviča sta sodnika dosodila dve tehnični napaki, nato pa so ga še izključili. Vrstni red: Latte Carso UBC 36, Pordenone in Azzurra* 28, Codroipese 26, Spilimbergo 24, Ardita in Don Bosco* 22, Falconstar in Fogliano 16, Jadran ZKB 12, Gemona 6, San Vito* in Cordovado 4, Ser-volana 2. (* s tekmo manj) Prihodnji krog: Jadran ZKB - Don Bosco, 6. marca ob 11.00. DEŽELNO PRVENSTVO U15 Cervignanese - Bor ZKB 114:66 (34:6,56:19,88:47) Bor ZKB: Gruden 15, Mandic 5,Ma-tarrese 2, Milič , Coretti 2, Kocijančič 37, Gregori 5. 3T: Mandic 1. Trener: Sancin V prvi tekmi druga faze šestih najboljših ekip so borovci naleteli na res dobro ekipo, za nameček pa so bili tudi okrnjeni, brez treh igralcev. Prva četrtina je minila naravnost katastrofalno, z delnim izidom 34:6. V tem delu igre je Gregori že v začetku zagrešil kar štiri osebne napake, tako, da je moral nato presedeti večji del tekme na klopi. To je spravilo našo ekipo v dodatne težave in botrovalo h končnemu visokemu porazu. Poleg tega je bilo tudi sojenje slabo in enosmerno. V tretji četrtini so naši napadali bolj natančno in učinkovito in utrdili vrste v obrambi, vendar to ni bilo dovolj, da bi vsaj delno nadoknadili, kar so zamudili v prvi četrtini. (Kocka) DLF Udine - Dom Mark 71:66 (18:21, 34:39, 49:54) Dom: Pintar, Termini 17, Franzoni 3, Primosig 2, Antonello 4, Bensa 30, Pe-teani 4, Osso 6, PON: Peteani. Trener: Iztok Čehovin. Čehovinovi varovanci so po odlični igri klonili šele v poslednjih minutah, ko so tekmo odločile nekatere sporne sodnikove odločitve. Fizično močnejšemu nasprotniku je Dom vsilil svoj ritem in ob polčasu vodili za pet točk. Kljub poškodbi Ossa v tretji četrtini, ki se je do tedaj izkazal tako v napadu kot v obrambi, so Termini in soigralci nadaljevali z odlično igro. Na začetku zadnje četrtine so gostje vodili kar z desetimi točkami prednosti, nato pa je v ospredje stopil sodniški par. Sodnika sta namreč dvakrat zapored Domovcem dosodila zelo sporne korake, nato pa sta Peteanija kaznovala s peto osebno napako, ko je slednji v skoku skušal ujeti odbito žogo. Tako so se domači opogumili in v zadnjih minutah prvič prišli v vodstvo in zmagali. Kljub porazu pohvalo zasluži celotna Domova ekipa z Benso na čelu, ki je odlično vodil ekipo in se s tridesetimi točkami strelsko izkazal v napadu. (av) SMUČARSKI TEK - Tržaško prvenstvo na Trbižu Mateja Bogatec tržaška prvakinja, Mladina najboljša med mladimi Mateja Bogatec z Gabriello Paruzzi Mladinina odprava na Tržaškem prvenstvu Mladinina tekmovalka Mateja Bogatec je v nedeljo na Trbižu osvojila naslov tržaške prvakinje v teku na smučeh. Uspeh ose-mindvajsetletnice so dopolnili še drugi spodbudni nastopi kriških smučarskih tekačev. Med posamezniki je zelo dobro opravil nastop Niki Hrovatin, ki je bil med mladinci prvi, absolutno pa četrti. Pozitivna je bila tudi udeležba najmlajših Mladininih tekmovalcev, ki so bili edini na startu: kriško društvo je skorajda edino, ki goji mladinsko dejavnost. Deset mladih tekmovalcev je društvu priborilo tudi prvo mesto na društveni mladinski lestvici. Zbrali so kar 27 točk, kar je rekordni izkupiček za kriški klub. Na skupni društveni lestvici pa je bila Mladina druga, prvo mesto je pripadlo organizatorjem prvenstva Sci clubu 70. Tržaško prvenstvo je steklo v Areni Paruzzi na Trbižu, kjer se je zbralo 69 tekačev, med katerimi 14 tekmovalcev ŠD Mladina. Na dobro pripravljeni krožni progi, ki je omogočila, da so gledalci spremljali tekače skorajda ves čas, so najprej startali starejši člani in mladinci, ki so se preiszkusili na 7,5 kilometrov dolgi progi. Med njimi je bil tudi mlajši mladinec Niki Hrovatin: s pretežno ravninsko progo s kratkim vzponom je opravil zelo dobro in bil na koncu četrti absolutno. Za njim je čez cilj prismučal Erik Tence. Med članicami pa je bila najhitrejša Mateja Bogatec: za trikratno zmagovalko svetovnega pokala v skirollu je to tretji naslov tržaške prvakinje. Že v prvem delu petkilometrske preizkušnje je prevzela prednost kakih 100 metrov; naskok pa je izgubila, potem ko je na poledenelem ovinku padla. Zasledovalka Adriana Deber-dardi jo je ujela, vendar je Mladinina tekmovalka spet prevzela vodstvo in brez težav osvojila prvo mesto. V mlajših kategorijah je šlo predvsem za boj med Mladinini-mi tekmovalci, ki pa so tekmovali v pravem športnem duhu. Med deklicami bi lahko Mladina osvojila še eno prvo mesto, vendar so sodniki tekmovalkam napačno pojasnili, kakšna bo trasa. Jasna Vitez je o krajši progi izvedela šele med tekom, tako da na koncu ni uspela nadoknaditi zaostanka in zasedla 2. mesto. Častna gostja je bila Gabriella Paruzzi, ki je nagradila najboljše. Izidi: baby sprint ženske: 1. Sara Tenze; baby ženske: 1. Tay-rin Tenze , 2. Petra Prašelj; baby moški: 1. Nik Košuta, 2. Peter Chen-da; miške: 1. Maja Chenda, 2. Dana Tenze; deklice: 2. Jasna Vitez, 3. Jana Prašelj; dečki: 1. Luka Ghira; mlajši mladinci: 1. Niki Hrovatin; članice: 1. Mateja Bogatec; master A2: 1. Erik Tenze; master B2: 2. Bogatec Boris (vsi Mladina). Norči Zavadlal rarbava priioqt? Prifnonkrgtnif-itiiilui Eriberto Dellisanti Torek, 1. marca 2011 Liang Feng Dušan Carli 18 Torek, 1. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR DEŽELNA ČLANSKA PRVENSTVA - Moška D-liga Pri Olympii se zdaj bojijo le poškodb Potek faze za napredovanje kaže, da so možnosti realne - Lahko bi igrali proti Slogi Olympia (levo) lahko meri na napredovanje; Bor Kmečka banka (spodaj) spodbudno začel svojo pot v skupini za obstanek kroma V moški D-ligi je bila še tretjič zapored v drugem delu prvenstva uspešna Olympia Ferstyle, ki si trenutno s San Vitom deli prvo mesto na lestvici. Prvi krogi so dokazali, da je bila izločilna skupina, v kateri je v prvi fazi nastopala goriška ekipa, precej močnejša od druge, tako da bo boj za prestop v višjo ligo verjetno omejen na nasprotnike, ki jih Jerončičevi fantje že dobro poznajo. Med temi je tudi Reana, ki jo je goriška ekipa v soboto brez večjih težav premagala. Kot nam je povedal spremljevalec Olympie Gianni Manià, so od nasprotnikov pričakovali večji odpor, poznalo pa se je, da so Hlede in soigralci zelo dobro servirali, v napadu pa je bila njihova učinkovitost 54-odstotna. Med samim prvenstvom je Olympia precej napredovala. Ob korektorju Komjancu je na mreži od januarja zelo konstanten tudi Luka Terčič, ki igra vedno bolj preudarno, svojo nalogo pa dobro opravlja tudi Capparelli, ki pa dobi na splošno manj žog. Centra Persolja in Pavlovič sta v napadu in bloku dobra, izboljšala pa sta tudi servis, tako da lahko goriška ekipa s tem elementom spravi v težave skoraj vse nasprotnike. Jerončičevi varovanci so nekoliko bolj ranljivi le v sprejemu, prav zaradi tega mu v tem obdobju na treningih posvečajo večjo pozornost. Udarna moč Olympie na mreži je namreč zelo velika, podajalec Hlede pa večkrat ukani nasprotnikove blokerje, ko je sprejem natančen. V boju za napredovanje lahko Olympio najbolj pogojujejo morebitne poškodbe, sicer pa sta glavna nasprotnika San Vito in Pippoli iz Vidma. Gre za zelo izkušeni ekipi, ki sta tudi zelo zagrizeni, fizično močni in si želita napredovati v C-ligo. Obe sta vsekakor v dometu Go-ričanov, ki so ju enkrat že premagali. Jerončičevi fantje bodo še naprej intenzivno trenirali, da bi bili na odločilnih tekmah čim boljše pripravljeni, čim dlje bodo skušali tudi ohraniti nepremaganost na domačem igrišču, njihov cilj pa ostaja seveda povratek v najvišjo deželno ligo. Prestop si neposredno zagotovi prvouvrščena ekipa, druga in tretja pa se bosta uvrstili v play-off/play-out, v katerem bosta igrali proti sedmo- oziroma šestouvrščeni iz skupine za obstanek v C-ligi. Pri Olympii pričakujejo, da bosta to verjetno Cervignano in Sloga, proti katerima imajo Goričani prav tako možnosti za uspeh. CORERJI Top scorerji tedna Moški: Komjanc (Ol), Kuštrin (Np) in l. Brotto (Np) 178, V. Kante (ST) 17, Terčič (Ol) in Lavrenčič (V) 16, A. Peterlin (ST) 15. Ženske: Pučnik (B) in Bukavec (K) 22, Vodopivec (B) 18, Della Mea (B) in Lisjak (K) 12, Cella (B) 11. Skupno Moška C-liga: Lavrenčič (So) 228, V. Kante (ST) 222, Ombrato (V) 219, Valentinčič (So) 192, A. Peterlin (ST) 191, Romano (Sl) 146, Cettolo (ST) 123, M. Juren (So) 121, Dussich (Sl) in Slavec (ST) 120, Rožac (Sl) 116, D. Faganel (V) 105, I. Černic (So) 104. Moška D-liga: Komjanc (Ol) 308, Terčič (Ol) 225, Kuštrin (Np) 192, Braione (Np) 185, L. Brotto (Np) 160, Persolja (Ol) 146, Hlede (Ol) 111, Pavlovič (Ol) 110, Capparelli (Ol) 107, Feri (Np) in Caprara (Np) 77, Juretič (Np) 74. Ženska C-liga: Babudri 125, Cvelbar 97, A. Spangaro 96, Gantar 87, Starec 80, Colarich 60, Crissani 48, T. Spangaro 40. Ženska D-liga: Pučnik (B) 253, Bukavec (K) 250, Vodopivec (B) 163, Lisjak (K) 157, Cella (B) 153, Balzano (K) 129, Della Mea (b) 128, Grgič (b) 103, Zuzič (K) 91. Brici, kakšno presenečenje! Po nekaj slabših nastopih so odboj-karji Našega prapora zaigrali zelo učinkovito in tako mladincem Cor-denonsa zadali prvi poraz v tej fazi ter jih tudi dohiteli na lestvici. Brici bodo morali zdaj po tej poti nadaljevati, če si hočejo čim prej zagotoviti potrebne točke za obstanek. Ta je navsezadnje v njihovem dometu, saj sta v tej skupini verjetno le Prata in Altura res boljša od naše ekipe, ki pa bo morala vedno igrati zbrano in umirjeno. ClN Prihodnje leto bo drugače Deželna odbojkarska zveza je že sprejela nekaj sklepov glede deželnih prvenstev v naslednji sezoni. Ta bodo še vedno razdeljena v dva dela, saj je po mnenju deželnega odbora potrebno nekaj več časa, da se lahko realno oceni, če je nova formula primerna ali ne. Kljub temu pa bo prišlo do nekaterih sprememb. Tako bodo tudi pri ženskah naslednje leto uvedli play-off/play-out za prestop iz D-lige oziroma za obstanek v C-ligi (enako kot letos pri moških). Največja novost pa zadeva uvrstitev v skupino za napredovanje v moški in ženski C-ligi. Neposredno se bosta vanjo uvrstili le prvi dve ekipi, tretje-in četrtouvrščene ekipe pa se bodo pomerile med sabo (3. iz skupine A proti 4. iz skupine B in obratno) za ostali dve razpoložljivi mesti. V D-ligi bo tako pri moških kot pri ženskah 16 ali celo 18 ekip, če bodo v prvenstvo vključili kako ekipo U16. ©Kdaj bodo prebili led? Mladi slogaši ostajajo tudi po tretjem krogu drugega dela prvenstva še vedno brez točk. Letos so edina naša ekipa, ki ji še ni uspelo prebiti ledu, pa čeprav se je večkrat odlično upirala tudi na papirju precej boljšim ekipam (na primer v soboto valovcem). Upajmo, da bodo do prvega uspeha prišli čim prej, saj bo sicer težko nadoknaditi zamujeno in se bodo težko izognili izpadu oziroma play-outu. Za petim mestom, ki zagotavlja neposreden obstanek, jih ločijo trenutno štiri točke. LUCIO BATTISTI Smo boljši, če igramo na • • v g svojem višku Tri tekme, devet točk. Sloga Tabor Tele-vita drugega dela prvenstva, ki bo odločilen v boju za napre-(bvanjevB2-ligo, nebi mogla začeti boljše. Svojim nasprotnikom v prvih treh krogih so prepustili le en set, dokazali pa so, da so prepričljivo boljši. To velja tudi za sobotno srečanje proti izkušeni ekipi Il Pozzo/Re-manzacco, od katere je Slogin trener Lucio Battisti pričakoval večji odpor. Mislili smo, da nas čaka težka tekma, moram pa čestitati svojim fantom, ki so igrali res zelo dobro. Taktično smo srečanje dobro pripravili in vsi so se držali navodil. Z dobrim servisom smo jih prisilili, da so igrali predvidljivo, nasprotno pa smo mi bili na mreži zelo učinkoviti, pri tem pa imajo veliko zaslug sprejemalci, ki so bili natančni in podajalec Veljak, ki je zelo dobro zalagal vse napadalce. Nasprotniki so bili tako v glavnem nemočni, čeprav so nas skušali presenetiti s spremenjeno postavo. Vbu in Il Pozzo/Remanzacco sta drugo fazo začela slabo, tako da bo, kot kaže, vaš glavni nasprotnik Li-gnano. Kljub temu, da so Videmčani in Snidero ter soigralci izgubili že nekaj tekem, sem prepričan, da ne bodo popustili. Lignano pa je dobra in izkušena ekipa, ima dobre napadalce tako na krilih kot na centru ter zanesljivega podajalca. Z Lignanom se boste pomerili v soboto. Te kaj skrbi to, da bo do spopada prišlo v pustnem obdobju? Nasprotnike poznamo zelo dobro. Vemo, kaj nas čaka. Pust je pri nas zelo občuten, mislim pa, da imamo dovolj časa, da se na tekmo primerno pripravimo, jo dobro odigramo in kasneje tudi praznujemo. Fantje so zelo resni in to redno dokazujejo tudi s svojo prisotnostjo na treningu. V odbojkarskih krogih govorijo, da imate napredovanje že v žepu... Lepo bi bilo, če bi bilo tako, vendar je prvenstvo še dolgo, nasprotniki pa niso slabi. Proti vsem moramo igrati maksimalno. Res je, da smo nekoliko boljši od ostalih, če igramo na višku svojih sposobnosti, a ni enostavno ohraniti vedno isti ritem igre. Dolgo let si bil pri Soči, letos pa si se odločil za povsem novo okolje. Si z izbiro zadovoljen? Sem, pri Slogi se počutim zelo dobro, vse teče, kot je treba. Mislim pa, da je bilo tudi za Sočane dobro, da so dobili novega trenerja, saj sem z njimi bil res že dolgo časa. (T.G.) 1. ŽENSKA DIVIZIJA - Na Goriškem Soča/Govolley boljša od vodilnega Soča/Govolley Kmečka banka - Morarese 3:2 (25:17, 21:25, 22:25, 25:21, 15:6) Soča/Govolley Kmečka banka: Mania 25, Danielis 15, Gabbana 6, Za-vadlav 9, Antonič 9, Panozzo 9, Povšič 7, Turus (L1) 1, Giuntoli, Valentinsig, Pozzo (L2). Trenerka: Paola Uršič Od-bojkarice Soče in Gobolleya so premagale Morarese, ki je bil pred tekmo na prvem mestu, in tako ohranile stik z najboljšimi ekipami v prvenstvu (v štirih točkah je zdaj zbranih šest ekip). Srečanje so začele zelo dobro in prepričljivo osvojile uvodni niz, v drugem in tretjem pa so popustile in precej grešile. V četrtem je nato že zgledalo, da bodo nasprotnice osvojile vse tri točke, saj so vodile 21:17. Tedaj so se domačinke predramile, Morarese je zgrešil štiri zaporedne sprejeme, naša ekipa pa je to izkoristila in poskrbela za preobrat. Poraz je nasprotnice potrl, tako da so tudi v tie-breaku nadaljevale zmedeno, združena ekipa Soče in Govolleya pa je postajala iz točke v točko bolj samozavestna in je tako takoj povedla 8:1 in nato svojo prednost še povečala. Ostali izidi: Morarese - Turria-co 3:2, Fincantieri - Ronchi 0:3, Pieris - Azzurra 3:0, Mossa - Staranzano 3:0, Millenium - Turriaco 0:3. Vrstni red: Ronchi in Turriaco 34, Morarese in Pieris 32, Mossa 31, Soča/Govolley Kmečka banka 30, Azzurra 25, Capriva 22, Millenium 18, Fincantieri 9, Grado in Torriana 6, Staranzano 3 (Capriva in Grado z dvema, Morarese, Torriana in Staranzano z eno tekmo manj). UNDER14 ŽENSKE Na Goriškem Cormons - Olympia K2 Sport 3:0 (25:10, 25:17, 25:16) Ostali izidi: Fincantieri azzurra -Grado 2:3, Grado - Fincantieri bianca 3:0, Torriana - Staranzano 3:1, Fin-cantieri azzurra - Millenium 3:0, Mos-sa - Moraro/Mariano 3:0. Vrstni red: Fincantieri azzurra 40, Grado 38, Sta-ranzano 30, Cormons 27, Mossa 24, Torriana 20, Millenium 18, Mora-ro/Mariano 7, Olympia K2 Sport in Fin-cantieri bianca 3. Zenska C-liga ZA NAPREDOVANJE, izidi Sangiorgina - Vivil 3:1, Millenium - Talmassons 3:1, Volleybas - Tarcento 3:1 Vrstni red: Millemium, Sangiorgina in Volleybas 6, Talmassons 5, Vivil 3, Tarcento 1. Moška C-liga za NAPREDOVANJE, izidi:VBU - FerroAlluminio 3:0, Sloga Tabor Televita - Il Pozzo 3:0, Lignano - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 Sioga Tabor 3 3 o 9:1 9 Lignano 3 3 0 9:2 9 VBU 3 1 2 6:6 4 FerroAlluminio 3 1 2 4:8 2 Soča ZBDS 3 1 2 3:8 2 Il Pozzo 3 0 3 3:9 1 PRIHODNJI KROG FerroAlluminio - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje (5.3 ob 18.00), Il Pozzo - VBU, Sloga Tabor Televita -Lignano (5.3. ob 20.30) Moška D-liga za NAPREDOVANJE, izidi:Casarsa - CUS TS 0:3, Reana - Olympia Ferstyle 0:3, San Vito -Travesio 3:0, Porcia - Pippoli 1:3 Oiympia Ferstyie 3 3 o 9:1 9 San Vito 3 3 0 9:1 9 Pippoli 3 2 1 7:4 6 Reana 3 2 1 6:5 6 Travesio 3 1 2 4:7 3 CUS TS 3 1 2 5:6 3 Porcia 3 0 3 1:9 0 Casarsa 3 0 3 0:9 0 PRIHODNJI KROG: CUS Trieste - San Vito, Olympia Ferstyle - Casarsa (5.3 ob 20.30), Travesio - Pippoli Moška D-liga za OBSTANEK, izidi:Altura - Broker 3:1, Naš prapor - Cordenons 3:0, Prata - Club Regione 3:0, Turriaco - Aurora 1:3. Prata 3 3 0 9:2 9 Altura 3 3 0 9:2 9 Cordenons 3 2 1 6:3 6 Naš prapor 3 2 1 6:3 6 Aurora 3 1 2 5:7 3 Broker 3 1 2 4:6 3 Turriaco 3 0 3 2:9 0 Club Regione 3 0 3 0:9 0 PRIHODNJI KROG: Broker - Prata, Cordenons - Altura, Club Regione - Aurora, Naš prapor -Turriaco (3.3. ob 21.00) Moška C-liga za OBSTANEK, izidi:Vivil - Fincantieri 2:3, Volley club - Cervignano 3:0, Val Imsa - Sloga 3:0, Buia - Basiliano 0:3 Fincantieri 3 3 0 9:3 8 Vai Imsa 3 3 o 9:3 8 Basiliano 3 2 1 8:4 7 Volley club 3 2 1 7:4 6 Vivil 3 1 2 6:6 4 Buia 3 1 2 4:6 3 Sioga 3 o 3 1:9 o Cervignano 3 0 3 0:9 0 PRIHODNJI KROG: Fincantieri - Val Imsa (5.3. ob 20.00), Cervignano - Vivil, Sloga - Basiliano (5.3. ob 17.30) Ženska D-liga ZA NAPREDOVANJE, izidi Majanese - Azzano 2:3, Cordenons - Latisana 3:1, Rizzi - Sacile 3:0, Pordenone - RojalKennedy 3:0 Vrstni red: Cordenons 9, Latisana 6, RojalKennedy 5, Pordenone in Rizzi 4, Majanese in Sacile 3, Azzano 2. Ženska C-liga za OBSTANEK, izidi:Pordenone - Chions 1:3, Natisonia - Buia 3:0, Fincantieri - S. Andrea 2:3, Libertas - Sloga 3:0 Chions 3 3 0 9:1 9 Libertas TS 3 3 0 9:2 8 Pordenone 3 2 1 7:5 6 Natisonia 3 2 1 6:3 6 Sioga 3 1 2 4:6 3 S. Andrea 3 1 2 4:8 2 Fincantieri 3 0 3 4:9 2 Buia 3 0 3 0:9 0 PRIHODNJI KROG: Chions - Fincantieri, Buia - Pordenone, S. Andrea - Sloga (5.3 ob 20.30) Ženska D-liga za OBSTANEK, izidi:Gemona - CUS TS 3:2, Bor Kmečka banka - Altura 3:2, Kontovel - Virtus 1:3, Grado - Villesse 3:0. Grado 3 Virtus 3 Gemona 3 Bor Kmečka banka 3 Altura 3 Kontovel 3 CUS Trieste 3 Villesse 3 3 0 9:2 9 3 0 9:3 8 2 1 8:5 6 2 1 6:5 5 1 2 6:6 4 1 2 5:6 3 0 3 2:9 1 0 3 0:9 0 PRIHODNJI KROG: CUS Trieste - Kontovel (3.3. ob 21.00), Altura - Gemona, Virtus - Villesse, Bor Kmečka banka - Grado (5.3. ob 18.00). / ODBOJKA Torek, 1. marca 2011 1 9 POKRAJINSKA IN MLADINSKA PRVENSTVA - Under 16 na Tržaškem Borovke osvojile dva derbija Z zmago proti Kontovelu in Sokolu so se po 1. delu druge faze povzpele na 2. mesto, v boju za naslov pa je še naprej tudi Sokol A Bar Igor 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Breg - Coselli 2:3 (25:16, 21:25, 18:25, 25:18, 13:15) Breg: Zeriali, Sternad, Stepančič, Mauro, Pertot, Ciocchi, De Rota, Preprost, Kalin, Klun, Milič, Pettirosso (L). Trener: Gabriele Talotti Brežanke so odtrgale točko tret-jeuvrščenemu Coselliju, lahko pa bi ga celo premagale, če bi bile v ključnih trenutkih bolj odločne in če bi boljše izkoristile vrzeli v obrambi nasprotnic. Na splošno so vsekakor Talottijeve varovanke odigrale dobro tekmo, ki je bila v glavnem tudi dopadljiva in napeta. Škoda pa za drugi set, v katerem so odboj-karice Brega po zmagi v uvodnem nizu popustile. Ekipi sta si bili sicer približno enakovredni, Coselli pa se je izkazal z zelo dobrim blokom. Killjoy - Bor Zadružna kraška banka 3:2 (25:16, 18:25, 18:25, 25:15, 15:12) Bor Zadružna kraška banka: Poz-zo, Viviani, Rabak, Richiardi, Zonch, Ve-ronesi, Venier, Piccinino. Trener: Saša Smotlak V pomembni tekmi v boju za obstanek so borovke osvojile samo točko in tako zapravile priložnost, da bi se svojim nasprotnicam približale na lestvici. Zaradi odsotnosti je tokrat naši ekipi priskočila na pomoč Martina Richiardi, pla-ve, ki so igrale tudi brez libera, pa so srečanje začele nekoliko zmedeno. Ko so se privadile na spremembe v postavi, pa so zaigrale zelo urejeno in dobro sprejemale ter servirale, uspešne pa so bile tudi v bloku. Tako so osvojile dva seta, v četrtem pa so popustile v sprejemu in bile premalo natančne tudi na lahkih žogah. Killjoy je imel zato prosto pot do zmage v tem nizu, nato pa tudi v tie-breaku po-vedel 10:3. Smotlakovim varovankam se je poznala tudi utrujenost, saj so nekatere med njimi igrale praktično deset se-tov zapored, ker so pred tem igrale tudi derbi prvenstva U16. Z borbeno igro so se borovke domačinkam približale na 14:12, nato pa z napako podarile zmago svojim nasprotnicam. Pohvalo zasluži Sara Veronesi, ki je zelo dobro sprejemala in branila. Ostala izida: Volley 3000 - Sloga Dvigala Barich 2:3 (o tekmi smo že poročali), S. Andrea - Hammer 1:3, Oma - Triestina Volley 0:3. Vrstni red: Hammer 39, Triestina Volley 36, Coselli 29, Oma 26, Breg 18, Sloga Barich 15, Volley 3000 13, Killjoy 11, Bor Zadružna kraška banka 6, S. Andrea 2. