JUTRA Poštnina plačan« v gotovini MariOOFtM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 41 Maribor, petek 20. februarja 1931 lzha|8 razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam ček. zav. v Ljubljani št. 11.400 Velja meeečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. A Volitve na Španskem PRVI UKREPI NOVE ŠPANSKE VLADE. - KABINETU AZNAR NAPOVEDUJEJO KRATKO ŽIVLJENJE. Pomirjen j e med makedon-stvujuščimi Iz Sofije prihaja značilna vest: ofici-leltio glasilo makedonstvujuščih, »Makedonija«, javlja, da sta Hristov in Brličev Podpisala izjave, s katerimi se odpovedujeta nadaljni aktivnosti proti Mihajlo-vistom.' Vse sofijsko časopisje se bavi s tem sporazumom, ki je bil dosežen med obema strujama v VMRO (makedonski revolucionarni organizaciji), med Mi-hajlovisti in Protogerovisti. Dozdaj pa nikjer še ni citati besedice o tem, kako se glase določbe sporazuma. Nekateri listi (»Zarja«) samo povdarjajo, da je »dosežena popolna soglasnost v vseh vprašanjih«. Drugi zopet pa sploh dvomijo, da bi bil sporazum resnično dosežen in trde. da je Vanče Mihajlov, ki je dal Popa Hrlstova in obitelj Brličevo nasilno odpeljati v svoj »tabor«, podpise na izjavah izsilil, in pristavljajo, da Hristov in Brličev na sporazum ne bosta pristala, dobro vedoč, da je Vanče Mihajlov izda-lica. Bolgarski in inozemski listi tudi navajajo motive za ta navidezni sporazum. Radi neprestano se ponavljajočih umor-Mev med člani obeh struj makedonstvu-iuščih je vsa svetovna javnost začela resno revoltirati proti notranje-politič-n‘tn prilikam na Bolgarskem. Zato je bolgarska liga za zaščito človeških in državljanskih pravic — zlasti še z ozirom na zadnjo špijonsko afero — izročila nun. preds> Ljapčevu spomenico, v kateri je prediaga,la uporabo strogih sankcij proti vsem, ki se poslužujejo nasilnih sredstev, da preprečujejo izvajanje pravice napram bolgarskim državljanom. V bo ganski javnosti se je začel pojavljati odločen odpor zoper politiko osebnih raz računavanj s pomočjo »parabellumov« in vedno močneje se je pojavljala zahteva, da se napravi konec ogrožanju miru, reda in življenske varnosti s strani Članov makedonske revolucijonarne organizacije, ki nesmrtno sramoti bolgarsko državo, ker ji jemlje značaj pravne države in ponižuje njeno dostojanstvo. Bodisi da je revolta sofijskega javnega mnenja res pripravila obe struji makedonstvujuščih do pomirjenja, bodisi da je ta sporazum od skupine Vanče Mihaj-lova le nasilno izsiljen, vseeno: dejstvo je, da je zmagala v makedonski revolucionarni organizaciji radikalna skupina Van. Mihajlova, o kateri ve vsa evropska javnost, da je finančno in moralno vzdrževana od italijanskih fašistov in njihovo slepo orodje in da je smrtna sovražnica naše države. Ako je sporazum res dosežen, pomeni to, da se bodo puške in parabellumi makedonstvujuščih s sofijskih ulic zopet pojavili ob naših južnih mejah. Bliža se spomlad, ko vzcvete jor-govan in ko se vedno zopet pojavljajo vpadi in umorstva makedonskih banditov ob naši južni meji. Da bi se ta akcija (Proti naši državi mogla letos izvesti bolj sistematski in v večjem obsegu, v tem leži nedvomno jedro sporazuma v organizaciji malkedonstvujuščilL Bolgarska PARIZ, 20. februarja. Po poročilih iz Madrida je imel novi španski monarhi-stično-koncentracijski kabinet včeraj svojo prvo sejo, na kateri se je razpravljalo o programu vlade. Kakor se je zvedelo, je prišlo pri tej priliki med liberalnimi in konservativnimi ministri do zelo ostrega prerekanja in je le poravnava nesoglasij povzročila, da je trajala seja tako dolgo. Končno je vlada sklenila, da razpiše volitve v državni svet za prvo nedeljo meseca marca, volitve v provincijalne skupščine pa tekom meseca maja. Vlada Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško BEOGRAD, 20. februarja. Jugoslovan-sko-češkoslovaška trgovinska pogodba je bila včeraj predložena praški vladi. Kakor se zatrjuje, je bil v vseh važnejših vprašanjih dosežen med obema državama popoln sporazum. Pogodba bo naj-brže že v najbližjih dneh sestavljena v celoti. Drummonč o krizi v Rmeriki ŽENEVA, 20. februarja. Generalni tajnik Društva narodov, sir Eric Drumond, se je vrnil s svojega dvomesečnega študijskega potovanja po Ameriki. Pri svojem povratku je izjavil, da je gospodarska kriza v Ameriki mnogo hujša, kakor v Evropi. Zato so se merodajni či-nitelji v Ameriki jako zanimali za sredstva, ki jih uporabljajo evropske države v boju proti gospodarski krizi. Na vprašanje, ali v Evropi dejanski obstoja vojna nevarnost, je Drummond o-pozoril na manifest evropske komisije, ki je vseskozi miroljubnega značaja. Ko so Druonda opozorili, da bi mogla ustanovitev Unije evropskih držav ogrožati interese Amerike, je to odločno zanikal, ker bi evropske države slejko-prej ostale v živahnih odnošajih z vsemi izvenevropskimi državami in jih še poglobile. V Zenaua — sedež razorožitue-ne konference LONDON, 20. februarja. Zunanji minister Henderson je izjavil v spodnji zbornici, da je kot sedež razorožitvene konference določena provizorično Ženeva. Volitev predsednika razorožitvene konference se bo izvršila na prihodnji seji Sveta Društva narodov v Ženevi. RAZSTAVA SODOBNE ARHITEKTURE V BEOGRADU. BEOGRAD, 20. februarja. Te dni je bila tu otvorjena razstava sodobne jugoslovanske arhitekture pod pokroviteljstvom ministra prosvete. Razstavljena so dela mojstrov iz Ljubljane, Zagreba in Beograda; vlada, ki govori o dobrih sosedskih odnošajih napram Jugoslaviji, igra tu žalostno in dvolično ulogo. V Interesu sporazuma in prijateljstva med obema državama in na Balkanu sploh ie. da se na- bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi delala na to, da