Mesarjeve skrbi
Hrana - naše vsakdanje skrbi in brige. Te so posebncLvelike takiat, ko se cene dvigajo in sedaj smo rav-no v takem obdobju. Je pa 52-letni Anton Šeško človek, ki ima s pre-hiano dosti opiavka, saj je mesar -z majhninii presledki - že od leta 1936. Sedaj dela v obratu mesne industrije Emona v Zalogu v raz-sekovalnici mesa. Dobrodušen so-besednik je doma iz Bežigrada in vsak dan se vozi v Zalog in nazaj z avtobusom. Med kolegi je eden naj-staiejših mesarjev tega obrata in dobro pomni, kako je začel služiti kruh.
,^anima me, kdaj ste se šli učit in kaj vas je pripravilo do tega, da ste postali mesar? "
,,Učit sem se šel zelo pozno, s 16. ktdm. Doma nas je bilo pet otrok in moja želja je bila, da bi študiral. Oče je nekaj časa upal, da bo dobil kakš-no podporo zame; ker pa te ni bilo in sem imel že 16 Iet, sem moral zagrabiti za tisto, kai je bilo pri roki."
,,Ste lahko dobili mojstra, da vas je spiejel v uk? "
,,Ne, sploh ne! Irael pa sem srečo,
da so na Turjak, od koder sem doma, hodili lovci iz Ljubljane na lov. Tam je oče prosil mesarskega mojstra Koprivca k, Ljubljane, naj me vzame v uk. No, usmilil se me je, šel sem v Ljubljano in se izučil za to, kar sem."
,,Pa vas ta poklic veseli? " ,,Sprva me ni prav posebno, pa sem se privadil. Ce bi imel več iz-bire, bi šel raje za kovinarja; ker pa ni šlo, sem postal pač mesar." ,Jn to delo opravljate vseskozi? " ,^e. Ker mi je še vedno ostalo nekaj veselja za kovinarja, sem takoj po vojni napravil izpit za šoferja in nekaj časa vozil, toda vedno okoli klavnic in mesarjev."
,,Kakšni pa so bili delovni pogoji pred vojno? "
,,Precej drugačni! Nismo poznali odrejenega delovnega časa in morali smo delati pozno v noč ali pa vsta-jati tudi ob 4. uri zjutraj. Moram pa pripomniti, da mojster ni bil slab. Stanoval sem pri njem in tudi jedel sem skupno z njimi pri mizi. Seveda sem z delovnim časom to krepko poplačal, toda čas je bil tak in hva-ležen sem bil, da je bilo tako."
,JCaj pa kvaliteta mesa? Je kakš-na razlika med nekdanjimi vrstami mesa in današnjimi? "
,,Mislim, da je bila kvaliteta prec?j boljša. Temu je prispevalo to,
Anton Šeško: ,JKakovost mesa je bfla včasih boljša"
da so bili mesarji specializiiani za posamezno visto mesa. Niso bili mesarji za vse, temveč npr. mesar za svinjsko meso, goveje, ovčje, suho meso itd. In tudi trgovci z mesom, ki so kupovali pri nas, so bili iz-biični. Na te smo se moiali pied-vsem ozirati in paziti na kakovost mesa."
,,Ali se danes ne? "
.JDanes gre meso iz klavnic v ve-likih količinah in nemogoče je vo-diti tako kontrolo, kot jo je imel včasih posemezni kupec. Veste, po-strežlpvost mesarjev je bila velika in
poznalo se je, da je bila med privat-niki velika konkurenca."
,,Kakšni pa so delovni pogoji pri vas danes? "
,,Splo&u pogoji so boljši, toda način nafega dela je takšen, da mora biti mesar pri delu z mesom na hlad-nem in mokrem. To pogojujejo revmatizem in skoro ni mesarja, da ne bi bil revmatičen. Zato se mi zdi delovna doba za mesarjc do 60 let starosti ptedolga in moiali bi jo skrajšati."
,j*a je pri vas veliko starih me-sarjev? "
,,Ne veliko in še ti, ko gredo v pokoj, tega dolgo časa ne uživajo. Mesarja ni mogoče prestaviti na lažje delo, saj je vsako delo v klav-nici težko."
,,Vprašal bi še, če se spomnite, kako ste pied vojno piaznovali 1. maj? "
,,Tam, kjer sem delal, nas je bilo malo in neke delavske oiganizacije ni bilo niti nismo bili povezani z drugimi. Zato ta dan tudi piaznovali nismo. So ga pa tam, kjei je bilo več delavstva skupaj, predvsem v velikih tovarnah."
,JCako pa boste 1. maj praznovali letos? "
,,V glavnem doma. Žena je na zdravljenju v Laškem, sam pa ne bom šel nikamoi. Želim pa, da dobro piaznujejo 1. maj vsi drugi, posebno fe moji stanovski tovariši."