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Oma - Sokol S.B. Costruzioni 3:2 (14:25, 16:25, 25:22, 25:22, 17:25) Sokol S.B. Costruzioni: Brankovic 3, Mazzucca 13, Gridelli 19, Vidoni 3, Škerl 7, Radislovich 5, Devetak (L), Pertot 8, Fragiacomo, Žerjal. Trener: Andrej Pertot Sokolovke so nepričakovano izgubile proti Omi, ki sodi med slabše ekipe v prvenstvu. Naše odbojkarice so tekmo začele dobro in brez težav povedle v se-tih z 2:0. Tedaj pa so odpovedale, začele veliko grešiti in tako v bistvu podarile zmago svojim nasprotnicam. Treba je tudi dodati, da je sodnik podajalki Sokola dosodil precej napak v podaji, ni pa bil enako strog z Omo. Za dober nastop zasluži pohvalo Sara Radislovich, ki je na centru nadomestila Terezo Budin. Ostali izidi: Kontovel - Poggi 3:0 (o tekmi smo že poročali), Roiano Gret-ta Barcola - Altura 3:0, Virtus - Libertas 0:3, S. Andrea/Coselli - S. Andrea 2:3, Libertas - Oma 3:0. Vrstni red: Altura 26, Libertas 25, Roiano Gretta Barcola 21, S. Andrea/Coselli in Sokol S.B. Costru-zioni 19, Poggi 18, Virtus 16, Oma in Kontovel 7, S. Andrea 4 (Oma s tekmo več, Libertas, S. Andrea/Coselli in Kon-tovel s tekmo manj). UNDER 18 MOŠKI Deželno prvenstvo Il Pozzo/Remanzacco - Olympia Terpin 0:3 (16:25, 17:25, 12:25) Olympia Terpin: Persolja 8, Kom-janc 10, Capparelli 3, Vogrič 6, Palazzo 5, Vizin 11, Hlede 2, Čavdek 2, Škerk (L). Trener: Zoran Jerončič Goriški odbojkarji so prišli do lah- ke zmage in se povzpeli na začasno prvo mesto na lestvici. Domačini so se jim boljše upirali le na začetku drugega seta, ko so povedli 8:4, a je Olympia, pri kateri je bil na mreži najbolj uspešen Vizin, kmalu nadoknadila zaostanek. Tokrat zaslužita pohvalo centra Sandi Persolja in Marcello Palazzo, ki sta v nedeljo dopoldne igrala tekmo D-lige, popoldne pa najprej imela trening s selektorji italijanske mladinske reprezentance, nato pa zvečer odigrala še tekmo prvenstva mladincev. Dobro pa sta svojo nalogo opravila tudi mlajša člana ekipe Vogrič in Čavdek. Ostala izida: Cervignano - Sloga 3:0 (o tekmi smo že poročali), Cordenons - San Vito 3:0. Vrstni red: Olympia Terpin in Cervignano 18, Hammer in Cordenons 17, Gemona 11, San Vito 8, Sloga 3, Il Pozzo/Remanzacco 1 (Hammer in Gemona s tekmo manj). UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Bor - Sokol A Bar Igor 3:1 (22:25, 25:19, 25:19, 25:20) Kontovel - Bor 2:3 (21:25, 25:20, 25:17, 19:25, 15:17) Bor: Pozzo, Kraljič, Costantini, Zonch, Pučnik, Rabak, Quaia, Ghersi, Olivo.Trener: Mitja Gombač Sokol A Bar Igor: Brankovic 6, Žerjal 2, Gridelli 23, Vidoni 6, Škerl 10, Mic-heli 0, Devetak (L). Trener: Andrej Pertot Kontovel: D. in N. Vattovaz, Grgič, Cabrelli, Ban, Poiani, De Walderstein (L), Klobas, Cassanelli, Guidone, Viezzoli. Trenerka: Tania Cerne Zadnji set je bil izenačen približno do polovice, nato pa so spet prevladale domače odbojkarice. Obe ekipi sta sicer igrali pod svojimi sposobnostimi, največ težav sta imeli v sprejemu, igra pa je bila v glavnem precej raztrgana. Pri sokolovkah zasluži pohvalo Sara Zerjal, ki je igrala kljub temu, da je bila rahlo poškodovana, in je dobro opravila svojo nalogo. Ostali izid: Coselli - Oma 3:0. Vrstni red po 1. delu: Coselli 18, Bor 10, Sokol A Bar Igor 9, Virtus in Oma 8, S. Andrea/Coselli in Kontovel 5. Skupina poražencev Sokol B Ferrojulia - Volley 3000/Az-zurra 1:3 (14:25, 8:25, 27:25, 21:25) Sokol B Ferrojulia: Rauber, Moro, Simeoni, Trobec, Milič, Gergolet, Ves-covi, Pertot, Ferfoglia, H. in L. Zidarič. Trenerka: Lajris Zerjal V prvih dveh setih so sokolovke igrale zelo slabo in niso bile dovolj natančne niti na lahkih žogah. V tretjem pa so se Nabrežinke le predramile in končno zaigrale na zadovoljivi ravni in set tudi osvojile. V tem nizu sta k zmagi odločilno prispevali najmlajši članici ekipe Hana in Leah Zidarič, ki sta zaigrali zelo borbeno in požrtvovalno. V četrtem setu so nasprotnice spet zaigrale boljše, zelo ostro servirale, pri Sokolu pa je začel pešati sprejem, ob prvih težavah pa je zmanjkala tudi prepotrebna samozavest, tako da so domačinke prepustile pobudo nasprotni ekipi, ki je bila sicer v njihovem dometu. (pera) Vrstni red: Volley 3000/Azzurra 14, Breg 10, Altura in Lucchini 6, Brunner 5, Sokol B Ferrojulia 1 (Altura in Brunner s tekmo manj). cup«. V obeh novih skupinah se ekipam štejejo točke, ki so jih že osvojile proti nasprotnikom, ki so zdaj z njimi in so se torej že srečali med sabo v prvi fazi. Slogaši so v soboto gostili Win Volley, ki je v izločilni skupini A osvojil peto mesto. Naši odbojkarji so tokrat prijetno presenetili, saj so tega - na papirju boljšega - nasprotnika po dobrem nastopu tudi zasluženo premagali. Natančen sprejem je omogočil, da je bil napad lahko raznolik, Slogaši so tudi zelo malo grešili na servisu, slabše pa so se odrezali v obrambi, kar jim je verjetno preprečilo še izdatnejšo zmago. Za zmago zaslužijo pohvalo prav vsi, še zlasti pa se je tokrat izkazal Danjel Antoni. Vrstni red: Win Volley 18, Sloga in Cervignano 12, Fincantieri 8, Cordenons 7, Pasian di Prato in Virtus 0 (Sloga z eno, Fincantieri in Virtus z dvema tekmama manj, Win Volley s tekmo več). UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina poražencev Sokol Železnina Terčon - Altura 3:0 (25:13, 25:17, 25:19) Coselli giallo - Sokol Železnina Terčon 0:3 (17: 25, 8:25, 23:25) Sokol Zeleznina Terčon: H. in L. Zi-darič, Pertot, Kojanec, Antonič, Badin, Peric, P. in I. Pahor. Trenerka: Norči Za-vadlal Mlade sokolovke so prejšnji teden odigrale dve tekmi in na obeh prepričljivo slavile. Dobro so servirale, učinkovito napadale, izkazale pa so se tudi v obrambi in na splošno zelo malo grešile, tako da zaslužijo pohvalo. Borove odbojkarice so konec tedna osvojile oba derbija in se tako povzpele na drugo mesto na lestvici in tako za točko prehitele sokolovke, medtem ko so Kontovelke trenutno na sedmem mestu. V soboto so se borovke na Prose-ku pomerile z združeno ekipo Kontove-la in Sloge. Srečanje je bilo dolgo in napeto, na koncu pa so se po več kot dveh urah igre zmage veselile Borove odboj-karice. V prvem setu so najprej povedle domačinke, borovke pa so zaostanek nadoknadile in nato slavile. V drugem in tretjem nizu je Kontovel prevladal po zaslugi dobrega servisa in napada, v četrtem pa so plave popravile sprejem in izsilile tie-break. V petem nizu so borov-ke povedle 12:8, Kontovelke, pri katerih je libero Nada De Walderstein igrala kljub rahli poškodbi, so nato reagirale in izenačile pri 13. točki, v izenačeni končnici pa so bile Gombačeve varovanke prisebnejše. V nedeljo pa je v Trstu gostoval Sokol A, ki je zasluženo osvojil uvodni niz, saj je igral precej bolj urejeno od domačih odbojkaric, ki so slabše sprejemale, v obrambi pa jim ni uspelo zaustaviti napadov centra Gridellijeve. Od drugega seta dalje so plave igrale nekoliko boljše, Na-brežinke pa so rahlo popustile. Tako je drugi set pripadel borovkam, v tretjem pa so Pertotove varovanke povedle 8:2, v nadaljevanju pa so spet začele več grešiti, tako da so Pozzova in soigralke nadoknadile zaostanek in nato osvojile tudi ta niz. UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Za naslov Olympia Hlede A.I. - Aurora Volley 3:0 (25:6, 25:12, 25:12) Olympia Hlede A.I.: Terpin, Vogrič, Cobello, Palazzo, A. in Š. Čavdek, Kom-janc, Princi. Trener: Rajko Petejan. Goričani so se pomerili z zelo skromnim nasprotnikom in gladko slavili. Prvi set so domačini igrali zelo zbrano in Auroro Volley nadigrali, v ostalih dveh so nasprotniki dosegli nekaj točk več, a so bile te sad napak Olympie, ki je tekmo izkoristila za trening in preizkusila nekaj kombinacij v napadu. Ostali izidi: Hammer - Prata 3:0, Il Pozzo/Remanzacco - Coselli 3:1. Vrstni red: Olympia Hlede A.I. 19, Gemona 18, Hammer 16, Il Pozzo/Remanzacco 13, Prata 8, Torriana 4, Coselli 3, Aurora Volley 0 (Torriana in Gemona s tekmo manj). Young cup Sloga - Win Volley 3:2 (25:18, 16:25, 18:25, 25:22, 15:13) Sloga: Antoni 21, Berdon 0, Cetto-lo 12, Guštin 0, Krečič 8, Leo 0, Riosa 0, Sosič 20, Trento 14. Trener: Ivan Peterlin Letošnje moško deželno prvenstvo Under 16 je nekoliko drugačno od prejšnjih: 15 vpisanih ekip so ob začetku prvenstva razdelili v dve izločilni skupini. Po prvi fazi se štiri prvouvrščene iz vsake skupine zdaj potegujejo za deželni naslov, ostale pa igrajo pokal »young Derbi under 16 med Kontovelom in Borom so osvojile Tržačanke kroma Ostali izid: Altura - Coselli giallo 3:1. Vrstni red: Sokol Železnina Terčon 12, Azzurra A 9, Olympia 5, Libertas, Coselli giallo in Altura 4, Azzurra B 1 (Libertas z dvema, Azzurra A, Azzurra B in Altura s tekmo manj, Coselli giallo in Sokol Železnina Terčon s tekmo več). UNDER 14 MOŠKI Deželno prvenstvo Skupina A Olympia Ferstyle - Hammer 3:0 (25:9, 25:19, 25:18) Olympia Ferstyle: Terpin, Manfre-da, S. in K. Komjanc, Lavrenčič, Luppo-li. Trener Ivan Markič. Goričani so gladko premagali tržaške odbojkarje, ki so tokrat nastopili v okrnjeni postavi. V prvem setu je Olympia nasprotnike povsem nadigrala, v nadaljevanju je bila razlika med ekipama manjša, zmaga domačinov pa ni bila nikoli pod vprašajem. Olympia je na splošno zelo dobro servirala, tako da so imeli višji nasprotniki težave v napadu. Ostali izid: Fincantieri - Coselli 0:3, Sloga ni igrala. Vrstni red: Coselli 15, Fincantieri 14, Olympia Ferstyle 10, Hammer 6, Sloga 0 (Coselli in Sloga z dvema, Olympia z eno tekmo manj). UNDER 13 MEŠANO Skupina A Bor - Azzurra 1:2 (16:25, 8:25, 26:24) BOR: Antoni, Legiša, Lugo, C. in H. Caucci, Bertocchi, Senn, Bečirevic, Kralj, Gottardi, Savino. Trener: Gabriele Talotti Mlade Borovke so višje postavljenim odbojkaricam Azzurre odtrgale točke. Razen v drugem setu, ko so povsem odpovedale v sprejemu in igrale nekoliko preveč boječe, so se fa-voriziranim nasprotnicam dobro upirale. V prvem nizu so jim bile do polovice enakovredne, v drugem delu seta pa je Azzurra uveljavila svojo premoč na mreži. Izredno borbeno pa so domačinke zaigrale v tretjem setu, ko so po zaslugi ostrih servisov Ailen Lugo visoko povedle. V nadaljevanju so jih nasprotnice dohitele, v odločilnih trenutkih pa je naša ekipa ohranila zbranost in si tako zasluženo priborila točko. Naj še dodamo, da je krstni nastop na velikem igrišču dobro opravila mlada Julija Kralj. Ostala izida: Coselli giallo - Altura 3:0, Coselli M - Libertas n.i., Roiano Gretta Barcola - Oma 2:1. Vrstni red: Roiano Gretta Barcola 14, Oma, Azzurra in Coselli giallo 11, Altura in Coselli M 7, Bor 5, Libertas 0 (Azzurra, Oma, Libertas in Coselli M s tekmo manj). Skupina B Kontovel - Virtus Ž 3:0 (25:14, 25:20, 25:18) Kontovel: Roma, Košuta, Ferfoglia, Brunetti, Gregori, Starc, Ukmar, Žbogar, Barnaba', Fanzella, Metelko. Trenerka: Sandra Vitez Kontovelke so premagle tudi vrstnice Virtusa, ki so imele pred tekmo le dve točki manj od naše ekipe. Vse so dobro opravile svojo nalogo in so borbeno igrale od začetka do konca, v drugem setu pa so tudi nadoknadile manjši zaostanek, tako da Virtusu niso prepustile niti točke. Sloga Dvigala Barich - Killjoy 3:0 (25:11, 25:18, 25:21) Sloga Dvigala Barich: Čufar, Feri, Hussu, Kovačič, Kralj, Petaros, Počkaj, Prester, Protti, Starc, Štoka, Vitez. Trener Franko Drasič V ponedeljek so mlade Slogašice v Repnu dosegle svojo peto zmago v tej drugi fazi prvenstva. Tudi tokrat je prišla na dan boljša tehnična podkovanost naše ekipe, ki je stopila na igrišče s trdno voljo do zmage. Prva dva seta so naše igralke osvojile brez težav, v tretjem so bile nato nekaj časa tudi v vodstvu gostje, vendar so Slogašice ob pravem času uredile svoje vrste, nadoknadile zaostanek in zasluženo zmagale. Zmaga pa je še pomembnejša glede na dejstvo, da je trener Drasič, kot vedno, poslal na igrišče vse razpoložljive igralke. Uspeh je torej sad celotnega kolektiva in ponoven dokaz, da Slogin podmladek vidno napreduje Ostala izida: Breg - Virtus M 2:1 (o tekmi smo že poročali), Killjoy - Brunner n.i., Coselli blu - Olympia 3:0. Vrstni red: Kontovel in Coselli blu 16, Sloga Barich 14, Olympia 12, Virtus Ž 11, Brunner 7, Breg 2, Killjoy in Virtus M 1 (Killjoy, Virtus M in Brunner s tekmo manj, Sloga s tekmo več). UNDER12 MEŠANO Na Goriškem Val Arcobaleno - Pieris 2:1 (25:23, 23:25, 25:16) Val Arcobaleno: Canzian, Frando-lič, Gerin, Jarc, Lavrenčič, Ocretti, To-solini, Violin, Hrovat. Trener: Leon Hro-vat. Tekma med vodilnimi ekipami deklet (na prvem mestu se je končala z zmago valovk. Prva dva seta sta bila izjemno izenačena, v tretjem je Pieris nekoliko popustil, igralke Vala pa niso več grešile in se tako zasluženo veselili lepe zmage. Soča - Capriva 3:0 (25:10, 25:22, 25:23) Soča: Butkovič, T. in F. Cotič, I. in J. Petruz, Persolja, Tomsič, Juren, Sardoč. Trenerja: Štefan Cotič in Robert Stubelj Mešana ekipa Soče je končno prišla do prve zmage. V prvem setu so domačini svoje nasprotnice iz Koprivnega povsem nadigrali, v nadaljevanju pa je bilo srečanje bolj izenačeno, Soča pa je bila vsekakor stalno rahlo v vodstvu. Vrstni red: Val Arcobaleno 9, Val Bensa 7, Pieris 5, Soča 4, Villesse 2, Ca-priva 0 (Capriva in Villesse s tekmo manj, Soča in Val Arcobaleno s tekmo več). 20 Torek, 1. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR D-LIGA - Zamenjava trenerja še ni prinesla zaželjenih sadov Pellegrinijev Kras brez moči proti Tamaiu Sodeč po prikazani igri, je moral Kras Repen v nedeljskem 25. krogu D-lige priznati premoč solidnega Tamaia, ki ne zaman zaseda tretje mesto na lestvici in se bori za uvrstitev v play-off. Furlanska ekipa je bila boljša v vseh elementih igre. Končni izid 2:0 je bil povsem pravičen. Resnici na ljubo bi lahko bil poraz še hujši, saj je Krasov vratar Michele Contento vsaj štirikrat odločilno ubranil stoodstotne priložnosti. Rdeče-beli, ki so sicer ustvarili nekaj priložnosti za gol, tokrat lahko z mirno vestjo priznajo nasprotnikovo premoč. Prav gotovo pa jih lahko peče slaba vest za podvpoprečno igro v prvem polčasu, ko so gostitelji pustili gostom preveč manevrskega prostora. Novi trener Davide Pellegrini ni na najlepši način opravil krstnega nastopa na Krasovi klopi. Res je, da je Pellegrini prvič videl ekipo na »resnem« delu. Več nismo mogli zahtevati. Vsekakor je med navijači ob igrišču vladalo precejšnje zanimanje za novega Krasovega trenerja, ki ni revolucionarno spremenil postave. Tamai je v prvem polčasu gospodaril na igrišču. Svetli izjemi v prvem polčasu sta bili le razveljavljeni Kneževičev zadetek v 31. minuti (stranski sodnik je dvignil zastavico, češ da je bil Radenko v nedovoljenem položaju) in Bagonov strel iz kakih 25 metrov, ki ga je gostujoči vratar Zanette s pestjo odbil v kot. Vsekakor premalo. Tamai je povedel že v 15. minuti s Tržačanom Maracchijem (živi na Opčinah), ki je premagal Contenta po podaji z glavo sežansskega napadalca Luke Spetiča. Maracchi (ex Muggia, Opicina, San Giovanni) je pred tem vsaj trikrat poskušal neuspešno premagati Krasovega vratarja, ki je bil v nedeljo prav gotovo najboljši na igrišču. Drugi gol furlanske ekipe je padel tik pred iztekom prvega polčasa (v 45. minuti). Krasovi branilci so v kazenskem prostoru pozabili na Piperisso, ki je nemoteno z glavo preusmeril žogo v mrežo. V letošnji sezoni je Kras prejel preveč zadetkov iz prekinitev. Drugi zadetek je bil velik psihološki udarec za rdeče-bele. Drugi polčas je bil veliko bolj borben in Kras je igral bolj učinkovito, četudi so se gostje dobro branili in so bili nevarni v protinapadu. Novi Krasov trener je nato v »ogenj« poslal še enega napadalca. V nedeljo neučinkovitega Giacomija je zamenjal z Venturinijem, ki je prinesel nekaj svežine, čeprav še vedno premalo konkretnosti. Edino resno priložnost za gol je imel ka-petan Kneževič, ki je sam pred vratarjem neverjetno zgrešil. Streljal je vanj, čeprav bi bil moral poiskati kako drugo varianto. Zadetek bi lahko znova »odprl« tekmo, tako pa se stanje na igrišču ni spremenilo in gostje so odnesli domov tri dragocene točke. Kras pa je ostal praznih rok. Nedeljski je bil že četrti zaporedni poraz. Položaj na lestvici se je drastično poslabšal. Zmagali so skoraj vsi neposredni tekmeci v boju za obstanek in Kras je tako zdrknil na predzadnje mesto na lestvici, ki pelje naravnost v nižjo ligo. Odslej bo Krasova naloga, da se izogne zadnjemu in predzadnjemu mestu ter poskusi doseči obstanek v play-ou-tu. Do konca prvenstva je še devet tekem. V nedeljo pa bo Kras gostoval pri prvouvršče-nem Trevisu. Tudi take ekipe se lahko premaga. Potreben pa je drugačen pristop. (jng) ©Krasova obramba ni prepričala Obrambna vrsta Krasa ni prepričala. Predvsem zunanja igralca Tiziani in Bu-covaz sta zgrešila vse preveč podaj in večkrat sta tudi površno pokrivala spretne nasprotnikove napadalce. Alen Carli je skušal diktirati ritem, toda branilec iz Slivnega žal nima štiri oči. ©Ne bodo vrgli puške v koruzo Po tekmi so bili Krasovi nogometaši potrti. Vseeno ne bodo vrgli puške v koruzo, vsaj tako smo razumeli po pogovoru z nekaterimi »senatorji« po tekmi. »Novi trener nam je vlil precej samozavesti in upanja za obstanek. Ne bomo popustili,« je obljubil Gabriele Giacomi. Potrti krasovci po drugem golu (desno), slovenski napadalec Tamaia Luka Spetič (številka 11) je podal v sredino kazenskega prostora, v ozadju vratar Michele Contento (najboljši na igrišču). Levo trener Davide Pellegrini 1 točka loči Kras od 16. mesta (Belluno), ki še vodi v play-out. V nedeljo so zmagali skoraj vsi Krasovi neposredni tekmeci za obstanek. Rdeče-beli so predzadnji na lestvici. Vse manj verjetno bo, da se bo Kras lahko še potegoval za neposredni obstanek v ligi. 12. mesto je že oddaljeno celih 8 točk. Do konca prvenstva je na razpolago še 27 točk. Že v nedeljo pri vodilnem Trevisu bo treba iztrgati vsaj točko. Težko, vredno pa je poskusiti. LUKA SPETIČ »V Repnu sem bil še dodatno motiviran« Po tekmi so bili v Krasovem taboru precej potrti in razočarani. Trener Davide Pellegrini še posebno: »V prvem polčasu smo bili povsem nezbrani. Pristop ni bil pravi in fantje niso igrali s srcem. V drugem polčasu smo se pobrali in igrali precej boljše. Ustvarili pa smo premalo, da bi lahko dosegli kaj več. Vsekakor vsa čast Ta-maiu, ki je odlična ekipa,« je ocenil in priznal Pellegrini. Tudi branilec Matej Bagon je bil zelo samokritičen: »V prvem delu smo gostom prepustili pobudo. Naleteli smo na cel kup težav. V drugem polčasu smo se bolj potrudili in se večkrat nevarno približali nasprotnikovemu golu. Imeli smo lepo priložnost s Kne-ževičem. Če bi žoga šla v mrežo, bi se tekma znova odprla. Kljub porazu moramo še naprej biti optimisti, saj je boj za obstanek še odprt, četudi so neposredni tekmeci zmagali.« V nasprotnem taboru so bili po tekmi zadovoljni: »Med tednom smo se dobro pripravili na gostovanje v Repnu, saj smo vedeli, da ne bomo imeli lahkega dela. Težko je igrati proti ekipam, ki zamenjajo trenerja. Igrali pa smo brezhibno in zmaga je bila povsem zaslužena,« je trdil trener Ta-maia in nekdanji igralec Triestine Gianluca Birtig. Da je bil Tamai boljši, je prepričan tudi napadalec Luka Spetič (letnik 1982), doma iz Sežane. Nekdanji igralec Sežane, Primorja (v 1. SNL) in Mon-falconeja igra v Tamaiu že tretjo sezono: »Tu se počutim odlično. Pogoji so dobri, klub pa ne izvaja pritiska na igralce. Treniramo profesionalno, petkrat tedensko. Pa še posebno dieto imamo. Smo kar uigrana ekipa, četudi smo imeli na začetku prvenstva nekaj težav. Zdaj pa se bomo do konca sezone borili za uvrstitev v play-off in zakaj ne, za napredovanje v višjo ligo. Mislim, da smo bili boljši od Krasa, ki pa bi lahko s Kne-ževičevim golom lahko znova odprl tekmo. V Repnu je bilo lepo, ker si je tekmo ogledalo veliko prijateljev, tako da sem bil še dodatno motiviran.« (jng) 1. AL - Sovodenjci presenetili Padla je vodilna Vrhunski Reščič dosegel tri gole - Primorec: zamujena priložnost? Sam predsednik Zdravko Kuštrin ni vedel kako si razlagati res vrhunski nastop Sovodenj, ki so z gladkim 3:0 odpravili vodilno Costalungo. »Heroj« popoldneva je bil nedvomno napadalec Alen Reščič, ki je dosegel vse tri zadetke, a pohvalo tokrat zaslužijo res vsi igralci: »Mislim, da smo končno pokazali ves naš potencial. Le v prvem delu sezone smo igrali na taki ravni, v povratnem pa nam je to uspelo le v drugem polčasu proti Primorcu. Igrali smo zelo organizirano in požrtvovalno, v obrambi zelo pazljivo, tako da Costalunga v bistvu ni nikoli ogrozila naših vrat.« Sovodnje je vodilo po samih štirih minutah, ko je Reščič začel svojo osebno »vojno« proti Costalungi. Sledilo je obdobje, ko ni bilo nevarnih priložnosti, saj so se domači zelo uspešno branili. Prav v zadnjih minutah prvega polčasa pa je Re-ščič v protinapadu še drugič zadel. Co-stalunga je v drugem delu srečanja poskušala priti do živega Sovodenjcem, ki pa so bili v nedeljo res razigrani. Tako je Reščič v 58. minuti še tretjič zadel in tekme je bilo takrat konec. V zadnjih dvajsetih minutah bi lahko Vituličevi varovanci dosegli še četrti zadetek, a so zamudili nekaj edinstvenih priložnosti. Spodrsljaj Costalunge pa je le delno izkoristil Primorec, ki se je sicer z v Medeji osvojeno točko povzpel na drugo mesto, a zamudil je priložnost, da bi se tekmecu približal le na točko. Osvojena točka na gostovanju je sicer vedno pozitiven rezultat, a grenkobe je v taboru Primorca na pretek, saj so Sciarronejevi varovanci tekmo začeli vrhunsko in že vodili z 2:0. Zapravili so tudi nekaj priložnosti, da bi dosegli še tretji zadetek, a potem so nerazumljivo popustili in v drugem polčasu je bila premoč Medeje tako očitna, da je bil na koncu neodločen izid povsem pravičen. Ob tem je Primorec skoraj eno uro imel prednost enega igralca, a niti te prednosti ni znal izkoristiti. Trener Sciarrone si ne razlaga padca koncentracije svojih varovancev: »Mislim, da smo v prvem polčasu dosegli vrhunec sezone. Igrali smo brezhibno, ustvarili nešteto priložnosti in mislim, da bi morali po prvih 45 minutah voditi 5:0. A prejeli smo gol prav ob izteku polčasa in najbrž nisem pravilno motiviral svoje igralce, saj smo bili v drugem delu tekme neprepoznavni. Brcali smo žogo tja v en dan in sploh nismo znali izkoristiti številčne premoči. Gre nedvomno za zamujeno priložnost.