brezpogojno vzdrži mir in red v državi in da izvede akcijo za končno stabilizacijo španske valute. V nekem razgovoru, ki ga je imel vodja republikancev Zamorra s korespon-dentom »Daily Heralda«, je Zamorra izjavil, da je sedanjemu režimu usojeno le kratko življenje. Na eni strani nova vlada nima nobene zaslombe v narodu, na drugi strani pa so tudi nasprotja med ministri tako velika, da na kako harmonično delo sploh ni misliti. Češkoslovaška zunanja trgovina u januarju PRAGA, 20. februarja. V mesecu januarju je znašala bilanca češkoslovaške zunanje trgovine 1883 milijonov Kč, za 968 milijonov manj nego v januarju 1930. Službeni krogi pravijo, da je to radi tega, ker so padle cene blagu. Nekateri listi pa pravijo, da je to tudi posledica prekinitve trgovske pogodbe z Madžarsko. Rrgentina se pourne u Društvo narodov/ ŽENEVA, 20. februarja. Sir Eric Drumond se je predvčeraj vrnil s svojega dvomesečnega potovanja po Ameriki in prevzel zopet svoje funkcije kot generalni tajnik Društva narodov. Novinarjem je izjavil, da je z rezultati potovanja zelo zadovoljen in da se bo Argentina skoro povrnila v Društvo narodov. Pred rudarsko stauko PARIZ, 20. februarja. Na izrednem zasedanju francoskih rudarskih strokovnih organizacij je bila soglasno sklenjena proglasitev splošne stavke, da se tako prepreči vsako zmanjšanje rudarskih mezd. Za enkrat pa je ta sklep samo teoretičnega značaja, kajti sklenjeno je bilo obenem, da zaprosi posebno odposlanstvo ministra za javna dela za posredovanje vlade v mezdnem sporu. Delavstvo zahteva zvišanje carine ter zopetno u-vedbo posebnih dovoljenj za uvoz premoga. Minister za javna dela je odgovoril, da se bo vlada v najkrajšem času bavila s sporom, ki je nastal med rudarji in lastniki rudnikov. PRAGA, 20. februarja. Število nezaposlenih v državi je narastb na 600.000. Socijalistični minister Bechyne je objavil članek, v katerem pravi, da pomeni ta brezposelnost narodno katastrofo. Krivdo nosi pa edino vlada, ker ni znala preprečiti trgovinske vojne z Madžarsko. Minister Bechyne predlaga, da naj se v omiljenje brezposelnosti določi davek na vse večje dohodke in porabijo v isto svr-ho tudi vse državne tantjeme. pravi odločen konec krvavi obrti makedonstvujuščih. Ako tega ne zmore bolgarska vlada, bodo morali storiti to drugi činitelji. Uoltaire: Kandid Iz neverjetno obsežnega književnega dela Franceisa Areneta Voltairea je naša prevodna književnost dobila enega njegovih najboljših spisov, njegov morda najbolj živi in večni roman »Kandid ali optimizem«. V njem je ves Voltaire, pisec ostrega peresa, ki so ga radi primerjali z mečem, človek sila gibčnega duha, duhovit zasmehovalec človeških slabosti in bojevit nasprotnik vsega, kar ovira človeka v njegovem svobodnem razmahu. Brez izbranega zvezka tega preznačilnega pisatelja in misleca 18. stoletja naša prevedna književnost ne hi bila popolna, zato je prav, da smo dobili »Kandida« v mojstrskem prevodu (Oton Župančič) in z obsežnim, jasnim in temeljitim uvodom (St. Leben). »Kandid« je bridko-vesela knjiga; vzlic temu, da se Voltaire v nji neizprosno norčuje iz optimistične miselnosti, jo čitatelj bere napeto kakor kak pustolovski roman. Strme spremlja mladega Kandida na poti po svetu, kjer doživlja same »krasnet strani človeškega življenja: vojno, potres, revolucije, sveto inkvizicijo, bedo iti vse vrste človeške sramote. Tako se ni še nihče ponorčeval iz naravne nepopolnosti in človeške omejenosti, kakor Voltaire v »Kandidu«. Ta duhoviti mož in gibčni stilist je svoj roman zabelil s pristnim humorjem razumarskega 18. sto letja. Ni se nič kaj oziral na moralne pomisleke, če je hotel osmešiti človeško pokvarjenost. V knjigi je vzlic njeni starosti ostalo toliko pristne človeškosti, da je bo tudi današnji čitatelj, ki je v svetovni vojni temeljito doživel »najboljšega izmed svetov«, čital vedno znova z užitkom. Opremljena je tako, da ima po ubranosti papirja in tiska le malo enakih na našem književnem trgu; vezava posrečene posnema okus 18. stoletja (Ing. arh. I. Omahen). »Zbirka mojstrov« se je s to knjigo Voltairea dostojno predstavila slovenskemu čitatelju. »Kandid« se naroča pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani in Mariboru. Cena: broš. 38 Din, v platno 56 Din, polusnje 64 Din, poštnina 2 Din. Če greš s trebuhom za kruhom. Dne 4. t. m. je prijavila upokojena jer-niška paznica Frančiška K., da ste njena 22-letna nečakinja Marjeta H. in njena prijateljica Emica P. že 25. januarja odšle proti Beogradu iskat službe, da pa nima od njiju nobenih poročil in se boji, da se je kaj zgodilo. Kmalu za tem pa je dobila dolgo pismo dne 6. t. m., v katerem ji opisuje zanimivo avanturo, ki ste jo s prijateljico doživeli. Med vožnjo od Novega Sada sta vstopila v kupej dva moška. Eden se je predstavil za hotelirja iz Pančeva, drugi za činovnika. »Hotelir« je pravil, da ima v Pančevu velik nov hotel in da rabi kasirko in strežaj-ko. Kazal je tudi sliko tega hotela, ki je izgledal kakor mariborska Astorija. Dekleti pa vendar niste verjeli in ste v Beogradu šle v posredovalnico »Jadran«. Toda možakarja sta očividno že pred njima bila tam, kajti v posredovalnici so jima dali službo v »hotelu« tega gospoda v Pančevu. Ko sta pa prišli tja, sta na svojo grozo videli, da je to lokal kakor kavarna »Drava« v Mariboru. S pomočjo dobrih ljudi ste se že drugi dan rešili iz nevarnega položaja, ker je med tem že prišel na tamošnjo policijo tudi spis mariborske policije. Spravljeni ste začasno pri rodbini nekega trgvoca. Cela avantura bo še prav lepo končala, ker se je v Marjetico zaljubil neki strojnik na parniku in jo bo v kratkem poročil. Želimo tudi še Emici enako srečo. K