Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. PoStno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. S.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, 'la strani Din 250.—, '/» strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Kakšne te to vstajenje?
Celjski list za nemško narodno manjšino v dravski banovini »Deutsche Zeitung« ne more tudi pod novim uredništvom krotiti svoje prekipevajoče navdušenosti za hitlerizem. ¡V velikonočni številki objavlja uvodni članek pod naslovom »Nemška Velika noč«. V njem piše med drugim: »Praznujemo velikonočni praznik 1933 kot čas nemškega vstajenja. Kar se danes dogaja v Nemčiji, ni sprememba vlade, ni zmaga strankarsko-politične opozicije, ni prišlo do oblasti to, kar je vladalo do 1918, torej ni reakcija in restavracija (vzpostavitev). Kaj pa je? Novo razdobje nemškega človeka začenja. Odpira s- novo poglavje v zgodovini nemškega ljudstva. Nastaje nekaj novega, kar dobiva iz megle pri-hodnjosti obrise, obliko in barvo. Stojimo ob začetku spremembe Evrope.« Celjski nemški list sicer poudarja, da je cilj, ki si ga je postavila narodno-socialistična stranka, ter sredstva in metode, ki se jih poslužuje, notranjepolitična zadeva nemške države. Dostavlja pa to-le: »Kar pa se nas tiče kot vprašanje življenja in smrti, je notranja prenovitev našega ljudstva, tista velika duhovna sprememba celokupnega nemškega ljudstva, katere je zavestno ali nezavestno, brez ozira na politiko, deležen vsak, ki mu teče nemška kri po žilah in ki govori nemški jezik.«
V velikonočni prilogi se list z istim predmetom peča kar v dveh člankih. V prvem članku vzklika: »Še nikdar niso zveneli velikonočni zvonovi jasnejše in radostnejše v naše uho kot v tem letu in še nikdar niso našega srca tako osvobodili skrbi. Saj ima praznik vstajenja za nas dvojni pomen: nemški človek je vstal! Kje je nemško srce, ki ne bi zabrnelo v vročem veselju in navdušenju, ki bi mirno in brezbrižno utripalo v dneh nemškega pre-rojenja? Vsi, moški in ženske, smo globoko prešinjeni od +ega velikanskega dogodka, od resnično nemške Velike noči 1933. In mi vsi se zahvalimo tistemu Edinemu, od Boga izvoljenemu, ki nam jo je podelil, nemškemu kanclerju Adolfu Hitlerju! Naša zahvala pa je enodušna, plamteča izpoved nemšt-va zdaj in vekomaj!« Drugi članek slične vsebine pa se konča z Wurmbo-vo nemško-nacionalno pesmijo, ki v zadnji kitici tako-le opominja in vzpodbuja: »Bodi nemški — bodi smel! Kar je prava germanska kri, se tudi hudi-
ča ne boji! Pravi nemški pogum te dela velikega, svobodnega!«
Ta pesem jasno izpričuje, v čem je pravzaprav to nemško vstajenje, to notranje prenovljenje nemškega ljudstva, ta velika duhovna sprememba. Vstala je nemškonacionalna drznost, ki se tudi hudiča ne boji, ki se ne briga za pravo in pravico, ki prezira božjo in človeško postavo, ki v svojem drznem pohlepu zadivja celo mimo hudiča ter gre, če treba, preko njega in dalje od njega. To je prenovljenje nemškega ljudstva v duhu starega germanskega poganstva. Značilno je za navedene članke celjskega nemško-nacionalnega lista, da nikjer ne razpravljajo o vstajenju Jezusa Kristusa, našega Zveličarja, in njegovem pomenu za vse ljudi in vse narode, tudi za nemški narod. Ne, o tem ni tam niti besede. Ne vzklika se: »Kristus je vstal, radujmp se!« Zmagoslavni nem-ško-nacionalni vzklik še glasi: »Nemec je vstal! Nemška Velika noč je to!« Na drugem mestu objavljamo, kakšen bogokleten zločin so narodni socialisti v Lincu storili, na najbolj ošaben in podel način, ki je sploh mo-•?oč, zasmehujoč Kristusa in stavljajoč Hitlerja nad Njega! Ali je v tem tisti nemški pogum, ki dela velikega ter svobodnega, tista smelost, ki zadivja celo mimo hudiča in preko njega?
In tista velika duhovna sprememba, ki se je baje izvršila med nemškim ljudstvom, kakšna pa je? Mar li vlada v Nemčiji duh resnice in svobode, duh krščanske kulture in mednarodne spravijivosti? V Nemčiji vlada brutalna (sirova) sila. Na Bavarskem so od
9. marca do 5. aprila aretirali nad 5400 ljudi. V celi Nemčiji pa je zaprtih nad 130.000 oseb. To je vendar zapiranje, ne pa osvobojenje in vstajenje. Novi duh se ubija ljudem v glavo s pendre-ki in puškinimi kopiti. Kar le količkaj nasprotuje nemškonacionalnemu mišljenju in stremljenju, mora na kolena, dobiva batine ter stoka v ječah. Z uprav prusaško brezobzirnostjo se je Nemčiji vsilila centralizacija, kakršne ta država nikdar ni imela in ki nepru-ske dežele vklepa v spone prusaštva. Kar pa se tiče napovedi celjskega nemško-nacionalnega lista: »Stojimo ob začetku spremembe Evrope«, je to velikanska nemško-nacionalna samo-prevara ali pa zavestno prevaranje ljudstva. Evropa ima v sebi toliko samozavesti in tudi moči, da bo v kali zatrla vsak poskus hitlerizma, da bi se politična oblika Evrope in njenih sedanjih držav spremenila po zahtevah nemškega in magari tudi z njim zvezanega italijanskega fašizma. V tem oziru je prišel veliki teden iz Anglije za hilterizem prav značilen in pomenljiv memento. Znamenita angleška ds -žavnika Churchill in Chamberlain s; označila sedanje stanje v Nemčiji k. novo izdajo starega prusaštva z dodatkom divjaštva ter izjavila, da bi -tanska država ne more niti trenuti misliti na to, da bi padla pred Hitle -jem ali pa pred silo sploh na kolen V interesu nemškega nacionalizma v Nemčiji in izven Nemčije bi bilo, da tega odločnega mementa kulturne Evrope ne presliši, ker mu sicer preti nevarnost, da bo leto osorej obhajal ne zmagoslavno nemško Veliko noč, marveč samo Veliki teden, ki ga bo nemškemu ljudstvu naložil pogansko usmerjeni nemški nacionalizem pod prusaškim vodstvom.
Napeto razmerje med Anglijo in Rusijo. Dne 18. aprila je bila razglašena v Moskvi razsodba v procesu proti angleškim inženjerjem in večjemu številu sovjetskih državljanov radi vohunstva in gospodarske sabotaže. Sodišče je obsodilo glavnega obtoženca inž. Angleža Thorntona na 3 leta ječe, inž. Macdonalda, ki je priznal svojo krivdo, na 2 leti, inženj. Monkhouse, Nordvvall in Kušni pa so bili obsojeni na izgnanstvo iz sovjetske Rusije. Inž. Gregoryja je sodišče oprostilo, Ruski
obtoženci so dobili vsak pa 10 let težke ječe. Kljub nepričakovano mili obsodbi je Anglija v zaščito angleških državljanov v Rusiji objavila poseben razglas angleškega kralja na narod, ki vsebuje zakon o prepovedi uvoza sovjetskega blaga. Prepoved stopi v veljavo 7 dni po objavi, da se na ta način omogoči prevzem blaga, ki je že na potu v Anglijo.
Ameriške Združene države so prepovedale izvoz zlata in ukinile zlato podlago svojemu denarju.
Japonsko prodiranje na Kitajskem. Japonske čete bodo v najkrajšem času zasedle nekdanjo kitajsko prestolico Peking. Nikakor se ne smemo čuditi, da so Japonci v zadnjem času dosegli
napram kitajskim četam tolike uspehe. Kitajska kot taka je v popolnem razsulu in njena poguba so posamezni generali. General Čansuljan v Pekingu je med tem, ko se je njegova vojska borila v Dželiolu, gledal le na to, kako bi spravil na varno v Ameriko svoje milijarde in svoj ogromni harem ter dragocenosti. Ostali generali so storili po večini isto, poveljniki v Džeholu samem pa so se Japoncem enostavno predali. Peking je padel Japoncem igraje v roke. Prebivalstvo po veliki večini japonsko napredovanje po-
Narodni socialisti — bogokletniki.
Katoliški list v Lincu na Gornjem Avstrijskem »Linzer Volksblatt« poroča naslednji slučaj: »Kakšen duh in kakšno mišljenje vlada v narodno-sociali-stičnih krogih, dokazuje naslednji dogodek, ki bi vsak pošten človek o njem sodil, da je nemogoč. Veliki četrtek okoli 8. ure zvečer so namreč na vratih našega tiskovnega doma obesili tole podobo: Na velikem kljukastem križu, kojega levi tram je podaljšan, da tvori vislice, je visel na vrvi — grozno je in nepovedno — Kristus s spačenim obrazom s trnjevo krono na glavi. Da bi bil izključen vsak dvom, so pritrdili na križ tablico z napisom INRI. Podoba Gospodova je naslikana kolikor mogoče nelepo in odvratno. Na kljukastem križu je napis te vsebine: Nekdaj so ga iz judovskih tolp križali arijski Rimljani. Sedaj pa na povelje Hitlerja-Zveličarja obešamo mi Kristusa na kljukasti križ.« To je takšno bogokletje, da mu težko najdemo para v zgodovini. Morali bi daleč poseči nazaj v prva krščanska stoletja, ko je propadlo in gnilo poganstvo v rimski državi vodilo gnusno in krvavo borbo zoper Kristusa in njegovo Cerkev. Nemškemu nacionalizmu se je zdelo primerno, da je v 20. stoletju obnovil in presegel pogansko gnusobo propadajoče rimske države. To je najboljši dokaz, kakšna je tista kultura, ki se z njo ponaša naduti in oholi nemški nacionalizem. Najogabnejše bogokletstvo je to in najostudnejša germanska nadutost. Nemško-socialni nacionalizem vodi nemško ljudstvo v poganstvo in v propad. Avstrijski škofje ravnajo pravilno, ko odločno vztrajajo pri obsodbi nemških narodnih socialistov.
Cerkev in narodni socialisti. Nemški narodni socialisti se jako trudijo, da bi si pridobili naklonjenost katoliške Cerkve. Ne zadostuje jim, da bi jim Cerkev ne nasprotovala, kakor jim je nasprotovala iz tehtnih razlogov doslej. Da bi odstranili to nasprotovanje, se je Hitler vdal ter sprejel zahteve nemških katoliških škofov. To pa hitlerjevcem ne zadostuje. Njihovo stremljenje je, da bi katoličane pritegnili k sodelovanju v svoje kroge. To hočejo doseči s pomočjo rimskega papeža. Temu namenu služijo razgovori podkanclerja Papena, ki je kato-
zdravlja, ker ga bo rešilo korupcije guvernerjev in izropavanja po bandi-tili z generalskim činom. Pa tudi v središču kitajske vlade, v Nankingu, je vse narobe. Vladarja Kitajske Čan-kajšeka nihče ne posluša, niti njegovi vojaki in podpoveljniki ne. Vlada obstoja le na papirju. Kar se tičo Zveze narodov, ne igra v borbi med Kitajsko in Japonsko nobene vloge, ker niti Japonska, niti Rusija in ne ameriške Združene države niso več članice Zveze narodov.
ličan ne samo po veri, marveč tudi po dejanjih, s pristojnimi činitelji katoliške Cerkve v Rimu. V Avstriji pa se katoličani nikakor nočejo dati vpreči v narodno-socialistični voz. Eden glavnih nagibov, ki je iz njega nastal sedanji režim v Avstriji brez parlamenta s pomočjo zasilnih naredb, je ta, da se zajezi nemška narodno-socialistič-na povodenj, ki je pretila preplaviti tudi Avstrijo. Krščansko-socialna stranka, ki sedaj vlada v Avstriji, je zavzela proti narodnim socialistom odklonilno in sovražno stališče. Kar pa se tiče katoliške Cerkev v Avstriji, po svojih škofih slejkoprej odklanja narodni socializem iz verskih razlogov. Ostro stališče proti njim je zadnji čas zavzel graški škof. Ker so se organizirane narodno-socialistične skupine obrnile s prošnjami na župnijske urade, da bi se smele na rojstni dan Ad. Hitlerja udeležiti sv. maše v narodno-socialistični uniformi, je graški škof. ordinariat odredil župnim uradom, da tega ne smejo dovoliti, ker bi to bila zloraba božjih hiš za strankarsko-po-litične manifestacije. Isti ordinariat je suspendiral katoliškega duhovnika dr. Simona Pircheggerja, ker je v svojih simpatijah za narodno-socialistično stranko šel predaleč.
V Jeruzalemu se je Velika noč radi 19001etnice trpljenja in smrti Kristusove obhajala z izrednimi slovesnostmi. Cerkev božjega groba je bila lansko leto popravljena. Ni to bilo lahko delo, ker cerkev pripada 6 krščanskim veroizpovedim. Naposled so se zedinili, da vsaka veroizpoved popravi tisti del, ki je v njeni posesti. Katoliški del so popravili frančiškani po
Slovenjgradec, 21. 4. 1933.