« Postave ekip naših društev Kras Repen Koimpex - Tamai 0:2 (0:2) STRELCA: v 15. Maracchi, v 44. Piperissa KRAS REPEN: Contento, Bucovaz, Tiziani, Giacomi (Venturini), Bagon, Carli, Dragosavljevic (Menichini), Božič, Kneževič, Tomizza, Sain. Trener: Pellegrini. Villesse - Vesna 0:1 (0:0) STRELEC ZA VESNO: v 31.dp Gulič VESNA: Carli, Dalle Aste, Pin (Bertocchi, Puric), Gulič, Cheber, Degrassi, Debernardi, Pipan, Cano, La Fata, Ronci (Čok). Trener: Massai. Trieste Calcio - Juventina 1:2 (1:1) STRELCA ZA JUVENTINO: v 5. Favero, v 49.dp Trangoni JUVENTINA: Furios, lansig, Trangoni, Petriccione, Morsut, Sellan, Radovac, Pantuso, Palermo, Favero, Stabile (Masotti). Trener: Tomizza. Medea - Primorec 2:2 (1:2) STRELCA ZA PRIMOREC: v 5. Moscolin, v 16. Lanza PRIMOREC: Barbato, Di Gregorio, Giorgi, Meola, Santoro, Ojo, Antonaci (Micor), Bertocchi (Ravalico), Moscolin, Snidar (Dell'Osso), Lanza. Trener: Sciarrone. Sovodnje - Costalunga 3:0 (2:0) STRELEC ZA SOVODNJE: v 4., 46. in 14.dp Reščič SOVODNJE: Burino, Tomšič, Peteani, Pacor, Milenkovič, Komic (Pohlen), Trampus, Ferluga (S. Kogoj), Bernardis, Reščič, Nasser (Batistič). Trener: Vitulič. Zarja Gaja - Primorje 1:0 (0:0) STRELEC: v 44.dp Milič ZARJA GAJA: Grgič, V. Križmančič, Della Zotta, Mihelčič, Missi, Candotti, Marchesi, De Mattia (Kariš), Bernobi,Cocevari (Milič), Franco (Asselti). Trener: Lacalamita. PRIMORJE: Maganja, Udina, Emili, Lodi, Kovacic, Leghissa, Tomasi (Čok), Siccardi, Puzzer, Percich, Colasuonno (Ferro). Trener: Makivič. IZKLJUČEN: Colasuonno. Aiello - Mladost 4:2 (0:1) STRELEC ZA MLADOST: Ribezzi v 40. in 87. min. MLADOST: Devetak, Bressan, Radetič, Zotti, Gobbo, Vitturelli, Ruggiero, Ferletič, Ribezzi, Černe (Kobal, Mutton), Peric. Trener: Cristofaro. D-LIGA Belluno - Sanvitese 2:' , Este - Union Quinto 0:2, Kras Repen - Tamai 0 :2, Montebelluna - Chioggia 0:0, Pordenone - Concordia 1:2, Rovigo - Montecchio 1 :2, Sandonajesolo - Treviso 2:3, Torviscosa - Opitergina 2:2, Venezia - San Paolo Pd 2:1 Treviso 25 16 7 2 44:1S 55 Venezia 25 17 2 6 54:30 53 Tamai 25 12 S 5 46:32 44 San Paolo (-1) 25 12 6 7 37:31 41 Sandonajesolo 25 11 7 7 3S:29 40 Union Quinto 25 10 9 6 39:29 39 Rovigo 25 10 9 6 31:23 39 Chioggia 25 9 9 7 2S:2S 36 Pordenone 25 9 7 9 40:36 34 Este 25 S S 9 35:33 32 Sanvitese (-1) 25 7 10 S 34:39 30 C. Concordia 25 S 5 12 35:47 29 Montecchio M 25 6 7 12 32:40 25 Opitergina 25 5 10 10 3S:49 25 Montebelluna 25 7 4 14 21:35 25 Belluno 25 6 4 15 26:42 22 Kras Repen 25 4 9 12 30:46 21 Torviscosa 25 3 9 13 32:53 1S PRIHODNJI KROG Chioggia - Rovigo, Concordia - Montebelluna, Montecchio - Belluno, Opitergina Sandonajesolo, San Paolo Padova - Torviscosa, Sanvitese - Venezia, Tamai - Este, Treviso - Kras Repen, Union Quinto - Pordenone Promocijska liga Trieste Calcio - Juventina 1:2, Villesse - Vesna 0:1, Lumignacco - Caporiacco 1:1, Pro Gorizia - Ponziana 1:1, Pro Romans - Aquileia 0:0, San Daniele - Union 3:1, Valnatisone - Reanese 0:0, Zaule - Martignacco 3:0 San Daniele 22 15 3 4 49:22 4S Juventina 22 13 6 3 38:17 45 Ponziana 22 12 7 3 45:23 43 Caporiacco 22 9 9 4 29:21 36 Vesna 22 8 8 6 27:27 32 Trieste Calcio 22 S 7 7 35:32 31 Zaule 22 9 4 9 33:36 31 Reanese 22 6 10 6 23:22 2S Lumignacco 22 7 7 S 25:27 2S Pro Romans 22 7 7 S 26:34 2S Union 22 7 5 10 33:31 26 Valnatisone 22 5 11 6 19:17 26 Martignacco 22 4 12 6 25:35 24 Aquileia 22 5 6 11 23:37 21 Pro Gorizia 22 2 9 11 17:31 15 Villesse 22 2 3 17 14:49 9 PRIHODNJI KROG Juventina - Zaule, Vesna -Martignacco 1. AMATERSKA LIGA Medea - Primorec 2:2, Sovodnje - Costalunga 3:0, Centro Sedia - Azzurra 1:2, Isontina -Ronchi 3:3, Isonzo - Turriaco 0:2, Muglia -Esperia 1:1, Pieris - Domio 1:0, San Giovanni -Staranzano 1:1 Costalunga 22 12 6 4 3S:15 42 Primorec 22 9 12 1 36:17 39 Isonzo 22 11 6 5 22:14 39 Isontina 22 10 S 4 23:17 3S San Giovanni 22 9 7 6 37:26 34 Domio 22 9 5 S 20:19 32 Sovodnje 22 7 9 6 31:33 30 Muglia 22 S 5 9 23:26 29 Staranzano 22 7 7 S 29:29 2S Pieris 22 7 7 S 22:23 2S Azzurra 22 S 3 11 24:34 27 Ronchi 22 5 11 6 24:23 26 Medea 22 5 9 S 21:2S 24 Esperia 22 5 9 S 20:30 24 Turriaco 22 4 6 12 13:31 1S Centro Sedia 22 2 6 14 17:35 12 PRIHODNJI KROG Primorec - Pieris, Ronchi -Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA Sistiana - Breg 0:0, Zarja Gaja - Primorje 1:0, Gradese - Cormonese 0:0, Mariano - Fiumicello 2:1, Moraro - Piedimonte 0:0, Mossa - Opicina 2:0, Roianese - Sant'Andrea, San Canzian -Montebello 1:1 Gradese 22 13 6 3 4S:26 45 Cormonese 22 12 S 2 36:21 44 Mariano 22 12 5 5 35:22 41 Mossa 22 11 6 5 34:24 39 Breg 22 10 6 6 33:21 36 Sistiana 22 9 6 7 39:2S 33 Roianese 22 10 2 10 36:34 32 San Canzian 22 7 S 7 23:26 29 Primorje 22 9 2 11 27:39 29 Opicina 22 7 6 9 25:26 27 Zarja Gaja 22 5 11 6 21:20 26 Piedimonte 22 7 5 10 24:32 26 Sant'Andrea 22 5 7 10 24:34 22 Montebello 22 4 9 9 21:31 21 Moraro 22 4 6 12 24:39 1S Fiumicello 22 3 3 16 16:43 12 PRIHODNJI KROG Breg - Roianese, Sant'Andrea - Zarja Gaja, Piedimonte - Primorje 3. AMATERSKA LIGA Aiello - Mladost 4:2, Aurisina Poggio 2:0, Cgs - Torre 3:0, Chiarbola - Villa 1:0, Lucinico - Begliano 1:1 , Pro Farra - Union 1:0 , Romana - Audax 4:1, Sagrado Campanelle 3:0 Aiello 22 15 4 3 5S:23 49 Torre 22 15 1 6 4S:25 46 Begliano 22 13 6 3 45:17 45 Aurisina 22 14 3 5 4S:31 45 Mladost 22 12 5 5 47:30 41 Romana 22 12 3 7 31:26 39 Lucinico 22 11 4 7 32:25 37 Pro Farra 22 11 4 7 32:30 37 Chiarbola 22 7 6 9 26:32 27 Cgs 22 S 3 11 34:41 27 Villa 22 5 6 11 19:26 21 Sagrado 22 6 3 13 34:46 21 Audax 22 5 5 12 32:4S 20 Campanelle 22 4 7 11 19:3S 19 Poggio 22 3 5 14 11:3S 14 Union 22 0 5 17 13:53 5 PRIHODNJI KROG Mladost - Romana / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. marca 2011 21 PROMOCIJSKA LIGA - Juventina ne pozna zastojev Z golom v 90. minuti je zmaga veliko bolj sladka Juventina z igralcem manj - Tudi Vesna uspešna v gosteh - Bertocchi poškodovan 6 zmag štandreške Ju-ventine v drugem delu prvenstva in en neodločen izid proti prvouvrščenemu San Danieleju. Rdeče-beli korakajo s hitrim ritmom in ne popuščajo. V sedmih krogih so prejeli le tri zadetke, dali pa jih trinajst. Do konca prvenstva je še osem tekem. S takim ritmom bo za prvo mesto treba osvojiti nad 65 točk. Juventinini nogometaši so iz Trsta odnesli vse tri točke kroma Juventina ne pozna zastojev. Ekipa štandreškega društva je slavila zmago tudi sredi Trsta. Premagala je solidni in trdoživi Trieste Calcio, ki ga vodi nekdanji Vesnin trener Fabio Sambaldi. »Bili smo boljši, to je po tekmi priznal tudi domači trener Fabio Sambaldi. Na prste nam je skušal stopiti le sodnik, ki je izključil Radovca in je rumene kartone delil kot za stavo, tako da v soboto proti ekipi iz Ža-velj ne bomo imeli tudi Favera,« je komentiral Juventinin športni vodja Gi-no Vinti, ki pa je pohvalil vse igralce: »Vsi so igrali dobro. Smo v dobri formi in predvsem zelo zbrani. Do konca prvenstva je še osem tekem. Upam, da bomo uspeli obdržati tako stopnjo pripravljenosti do konca prvenstva.« Juventina je odločilni zadetek dosegla šele v 90. minuti s Trangonijem. Pred tem so rdeče-beli povedli s Faverom, Trieste Calcio pa je izenačil s kazenskega strela z Gherbazom. Vodilni San Daniele je premagal Union 91. Nekoliko nepričakovano pa je dve točki izgubila tržaška Ponzia-na, ki je igrala le neodločeno proti predzadnjeuvrščeni Pro Gorizii. Do pomembnih točk v boju do matematičnega obstanka je prišla kriška Vesna, ki je v gosteh premagala sicer zadnjeuvrščeni Villesse, najbrž že obsojen na izpad iz lige. »Za Villesse je bil bržkone zadnji vlak za obstanek v ligi. Vedeli smo, da nas čaka težka tekma. Nismo igrali najboljše. Vseeno pa smo si zaslužili zmago, saj smo ustvarili pet dobrih priložnosti za gol. Enkrat nam je uspelo zatresti nasprotnikovo mrežo,« je komentiral Vesnin trener Andrea Massai, ki je še dopolnil: »Na širokem igrišču v Vil-lesseju smo nastopili z neobičajno postavo. Kerpan in Puric ves teden nista trenirala, ker sta bila na šolskem izletu, zato sem ju pustil na klopi. Žal se je poškodoval Bertocchi (prete-gnjena mišica). Vsi igralci pa so se potrudili in fantom nimam kaj očitati, čeprav še vedno z veliko težavo dosežemo zadetek. Vsekakor so bile tri točke po porazu proti Zaulam obvezne. Zadovoljen sem, ker smo jih dosegli.« Vesna po v prihodnjem krogu na domačem igrišču gostila Martignacco. »Plavi« se bodo skušali še dodatno oddaljiti od spodnjega dela lestvice in zakaj ne, se približati četrtemu mestu. Caporiacco ima le štiri točke prednosti. OvTudi doma bo treba prebiti led V zadnjih štirih krogih je kriška Vesna dvakrat zmagala v gosteh in dvakrat izgubila na domačem pravokotniku. Poleg ekipe iz Vileš so pred tem premagali še kvotirano Ponziano. Nato pa so v Križu precej nepričakovano izgubili proti Zaulam in Trieste Calciu. Trener Massai mora dobro pripraviti na nedeljski domači »spopad« proti Marti-gnaccu. Navijači so že nestrpni. 3. AL Kljub porazu Mladost ne popušča Doberdobska Mladost se je z gostovanja pri prvouvrščenem Aiellu vrnila domov s polomljenimi kosti. Končni izid je bil 4:2, toda razlika na igrišču le ni bila tako očitna, kot na prvo pogled kaže rezultat. »Žal je tekmo precej skvaril sodnik, ki je gostiteljem v začetku drugega polčasa dosodil enajstmetrovko, četudi je bil prekršek izven kazenskega prostora. Ne vem, kako je lahko sodnik tako zgrešil. Takih napak si res ne bi smeli dovoliti,« je bil zelo kritičen Mladostin trener Li-vio Cristofaro, ki je še dodal: »V Aiellu smo veliko napadali in veliko streljali proti vratom. S kančkom sreče in boljšim sodnikom bi prav gotovo odnesli domov vsaj točko. Res škoda, saj so nas po tekmi pohvalili tudi nogometaši in odborniki Aiella. Vsekakor sem prepričan, da se lahko še potegujemo za uvrstitev v play-off.« Mladost bo v nedeljo gostila Romano, ki ima enako število točk na lestvici. 2. AL - Zarja Gaja - Primorje v Bazovici Umazana igra, (ne)zaslužena zmaga in nedovoljeni udarci Primorjaši so imeli več priložnosti za gol - Odločil Milič Slovenski derbi v Bazovici med Zarjo Gajo in Primorjem (na sliki KROMA Daniel Franco, levo, in Ti-ziano Puzzer) je minil v znamenju živčnosti in slabe igre. Rumeno-modri so tako prebili led in znova zmagali po skoraj treh mesecih »suše«. Zadnjič je Zarja Gaja na domačem igrišču premagala Opicino z 2:0. »Tri točke so za nas več koz zlata vredne. Tako smo se nekoliko oddaljili od dna lestvice, četudi ostaja položaj še vedno kritičen. Resnici na ljubo pa nismo igrali dobro in neodločen izid bi bil pravičnejši. Mogoče so igrali celo boljše gostje. V nogometu pa je treba imeti tudi malo sreče. Na prvi tekmi pri Briščikih smo mi igrali boljše, zmagalo pa je Primorje,« je ocenil spremljevalec in nekdanji nogometaš Zarje Gaje Damjan Gregori. V nasprotnem taboru je bil podobnega mnenja spremljevalec Primor-ja Franco Meriggioli: »Tekma ni bila lepa, vse preveč živčna in groba. Ne vem zakaj so igralci tako živčni, saj je nogomet lepa igra. Grobi prekrški ne spadajo zraven. Tudi Miličev udarec s pestjo Kovacicu ne spada k športu. Ustvarili smo več priložnosti za gol kot domačini, dvakrat smo celo zadeli prečko. Žoha ni hotela v vrata. Zarja Gaja pa je imela dve priložnosti in enkrat zadela v polno. Bolj pravičen bi bil vsaj neodločen izid. Pri nas so dobro igrali Tomasi, Udina in mladi Kovacic, ki igra letos iz tekme v tekmo boljše,« je ocenil Meriggioli. Odločilni gol je minuto pred koncem dosegel Aljaž Milič. Zarja Gaja se je s tremi točkami oddaljila od dna lestvice in se skorajda približala Pri-morju, ki ima tri točke več. Breg je že v soboto igral neodločeno 0:0 proti Sistiani. Brežani bodo v prihodnjem krogu že v soboto v Dolini ob 15.30 gostili Roianese. MLADINSKI NOGOMET - Poskrbeli so za prijetno presenečenje Naraščajniki, le tako naprej! NARAŠČAJNIKI Kras Repen - Trieste Calcio 1:0 (0:0) Strelec: Caselli Kras: Ghira, Guidone, Renar, Ridolfi, Simeoni, Verni (Caselli), Isak (Bolognani), Rosso-ne, Paoletti, Arduini, Rebula (Stancic). Trener: Rajko Žeželj. Na odtaljenem igrišču v Bazovici so se na-raščajniki združene ekipe spopadli z odličnim nasprotnikom. Uspelo jim je zaustaviti prvouvrščeni Trieste Calcio. Igralci so igrali zelo dobro in imeli stalno nadzor nad igro. V drugem polčasu je ka-petan Rossone zgrešil enajstmetrovko. Pred koncem tekme pa je zadel Caselli, ki sicer igra za ekipo najmlajših, toda večkrat priskoči na pomoč tudi naraščajnikom. Trener Rajko Žeželj je bil zadovoljen z zmago in dejal: » Pohvalil bi vse igralce, toda ne smemo se zadovoljiti s to zmago in gledati moramo naprej.« Ostali izidi: Opicina - Roianese 8:2, S. Andrea - San Luigi B 2:0, Sistiana - Cgs 2:2, Zaule - Mont./D. Bosco 2:0. Vrstni red: Trieste Calcio 36, S. Andrea 26, Kras Repen, Cgs 24, Opicina 21, Zaule 16, Sistiana, Domio 15, Mont. 6, Roia-nese 4. Prihodnji krog: Mont./D. Bosco - Kras Repen. Varovanci trenerja Rajka Žežlja so premagali prvouvrščeni Trieste Calcio kroma NAJMLAJŠI Zaule - Kras Repen 1:7 (1:1) Strelci: Caselli 2, Košuta 2, Sanzin, Kocman in Manduca. Kras: Carli (Kofol), Žerjal, Kosovel (Segulin), Kova- cic, Renar, Sanzin, Caselli, Košuta, Manduca (Čubej), Gher-sinich (Miloševič), Glavina (Kocman). Trener Andrej Kos. V Žavljah je bil za najmlajše prvi nasprotnik burja. Igrali so sicer proti vetru in to jih je zelo oviralo pri podaji žog. Drugi polčas pa so zamenjali igrišče in si ta- ko pridobili burjo na svojo stran. »Pohvalil bi vse igralce, ker so dokazali voljo in željo do igre. » je dejal trener Andrej Kos. Na igrišče je stopilo tudi nekaj začetnikov, ki so se dobro izkazali. (MiP) Ostali izidi: Cgs - Sistiana 0:2, Domio - Opicina A 0:1, Mont. - S. Andrea 3:4, Ponziana - Opicina B 5:0. Vrstni red: Ponziana 34, Kras 30, Sistiana 26, Opicina A 25, Mont. 25, S. Andrea 23, Cgs 11, Domio 8, Zaule 6, Esperia 0. Prihodnji krog: Kras - Mont./D. Bosco. Na Goriškem Juventina - Fincantieri 0:8 (0:2) Juventina: Ferro, De Fornasari (Falanga), Milanese, Clancis, Visintin (Waccher), Furlan, Cosani, M. Antonini, Barone (Marchesini), Barbiero (S. Antonini), Ca-deddu (Bernardini). Trener: Ledri. Juventinini najmlajši so morali priznati premoč trži-ške ekipe, ki je - kot je tudi ocenil trener Ledri - igrala zelo dobro. Gostitelji so bili tokrat povsem brez moči. Ostali izidi: Aquileia - Audax 3:2, Gradisca - Villa 12:0, Pro Gorizia - San Vito 2:0, Pro Romans - Pro Cervignano 4:2. Vrstni red: Gradisca 46, Fincantieri 37, Aquileia 36, Pro Romans 35, Staranzano 30, Cormo-nese 29, Audax 27, Monfalcone 25, Pro Cervignano 14, San Vito 11, Aris 9, Juventina 3, Villa 1. Prihodnji krog: San Vito - Juventina. 22 Torek, 1. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR ALPSKO SMUČANJE - Tina Maze po uspelem koncu tedna na Švedskem Na Trbižu bo »lovila« skupno tretje mesto V treh dneh se je s šestega povzpela na 4. mesto, od Gorglove pa jo loči 41 točk ARE - Ker ji je uspelo v treh dnevih osvojiti skupaj 192 točk pokala, v nedeljo je bila vna smuku v Are-ju osma, je Tina Maze v skupnem seštevku svetovnega pokala v alpskem smučanju napredovala na četrto mesto; Avstrijka Elisabeth Gorgl, tretja v seštevku pokala, je po sobotnem odstopu v nedeljo še drugič zapored nastop opravila slabo, z 21. mestom je dobila precej manj točk od Mazejeve ter je pred Črnjan-ko le še 41 točk. »Toda hitro se lahko vse obrne. Ta vikend sem osvojila precej točk, kar je dobra popotnica za naprej, tudi za tekme konec tedna na Trbižu,« je povedala slovenska šampionka. »Za Mazejevo je izjemen konec tedna. Preveč je kritična do sebe in ko naredi napako, potrebuje dve ali tri vratca, da se ponovno 'spravi skupaj'. Verjetno se je tudi ustrašila, ker proga ni bila tako nedolžna, kot je videti po televiziji. Za nami je super vikend. Tina Na Trbižu Tina Maze spet v hitrih disciplinah ansa kljub prehladu zelo dobro deluje, tudi material in servis imamo dober. Ta vikend smo osvojili več točk, kot v celotnem prekletem januarju, ko se je zaradi serviserja zgodilo, kar se je zgodilo,« je ocenil Andrea Mas-si, vodja ekipe Tine Maze. Skratka, na Trbižu bomo morda še vedno videli pravo Tino, ona pa bo izpolnila obljubo, ki jo je po osvojitvi zlate medalje na SP v Garmischu dala na slavju v Ljubljani, da bo tekma na Trbižu »njena domača«, potem ko zaradi visokih temperatur letos na Pohorju nismo mogli izvesti zlate lisice. Svetovni pokal, skupno (26): 1. Maria Riesch (Nem) 1516; 2. Lindsey Vonn (ZDA) 1320; 3. Elisabeth Gorgl (Avt) 748; 4. Tina Maze (Slo) 707; 5. Julia Man-cuso (ZDA) 690; 6. Tanja Poutiainen (Fin) 676; 7. Marlies Schild (Avt) 544; 8. Viktoria Rebensburg (Nem) 524; 9. Anna Fenninger (Avt) 483; 10. Lara Gut (Švi) 473. KONEC TEDNA Na progi Di Prampero kar tri tekme TRBIŽ - Na trbižu je vse na-red za sprejem karavane ženskega svetovnega smučarskega pokala. Proga Di Prampero je že od sobote zaprta za turistične smučarje, smučarke pa se bodo po njej spustile že jutri, ko bo na vrsti uradni trening smuka. V preteklih dneh je progo teptalo in opremljalo okrog 150 ljudi. Poleg vojakov brigade Julia, pripadnikov gozdne straže in uslužbencev družbe Promotur so na progi delali tudi specializirani prostovoljci. Namestili so za štiri kilometre mrež in varnostnih ograd, na približno enem kilometru dolgem odseku proge pa so mrežo celo podvojili. Nizke temperature so organizatorjem prišle še kako na roko, saj je proga že zdaj kompaktna, danes pa bo še bolj. Na cilju so že začeli postavljati blazine in postojanke za medije in fotografe, danes bodo dokončno namestili tudi tribune za gledalce. Na Trbižu bodo tri tekme. V petek bo superkombinacija (10.30 in 14.30), v soboto bo smuk (10.45), v nedeljo pa supervelesla-lom (11.00). NORDIJSKO SP Marit Bjoergen brez konkurence HOLMENKOLLEN - Norvežanka Marit Bjoergen je na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju na tekmi 10 km v klasični tehniki osvojila že tretji naslov svetovne prvakinje na tem SP, skupno pa že sedmega. V ospredju tekme je bil vse do zadnjega izjemen boj za zlato odličje. Na prvem vmesnem času na 2,2 km in tudi na drugem, na sedmih kilometrih, je Poljakinja Justine Kowalczyk imela skoraj 10 sekund naskoka pred Bjoergnovo, a to ni bilo dovolj za zlato kolajno. Bjoer-gnova je zaključek odtekla fenomenalno in na koncu slavila zmago s prednostjo štirih sekund pred Poljakinjo. Bron si je zasluženo pritekla svetovna prvakinja iz Li-berca, Finka Saarinenova. Prva dama slovenskega smučarskega teka Petra Majdič si je pred tekmo želela, da bi se uvrstila okrog desetega mesta. Na koncu je za tem zaostala le za tri mesta, bila je 13., skozi vso tekmo pa so se tod okrog vrteli tudi njeni vmesni časi. Kot je dejala, ji med tekmo ni uspelo pospešiti, vseskozi je tekla v istem ritmu. Izidi, ženske, 10 km (klasično): 1. Marit Bjoergen (Nor)27:39,3; 2. Justyna Kowalczyk (Pol) + 4,1; 3. Ai-no-Kaisa Saarinen (Fin) 9,7; 4. Therese Johaug (Nor) 23,7; 5. Krista Lahteenmaki (Fin) 23,9; 6. Pirjo Muranen (Fin) 26,8; 7. Marianna Longa (Ita) 28,9; 8. Kerttu Niskanen (Fin) 49,7; ... 13. Petra Majdič (Slo) 1:18,4. Nordijski kombinatorci so imeli včeraj ekipno tekmo. Naslov prvakov so osvojili Avstrijci, potem ko je Mario Stecher v finišu tekme ugnal Tina Edelmanna iz Nemčije. Nemci so sicer imeli na papirju več možnosti za zmago, a so se Avstrijci, po skokih so bili šele četrti, izkazali vse do zadnjega. Bron je ostal doma na Norveškem, potem ko je njihov zadnji tekač Magnus Moan v želji po boljšem izidu v prvem krogu teka zadnje predaje nekoliko precenil svoje sposobnosti. Slovenski tekmovalci so prvo ekipno tekmo v zgodovini Slovenije na svetovnem prvenstvu končali na zelo dobrem osmem mestu. Za Slovenijo so nastopali Mitja Oranič, Marjan Jelenko, Jože Kamenik in Gašper Berlot. Po skakalnem delu preizkušnje so bili na šestem mestu, v teku pa so svojo nalogo opravili zelo dobro in na koncu le malo zaostali za nekdanjo velesilo Finsko, ki je doživela pravi polom. Izidi: 1. Avstrija 48:07,8; 2. Nemčija + 0,4; 3. Norveška 40,6; 4. ZDA 54,8; 5. Francija 1:30,4; 6. Japonska 2:03,0; 7. Finska 3:09,5; 8. Slovenija; 9. Italija 3:51,4; 10. Češka 4:38,2. Danes na SP: 15 km klasično, moški (13.00). VAŠI IN MOJI SPOMINI Lojze Abram: Bloudkovo priznanje je bilo zame veliko presenečenje, zaradi Brigite Langerholc ... pa bi lahko celo ostal brez plakete Branko Lakovič_ Februarja letos je v Ljubljani prejela Bloudkovo plaketo naša najboljša rolkarica Mateja Bogatec. Mislim, da ne bo odveč, predvsem za mlajše generacije, da se tudi v tej rubriki spomnimo na naše nagrajence tega največjega vsakoletnega priznanja v Sloveniji. Stanko Bloudek (rojen 11.2.1890 v Idriji in umrl 26.11.1959 v Ljubljani) je najvidneje in najtehtneje vplival na razvoj telesne kulture in s tem posebej na rast športa v Sloveniji. Prejeti to prestižno priznanje je med športniki v Sloveniji in tudi med Slovenci v Italiji velika čast. Bloudkove plakete se je seveda zelo veselila tudi Mateja Bogatec. Utemeljitev za priznanje pa je bila: »Odlična tekmovalka v skirollu in za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji slovenskega zamejskega športa.« Kratka obrazložitev, strnjena v enem stavku, ki pa je za dolgoletno in uspešno športno pot kriške šampionke zahtevala odrekanja, naporne treninge, stresna tekmovanja in dolga potovanja, manjše in hujše poškodbe, veselje ob uspehih in razočaranja ob slabih rezultatih. Podobne utemeljitve so bili deležni tudi vsi Matejini predhodniki, vsi tisti naši športniki in športni delavci, ki so pred Bogatčevo prejeli Bloudkovo nagrado ali plaketo. Najvišjo priznanje, nagrado so doslej prejeli trije naši predstavniki: leta 1983 ZSŠDI, 1985 SPDT in 1987 Bojan Palv-letič, ki pa nagrade ni dvignil. Od leta 1965, odkar so začeli podeljevati priznanja, je kar 24 naših društev, športnih delavcev in športnikov prejelo Bloudkovo plaketo: 1966 ŠZ Bor, 1978 Sonja Milič, 1984 Peter Brlec (tudi kot Poletov trener kotalkanja), 1986 Samo Kokorovec, 1988 ŠZ Dom, 1989 Aldo Rupel, 1990 Alek- sander Rudolf, 1991 Mario Magajna, 1992 Arianna Bogatec, 1993 ŠK Kras, 1994 OK Val, 1995 Branko Lakovič, 1996 ŠZ Sloga in Mario Šušteršič, 1998 Radi Pečar, 2000 Loze Abram, 2001 Ivan Peterlin, 2002 Franko Drasič, 2003 Tanja Romano, 2004 Matej Čer-nic, 2005 Sergio Tavčar, 2006 Mojmir Kokorovec, 2007 Bruno Bogatec in letos za sezono 2010 Mateja Bogatec. Ko sem novembra leta 1995 prejel Bloudkovo plaketo v Ljubljani, so nagrado prejeli: izredni profesor na Fakulteti za šport v Ljubljani Silvo Kristan, Škofjeločan Pavle Šegula za življenjsko delo v planinstvu in Brigita Bukovec za vrhunske dosežke v atletiki. Takrat sem prvič spoznal to "luškano" plavo-laso dekle, ki je tedaj imela 25 let in je leto pozneje (1996) dosegla svoj največji uspeh v karieri, srebrno kolajno na 100 m ovire na olimpijskih igrah v Atlanti s časom 12,59, kar je še sedaj slovenski rekord. Med devetimi dobitniki plaket je bil tudi eden najboljših slovenskih časnikarjev sploh in odlični radijski komentator, pokojni Franci Pavšer, ki me je vedno očaral s svojo pristno in čisto slovenščino. »Ej, plejboj, čemu bi uporabljal tujke, ko za to imamo tudi pristne slovenske izraze,« mi je vsakič odgovoril, ko sem mu dejal, da občudujem njegovo sloven- ščino, medtem ko me je kar precej motilo, da so njegovi kolegi stalno uporabljali tujke. Glede "play-boya" pa je vse kolege nagovarjal s tem nazivom, verjetno da bi jih takoj spravil v dobro voljo. Na odru za nagrajence sem bil kar v imenitni družbi. Bil sem vesel in iskreno počaščen, da sem dobil to priznanje. V utemeljitvi je bilo zapisano: »Za razvoj košarke med zamejskimi Slovenci in za 35 let dela v športu.