Tečaj XXXII! IZHAJA VSAKI DAN -»B ■b nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj f •«»isičiie številke se prodajajo po 3 nvfl., (6 Btotink) * »: nogih tobftkarnah v Tratu in okolici, Ljubljani, Gorici, Ii-.tiiii. £t. Petru, Pežani, Nabreimi, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini. Postojni, Dorn^ergu, Solkanu itd. so računajo na »r*:IImetre v širokoBti ene tolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. miii-aieter, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov 99 20 St. Tt!to, "a oglase v tekstu lista do f> vrst 20 K, vsaka na-đ«1jna vrata K 2. 'Mali oglasi po S stot- beseda, najmanj pa 49 »tot. — Ofriase eprejema „Inseratni oddelek uprave ^dino.atš". — Plačuje ee izključno le upravi Edin^dli-*. Glasilo političnega društva .Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč! NAROČNINA ZNAftA sa vae leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, * -naroćbe brez doposlaae naročnine, se uprava ne ozira laročaiia Ea neieljrto ixdamfe .Eiljoiti'itaie:ceioietso 15*20,jollsta J «« Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovii- * pisma b« ne sprejemajo in rokopisi te ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo UREDNIŠTVO: al. Oiorjfio Calattl 18 (Narodni don. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laii;ci ^ konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsori : » lista »Edinost" v Trsta, ulica Giorgio Galatti 5t. 1?. - Poštno-hranIInični račun št. 811-«52. - ■■ Telefon ite^. 1167 = 3RZOJAVNE VESTI. Prihod hrvat, dijakov »a Ounajc DUNA T H. Danes zjutraj je a posebnim slakom dospelo semkaj il Zagreba 4S0 j hrvatskih dijakov. Nit kel dvoru so jih pozdravni njihovi rojaki. Vsi b*o se nato podali v sprevodu do parlamenta. V postranski dvorani ie deputacijo, t,b-toiečo iz dvajset dijakov, pozliavil nhčelnik jugoslovanskega kluba ter poslanca Treš'ć iri Ivanišević. Vsi trije poslanci eo izrazili sv;jje zadovoljstvo nad \eder.jem hrvatskih dijako7 in so obljubili, •ia te hr.čejo najtopleje zavzeti za njih. Ko so dijaki odpeli nt ko hrvatsko p. sem, te je »prevod mimo p mikal proti vseučilišču. DUNAJ (k K sprejemu hrvatskih akademikov na Du^.aju se fie poroča: Na Kolodvoru so pričakali djšle Hiv~te )irvat»ki. srbski, slovenski, češki,, maloruski in rorrun-ski dijaki. Parlament je bil zastražen iz bu-jezni pred demonstracijami. Pred pailamen--ora so hrvatske akademike sprejeli poslanci Šrekelj, Spinčić in dr. Tres e. Ker sekcij bH m čelnik dr. Baaer ni dovo':ii dijakom korpc-r&tivnega vstopa v parlament, je šla noter le deputacija 20 akademikov, da so pokloni poslancem. zbanim v „Jugoslovanskem klubu". V klubu so bili vsi poslanci: irrenom kluba e akadeuike pozdravil podnačelnik dr. Ploj, ki jim je obljubi! mora'no in grr.otro podporo in izrekel nado, da se kmalu povrnejo v domovino. Za dijake se je zahvalil akademik PeriŠio. Na to sta Še govorila poslanca Iva-:.iševič in dr. Tresič, prel parlamentom Spin <"ić. Ko so dijaki zapeli „Liepo našo domovino", so mirno odšii na vseučilišče. Dijaki, Ki se vpišejo na prsški univerzi, odidejo ▼ Prt^o cb 'J. uri zvečer. Banket na čast hrvatskim dijakom DUNAJ 6. Danes opoldne je bil na "abt h