Mestnega g, župnika in dekana Alojzija Čižek smo velikonočni petek položili v našo blagoslovljeno zemljo k večnemu počitku. V pondeljek se je po naporih velikega tedna podal še zdrav in vesel na kratek oddih v svoj ljubljeni Emavs v Jarenini pri bratu, dekanu in kanoniku Jožefu. Na povratku ga je na prvem hribu, pri križu nad Ja-renino, zadela kap, omahnil je, se zgrudil na zemljo ter v naročju svoje gospe sestre Ane po sprejemu svete odveze
načrtu rimskih umetnikov. Za Veliko noč je bil Jeruzalem pol romarjev, ki so prišli iz raznih delov sveta. Med njimi sta bila belgijski kralj in kraljica. Prispela je tudi abesinska carica iz Afrike, da prisostvuje posvečenju abesinske cerkve na obali Jordana. Čehi so kupili na vznožju Oljske gore v bližini vrta Getsemane zemljišče, kjer bode sezidali cerkvico, ki bo češko narodno svetišče v Sveti deželi. V to svrho se pobirajo po vsej Cehoslo-vaški darovi, da se omogoči ta stavba. Hrvati pa so dosegli, da smejo v fcripti (podcerkvi) benediktinske bazilike Smrti Matere božje na Sionu v Jeruzalemu na oltarju postaviti kip Marije kraljice Hrvatov. V sredini kripte je namreč oltar Marijine smrti, okoli tega oltarja pa bo 6 oltarjev, izmed katerih je vsak posvečen dvema Kristusovima apostoloma. Oltar, iki bode na njem stala podoba Marije kraljice Hrvatov, bo posvečen sv. apostolskima prvakoma Petru in Pavlu.
Pogreb samomorilca in ljudstvo. —
Ako se kakšnemu samomorilcu odreče cerkveni pogreb, se nad tem kaj radi zgražajo liberalni in socialistični listi. Ne držijo sicer mnogo do Cerkve in njenih obredov, kadar pa jih cerkvena oblast odreče iz tehtnih, v cerkvenem pravu utemeljenih razlogov, se naenkrat zavzemajo za cerkveni pogreb, da morejo udariti po Cerkvi. V takih slučajih se razširokoustijo o nečloveškem ravnanju in o trdosrčnosti cerkvenih činiteljev, o nevolji ljudstva itd. Slučaj, ki se je dogodil veliki teden v vasi Boretič na Moravskem, pa dokazuje nasprotno. V sredo v velikem tednu naj bi se bil vršil pogreb kmeta Metoda Surmanna, ki se je bil obesil. Župnik Dreiseidl je dovolil cerkveni pogreb. Ljudstvo pa tega ni odobravalo. V sredo zjutraj se je zbralo v velikem številu pred cerkvijo, da na vsak način preprečijo zvonenje z zvonovi in pa cerkveno blagoslovitev mrtvega trupla samomorilčevega. Morali so pogreb odložiti. Prišla je žandar-merija iz sosednih krajev in ob njeni navzočnosti se je vršil cerkveni pogreb. Ljudstva se je polotila takšna nevolja, da so sklenili, da ne bodo več hodili v domačo, marveč v sosedno cerkev.
izdihnil svojo plemenito dušo v 64. Iet-tu svojega življenja in v 40. letu maš-niškega posvečenja. V sredo pa nam je pripeljal črni voz mariborskega pogrebnega zavoda njegove telesne preostanke, katere so položili v župnišču na mrtvaški oder in pokrili s prekrasnimi venci ljubih sorodnikov, mestne občine, koje častni član je bil, okrajne hranilnice, katero je skrbno vodil vsa leta po prevratu, drugih denarnih zavodov in društev ter zasebnih častilcev in obsuli s svežimi šopki cvetlic.
Pač vse se je solzilo, ko je po opravljenih mrtvaških obredih ob odprtem grobu mestni župan g. dr. Al. Bratko-vič govoril ganljivo slovo, našteval rajnega zasluge za mesto, prosveto in domače gospodarstvo, spominjal na njegovo zgledno delovanje v dušnem pa-stirstvu, na njegovo skrb za tukajšnjo stolnico in vzorno poučevanje na naši meščanski šoli ter nas tolažil z zaupanjem na vesoljno "stajenje in ves?lo svidenje pri Bogu. Razšli smo se v zavesti, da pri nas vkljub skrajno neprijetnemu vremenu že pač dolgo ni bilo takega pogreba, ki ga je ob asistenci gg. Ks. Meško in Al. Vrhnjak in v spremstvu 43 drugih duhovnikov vodil g. naddekan in stolni kanonik Janežič. ,Vsi tukajšnji uradi in vsa naša društva so bili v sprevodu poleg potrtih fa-ranov, katere je blagopokojni 25 let 9 mesecev in 17 dni tako vzorno pastiro-Vc.1, in skoro neštete množice dobrega ljudstva iz vse obširne dekanije, katero je ravno pri njem tolikokrat iskalo in tudi našlo blagodejno tolažbo posebno v spovednici. Mogočno so nam pretresala srca prelepo izvajane pesmi domačega moškega zbora pred župni-ščem, v cerkvi in na pokopališču, ki "so jasno pričale o globoki hvaležnosti do svojega ustanovitelja in požrtvovalnega pokrovitelja, ki mu je podajal vedno nove pobude s svojim zvonkim glasom in glasbeno spretnostjo. V neminljivem spominu pa nam ostanejo loretresljive in v globine srca segajoče poslovilne besede njegovega iskrenega prijatelja že izza mladeniških let mon-«ig. prof. Vrežeta iz Maribora, v katerih nam je s posebnim povdarkom na srce polagal zadnji poziv rajnega vzor-
Pogojni odpust kaznjencev. V nedeljo dne 23. aprila je bilo izpuščenih iz mariborske kaznilnice pogojno radi vzornega obnašanja 25 jetnikov. Med temi jih je 5, ki so bili obsojeni na 20 let, 1 celo na smrt, a pomiloščeni. Težki kaznjenci so vsi muslimani iz Južne Srbije. Ostalih 20 je pa iz naših krajev in so bili odgonskim potom odpremlje-ni na svoje domove.
Gospodinjo ustrelil radi hlač. Od Sv. Jerneja ob severni meji poročajo naslednji žalostni in krvavi dogodek: Pri posestniku Matevžu Ribiču je stanoval kot najemnik dninar Anton Va-lant. Razmerje med najemnikom ter hišnim gospodarjem že dalje časa ni bilo nič kaj rožnato. Hišna gospodinja Antonija je zarubila Valantu zadnje dni hlače in radi tega je slednji žensko ustrelil iz lovske puške. Po zločinu se je zatekel nekam v samotni obmejni gozd in ga še niso prijeli.
Vlom. V noči na 22. aprila je bilo v Razvanju pri Mariboru-vlomljeno od neznancev v trgovino g. Pšundra. Vlomilci so odnesli v gotovini 1400 Din in raznega blaga za 8000 Din.
Mrtvega so našli v baraki v Mariboru
p Frančiškanski ulici brusača Leopol-
nega duhovnika: bodite pripravljeni vsak čas, ker ne veste ne ure ne dneva ločitve, in nam ganljivo priporočal posnemanje njegovega neumornega delovanja, ki se zrcali tudi v njegovi litur-giki in cerkveni zgodovini in premnogih razpravah v nekdanjem Voditelju in v sedanji Vzajemnosti; spominjal je nas njegove ponižne vdanosti v voljo božjo in njegove otroške ljubezni do modrega očeta, ki je nad 50 let vzorno učiteljeval in krščansko vzgajal mladino na Pilštanju, in še prav posebe do ljubljene mamice, ki mu je sprosila duhovni poklic, kakor že prej tudi njegovima bratoma f Janezu in še delujočemu Jožetu; zdelo se mu je na vseh potih plodovitega delovanja: v Starem trgu in Št. Janžu pri Slovenjgradcu, v Št. Juriju pod Taborom in Brežicah, kjer je kaplanoval, v Mariboru, kjer je vzgajal mladino, in v svetovni vojni, kjer je kot vojni kurat tolažil naše junake in še prav posebno tu gori, da čuti milo materino reko nad seboj, v svojem srcu pa mogočno pomoč njene priprošnje pri Bogu. Ne bomo pozabili nikdar! Hvala za to! Srčno hvaležni ostanemo tudi starotrškemu g. župniku Štef. Horvat, ki nam je vso žalno pobožnost tako lepo uredil in skrbno vodil od početka do konca in je vselej pripravljen nam biti na pomoč v naši zapuščenosti. Ljubi Bog, ki nam je dal obljubo: blagor žalostnim, ker bodo po-tolaženi, naj obilno tolaži potrtega brata, g. kanonika in dekana Jožefa in pa' blago gospo sestro Ano z njeno druži- j nico ter nam naj pošlje kmalu vredne- j ga naslednika našega dolgoletnega j dušnega pastirja, župnika in dekana' Alojzija Čižek!
da Kasperja, ki je najbrž umrl vsled pomanjkanja in preobilnega alkohola.;
Zaslužena obsodba radi tatvine. Dne 18. aprila je obravnaval mariborski senat ta-le slučaj: Dne 7. novembra 1. 1. je bilo vlomljeno v Mariboru v Stritarjevi ulici v stanovanje vpok. strojevodje Alojza Auerja. Vlomilca sta odnesla ročno blagajno z 12.000 Din gotovine, zlato uro z verižico in hranilno knjižico, glasečo sc na 42.000 Din. Za vlom in tatvino sta dajala pred sodiščem odgovor 241elni kovaški pomočnik Franc Peršak in 221etni brivski pomočnik A. Šus. Vlom je izvršil Peršak, med tem ko je Šus kot Auerjev brivec opravil vohunske posle. Kljub odločnemu zanikanju krivde sta bila oba obtoženca obsojena na triletno robijo in na triletno zgubo častnih pravic.
Še nadaljne žrtve neprevidnosti pri velikonočnem streljanju v mariborski okolici. Dne 18. aprila so bili pripeljani v mariborsko bolnico še naslednji neprevidni strelači: Med streljanjem je razneslo staro puško 261etnemu posest-nikovemu sinu Alojziju Poliču iz Za-markove pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Sila eksplozije je mladeniču odtrgala levo roko v zapestju. — Med nabijanjem je eksplodiral možnar 241etnemu delacu Ivanu Kirbišu iz Zrkovc in je smodnik osmodil Kirbiša po vsem obrazu. — Med streljanjem je odletel zaradi premočnega naboja v zrak možnar 231etnemu posestnikovemu sinu
Da, ljuba gospodinja če imate v pralnici Persil in Henko, potem nimate s pranjem nobenih skrbi. Brez truda izvršite pranje in veselili se boste najboljših uspehov. Pazite vedno na navodilo o uporabi, ki je na zavitkin.
Antonu Srebolu iz Gabernika pri Slov. Bistrici in ga močno oplazil po desni strani glave. Srebot ima poškodovano tudi desno oko.
Tatinske koline. V Račah pri Pra-gerskem so se lotili v noči tatovi svinjskega hleva krčmarja Pavla Tumorja. Zaklali so kar dva debela prašiča. Enega so odnesli, ko so prišli po drugega, se je vsled sumljivega ropota zbudil gospodar in prepodil drzneže, ki so morali pustiti drugo zaklano svinjo v ~ hlevu.
Uničevalna sila ognja. Dne 13. aprila je uničil ogenj: hišo in gospodarsko poslopje posestniku Francu Brumecu v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici.
Izginila je neznano kam Roza Per-nek, posestnica iz Nove vasi, občina Rogoznica pri Ptuju.
Težka nesreča pri zajemanju vede. S počeno lobanjo so prepeljali v mariborsko bolnico 191etnega posestniškega sina Franca Grašiča iz Ranče na Poh. Ko je ponovno privlekel vedro vode do roba vodnjaka, se mu je vedro izmuznilo nenadoma iz rok in strmoglavilo v globino. Pri tem se je tudi z vso naglico zavrtelo vreteno, čigar ročaj je udaril nesrečnega Grašiča s tako silo po glavi, da se je fant nezavesten zgrudil na tla s počeno lobanjo.
Požar s človeškimi žrtvami. Invalidu Holcmanu je uničil v noči v Murskih Črncih najbrž od tatov podtaknjen požar hišo. Zgorela je šestletna rejenka in vsled opeklin je umrla v bolnici v Murski Soboti Holcmanova žena.
Uboj brata pred sodiščem. Dne 4.
marca 1. 1. je 231etni Ciril Kovačec iz Sodincev zvečer na domačem dvorišču s toporiščem od sekire razbil lobanjo svojemu bratu Ivanu, ki ga je napadel
v pijanem stanju. Ciril je bil dne 19. aprila od mariborskega sodišča obsojen radi prekoračenja silobrana na leto dni strogega zapora.
Umor ljubimca pred sodnijo. Dne 22. aprila je obravnaval mariborski senat sledeči slučaj umora v spanju: Dne 25. oktobra 1. 1. je bil ubit in s 25 zabodljaji v spanju smrtno in dogovorno zaboden 351etni delavec Ivan Čižmašija. Truplo je bilo po ur aoru vrženo v Muro in ga je reka naplavila še le letos januarja blizu Murskega Središča. Umora so bili obdolženi 461etna vdova Verona Čižmašija, ljubica umorjenega, njen 191et-ni sin Ignac, njen nečak 211etni Josip Vučak in 23 letni bratranec Štefan Vu-čak iz Zgornje Bistrice v Prekmurju. Umorjeni je grdo ravnal z Verono ter njenim sinom in je bil že radi uboja lastnega brata zaprt poldrugo leto. Radi Čižmašijevega nasilja in surovosti je bil umor med obtoženci dogovorjen in je bila Verona kot ona, ki je obtožence najela za krvavo dejanje, obsojena na 10 let, Ignac, njen sin, na 7 let, Štefan Vučak na 10 let in Jožef Vučak na 7 let robije.
Papež Pij XI. podeli ljudstvu z balkona bazilike sv. Petra prvič od 1.
velikonočni blagoslov.
1878
Za kitajsko mesto Jehol so se vršili srditi boji med Japonci in Kitajci. Misijonarji so med boji skrili otroke v podzemeljske jame.