« Bilo pa je to verjetno priznanje ne samo zame, temveč za vso tedanje naše košarkarsko gibanje in sploh za vse naše športne delavce. S podobnimi občutki je leta 2000 prejel Bloudkovo plaketo tudi Lojze Abram z utemeljitvijo: »Za odločilni prispevek k uveljavitvi Slovenskega planinskega društva Trst, z novinarskim delom in urejanjem mladinskega tiska pa je zamejski šport populariziral med mladimi.« Lojze Abram, za prijatelje Gigi, je posvetil dobršen del svojega življenja planinstvu in publicistiki. Že v letih petdeset je postal član SPDT, leta 1985 je sprejel odborniško mesto in bil od leta 1988 do 2000 tudi predsednik naše najstarejše planinske organizacije ter je nato še ostal zvest društvu, saj je še sedaj predsednik nadzornega odbora. Bil je kar 25 let urednik mladinske revije Galeb in uspešno je tudi njegovo publicistično delo. »Bolj kot za delo na športnem področju, mislim, da sem prejel Bloud-kovo priznanje predvsem zaradi urejevanja mladinske revije Galeb. Prizadeval sem si, da bi bil v vsaki številki tudi prispevek s športno tematiko, saj sem bil in sem prepričan, da je šport za na- šo mladino zelo pomemben,« je o svojem priznanju dejal Abram. Tistega leta 2000 so Bloudkove nagrade dobili Jože Hladnik, Davo Karničar, Špela Pretnar in Janko Strel, plakete pa je prejelo 12 športnikov in ekip, med drugimi tudi smučarka Mojca Suhadolc za 3. mesto v skupnem seštevku slaloma za svetovni pokal in atletinja Brigita Langerholc predvsem za 4. mesto na olimpijskih igrah 2000 v teku na 800 m. »Spominjam se,« je pristavil Abram, »da bi bil lahko prav zaradi Brigite Lan-gerholc ob plaketo. Zgodilo se je namreč, da se je atletinji tisti dan zelo mudilo in da je želela, da bi ji njej kot prvi dali priznanje in ne po abecednem redu. Tako so spremenili vrstni red in pozabili na črko A. Meni je bilo seveda zelo nerodno, da bi opozoril prireditelje, da so me prezrli, kaj šele da bi sam stopil na oder. Tedaj je predsednik ZSŠDI Jure Kufersin stopil do odgovornih, jim prijazno zašepetal, da ne pozabijo na Lojzeta Abrama, in stvar je bila urejena. Potem se je izkazalo, da Brigi-ti se le tako le ni mudilo, saj je ostala v dvorani še po nagrajevanju in tudi pozneje na zakuski ... « In nadaljeval: »Ne glede na to manjšo nevšečnost, mi je bilo na prireditvi prijetno in sem bil zelo zadovoljen za priznanje, ki ga odkrito povedano nisem pričakoval. Zame je bilo zares veliko presenečenje. Mislim sem, da delijo priznanja samo vrhunskim športnikom in ekipam v Sloveniji.« S prijateljem Gigijem pa se strinjava, da niso Bloukova priznanja, ki jih podelijo "zamejcem", le priznanje za posameznike ali ekipe, temveč lepa nagrada za vso naše športno gibanje. Na sliki: Lojze Abram z Bloudkovo plaketo, ki jo je dobil pred 11 leti / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. marca 2011 23 GLASBA - Uspešen koncert pod šotorom na novem prireditvenem prostoru Prvi koncert v Briščikih v znamenju skupine Siddharta Slovenska rock skupina predstavila izbor starih in novih uspešnic - Pripravlja novo ploščo Pod velikim šotorom v Briščikih, ali bolje rečeno na novem prireditvenem prostoru v bližini letališča na Rou-ni pri Proseku, se je v soboto zvečer začel niz glasbenih dogodkov. Množica mladih glasbenih navdušencev se je zbrala na letošnjem prvem večeru v priredbi društva Drugamuzika in prisluhnila najbrž najbolj popularni slovenski rock skupini - Siddharta. Koncert je bil očitno posebno vabljiv, saj naj bi bil zadnji pred nekaj -mesečnim premorom, med katerim bodo Tomi M. in tovariši snovali novo ploščo. In se kar najbolje pripravili na velik junijski koncert na ljubljanskem stadionu v Stožicah. Tu se je leta 2003 zgodil nepozaben koncertni spektakel: skupina Siddharta je razprodala takratni stadion za Bežigradom. Osem let kasneje bo skupina 18. junija kot prvi glasbeni izvajalec nastopila na novem nogometnem stadionu v Stožicah. Na sobotnem koncertu, ki je užival pokroviteljstvo Občine Zgonik in podporo Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu, je kot predskupina nastopila rock skupina iz Gorjanskega Red Katrins, po nastopu Siddharte pa še slovenska skupina Bohem. Glavna atrakcija pa je kot rečeno bila skupina Siddharta, ki je številnemu občinstvu (na parkirišču so prevladovale slovenske evidenčne tablice) predstavila izbor starih in novih hitov. Od prvih uspešnic, zbranih na plošči Nord (2001), do tistih, ki bogatijo zadnjo ploščo Saga (2009). Tomi M. in ostali člani skupine so zapeli nekatere pesmi, ki so se zapisale v zgodovino slovenske glasbe, na primer Od višine se zvrti, ki jo je skupina posnela s priljubljenim kantavtorjem Vladom Kreslinom. Ali uspešnici Samo edini in Baroko, vse do novega singla Malishka, ki je mladim ljubiteljem rock glasbe napovedala zvoke prihajajoče plošče. Glasbena zabava se bo v šotoru pri Briščikih nadaljevala že to soboto. Pustni žur bo v znamenju karibskih ritmov skupine Kingston in priljubljenih Rock Partyzanov. Pustni torek pa je Druga-mizika zaupala ansamblom Mambo Kings, Ne me jugat in domačim Kraškim Muzikantom. prej do novice Pod šotorom se je zbrala velika množica mladih ljubiteljev glasbe mitja cernich LJUBLJANA V Galeriji Kresija razstava Černigoja V sklopu predstavitve zgodovinske in kulturne dediščine Kobilarne Lipica v Ljubljani so v galeriji Kresija odprli razstavo del slikarja in grafika Avgusta Černigoja (1898-1985). Pod naslovom Avgust Černigoj, utrinek iz stalne zbirke je predstavljenih deset Černigojevih del iz 50. in 60. let minulega stoletja. Razstavljena so dela v tehnikah olje na lepenki, olje na platnu, olje na lesonitu in tempera na lepenko. Izbrane umetnine sicer hranijo v depoju galerije Avgusta Černigoja v Lipici in jih bo javnost imela priložnost videti prvič. Po koncu razstave bodo vrnjena v depo, so sporočili iz Kobilarne Lipica. V Trstu rojeni Avgust Černigoj je utemeljitelj konstruktivizma na Slovenskem in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Za svoje delo je leta 1976 prejel Prešernovo nagrado. Černigojeva dela (z razstavo tudi napovedujejo dogodek Lipica v Ljubljani 11. marca v Areni Stožice) bodo na ogled še danes in jutri. www.primorski.eu] i— ROSSETTIJEVO GLEDALIŠČE - Abonmajski niz klasičnih predstav Molierov Ljudomrznik s poudarjenimi resnobnimi elementi Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine je v letošnji abonmajski niz bolj tradicionalno in klasično usmerjenih predstav v veliki dvorani tržaškega Rossettijevega gledališkega poslopja uvrstilo kar dve deli velikega francoskega komediografa Moliera, in sicer obe s precejšnjim tragičnim pridihom: po Namišljenem bolniku Gabrieleja Lavia, ki je bil na sporedu na začetku sezone, je prejšnji teden gostoval Teatro di Roma z Ljudomrznikom, ki ga je postavil režiser Massimo Castri in v katerem nastopa uveljavljeni igralec Massimo Popolizio. Komedija Ljudomrznik je Molieru že ob prvi uprizoritvi leta 1666 prinesla velik uspeh, tudi s finančne plati. Občinstvu se je prikupil prej naivno idealistični kot ljudomrzniški Alcest, ki prezira hinavsko, a tudi čisto vljudnostno pretvarjanje. Sovraži družbo, v kateri se ljudje nenehno prijazno smehljajo in z besedami hvalijo vrline svojih sobesednikov, čeprav imajo o njih v resnici povsem drugačno mnenje, vrh vsega pa spletkarijo in skušajo iz svojega vedenja iztržiti kar največ koristi. Nasprotno Alcest sklene, da bo ljudem jasno povedal čisto resnico, kar mu nakoplje nemalo težav, kot ga je previdno svaril prijatelj Filint. Vrh vsega se Alcest zaljubi v spogledljivko Celimeno, ki je umetnost pretvarjanja in spletkarjenja privedla do vrhunca, tako je njegov končni poraz je še bolj pekoč in grenak. Režiser Massimo Castri se je odločil za mo-numentalno postavitev Molierove komedije: scenograf in kostumograf Maurizio Balo je zadnjo in stranski steni odra prekril z vrstami in vrstami ogledal v belih izrezljanih okvirjih, tako da so nastopajoči igralci pod njim čisto majhni, kljub bogatim razkošnim kostumom, ki se zvesto navezujejo na Molierovo dobo, čeprav večinoma v stilizirani črni ali beli varianti. Enako razkošne so lasulje, moške veliko bolj kot ženske, kar velja tudi za obleke. Ob tako gosposkem in dostojanstvenem videzu so govor in kretnje nastopajočih nadvse vsakdanje in malenkostne, kar daje kdaj pa kdaj moteč vtis neusklajenosti. Kakorkoli že, režiser je poudaril resnobne in tragične elemente in povsem opustil kakršnokoli komedijantstvo in burkaštvo. Massimo Popoli-zio v naslovni vlogi se že v pojavi razlikuje od drugih gostobesednih nastopajočih, saj je oblečen v preprostejšo temno-sivo obleko in brez lasulje, drugačna, bolj resnobna in poglobljena sta tudi njegov govor in mimika. (bov) Alcest se nesrečno zaljubi v spogledljivko Celimeno FILM - Podelitev oskarjev brez velikih presenečenj Kraljev govor najboljši film leta Dobil je še oskarja za režijo (tom Hooper), glavno moško vlogo (Colin Firth) in scenarij (David Siedler) - Oskarja za glavno žensko vlogo je dobila Natalie Portman za vlogo v filmu Črni labod KING^s * SPEBCKf Film Kraljev govor je bil po pričakovanju proglašen za najboljši film leta ansa Film Kraljev govor, ki je prišel na letošnjo 83. podelitev filmskih nagrad z 12 nominacijami, je v skladu s pričakovanji osvojil pozlačeni kipec za najboljši film leta, poleg tega pa pobral še tri druge oskarje. S štirimi oskarji odhaja iz gledališča Kodak v Hollywoodu tudi film Izvor. Kraljev govor je pobral oskarja tudi za režijo (Tom Hooper), glavno moško vlogo (Colin Firth) ter izvirni scenarij za Davida Sied-lerja, ki se je ob prejemu nagrade pošalil, da je najstarejši dobitnik oskarja v tej kategoriji. Siedler se je rodil v Londonu leta 1937, do 16. leta pa je tudi sam jecljal, tako kot junak njegovega scenarija, britanski kralj Jurij, ki je kljub temu uspel navdihniti ljudstvo v boju proti nacizmu. Šala na račun starosti je letela na Kirka Douglasa, ki je na prireditvi s 94 leti predstavljal krepko protiutež mladima voditeljema 32-letnemu Jamesu Francu in 28-letni Anne Hathaway, najmlajši voditeljici podelitve oskarjev doslej. Za privlačnost mlajši generaciji je bil med podeljevalci nagrad tudi Justin Timberlake. Kirk Douglas je v raztegnjeni predstavitvi podelil nagrado za stransko žensko vlogo Melissi Leo, ki v filmu "The Fighter" igra vsiljivo mamo nekdanjega boksarja (Christian Bale) in nadobudnega bodočega svetovnega prvaka (Mark Wahlberg). Ob prejemu nagrade ji je izletela kletvica, ki je v skladu z ameriško občutljivostjo postala skoraj glavna tema podelitve. Igralka se je kasneje pred novinarji opravičila za uporabo neprimerne besede. Natalie Portman je osvojila oskarja za glavno žensko vlogo v baletnem filmu Črni Labod, oba oskarja za moško in žensko stran- sko vlogo pa je dobila boksarska zgodba "The Fighter" (Christian Bale in Melissa Leo). Film Izvor je "kraljeval" v tehničnih kategorijah (mešanje tona, montaža tona, kinematografija in vizualni učinki). Aaron Sorkin je izgubil tekmo za režiserskega oskarja, lahko pa se je tolažil z nagrado za priredbo scenarija za film Socialno omrežje, na osnovi knjige Bena Mezricha "Naključna milijonarja", ki govori zgodbo o nastanku popularne družabne spletne strani Facebook. Film je dobil nagrado tudi za glasbo (Trent Reznor ter Atticus Ross) in montažo. Animirani film Svet igrač 3, ki je lani pobral največ denarja v kinodvoranah po svetu, ni uspel postati najboljši film leta, vendar pa je pobral oskarja za celovečerni animirani film. Rand Newman je prav tako dobil oskarja za najboljšo pesem ("We Belong Togehter"). Dva oskarja je dobil tudi film Alica v čudežni deželi (umetniška režija in kostumografija). Oskarja za tujejezični film je osvojila danska filmarka Susanne Bier za družinsko zgodbo "In a Better World", španski igralec Javier Bardem, pa je tokrat ostal praznih rok s filmom Ču do vi to tudi v kategoriji glavnih moških vlog. Najboljši dokumentarni film je "Inside Job" ustvarjalcev Char-lesa Fergusona in Audrey Marrs, ki pripoveduje zgodbo o zadnji finančni krizi leta 2008, ki so jo zakrivili na Wall Streetu. Nagrado za kratki dokumentarec je dobil "Strangers No More", oskarja za makeup je odnesla grozljivka Volkodlak, Luke Matheny je dobil kipec za kratki igrani film (God of Love), Shaun Tan in Andrew Ruhemann pa za kratki animirani film ("The Los Thing"). (STA) 24 Torek, 1. marca 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Demokratska stranka o delovanju Tondove deželne vlade »Mednarodna politika desne sredine porazna« Deželni svetniki in evroposlanka Debora Serracchiani: Gorica in FJK izgubljata svojo vlogo Na področju mednarodne politike je bilo dosedanje delovanje deželne vlade Ren-za Tonda porazno. S tem dežela Furlanija-Julijska krajina in Gorica, ki bi morala biti vodilna pokrajina na področju »internacionalizacije«, izgubljata na pomenu in ugledu, saj tvegata, da bosta ostali popolnoma izključeni iz evropske mreže infrastruktur, gospodarskih povezav in razvojnih projektov. O tem so prepričani predstavniki Demokratske stranke (DS) v deželnem svetu, ki so včeraj v Gorici skupaj z evropsko poslanko in deželno tajnico DS Deboro Serracchiani ostro napadli Tondov odnos do mednarodne politike in do goriške pokrajine. Včerajšnja novinarska konferenca v Ulici Roma je bila goriška etapa informativne kampanje »Od obljub do klofute«, ki jo DS izvaja v vseh pokrajinah dežele FJK. Predstavniki levosredinske stranke so pod drobnogled postavili pet področij deželne politike, na katerih je Tondov odbor po njihovem mnenju pokazal svojo nesposobnost, in sicer na področjih zdravstva, podjetništva, infrastruktur, kulture in mednarodne politike. Slednja je bila v središču goriškega srečanja, ki ga je uvedel svetnik Mauro Travanut. »Tondova vlada je po začetni evforiji in obljubah kmalu pokazala, da ni kos vodenju dežele. To je razvidno tudi od premeščanja odbornikov z enega resorja na drugi,« je povedal Travanut, Franco Brussa pa je nadaljeval: »Tondo sploh ne verjame v mednarodno vlogo Gorice. To potrjuje tudi dejstvo, da že drugič ni imenoval nobenega Goričana za deželnega odbornika. Goriškemu županu Ro-moliju je v zameno naredil vrsto obljub, ki pa jih ni izpolnil.« Brussa je v tem okviru navedel napovedi o ustanovitvi univerzitetnega raziskovalnega centra v sinergiji s Trstom, permanentnega observatorija o novi Evropi, centra evropskih študij, sedeža sredozemske konference o varnosti in čezmejnih generalnih stanov. »O vseh teh ni v Gorici ne duha ne sluha. Ob tem je Tondo spremljal tudi ministra Frattinija in podtajnico Ste-fanio Craxi, ki sta obljubila, da bo Gorica dobila sedež okenca SPRINT, organizacijo foruma International desk, potenciranje mednarodne vloge univerze in ustanovo, ki bi morala skrbeti za mednarodne povezave in inovacijo. Tudi nanje še čakamo.« Svetnik Giorgio Brandolin je izpostavil, da Gorica nima več teže pri odločitvah na področju univerze kljub temu, da je vanjo veliko vložila, namignil pa je tudi, da si župan Romoli ne dovolj prizadeva za spremembo načrta hitre železnice, ki trenutno ne upošteva Gorice. »Čezmejno goriško območje bi moralo postati gospodarski in kulturni laboratorij. Če se Gorica in Nova Gorica ne bosta skupaj razvijali, bosta postali le dve vasički,« je ocenil Brandolin. Deželni svetnik in bivši odbornik Franco Iacop je izpostavil razlike v strateški viziji Illyijeve in Tondove uprave na ZLATO ZA GRAM FORP Iacop, Travanut, Brussa in Brandolin področju mednarodnih projektov in odnosov. »Prvi se je zavzemal za evroregijo, v kateri bi imela FJK središčno vlogo, Tondo pa je za jadransko-jonsko makroregijo, v kateri ima naša dežela le stransko lego in funkcijo,« je povedal Iacop, ki je prepričan, da Tondovo delovanje na mednarodnem področju pogojuje »ligaška logika«. Zelo negativna je bila tudi ocena ev-roposlanke Debore Serracchiani, ki je opozorila, da sta Italija in FJK izključeni iz dveh pomembnih evropskih omizij - Donavske in Baltske strategije. »Slovenija in dežela Veneto se hitreje razvijata kot FJK. Če ne bo investicij v pristaniški sistem, tvegamo tudi izgubo petega koridorja,« pravi Srracchianijeva, ki bumbaca meni, da bi FJK zaradi zanemarjanja svoje mednarodne vloge lahko izgubila tudi svoj status dežele s posebnim statutom. »Nekoč je bila FJK prisotna na vseh pomembnih evropskih omizjih, danes pa smo po koriščenju evropskih sredstev predzadnji na lestvici italijanskih dežel,« je zaključila evropo-slanka. (Ale) GORICA - Jutri srečanje v Kulturnem domu Vedno več problematičnih mladostnikov, koristni napotki za starše in vzgojitelje »Adolescenca: dvomi in vprašanja o vzgojni vlogi staršev in učiteljev« je naslov srečanja, ki bo potekalo jutri v goriškem Kulturnem domu. Dogodek, ki je namenjen staršem in šolnikom, prirejajo goriški Dijaški dom Simon Gregorčič, nižja srednja šola Ascoli-Locchi in goriška družinska posvetovalnica, ki so za predavateljsko mizo povabili izvedenca na področju psihologije mladostnikov. O težavah adolescentov in reševanju le-teh bosta ob 18. uri spregovorila psihologinja, specialistka logoterapije in docentka Zdenka Zalokar Divjak ter psiholog, psihote-rapevt in docent Matteo Lancini, ki je član zavoda Minotauro iz Milana. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje. Jutrišnje srečanje bo nekakšna stična točka med dvema projektoma, ki ju Dija- ški dom in šola Ascoli-Locchi že vodita nekaj časa. Slovenska ustanova, je povedala ravnateljica Kristina Knez, je konec januarja začela z nizom predavanj »Šola za starše -Odraščati skupaj z otroki«, na katerih se starši soočajo s strokovnjaki iz različnih psi-ho-pedagoških področij in pridobivajo informacije o službah, na katere se lahko obrnejo, če se znajdejo v kriznih situacijah. Srečanja, ki jih povezuje psihologinja Jana Pečar, se bodo nadaljevala do maja. Na šoli Ascoli-Locchi pa so s podporo Fundacije Goriške hranilnice letos začeli projekt, v okviru katerega psihologi goriške posvetovalnice sodelujejo s profesorji in skupaj z njimi načrtujejo strategije soočanja s problematičnimi mladostniki. »Le-teh je v zadnjih letih vedno več, včasih jih imamo po dva ali tri v vsakem razredu. Problematike so ra- zlične, od nasilja med mladimi in hipera-ktivnosti do težav v socializaciji z vrstniki in odraslimi,« je povedal ravnatelj šole As-coli-Locchi Flavio Petroni, njegove besede pa je potrdil tudi psiholog in odgovorni za posvetovalnico goriškega zdravstvenega podjetja Silvano Cecotti. »Med mladostniki opažamo porast najrazličnejših vedenjskih motenj, kar je povezano z družbenimi spremembami in spremembami v odnosu starši-otroci. Vedno bolj pogosto je tudi uživanje opojnih substanc. Tretješolci, ki kadijo, niso redkost,« je povedal Cecotti in pristavil, da v goriški in tržiški posvetovalnici sledijo številnim primerom mladostnikov z vedenjskimi motnjami. »Zelo veliko je tudi primerov mladih, ki so žrtev nasilja s strani odraslih ali jih starši zanemarjajo,« je povedal Cecotti. (Ale) STANDREZ - Tatvina Alarmna naprava ni veliko koristila Alarmna naprava ni kaj dosti koristila. Tatovi so jo kratkomalo odtrgali z zidu, jo zavili v plahto in jo zaprli v omaro. Nato so premetali vse stanovanje, izpraznili predale in na koncu našli, kar so iskali. Z zlatnino in dragulji so zbežali neznano kam. Do tatvine je prišlo sredi prejšnjega tedna v Štandrežu. Tatovi so tokrat obiskali dvodružinsko hišo v Ulici Tabaj, ki se nahaja v bližini železniškega podvoza. Najprej so obiskali stanovanje, ki je že nekaj let prazno, nato pa so vlomili še v sosednje stanovanje, ki je bilo varovano z alarmno napravo, a tudi to kot rečeno ni kaj dosti koristilo. Tatovi so s silo odtrgali centralo alarmne naprave, ki je bila nameščena na pročelju hiše. Nato so jo zavili v plahto in vlomili v notranjost stanovanja. Centralo alarmne naprave s plahto vred so zaprli v omaro, nato pa so začeli iskati svoj plen. Pobrskali so po vseh omarah in izpraznili predale, na koncu pa so le našli nekaj zlata in draguljev. Plen so pobrali in zbežali neznano kam. Do tatvine je prišlo okrog 18. ure, to se pravi, komaj se je stemnilo. Soseda, ki stanuje v drugi hiši le par metrov stran, je nekaj slišala, prepričana pa je bila, da se je lastnica stanovanja vrnila domov. Zaradi tega ni pogledala skozi okno, kaj se dogaja, in je nadaljevala s svojimi hišnimi opravili. Lastnica stanovanja, ki so ga obiskali tatovi, se je po delu vrnila domov okrog 19.30, kot to počenja vsak dan. Tatovi so njene urnike očitne dobro poznali, saj so v stanovanje vlomili vedoč, da nje ni doma. Lastnica je dobila vse stanovanje premetano, nato pa je klicala karabinjerje in prijavila tatvino. Po vsej verjetnosti so za tatinskim podvigom pravi »profesionalci«, ki znajo kakor ravnati z alarmnimi napravami, in točno vedo, kje iskati svoj plen. V zadnjih tednih je bilo v Štandrežu nekaj poskusov vlomov, ukradli pa so tudi avto, ki je bil parkiran pred hišo v Ulico Natisone. Njegov lastnik je vozilo tipa Fiat Uno zapustil le za par minut, ko se je vrnil, pa ga že ni bilo več pred hišo. Tatovi so v petek pozno popoldne poskusili vlomiti tudi v hišo v Sovod-njah; v tem primeru jim je prekrižal račune povratek domov stanovalcev, tako da tatvina k sreči ni uspela. NOVA GORICA - Protest civilne iniciative Za Primorsko »Nezaslišana zloraba fotografij« Streljanje fašistov na slovenske talce so v Umbriji prikazali kot italijanske civiliste, ki so jih ubili partizani po drugi svetovni vojni »Da streljanje fašistov na slovenske talce v Italiji prikažejo kot italijanske civiliste, ki so jih ubili partizani po drugi svetovni vojni, je hudo amoralno dejanje, ki ga je treba obsoditi,« je prepričan Marjan Bevk s civilne iniciative Za Primorsko. Njihov protest se nanaša na plakat italijanske občine Bastia Umbria, s katerim so ljudi pred tremi tedni vabili k počastitvi Dneva spomina na žrtve fojb in izgon Italijanov z njihovih domov v Istri, na Reki in v Dalmaciji. Na plakatu je namreč uporabljena fotografija, na kateri vojaki uperjajo puške v hrbte petih civilistov. Pri omenjeni iniciativi so s pomočjo Muzeja novejše zgodovine uspeli dokazati, da gre za streljanje domačinov iz vasi Dane v Loški dolini 31. julija 1942. »Znana so celo imena žrtev. Po uniformah in čeladah pa jasno, da nanje streljajo fašisti,« poudarja Božo Novak iz omenjene civilne iniciative, kjer med drugim komentirajo tudi vladni predlog o pokrajinah in izrekajo podporo Civilni iniciativi Krasa pri uveljavitvi zaščitne podpore pri trgu nepremičnin. Razočarani so tudi nad vladno odločitvijo, da bo državna proslava ob dnevu priključitve Primorske k matični domovini le vsakih pet let. »Naša država bi morala suvereno in odločno protestirati proti takim poneverbam, kajti to, da se naša država ponaša s tem, da je med Rimom in Ljubljano vse v najlepšem redu, je lepa maska diplomacije, ki pa z realnostjo nima veliko povezave,« dodaja Bevk v zvezi s plakatom. Na Unijo Istranov in občino Bastia Umbra je civilna ini- Božo Novak s spornim letakom foto k. m. ciativa Za Primorsko v ponedeljek naslovila protestno pismo. »Opravičila niti ne sprejmemo. Vsaj to želimo, da jih opozorimo, da ne "kupimo" vsake laži in da imamo svojo resnico, ki smo jo pripravljeni zagovarjati, ne glede na to, ali za nami stoji država ali ne,« pravi Bevk, ki v nadaljevanju pojasnjuje tudi stališča omenjene iniciative v zvezi z aktualnim vladnim predlogom razdelitve Slovenije na šest pokrajin po vzoru šestih škofij. »Smo za enotno Pri- morsko. Nasprotujemo pa obrazložitvi, zakaj šest pokrajin, ki jih mi imenujemo evangelijske pokrajine. To je popolnoma neresen predlog!