vprašanju pomanjkanja dela VZROKI BREZPOSELNOSTI DRUGOD IN PRI NAS. - TENDENCA RAZVOJA TEHNIKE IN MODERNE DOBE. Pomanjkanje dela in ž njo združena brezposelnost je tipičen pojav povojne dobe, posebno pa poslednjih let, ko je vse evropsko gospodarstvo zašlo v težko krizo. Vendar pa ni brezposelnosti kriva le sama kriza. Tu so še številni drugi vzroki: racijonalizacija in mašini-zacija dela, naraščanje števila prebivalstva, pregrupacije trgovine in industrije, beg z dežele v mesta, zabrana izseljevanja v Ameriko itd. O evropski gospodarski krizi smo na tem mestu že večkrat govorili. Povzročilo jo je v prvi vrsti dejstvo, da so se pričeli tudi ostali kontinenti industrializirati in da s svojimi izdelki preplavljajo tudi 'že sam evropski trg. Pomislimo samo na Ameriko in njeno naravnost ogromno industrijo, s katero Evropa že zdavnaj ne more niti doma več konkurirati. Drugo žlo je, smo dejali, racionalizacija in mašinizacija dela. Mašinizacija je naravna posledica kolosalnega razvoja moderne tehnike, ki si izmišlja vsak dan nove stroje, ki nadomestijo delo tisočev človeških rok in uničijo vsako obrt. Ta razvoj pa bo šel še dalje in računati moramo že sedaj na to, da čez petdeset let sploh obrti ne bo več. Vse se bo izdelovalo v tovarnah s stroji. Lažna utopija je tedaj trditev, da bodo stroji ustvarili človeku raj na zemlji. Ustvarili mu bodo le pekel in brezposelnost in bedo milijonom in milijonom. Racijonalizacija je nasprotno iznajdba zmehanizirane Amerike, katero si mora Evropa nolens volens prisvajati, a ko sploh še hoče vsaj do neke mere vzdržati konkurenco. 2 njo se zopet zmanjšuje potreba po delovnih močeh, kajti to, kar je prej opravljalo pet ljudi, opravljata sedaj dva. Problem naraščanja prebivalstva v Evropi (in tudi drugod) je tesno združen z zabrano priseljevanja v Ameriko, Kanado, Avstralijo in celo že Južno Afriko, Tu moramo že namreč pomisliti, da so pred vojno lahko vsi oni, ki v Evropi niso več našli zaslužka, odšli preko morja. To izseljevanje je doseglo leto za le- tom stotisoče ljudi. Sedaj tj e ves ta odtok popolnoma ustavljen ali vsaj skrčen na minimum. Proti temu se zaman borijo tudi velike države. Prav tako pa je tudi bridka resnica, da povečujejo brezposelnost povsod v Evropi ljudje, ki brez resne potrebe silijo z dežele v mesta. Ponekod, tako n. pr. v Italiji, je bila vlada prisiljena, da je s posebnim zakonom zaustavila nezdravo prenaglo večanje mestnega prebivalstva. Vsi ti vzroki, ki zmanjšujejo možnost zaslužka po Evropi, so na delu tudi pri nas, posebno v Sloveniji in v mariborskem okrožju. Naša industrija, trgovina in obrt je v hudi krizi, mašinizacija in racijonalizacija ubijata obrt in zmanjšujeta potrebo delovnih moči, izseljevanje nam je skoraj popolnoma onemogočeno in z dežele sili vedno več ljudi v mesta. Ozre ti se nam je treba samo n. pr. na naše Dravsko polje. Tisoči beže od tam v obrt, iz obrti pa silijo v mariborske, ptujske, celjske in druge tovarne, posebno pa še v delavnico in kurilnico državnih železnic. Kljub temu, da je njihova eksistenca v industriji skrajno slaba in pri tem še negotova, beže s svoje rodne grude, ki često nima več zadosti ljudi, ki bi jo obdelovali in zato propada, ž njo pa nazaduje tudi naša agrarna produkcija in veča se slovenska pasivnost o prehranjevanju. Naposled *pa je sedanje brezposelnosti in socralne bede v veliki meri kr.va tudi moderna ženska, ki se je hotela eman-clpirati in je zato šla v službo. Tam je izpodrinila moškega, znižala zashižek in si — sama — zaprla pot do družinskega življenja, materinstva in sploh pravega poklica žene. Tako sta danes vs’ed »emancipacije« silno na slabšem oba — ženska in moški. Tako smo v kratkih potezah označili vse one vzroke, ki povzročajo brezposelnost, ob drugi prlbki pa bomo skušali premotriti pota, po katerih bi se moglo priti v bo'jšo h točnost. Mariborski in mariborsko gledališče Petek, 20. februarja. Zaprto. Sobota, 21. februarja ob 20. uri »Karol in Ana« ab. B. Kuponi. Nedelja, 22. februarja ob 15. uri »Od-fjodena noč«. Kuponi. — Ob 20. uri »Ciganska ljubezen«. Kupci ‘ Karol in F)na‘ Svetovna vojna ni pomenila samo zloma mnogih držav v političnem pogledu, ampak je povzročila in imela za posledico na tisoče in stotisoče tragedij v moralnem in zdravstvenem pogledu, pa tudi tragedij v rodbinskem življenju. To, kar smo v realistični in vendar tudi psihološko tako globoki drami Leonharda Franka videli sinoči na našem odru, je le mal odlomek iz velike življenske tragedije celega sveta. Bila je sama 4 leta Rihardova žena Ana. Imela je uradno obvestilo, da je njen mož padel, toda o-stala mu je zvesta. Pa se je pojavil njegov tovariš iz vojnega ujetništva, Karol, ki mu je njen mož vsa ta leta o njej pripovedoval. Pojavila se je ljubezen, vzcve tela ji je nova sreča. Sredi te sreče se povrne mož Rihard. Ana ga ima še rada, toda ljubi onega drugega, Karla, zakaj pod srcem že nosi plod ljubezni z njim. Prvi hip vzplameni v možu s polno silo ljubosumje in srd in že hoče ubiti tovariša iz vojnega ujetništva, ki mu je u-grabil ljubljeno ženo, ko pa izve, da je noseča, se resignirano uda in ju pusti mimo oditi. Xako priprosta zgodba, In vendar zajeta iz globočine ljudske duše. Kakor na raznih velikih odrih v Berlinu, na Dunaju, v Zagrebu in drugod, tako je tudi pri nas napravila globok utis na vse občinstvo, ki je napolnilo gledališče. Dočimse sprva nekaterniki že bili mnenja, da bodo prišli na svoj račun in so se smejali pri raznih nekoliko zabavnejših scenah drame, je v drugi polovici predstave objela vso publiko globoka tesnoba in konec je fasciniral. Zakaj tudi igralci so dobro razumeli vso veliko tragiko človeških duš, katerih usodo so odigravali, in so vlili v izvajanje vse svoje duše. Karol g. Joška Koviča je bil med najboljšimi , , . ~ „ njegovimi kreacijami. Elvira Kraljeva kot j ne ,,e\ ‘vana Druzovca, ki ga je kruta Ana je bila zopet v svojem elementu in ! sm! . zgodaj iztrgala svojcem. Na je s pretresljivo tragiko podala tip lju- j za.