Oproščen, ker je branil očeta. Dne
26. novembra 1. 1. je 221etni Ignac Kan-drič iz Preroda pri Veliki Nedelji ob-strelil in ubil Franca Emeršiča. Sosedni fantje so omenjenega dne napadli Ignaca, ki se je zatekel v očetovo hišo. Oče je vzel puško, da bi prepodil napadalce, a so mu ti vzeli orožje, ga vrgli na tla in se ga lotili s koli. Celo hčerko, ki je prihitela na pomoč očetu, so premikastili. Ker je bil oče v resni nevarnosti, je zagrabil Ignac drugo puško, ustrelil Emeršiča in ga še tako lopnil s kopitom po glavi, da mu je zdrobil lobanjo. Mariborski senat je Ignaca dne 19. aprila oprostil.
Zagonetna smrt. Od Sv. Urbana pri Ptuju poročajo: Dne 19. aprila se je vršilo v naši mrtvašnici sodno razte-lesenje posestnika in sedlarskega mojstra Ivana Polanca iz Ločkega vrha pri Sv. Urbanu Komisija je ugotovila, da je Polanec umrl radi zastrupljenja krvi. Predzgodovina prerane Polanče-ve smrti je sledeča: Dne 27. marca je bil zaposlen posestnik Ivan Šešerko s svojo ženo z Ločkega vrha pri Ivanu Polancu. Ob tej priliki je došlo med zakoncema do prepira in ker je Pola-
nec svaril Šešerka, je ta pograbil nož in ranil z njim Polanca v hrbet pod lopatico. Polanec se je zdravil doma,
postajalo mu je slabše in je dne 18. L m. tudi umrl.
Tepen in pobit na mrtvo ime. V
Grapšincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici je bil s palicami, noži in s sekiro tako obdelan posestnik Ciril Lovrec iz Ruc-mancev pri Sv. Tomažu, da je umrl po prevozu v ptujsko bolnico.
Truplo v vodnjaku. V Podvincih pr! Ptuju je zadel v vodnjaku pri zajemanju vode gostilničar Korenjak na truplo pogrešanega posestniškega sina Petroviča iz Podvincev. Truplo je bilo v vodi nad 1 mesec, je že razpadlo in so ga prepoznali domači po obleki.
Nad 90 let stari Ljutomeržan umrl.
V Ljutomeru je preminul 961etni zdravnik dr. Rožič.
Pogorelo je v Vodrancih pri Sredi« šču gospodarsko poslopje posestnika Franca Tropa. V goreči staji je poginil tudi konj. Gre najbrž za požig. Zavarovalnina je malenkostna.
Petnajstletnica osvoboditve Finske izpod boljševiškega jarma. Osvoboditelj general grof Gole pregleduje meščans ko gardo v Helsingforsu.
Vlom. Pri posestniku Francu Hamer-šeku v Zavrču pod Ptujem so odnesli vlomilci pšenice in drugih reči za 1000 dinarjev.
Strel je dobil pri nabiranju drv. V
Gruškovju pri Ptuju je bil po nesreči obstreljen v roko in nogo v gozdu pri nabiranju drv neki dninar, katerega so prepeljali v ptujsko bolnico.
Gospodarsko poslopje žrtev požigal-čeve roke. V Brunski vasi v župniji Zi-biika pri Šmarju pri Jelšah je vsled požiga pogorelo v noči gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Cokl, po domače Orbota. Radi pomanjkanja vode je bilo gašenje onemogočeno in so se reševalci omejili na brambo sosednih poslopij. S poslopjem vred je zgorela vsa ¡krma, žito, orodje, breja svinja in opekla sta se gospodar in županov sin. Nesrečni pogorelec je bil zavarovan za borih 1500 Din.
Oslabljenju srca in težkemu dihanju
jo dostikrat vzrok mast, katera je obkolila srce in njegovo mišičevje. Ta mast je vzrok, da srcu ni dana možnost vršiti svoje funkcije. — Po redni uporabi zdravilnega
€€
**
postane kri lahko tekoča, srce se razbremeni in okrepi, kar povzroča zopet normalno dihanje. — Zahtevajte v lekarnah in drogerijah samo pravi zdravilni
—— caj
ki se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih plombiranih paketih po Din 20'—
z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, LJubljana.
Reg. br. 1349. od 6. VII. 1932. II" llllllll IIIIIII»«IIIIIMHII|IHI lil IIIII l'IIIIIMIIIIWIIII»l ■ ■«■IIBIIIMIM—i
Žrtve neprevidnega streljanja v celjski okolici V Petrovčah je streljal na veliko soboto popoldne 171etni kovaški vajenec Fran Gajšek. s karbidom. Nenadoma je eksplodirala s karbidom napolnjena pločevinasta posoda in raz-mesarila fantu levo lice. — Na Dolgi gori pri Ponikvi se je na veliko soboto
Angleška jezdna šola.
popoldne predčasno sprožil možnar iK naboj je razmesaril 191etnemu posest-nikovemu sinu Francu Zdolšeku leve roko, tako da so mu jo morali pozneje v bolnici odrezati do zapestja. — Na veliko nedeljo zjutraj se je ponesrečil pri streljanju hlapec Franc Pečnik z Lave pri Celju. Možnarjev naboj mu je razmesaril levo roko.
Redko maščevanje. Posestniku Abra-mu v Brezju pri Rajhenburgu je neznanec v noči ubil in zaklal telico.
Električni tok je ubil v Radečah pri Zidanem mostu 241etnega delavca Albina Verbiča, doma iz Radeč. Smrtna nesreča se je zgodila pri dviganju papirnice bratov Piatik za eno nadstropje.
Ogenj uničil tri poslopja. V Stražišču nad Kranjem je zjutraj ob treh upepelil ogenj dve šupi posestnika Pavla Rozmana s 30 vozi detelje in hlev s krmo ter steljo. Škoda 100.000 Din, zavarovalnina znaša polovico.
Osem domačij uničenih od ognja. —. Krog 11. ure dopoldne je izbruhnil požar v vasi Rogačica pri Škocjanu na Kranjskem. Radi močnega vetra je bilo namah v jpbjemu plamenov 8 domačij. Upepeljenih je bilo 10 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Enemu pogo-relcu je zgorela vsa živina, par konj in 12 svinj. Žrtev požara je postala tudi vsa notrajna oprema poslopij. Reševanje je bilo skoro izključeno, ker so bile vse hiše krite s slamo. Ogenj je nastal najbrž na ta način, da je odneslo iskro
Podkajene žensko.
Naš ženski svet se maže in škropi z raznimi dišavami ali parfumi. Vsi dobri duhovi naših Evinih potomk niso nič v primeri z vonjem, katerega razširjajo ženske po egipčanskem Sudanu. Taihošnje giz-dalinke se namreč podkajajo 5n uporabljajo zato radi močnejših živcev tako izdatna' sredstva, da je mogoče na ta način odišavljene lepotice ovohati na daljše razdalje. Podkajanje je predmet posebne skrbnosti. Žene' v Nubijski dolini ob reki Nil,- po .vzhodnem ter zapad-nem Sudanu, prebivalke polutoka Sennar, pokrajin Kordofan in
Pavel Keller:
16. nadaljevanje.
„§Hrivnostni studenec
Roman.
Poslovenil dr. Ivan Dornik.
Graščak je vstal. Zelo toplo je dejal:
»Gospod Jelšnikar, po tem resnem razgovoru vaše finančne pomoči seveda ne morem več sprejeti. Vi ste bili edini v tem okraju, ki ste mi pomagali in mi še hoteli pomagati. Zaradi tega vas zelo spoštujem in sem vam zelo hvaležen.«
»Kaj pa boste storili?« je hripavo vprašal trgovec. »Dan plačila, deseti prvega meseca, je pred durmi.«
»Rubiti se bom zopet dal; imam še mladega bika v hlevu, vreden je poldrugi tisoč, tega naj vzamejo.«
»Torej ne marate? Tudi ne glede na to, o čemer sva imela sedaj čisto zaseben razgovor? Ali nočete več moje ustrežljivosti?«
»Ne morem. Toda vedno vam ostanem hvaležen.«
Ločila sta se.
Trgovec je sklonjen sedel nad zbirko pesmi svojega sina Ludvika; graščak pa je prepustil svoji kobilici, da je sama našla pot.
»No, le pojdi, luca, išči pot; jaz ne najdem nobene več!«
Špekulacija.
Pri očetu Blažunu »Pri lipi« sta sedela dva moža — meščan in Meden. Meden je nahrulil krčmarja:
»Pojdi no malo iz sobe, ki vsako besedo vlečeš na ušesa. Ali misliš, da sva nalašč zato prišla v tvojo odljudeno krčmo, da nobene besede ne bova mogla izpregovoriti na samem? Za to bi bilo priročneje pri »Upanju« ali pa v mestu. Pojdi malo v kuhinjo, na dvorišče, ali pa na izprehod.«
Blažun je vzrastel.
»Kaj? Iz moje gostilne me pač nobeden ne bo metal! Predrzen si, Meden! Prej vržem jaz tebe čez prag! Ne bom jokal za takim gostom. S takim —«
»Kaj se to pravi: s takim?«
iz dimnika na pod in od tamkaj se je razširil požar na ostala poslopja z neverjetno naglico. Celotno škodo cenijo na 2 milijona Din, vsi pogorelci skupaj so bili zavarovani le za 80.000 Din.
Obsodba radi uboja iz ljubosumja. 281etni posestniški sin Franc Slana iz Brezovice pri Ljubljani je letos dne 15. marca iz ljubosumnosti ubil posestniškega sina Franca Novaka. Ohladil ga je iz zasede s polenom po glavi, da je Novaku počila lobanja in je na posledicah umrl. Dne 18. aprila je obsodil ljubljanski senat Slano radi uboja na 5 let robije in na povračilo stroškov v znesku 5458 Din.
Otrok smrtno zadel otroka, llletni Kolar Jože iz Šmartna pri Litiji je iz otroške neprevidnosti ustrelil iz flo-bert pištole v srce sedemletnega Pavla Bonča, sina mizarskega pomočnika v Litiji.
Kar dva smrtno ponesrečila isti ve-čer in na istem mesta. Dne 18. aprila krog 8. ure zvečer so se odpeljali na kolesih iz krčme Ignacija Kalana v Gorenji vasi na Kranjskem trije fantje v smeri proti Žirovskem vrhu domov. Ob D. uri istega večera so našli na cesti med Trato in Dol. Dobravo Leopolda Oblaka z Žirovskega vrha, po poklicu Žagarja, nezavestnega ležati čez cesto. Ponesrečenega ¡kolesarja so prepeljali v Gorenjo vas k zdravniku, ki je ugotovil počenje lobanje in je Oblak tudi kmalu za tem izdihnil. — Isti večer se je odpravil iz Gorenje vasi na motornem kolesu proti domu Ivan Bogataj iz Suhega dola pri Lučinah. Na mestu, kjer so poprej zadeli na ponesrečenega Oblaka, so našli ležati preko ceste Bogataja, na njem pa motorno kolo. Bil je že mrtev, ko so ga pobrali in so mu hoteli nuditi prvo pomoč.
Uničevalno delo ognja. Na Pleščem vrhu na Drašiči blizu Črnomlja na Dolenjskem je uničil ogenj hlev, pod, svinjake in vse, kar je bilo noter. Prašiče so rešili, zadušila se pa je od vročine krava. Gospodarja ob času nesreče ni bilo doma, šel jc z voli do Gradaea, da
BOTRI IN BOTRICE, NE PRERIVAJTE SE
na dan birme pri stojnicah, kjer težko izberete primeren molitvenik in rožni venec ter druge spominke! Kupite si to že v naprej v
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
bi bil drugi dan na sejmu v Črnomlju. V Gradacu je zvedel, da mu je uničil ogenj imanje.
Težka avtomobilska nesreča se je pripetila dne 18. aprila v Ljubljani na Dunajski cesti. Šofer Rudolf Debeljak, uslužben in stanujoč v Zagrebu, je zgubil oblast nad volanom, avto se jc preobrnil in pokopal pod seboj Debeljaka, katerega so" potegnili izpod vozila z zlomljenima obema rokama in nogama, povrh mu jc zdrobljen še prsni koš in je stanje tako težko ponesrečenega reveža res brezupno.
Fcžigalee obsojen na tri leta. Dne 28. avgusta v nedeljo med gasilsko veselico je izbruhnil v Iški vasi na Kranjskem ogenj, ki je uničil posestniku Martinu Žagarju kljub hitri gasilski pomoči gospodarsko poslopje s krmo vred, Uršuli Kramar hišo s hlevom, podom in pritiklinami, in Mihi Vrenku pa seno. Požiga osumljeni Al. Likovič je bil dne 19. aprila od ljubljanskega senata obsojen na 3 leta robije.
iz tjole hudobije ga je udaril s kolom
po glavi. Orožniki so predali v ljubljanske zapore 25ietnega posestnikeve-ga sina Lojza Janžlja iz Kota pri Igu. Omenjeni je v noči na velikonočni pon-deljek kar brez vsakega povoda iz gole hudobije do nezavesti pobil s kolom posestniškega sina Valentina Križma-na iz Staje pri Igu. Udarjeni se bori s smrtjo v bolnici v Ljubljani.
Pozor! Prosimo, da nam oni, k! nam lahko nudi pciatke, če možno naslov bivališča od 2. novembra 1932 izginule Marije Jereb, stare
24 let, ki jc bila v nosečem stanju, iste izroč.' proti nagradi. Jereb, Pobrežje pri Mariboru Prešernova ulica 6.
Ako kupiš v prodajalni Ivan Trpin, mana-fakturna trgovina v Mariboru, Vetrinjska ulica 15. dobiš koledar »Slovenskega gospodarja* zastonj.
Svetloba v gloirinaii.
V koliki globočini je mogoče spoznati znake luči, je odvisno od kakovosti vode. Tamkaj, kjer prevladujejo v morski vodi korale, je voda tako čista, da prodrejo solnčni žarki v globino 100 m. V severnih morjih je solnčna svetloba nekako raztepena v neznat-; nih globinah in ni mogoče ničesar dobro razločiti. Razmere svetlobe pa so že tudi v malenkostni globočini čud' ne in nekaj posebnega.