« je prepričan Bevk. Pri iniciativi so tudi podprli Civilno iniciativo Kras pri prizadevanjih, da se pri Evropski komisiji sproži postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s trgom nepremičnin. Kot oboji opozarjajo, so na Krasu cene nepremičnin predvsem italijanskih kupcev zrasle tudi za sedemkrat, zato si domačini ne morejo več privoščiti nakupa zemljišč. Obenem opozarjajo na tiho strategijo poitaljevančevanja obmejnega območja. »Do 1. maja ima Slovenija še čas, da Evropsko komisijo zaprosijo za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov,« opozarjajo in navajajo primer kraških Lokev, kjer je med 270 hišami že 80 v rokah italijanskih državljanov. Pri civilni iniciativi Za Primorsko so tudi razočarani nad lani sprejeto sistematizacijo državnih proslav, iz katere izhaja, da bo proslavo ob priključitvi Primorske k matični domovini vlada organizirala vsako peto leto. Ker se vsakoletni proslavi ob prazniku, ki je bil proglašen leta 2005, ne nameravajo odpovedati, so skupaj s pokrajinskima svetoma ZZB NOB severne in južne Primorske pripravili pobudo o finančni podpori, ki jo nameravajo predstaviti vsem primorskim občinam. Te naj bi namreč prispevale določeno vsoto za organizacijo 25.000 evrov vredne proslave, ki bo septembra v Renčah. Katja Munih / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. marca 2011 25 ŠTEVERJAN - Prešernova proslava društva Briški grič in fotokluba Skupina 75 Kulturni praznik z risbami otrok in posnetki mojstra fotografije Glavni urednik Mladine Repovž: »Slovenija bi morala biti pozornejša na zamejstvo« Na sedežu društva Briški grič v Šte-verjanu so v soboto obeležili dan slovenske kulture. Prešernovo proslavo sta priredila domače kulturno društvo in Fotoklub Skupina 75. Večer je potekal v dveh delih. Uvodoma so prireditelji nagradili otroke, ki so sodelovali na likovnem natečaju Babica pripoveduje. Le-ta sodi v niz pobud, vezanih na Etnografski muzej Brincelj. Muzej so v prostorih na Bukovju odprli pred štirimi leti, v njem hranijo nad 200 predmetov iz nekdanjega kmečkega življenja v naših krajih. Z likovnimi natečaji, ki so jih doslej izpeljali, so člani Briškega griča želeli spodbuditi otroke, da naj se pri starih starših pozanimajo o življenju nekoč, da naj spoznajo del njihove kulturne dediščine s pripovedovanjem, zbiranjem informacij o polpreteklem obdobju, ki je za nami, in da naj vse, kar izvedo, tudi narišejo. Letošnji natečaj je četrti po vrsti, sledi natečajem Kako je bilo živeti nekoč? (2008), Kako je iz mošta nastalo vino? (2009), Pust nekoč (2010). Na natečaju je sodelovalo 144 otrok osnovnih šol goriškega didaktičnega ravnateljstva. Izdelke je ocenila strokovna žirija in se odločila, da letos nagradi skupine oziroma razrede, ne pa posameznike. Vsi otroci so prejeli priznanje za sodelovanje na natečaju. Poleg otrok, ki so sodelovali pri natečaju, so se organizatorji zahvalili tudi mentorjem, ki so jih vodili pri delu. To so Nadja Bevčar, Emi Baucon, Silvan Bevčar, Lidija Jarc in Tanja Sokol. Na natečaju so nagradili tri skupine, in sicer 4. razred osnovne šole Fran Grega Repovž (levo); udeleženci kulturnega večera (desno) bumbaca.a.p. Erjavec iz Štandreža, ki je prejel tretjo nagrado, 3. razred osnovne šole Oton Župančič iz Gorice, ki je prejel drugo nagrado, vseh pet razredov osnovne šole Alojz Gradnik iz Števerjana, ki so prejeli prvo nagrado. Na natečaju je sodelovala tudi osnovna šola Josip Abram iz Pevme. Vse šole so prejele plaketo, nagrajeni razredi pa kupon za nakup šolskih potrebščin v Katoliški knjigarni v Gorici. Večer slovenske kulture je tudi trenutek za razmislek o stanju, razvoju, perspektivah slovenskega kulturnega gibanja. Slavnovstni govor so organizatorji zaupali Gregi Repovžu. Glavni urednik tednika Mladina se je v svojem posegu osredotočil na razlike med Slovenci v Sloveniji in tistimi v zamejstvu. V zadnjem obdobju, a vse od osamosvojitve dalje, pravi Repovž, je Slovenija vse preveč zaprta in samozadostna, samoreferenčna, ne primerja se z drugimi. Ugotovil je, da smo dejansko v zamejstvu bolj odprti in zavedni, več pozornosti in čutene pripadnosti posvečamo narodu, dnevu slovenske kulture in sploh vsemu, kar se istoveti z identiteto. Prijetno ga je presenetila in otoplila številna publika, ki je prisostvovala večeru. Nato je še dodal, da bi morala biti slovenska država bolj pozorna do vsega, kar se v dogaja v zamejstvu. V drugem delu večera so odprli fotografsko razstavo mojstra fotografije Ti-homirja Pinterja. Avtorja je predstavila umetnostna zgodovinarka Katerina Bre-šan. Tihomir Pinter je v več kot petih desetletjih intenzivnega fotografskega delovanja ustvaril bogat umetniški opus. Njegovi portretni cikli slovenskih likovnih umetnikov, glasbenikov, literatov, gledaliških igralcev in drugih ustvarjalcev ter cikli fotografij iz slovenskih železarn in tistih iz bivše Jugoslavije, nosijo nezamenljiv pečat njegovega osebnega, iskrenega pogleda na človeka, življenje, umetnost. Obrazi znanih, manj znanih, starejših in mlajših portretirancev pripovedujejo svojo intimno zgodbo ter zgodbo družbe, ki so jo tudi sami preoblikovali, poustvarjali z lastnim umetniškim, literarnim, intelektualnim, političnim in fizičnim delom. Za razstavo v Galeriji Skupine 75 je Pinter pripravil izbor portretov različnih osebnosti iz primorskega konca in zamejstva, med njimi pa so tudi številni drugi znani slovenski obrazi. Fotograf je s svojim umirjenim, nevsiljivim pristopom zajel njihovo naravo, znal se jim je približati in vzpostaviti sproščen odnos, ki je obema, avtorju in portretirancu, omogočil poglobitev vase. Kulturni program je dopolnil nastop Kvinteta Kvartin iz Kojskega. Naslednji dogodek v kulturnem domu na Bukovju bo v soboto, 12. marca, ko prirejajo večer v počastitev dneva žena. NOVA GORICA - Rop Namesto bureka z nožem zahtevala denar V enega od lokalov na Rejčevi ulici v Novi Gorici sta v nedeljo okoli 22. ure vstopila dva mlajša fanta in od prodajalca z nožem zahtevala gotovino. Ko jima je prodajalec izročil manjšo vsoto denarja, sta oba roparja zbežala v smeri Cankarjeve ulice. Po neuradnih podatkih se je rop zgodil v okrepčevalnici Burek Gorica. Policisti so bili o ropu obveščeni nekaj minut zatem. Po opisu sodeč naj bi bila roparja mlajša moška manjše postave. Policisti v zvezi s tem primerom še vedno intenzivno zbirajo obvestila za razjasnitev vseh okoliščin ropa, o kaznivem dejanju pa sta bila obveščana preiskovalna sodnica okrožnega sodišča in pristojno okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Policisti pozivajo vse, ki glede ropa karkoli vedo, da o tem obvestijo katero izmed policijskih postaj ali pa pokličejo na interventno številko policije 113 oziroma anonimni telefon policije 080 1200. (km) GORICA - Klasični licej Primož Trubar Licejci na praksi Dijaki spoznavajo delovanje raznih kulturnih ustanov, časopisov in šol Dijaki četrtega razreda klasičnega li-ceja Primož Trubar so včeraj začeli spoznavati delovni svet. Osem licejcev se je odpravilo na enotedensko delovno prakso k raznim kulturnim ustanovam, časopisoma in šolama. Večina dijakov bo prakso opravljala do petka, nekateri pa do sobote. Z delovnimi praksami so na slovenskih šolah začeli že pred nekaj leti. Novost pa je letos v tem, da sta se dve dijakinji, Gia-da Giuntoli in Andrejka Leban, odpravili na osnovno šolo, medtem ko je v prejšnjih letih praksa potekala le v vrtcih. Andrejka sodeluje z učiteljicami v šoli Fran Erjavec v Štandrežu, Giada pa v šoli Peter Butkovič Domen v Sovodnjah. Sara Komjanc spoznava potek dela v goriškem Kulturnem domu, Damjan Klanjšček in Julija Kodrič pa se preizkušata v novinarstvu na tedniku Novi Glas in na Primorskem dnevniku. Tamara Peteani dela pri Kinoateljeju. Jannis Pa-raschos in Alida Passon opravljata staž v goriški državni knjižnici in Feiglovi knjižnici. Jannis je po domeni z direktorjem knjižnice z delom začel šele danes, prakso pa bo zaključil v ponedeljek 7. marca. V Feiglovi knjižnici je na delovni praksi Alida Passon bumbaca GORICA Dijakom ponujajo ■ • - • v v* kitajščino Goriški tehnični zavod Gabriele DAnnunzio bo svojim dijakom ponudil tečaj kitajščine, da bi jim dal priložnost spoznavanja povsem različne kulture od naše. Pobudo je včeraj na goriški pokrajini predstavil ravnatelj zavoda Marco Fragiacomo. S pekinško šolo so se o tem dogovarjali že leta 2007, letos pa bodo začeli projekt začeli uresničevati, pri čemer jim bo denarno podporo zagotovila goriška pokrajina. Tečaj kitajščine se bo začel danes popoldan in bo trajal do maja. Ravnatelj je zelo zadovoljen, ker so v kratkem času zbrali več kot 50 vpisanih, od katerih je največ dijakov, ki obiskujejo jezikovno smer. Organizatorji nameravajo projekt izpopolniti s študijsko izmenjavo med italijanskimi in kitajskimi dijaki, ki bo potekala septembra. Italijanski dijaki bodo živeli pri kitajskih družinah, kasneje pa bodo tudi sami gostili sovrstnike s Kitajske. Kreditiranje podjetij Kreditiranju malih in srednjih podjetij bo posvečeno javno srečanje, ki ga Slovensko goriško gospodarsko združenje prireja v sodelovanju s podjetjem Financial Innovations danes ob 18. uri v predavalnici Zadružne banke v Sovodnjah. Predaval bo Alberto Bertolin, izvedenec iz podjetja Financial Innovations, ki se ukvarja s prestrukturiranjem kreditov in pomaga podjetjem pri njihovem finančnem poslovanju. Primorski Gorica »Eredita« in Kulturni dom Da je goriški prostor prisoten v vse-državnih italijanskih televizijskih programih, je bolj izjema kot pravilo. A tudi slepa kura zrno najde, in to se je v zadnjih dneh prejšnjega tedna pripetilo v okviru večernega kviza »Eredita«, ki ga vodi Carlo Conti. Konec prejšnjega tedna je kar štiri dni zaporedoma nastopil Michele D'Urso iz Ronk; po treh zmagah je v nedeljski oddaji v finalu potegnil krajši konec. Tekmovalec se je izkazal zaradi svojega veselega značaja, hkrati pa je lepo predstavil dvojezično okolje Laškega, v katerem živi. Prvi dan je namreč pozdravil voditelja in gledalce pred ekrani tudi v slovenskem jeziku; v petek pa je poudaril, da se ljubiteljsko ukvarja z gledališčem in da bo maja z gledališko skupino »Terzo teatro« uprizoril novo komedijo v Kulturnem domu v Gorici. Njegove besede so lepo zvenele, in to še posebej zato, ker je dejal, da bo komedija uprizorjena v Kulturnem domu, ne da bi pri tem uporabil nikakršnih smiselnih prevodov za slovenski kulturni hram. Michele D'Urso se že vrsto let ljubiteljsko ukvarja z gledališčem, je tudi aktiven športnik, po poklicu pa železniški postajni načelnik v Ronkah. Po rodu je iz Apulje. Družina ob 8.000 evrov Novogoriški policisti so v soboto zvečer prejeli obvestilo o vlomu v eno od stanovanjskih hiš v Novi Gorici. Storilec je v pritličje hiše vlomil skozi okno, nato preplezal balkon in skozi balkonska vrat vlomil še v zgornje stanovanje. Odnesel je več kosov zlatnine in okoli 700 evrov gotovine, celoten plen ima vrednost okoli 8.000 evrov. V noči na nedeljo pa je bil v Ozeljanu ukraden osebni avtomobil znamke Daihatsu Feroza, letnik 1990, vreden okoli 1.500 evrov. (km) Večina sob neuporabnih V centru CIE v Gradišču, za ureditev kateriga je bilo potrebnih 17 milijonov evrov, je neuporabnih večina sob, saj so v njih priseljenci v prejšnjih dneh seži-gali blazine in drugo notranjo opremo. Do nasilnih izpadov je nazadnje prišlo v soboto, ko naj bi izpustili na prostost dvajset priseljencev. Ker tega nazadnje niso storili, so gostje strukture začeli se-žigati notranjo opremo. Poškodovali so še nekaj sob, tako da je zdaj večina izmed njih neuporabna. Sto pet priseljencev je zaradi tega spalo v skupnih prostorih, vzdušje v centru pa je še vedno napeto. Ogorčenje nad dogodki v centru izražajo predstavniki policijskega sindikata SAP, ki so prepričani, da bi v centru morali prepovedati posedovanje vžigalic in vžigalnikov, saj jih priseljenci namesto za kajenje uporabljajo za sežiganje blazin in opreme. Spor v igralnici Policisti so v nedeljo zvečer posredovali v eni od novogoriških igralnic: med gostom, 27-letnim Čehom in uslužbencem igralnice je prišlo do spora. Policisti so Čehu zaradi nedostojnega vedenja izdali plačilni nalog zaradi kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru. (km) Proti rasizmu v Tržiču Pred ladjedelnico Fincantieri v Tržiču se bo danes ob 17.30 začela manifestacija proti rasizmu in izkoriščanju priseljencev, ki ga ob mednarodnem dnevu mi-grantov prireja novoustanovljeni odbor Primo marzo. Nočno zaprtje hitre ceste Zaradi gradbenih del bo odsek hitre ceste med Štandrežem in Gradiščem v smeri proti Vilešu zaprt tri noči zaporedoma med 22. uro in 6. uro zjutraj. Zapora bo veljala danes, jutri in v noči s četrtka na petek. 26 Torek, 1. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR gorica - V Kulturnem domu Večer swinga v spomin na Franka Sinatro »Nihče ne more trditi, da se dobra glasba posluša le v velikih centrih. Tudi mala Gorica je sposobna ponuditi glasbene utrinke na dokajšnji kakovostni ravni.« Tako je med koncertom v Kulturnem domu povedal pevec in ustanovitelj skupine Sweet Life Quintet Paolo Del Ponte. K temu gre dodati, da mala Gorica ni sposobna le prirejati dobrih koncertov, sposobna je tudi proizvesti dobre glasbenike, ki se lahko kosajo s katerimi koli ustvarjalci in poustvar-jalci glasbenih mojstrovin. In med male mojstrovine gre brez dvoma vključiti tudi večer, ki so ga spominu na nepozabnega Franka Sinatro posvetili člani goriške skupine Sweet Life Quartet. Šlo je za večer namenjen swingu, ameriški glasbeni zvrsti, ki je svoj najboljši trenutek doživljala med leti 1930 in 1950. To je zelo zahteven žanr, ki evropskemu ušesu ni najbolj domač, saj vsebuje kar močne primesi jazza in drugih glasbenih vplivov, ki so se rojevali v večkultur-nem okolju ZDA. Pevca Paola Del Ponteja smo poznali predvsem kot odličnega rockerja in blue-smana, po nastopu v Kulturnem domu pa je številna publika ostala presenečena nad dovršenostjo petja skladb, ki so nam jih posredovali velikani swinga, kot so bili Frank Sinatra, Nat King Cole, Cole Porter, Jerome Kern, Ray Charles in drugi. Nasploh je publika ostala očarana nad izvajalskimi in interpretacijskimi sposobnostmi ostalih glasbenikov na odru. Zelo se je izkazal mladi Giulio Scaramella na klavirju, pa Paolo Gregorig na saksofonu, da ne govorimo o Frankyju Guidolinu na kontrabasu in Fe-dericu Chiarionu na bobnih. Svoje je nazadnje prispeval tudi Gianpaolo Mrak na harmoniko, to se pravi na instrument, ki ne- Paolo Gregorig foto kd. kako ne spada k swingu, vendar se je kar dobro vklopil v glasbeni melos ameriških zvrsti. Pred koncertom je publiko pozdravil ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel. Po njegovih besedah goriški hram kulture vedno rad nudi svoje prostore glasbenikom, ki so zrasli v goriškem prostoru, to se pravi v prostoru, ki je bil vedno dovzeten na sprejemanje glasbenih tokov, ki so se rojevali drugje. Kulturni dom je tudi pozoren na glasbene projekte, ki se rojevajo na naših tleh, je še povedal Komel in dodal, da je bil tudi večer swinga vključen v niz koncertov Across the border, ki že dobro desetletje bogatijo glasbeno ponudbo goriškega hrama kulture. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Gledališče GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v četrtek, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Vrtiljak« (Arthur Schnitzler). KOMIGO 2011: v petek, 18. marca, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici »Zala« (Teatr Trotamora); informacije v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20, tel 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v sredo, 2. marca, gledališka predstava »Non c'e piu il futuro di una volta«; nastopata Zuzzurro&Gaspa-re; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comu-ne.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v petek, 11. marca, ob 21. uri »Tutto quello che le donne (non) di-cono« napisala in igra Francesca Reg-giani; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v sredo, 9. marca, ob 21. uri Gol-donijev »Il bugiardo«, nastopa stalno gledališče iz Verone; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 1. marca, ob 20.45 »Il Ca-talogo«, nastopata Ennio Fantastichini in Isabella Ferrari; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici v soboto, 5. marca, ob 10. uri in 11. uri (Damjan Perne) »Dogodivščine dvornega norčka Ferdinanda«, gostovanje Šentjakobskega gledališča Ljubljana. V nedeljo, 6. marca, ob 18. uri (Fran Lipah) »Glavni dobitek«, gostovanje Kulturnega umetniškega društva Pir-niče. V torek, 8. marca, ob 20. uri (Anton Tomaž Linhart) »Zupanova Micka«, gostovanje SLG Celje, predstava za Dan žena; predprodaja vstopnic in informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Manuale d'amore 3«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Il Grinta« (digitalna projekcija). Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 19.50 - 22.00 »Vallanzasca - Gli angeli del male«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.15 »Manuale d'amore 3«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Il Grinta«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il ci-gno nero«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Amo-re e altri rimedi«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Tamara Drewe«. il Razstave V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled slikarska razstava Brede Sturm. REVIJA ISONZO SOČA prireja odprtje razstave v četrtek, 3. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici z naslovom »L'Inquisizione in Friuli (Inkvizicija v Furlaniji)«, ki jo je uredil Andrea Del Col in jo je dogradil Silvano Cavazza z materialom o slovenskem pridigarju Petru Kupljeniku; na ogled bo do 21. marca. POSOŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI prireja razstavo člana Angela Da-miana v baru Cichetteria v Ul. Petrarca 2 v Gorici; na ogled bo do 6. marca. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je na ogled razstava pod naslovom »Čarobni svet lutk« Brede Varl; do 8. marca med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445). V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Go- rici je na ogled skupinska razstava slik z naslovom »Acqua e terra. Voda in zemlja« v organizaciji kulturnega krožka »G. Mazzini« iz Tržiča. Razstavljajo Alda Antoni, Gilberto Bez-zi, Fernanda Braz, Adamarina Can-dussi, Claudio Comarin, Mariangela Davi, Annamaria Fabbroni, Chiara Fa-cis, Edes Frattalone, Giorgio Gallottini, Carla Gava, Emilja Mask, Pietro Missio, Elvira Mauri, M. Grazia Per-solja, Armando Pizzignach, Mirijana Richter, Luisa Schleindler, Ada Sessa, Mariadolores Simone, Fiorella Spon-ton, Nico Soranno, Valdiero Vecchiet, Anita Zuberti; do 12. marca, od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15. in 19. uro. V RAZSTAVNEM PROSTORU V ATRIJU KINEMAXA v Hiši filma na Travniku v Gorici je na ogled razstava člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic z mišje perspektive« posneti s tehniko ca-mere obscure; do 31. marca po urniku kinodvorane. ~M Koncerti V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici so vstopnice za koncert vokalne skupine Perpetuum jazzile, ki bo 3. marca, razprodane. Ponovitev koncerta bo v sredo, 13. aprila, ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj na tajništvu od 8.30 do 12.30 ali pri blagajni gledališča od 17. do 19. ure; informacije po tel. 0481-531445 ali po e-mailu info@kclbratuz.org. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v sredo, 2. marca, ob 20.15 bo glas-beno-literarni večer z Barbaro Korun in Vido Mokrin Pauer. V ponedeljek, 7. marca, bo ob 20.15 koncert zbora Perpetuum Jazzile, vstopnice so razprodane; informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica«, ki je posvečen Franzu Lisz-tu, v soboto, 5. marca, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo nastopil pianist Rinaldo Zhok; vstop prost. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila enajsto Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. 