v.tskim dijakom ba- ket. na katerem so bili tudi poslanci B ankini, Ivaniševič, Hribar, Mandič, Roblek, Rybtr in Spinčić. Dunaj -kt jurist Silo vi ć -e pjzdravil Z greb-čane, nakar se mu je z*, hvalil Angjelinovič. Govorili st š~ posl. Spiučić, Hribsr, Ivani-ševio in Rybar, Po banketu so ee dijaki mirno razšli. Nemški knezi na Dunaju. DUNAJ <>. Danes dospejo semkaj nemški knezi, bi se jutri poklonijo cesarju, da mu čestitajo povodom 60-ietnice njegovega vladanje. Mesto je '.se okrašeno; raz vseh javnih no slo pij plapolajo zastave. Tudi piivatae hiše 60 okinčtne. Uhca.^ki vedi na „Burg :or**, nudi impozantni pogled. Vse postaje, j.a katere se pripeljejo knezi, so okrašene na zunaj in znetraj, z asti krasno, po-taja v Penzingu. Na cesti, ki vedi od nje na Schonbrunn. se nahajajo slavoloki in dr^gi < krašeni s z* stavami in zelenjem. Bavarski princ regent Ii kolodvor bavarski princ regent Luitpold. Princ peti jo inkcgait>, vsprejela s'a ga le bavarski poblanik Rucher in adjutaot baron NV.edemann. S princem so aospeii minister Podewils, general Reschrei-*er in drugi častniki njegovega spremstva. Princ se je odpeljal v palačo Medena. Semka] je dospel tudi drž. tajnik Schoen. PODLISTEK. 70 KAZAKI. Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. „No, Murjanka, zdaj pa ti podajaj vina s poljubi !•' je rekel Hjelecki in jo prijel za roko. „Da, tako-le te poljubim lu je rekla ona in v šali zamahnila po njem. „Dedka lahko tudi brez denarja pose je oglasilo drugo dekle. „Vidiš, ti si pridno dete,-1 je dejal iijelecki in poljubil branečo se deklico. ...Ve, le ti podajaj \u je silil Marjanko. ..Podaj tvojemu najemniku!" In prijel jo je za roko, jo peljal h klopi in jo posadil poleg Olenina. „Kaka krasotica !*' je rekel in obrnil njeno glavo v profil. Marjanka se ni branila, ampak ponosno se smehljaje, se je ozrla na Olenina! s svojimi podolgovatimi očmi. i „Krasno dekle!" je ponovil Bjelecki. „Kaka krasotica sem jaz !w se je zdelo, Na kolodvoru ga je pozdravil tainik posla-j ništva gref Erbach-Schoenburg. Predpoludne sta dospela iz Berolina avstro-ogrski poslanik Scegyer.yi in vojaški ataše Kleepsch-Kloth. j Adjutant cesarja Viljema maior Friedburg in baron S'edeu sta prišla zvečer. Cesar pri princu Iiiutpoldu DUNAJ H. Ob 1 uri popoludne je ce?ar pobit i h-ira^keg;* princa regenta Liut-j.olda. C-sar. la)ir, m«"jor Ba:tba. Kntz se je odpeljal v česan k j palačo. Ob •"> uii 50 min. sta na isti kolodvor dospela virtemberški kralj Viljem in veliki vojvoda badenski Friderik. Na keljnika FML Potioreka, namest- da je ponavljal Marjankin pogled. Ne da bi pomislil, kaj dela, je objel Olenin Marjanko in jo hotel poljubiti. Ona se je naenkrat iztrgala, skoro prevrnila Hjelec-kega, potegnila prt z mize in skočila k peči. To je bilo vpitja in smeha ! Bjelecki je dekletom nekaj pošepetal in naenkrat so stekli vsi iz sobe v vežo in zaprli vrata. Zakaj si Bjeleckega poljubila, a mene nočeš ?u je vprašal Olenin. „Tako, nočem, pa je," je odvrnila in namrdnila spodnjo ustnico in obrvi. r0n je dedek," je smehljaje dostavila. Šla je k durim in tolkla po njih. „Kaj ste zaprli, vragi . rKaj za to, pusti jih tam, midva pa ostaniva tukaj," je rekel Olenin