^ 1J1 Poti ga je razen součencev spre-beče žene. Globoko realistično je poda! ! I11! vse u5^e'JS*vo z g. šolskim upravi-g. Pavle Kovič Aninega moža Riharda, I,e.5ni na . u* ga> Vogričeva pa je po-zlasti v onih zaključnih scenah zadnie ! ~?ia.na 'begovo krsto krasen venec. Delno' vpostavljen avtobusni promet. V mestu se je danes vpostavil avtobusni promet na progi I (gl. kolodvor -kasarna kralja Petra) in na progi IV. (Glavni trg - Tezno), dočim se na progi v Studence vrše poskusi. Podeželske proge še ne obratujejo, izvzemši progi Oplotnica - Konjice in Vojnik - Celje. Iz železniške službe. Za progovnega nadzornika v Ljutomer je premeščen Anton Majer, v Brezno-Ribnica pa Matija Ivanuša. Izvrševanje carinske službe. Po odredbi ministra financ bodo vršili carinsko službo v Št. liju carinski uradniki iz Maribora, v Gor. Cmureku oni iz Gor. Radgone, v Dol. Lendavi in na Mur skem mostu oni iz Kotoribe. — Zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah objavlja »Službeni list kr. banske uprave-Dravske banovine« v svoji št. 12 od 17. trn. — Poškodbe v mestnih nasadih. V zadnjem času se zopet množijo slučaji poškodb mestnih nasadov in tamkaj se nahajajočih klopi in drugih naprav. Da se ta vandalizem čim bolj prepreči, se občinstvo naproša, da vsako poškodbo, ki bi jo opazilo, javi najbližjemu straž niku, in sicer po možnosti z navedbo sto rilca ali vsaj njegovega osebnega opisa. V slučaju, da bi ne bilo stražnika v bližini, pa se naj o poškodbi obvesti mestni nadvrtnar g. Borovka v Koroščevi ulici št. 29 ali pa društveni tajnik g. Kolar, uradnik mestnega gradbenega urada v Frančiškanski ulici št. 8 I — telef. št. 2236. Odlikovanje. G. Radovan Šepec, trgovec v Mariboru, znani športni delavec in steber ISSK Maribora, je prejel danes odlikovanje, red Jugoslov. krone V. stopnje. Naše iskrene čestitke! — Nemški smučarji na Kobanskem. Dočirfi se Pohorje polagoma razvija v smučarski E!dorado, je Kobansko docela zapuščeno. Znano pa je, da glede na smučarski teren prav nič ne zaostaja za drugimi planinami. Tega so se zavedli avstrijski smučarji iz Lipnice, Arveža in Lučan. V nemško šolo pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu so postavili 25 postelj in trening ob naši meji je v polnem teku. Zanimalo bi nas, če je to zgolj športna podjetnost ali pa tudi . . Vederemo! Sv. Anton v Slov. goricah. V četrtek smo položili k večnemu počitku vzornega učenca 4. razreda osnov- SIMO Orafski:--, Samo še petek in soboto prvovrstna 100% nemško govoreča veseloigra KRČMARJEVE HČERE. Henny Porten, Fritz Kampers. Union: Od ii hote dalje: 100% nemško govoreča zvočna opereta MOŽICL Max Ilansen. Po istoimenki opereti (Der Hampelman . Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19,. 21. url: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19 in 21. uri Predprodaia dnevno: od 10: do 12. are na blaealni. XXVI APOLO KINO; Soboto in nedeljo 3 MUŠKETIRJI Douglas Fairbainks. borbe za ljubljeno ženo in končne resignacije. Ostale manjše uloge, zlasti ona Anine prijateljice Marije (gdč. Savinova) in njene sestre (gdč. Ema Starčeva), so bile v polnem skladu s celoto in treba režiji g. Joška Koviča, ki je igro tudi prevedel, priznati velik uspeh. To je pokazalo tudi občinstvo ob koncu vsakega dejama. Ni dvoma, drama »Karol in Ana« je ena najlepših kreacij letošnje sezone. V. S. Olepševalno in tujsko-prometno društvo za Maribor in okolico ima svojo redno letno glavno skupščino v soboto, dne 28. februarja ob 20. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo društvenega odbora. 2. Poročilo preglednikov računov in skle panje o absolutoriju. 3. Volitev 2 računskih preglednikov. 4. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se bo glavna skupščina v smislu § 8. društvenih pravil vršila pol ure pozneje ter je sklepčna ob vsakem številu udeležencev. Olepševalno društvo v Studencih ima v nedeljo, 22. t. m. ob 10. uri v lokalu gosp. Špurej svoj letni občni zbor, na katerega se članstvo uljudno vabi! Zlasti se apelira tudi na studenške posestnike, da se zborovanja udeležijo, pristopijo kot Člani in s tem podprejo mlado društvo. ' Ob odprtem grobu sta se od Ivančka poslovila v ganljivih besedah domači župnik in veroučitelj g. Franc Škof, imenom učiteljstva g. Klemenčič, pevsko društvo pa mu je zapelo v zadnje slovo. Bodi vrlemu učencu lahka domača slovenska zemljica! — Po pustu. Vsako nedeljo zabavni koncert s posebnimi točkami v hotelu Halbvvidl. Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu se radi velikega zanimanja vinogradnikov ponovi v sredo, dne 4. marca na banovinski vinarski in sadjarski šoii v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Dvodnevni sadjarski tečaj za sajenje, oskrbo in precepljanje sadnega drevja se bo vršil 2. in 3. marca na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8. —12. in od 14. do 18. Tečaj je brezplačen. — Koncert in predvajanje Nora-radlo aparata v soboto popoldne v ¥a£iki Kavarni. Zmerne kavarniške cene — klasična in moderna godba. 