Francoski ladijski tehnik De Plury, ki je napravil nad 100 potapljaških poskusov, pripoveduje, da je videti 32 m globoko solnce kakor rdečkasto kroglo in celo pri belem dnevu na nebu zvezde. Ko je stalo solnce ravno navpik, se je nahajal De Plury na morskem dnu. »Stal sem na belem pesku«, pripoveduje, »lomljenje svetlobe na snežnobeli preprogi je napravilo na mene vtis, kakor bi stal na ravnini iz raztopljenega zlata.«
Po najnovejših opazovanjih ameri-kanskega raziskovalca morskih dna dr. Viljema Beebe prodre solnčna svetloba na gotovih mestih več sto metrov globoko. Brez solnčnih žarkov bi se nikakor ne dale razlagati svetlobne razmere v večjih morskih globinah. Ko se je pogreznil omenjeni raziskovalec v malem potapljaškem zvonu med koralnim pečevjem Bermuda otočja (pred osrednjo Ameriko) 180 m globoko, je bila svetloba, ki ga je obdajala, popolnoma modra, prevzel ga jc občutek, da gleda ter uživa predvsem čisto novo barvo. Istočasno je postala voda tako bleščeča, ko je posvetil Beebe skozi skozi majhno kremenčevo okence zvona z 250 Wattovo
Meden je skočil od mize in stisnil pesti.
»Kaj se to pravi: s takim? Kaj naj pomeni tako govoričenje?«
»Boš že sam vedel. Tri četrtine ljudi prepeva novo pesem:
»Od vrelca gre soparen piš, vroč, vroč, vroč — kdo ubil dekle je, govoriš? — Kdo videl je, kdo bil navzoč —<•
»Molči! Ali ne veš, da sem hotel novega učitelja, ki je bil zložil to umazano pesem, tožiti? Odvetnik pa mi je odsvetoval. Nikogar ni imenoval v pesmi, ta pes. Jezen je name, ker sem mu bil rekel nekoč, da učitelja, ki se samo izprehaja, ne potrebujemo. In sedaj — sedaj meri name, ta postopač. Jaz naj bi bil koga umoril, jaz? Prej bi umoril samega sebe; kajti —f tako sem bral — kdor upihne življenja luč, tistemu njegova lastna življenska pot utone v smrtni temi. Vprašaj Čolnarja, ki je zaprt!«
Meščan je skušal miriti. Toda Meden je bil razjarjen. Pograbil je klobuk in plašč.
»Pojdem in nič več ne prestopim tega praga!«
Blažim je jezno odvrnil:
»Vesel bom, če se te iznebim. Ne bo dolgo, pa se nobeden več ne bo veliko ponašal s teboj.«
Meden je odšel skozi vrata. Blažun se je smejal za njim.
Meščan se je čudil. Odšel je za Medenom, ne da bi rekel besedo.
Prazen avto je pridrčal po cesti. Najela sta ga in se odpeljala proti mestu.
»Kako ste torej opravili?« je vprašal Meden že v avtu.
»S to žensko ne pridete do besede,« je odgovoril meščan.
Meden je zaklel.
»Torej zopet nič.« »Nič.«
Ko sta bila sama v posebni sobi pri »Medvedu«, jc rekel Meden razburjeno:
»To mi je že preveč! Osem let že plačujem vaši posredovalnici ogromne stroške, pa ne pri-
Darfur posvečajo vsaki teden par ur pod-kajanju. Na dvorišču vsake koče in pod vsakim šotorom je videti v zemljo izkopano jamo, ki je preoblečena s trdo ilovico, ali pa je v njo postavljen lonec V jami tli iz oglja ogenj in nanj trosijo razne dišave, kakor: cimet, klinčke, kadila, mirto itd. Nad tako žrjavico se usede ženska, se skrbno zavije v ruto, da ne uide po nepotrebnem niti eden dimec. Sčasoma se začne potiti kakor bi bila v parni kopeli. Po preteku pol do ene ure je ženka tako dišeče podkajena, da širi vonj kilometre na daleč.
električno svetilko. Ko se je pogrezal še globlje, se mu je dozdevala okolica rumena, v globočini £40 m je bila voda zopet močno modra in zopet tako blesteča, da sta lahko on in njegov spremljevalec razločevala ti3k ocl slik. V tej plavi vodi je plavalo neizmerno veliko globočinskih rib, ki so bile vse opremljene s svetilnimi organi in ti so dajali toliko svetlobe, da je bilo mogoče opazovati te živali v njihovi lastni luči.
Ako bi naj človek vršil globoko v morju dela, je potreben zato posebno močan izvor luči. Pred nekaj leti so se posluževali amerikanski potapljači pri reševanju potopljenih podmornic • S 51« in »S 4« 1000 Watt svetilke. Pa že leta 1931, ko je šlo za podmorno vožnjo »Nautilusa« proti severnemu tečaju, so napravili za ta slučaj 5000 VVattov močne svetilke in s takimi svetilkami so v najnovejšem slučaju opremljeni tudi potapljači.
Maribor. Dramatski cdsek Magdalenske kongregaeije vprizori svojčas vsled smrti vla-dike preloženo Mendel3sohnovo spevoigro: »Povratek« v nedeljo dne 30. t. m., ob 8. uri zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Vstopnina je ostala kljub visokim stroškom ista. Sedeži po 10, 8 in 5 Din, stojišča po 3 Din. Sodeluje pomnoženi orkester. Za obilen obisk se priporoča uprava.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Dobili smo nazaj naše prosvetno društvo »Zarjo«, ki bode odslej iznova zbirališče vseh po luči in po prosvetnem delu težečih. Ze smo sredi priprav in sredi dela. Prav z veseljem Vas vabimo na »materinski dan«, ki se bo vršil dne 30. aprila v dvorani Narodnega doma po ve-černicah. Materinski dan je prireditev, nadaljevanje 1. sv. obhajila nad 100 otročičev, namenjena materam. Vršil se bo materinski dan pod firmo našega prosvetnega društva »Zarje« in ima namen nuditi našim dobrim materam mnogo materinskega veselja in zabave, vzpodbude, vsem pa pokazati pot do od Boga hot,enega., požrtvovalnega, ljubezniDol-nega in osrečujočega materinstva. Sodelovali bodo prvoobhajanci sami z ljubko igrico in mnogimi otroško-prisrčnimi deklamacijami. .Vso prireditev ¡prepletajo pesmi, pojejo otroci, moški, ženski in mešani zbor. Končamo z Marijino himno »Poglej na nas z višave«, s katero vabimo vse Lenarčane k šmarnicam, ki se bodo isti dan, koj po prireditvi otvorile
prvič cvečer v naši cerkvi. T*ako se bomo pač vsi gotovo najlepše poklonili najboljši Materi, kraljici maja. Uljudno vabimo vse od blizu in daleč. Vstopnine prosto. Ker pa je s prireditvijo združeno mnogo truda, stroškov, prosimo za dobrovoljne, proste prispevke.
Ljutomer. Gledališki odsek Marijanske kongregaeije vprizori v nedeljo dne 30. aprila, ob pol štirih popoldne v dvorani Katoliškega doma v Ljutomeru znamenito komedijo »Beneški trojčki«. Glavno vlogo igra brat Slavko Korošec, ki je v letošnji sezoni tako mojster-sko podal »Slehernika« in je vzbujal pozornost že pri predpustni predstavi. To se boš nasmejal staremu burlcežu Harlekinu, da boš pozabil na žalost in skrb, si ohladil živce in se nasrkal zdravja in vedrosti. »Beneški trojčki« so res komedija za smeh in zabavo. Vabimo vse prijatelje poštene zabave iz domače in iz sosednih župnij, da pridete tega dne k naši predstavi, peš, na kolesih ali z vlakom. Ne bo vam žali
Veižej. Naši cerkveni pevci nas vabijo za nedeljo dne 7. maja, ob štirih popoldne, v žup-no cerkev na cerkveni koncert. Iz zelo pestro sestavljenega sporeda je razvidno, da so vzeli pevci snov za letošnji koncert samo iz novejše cerkvenoglasbene literature. Zbor deluje z veliko ljubeznijo in s še večjo požrtvovalnostjo ter ima zaradi tega uspeh, kakor malokateri. Upamo, da se bodo naši vrli tržani z veseljem in v velikem številu odzvali temu povabilu in s tem pokazali, da znajo ceniti delo in trud svojih idealnih pevcev. Iskreno vabljeni so tudi okoličani, zlasti bratski pevski zbori, da pridejo pogledat in poslušat, kaj v Veržeju delamo. Vstopnine ne bo, pač pa se bodo za krit-

Proslava I HM)0i€fnic€ Kristusove smrti na hriln
se vrši
za celo konjiško dekanijo
v nedeljo dne 30. aprila 1933, popoldne ob pol štirih v konjiški cerkvi, kjer izvaja slovensko pevsko društvo »Maribor« Haydnov oratorij:
»Sedem zadnjih besed Jezusovih na križu«.
Sodelujejo solisti, godba in mešan zbor »Maribora«. — Vstopnice po 10, 8, 6 in K stojišča po i Din se dobijo v predprodaji W v trgovini Valenčak v Konjicah.

je stroškov pobirali prostovoljni prispevki. Pridite! Hvalimo z lepo pesmijo Gospoda!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Zopet opozarjamo cenjene naše prijatelje v župniji in iz-: ven naše župnije, da priredi svetokrižka mladina v nedeljo dne 7. maja, popoldne po ve-černicah krasno Vombergarjevo dramo »Vrni-i tev«. Igra predstavlja vrnitev moža ujetnika po 15 letih. Vljudno vsi povabljeni!
POZiMICM llMIM Illlli-
lonartef.
V globeli nerodovitnega pogorja južno od Reno leži v Združenih ameriških državah Virginia City, »pozabljena zibelka milijonarejv«. Trikrat na teden pripelje umazan avtobus pisma, par zavojev z živili in nekaj radovednih obiskovalcev v mesto, s kojega imenom je bil nekoč združen pojem bajnega bogastva. Iz Virginia City so izvirali nekoč zlati in srebrni novci, ki so podpirali vojno, s tem denarjem se je polagal kabel preko Atlantiškega in Tihega Oceana, gradile so se železnice, hoteli in brzojavne zveze. Pogor-
Železni čolni.
Prvotno so ljudje mislili, da se morejo vzdržati na vodi samo leseni čolni, torej iz sestavine, kii je lažja kot je voda. Šele leta 1787 je bil zgrajen prvi železni čoln. Prva železna jadrnica je bila spuščena v morje leta 1818 in sicer na Angleškem; a šele leta 1852 so na Angleškem prvič zgradili ogromno železno ladjo. To je bila »Great Eastern«, ki je bila dolga nad 600 čevljev in široka skoro 80 čevljev. Lad-jin trup je bil iz železnih plošč, ki so bile postavljene v dvojne stene, a gonil je vijak s silo 7652 konj in s hitrostjo 15 milj na 1 uro. 12 let kasneje so
demo za korak bliže. Ali ste ji ponudili danes tristo tisoč?«
Agent je prikimal.
»Saj to je vendar strašansko denarja! Toliko ji dajem za jutro zemlje, ko še povsod pravzaprav dobra ni. Prekleto vendar, kaj pa ženska hoče? Kaj pa je rekla?«
»Rekla je: Tristo tisoč je lep denar — toda jaz ne prodam, ker ne želi tega moj mož, ne moj sin in tudi jaz sama ne!«
»Taka srepa trdovratnost! Kje pa bo dobila za davke? V hlevu in fcaščah je že napol prazno. In sedaj ji je pogorel še skedenj, ki ga je imela tako nizko zavarovanega. Kako pa misli še gospodariti?«
»Ne vem. Vse to sem ji lepo obrazložil. Nazadnje je jokala in vzdihovala. Rekel sem ji, naj se vendar otrese skrbi. Sin bi rad postal zdravnik za notranje bolezni, to sem izvlekel iz nje; nato sem ji pihal na srce, kako lepo bi bilo, če bi postal njen sin kdaj slaven specialist. Za to pa ga bo morala podpirati najmanj še pet let. Naj
vendar misli na sina, naj mu omogoči, da se izobrazi, kar pa bo mogla storiti le, če proda grunt tako ugodno, kakor se ji ravno sedaj nudi prilika. Poslušala je, kimala z glavo na vsako mojo besedo, nazadnje pa rekla: ne!«
»Kakšna trmoglavka! Ne bo se udala. Ko je bila mlada, bi se ne bila smela poročiti s Čolnarjem, ker je bil tako lahkomišljen in tak babjek; pa ga je vendar vzela. Njeni lastni starši niso marali priti na svatbo. Vzela ga je, sedaj pa ima: mož ji sedi v zaporu. Če bi imeli ti ljudje količkaj časti v sebi, bi po tej sramotni obsodbi sami izginili iz tega kraja. Tedaj sem vas prvič poslal k njej s ponudbo.«
»Da, sam sem šel k njej. Bila je že s&oraj krotka, čeprav ji nisem ponujal še malo ne toliko kakor danes. Mislim, da je bil takrat stari učitelj, ki ji je odsvetoval, naj ne prodaja.«
>:0 tisti stari pes! Nima zoba več v gobcu, pa še grize. Neprestano voha za menoj; natihem jo moj smrtni sovražnik. Če Colnarica ne mara prodati, če se širijo različne čenče o meni — on je za plotom! Taka ^p™ me grabi do njega, da se
je pri mestu je vsebovalo znameniti rudnik Comestock Lode, ki je vrgel zelo dragocene kovine za več nego 700 milijonov dolarjev.
Danes krilati molk razpadanja nad srebrnim mestom srebrne države. Hrib, ki je preluknjan s 600 milj dolgimi predori, ne daje več toliko žlahtne rude kakor nekoč. Večina rudokop-nih jam počiva, ker so postale zlate žile bolj redke in radi padca cen srebru pa se pridelava nikakor ne izplača. Od 35.000 prebivalcev, ki so tamkaj prebivali, jih je ostalo le še samo — 500.