in se ji približal. Njej se je stemnil obraz in strogo ga je odvrnila od sebe z roko. In znova se je zdela Oleninu tako veličastno-lepa, da se je zavedel in se sramoval svojega vedenja. Stopil je k vratom in jih stresel. „ I ijelecki, odprite ! Kake neumne šale so to !u Marjanka se je zopet zasmejala s svojim jasnim, srečnim smehom. nika princa Hohenlohe, pri*taniščnega admirala Ripperja, poveljnika eskadre kontread-miraTa Z eglerja ter se je z vsakim prijazno razgovarjal. Na to je ce^ar vsprejel okrajnega g^varja Reinletna. Med tem so se zbrale na jahti deuge ličnosti in častniki mornarice in armade, določe.ni za častno službo in sicer : deželni poveljnik crožništva polkovnik Binc-wetz, njegov namestnik mnjor Kostenzer, poveljnik orotniškega oddelka v Puli nadporoč-r.ik Siškovič. nametnik policijskega ravnatelja vladni svetnik Mahkovec in voditelj puljsk^ga policijskega komisaiijata policijski svetnik Ost'. Gospode ;e predstavil cesarju deloma poveljnik mornarice, deloma namestnik. Cesar Viljtm je vsacega prijazno ogovoril in rcu podal roko. Pred obedom, ki bo ob 1 uri, ne pojde cesar nu kopno. Avstroogrske vojne ladtje so razvile tudi nemško zastavo. PULA 6. Opoludne je nemški cesar na „Lacromi" posetii poveljnika vojne mornarice grr fa Montecuccoli-ia in namestnika princa Ht-henlohe. Ob prihodu in cdbodu so bili oddani običajni streli. Ko je cesar vsprejemal admirale, se je cesarica razgovarjala z. poveljnikom mornarico ia z namestnikom. Na to se je ces: rica malim p irnikom podala k bližnjemu hribu sv. Petra, kjer se nahaja oskrbovalna zaleg«, kjer ie ostala malo časa ter se je zatem vrnila na „Hchenzollern". PULA 6. Ob 1 uri popoludne je bil na jahti ..Hohenzollern" obed, na kateri so bili povabljeni poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli, namestnik princ Hohenlohe, zborni poveljnik FML Potiorek, pristanišni poveljnik pl. Ripper in kontreadmiral Ziegler. Avstroogrske vojne ladije so razobesile nemško vojno zastavo. PULA 6. Cesarska dvojica se ie s princem in princesiojo popolud. izkrcala na Elizabetinem pomolu ter se na t^ podala na kolodvor. Tu se je cesar Viljem poslovil od poveljnika mornarice grofa Montecuccolija, namestnika princa Hohenlohe, zbornega poveljnika FML Potioreka, pristaniškega poreljoika Ripperja, poveljnika eskadre Zipglera in nemškega generalnega konzula Stanniusa. Dvorni vlak so je odpeljal cb 4 in tri četi t ure popoludne. Del dvornega vlaka se je odpeljal že ob 4 uri in pol popoludne. Dvorni vlak vođi ravnatelj drža?ne železnice dvorni sretnik Ruti'. V Divači se združita oba vlaka. Cesar Viljem je odlikoval razne dostojanstvenike z red . Jahta Hohenzollern, nemška vojna ladija ^Hamburg"1 in t »rpe-dovka rSleipnera ostaneta š* nekoliko časa v Puli. Cesarska rodbina ni tekom 8 ur, kar se je mndila tukaj, stopila na kopco. Dr. Wekerle na Dunaju. BUDIMPEŠTA 0. Ministerski predsednik dr. Wekerle je popoludne odpotoval na Dunaj. Za pogreb dr. Herolda. PRAGA 6. Povodom smrti dr. Horolda prihajajo mnogoštevilne sožalnice. Z Dunaja pride poseben vlak v Prago. Pogreba se udeleži 63 državnih poslancev. Predsedstvo poslanske zbornice bo zastopal predsednik dr. Začek. Prade imenovan nemškim