483 Cenjene odjemalce, njih prijatelje in znance vljudno vabimo na poskusno kuhanje caja, katero se bo vršilo v petek, dne 20. februarja popoldne in v soboto, dne 21. februarja celi dan v podružnici MARIBOR. Gosposka ul. 7. Se priporoča z odličnim spoštovanimi JULIO MEINL, d. d. Zastrupljenje z lizolom. V Vrazovi ulici 3 so danes krog pol 11. našli 35!etno železničarjevo ženo Marijo 2. onesveščeno pod znaki zastrupljenja. Ugotovili so zastrupljenje z lizolom; naj-brže v samomorilnem namenil. Prepeljali so jo v bolnico. — Zopet nesrečni noži Včeraj popoldne je prišel v bolnico 27 letni posestnik in zidar Anton Kreft z razrezano levo roko s prošnjo, da ga sprejmejo v bolnico. O vzrokih svoje poškodbe je izpovedal sledeče: »Skupaj s svojim svakom Gregorjem Kavčičem je šel domu. Na poti sva se sprla radi nekih domačih stvari. Beseda je dala besedo in končno sva se stepla. Med pretepom je Grega potegnil nož ter mi razrezal levo roko.« — Ponesrečenca, ki ima precejšnje poškodbe, so sprejeli v, bolnico. — Avtoklub — sekcija Maribor. Občni zbor (VI. redna glavna skupščina) Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, sekcija Maribor, se bo vršil v nedeljo, dne 22. februarja, ob 10. predpoldne v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru. Bolniška blagajna samostojnih trgovce* v Mariboru ima jutri zvečer ob 20. uri v hotel« »Orel« svoj letošnji občni zbor. — Smuške tekme v Bohinju. Udeleženci iz Maribora odhajajo Iz Maribora z večernim rednim potniškim vlakom ob 21. uri 50 min. Za mariborske udeležence se dostavijo posebni ojačilni vozovi, ki tečejo iz Maribora direktno do Bistrice, Boh. jez. Njihov povratek se izvrši takisto v direktnih vozovih do Maribora, z odhodom iz Bistrice Boh. jez. ob 18. uri, odn. ob 20. uri 22. trn. Pojedina klobas s koncertom v nedeljo 22. v Gambrinovl dvorani. Plesne vaje nadaljuje Turistični klub, »Triglav« vsako sredo in soboto v mali dvorani Narodnega doma. Prva vaja soboto ob 20. 99 ZRS IV •i - največji zračni orjak AMERIKANCI BODO POTOLKLI ZEPPELINA. - NA ZRAKOPLOVU PROSTORA ZA 5 AEROPLANOV. V Zedinjenih državah gradijo nov mor-narički zrakoplov »ZRS IV«, ki bo stal nad 15 milijonov dolarjev. To bo največ-ii zrakoplovni orjak, ki ga je sploh ke-daj zgradila človeška roka. »Zeppelin« je v primeri s tem velikanom kakor igrača, ki bi se lahko skoraj skrila pod trupom »ZRS IV«. Kaka je razlika med obema zračnima kolosoma, naj pokaže sledeče razmerje med enim in drugim zrakoplovom. Grof Zeppelin: Prostornina plina 105.500 kub. met., dolžina 235.5 m, največji premer 30.5 m, največja višina 33.5 m, nosilnost pri heliju 84.5 ton, število motorjev 5, skupna sila strojev 2.650 HP, največja hitrost 128 ckm na uro, največji akcijski radius 11.250 km. ZRS IV«: Prostornina plina 184.000 kub. met., dolžina 239.3 metrov, največji premer 40.5 m, največja višina 44.7 m, nosilnost pri heliju 182.5 ton, število motorjev 8, skupna sila strojev 4.480 HP, največja brzina 134 km na uro, največji akcijski radius 17.000 km. ' Čeravno ima ZRS IV skoraj dvakratno 'množino plina, je le za 3.80 m daljši od Zeppelina. Najvažnejše pri konstrukciji tega zrakoplova je seveda uporaba heli-'ferki-je negorljiv in tako preprečuje vsakršno požarno katastrofo. Zato so lahko nameščeni motorji tudi v notranjosti zrakoplova, dočim so morale biti dosedaj motorne gondole izven trupa; na ta nov način je seveda mogoča boljša zveza med motorji in prostori za naivigacijo. Izven trupa se nahajajo samo prope- lerji, ki se gibljejo s pomočjo posebnih naprav, ki potekajo od motorjev do njih. Nadaljnja prednost je možnost premeščanja motorjev. S pomočjo tega genijal-nega izuma je mogoče prestaviti propeler v katerikoli položaj popolnega kroga; s tem pa se prištedi na plinu in bremenu. Topli plini tečejo skozi hladilnik, ki manjša njih temperaturo. Na ta način segreti zrak je napeljan v kabine zrakoplova in jih segreva. Neuporabljeni plini prehajajo v kondenzator, odtok pa v zunanji ovoj trupa, kjer se zbirajo v nabi-rališča, ki so nameščena po dolžini trupa tako. da nastaja kljub ogromni površini le majhen upor. Izločena voda na spodnji strani kondenzatorja se s pomočjo cevi spravlja v prostore za bremena. Najbolj čudovit pri tej zračni ladji je prostor za aeroplane. Na prvi tretjini spodnjega trupa je 23 metrov dolg in 18 metrov širok prostor, ki brez vsega sprejme 5 aeroplanov. Ko mora kak aero-p!an odleteti, se pritrdi na trapez in spusti skozi odprtino na dnu skladišča. Pri povratku aeroplana imata zrakoplov in aeroplan isto brzino 60 km na uro; aero-pian leti pod trupom tako dolgo, dokler se ne obesi s kavlji na trapez, s katerim ga nato potegnejo v shrambo. Konstrukcija novega zrakoplova je urejena tako, na ga je mogoče uporabiti pri najmanjših izpremembah že kot prometni zrakoplov s prostorom za 100 oseb. Vendar bo služil ZRS IV le v vojaške svrhe. Pouratek k nememu filmu Nepomljiv uspeh je doživela 2. t. m. premijera Chaplinovega filma »City Lights« (Mestne luči) v Los Angelesu, v Spori Mariborčani na mednarodnih smuškil-tekmah v Bohinj. Priprave za bohinjsko olimpijado Kaliforniji Ogromna množica ljudi je na- I ^konc? SET po nila velikanski kino, v katerem so ze Valcev so zaključene in se je prijavilo dolgo pričakovali premijero novega Cha- okroglo 100 tekmovalcev. Od maribor-phnovega mojsterskega dela. Le mah del skih smučarjev so se prijavili p,^0 . mase je mogel dobiti prostor, ostali pa|žek> Dolinšek Pavel in Dolinšek Mirko (SPD Maribor-Ruše). Vremenska poročila iz Pohorja z dne 19. II. 1931. 