9 Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE: Slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici prireja ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo: v sredo, 2. marca, ob 18. uri v sodelovanju z Družinsko posvetovalnico v Gorici bosta v Kulturnem domu v Gorici na temo »Adolescenca: dvomi in vprašanja o vzgojni vlogi staršev in učiteljev« predavala Zdenka Zalokar Divjak in Matteo Lancini. M Izleti 8-DNEVNO POTOVANJE Z NOVIM GLASOM v Berlin in Vzhodno Nemčijo bo od 14. do 21. junija; informacije in prijave po tel. 0481-533177 ali 040-365473, e-mail: mohorjeva@gmail.com. KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). NOVONASTALI »FANS CLUB JAKA LAKOVIČ« prireja avtobusni izlet v Barcelono na ogled tekme tamkajšnje ekipe, pri kateri igra Jaka Lakovič. Start bo iz Doberdoba v četrtek, 12. maja, ob 22. uri, v nedeljo si bodo izletniki ogledali prvenstveno tekmo košarkarske španske lige ACB med domačo Barcelono in Unicajo iz Ma-lage. Povratna vožnja se bo začela takoj po koncu tekme in zaključila v Doberdobu v ponedeljek zjutraj. Kdor bo želel, si bo lahko v živo ogledal tudi sobotno nogometno tekmo med Barcelono in ekipo Deportivo La Coru-na. Prostih je še približno 15 mest; prijave sprejemajo po tel. 3466420702 (Dario). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevni društveni izlet po Italiji in Črni gori od 9. do 14. aprila. Program: Štandrež - Loreto Monte Sant'Angelo (prvi dan), Monte Sant'Angelo - San Giovanni Rotondo - Alberobello (drugi dan), Alberobel-lo - Matera - Bari (tretji dan), Bar -Kotor - Lovčen - Cetinje - Bečiči (četrti dan), Dubrovnik - Medugorje -Čitluk (peti dan), Mostar - Štandrež (šesti dan); podrobnejše informacije po tel. 0481-20678 (Božo), tel. 3479748704 (Vanja). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Koper, da bo 12. marca odpeljal prvi avtobus iz Gorice s trga Medaglie d'oro ob 7.50, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pri bankah blizu telovadnice. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 8. uri iz Štandreža izpred Čedajske banke blizu telovadnice, nato s postanki v Sovodnjah, na Poljanah, v Doberdobu in Jamljah. Priporoča se točnost! UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike za enodnevni izlet v soboto, 12. marca, da bo avtobus odpotoval ob 7.45 iz Štivana s postanki ob 7.50 v Jamljah pred spomenikom, ob 8. uri v Doberdobu pri cerkvi in ob 8.15 v Ronkah pri piceriji Al Gambero; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). H Čestitke En, dva, tri... BEATRICE18 let slavi! Zdravja, sreče, veselja nona ti želi! Ob 70. rojstnem dnevu voščijo vse najboljše svojemu bivšemu trenerju JOŽETU CEJU odborniki in igralci OK Val. H Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da poteka ob četrtkih med 17.30 in 18.30 v večnamenskem centru v Jamljah tečaj modernega plesa hip-hop za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije po tel. 338-6495722 (Martina). GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CASIRAGHI, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro (tel. 0481-534604, www.mediateca.go.it, info@mediateca.go.it). KMEČKA ZVEZA prireja tečaje, ki jih predvideva zakonodaja v zvezi z varnostjo na delu in sicer tečaj za odgovornega varnosti na delu, tečaj prve pomoči in proti požaru. Tečaj morajo obvezno opraviti vsi tisti, ki zaposlujejo delovno silo neglede na obliko zaposlitve, tudi s posebnimi pogodbami kot npr. ob trgatvi (voucher); vpisovanje in informacije na sedežu Kmečke Zveze v Gorici na Korzu Verdi 51 med 8. in 13. uro (tel. 0481-82570). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da bo goriški urad začasno zaprt. Na razpolago je tržaški urad (tel. 040-360072). KRUT začenja v sredo, 9. marca, spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi vse ženske na družabni večer ob dnevu žena v četrtek, 10. marca, na sedežu društva. Poskrbljena bo večerja in kulturni program; vpisovanje po tel. 338-2127942 (Katja). GLASBENA MATICA vabi na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 2. marca, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Gorici, Korzo Verdi 51 (Tumova dvorana). Na dnevnem redu sprememba statuta in razno. SEJA POKRAJINSKEGA SVETA SKGZ ZA GORIŠKO bo v četrtek, 3. marca, ob 20.30 v dvorani Antonije Pavletič na sedežu KD Skala v Gabrjah, trg Neodvisnosti 5. Na dnevnem redu: poročila pokrajinskega predsednika; posledice infrastrukturnih posegov v občinah Sovodnje ob Soči in Doberdob, poročata župana Alenka Flore-nin in Paolo Vizintin; razno. SOVODENJSKI PUST: v petek, 4. marca, ob 21. uri ples s skupino Spring in DJ-jem Stanetom; v soboto, 5. marca, ples s skupino The Maff; v nedeljo, 6. -/ S Poslovni oglasi PODJETJE S PROFESIONALNO TEHNIKO tree climbing obrezuje in podira drevesa ter odstranjuje borov prelec. Tel. 3283360187 marca, ob 14. uri pustna povorka, ob 17. uri ples s skupino Happy Day; v torek, 8. marca, ob 14.30 otroško pustno rajanje, ob 20.30 ples in seksi zabava za vse ženske, ples z DJ-jem Stanetom in »Sexy Show«. Vstop prost, informacije na spletni strani www.karnival.it. PUST NA TRGU DE AMICIS V GORICI bo potekal v soboto, 5. marca, od 14.30 do 17. ure in se zaključil v sredo, 9. marca, s pustnim pogrebom ob 15. uri. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja v soboto, 5. marca, ob 20.30 pu-stovanje z glasbo v piceriji-gostilni Al Museo v Ul. Ascoli v Gorici; informacije in rezervacije na sedežu združenja ali po tel. 328-9633069 (Gian-franco). V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) v nedeljo, 6. marca, ob 11. uri pustni laboratorij za otroke; zaželjena je najava. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja pustno rajanje v torek, 8. marca, v popoldanskih urah v prostorih društva na Palkišču. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi v torek, 8. marca, ob 15. uri v Kulturni dom v Gorici na otroško pustno rajanje. Ob glasbi in igrah bodo prisotne zabavali anima-torji in čarodej Alex. H Prireditve GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države: v soboto, 5. marca, bo ob 18. uri v deželnem avditoriju v Gorici srečanje z Arrigom Petaccom z naslovom »Il Risorgimento e la pro-messa mancata (ossia il federalismo auspicato da Cavour)«; vstop prost. V TRŽIŠKI OBČINSKI KNJIŽNICI bo v četrtek, 3. marca, ob 18. uri predstavitev slovensko-italijanskega slovarja elektronike Carla Muccija in Marjete Humar. Večer bosta vodila Rudica Požar in Fabio Scropetta. KD DANICA vabi na praznovanje dneva žena v sredo, 16. marca, ob 20. uri v dvorani KŠC Danica na Vrhu. Poleg večerje in glasbe z muzikantom Frankom bodo večer popestrile članice KD Oton Zupančič iz Štandreža z igro »Tri gracije«; vpisovanje do 12. marca po tel. 339-7484533 (Dolores). IH Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bra-tuž) bo do 6. marca imel odprto osmi-co Marko Ferfolja »Belota«; tel. 3296483970. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Carlo Kovic iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 10.30, Egidio Ramon z glavnega pokopališča v cerkev pri Madonini in na pokopališče v Ločniku; 12.30, Mario Del Ben iz splošne bolnišnice v stolnico, sledila bo upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 10.55, Anna Can-dussi vd. Spessot s pokopališča v cerkev Sv. Duha, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 11.00, Giovanni Sandrucci (iz Trsta) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev; 13.00, Fausta Pinat por. Donda (iz trži-ške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Luciana Nemaz vd. Gaetani (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 13.55, Alessandra Stua vd. Gavazza iz bolnišnice v stolnico Sv. Adalberta in na pokopališče. DANES V ŠKOCJANU: 12.00, Galliano Teat (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ROMANSU: 14.00, Egone Aldo Zonch (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 1. marca 2011 2 7 SOVODNJE - V soboto izpeljali 28. tradicionalno revijo Zborom zmanjkuje podmladka Na Sovodenjski poje tudi solopetje Poleg moškega zbora Skala, vokalnih skupin Danica in Bodeča neža nastopili mladi pevki Ivana Nanut in Alessia Peressin Tudi letošnja Sovodenjska poje je pod streho. Priljubljeno prireditev, ki je dosegla svojo 28. izvedbo, si jo je zamislilo kulturno društvo So-vodnje v želji, da bi se na skupnem koncertu srečali vsi pevski sestavi iz sovodenjske občine. Prireditev je bila lepo sprejeta in je v sovodenjski kulturni dom vedno priklicala veliko ljubiteljev zborovskega petja. Tako je bilo tudi v soboto, saj je bila dvorana zasedena do zadnjega sedeža. V svojem uvodnem nagovoru se je predsednik društva Sovodnje Erik Figelj navezal na prehojeno pot, ki se je v vseh teh desetletjih soočila s spremembami tako v oblikah kulturnega delovanja, kot tudi načinih življenja nasploh. Pevsko srečanje Sovodenjska poje pa je postala stalnica in v vsem tem času ni doživelo večjih sprememb. Pred leti je sovo-denjska občina razpolagala z zavidljivim številom pevskih zborov in skupin, je nadaljeval predsednik Fi-gelj, danes pa je slika precej različna. Zborov je manj, med katerimi so tudi taki, ki imajo težave z delovanjem, zlasti zaradi pomanjkanja podmladka in težav različne narave. Lansko leto so iz podobnih razlogov prenehala prepevati Sovodenjska dekleta, Vokalna skupina Danica (levo); udeleženci večera (desno) bumbaca ki so predstavljala enega od stebrov zborovskega petja v občini in se je tudi revija rodila skupaj z njimi. Zaradi teh težav, je še povedal Erik Figelj, smo bili pri društvu postavljeni pred težko odločitev: nadaljevati ali zaključiti Sovodenjsko poje? Končno smo se v odboru odločili, da se ne smemo vdati, kajti Sovodenjska poje ni le bogastvo kulturnega društva Sovodnje, ampak je to izjemna dragocenost za celotno pevsko gibanje v sovodenjski občini, je še povedal predsednik Figelj in dodal, da se mora srečanje nadaljevati, pa čeprav v spremenjenih oblikah. Zaradi zmanj- šanega števila zborov so se zato pri društvu odločili, da uvedejo pevske nastope mladih domačih pevcev. Poleg treh zborov sta tako na oder stopili mladi Sovodenjki, ki se ukvarjata s solopetjem. Ivana Nanut pridobiva pevsko znanje v šoli Roland, Alessia Peressin pa se uči petja pri Glasbeni matici v Gorici. Obe sta izbrali dokaj zahteven program in sta s svojim nastopom prijetno presenetili. Za klavirsko spremljavo je poskrbela mlada Erika Tomsič. Pevski večer so uvedli pevci moškega zbora Skala iz Gabrji, ki ga vodi Zulejka Devetak. Zbor je stalen gost revije, v soboto pa se je predstavil s štirimi pesmimi iz bogate zakladnice slovenskih narodnih skladb. Sledila jim je ženska vokalna skupina Danica, ki jo že trinajst let uspešno vodi Patricija Rutar Valič. Tudi Vrhovke so izbrale štiri skladbe slovenskih skladateljev. Prijeten večer je zaključila dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha, ki deluje pod taktirko Mateje Černic. Tudi tokrat so se mlade pevke izkazale in so s svoji mladostnim elanom požele dolg aplavz publike. Celotno revijo je posnela ekipa Radia Trst A, ki jo bo predvajala v naslednjih dneh. (vip) GORICA - Pustni sprevod poživil mestne ulice Zmaga puntarjem iz Furlanije in sadju iz Romjana Kuharji in kuharice iz Štmavra odnesli nagrado za simpatijo - Med gledalci veliko družin z otroki - V petek se začenja sovodenjski pust S 24. sprevodom po goriških ulicah se je v nedeljo začel letošnji Posoški pust, ki zaobjema vse večje pustne prireditve iz goriške pokrajine. Med vozovi je zmaga odšla v Villanovo, med skupinami pa je zmagalo sadje iz Združenja staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana. Pustarji iz Villanove so svoj voz posvetili kmečkemu puntu iz leta 1511, ko so se kmetje v raznih krajih Furlanije uprli fevdalnim gospodom ravno na pustni četrtek. Romjanski starši so svoji skupini nadeli ime »Ma kaj smo pojili prou vse? Sia-mo alla frutta«, predstavili pa so se z kostumi raznega sadja, od banan do jagod, od grozdja do kokosa, jabolk in hrušk. Med vozovi so drugo mesto zasedli pu-starji iz Grionsa s svojim »Shrekom«, tretje pa pustarji iz Štarancana, ki so se predstavili z vozom »Tutti pazzi per Moira«. Z vozom so se v Gorico pripeljali tudi iz Povoletta, Šempetra, Sedegliana, Praprota in Sovodenj. Gorico je kot običajno tudi letos zastopal voz skupine Spaca us. Med skupinami je kot rečeno zmagalo sadje iz Združenja staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana, druga je bila skupina iz Remanzacca »A ogni dun il suo pinel«, tretja pa skupina iz Gra-deža »Natura infinita«. Povorke so se ude-ližile še skupine iz Gabrij, vrtca uršulink iz Gorice, Medje vasi, Červinjana, Ronk, Tržiča, Romansa in Šlovrenca. Posebno nagrado za simpatijo so podelili kuharjem in kuharicam iz Štmavra, ki so tudi tokrat navdušili s svojo duhovitostjo. Sprevod je priklical več tisoč gledalcev, veliko je bilo zlasti družin z otroki. Goriška povorka je uvedla v niz pustnih prireditev, ki si bodo sledile v pri- hodnjih dneh po vsej pokrajini. Pustova-nje društva Karnival v Sovodnjah se bo pričelo že v petek, 4. marca, s plesom s skupino Spring in DJ-em Stanetom. Vrhunec bo v nedeljo, 6. marca, s povor-ko po osrednji sovodenjski ulici. HH več fotografij na WWW.primorski.eu foto a. w. 28 Torek, 1. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR SODSTVO IN POLITIKA - Premier se včeraj ni predstavil na milanskem sodišču Berlusconi »obtoženec na begu« na procesu Mediaset Poleg ustavnega sodišča je kritiziral predsedstvo republike, češ da je preveč pikolovsko MILAN - Na milanskem sodišču se je včeraj nadaljevalo sojenje v primeru Mediaset, v katerem je med obtoženimi davčnih utaj in osnovanja črnih fondov tudi premier Silvio Berlusconi. Premiera v sodno dvorano ni bilo, bo pa verjetno prisoten na naslednjem zaslišanju, 11. aprila, so zatrdili njegovi odvetniki. Milanski tožilci Berlusconija obtožujejo davčnih goljufij pri Mediasetovih nakupih hollywoodskih filmskih pravic v 90. letih prejšnjega stoletja. Mediaset naj bi namreč hollywoodske filme kupoval preko v tujini registriranih družb in pri tem prirejal računovodske izkaze, da bi znižal davčne obveznosti v Italiji, pa tudi da bi imel črne fonde v tujini. Med enajstimi obtoženci sta med drugimi predsednik Mediaseta Fedele Con-falonieri in ameriški filmski režiser Frank Agrama. Slednji naj bi omogočil kupovanje filmskih pravic po previsokih cenah oziroma prelivanje razlike med dejanskimi in prikazanimi stroški na skrite bančne račune. V davčne oaze naj bi Mediaset prelil 25,6 milijona evrov. Berlusconijeva odvetnika, Niccolo Ghedini in Piero Longo, na včerajšnjem zaslišanju, na katerem so zgolj določili koledar sojenja, sicer nista vložila zahtevka za preložitev obravnave zaradi neodložljivih obveznosti premiera, zato je sodišče proglasilo, da je premier formalno na begu. »Jaz sem želel iti na zaslišanje, kot vedno, a sta mi moja odvetnika to preprečila,« je medtem komentiral Berlusconi in dodal, da po Ghedi-nijevih ocenah včeraj njegova prisotnost ni bila nujna. Sojenje je bilo zamrznjeno vse od lanskega aprila, ko je premierova vlada sprejela zakon, ki je njemu in članom vlade zagotavljal 18-mesečno imuniteto pred kazenskimi pregoni. Januarja letos pa je ustavno sodišče razveljavilo prav tisti del zakona, ki je premieru omogočal izogibanje sodnim postopkom, in sicer s pojasnilom, da ima neodložljive obveznosti povezane z vodenjem vlade. Poleg omenjenega sojenja in primera Ruby, ki bo na sodišču 6. aprila, pa bo to soboto milansko sodišče odločalo o uvedbi še enega postopka zoper premiera, imenovanega Mediatrade. Obtožbe se prav tako na- našajo na davčne utaje pri nakupu filmskih pravic v družbi Mediaset, med osumljenimi pa je Berlusconijev sin Piersilvio. Prihodnji teden, in sicer 11. marca, se bo znova nadaljevalo sojenje v primeru Mills. Berlusconi naj bi svojega nekdanjega britanskega odvetnika Davida Millsa podkupil, da bi lažno pričal v sodnih postopkih povezanih z Mediasetom. Mills je leta 1997 za to prejel 600 tisoč dolarjev podkupnine. Za to je bil britanski odvetnik že dokončno obsojen. Berlusconijeva odvetnika Ghedini in Longo sta po včerajšnji obravnavi v pogovoru z novinarji izrazila prepričanje, da se njun varovanec nima bati teh štirih procesov. Za dva računata, da bodo obtožbe zastarale (v pripravi je zakon, ki bi zastaranje pospešil). Berlusconi pa je včeraj spet govoril o potrebi po obsežnih pravosodnih reformah ter med drugim napadel ustavno sodišče in predsedstvo republike. Prvo naj bi ukinjalo zakone, ki mu niso po godu, drugo pa naj bi rado ustavljalo zakone pred njihovo razglasitvijo. »Osebje na Kvirinalu je preveč pikolovsko,« je dejal premier. Silvio Berlusconi ansa Odzivi na Berlusconijev napad na državno šolstvo RIM - Premier Silvio Berlusconi je na sobotnem kongresu krščanskih re-formistov ostro napadel italijanske državne šole, češ da šolniki v njih učijo slabo in šolarjem »vtepajo v glavo drugačne vrednote, kot so vrednote družin«. To je odzvalo vrsto protestov med samimi šolniki in šolarji, pa tudi v opoziciji. Demokratska stranka meni, da je treba ustaviti takšno sistematično rušenje državnega šolstva, in bo danes ob 17.30 priredila protestni shod pred palačo Chigi v Rimu. Celo predsednik italijanske škofovske konference, kardinal Angelo Bagnasco, se je ogradil od pre-mierjevih besed. Yaro Gambirasio morilec šestkrat zabodel z rezilom MILAN - Včeraj so v Milanu opravili obdukcijo trupla 13-letne Yare Gambirasio, ki so jo v soboto po treh mesecih iskanja našli na zaraščeni površini kakih 10 kilometrov od domače vasi Brembate di Sopra v pokrajini Bergamo. Po prvih podatkih naj bi obdukcija ugotovila, da je neznani morilec deklico šestkrat zabodel in da se je ona skušala braniti, saj je imela rano v zapestju. Sicer pa se mnogi sprašujejo, kako je mogoče, da so truplo odkrili šele v soboto, saj so tisto območje v treh mesecih iskanja vsaj dvakrat prečesali. AFGANISTAN - V napadu talibanov Padel italijanski vojak, štirje ranjeni KABUL - V Afganistanu je že spet umrl italijanski vojak. V napadu upornikov je življenje izgubil 37-letni alpinski poročnik Massimo Ranzani iz Ferrare. To je 37. žrtev italijanske vojaške misije v deželi pod Hindukušem, tretja v tem letu. Do napada je prišlo ob 12.45 po krajevnem času (ob 9.15 po našem) v kraju Šindand južno od Herata na vzhodu Afganistana. Počil je peklenski stroj obrtniške izdelave in poškodoval oklopno vozilo lince, na katerem se je peljal Ranzani. V eksploziji so bili drugi štirje italijanski vojaki ranjeni. Vsi so pripadali 4. alpinskemu regimentu s sedežem v Vipitenu. Poškodovani lince je bilo tretje v koloni vojaških vozil, ki se je vračala z akcije humanitarne pomoči krajevnemu prebivalstvu. V koloni so bili poleg italijanskih tudi domači vojaki. Odgovornost za napad so prevzeli talibani. V Afganistanu je doslej od začetka operacije Isaf v letu 2001 umrlo 2.300 tujih vojakov. Lansko leto je bilo 712 tujih žrtev, medtem ko jih je leta 2009 padlo 521. To pomeni, da se izgube s časom večajo. Predsednik republike Giorgio Napolitano je ob novi italijanski žrtvi izrazil sožalje prizadetim svojcem. Premier Silvio Berlusconi se je javno vprašal, ali so te žrtve sploh smiselne, obrambni minister Ignazio La Russa pa je poudaril, da Italija ne spreminja svojega stališča do Afganistana. Sožalje so izrazili tudi drugi politični predstavniki. LEVA SREDINA - Primarne volitve Predstavnik DS Fassino županski kandidat v Turinu TURIN Predstavnik Demokratske stranke Pie-ro Fassino bo županski kandidat leve sredine na spomladanskih občinskih volitvah v Turinu. Nekdanji sekretar p|ER0 Fass|N0 Levih demokratov se je namreč pre- ANSa pričljivo uveljavil na primarnih volitvah, ki so bile to nedeljo v glavnem mestu Piemonta. Zanj je glasovalo 29.297 ali 55,28 odstotka udeležencev. Njegov glavni tekmec, katoliško usmerjeni Davide Gariglio, je zbral 14.516 ali 27,39 odstotka glasov. Sledita levičarja Gianguido Passoni s 6.585 ali 12,42 odstotka glasov in Michele Curto z 2.199 ali 4,15 odstotka glasov, na repu pa je Silvio Viale s 405 ali 0,76 odstotka glasov. Skupno se je primarnih volitev udeležilo 53.185 volivcev, kar je rekord za tovrstne volilne preizkušnje v Turinu. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je komentiral, da je to odličen uvod v krajevne občinske volitve, a tudi pozitiven znak za celotno stranko. S kom se bo Fassino na volitvah pomeril, ni še povsem jasno, saj desna sredina ni še dokončno izbrala svojega županskega kandidata. Sedanji prvi občan Turina je demokrat Sergio Chiamparino. SEL - Programska konferenca Vendola noče Montija ali Montezemola za premierskega kandidata RIM-Levica, ekologija in svoboda (SEL) bi pristala na oblikovanje velike koalicije, ki bi šla od skrajne levice do Finijevih privržencev, a to le za spremembo volilnega zakona in za rešitev problemov, kot je konflikt interesov. Toda takšna koalicija ni sprejemljiva za oblikovanje vlade, ki bi trajala celo zakonodajno dobo. Tako je dejal voditelj SEL Nichi Vendola na nedeljski programski konferenci svoje stranke v Rimu. Pred 4 tisoč privrženci je izključil možnost volilnega zavezništva, kateremu bi kot premierski kandidat načeloval Luca Cordero di Montezemolo ali Mario Monti. Boljša bi po njegovem bila demokratka Rosy Bindi. Sicer pa je Vendola še vedno mnenja, da bi leva sredina morala izbrati premierskega kandidata na primarnih volitvah. Kar zadeva program SEL, pa je Vendola poleg obrambe delavskih pravic in sindikata postavil v ospredje razvoj zelene ekonomije. Nichi Vendola ansa JUŽNA TIROLSKA - Durnwalder podpira predlog za "Vetta d'Europa" Rimska vlada ne namerava odstraniti fašističnih simbolov BO CEN - Nedavni sporazum med italijanskim kulturnim ministrom Sandrom Bondijem in predsednikom Pokrajine Bocen Luisom Durnwalderjem o odstranitvi fašističnih spomenikov in simbolov na Južnem Tirolskem je ničen. Tako pravi bocenski poslanec stranke Ljudstva svobode Giorgio Holzmann, ki se sklicuje na stališča obrambnega ministra Ignazia La Russe. Rim bo menda odstranil - a še to ni gotovo - edinole relief Mussolinija na konju v središču Bocna, vse ostalo pa bo ostalo nedotaknjeno. Seveda tudi bocenski spomenik italijanski zmagi v prvi svetovni vojni, kjer ne bodo uredili muzeja o zgodovini an-tifašizma, ki ga že nekaj let predlagata Južnotirolska ljudstva stranka in Demokratska stranka. Slednja predlaga, da bi ob 150-letnici združitve Italije v Bocnu praznovali tudi 40-letni-co tamkajšnje upravne avtonomije. »Pogumna poteza in predlog, o katerem velja zelo resno razmisliti.