Na zunaj se mesto ni spremenilo od časa največjega procvita do danes. Nobeden mestni stavbenik ni napravil načrta za ulice, nikdo se ni brigal, da bi jim bil dal ime. Imenujejo se: A, B, C itd.
Vsaka hiša poseda širok balkon, s katerega so stopali bogataši v oni bogati dobi na konje. Še vedno stoji v
.CVUMlffiSNa» ggp^-jlggl!*)
^ Hl
- '"" I I BffBfl
Maribor. Dne 22. t. m. je umrla po večletni mučni bolezni Cecilija Potočnikova roj. Maček, vdova žandaimerijskega narednika-vod-nika v starosti 40 let. Njeni- pogreb se je vršil dne 24.. t. m. na pokopališču na Pobrežju pri Mariboru.
Sele pri Slovenjgradcu. Velikonočni ponde-Ijek med sv. mašo je neznan »romar« vlomil
v tukajšnje župnišče. Po stari romarski navadi je prenočeval v senu na skednju, drugi dan pa vlomil. Kuharici je odnesel vse prihranke. Župniku, kar je v soboto dobil pri blagoslav-ljanju velikonočnih jedil: treba je iti blagoslovit v malone vsako hišo, od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Ni lahko delo pri teh raztresenih hišah po hribih! Zaslužek je nesel romar. Drugega denarja seveda ni bilo. A gospodaril je romar v hiši čudno. V obeh župni-kovih sobah je vse prevrgel. S sekiro, ki jo je šel iskat nalašč v drvarnico, je vlomil v vse
mestu na oglu »Crystal Bar«, vzgled krčme na divjem zapadu. Tamkaj so dobesedno pokrivali iskalci zlata člane gledališke skupine z zlatom, ker se niso ustrašili 600 milj poti iz Salt Lake City, da so preganjali dolgčas prebivalstva v Virginia City. Pred omenjenem barom je stala nekoč prižnica, raz katere je potujoči propovednik pihal vsem mogočim zablodam vdanim meščanom na duše in korobačil njih strasti. Njegovo zgovornost so nagradili s polnim klobukom zlata, ne da bi se bil spreobrnil in krenil na pravo pot le eden od poslušalcev.
Nekoliko višje na mestnem hribče-ku še stoji opera, v kateri je nekoč prepevala Jenny Lind. Največji in 7 nadstropij visoki hotel je pa pogorel in nikdo ga ni na novo pozidal. V C-ulici, ki je glavna mestna ulica, je od nekdanjih 10 trgovin odprta le samo še ena. Leseni del mesta je pa popolnoma propadel.
r-miT-'— milimi i m.....i n b Tinwimi /M/tutmiiuimim
predale pisalne mize in mizo skoraj čisto uničil. V vseh predalih pa je našel same papirje, rokopise, pisma, račune. Tu je vse razstlal po sobi, da je župnik, ko je prišel iz cerkve, stal sredi teh razvalin in tega razdejanja kakor Jeremija na razvalinah jeruzalemskih. S pisalne pisme je treščil pobožni romar velik kip papeža Leona XIII., ki ;ga je jžupnik hranil še iz svetega leta 1900, drag spomin na Rim in Leona XIII. Seveda se je Leon XIII. občutno poškodoval. Bo pobožnega romarja že na primeren način zahvalil. Še huje je, da je treščil pod mizo tudi križ s pisalne mize. A naj se dobri neznanec le potolaži: Bog bo treščil njega še čisto drugače pod mizo! Brez skrbi! Tistim pa, ki bi še nameravali vlomiti, v blagohotno vednost, da v selskem župnišču ne bodo našli zakladov. Nikar torej vljamljati!
Bele vode. Delo nove ceste v Bele vode je postalo predmet splošnega zanimanja. Za cesto iz Belih vod do GVebenšeka radi izboljšanja prometne zveze s Šoštanjem se je resno zavzel že č. g. M. Frece leta 1890. Za njim so si še mnogi prizadevali, poslanci so obljubo-vali doseči znatne podpore, toda kakor z de-
lom enako s podporo ni bilo nič. Šele s prihodom č. g. Fr. Klasinca za župnika v Belih vodah se je storilo konec 401etnemu prerekanju za cesto. Istega zasluga je med drugim vse trasiranje ceste in priprave za delo. Za izvršitev ceste v dolžini nad 2'A km smo si zainteresirani isto razdelili v parcelah po 160 do 400 m ter začetkom letošnjega leta z delom začeli. Cestno delo je uspešno napredovalo, cela črta je v glavnem izvršena, ni pa še cesta prometno gotova. Ostra kritika in spornost radi ceste bo nehala, kadar bo cesta izvršena v celoti s sposobnostjo za vsak promet. Kadar, bo to doseženo, potem velja cestnim gradite-: ljem in zamislicem zasluženo priznanje. Škoda bi pač bila, da bi se cestni solastniki sedaj prepirali, ker kadar bodo vsi cesto izvršili, bomo lahko vozili, za les boljše cene pridobili ter pred javnostjo priznanje dobili.
Pameče. Bliža se prekrasni mesec maj, ki je posvečen naši ljubi materi Mariji. Prvi maj bomo obhajali Pamečani na hribu v cerkvi sv. Ane, da tam počastimo našo nebeško kra-ljico in se priporočimo sv. materi Ani, naj bi nam ona izprosila pomoči v sedanjih težkih časih. Častilci kraljice maja in sv. matere Ane, udeležite se naših procesij in sv. maš. Prvo sv. opravilo se začne ob 7. uri, potem tihe sv. maše in ob 10. uri slovesno sv. opravilo. Veselimo se krasnega dneva in odložimo naše skrbi, podajmo se v velikem številu na božjo pot!
Marenberg. Po zadnjem poročilu iz Maren-berga v »Slovenskem gospodarju« sta bila tu dva mrliča. Prvi je bil 421etni delavec Rus Ivan Rumenjakov, rojen ob izlivu reke Volge v Kaspiško jezero v Astrahanu. Umrl je vsled vnetja možganske mrene. Drugi pa je bil najstarejši Marenberžan, prevžitkar in vdovec, g. Franc Morth. Novembra lanskega leta je stopil v 91. leto. Umrl je na možganski kapi. Dne 5. aprila je minilo 50 let, odkar tu deluje kot cerkovnik in organisti g. Anton Do* majnko. Kot pristen prlek, doma od Sv. Jurija ob Š.čavnici,' je imel in še ima veselje do godbe in petja. Vodil je svoje dni celo godbo na pihala, zadnje čase pa pojejo po naših cerkvah pesmi, ki jim je on zložil napeVe. Kljub svoji starosti je še vedno zelo čvrst. Od 15, aprila .naprej so prosti plačevanja mostnine čez most med Marenbergom in Vu--
bom ob prvi priliki spozabil; pretepel ga bom, — javno ga bom potolkel —«
»Jaz bi tega ne storil; svojemu ugledu ne smete Škodovati.«
Meden se je zasmejal.
»Ugledu! Vsa vas je nahujskana proti meni, vse njihovo mnenje o meni je zastrupljeno. Ali niste slišali, kako je meketal nocoj stari Blažun tisto nesramno pesem? Meni je namenjena. Da, meni! Jaz — jaz naj bi bil koga umoril? Odkod ta prekleta, smrdljiva laž? Ko je bil obsojen Čolnar na dvanajst let, je vsa fara vedela, da ima porota prav — sedaj — pa naj bo kar naenkrat nedolžen? Vse to je storila hujskarija!«
»In vendar hočete za vsako ceno kupiti Čolnarjev grunt, čeprav je, kar vsak lahko vidi, popolnoma zanemarjen in čeprav bi ga plačali predrago?«
»Ne lomite si glave s tem! Tega ne morete razumeti; vse to ima svoje posebne okoliščine!«
Agent je pokimal. Slišal je bil, kako blazno rad je imel Meden Ano in da jo bila ta ljubezen tako nesrečna, da je mladi mož segel po vrvi, ko
so zazvonili zvonovi k Anini poroki. Njegov stari oče pa ga je še pravočasno našel in s tresočo roko prerezal vrv.
Takih reči človek ne pozabi! Gorje ti, Čolnar! Gorje tebi, ki si se smejal, zapeljeval in užival! Gorje tebi, roparju moje sreče! Moje maščevanje se bliža! Toda prišlo bo pozno. Bral sem: Maščevanje je jed, ki jo moraš použiti mrzlo, čisto mrzlo, sicer si opečeš grlo.
Dvajset let je skoraj minilo, predno je Čolnar padel. Padel pa je vendarle! In sedaj naj bi ne prišlo maščevanje, ko lahko rodi tako prekrasno plačilo?
Meden je plačal agentu za trud, pri tem pa ga pital z grdimi besedami. Zmerjal ga je zaradi previsokega zneska, zaradi brezuspešnih poskusov, psoval samega sebe radi smole, ki se ga drži v življenju, neumne govorice, ki se širijo o njem.
Dalje sledi.
Širile „Slov. gospodarja'!
niniiiiiiiiiiiimiiiniH
uporabljali ladjo za polaganje kabla med Irsko in New Found-landom. Naslednje ladje so kaj hitro pusti* le »Great Eastern« v brzini in zgradbi daleč za seboj. Postala je polagoma zabavna palača v angleški luki Clyde. Ko pa se je »postarala« so jo leta 1888 prodali kot staro železo.
DruStva sv. Ane
(Marijanskc kongregacije za žene) imajo zdaj edini in najboljši pripomoček v no-litveniku:
Sv. mati Ano.
Cene od 32-— do 52'— D. Pet različnih veza?. TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR
bredom: pešci, prevoz poljskega orodja za takojšnjo obdelavo polja, in prevoz poljskih pridelkov. Za kolesa, motor, avto in razne vozove pa je še vedno treba plačati mostnino.
Bresternisa pri Mariboru. Na belo nedeljo ob pol enih zjutraj je umrl Anton Kermat, kovaški mojster, star 68 let. Za njim žalujejo 3 sinovi, ki so že vsi oskrbljeni, in vdova s svojim sinom. Rajni je bil dober, plemenit mož odločno krščanskega mišljenja in dolgoleten naročnik »Slovenskega gospodarja«. Pogreb je bil v torek. Rajni naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje!
Hoče. Dno 11. aprila je umrla v Hočah Marija Fluher v 86. letu življenja. Bila je vrla krščanska žena in mati, ki. je v krščanskem duhu vzgojila svojih 6 otrok. V njeno hišo je zahajal vedno »Slov. gospodar« in drugi krščanski listi in knjige Družbe sv. Mohorja. Pogreb je bil na veliko soboto, da so se ga mogli udeležiti dve hčeri, ena iz Dunaja, druga iz Gradca, s svojimi otroci. Pred 4 meseci je umrl njen mož v starosti 88 let. Zahvaljujemo se g. dekanu za prisrčne poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru za pretresljive žalostinke, požarni brambi in vsem številnim udeležencem. Bla-pa mati naj počiva v miru!
črešnjevec. Umrl je blagi mož Matevž Kotnik, oče ljubljanskega profesorja g. dr. Jakoba Kotnik.	•.<:•.,
Hajdin pri Piuju. Dnevnik »Slovenec« zadnji čas zelo često beleži razne pretepe in poboje iz ptujske okolice. Hvala Bogu, iz naše hajdinske župnije se zadnje čase nič slabega ne sliši. Veliko noč smo praznovali zelo slovesno, k čemur je pripomogel naš cerkveni pevski zbor pod vodstvom mladega in zelo delavnega mladeniča, organista g. Antona Pal, domačina. Omembe vredno je, da pri našem cerkvenem pevskem zboru sodelujejo trije bratje in štiri sestre g. organista. Pohvalo zaslužijo tudi vsi ostali fantje, ki so sicer precej streljali, ali čim se je začela pridiga in ves čas večernic ni padel nobeden strel. Letos so se tudi fantje požurili v cerkev in mislim, da so bili zadovoljni. — Naj mi bo dovoljeno, g. urednik, omeniti še našo pobožnost ob prvih :petkih, kar gotovo zasluži par skromnih vrstic. Pobožnost prvih petkov je pri nas, hvala Bogu, še precej zadovoljiva. Prilika za sv. spoved je dana že prejšnji popoldan in na petek sam že takoj po 4 uri zjutraj. Ceščenje božjega Srca se torej tudi na Ilajdinu vidno širi. Veliko družin je vpisanih, oziroma posvečenih presv. Srcu, a še več oseb je, ki smo se posvetili sami v svojem srcu Njemu, ki mu je vse očito. Pri deljenju sv. obhajil pride g. župnik r, navi'h napolnjenim ciborijem, pa mora često §e drugega malo olajšati, predno smo vsi na vrsti. Pa ne mislite, da so to samo ženske. Tudi mož in fantov je precej med njimi. Zadnjič sem naštel 143 moških, a jih je včasih še več. Pobožnost povečajo spet oni na koru z izbranimi pesmimi in lepe besede o božjem Srcu našega duhovnega voditelja.
fiajdina. Povsod' je hudo, kjer se ljudje med Seboj razumejo in radi imajo, pa pride nenadoma božja dekla s svojo neusmiljeno ostro koso in enega iz ljubljenega domačega kroga pokosi. Še huje pa je, kjer smrtna usoda zadene družino, ki šteje 9 živih otročičev in roditelje, a baš mati mora biti žrtev smrtnega obiska. To se je zgodilo v naši župniji v Ge-reči vasi. Tam je umrla Barbara Kiselak in sicer je izgubila svoje življenje nekaj kratkih ur potem, ko je dala temu svetu že 15. svoje dete. Otrok je prav močan in je pri sv. krstu tfobil ime Jurij, a doma ni mogel ostati, am-
Izfam
V svojih reklamnih noticah smo že večkrat omenjali, da razne samopomoči ne nudijo svojim članom popolne varnosti. V tem pogledu dela izjemo »Za-družnost«, reg. pomožna blagajna v Ma riboru, Orožnova ulica 8, ki nudi varnost, ker na podlagi pozavarovalne pogodbe »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani«, ki je najstarejši domači slovenski zavarovalni zavod, jamči, da po 20-letnem plačevanju zavarovalne premije dobi vsak član »Zadružncsti« z gotovostjo izplačan največji znesek zavarovane pogrebnine popolnoma neodvisno cd večjega ali manjšega števila zavarovancev.	537 »Karitas«, Ljubljana, Masarykova c. 12.
pak se ga je usmilila njegova dobra teta, d«, mu bo nadomestovala izgubljeno mamico. Pogreb te žrtve materinskega svetega poslanstva je bil veličasten dokaz sočutja vseh vaščanov in župljanov do nesrečne družine. Posebno dobre krščanske matere so prišle na mrtvaški sprevod molit in obžalovat. V nagovoru pa, ki je bil pri odprtem grobu, so otroci bili po-tolaženi z resnico, ki je vedno obdržala svojo veljavo, da namreč tisti, ki ima Boga, ni ubog, in da tisti, ki mater izgubi, naj tembolj vzljubi nebeško mater Marijo!