1. Mariborska koča: Temp. —3“ C, 100 cm novega snega na stari podlagi, oblačno, sneg suh, sankališče uporabno. so morali čakati pred vhodom. Toliko je biio sveta, da so morale cele čete cisicv narejati pot filmskim zvezdam iz HoIIywooda in omogočati red. Kdor ni prišel nekoliko ur pred pričetkom in ni imel rezerviranega prostora, temu je masa, ki je prekinila vas promet, popol noma onemogočila dostco k vhodu. Po-1 2. Ruška koča: isto, sankališče uporabno leg filmskih zvezd so prišli k premijeri | do Ruš. tudi vsi znamenitejši filmski umetniki iz IIollywooda. Prišel je tudi sam Charlie Chaplin, ki ga je sprejela množica z ur-nebesnim vzklikanjem, nu ustavila vozilo ter ga hotela na ramenih odnesti v kino. S težavo se je izmuznil Chaplin iz rok svojih oboževalcev in srečno dospel do vhoda. Nikakor pa se ni to posrečilo filmskim divam Dolores del Rio, Mary Pickford, Gloriji Lwanson in Marion Ni- 3. Hlebov dom na Smolniku: temp. —2’ C, 80 cm novega suhega snega na star; podlagi, oblačno, mirno, sankališče u-porabno do vasi Smolnik. 4. Klopni vrh: temp. —4“ C, nad 100 cm novega suhega snega, oblačno, mirno. 5. Zavetišče pod Jezerskim vrhom: temp. —5° C, 120 cm novega suhega snega na stari podlagi, mirno, oblačno. ... t , Izgledi za nedeljo povsod zelo dobri, xon. Masa ni prepustila avtomooilov in sit;uka ugodna. Do vseh koč vodi izga-je morala intervenirati policija na ko- I ženn nrictnn rin »n pol odst. Diamant za 25 milijonov dinarjev. Na dijamantnih poljih zapadnega inmsvaala so nedavno našli dijamant, težek 200 karatov. Je eden največjih doslej znanih dijamantov,, večji nego prosluli Kohinoor iz angleškega kronskega zaklada in večji nego Orlov in Južna Zvezda. Strokovnjaki ga cene na 25 milijonov dinarjev. publike, nego bo tudi publiko drugih »on- p|g.e v Oberhofi, sklenjeno. Leto~1932 tmentov. .Jato se lahko pnčakn.e, da bo- bodo ,ekme 5|^ do film »City Light« v bližnjih mesecih . ,, A , . : j • i* u im -u i. -i m d Ampezzo. Ostale mednarodne tek- predvajali po vseh velikih centrih sveta. se bodo vršj|e Kolosalen uspeh Chaplinovega novega ru olimpijskih j filma je vznemiril tudi filmska podjetja v HolIywoodu. Njih manažerji se trudi- Najboljši teniški igralci 1930 v USA jo na vse kriplje, da bi ublažili odmev I so| L John Doeg, 2. Frank Schields, 3. uspeha Chaplinove premijere in, da bi Wi!mer Allison, 4. Sidney Wood, 5. CH-zmanjšali važnost izjav filmskih strokov- fford Sutter, 6. Gregory Mangin, 7. Ge-njakov in kritikov. Pravijo, da se mora °rge Lotti. Tilden ni na listi najboljših jjripisovati uspeh »City Lightsa« le Cha- teniških igralcev, ker je prešel k profe-plinovi ženijalnosti, torej nekemu slučaj- sijonalcem. Helen Wils pravtako ne, ker »emu pojavu, kateremu se še ne more ni nastopila v državnem prvenstvu. a' ^ N°v svetovni rekord v dviganju uteži. TZ ^ *ovorecfa llraMa> k' ni Pri francoskih težkoatletskih prven- ^ i ‘, ^e!\ talentiranosti stvifj je L,0Uis Hostin postavil nov sve- igra.cev, da si pridobi naklonjenost siro- tovni rekord v srednjetežki kategoriji .11 sojev, takor je to pri nemem filmu. Le dvigal z obojeročnim sunkom 153 kg • ,ia,r ap Je a *City Lights« jn s tem povišal rekord, ki je znašal do-tri leta. rilm je izdelan po Chaplinovi secjaj 159 50 zamisli in režiji, pa tudi financiral ga je sam. Produkcija filma je stala povprečno 750 tisoč dolarjev (42 milijonov Din). I ^2 let prCJUČK ZQ otok Vsebina filma je zelo enostavna. Neki brezdomec (Chaplin) brez svojcev, ki Nedavno je bila končana zanimiva prenočuje tam, kamor ga zanese usoda, pravda, ki se je vlekla 22 let: 1250 km se je zaljubil v krasno mladenko, pro- od zapadne obale Meksike je v Pacifiku dajalko cvetja. Ona je slepa, ali to nika- majhen otok Clipperton, popolnoma pokor ne zmanjša ljubezen potepuha za krit s ptičjim gnojem in z bogatimi le-njegov ideal. Vlogo slepe deklice je igra- žišči fosfata. Otok je pomemben radi te-la nova filmska .zvezda Virginia Cher-1 ga, ker leži na črti od Panamskega pre rili. V filmu nastopa tudi neki milijonar, kopa do pacifičnega otočja in je zelo pri ki omogoči Chaplinu ustvariti si njegov praven, da služi za pristanke v zračnem ljubavni sen. prometu preko Pacifika ter bi v tej last* Po premijeri je izjavil Chaplin, da je nosti igral veliko vlogo. Sredi minulega sedaj popolnoma prepričan, da bo za- stoletja je neki francoski trgovec z orož* vladal nad svetom zopet nemi film, a te- jeni iz Le Havra predlagal francoski daj za vedno. vladi, naj otok anektira, njemu pa da Premijeri je prisostvoval med ostali- koncesijo za izkoriščanje fosfatnih zalog, mi gosti kot Chaplinov gost dr. Einstein, Dne 17. novembra 1858. je francoska ki je bil seveda tudi navdušen nad veli- vojna ladja v imenu Francije zasedla kim uspehom. | oto.lc Clipperton. Kasneje so se tam na- selili državljani iz Zedinjenih držav ter izvesili amerikansiko zastavo. Francija je izvršila demaršo in Zedinjene države so priznale, da je Francija prvi lastnik otoka. Med tem pa je Meksika poslala na moliere in bIagos!ou!!e ia zemlja Pariški nadškof se je trdovratno upi ral, da bi bil Moliere pokopan v blago-1 Clipperton vojno ladjo in anektirala otok. slovljeni zemlji. Vztrajal je pri svojem Po dolgih pogajanjih sem in tja sta sc odporu ce'o potem, ko ga je skušal kralj končno Francija in Meksika zedinili, da Ludovik XIV. osebno pregovoriti k po- naj italijanski ikralj, po proučitvi aktov, pustljivbsti. razsodi o končni pripadnosti otoka. Ne- Končno ga je vprašal kralj, kako glo- davno pa je italijanski poslanik v Pari« boko sega blagoslovljena zemlja. Nad- zu grof Manzori prišel v Qimi d’ Or$ay škof je, nekoliko v zadregi, odgovoril: in sporočil francoskemu zunanjemu mi-»Osem čevljev, Veličanstvo!« »No, po- nistru Briandu, da je italijanski kralj kol tem pa naj se za Moliera izkoplje grob razsodnik med Francijo in Meksiko pc 12 čevljev globoko«, ie iedrnato odvrnil I proučitvi vseh spisov otok Clipperton v kralj, i Pacifiku končno prisodil Franciji. VL ftw—m V senci 71 Tribulet se je odkril in vprašal z resnim glasom: .. »Mir bodi z vami. AH je pustil tudi tukaj kralj Prane svojo sled, da vidim takšno žalost?