« Predsednik bocenske pokrajinske uprave Luis Durnwalder takole komentira predlog zelenih, naj Vetta d'Italia (Glockenkarkopf) postane Vetta d'Europa. Zeleni želijo s tem predlogom preseči polemike ob 150-letnici združitve Italije. Preimenovanje gore, katere ime je za domačine simbol italijanskega nacionalizma in fašistične raznarodovalne politike do Južnih Tirolcev, bi sprostila napetosti v bocenski pokrajini, pravijo zeleni. Durnwalderjeva Južnotirolska ljudska stranka (SVP) bi želela uradno vzpostavitev izvirnega (nemškega) imena najvišje zemljepisne točke Italije, italijanska desnica pa o predlogu zelenih sploh noče ničesar slišati, kot noče - kot rečeno - nič slišati o odstranitvi fašističnih simbolov z Južne Tirolske. V naselju Schenna (it. Scena) so medtem pretepli mladega Makedonca, ki je imel na čevljih vezalke z barvami italijanske zastave. Napadalca, ki je bil pijan, so kazensko ovadili. Luis Durnwalder ansa GOSPODARSTVO - Prizadet italijanski izvoz Severnoafriške vstaje naj bi stale 8 milijard RIM - Italijanska podjetja, ki izdelke in storitve izvažajo v severnoafriške države, ki jih je zajel val ljudskih vstaj, naj bi letos bile ob osem milijard evrov prihodkov. Ocena ni uradna. Na podlagi ocen različnih industrijskih združenj so jo pripravili v časniku Il Sole 24 Ore. V združenju elektroindustrije Anie ocenjujejo, da bodo njihovi člani letos v Libijo, Alžirijo, Egipt in Tunizijo izvozi 1,2 milijarde evrov manj kot lani. Od tega naj bi se najbolj, za 800 milijonov evrov, skrčil zgolj izvoz elektrotehnike. To je zaskrbljujoče, saj pomeni kar 70 odstotkov celotnega izvoza, opozarjajo v združenju. Dodajajo še, da so pred izbruhom vstaje v Tuniziji, ki je sprožila celoten val uporov, načrtovali 40-odstotno rast izvoza. Predsednik združenja Anie Guidal-berto Guidi opozarja, da so zdaj vprašljiva številna vlaganja v infrastrukturo, od prometa do telekomunikacij, ki so jih načrtovale oblasti teh držav in ki so za njihove člane strateškega pomena. Boji se predvsem, da bi nastopile težave pri izpolnjevanju že podpisanih pogodb. V združenju Ucimu, ki povezuje proizvajalce strojev in robotov, pričakujejo okoli 70-odstotni padec izvoznih prihodkov, izvozniki barv pa okoli 50-odstotnega. Slednji opozarjajo, da je poleg ustavljanja naročil vprašljivo tudi poravnavanje obveznosti. Plačilni roki se v severnoafriških državah običajno gibljejo med 150 in 180 dni, in zdaj čakajo na poplačila naročil od avgusta dalje, je opozoril eden od izvoznikov. V prej omenjenih industrijskih združenjih opozarjajo tudi, da so severnoafriški trgi v minulih letih beležili izjemne rasti, kar pomeni še dodatno škodo. Od leta 2005 do leta 2009 se je letni izvoz strojev v povprečju povečal za 18 odstotkov, elektroindustrija pa je v zadnjih petih letih izvoz povečala za 64 odstotkov. Lani je Italija v severnoafriške države, z izjemo Maroka, ki ga kriza (še) ni zajela, izvozila za 12 milijard evrov izdelkov in storitev. Ker združenja napovedujejo med 50 in 70 odstotki manjši izvoz, v časniku zato posplošujejo, da bo celoten italijanski izvoz v te države letos skromnejši za okoli osem milijard evrov. / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. marca 2011 29 ISTRSKI ZORNI KOT Zakaj proti Evropi? Miro Kocjan_ Dogodki v severni Afriki so se preselili v Evropo. Hrvaški časniki, tudi istrski in Kvarnerski, pa naj spadajo k tej ali oni strani, zelo jasno naglašajo, da je še težko reči, kako se bo vse to končalo, a zdaj žal najbolj izstopa razmeroma presenetljivo grobo nastopanje proti Evropski uniji. Nekateri mediji so pred dnevi že pisali, da marsikje na Hrvaškem žal ni odkritega navdušenja nad Evropsko unijo, pokazalo se je, da je to res. Mestoma je prisoten komentar, da je težko razumeti, kako to, da je med tistimi, ki ne marajo Evrope, toliko mladine. Predsednica vlade Jadranka Kosor se ni oglasila, saj ni bila v Zagrebu, mediji pa prinašajo izjavo zunanjega ministra Gordana Jandrokovica, češ, »problem niso veterani, saj ti nimajo kaj opraviti z grobimi protesti proti vladi, marveč tisti, ki se skrivajo za njimi ter želijo izzvati kaos, uničenje in nasilje«. Dejstvo je, da se na protestu ni zbralo več kot osem tisoč ljudi, da veteranov ni bilo več kot polovica, kar pomeni, da očitno niso imeli namena povzročati kaos in da je to akcija huliganov, tistih najbolj napetih. Proti grobim nastopom so se v bistvu opredelile vse stranke, pa čeprav številne podpirajo protivladno politiko, vendar Reka je v zadnjih 20-ih letih izgubila 30 tisoč delovnih mest. V času Jugoslavije je mesto prednjačilo v državi po svoji nagli rasti. Njegova osnovna gospodarska panoga je bila ladjedelništvo, zatem industrija, ter seveda luka. Delati na Reki je v bistvu pomenilo človeško zastopati vse jugoslovanske pokrajine. Sedanji položaj pa je kričeče nasprotje tedanjih časov. ob stališču, da se vlada zamenja z volitvami, ne pa z grobimi izpadi. Pri vsem tem pa je zanimivo, da je v Zagrebu obiskal predsednika države Iva Josipoviča predsednik evropske nogometne organizacije UEFA Michel Platini, nekdanji sloviti nogometaš. Obisk je bil tako rekoč uraden s stališča, da UEFA zopet najresneje opozarja Hrvaško (v Srbiji je bil pred dnevi), da mora oblast neposredno storiti korake proti nasilju, ki se zadnje pojavlja na stadionih, ko nastopajo hrvaške ekipe. Platini je kategorično opozoril, da če Hraška ne bo sprejela potrebnih protiukrepov, ji grozi nevarnost, da bo UEFA (pa tudi druge) izločila iz mednarodnih tekmovanj reprezentanco Hrvaške in hrvaške nogometne ekipe. Predsednik Josipovic je zagotovil posredovanje zatrjujoč, da nasilje ne more biti sestavni del športa, seveda pa tudi ne nogometa. Podobno stališče je pred dnevi na pogovoru s Platinijem, zavzel v Beogradu tudi srbski predsednik Boris Tadic. Na obisk na Reko je prispel rimski župan Gianni Alemanno, in to na čelu kar številne skupine profesorjev in dijakov rimskih višjih srednji šol. Gre kar za 250 gostov. Gostje se bodo sestali tudi s predstavniki Italijanske unije. Pred prihodom na Hrvaško je Alemanno dejal, da sodi Reka med največja hrvaška mesta, da je gospodarsko in kulturno izjemno razvito središče ter da je v njej tudi številna italijanska manjšina, s katero namerava Rim navezati prav posebne stike. Gostitelj je seveda reški župan Vojko Obersnel. Na Reki pa je bila seja skupščine Italijanske unije, na kateri so potrdili lanskoletni proračun. Razpravljali pa so tudi o napovedanem popisu prebivalstva, pri tem pa ugotovili, da se število Italijanov zmanjšuje, saj jih je bilo na Reki leta 1991 21.303, deset let pozneje pa je svoje italijansko poreklo posredovalo 19.363 prebivalcev. Navzoči so sicer menili, da podatek ni problematičen, razlika ni velika, nesporno pa je, je dejala predsednica skupščine Agnese Superina, da bodo morali Italijani bolj pogumno sporočiti svojo narodnost. Superi-nova je posredovala še zanimiv predlog, in sicer, da razmišlja vodstvo Unije na Reki o tem, da bi zgradili oziroma uredili novi predšolski sedež, ki naj bi ga namenili skupaj italijanskim otroškim vrtcem. V bistvu gre zato, da se otroci iste narodnosti čim prej navadijo živeti skupaj. Včeraj so imeli sejo posebnega odbora, ki se ukvarja s tem vprašanjem, prihodnji teden pa bo »pismo o nameri« predvidoma podpisal tudi župan Vojko Obersnel. V hotelu »Sol Garden Istra« v Umagu pa je srečanje tako rekoč na visoki ravni med »eminentneži« Hrvaške, Slovenije in Italije, ki se ukvarjajo s turizmom, pomorstvom, kmetijstvom, kulturo, bančništvom, trgovino, menedžerstvom in še in še. V bistvu gre za udeležence z imeni znanimi tudi v tujini, predstavljajo pa ustanove in podjetja, katerih namen je širiti sodelovanje, upoštevaje najnovejše načine strokovnega zbliževanja, kakor je bilo naglaše-no na otvoritvi. Nekatera imena so pojem: Romano Toppan, etik, z univerze v Ve-roni, Vin-cenzo Mazzaro iz Združenja kakovostne italijanske kulture, Katarina Gazi - Pavelic iz Zagreba, kjer predstavlja Hrvaško združenje kvalitete, Boris Sabatti, ki zastopa Istrsko Agencijo za razvoj, Marko Viot-to, podpredsednik Confindustrie iz Benetk in drugi. Seveda si bodo udeleženci ogledali tudi nekaj bližnjih podjetij in ustanov. V prvem delu srečanja so enotno poudarjali, kako je položaj Istre ter njenih ustanov in podjetij, geografsko pa tudi sicer kakor nalašč za obojestransko poglabljanje strokovnih stikov na visoki ravni. Predstavniki mladine včlanjene v reško Kvarnersko organizacijo (PG5) so na posebnem srečanju zahtevali, da mora oblasti (in drugi) storiti vse, da bi pri Reča-nih upoštevali vsaj pravico, da bi delali in živeli v svojem mestu. Poročevalci so v svojih nastopih poudarjali, da je Reka tako rekoč v krizi tako zavoljo domače kakor tudi državne nezadovoljive oblasti. Marina Lusina in Vikotor Ivaniš, ki sta predsednik in sekretar omenjene Kvarnerske organizacije, sta prišla na dan s podatkom, da je Reka v zadnjih 20-ih letih izgubila 30 tisoč delovnih mest. V času Jugoslavije je mesto prednjačilo v državi po svoji nagli rasti. Njegova osnovna gospodarska panoga je bila ladjedelništvo, zatem industrija, ter seveda luka. Delati na Reki je v bistvu pomenilo človeško zastopati vse jugoslovanske pokrajine. Sedanji položaj pa je kričeče nasprotje tedanjih časov. V bistvu se dogaja, da morajo Rečani iskati svoje delo drugje. Marina Lusina je ugotavljala, da je Reka zmeraj bila izrazito industrijsko mesto, danes pa so opazni napori, da bi se razvila kot turistično središče, kar pa ni Reka nikoli bila. JEZIK NA OBROBJU Z dodatnim pojasnilom se danes vračam k ohišnici, ki smo jo pred leti uporabljali za ozemlje okoli hiše, po SSKJ pa za kolhozni-ku dodeljeno zemljo v bližini njegove hiše. Če sežemo še nekoliko dlje v preteklost, bomo ugotovili, da se je za zemljo okoli hiše nekdaj uporabljala beseda ohišje, o kateri SSKJ zapiše, da je to danes zastarel izraz. Najdemo ga tudi v Pleteršnikovem slovarju za nem. Gehäuse. Po pregledu starih nemških slovarjev tega pomena nisem zasledila, povsod je omenjeno ohišje v današnjem pomenu, torej nekakšen varovalni del predmeta, naprave ali aparata. Sinonim je okrov, t.j. zunanji vezni del stroja, predmeta ali naprave, ki povezuje in varuje notranji del. Danes je bolj uveljavljeno ohišje. medtem ko okrov srečamo poredko, zato je pri geslu okrov v kurzivu zabeležen obi-čajnejši izraz ohišje: ohišje stenske ure, ohišje radijskega aparata, ohišje motorja. Za več med seboj povezanih ohišij (okrovov) pa imamo skupno ime okrovje. Posebno v krajih na stičišču dveh jezikov je iskanje primernih izrazov ali odločanje med različnimi pomensko sorodnimi besedami težko, ne samo zaradi različnosti jezikov, ampak tudi zakonodaje in predpisov. Zato bi poklicni pisci nujno potrebovali primeren lažji priročnik o osnovnih značilnostih besedotvorja. Ni namreč vseeno, kako izpeljujemo samostalnike ali pridevnike, kdaj smemo pri sestavljenkah uporabiti to ali ono predpono (končnico). Leta 1969 so člani tehniške sekcije terminološke komisije pri SAZU izdali majhen Slovenski jezikovni priročnik za tehnike. Čeprav je za današnjega uporabnika pomanjkljiv, je še vedno dragocen, saj nam pojasni marsikaj in odgovori za marsikatero vprašanje ali dvom. Veliko prostora je namenjenega tujkam, vendar za današnjo rabo veliko premalo. Kljub vsem pomanjkljivostim pa bi se z upoštevanjem takega priročnika izognili vsakodnevnim napakam, ko ital. programista postane slovenski radijski programist, pro-gramistka, namesto pravilno programer, programerka, če že nočemo dejavnosti tega poklicnega profila prilagoditi slovenski rabi in zapisati urednik, urednica ali redaktor, redaktorica. Pri nas marsikateri farmacist ne ve, da je pravilno smo farmacevt, farmacevtka, čeprav je študiral farmacijo in je strokovnjak za farmacijo. Farmacija je torej ve- da o zdravilih in njihovem izdelovanju, medtem ko imamo farmacevtsko industrijo in proizvode. Manj znana farmakologija pa je nauk o delovanju zdravil na organizem. Jezikovni priročnik bi nam tudi pojasnil pomensko razliko med kopalnico in kopališčem, med opazovalnico in opazovališčem, telovadnico in telovadiščem. Izvedeli bi, da so imena kraja ali točke dogajanja v zaprtem prostoru končujejo na obrazilo -ica, medtem ko imajo iste stvari na odprtem in javnem prostoru končnico -išče. Kopalnice imamo doma in v hotelih, kopališča pa so zunaj ali pa tudi v javnih zaprtih prostorih s kopalnicami. Pri ohišnici nam to pojasnilo odpove, pa naj gre za ohišnico kolhoz-nika ali zasebnega lastnika. Pravila brez izjem ni in prav gotovo bi jih našli še več, med njimi je tudi okolica. Lelja Rehar Sancin ODPRTA TRIBUNA Zaščitni zakon in glasbeno šolstvo (1.) Deseta obletnica zaščitnega zakona je priložnost za razne razprave in intervjuje o tem, kaj nam zakon nudi in v čem je pomanjkljiv. V začetku februarja je Primorski dnevnik objavil pogovor na to temo s predsednicama Glasbene matice in centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Bolj zanimiv se mi je zdel sam tekst 15. člena zaščitnega zakona. Citiram odstavek, glede katerega imam kar nekaj pomislekov. »Pri najemanju osebja se delo v slovenskih glasbenih centrih Glasbena Matica in Emil Komel upošteva kot delo na konserva-torijih ali parificiranih glasbenih centrih. Pri najemanju učnega in neučnega osebja za nedoločen ali določen čas se upoštevajo določila 425. člena enotnega besedila, ki je bilo odobreno z zakonskim odlokom štev. 297, z dne 16. aprila 1994.« Poiskal sem si ta člen na spletu: prvi odstavek govori o konkur-zih z izpiti in naslovi, drugi pa pove, kdo se lahko na te konkurze prijavi - italijanski državljani, katerih materin jezik je slovenščina (»di madrelingua slove-na«). Pravi rasistični zakon, v popolnem nasprotju s 3. členom italijanske ustave! Verjetno sestavljen v dobri veri, da lahko le »čistokrvni« Slovenci poleg jezika posredujejo še slovenski duh in slovensko kulturo. Mene osebno pa to spominja na tisto pot v Videm z dvema pri-jateljema-kolegoma, ko sva dva skušala (brezuspešno) prepričati tretjega, da po narodnosti ne more biti Tržačan -lahko je tržaški Slovenec, če mu pa to ne gre je lahko Italijan; lahko je tudi pol in pol (odvisno pač od narodnosti staršev). Pa se mi le zdi, da je bolj Slovenka tista Indijka, ki je v slovenski družini zrasla v slovenskem duhu, ali pa bolj Slovenec tisti Afričan, ki je postal v Sloveniji župan in je bil glavni govornik na neki naši Prešernovi proslavi. Danes je vse več mešanih zakonov in tako je vedno več dvojnih identitet. Danes imamo tudi določeno število italijanskih staršev, ki vpišejo otroka v slovensko šolo. In če tak otrok dokonča slovensko šolo, perfektno obvlada slovenščino in pozna slovensko kulturo (če mu jo bo naša šola dala?) in se prijavi na tak konkurz? Kaj mu bomo rekli: ti ne, ker je tvoja mama Italijanka? Tudi prvi del citata (15. člena) mi vzbuja pomisleke. Vendar bi rad - preden povem kaj mislim - povedal zakaj tako mislim. Ko sem vstopal v svet poklicne glasbe, so mi starejši kolegi vtepli v glavo, da moram biti aktiven: v Italiji namreč ocenjujejo glasbenike (za poučevanje na glasbenem konservatoriju) po umetniški dejavnosti (koncerti, snema- nja, plošče, publikacije) in ne po diplomah. Diploma sicer prinese določeno število točk, ni pa pogoj za poučevanje; pogoj pa je določeno število »umetniških točk«. Tako je na primer pred leti na tržaškem konservatoriju poučevala pianistka Maureen Jones, čeprav v Italiji njena avstralska diploma ni bila priznana. Ta način ocenjevanja je velika vzpodbuda za mlade glasbenike, saj je tako diploma na konservatoriju le startna točka. Če je danes na tržaškem kon-servatoriju vse manj Tržačanov, je to prav zaradi tega, ker imajo mladi v večjih mestih dosti več možnosti za kon-certiranje. Ta miselnost mi je prešla v kri, saj sem bil večkrat član komisije, ki je ocenjevala umetniško dejavnost kandidatov za poučevanje, prav tako pa sem tako miselnost skušal posredovati svojim učencem, saj vidim smisel študija glasbe le v aktivnem udejstvovanju (pa četudi ostaja to v večini primerov na ljubiteljski ravni). Sam sem začel s poučevanjem na glasbenem liceju v Vidmu. Ker je bila šola parificirana (Liceo pa-reggiato), ni bilo nobenih problemov, ko je šolo prevzela država in je licej postal konservatorij. Prepričan sem da tudi naši glasbeni ustanovi ne bi imeli (tolikih) problemov, če bi pravočasno poskrbeli za parifikacijo in sprejeli delovanje po državnih zakonih. Spominjam se, da ob mojem nastopu službe licej še ni imel parificiranih vseh razredov: torej bi se našla rešitev tudi za tiste profesorje, ki ne izpolnjujejo pogojev za poučevanje na konservatoriju. Po drugi strani pa je zdajšnje stanje, ko ravnatelji samovoljno odločajo o vsem, škodljivo in tudi žaljivo za tiste prizadevne profesorje, ki bi lahko tam poučevali na podlagi svojih od posebne komisije priznanih zaslug in ne po ravnateljevi milosti. (Seveda mislim na strokovno komisijo, kot so tiste na konservatoriju, sestavljeno iz strokovnjakov za določen razred - brez političnih predstavnikov.) Pred kratkim sem na teh straneh pisal o našem odnosu do glasbe, o odnosu naših politikov in »politikov« do glasbe. Vendar je to že star problem. V knjigi Poslušam Pavle Merku govori o Ivanu Grbcu: »... boril se je proti nečimrnosti in šušmarstvu. Zato ga je tržaška Glasbena matica po nekaj letih učenja odslovila, saj ni mogla prenašati človeka, ki se je boril zoper diletantizem in improvizacijo«. Na občnem zboru Glasbene matice leta 1981 je predsednik prebral iz svojega poročila: »Ko smo leta 1977 - po odločitvi SKGZ - odklonili takojšnje podržavljenje naše šole v smislu naše ustrezne prošnje na prosvetno ministrstvo, ki smo jo naslovili nanj 1971, smo si bili na jasnem, da se naši ustanovi obetajo hudi časi«. Zakaj pogrevam stare stvari? Ker se bojim, da se iz preteklosti nismo ničesar naučili! Ker se bojim, da je trditev predsednice Mare Černic, »Po našem mnenju pa sta center Komel in Glasbena matica glavna sogovornika konservatorija«, preveč podobna besedam »ko smo... odklonili takojšnje podržavljenje...«. Dokler bo konservatorij (vodstvo in posamezni profesorji) imel kakršnokoli možnost, ne bo nikoli sprejel kot enakopravnega partnerja šole, ki deluje v Italiji, a ne spoštuje italijanskih zakonov. (Vsak posamezen profesor se je potrudil, da si je nabral zadostno število »umetniških točk« in ne more sprejeti konkurence profesorja, kateremu je bilo vse podarjeno. Človeško - smisel za pravičnost.) V televizijskem pogovoru na to temo je Mitja Volčič povedal, da je pravzaprav vse odvisno od tega, kaj sploh hočemo. In to je res glavno in važno vprašanje. Hočemo podržaviti Glasbeno matico in šolo Emil Komel, ali hočemo glasbeni pouk v slovenščini? To ni eno in isto! Se bo spet zgodilo, da bomo zaradi interesov posameznikov izgubili glasbeni pouk v slovenščini? Ne vem, kako naj bi označil sklicevanje naših glasbenih ustanov na našo pravico do pouka v slovenščini. Nič hudega: tudi če dobim pravo besedo, je ne bom zapisal! V preteklosti sem večkrat pisal o problemu slovenščine na naših glasbenih ustanovah. Nobene reakcije. Kar nekaj let je že minilo od konca druge svetovne vojne, pa še vedno nimamo dovolj slovenskih učnih moči. In če je kdaj potreben italijanski profesor za določen instrument, je italijanski profesor pri skupinskem pouku že pravo poitalijan-čevanje. Kaj menita o tem predsednici naših glasbenih ustanov? Nekoč smo imeli »fratellanzo«. Vsi vemo, kako je bilo to škodljivo za Slovence, vendar je bila ta »bolezen« le na levici. Danes imamo multikulturnost, a je ta na obeh bregovih. Če se trudimo za dvojezične šole tam, kjer slovenskih šol sploh ni, pa je dvojezičnost na slovenski (glasbeni) šoli v Gorici neumestna. Kaj pravijo naši politiki? Kaj pa je sploh dvojezičnost? To, da poslušamo eno in isto dvakrat, ali to, da vsi obvladamo dva jezika? In tako se zgodi kot na tisti razstavi, ko sem predstavitev poslušal dvakrat, potem pa je spregovorila umetnica (brihtna punca) in rekla: »Povedala bom kar po italijansko, tako me vsi razumete«. (Nadaljevanje in konec jutri) Miloš Pahor SC 1. marca 2C11 PRIREDITVE / UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR Do srede aprila pregledna razstava del skupine Laibach V Umetnostni galeriji Maribor so v četrtek odprli pregledno razstavo del skupine Laibach, ki je največja razstava v 30-letnem delovanju skupine, bolj poznane po svojem glasbenem ustvarjanju. Razstava z naslovom Ausstellung Laibach Kunst, Perspektive 1980-2011 bo v Mariboru na ogled do 17. aprila letos. Skupina Laibach, ki je umetniško pot začela z vizualno umetnostjo, se bo v Mariboru predstavila z večino svojih del. Med drugim so predstavljena tudi tista, ki po besedah člana skupine Laibach Ivana Novaka predstavljajo programsko srčiko in so nastala v glavnem v prvi polovici 80. let prejšnjega stoletja, ko so Laibachi še aktivno razstavljali. Gre torej za zgodnja dela skupine, ki jih je v 90. letih kupil ameriški zbiratelj umetnin Neil Rector in so bila za to razstavo pripeljana v Slovenijo. Na ogled so postavljena v viteški dvorani galerije. Po besedah kustosinje razstave Simone Vidmar razstava predstavlja pregled osnovne Laibach ikonografije ter odpira možnost sodobne re-kapitulacije njihovih zgodnjih vizualnih in performativnih vsebin oz. manifestacij. Vizualna dela spremljajo veliki napisi v skoraj vsaki sobi, ki predstavljajo zgodnje citate in manifeste. Retrospektivno razstavo je skupina posvetila nedavno preminulemu akademskemu slikarju Janezu Knezu (1931-2011), ki je močno vplival na delo in ustvarjanje članov skupine. Slednja se je javnosti prvič predstavila leta 1980 prav z razstavo v Trbovljah, kasneje pa so svojim vizualnim manifestacijam začeli dodajati zvok in glasbo. Skupina Laibach je bila ustanovljena 1. junija 1980 v Trbovljah. Člani skupine so oz. so bili Milan Fras, Ivan Novak, Dejan Knez, Ervin Markošek in pokojni Tomaž Hostnik. Od ustanovitve do danes je imela skupina Laibach več kot 800 koncertov (na posnetku Kroma med nedavnim koncertom v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu) po vsem svetu, prodala je več kot milijon plošč. Leta 1984 je skupina soustanovila širšo, neformalno organizacijo in estetsko gibanje Neue Slowenische Kunst. (STA) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V četrtek, 10. marca, ob 20.30 / Arthur Schnitzler: »Vrtiljak«. (z italijanskimi nadnapisi) / Ponovitve: v petek, 11. ob 20.30 ter v nedeljo, 13., ob 16.00, v petek, 18. ob 20.30, v nedeljo, 20. ob 16.00 ter v četrtek, 31. marca, ob 19.30. V torek, 15. marca, ob 10.00 / Astrid Lindgren - Andrej Rozman Douk-štumpf: »Pika«. V četrtek, 17. marca, ob 16.00 / Franco Pero - O »Poročilu mešane zgodo-vinsko-kulturne italijansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena. / Ponovitev. v ponedeljek, 21. in v torek, 22. ,marca, ob 12.