Sv. Barbara v Slov. goricah. V tihem postnem času smo imeli osem dni sv. misijon, katerega so vodili misijonarji od Sv. Jožefa pri Celju. Bil je dobro obiskan kljub velikemu spomladanskemu de!u, ki ga je sedaj povsod dovolj: v gozdu, vinogradu, sadovnjaku, na polju in v vrtu. Dal Bog, da bi vsi dobri nauki ostali v srcih in rodili obilo dobrih sadov! — Zaključila se je druga gospodinjska nadaljevalna šola. Zaključne prireditve se je udeležil tudi srezki načelnik, šolski nadzornik in domači činitelji. Zahvala gre g. voditeljici Jožici Peterlin, da se šola za mlada dekleta vsako zimo vrši! — Res težki so časi, v katerih se nahajamo. Mislimo in mislimo, kaj bo v bodoče, ako za našega kmeta ne bodo nastopili boljši časi rednih razmer in gospodarskega napredka. Danes človek dela in se muči od zore do mraka, pa se komaj preživlja; da bi si pa kaj .prihranil ali gospodarstvo zboljšal, ni niti misliti. Veliko hodi brezposelnih ljudi od hiše do hiše, če jim ponudi« dela, bi radi bili po advokatovsko plačani, česar pa kmet ne zmore.
Sv. Anton v Slov. goricah. Že od nekdaj je pri nas navada, da imamo Antonjevčani vsako leto tudi pri cerkvi velikonočni kres. Tako je bilo tudi letos. Naš g. župan pa, ker je bil v strahu, da se mogoče letos ne bi godili pri tem kresu kaki neredi in nemiri, mogoče celo še kaki izgredi, je naročil od Sv. Trojice dva orožnika, ki naj bi skrbela za javni mir in red, dokler bi kres gorel. In res, orožnika sta se v polni meri zavedala svoje dolžnosti, ter pri ognju stražila.
Ljutomer. Opozarjamo že danes, da bo v nedeljo dne 14. maja imel v Ljutomeru pridige in skioptično predavanje o kitajskih misijo-nih g. misijonar Kerec, ki se je po 12 letih vrnil v svojo domovino. Da ne bomo zamudili!
Zreče. V nedeljo dne 7. maja se vrši s pri-četkom takoj po rani maši pri tukajšnjem šolskem čebelnjaku pod okriljem čebelarske podružnice za konjiški srez in pod strokovnim vodstvom g. H. Peternela, župnika v pokoju, celodnevni poučni tečaj. .Vabljeni vsi čebelarji I
Oplotnica. Petelinšek Franc, kolarski mojster, je nepričakovano odložil mesto načeistva tukajšnje požarne brambe in mesto odborništ-va v oidotniškem občinskem zastopu. Svojčas je bil stalen kandidat bivše demokratske stranke.
Kostrivnica pod Bočem. Slovenski pregovor pravi: »Mladina poštena, bodočnost bo srečna.« Da bi se poštena mladina ohranila, zato si prizadeva Marijina družba, če tudi kateri član odpade, pa saj je tudi Kristus imel odpadnika, istotako sv. Cerkev; glavno je, da večina ostane na poštenem potu. Kostrivniški Marijini družbeniki so bili svojčas izvrstni Orli, a tekom minule zime so si pa omislili godbo na pihala. O Veliki noči so imeli prvi nastop ter so se že kot novinci dobro postavili v povzdigo cerkvene glasbe. Bog daj in Marija, da bi se fantje tudi v bodoče odlikovali v poštenosti in znanosti glasbe. — Gospodova dekla smrt je presadila nekaj cvetk iz Kostriv-nice v nebeški vrt. V dveh dneh so umrle dve Marijine duižbenice Z. Kamenšek in Roza Strniša, ki je bila mučenica, priklenjena na postelj že več let. Na veliko soboto je bila položena k večnemu počitku Ivana Prah, Lin-dička gostilničarka, ki je skoro vsak dan bila pri sv. maši do zadnje bolezni, bodi za vzor ostalim!
Kostrivnica. Naši cerkveni pevci nas za vsake večje praznike razveselijo z novim in ganljivim petjem, tako, če ga človek pazljivo posluša, ga gane do solz, zato pa tudi radi prihajajo ljudje k službam božjim. Vsako drugo nedeljo v mesecu imamo vpeljano ljudsko petje, da pri sv. maši poje cela cerkev. Ves ta lep napredek v cerkvenem in ljudskem petju je zasluga našega za vse dobro vnetega č. g. župnika Slaviča, ki je že na stotine ur žrtvoval za pouk lepega ljudskocerkvenega petja, ko v zimskem času po večernicah poučuje samo ljudsko petje. Za letošnje velikonočne praznike pa nas ni razveselilo samo lepo cerkveno pelje, slišali smo tudi lepe komade domače godbe na pihala, ki nas je s prvim nastopom kar presenečila, da se je v tako kratkem času toliko naučila pod vodstvom spretnega kapel-nika iz Studenic. člani novoustanovljene godbe so sami mladi fantje, ki so večina vsi člani fantovske Marijine družbe, zato upamo od njih veliko in lepega uspeha. Fantje, le tako korajžno naprej in Bog blagoslovi naš trud! Velikonočno veselje je skalila smrt s svojim obiskom pri tukajšnjemu faranu in gostilničarju po domače pri Lindiču in upihnila luč življenja znani posestnici in gostilničarki Iva^ ni Prah. Rajna je bila znana kot dobra in miroljubna soseda. Pokopali smo jo na veliko soboto ob veliki udeležbi sorodnikov. Odpočij se, dobra mati in soseda, po 721etnem truda-polnem življenju v miru na domačem poko-: pališču!
Nezbiše pri Sv. Emi. Dne 1. aprila je za vedno zatisnil svoje trudne oči trikrat oženjenf Anderlič Jurij ali Pohrašekov stric. Povsod znani je bil posestnik v Nezbišah, fara Sveta Ema. Spremili smo ga k večnemu počitku vsi njegovi sosedi in žlahta in mnogi prijatelji, ki so rajnega hodili noč in dan od blizu in daleč obiskat in krepit v slovo. Rajni je do^ segel starost 63 let kljub velikim bridkostim in težavam v zakonskih in gospodarskih zadevah, kljub vsemu hudemu je imel vedno zadovoljno, potrpežljivo in veselo srce, da je vsakega s svojo dobro voljo in lepimi pesmimi razveselil. Rajni je bil sorodnik dobre Ške-tove in Belinetove rodbine pri Sv. Emi, katera silno žaluje za rajnim stricem Jurijem, kakor tudi vsak, ki ga je poznal daleč okoli, Zapušča tri dobre sinove, ki so še samci Irk
neoskrbljeni, in dobro hčerko, ki je že na posestvu v domači občini. Naj ppčiva v božjem miru! Da bi se spet videli nad zvezdami!
Zibika. Na velikonočno nedeljo, na praznik vstajenja našega Zveličarja, ob večni luči, je za vedno zatisnila svoje trudne oči dobra žena Palirjeva, Mima Koritnikova, in šla k večnemu počitku. Stara je bila komaj 46 let. Pred 4 leti jo je vsled velikega napora zadela kap. Kljub največji skrbi, ki so jo njej na-klanjali domači, je bolezni podlegla. Dobra žena je bila vdova po pred dvema letoma umrlem dobrem zglednem možu Francu Ko-ritniku. Rajna je bila tretjerednica in članica raznih bratovščin. Gotovo bo sv. Frančišek in Karmelska Marija Devica izprosila rajni ženi srečno večnost. Pogreb se je vršil v torek 18. aprila, ob veliki udeležbi sorodnikov iz Ko-strivnice in sosedov, kateri so rajno Korit-nikovo mamo jako radi imeli. Domači župnik Jelšnik je izpregovoril prisrčne poslovilne besede. Rajna počiva v miru! Ohranimo ji hvaležen spomin!
Drenskorebro-Pilštanj. Dne 8. t. m. je nenadoma preminula mlada gospodinja Rezika Amon iz Penkovega sela v starosti 29 let. Pred 5 leti se je poročila z Amon Janezom, po domače Hriberskim, rodom je pa iz Sv. Petra pod Sv. gorami. Bila je skrbna in dobra gospodinja, blaga mati štirih otročičev, koje je sedaj morala prepustiti mlademu, komaj 30 let staremu možu. Med sosedi je bila zelo priljubljena, kar je pričal zelo številen obisk na mrtvaškem odru, mnogo ljudi jo je pa tudi spremilo na njeni zadnji poti. Domači g. župnik je v lepih besedah orisal njeno skrbno in mlado življenje ter se poslovil od nje ob grobu. Njena nenadna smrt je težko zadela sosede, ker so ž njo izgubile dobro in vzorno tova-rišico, zelo težko jo pa bodo pogrešali mož, s kojim je živela v najlepšem sporazumu in v zakonski sreči, ter otročički, kateri so izgubili zlato mamimco. Pokojna Rezika je bila zvesta čitateljica »Slovenskega gospodarja«', pri lco-jem je navadno presedela v krogu svojih malih skoro vsako nedeljo popoldne. Mladi Rezki naj bode žemljica lahka, njenemu možu in staiišem, kakor tudi vsem sorodnikom pa naše, iskreno sožalje! — Sosedje.
Št. Vid nad Valdekom. Tudi pri nas napredujemo. V zimskem času smo imeli kmetsko nadaljevalno šolo. Tega tečaja so se udeležili skoro vsi boljši fantje iz župnije. Tudi nekateri možje, umni gospodarji, kakor g. Valentin Aberšek, po domače Spodnji Smonkar, in g., Leopold Dvorjak, po domače Breznik,-so k poduku pridno prihajali. Prišlo je tupaiam do prav zanimivih, za gospodarstvo potrebnih razgovorov. Da se je tečaj tako dobro obnesel, gre čast in zahvala šolskemu upravitelju g. Zupančiču. On sam je tečaj vodil in poučeval tlozemstvo, sadjerejo in druge predmete. Domači g. župnik mu je pomagal s tem, da je poučeval krščanski nauk, živinorejo in gozdarstvo. Udeleženci so poduku obeh z zanimanjem sledili. Niso se utrudili, dasiravno je šola včasih trajala po 4 ure zaporedoma in sta bila predavatelja samo dva. Na koncu tečaja smo povabili tudi živinozdravnika g. Peršuha iz Slovenjgradca, ki nam je v 2 uri dolgem predavanju prav zanimivo in strokovno razložil razne živinske bolezni in nevarnosti pri živinskih porodih. Udeleženci kmetsko nadaljevalne šole so g. Peršuhu za njegovo poučno predavanje zelo hvaležni, kakor tudi g. Dragotinu Zupančiču, ki je tečaj osnoval in tako spretno vodil. Veliko noč smo obhajali v toplem in lepem vremenu.; V noči 19. do 20. aprila pa je I>adlo zopet precej snega in znašli smo se v
novi zimi. Cerkvena gostilna se je zopet odprla in ima na razpolago dobro in pristno vinsko kapljico. Zatore: Kdor hoče kaj dobrega zavžiti, naj pride v Št. Vkl pristno vince pit! — Šentvidski fantje.
Nowc hnilge.
»Sveta birma«, pouk za birmance, za starše birmancev in za botre, je zelo priročna spominska knjižica na sv. birmo. Stane samo le 3 Din. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Za cerkveno ljudsko petje smo Vam pripravili cerkvene pesmarice, ki smo jim določili kar najnižjo ceno: 1. Cerkvena ljudska pesmarica, izdaja 1933, samo po 3 Din, obsega 100 izbranih pesmi. 2. Venec svetih pesmi, izdaja 1907, obsega ravno 1000 cerkvenih pesmi, stane broširana 10 I), vezana 30 D. 3. Prijatelj otroški, molitve in pesmi z notami za šolsko mladino, broš. 2 Din,, vez. Din 5.50 in 7.50. 4. Jezus, blagoslovi nas, Slomškove blagoslov-ne pesmi z notami, 5 Din. 5. Kvišku srca, pesmarica 7. notami bo spet v aprilu 1933 do-gotovljena. Poleg teh naročajte tudi vse ostale cerkvene skladbe, novejše in starejše, pri: Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Šmarnice za leto 1933. Izšle so Šmarnice Marije Pomočnice in stanejo broš. 12 Din in vez. 18 Din. Nove so tudi- Šmarnice »Evropska božja pota Marijina, stanejo vez. 35 Din. Naročila za lavantjnsko škofijo se pošiljajo na Tiskarno sv. Cirila v Mariboru. Prosimo, da le to čimpreje zgodi, da jih dobite pravočasno!
»Satan in Iškariot«. Knjiga vezana se že dobi in stane polplatno 65 Din, vezana v celo platno 70 Din in z-barvano naslovno sliko 75 Din. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mari-borb.
lngleiSta Ycleposcs! izginja.