« Lantne se je zdrznil. »Kralja ni bilo tu,« je odgovoril, »toda po njegovi krivdi se je zgodila nesreča, ki nas Je zadela.« Tribulet je napravil sočutno gesto in sledil Manfredu, ki ga je odvedel v sosedno sobo. Mladi mož mu je pokazal stol in ga vprašal: «Gospod, ali mi izvolite povedati, kdo ste?« Tribulet je vneto opazoval Manfredove poteze. Tak Je torej mož, ki ga ljubi Žileta! Deset let življenja bi bil dal v tistem trenotku, da bi mu videl v dno srca, ugenil njegove misli, spoznal njegovo življenje in značaj. In vse svoje poznanje ljudi, ves svoj proroški dar, ki si ga je bil prilastil v občevanju s tolikimi raznimi lici, je napel, hoteč presoditi Manfreda z enim samim pogledom. V njegovih trdnih in prostodušno odprtih očeh je či-tal pogum in odločnost, na širokem čelu razumnost, v njegovem smehljaju dobroto; in široke, mogočno sopeče prsi so mu pričale, da je ta mož hraber kakor lev. Manfred je bi! dovršena slika kavalirja v najboljšem zmislu tiste dobe. Življenje, ki ga je dotlej živel, je bilo spravilo jed-va malce trdosti v njegov pogled. In tudi to malce tr-deničevo srce v nežnem genotju. Imel je moško eleganco dosti je izginilo takoj, kakor hitro je vztrepetalo mla-in gibčnost človeka, veščega vseh bojevitih telesnih vaj, toda umnost, ki je žarela v njegovih bistrih očeh, ga je razlikovala daleko od vseh nasilnežev tiste dobe. Žlahtna preprostost vseh gibov in kretenj je delala, da je moral človek čutiti do njega že v prvem trenotku uajgorkejšo simpatijo. Potrpežljivo, dasi ne. brez zadrege, je prenašal Manfred zvedavi in vneti pogled, s katerim ga je motril Tribulet. »Gospod,« je povzel nazadnje z glasom, ki je pričal o začenjajoči se jezi, »ni mofa navada, da bi se dajal ogledovati tako natanko, kakor zdaj vi ogledujete mojo osebo. Naj bodo vzroki vaše radovednosti kakršnikoli opozarjam vas, da mi povejte kdo ste! Meni je ime Manfred; drugega imena žalibog ne vem. Kako je ime, vam gospod?« Tribulet je odgovoril počasi: »Meni, gospod, je ime Ziletin oče. —« Manfred je prebledel kakor zid. Komaj se je premagal, da ni vzkriknil. Njegove roke so se iztegnile v instinktivni gesti kdovekam. Toda istočasno se je uprlo v njem vse njegovo sovraštvo in vsa njegova ljubezen — vsa njegova bolest. Slika kralja, objemajočega Zileto, mu je šinila mimo oči. In odgovoril je ledeno hladno: »Velika čast mi je spoznati očeta kraljeve prl-lež .. .« »Nesrečneži Ne izrecite bogokletne besede!« je zagrmel Tribulet, Vzravnal se je bil kakor sveča, roke so mu trepetale, in ves njegov obraz je bil ožarjen z mogočnim, posebnim dostojanstvom. »Daj vam Bog,« je dodal, »da ne bi plakali krvavih solz zaradi te ostudne sumnje, ki ste jo vrgli na najči- stejšega otroka... Z Bogom, gospod... Motil sem se... Oprostite...!« Obrnil se je proti vratom. Toda Manfred je skočil pokonci in planil med njega in med izhod. Prijel ga je za roke in zaječal s sikajočim glasom, strtim od razburjenosti: »Kaj pravite? Kaj pravite? »Pravim, da obrekujete nedolžnost lilije...« »VI pravite, da Zlleta ni kraljeva! Povejte še enkrat! Oh, usmilite se, povejte... ponovite mi to!... Potrdite mi... prisezite mi!« »Pravim vam, da je Zileta neomadeževana čistost sama... Manfred je zakričal na ves glas in poklical Lant-neja. Prijatelj je pritekel in vprašal: »Kaj pa je, za božjo voljo?« In preteče je pogledal Tribuleta. A Manfred se mu je vrgel v naročje: »Kaj je, brate! Kaj je! To je, da sem.jo sumil po krivici... to je, da sem podla duša... in da še svoje žive dni nisem bil tako srečen, kakor v tem trenotku...« »Brat,« je rekel Lantne resnobno, »srečen sem s tabo vred...« Vzvišene so bile njegove besede v takšnem trenotku. Zakaj dva koraka od njega je ihtela njegova obo-ževanka, ne da bi ji bil mogel dati le kapljico resnične tolažbe... Manfred se je vrnil k Tribuletu in ga prijel za roke: »Ali je v Luvru?« »Ni je več tam! Ugrabili so jo...« »Ugrabili!« Manfred je vztrepetal, ko je slišal to novico. »Kdo? In kdaj?« »Kdaj? Pred tremi dnevi... Kdo, tega ne vem. Izprva sem sumil kralja... toda zadobil sem prepričanje, da vsaj ta zločin ne pade na njegovo vest...« »Ugrabili! Ugrabili!« je mrmral Manfred, izpreha-jaje se razburjeno semtertja. »Oh, našel jo bom! In jaz sem jo sumil! O, jaz podla duša! Da, da, našel jo bom, makar če bi moral zapaliti in okrvaviti ves Pa- riz ...« Nato se je vrnil zdajci k Tribuletu: »A zakaj ste mi prišli pravit to... meni!« »Zato, ker mi je ona govorila o vas!« »Ona vam je pravila o meni!« je zajecljal Man- fred. »Da... plakala je...« »Povejte, oh povejte vse!« »Plakala je, češ, da je ne ljubite... da jo zaničujete ...« »O, vse moči peklenske! Jaz da je ne ljubim! In vi pravite, da je plakala? AH, potem... potem...« »No, da, res je,« je rekel Tribulet nežno. Trenotek nato je ležal Manfred v Tribuletovem objemu, jecljaje brezzvezne besede, nazivaje se njegovega sina in njega svojega očeta, z eno besedo, po-čenjaje vse tiste navdušene norosti, ki jih je zmožen človek le enkrat v svojem življenju... ob tisti brez-primerni uri, ko preskoči iz obupa, da ni ljubljen, mahoma v gotovost, da je! Ko so se pomirili ti srčni izlivi, se je zaokrenll razgovor v točnejšo in podjetnejšo smer. Lantne se je hotel umakniti k nesrečnima ženskama. Toda Manfred ga je zadržal, rekoč: »Brate, oprosti mi ta trenotek sebičnega veselja ... Ne smel bi se veseliti... toda to, kar sem izvedel, je bilo močnejše od mene...« »Če te ne bi radostila sreča, ki tl je dana, bi tudi ne imel srca, da moreš čutiti z menoj, gorje, ki me je doletelo,« mu je odgovoril Lantne. »Kakšno je to gorje?« je vprašal Tribulet sočutno. »Takšnole,« je dejal Manfred. »Moj prijatelj — moj brat — Lantne ljubi hčerko slavnega Štefana Doleta.