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali V sredo, 9. marca, ob 20.30 / Carlo Goldoni: »Rusteghi - I Nemici Della Società«. Režija: Gabriele Vacis. Nastopajo: Eugenio Allegri, Mirko Ar-tuso, Natalino Balasso, Jurij Ferrini e con Nicola Bremer, Christian Bur-ruano, Alessandro Marini, Daniele Marmi. / Ponovitve: v četrtek, 10. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 11. in v soboto, 12. ob 20.30 ter v nedeljo, 13. marca, ob 16.00. Dvorana Bartoli Jutri, 2. marca, ob 21.00 / Ruggero Cap-puccio; prevzeto od Miguela de Cer-vantesa: »Don Chisciotte«. Režija: Nadia Baldi. Nastopata: Roberto Herlitz-ka, Lello Arena. / Ponovitve: od četrtka, 3. do sobote, 5. ob 21.00 ter v nedeljo, ob 17.00. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Veliki oder V petek, 4. marca, ob 19:30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Po- novitve: v soboto, 5., v soboto, 6., v ponedeljek, 7. ob 19.30, v torek, 8. marca, ob 18.00 ter v sredo, 16. marca ob 11.00 in ob 19.30. V sredo, 9. marca ob 17.00 / BernardMarie Koltès:»Roberto Zucco«. V četrtek, 17. marca, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. V petek, 18. marca, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. Mala drama Jutri, 2. marca, ob 20.00 / Sofokles: »Ojdip v Kolonu«. / Ponovitev: v četrtek, 3. ob 20.00. V petek, 4. in v četrtek, 17. marca ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. V soboto, 5. marca, ob 20.00 / David Ma-met: »November«. / Ponovitve: v soboto, 12. in v sredo, 16. marca, ob 20.00. V sredo, 9. marca, ob 17.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. V petek, 11. marca, ob 20.00 / Spiro Scipione: »Kuverta«. V ponedeljek, 14. marca, ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska zaveza«. / Ponovitev: v torek, 15. marca, ob 20.00. MGL Veliki oder Danes, 1. marca, ob 19.30 / Boccaccio, Ratej, Krajnc, Lazar :»Dekameron«. / Ponovitve: v sredo, 2., v četrtek, 3. in v soboto, 5. ob 19.30, v sredo, 9. ob 15.30 in ob 19.30, od četrteka, 10. do sobote, 12. ob 19.30 ter v ponedeljek 14. in v torek, 15. marca, ob 19.30. V petek, 4. marca, ob 19.30 / Tenessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. V ponedeljek, 7. marca, ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. / Ponovitev: v ponedeljek, 28. marca ob 19.30. V torek, 8. marca, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in bob Merill: » Sugar -Nekateri so za vroče«. Mala drama V četrtek, 3. marca ob 21.00 / Simon Stephens: »Harper Regan« / Ponovitve: v soboto, 5. in v četrtek, 10. marca ob 20.00. V petek, 4. marca, ob 20.00 / Maja Pe-levic: »Pomarančna koža«. / Ponovitev: v petek, 11. marca ob 20.00. V ponedeljek, 7. marca, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. V sredo, 9. marca ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. V četrtek, 10. marca, ob 20.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«. violončelo:Christian Poltera. Program: Antonín Dvorák, Zlati kolovrat, op. 109; Bohuslav Martinu, Koncert za violončelo in orkester št. 1, H. 304; Franz Schubert, Simfonija št. 2 v B-duru, D. 125. V soboto, 5. marca, ob 20.00 Linhartova dvorana / Kjara's Dance Project: »Odtisi«. Koreografija: Kjara Starič, Christopher L. Huggins. Plešejo: Kaja Lin Jagodič Avguštin, Liza Šimenc, Katarina Čegovnik, Ana Jenček, Emanuela Senjor, Kaja Vidanovski, Kristina Kol-le, Maja Sonc, Sara Mlakar, Simona Kočar, Tamara Polanc, Gaja Lužnik in Geneva Jenkins. V torek, 8. marca, ob 20.30 Klub CD / Nastopata: Amira Medunjanin - glas in Bojan Zulfikarpašic - klavir. Kino Šiška Danes, 1. marca, ob 20.00 / Veseli di-hurčki (Dirty Skunks) predstavljajo drugi »Bonecrusher Fest«. Nastopajo: Dying Fetus (ZDA), Keep Of Kalessin (NOR), Carnifex (ZDA), Angelus Apatrida (ES) plus gosti. V sobota, 5. marca, ob 21.00 / »Cyclo«. Nastopata: Ryoji Ikeda & Carsten Nicolai. V nedeljo, 6. marca, ob 21.00 / Nastopajo: Glass Candy (Italians Do It Better / Usa), New Wave Syria (Slo). V sredo, 9. marca, ob 20.00 / Nastopa: Feu. Marko Brecelj. V petek, 11. marca, ob 21.00 / Nastopa: Mulatu Astatke. V četrtek, 17. marca, ob 20.00 / Steven Sater, Duncan Sheik: »Pomladno Prebujenje (mjuzikel)«. Režiser: Sebastijan Horvat. Glasbeni vodja: Drago Ivanu-ša. Igrajo Iva Krajnc, Klemen Slakonja k. g., Jurij Drevenšek, Viktorija Bencik k. g., Ana Dolinar Horvat, Nika Rozman, Laura Zafred k. g., Matej Puc, Jaka Lah, Gregor Gruden, Domen Valič, Judita Zidar in Boris Ostan. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela V četrtek, 17. marca ob 21.30 / Koncert legendarnega saksofonist »James Chance & Les Contortions«. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Jutri, 2. marca, ob 20.30 / Glasba in besedilo Claudio Mattone; proza Claudio Mattone in Enrico Vaime: »C'era una volta...Scugnizzi«. Scene: Bruno Garofalo. Kostumi: Silvia Po-lidori Glasbe in režija: Claudio Mattone. Nastopajo: Andrea Sannino, Pierluigi Io-rio, Angelo Iossa, Luna Di Domenico, Antonio Guido, Veronica Simioli, Daniele Mango, Mavi Gagliardi, Giusi Barone, Giuseppe Madonna, Isabella Ma-varo, Carmine Granato, Valeria De Cicco, Giovanni Quaranta, Anna Foria, Fabio Villani, Lorena Zinno, Anthony Donadio, Flavia Esposito, Michele Maione e con Pippo Cangiano, Giorgio Romanelli in Lucio Bastolla. / Ponovitve: v četrtek, 3. in v petek, 4. ob 20.30, v soboto, 5. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 16.00. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 1. marca, ob 21.30 Klub CD / Nastopajo: Boubacar Traore, glas, kitara; Madieye Niang, kalabaš, Vincent Bucher, orglice. V četrtek, 3. marca, ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Heinrich Schiff, FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella (Ul. Diaz, 27): do 6. marca je na ogled razstava »Autoritratti triestini. La donazione Hausbrandt«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Kulturni center Lojze Bratuž: do 8. marca je na ogled lutkovna razstava -čarobni svet lutk Brede Varl. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. Kulturni dom: v četrtek, 3. marca, ob 18.00, bo v galeriji odprtje dokumentarne razstave »Inkvizicija v Furlaniji«, ki jo je pripravil prof. Andrea Del Col iz Casarse. Prof. Silvano Cavazza iz Trsta pa je dopolnil razstavo z usodo protestantskega pridigarja Petra Ku-pljenika, Slovenca po rodu, ki so mu sodili v Vidmu in obsodili na sežig v Rimu leta 1597. Dokumentarna razstava bo odprta vse do 21. marca 2011 po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Galeriji ARS (Travnik 25): do 12. marca bo na ogled skupinska razstava slik z naslovom »Acqua e terra. Voda in zemlja« v organizaciji kulturnega krožka »G. Mazzini« iz Tržiča. Razstavljali bodo Alda Antoni, Gilberto Bezzi, Fernanda Braz, Adamarina Candussi, Claudio Comarin, Mariangela Davi, Annamaria Fabbroni, Chiara Facis, Edes Frattalone, Giorgio Gallottini, Carla Gava, Emilja Mask, Pietro Mis-sio, Elvira Mauri, M. Grazia Persolja, Armando Pizzignach, Mirijana Richter, Luisa Schleindler, Ada Sessa, Mariadolores Simone, Fiorella Sponton, Nico Soranno, Valdiero Vecchiet, Anita Zuberti. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15. in 19. uro. VIDEM Vila Manin: do 6. marca, je na ogled razstava Edwarda Muncha pod naslovom: »Munch e lo spirito del Nord. Scandinavia nel secondo Ottocento«. Urnik: od 9.00 do 18.30. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. marca 2011 31 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Televikj čarovnija - Plošče, dežnik 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspet-tando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 I.25 Aktualno: Appuntamento la cinema II.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik -Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Game show: Affari tuoi 21.10 Nan.: Cugino e cugino (It., i. N. Frassica, G. Scarpati, D. Mendez) 23.10 rio italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Šport: 90° Minuto Serie B 0.00 Nočni dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Dok.: Gate C - Rome in Europe - Polonia u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 5 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 6 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 2116.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Cavalca vaquero (western, ZDA, '53, r. J. Farrow, i. R. Taylor) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: L'ultimo boyscout - Missione: sopravvivere (akc., ZDA, '91, r. T. Scott, i. B. Willis) 23.25 Film: Ray (biogr., ZDA, '04, r. T. Hackford, i. J. Foxx) Dnevnik - kratke vesti 23.15 Aktualno: Porta a porta 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Sottovoce 2.00 Dok. odd.: Rai Educational - Scrittori per un anno V^ Rai Due 6.00 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.15 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 12.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 216.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.351.05 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Nella rete del serial killer (tri-ler, ZDA '08, r. G. Hoblit, i. D. Lane) 23.05 O Italia 1 Film: Romeo deve morire (akc., ZDA '00, r. A. Bartkowiak, i. J. Li) 0.50 Dnevnik, sledi Parlament 1.45 Vremenska napoved V" Rai Tre ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.20 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Dia- Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Variete: Colori di montagna 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Castelli e ma-nieri 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 22.30 Dok.: Cuore Tuareg 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: E nata una stella La 7 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mat-tino Cinque 9.55 Dnevnik - Ore 10 10.00 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser miliona-rio (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Stri-scia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: Come un delfino - 1. del (r. S. Reali, i. R. Bova) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved LA 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Il ca-stello di carte (triler, ZDA, '68, r. J. Guiller-min, i. G. Peppard) 15.55 Dok.: Atlantide 18.00 Nan.: Mac Gyver 18.45 Nan.: Jag -Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 4.25 Dok.: Otto e mezzo 21.10 Resničnostni show: Il contratto - Gente di talento (v. S. Nobile) 23.55 Dnevnik 0.10 Film: Bandie-ra gialla (dram., ZDA, '50, r. E. Kazan, i. R. Widmark) 2.15 Nan.: MacGyver (t Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-9.00 Poročila, Dobro jutro 10.00 Poročila 10.40 Na potep po spominu 11.10 Zgodbe iz školjke 11.55 Družinske zgodbe (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Globus (pon.) 14.00 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelji s prisoj 16.05 Zladko Zakladko 16.20 Gremo na smuči 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 18.05 Ugriznimo znanost 18.25 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Hum. nad.: Sodobna družina 20.25 0.25 Osmi dan 21.00 Dok. film: Leteči človek 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 23.30 Čudoviti svet Alberta Kahna (pon.) 1.25 Dnevnik (pon.) 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.25 Infokanal (T Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro (pon.) 12.55 Oslo: SP v nordijskem smučanju, tek 15 km (M) 14.45 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 15.40 Med valovi 16.10 Dober dan, Koroška (pon.) 16.40 Glasnik 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 17.40 SP v nordijskem smučanju; tek 15 km (M) posamezno 18.40 Mlad. odd.: Muzikajeto 19.10 Tranzistor 19.55 Ekola 20.00 Trikotnik 20.30 Babilon.Tv: Sanje 20.50 Nad.: Dediščina Evrope 21.45 Brane Rončel izza odra 23.25 Film: Solo (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 8.40 Žarišče 9.00 Znanje žanje 10.00 Redna seja DZ, prenos 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.05 Črno - be- Koper 6.35 Risanke 8.10 Nan.: Pippi Calzelung- he 8.35 Nan.: Una mamma per amica 10.25 Film: La fame e la sete (kom., It., '99, r. -i. A. Albanese) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Naruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Merlin 17.35 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI -Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Dok.: Mistero 0.15 Film: Planet terror (triler, ZDA, '07, r. R. Rodriguez, i. R. McGowan) 2.25 Aktualno: Pokerlmania 3.15 Nočni dnevnik 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Animali amici miei (pon.) 8.05 Variete: Camper Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: L'età non conta 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Dok.: Santa Margherita Ligure 11.30 Dok.: Cavallo... che passione 12.40 Variete: Mukko Pallino 13.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Šport: Ski magazine 15.35 Dok.: Italia magica 16.25 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 15.00 Arhivski posnetki 15.50 SP v nordijskih disciplinah 16.15 Ar-tevisione - magazin 16.50 Meridiani - aktualna tema 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Srečanje z... 20.40 K2 - dok. odd. 21.10 »Q« - trendovska odd. 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Boben - glasbena odd. 23.15 Biker explorer 23.45 Istra in... 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 0.30 Čezmejna TV- TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.0015.00 Novice, videostrani 17.00 TV Prodajno okno 18.00 Videofronta 18.40 Monitor 20.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Razgledovanja (pon.) 23.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 23.30 Tv prodajno oko in Videostrani pop Pop TV 7.15 14.00 Najlepša leta (hum. nan.) 8.10 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.00 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.15 15.55 Sebična ljubezen (dramska serija) 10.4018.00 Gospodarica srca (drama nan.) 12.05 16.55, 17.10 Zorro - Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno (družbene teme) 21.05 Zdravnikova vest (dram. serija) 22.00 Mentalist (krim. nan.) 22.55 24UR zvečer 23.15 Nan.: Nevarna igra 0.10 Nan.: 30 Rock 0.40 24UR, ponovitev, Novice 1.40 Nočna panorama, Reklame Kanal A 7.15 9.40, 15.50 Družina za umret (hum. serija) 7.45 Svet, ponovitev, Novice 8.45 11.10, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.10 15.35, 19.30 Vsi županovi možje (hum. nan.) 10.35 23.30 Pa me ustreli! (hum. nan.) 12.05 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.55 Tv prodaja, reklame 13.25 Film: Stara, spelji se 15.05 Mlada, Pazi, kamera! (skrita kamera) 17.05 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Cilj - ubijanje (akc., Kan./ZDA) 21.50 Film: Bojevnik 0.00 Film: Rio Grande 2.00 Love TV (erotika) 3.45 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Valentina Smej Novak - Vsakdanje pomembno, 17. nad.; 11.00 Studio D: Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Iz dežele Lužiške in njenih Srbov (prip. Katja Kjuder); 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje: delovna razmerja in delo na črno; 12.00 Osebnost Primorske, glasovanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Dorothy e Alice; 9.33 Ricordi golosi; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00-11.30, 20.30 V manjšini; 11.45-12.15, 21.00 I diari di Athena... dal mondo dell'educazione; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry (pon.); 14.00-14.30 Proza; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 RC Jazz Club; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.10 Ricor-di golosi (pon.); 22.00 Etnobazar (pon.); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15, 17.45 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca X; 11.40, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Visoke pete; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Napoved sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 1. marca 2011 VREME jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež nevihte veter megla vremenska slika RAN DUBLIN 0< -1/9 / 1010 1020 1030 K0BENHAVN ,-2/-lff O - AMSTERDAM' LONDON O ^ O 2/5 3/10 O PARIZ 0/8 HE2SI3I KI STOCKHOLM "12/-3 1040 MOSKVA -13/-103 A BERLIN -1/4 O VARŠAVA O -9/-2 O KIJEV -11/- OBRUSELJ 3/7 ŽENEVA 2/7 O MILAN o 1/5 DUNAJ -6/2 O LJUBLJANA 0-2/1 1030 v " SPLIT •57/13 BEOGRAD O -4/1 LIZBONA O 10/18 MADRID O 0/12 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r o SOFIJA -12/-2 SKOPJE O 1/2 .V \ ATENE ^ .1020 Anticiklon s središčem nad Korziko prispeva k dotoku severovzhodnih tokov, ki bodo danes še suhi. Razvoj vremena je še nekoliko negotov: če se nam bo ciklon od juga dovolj približal, bodo v višjih plasteh ozračja začeli^oclotekati vlažni južni tokovi in vreme se bo poslabšalo. 1/i». V prizemlju bo pihala burja. Nad osrednjim Sredozemljem je ciklonsko območje. Vremenska fronta se zadržuje nad Italijo. Od vzhoda priteka k nam hladnejši in razmeroma vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 17.51 Dolžina dneva 11.07 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 4.52 in zatone ob 14.42 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo zmerno obremenilen. Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Spanje v noči na sredo bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 7,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.25 najnižje -20 cm, ob 8.25 najvišje 37 cm, ob 14.55 najnižje -60 cm, ob 21.39 najvišje 47 cm. Jutri: ob 3.25 najnižje -26 cm, ob 8.57 najvišje 38 cm, ob 15.19 najnižje -60 cm, ob 22.01 najvišje 49 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .305 Vogel ................. 150 Kranjska Gora.........55 Krvavec .............. 100 Cerkno................95 Rogla..................70 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta ............... 130 Piancavallo..........120 Forni di Sopra........140 Zoncolan............120 Trbiž..................120 Osojščica..............80 Mokrine..............145 Podklošter............60 Bad Kleinkirchheim . . .70 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona '^anticiklona O GRADEC MARIBOR O-2/2 PTUJ O M. SOBOTA O-3/2 ZAGREB -3/2 O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme le zaradi visokih in tankih kopren. Le na območju Trbiža bo občasno lahko nekaj več oblačnosti. Po nižinah bo pihala zmerna do močna burja, ob morju pa močna do zelo močna: čez dan bodo sunki dosegali hitrost 100 km/h, ^od večernih ur pa bodo presegali hitrost 120 km/h. Na zahodu bo delno jasno, drugod bo večinoma oblačno. Ponekod bo občasno naletaval sneg. Na Primorskem bo pihala zmerna, popoldne in zvečer pa močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -2, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od 1 do 4, na Primorskem okoli 10 stopinj C. O , GRADEC c -3/0 O UMlS TRŽIČ -2/1 o KRANJ O LJUBLJANA -1/2 POSTOJNA O-3/0 KOČEVJE O o-3/0 S. GRADEC CELJE -2/0 O MARIBOR O-1/1 PTUJ o M. SOBOTA O-2/1 ZAGREB -1/2 O r, (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska slika je še negotova. Verjetno bo v hribih prevladovalo zmerno oblačno. Več oblačnosti bo na območju Trbiža in Karnijskih Predalp, tam bo lahko rahlo snežilo. V nižinskem pasu in ob morju bo pretežno oblačno z možnostjo rahlega dežja. V nižinskem pasu bo pihala močna burja, ob morju pa zelo močna. Na Tržaškem območju bodo sunki presegali hitrost 120 km/h, lahko bo tudi snežilo. Jutri bo povečini oblačno, ponekod bo rahlo snežilo, na Primorskem bo pihala močna burja. Mercatornaj'boljšisosed Coca Cola, Cocj Colt ¡tero, Han ra pomaranča ali Sprite ]|5 lïtn üw* Cel« ii - Krof x jna mtcljjDL po i troje no. i IÜJIJ L ¡jjn. HO g I tait I Ïuiï, K i.m ¡-.kl Ih-h-I.ilVL, Žirij, MlilHrtCK lv B 0,49 gcíhlí ~ u n J p i r ■ - VSj i ■ ■ ■ ■ .s Lh i Sadna pijača |±|;Hidj. jabolka ¿rarijii 131¡[» Fncul wdn-j ¿«ii TJ m*Htn: l.L>0 t L'R nedru ttni u hipen. 1.7J EL E 1,14 EUR Svinjaka relira blrï hfllí, njii zj lip jajLi^ni duh.micli 3,65 Z AsUupovaaniirii contn v Kopru m Mow Sonci tat ttavMfoll r. U R mm1 V manjflsh otjir^fian kíAjíh jfi MûÚMioi (es tvof naJbcHJ&i sosed. PoéftflB si nabije Mercslorjavo pttbpü n*Btûl MERCATOR CENTER KOPER MERCATOR CENTER KOPER MERCATOR CENTER KOPER II Dolinska c. 1 j, Roper(snwf Puka) lndiHlrç|HLB c. E, Kronilwrk Kolodvorska t 4, Koptr^mer Ccriterj Odprta; Odprto: Odprto: od pa rwi dr!j lui do polfc? ud dg 21. m od poncdclj kn <ío ûdbotç od 3. do- 21, gro od ponedeljka do soboto od g. do20- vn uball ûd B. dû 21. uri rtúd&lja úd 9. dû 15. u (t iHHMJa od B. do 13. u ro nadalja od 9. -do 1 S. una