Angleška je bila pokrajina velepo-sesti. Baš sedaj pa se nahaja Anglija pod pritiskom gospodarskih razmer, v katerih razpadajo največja posestva v manjše imovine. Propadajo gradovi, za smešno nizke cene je dobiti gosposka imanja. Ako stopiš na angleška tla, se boš čudil množini lepakov, ki oznanjajo »Na prodaj«, »Oddati v najem«, ki so prilepljeni na deske ob glavnih cestah. Po statistiki je zginila zadnjih 11 let ena tretjina velepose-stev.
Na Škotskem in v pokrajini Wales zemljo razdelujejo. Posestva 10.000 do 20.000 akrov (ploskovna mera na Angleškem in v Ameriki) razparcelirajo. Posestnik, ki je leta 1920 zavrnil kupno ponudbo za 10.000 funtov šterlin-gov, bi bil danes neizmerno srečen, ako bi mu kedo izplačal 1500 funtov. Med ponudbami in povpraševanji je nepremostljiv prepad. Samo v grofiji Somerset je 200 praznih velikih gosposkih domačij. Že cela leta so na prodaj, pa nikogar ni, ki bi jih kupil. Kedo bi se danes tudi upal, da bi prevzel v oskrbo neizmerne vrtove, gradove z 12 spalnicami, 3—4 saloni, ko-jih vzdrževanje žre ogromne svote, da davkov niti ne omenjamo. Dosti je gradov, ki so bili zgrajeni od stavbe-
nikov po vzorcu znanega grada v Ver-saillesu pri Parizu. Take stavbe so še za uporabo in jih pretvarjajo v šolske prostore, klubove sedeže itd.
V splošnem ne najde posestvo na deželi, ki je vredno več nego 2 milijona Din, kupca.
Tudi življenje na deželi se je od temeljev spremenilo. V dobi kraljice Viktorije so parmesečno bivanje na deželi do najmanjšega vnaprej pripravili. Lovski zleti so privabili 40 do 50 gostov; seznam povabljenih je bil sestavljen za eno celo leto naprej. Danes je presneto malo velikašev med Angleži, ki si še lahko privoščijo zgoraj-ne razkošje in potrato.
Posestnikom, ki bivajo izven mest, manjkajo dohodki, ki bi jim omogočili prirejanje slovesnosti. Kak veleposestnik še lahko povabi za nedeljo k sebi v goste par najboljših znancev in to je vse, kar je še preostalo od nekdanje, tolikanj razsipne gostoljubnosti. Danes ne pošiljajo na Angleškem slovesnih vabil za celi mesec naprej, ampak' zadostuje telefonično povabilo na —■ skromno južino. Popolnoma so pa zginile še po obstoječih gradovih pleme-nitaške navade in pretirane gosposke ceremonije.
žensko vojaštvo. Ukrajinsko časopisje priobčuje zanimive popise amerikan« ske pisateljice Leckler, ki je prepotovala pred kratkem sovjetsko Rusijo ter videla na lastne oči, kako stališče da zavzema tamkaj ženski spol. Ameri-kanká trdi odločno: »Življenja ženske, kakor je obstojalo nekdaj, ni več in je popolnoma zabrisano. Ruska žena je danes žrtev rdečega militarizma. Rusinja od danes životari v najtežjih ter, najslabših življenskih pogojih, ker na njenih ramah ne slonijo samo materinske dolžnosti ter razna hišna opravila, ampak je mobilizirana kakor možje za industrijska dela in za vojsko. Kakorkoli neverjetno se glasi, vendar je ne-ovrgljivo dejstvo, da mora žena v današnji Rusiji služiti vojake v vseh mogočih uniformah. Po sovjetski statistiki iz leta 1932 je bilo organiziranih ter, izvežbanih za kemično vojsko in proti letalskim napadom 2 milijona žensk v, vseh mogočih šaržah ali položajih. V, prvih frontnih vrstah je bilo istočasno v rdeči armadi tudi 2 milijona žensk. Onih žensk, ki so dovršile razne in posebne kurze, da lahko dosežejo čin podčastnika in častnika, je 50.000. V vojaški upravni službi je bilo leta 1932 40 tisoč žensk, mnogo od teh je bilo celo na vodilnih mestih, večina pa so po pisarnah, drugač pomožne moči in ordo-nance. Celo v letalstvu in pri topništvu najdemo v sovjetski armadi zastopan ženski spol. Število ženskih pilotov in letalskih oficirjev je znašalo lansko leto 10.000. Od lani pa do letos se je število ženskega vojaštva znatno zvišalo, ker boljševizem priteguje vedno več žensk v svoje militaristične mreže.«
Njuhanje pride zopet v navado. IZ Anglije prihaja sledeča čudna vest: Mlada Angleška v Oxfordu in Cambri-
dge-u je že z vso paro na delu, da vrže Iz ust cigareto in se oklene njuhanja. Cigareta, pravijo, škoduje živcem, vpliva skrajno neugodno na športno spretnost mladine; med tem, ko šnofanec ni kakor ne vsebuje baš kar naštetih 'kvar nih lastnosti. Kakor znano, so prinesli Španci tobak iz Amerike. Videli so, kako so sukali amerikanski domačini iz listov rastline palčice, jih vžgali na enem koncu in usrkavali dim. Skušali so jih posnemati in so se prepričali, da je zelišče prav dobro teknilo in so ga prinesli s seboj v Evropo. Tudi tukaj so sprva le pušili, še le pozneje je nekdo pogruntal, da se da tobačna rastlina zmleti v prah, ki prav posebno draži £ivce v nosu. Pušenje je prenehalo, vse je njuhalo. Treba povdariti, da je pred 150 leti takorekoč celi svet šnofal. Znano je, da je njuhal nemški pesnik Schil-ler, Napoleon si je pustil od služabnika vsako obleko potrositi s šnofancem. Vse, kar je v onih časih posedalo ime, si je sipalo v nosnice tobak in se je useknjevalo v velike, barvane robce. Navada njuhanja se je ohranila do današnjega dne. Šnofanje ni bila samo razvada moških; njuhale so tudi dame, kakor še tudi danes pušijo cigarete. — Danes se nam di šnofanje nekaj bolj čudnega, če bodo pa prodrli s to navado nanovo angleški športni študenti, bomo začeli pri nas njuhati kakor pred 100 leti. Duhan je pač užitek in kako se ga poslužuje človeštvo, je zadeva Okusa in mode.	:f§»
Poslednle vesti.
Obravnava proti hrvatskemu voditelju dr. Mačeku je pričela dne 24. aprila v Beogradu pred državnim sodiščem. Obtožnica dolži dr. Mačka, da je on oče znanih zagrebških punk-tacij. Vprašanje predsednika, ali se čuti krivega, je obtoženec zanikal in je dajal zelo točne odgovore. Sodba bo objavljena v prihodnjih dneh.
Radi pobalinske zlobe v smrt. V noči od ne-flelje na pondeljek je zavozil z motornim kolesom pri Sv. Trojici v Slov. goricah ob preko ceste prevrnjeni kažipotni drog 301etni šofer mariborskega avtobusnega podjetnika g. Li-ningerja — Adolf Fišer iz Maribora. Udarec ob drog je bil tako silovit, da si je Fišer stri pri padcu lobanjo in obležal mrtev. Drog je moral biti nalašč prevrnjen in položen preko ceste.
Neznanci ukradli avtomobil. V nedeljo krog 11. ure v noči je postavil mariborski trgovec Babič svoj osebni avto na dvorišče avtogaraž-ne tvrdke Motor-Sales v Frančiškanski ulici. Neznanci so avto ukradli in straža ga je našla vsega razbitega v Maistrovi ulici, o uzmovičih ni bilo nobene sledi.	b
Nevarna pustolovca sta dne 23. aprila padla pri Sv. Juriju ob Pesnici v roke orožnikom, ko sta se trudila, da hi prekoračila državno mejo. Gre za Gavrila Petroviča in Venčeslava Sla-veka. Petrovič je že bil obsojen radi prevar na 3 leta ječe in je pobegnil. Mariboraska policija bo odpremila oba opasna tiča v Zagreb. Petrovič se je izdajal za črnogorskega princa, Slavek za strojnega inženerja.
Viničarija je pogorela v noči 24. aprila v Kaniži pri Št. Ilju, last g. Kolariča iz Avstrije. Rešili so komaj viničarjevo družino skozi odtrgano okensko omrežje že gorečega poslopja.
Med službo božjo so izropali zadnjo nedeljo
neznani lopovi pri Sv. Jederti nad Laškim župnišče tamošnjega g. župnika Lončariča.
Pod voz je padel 531etni delavec Fortunat Rajer iz Žetal. Pri padcu se je tako poškodoval, da so ga oddali v ptujsko bolnico.
Vlom. V noči 22. aprila je bido vlomljeno v Ptuju v delavnico čevljarskega mojstra Boha-ka. Vlomilci so napravili škode za 2600 Din.
Smrt vsled opeklin. Enoletni Ivanček Ven-gust, sinček služkinje v Celju, se Je tako oblil s kropom, da je umrl na posledicah opeklin dne 23. aprila.
Pretres možganov. Na cesti pri Ljubnem v Savinjski dolini je v nedeljo dne 23. aprila podrl avtomobilist na tla šoferjevo ženo časi Kristino. Povoženo eo spravili s pretresom možganov v celjsko bolnico.
Sv. Vid pri Ptuju. V nedeljo, 30. aprila, priredimo popoldne igro »Guzaj«. Vljudno vabljeni od blizu in daleč!
Sv. Venčesl. V nedeljo dne 30. aprila priredi tukajšnje pevsko društvo igro v treh dejanjih »Tri sestre«.
Eotlje. Naše gasilsko društvo se je po daljšem presledku zopet pokazalo na odru. Priredilo je na belo nedeljo dve igri: »Užitkarji« in »čarovna brivnica«. Obe igri sta prav dobro uspeli, ,za kar gre predvsem zahvala g. šolskemu upravitelju Kotnik Zorkotu. želeti je, da bi gasilsko društvo svoje izobraževalno delo tudi nadaljevalo.
MAIA OZNANILA
Po nizki ceni se dobe vozovi in ¿sicer: trije pol-široki (halbpratar), en enovprežni ter ena kočija. Več se izve pri Konradu Gorič, kovaču na Vranskem.	547
Feliks Kos, gostilničar na Turniščah, iščem pridno kuharico, katera je zraven tudi drugega dela zmožna, nastopi lahko takoj. 540
Išče se fant ali dekle od 14. leta naprej, ki bi pasel. Jožef Domadenik, Hrastje, pošta Lim-buš.	522
Vabilo k rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice na Muti, r. z. z n. z., ki se vršt v pondeljek dne 1. maja 1933, ob pol 9. uri, v prostorih zadruge (pri Kosu) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključ-: ka za leto 1932. 3. Čitanje revizijskega poro-: čila. 4. Nadomestna volitev načelstva. 5. Slučajnosti. Opomba: Ako bi ta občni zbor oh določeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure, za tem drug občni zbor, ki sklepa brez vsakega števila navzočih članov.	548
Zahvala.
Podpisani Jožef in Katarina Štobar, posestnika v Spodnji Koreni št. 31, pošta Sv. Barbara v Slov. gor., se najuda-nejše zahvaljujeva upravi »Slovenskega gospodarja« za izplačanih 1000 Din, katere sva danes sprejela, ker nama je požar dne 10. marca 1.1. upepelil stanovanjsko hišo. »Slovenskega gospodarja« najtoplejše priporočava z željo, da naj ga ima vsaka slovenska hiša naročenega.
Spodnja Korena, dne 15. aprila 1933,
Josip Štobar. Katarina Štobar.
Botri in botre
si lahko brezobvezno ogledajo lepe izgotov-ljene obleke za fante in veliko izbiro sukna za obleke, katere izgotovitev posreduje v treh dneh ter za birmanke svilo že od Din 15.-— naprej v veletrgovini:	546
Anion Macun, Maribor
Gosposka ulica 10. CTCTCTmCTCTiai^i^i^raiAiiaiEagatgi
„Slov. Gospodar" stane:
celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno S Din.
¡aaBararararaoaDBraraiMuraiJSiMSi
Za polno vrednost hranilnih knjižic
Spodnještajerske ljudske posojilnice in Mestne hranilnice v Mariboru prodajamo sledeče:
1.	Deset vezanih knjig romanov Kari Maya
za Din 750 —.
2.	Domači živinozdravnik za ceno Din 550'— vezan
izvod.
3.	DomaČi vedež, vezan v dveh debelih knjigah, za ceno
Din 700 — ali 750 — ali 800—.
4.	Poučni slovar, vezan v dveh knjigah, za ceno
Din 1.100'— ali 1.150'— ali 1.200-—.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
V.
Na dvoru so bili vsi prepričani, da bo velikan Miška pogoltnil. Skoro so bili nanj že pozabili, kar so začuli ropot. Bil,je velikan, ki je poskušal priti skozi vrata na dvor, ker pa so bila zaprta, si je podrl del zida.