« »Tiskarja?« »Da, on ljubi njegovo hčerko, in ona ljubi njega. Že je bilo določeno, da naj kmalu združi zakon ljubimca, ki se čutita ustvarjena drug za drugega za vse življenje. Zdajci pa se je zgodilo Doletovi družini strašna katastrofa... Velikega moža, očeta prijateljeve zaročenke, so aretirali in vrgli v Konsjeržirijo vsled lopovske, lažnjive ovadbe španjolskega meniha...« »Ignacija Lojole!« je vzkliknil Tribulet. »Da. Kako veste, da je bil on?« »Neki dan sem bil v kraljevem kabinetu...« »Bili ste v kraljevem kabinetu? ,..« ga je prekinil Lantne presenečen. »To se vam zdi čudno, kaj ne da? Res je čudno, ker nisem niti plemič, niti služabnik Njeg. Veličanstva... Več sem kakor to, in hkrati manj od tega...« »Izrazite se jasneje, prosim vas,« je dejal Manfred, ki se je tudi zavzel nad trpkostjo Tribuletovega glasu. Nastopil je trenotek jedva čutnega obotavljanja/ nato se je Tribulet bridko nasmehnil in povzel: »Gospoda, tisti dan sem bil zato v kraljevem kabinetu, ker so me klicali tjakaj vsak dan moji opravki kot dvorni norec Njegovega Veličanstva!« »Tribulet!« sta vzkliknila mlada moža. In nehote je zazvenela v njunem glasu nekakšna radovednost in antipatija. »Da,« je rekel Tribulet in dvignil glavo. »To ime r meni menda sleherno nizkost in zlobo. Ne tajita mi . prijatelja mlada. Moje ime vaju plaši, in gotovo aita v tem trenotku: To je torej podli norec, ki se ni bal zagreniti neštetih življenj s pikrimi šalami, samo da je pripravljal svojega kralja v smeh. Toda bogme, gospoda, vidva ne veste, koliko neznanih bo« lečin se je skrivalo v mojem rezkem grohotu.« »Saj vas ne sodiva,« je rekel Lantne prijazno, Tribulet je zmajal z glavo in se obrnil k Manfredu »Pomirite se,« je dejal smehljaje, »in ne bojte sa, ker sem vam rekel pravkar, da sem Žiletin oče. To je, veste, samo tako — rečeno! Resnica pa je drugačno. Leta in leta sem ji sicer posvečal vso vdanost in Uoi bežen, ki jo premore moje srce, toda Žileta ni moja hči.« »Gospod,« je dejal Manfred, globoko ganjen poj teh besedah, »kdorkoli ste, bodite blagoslovljeni zaradi neizprosnega veselja, ki mi ga prinašate; kdorkoli ste, rad vas imam, ker ljubite Žileto! Kaj me briga vaše ime in vaša služba; plemenit človek ste, in to zadošča mojemu prijatelju in meni.« »Torej so še ljudje na svetu, ki jih ni pokvarihf laž in se jih hudobija ni doteknila s svojim! nečistim! krili!« je vzkliknil Tribulet. In pomolil je rolke mladeničema, ki sta jih stisnite z gorko simpatijo. »Kje sem že bil?« je povzel Tribulet in si potega# z roko preko Čela. »Časa ne smemo gabiti.« »Rekli ste, da ste bili nekega dne v kraljevem kabinetu.«' »Ah da, javili so gospoda De Lojolo. Kralj mi k namignil, da naj se umaknem. Toda jaz sem imel raznovrstne vzroke, da sem pazil na vsako kraljevo besedo in gesto, kajti — to je bilo tretji dan po dogodku ob Trahoarskem zidu.« Manfred se je zdrznil. (Nadaljevanje prih.) ZASTOPNIKU, kateri je v papirni stroki dobro vpeljan, nudim lep zaslužek. Rudolf Smolej, »Papir«, iVlarlbor, Ruška cesta 2. 485 Premog Iz Belokrajlne prodam 100 kg Din 30.—, Meljska cesta 41. 480 Spalne sobe, politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48. 3106 Lep lokal se odda takoj Uprava hiš Pok. zavoda, Maribor, Kralja Petra trg. 471 NaiceneJSI nakup OTROŠKE NOGAVICE od Din S.- naprej; NOOAVICE Z OBROBKOM (Haferl-Meke") Od Oin 10.- naprej; MOŠKE NOGAVICE od Din 4.50 naprej; DAMSKE NOOAVICE od Din 7.- naprej; DAMSKE FLOR-NOGAVICE od Din 12— na-prei; DAMSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 18.- naprej; SVILENE NOGAVICE In NOOAVICE Iz UMETNE SVILE v vseh barvah in cenah: SPODNJE MAJICE od Din 15.— do 25.— po velikosti; SPODNJE HLAČE od Din 15— naprej: SVETERJI ZA OTROKE od dinarjev 35.- naprej; SVETERJI ZA DAME od dinarjev 60— naprej; PLETENE DAMSKE OBLEKE od dinarjev 200— naprej; DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14.— naprej; MOŠKE ROKAVICE od Din 16.— naprej Itd. — Vrhu tega naivečja Izbira trikotaž, pletenin, perila, kravat, ovratnikov, vezenin, čipk. svilenih trakov, toaletnih potrebščin, narlumerlle po zelo nizkih cenah. Oaloše od Din 110.— naprej, snežne čevlje od Din 95.— naprej. — Lastna pletama In predtlskartio! — Prevzame entlanje. ažuriranie la vezenjel ■HaporUia hlia LIINA« Maribor, Aleksandrova «. ll Lepo prazno sobo takoj oddam. Koroška cesta 41. 268 Prodajalko. ki je zmožna tudi pisarniških poslov sprejmem takoj. Ponudbe na upravo pod šifro »Dober nastop*-. 269 Opremljeno sobico s prostim vhodom oddam. Tržaška cesta 20 I. vrata 4. 467 Trgovskega pomočnika mlajšega takoj sprejmem. Biti mora predvsem priden in delavoljen. Ponudbe z navedbo plače na S. Gera-tič, Sv. Lovrenc na Poh. 464 Trgovskega slugo s šoferskim izpitom in dobrimi čevali sprejme Jakob Lah, Gl trg 2. Izgubila sojo mlada psica Foxterrier s črno liso. Sporočilo proti nagradi, Trdinova ulica 7, Melje. Inserlralte v „Večernlku“ Sanatorij v Mariboru Gosposka ul. 49. Telefon 2358. Lastnik In vodja i primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo Sanatorij Je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran. kostnih In sklepnih vnetij; tonlza* torjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; dlatermijo za elek • trično pregrevanje In električno izžiga -nje: žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnetja; »enterocleaner«-jem za notranje^ črevesne kopeli pri zapeki. napihovanju ln za splošni telesni podvig. Cene zmerne! 1117 ♦ Konzorcij »Jutra« v. Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In MftdollU PRAN BROZOVIČ v MatjltM^u. Tilka ^Mariborska Uskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA I “ "