Vsi, tudi car in princesinja, so pritekli, da vidijo, kako nosi velikan Miška na rami. Velikan se je obrnil proti carju. Ko je dospel do njega, je postavil Miška na tla. Ta je pokleknil pred prin-cesinjo in je rekel: »Princesinja, iskala si služabnika, glej, tu sta dva.«;
Car je prijel princesinjo za roko, pa ji je govoril:
»Dete moje, vem, da tc ni baš velika radost biti žena takega komadiča človeka. Vidim pa, da se boš morala žrtvovati, kakor mnoge druge prin-cesinje. To majhno človečc je izpolnilo vse moje pogoje in sedaj mi ni druge pomoči, kakor da mu dam tvojo roko.«
»Dovoli, oče moj,« je odvrnila princesinja spoštljivo, »da še nekaj poskusim, kar bi moglo onemogočiti tako poroko.« Nato je pristopila k Mišku in mu je rekla: »Knez Miško, ti si hraber in srčen dečko, to pa še nI dovolj, da si pridobiš princesinjo.«
»Oh! Vem, da bi moral izpolniti vse želje princesinje, če bi si jo hotel pridobiti.«
»Jako pameten si,« mu je odvrnila princesinja z rahlim nasmehom. »Od svoje strani ti stavim nalogo. Naj te ne prestraši. Edini nasprotnik sem ti še jaz. Dajva, poskusiva, kdo izmed naju si more izmisliti večjo laž. Ce boš to ti, ti takoj dam svojo roko.«
Miško se je globoko priklonil. Potem so šli vsi v veliko dvorsko dvorano. Na veliko začudenje dvorjanov se je podal za njimi tudi velikan. Ker je bila zanj dvorana prenizka, tako da v njej ni mogel zravnan stati, je sedel na tla poleg Miška.
»Začniva torej,« je počela princesinja. »Da vidimo, kdo izmed vaju ima večjo potrpežljivost, da posluša laži. Prvi, ki reče, da je kaj velika laž, je izgubil.«
^alje sledi.
ure, zlatnine iir srcbrnlna
dobite najceneje pri
]AKOB MULAVEC
Maribor, Kralja Petra trg 1
Šotorniki.
Znano je, da se potepa po ameriških Ze-dinjenih državah približno 200 tisoč mladoletnih brez doma ter strehe. Armada brezdomcev vedno narašča in povzroča vladi ne-male skrbi. Gospodarska kriza ni pognala na cesto le posameznih mladih ljudi, da — cele družine! Najem nine niso več zmogle, postavitev na cesto je bila posledica. En del takih družin, ki niso več zmogle najemnine, se je podal na beg v avtomobilu, ki je pa tudi moral v denar za preživljanje. Slednjič jih jo dovedla pot trpljenja v taborišče — brezdomcev, kakor jih je vse polno v Združenih državah. Taborišča tvorijo šotori ali zašilo zbite hišice, kamor so se zatekle veččlan-ske družine. V Kansas City v stepi ob obeh bregovih reke Missouri je zraslo šotorno mesto, v katerem životari 25.000 družin s 100 tisoč člani. Mladina iz teh družin pa ne .ostaja v šotorih in kolibah staršev, ampak pohajkuje iz kraja v kraj in je neznosna nadloga.
Steklene knjige.
Na francoskem književnem trgu -se je pojavila zanimiva in zelo mična novost: knjiga iz stekla. Seveda ni to navadno steklo, je temveč to posebna vrsta stekla, ki je zelo prožna, trpežna in ne-drobljiva. Platnice so iz barvanega stekla, lit sti pa iz motnega, tako da tisk na drugi strani ne udarja skozi. Tisk je iz posebnega črnega laka, ki se ne da zbrisati s stekla. Novost je seveda velika potrata, ki ni posebno poceni. Vendar pa je n. pr. neka veseloigra Tristana Bern, dosegla »stekleno iz* dajo« 6000 it.vodov t
B i r mz v ska darila
Čarobna sekira.
»Le jej! Ne bodi len-« ga je zavrnil Miško, „ja je naglo vtaknil v torbo velik kos mesa.
Kmalu je velikan spet, prenehal. »Še en gumb si moram odpeti. Ti mali hudir pa moraš imeti železen želodec, ko spravljaš take kose. To je najbrž radi tega, ker zauživaš tudi kamenje.«
»Molči, pa jej, lenuh!« je zakričal Miško, pa Je vrgel v torbo celo glavo zelja.
Ko si je ubogi velikan odpel še tretji gumb, /e priznal, da ne more več jesti. »Mene že davi, kako se pa počutiš ti, mali požeruh?«
»Malo vroče mi je res, ali eno pleče bi še spravil. Zdaj je vrsta na tebi, daj, pojej še eno pleče!«
»Hvala ti lepa. Ne morem več. Rajši ti bom sluga.«
Tako je postal velikan Miškov sluga. Miško mu je sedel na eno ramo, na drugo pa je dal svojo torbo, pa še vrečo žlahtnih kamnov, ki jo je opazil v kolibi, in tako sta se odpravila na carjev '¡dvor.	7
Dalje.
Miško je pogledal lonce. Bila sta talco velika, da bi se lahko v njima potopil. Ni se ju dotaknil.
»Aha, že imam nekaj, česar ti ne moreš izvršiti! Pojdi, pa napravi, kar sem rekel. Vzemi lonca ter ju napolni z vodo!«
»To ni tako težavno,« je dejal Miško, ki se je spomnil čarobne orehove lupine. »Jaz grem rajši kar po izvirek, pa ga spustim v lonca, to bo šlo hitreje.«
»Ne, ne, tega pa ne!« je zakričal velikan preplašeno. »Dovolj, da si mi podrl skoro ves gozd, zdaj bi mi še rad vzel izvirek, da ostanem brez yode. Zaneti ogenj, bom šel sam po vodo.«
Ko sta bila lonca polna vode, je vrgel velikan v prvega celo razsekano govedo, v drugega pa štirideset glav zelja in poln voz korenja. Ko je bilo kosilo gotovo, je velel Mišku:
»Za mizo! Videl bom, če boš mogel toliko snesti kakor jaz. Kar se mene tiče, sem tako lačen, da bi pojedel celo to govedo in povrh še tebe.«
»Hajd, poskusiva,« je odgovoril Miško, pri tem pa je postavil pod mizo blizu sebe svojo torbo.
Velikan je jedel in jedel. Miško je tudi skrbel, da je bilo jedi čimdalje manj, ni jih pa vtikal v usta, ampak v svojo torbo, ki je bila kmalu do polovice napolnjena z mesom in zeljem.
»Prav dobro si mi je prileglo, moram si odpeti en gumb,« je sopihal velikan.
Ali se želite
525
glMa m prottna
temeljito rešiti?
Trganje in bodenje v udib in sklepih, otekli udi, skrivljene roke in noge, trganje in bodenje v raznih delih telesa, celo slabost oči so večkrat posledice revmatizma in kostobolja, ki sc mora odstraniti, ker drugače bolezen vedno bolj napreduje,
Nudim Vam.
zdravilno, sečno kislino razkrajajočo, izmenjavo snovi in izločevanje pospešujočo
domaČo zdravilu© pijač©
ki je na umeten način točno po naravi napravljena po blagoslova polnem zdravilnem vrelcu, ki ga je dobra mati narava podarila bolanemu človeštvu.
Pičite mi takoj in Vi dobite popolnoma ¡breapleCno eno
podučljivo razpiravo.
Poštno-nabiralno mesto:
BUOUST mUflZHE, Berlin-Htarsdorf, Oruciisalsrstrnsse Hr. S, Sbt. 288.
Dobre ure za mal denar samo od tvrdke Trgovski dom
Celje št. 24.
j Nikel anker remontoar Din 40'—, ista, lepo gravirana Din 58-—, tula posrebrena Din 180'—, zapestna Din 96'—, navadna budilka Din 39—, 60 80'—, žepna budilka Din 180*—, navadna Btenska ura Din 55'—, IGO'—, stenska ura s kukavico Din 216'—, Bogata izbira verižic, obeskov, prstanov iu druge zlatnino. — Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik z več tisoč slikami. — Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.
Sklicujte se vedno in povsod
na oglase „Slov. gospodarja"!
Organist-obrtnik, prednost poročen, navdušen za ljudsko petje, se sprejme takoj pri župnijski cerkvi v Gornji Sv. Kungoti. Pojasnila daje župnijski urad Grrnja Sv. Kungota via Maribor.	539
Siednje težki voz se proda ali se zamenja z vinom. Potiš, Maribor, Koroška cesta 31. 536
Vsi se že čudijo, kako se poceni kupi v Grajski starinarni, Trg svobode 1, Maribor. 542
Prodam nov mlečni posnemalnik, 500 Din, Maribor, Grajska starinarna.	543
Prodam večjo množino lepega sladkega sena, naslov v upravi lista.	544
Majerja z več delavnimi močmi se išče pri: Misita, Maribor. Tattenbachova ulica 14. 535
Prodam posestvo 6 oralov ali zamenjam. Anton Pušič, Gočova 68, Sv. Rupert v Slov. goricah.	528
Prodam majhno posestvo z novo zidano hišo v okolici Poljčan. I. Kaukler, Laporje 52. 538
Dražba lova. Lovska pravica krajevne občine Studenci pri Mariboru se da potom javne dražbe do 31. marca 1935 v zakup. Dražba se vrši v Mariboru dne 15. maja 1933, ob 10. uri v prostorih sreskega načelstva Maribor, desni breg, soba št. 25 Ič Sreski načelnik: Ma-kar s. r.
Vabilo
na XXVI. redni občni zbor Ljudske posojilnice v Celju, r, z. z n. z., ki se vrši dne 5. majnika 1933 ob 3. uri popoldne v posojilniški posveto-tovalnici s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1932.
4.	Razdelitev čistega dobička za leto 1932. .
5.	Nadomestna volitev načelstva.
3. Nedomestna volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
V slučaju, da bi ob zgoraj določenem času občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro kasneje drug občni zbor, ki sklepa brez ozira na došlo število zadružnikov.	541
Posestvo se proda, 11 oralov. Partinje 69. 524
Službo organista in cerkovnika, prednost obrt niki, odda: cerkveno predstojništvo Dravograd.	530
Žganje vseli vrst pristno kupi vsako količino Pačnik, Laško.	523
Priden hlapec se sprejme v Studencih pri Mariboru, Sokolska ulica 27.	531
Prodam enodružinsko zidano hišo. Skale Neža, Tezno, Krekova ulica 6.	53Ž
najnovejši od Din 48'-naprej otroški Din 28'-. Velika Izbira
u
Maribor, Glavni trg 2
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v

Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
3
W. d
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	t
p^r Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
raHH^^
\ V
0
I»
I» >
1
i» »
Hranilnica Dravske banovine Plaribor
Centrala: Naribor
Podružnica: Cclfc
v lastni novi palači na oglu	nasproti poŠte, prej Iisžnošia-
Gosposhe-SIovenshe ulice.	ierslsa hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.

OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspehi
JOSIP BRANDL
tvornica orgelj in klavirjev v Mariboru
izdeluje cerkvene orgle in klavirje vsake velikosti. — Renoviranje, popravljanje in uglaševanje istih. — Solidna izvršba po nizkih cenah. 477
Birmanska darila, zlatnine, ure, najboljše nudi Jan, urar, Maribor, Glavni trg.	506
Restavracija, tujske sobe, tujski hlevi, veliko dvorišče, gospodarsko poslopje, vrt, mesarija, stavbišča, sredi mesta Slovenije, pod ugodnimi plačilnimi pogoji ceno naprodaj. Naslov: Ilger, Maribor.	480
Kose »Flugs«-patent z novim pritrjevanjem, kosišča in brusne kamne, klepalne stroje in srpe dobite pri Josipu Videmšek, Maribor, Koroščeva ulica 36.	399
Darila za sv. birmo po znižanih cenah, ure od 50 Din naprej, samo pri: Ackermann in Kindl, Ptuj.
Brzoklepalnik »Stubaier« tisočkrat preizkušen! Popis pošilja zastonj Friderik Kratz, Stražišče pri Kranju.	270
Brezobrestna posojila za nakup premičnin in nepremičnin, doto, razdolžitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo: »Kreditne zadruge«, Ljubljana, pp. 307. — Sprejmejo zastopnike.	389
K Ei
Žične vložile
torn, po Diu 100"—
kupite najboljše in najcenejše v
Mmm iIuep, Maribor, ulica M
Velika izbira vseh vrst moških in dešk h klobukov lastnega izdelka. — Posebni oddelek za tlamske klobuke najnovejše mode. — Popravila točno in solidno! — Cene brezkonkutenčne!	472
Žične vloge iz izvanredno trde žice
kom. po Din 150'— Airik madraco 3(lelue Din 300" — Pri naročilu so prosi za natančno notranjo mero postelje. 304
„WEK A" MARIBOR 18
Okopalnike in osipalnike, priznano dobro na-: . pravljene, izdeluje in priporoča: Matej Bre-gant, Orehova vas, pošta Slivnica pri Mariboru.	527
Kupimo staro zlato, srebro in srebrne krone po najvišji dnevni ceni. K. Ackermann in j. Kindl, Ptuj.	436
Posojilnica išče delavne obiskovalce privatnih strank. Ponudbe z znamkami za odgovor nasloviti na »Mobilna zadruga«, Ljubljana, pp. 307.	518
Vabilo na občni zbor Hranilnice ln posojilnice Sv. Štefan, ki se vrši dne 14. maja t. 1., ob 15. uri v posojilniški sobi v Sv. Štefanu. Vspored: Poročilo načelstva in nadzorstva. Ilevizijsko poročilo. Delna volitev načelstva in nadzorstva. Slučajnosti. — Odbor. 533
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Laškem, ki se bo vršil v pon-deljek dne 8. maja 1933, predpoldan ob 9. uri v uradnih prostorih v kaplaniji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1932< 3. Volitev načelstva. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. — Načelstvo.	534
Kolje za vinograde!
rezano 1000 komadov Din 180.—, cepano 1000 komadov Din 280.— prodaja v vsaki množini »Drava« d. d. Maribor, Meljska cesta 91. 470
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi testni poioči m oglu Hroljo Mm ceste in Moitae ulice
Sprejema hranilne vloge in jih .•. .•. obrestnje najbolje	. .
Denar je pri njej naložen po-.•■ .. polnoma varno.
Za hranilne vloflc jamži polen rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov 7. vsem svojim pre-••• .*. m oženje m!	v
iHHBHSsssBHEBgsE
WEmwmmmBBBmBSmmSBBBmM
Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: .latiuš Goleč, novinar v Mariboru.
Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavil k: Franc 11 raste! j v Mariboru.