minietrom-rojakom. DUNAJ 6. Jutršnji uradni list priobči lastnoročno pismo cesarjevo, s katerim je državni poslanec Henrik Prade imenovan nemškim ministrom-rojakom. „Aj, ti se me bojiš je rekla. „Da, saj si ravnotako huda kakor tvoja mati." „A ti bi moral bolj z Jeroško zdeti, potlej bi te dekleta tudi začela ljubiti." Nasmehnila se je in ga gledala naravnost in od blizu v oči. Xi vedel, kaj bi rekel. „A ko bi jaz k Vam prišel je dejal naenkrat. „To bi bilo kaj drugega/ je odvrnila in živahno pokimala. V tem trenutku je Bjelecki s sunkom odpahnil duri, in Marjana je odskočila od Olenina, tako da se je z bokom zadela ob njegovo nogo. „Vse je prazno, kar sem mislil preje: ljubezen in samozatajevanje in Lukaška. Edino je sreča: kdor je srečen, ta ima prav," je šinilo Oleninu v glavo in z njemu samemu nepričakovano močjo je prijel lepo Marjanko in jo poljubil na seneč in na lice. Marjanka se ni razjezila, ampak se je le glasno zasmejala in zbežala vun k drugim dekletom. S tem je bil zabavni večer pri kraju. Stara, Ustjenkina mati, se je vrnila z dela, ozmerjala vsa dekleta in jih razpodila. (Dalje.) Damki kralj na Dunaju. KODANJ 6. Kralj Friderik odpotuje v soboto zvečer v Avstrijo. Poplave na Ruskem. PETROGRAD »i. Iz most Mohilev, Ho-Imel, Kopis in Kremenčug ter iz okrajev Gori-Gorki in Vrša prihajajo še vedno poročila o poplavah. Skoraj povsod je na stotine hiš pod vodo. T Ccrnigovu je železniški promet prekinjen. Iz Kijeva in drugih me t južnih krajev pa javljajo, da je voda upadb. Atentat z bombo na guvernerja. VORONEŠ Ko se je voroneški gu verner Bibikov s soprogopeljal na spreho 1, je bila vržena pod koč^o bomba, ki se je razpcči'a in zdrobila zadnji del kočije. Guverner in njegova soproga sta ostala nepoškodovana, dnčitn je bila ubita neka žensk: , ki je šla mimo. Vaprejem pri novem gališkem namestniku. LVOV G. Novoimenovani nsmestnik dr. Bobrzynski je dsnes v veliki vsprejemni dvorani vsprejemal zastopnike oblastni] in uradov, duhovščine, generalitetu i t. d. Na pc zdrav namestnišbega gremija se je namestnik zahvalil rekŠJ, da nastopa svojo službo v težavnem trenotku, v katerem je potreben notranji mir, trezno presojevsnje razmer in natančno izvrševanje obstoječih zakonov. V tem oziru računa brezpogojno na v&e politične uradnike dežele. Ogrska poslanska /bovnica. BUDIMPEŠTA ♦'». Minister za poljedel stvo Daranyi je predložil zbornici zakonski načrt glede investicij za vodne gradnje. V nsčrtu zahteva minister 1U2 milijonov kron. Od teh se, počenši od 1908, postavi vsako leto v proračun 7 in pol mil. Ta svota je določena za regulacijo in kanalizacijo Donav , Tise, Drave in Save in pritokov. Zbornica je nadaljevala debato o imunitetni stvari poal. Onciu in tovarišev. Minister z\ notranje stvari gcoi An-drassy je izjavil, da zbornico zanima le, ako je to politična veksacija ali ne. Zato pros\ naj zbornica vsprejnie predlog imunitetneg t odseka. Predlog je bil ua'.o z veliko večino vsprejet. Pričeto je razprava proračuna za leto 1908. — Pos'. Mihael Polu (Srb) je napadal \ladno politiko napram Hrvatom ter izjavil. da se je položaj v Hrvatski tako poostril, da se je bati obnovljenja krvavih dogodkov iz leta 18&3. Posl. Simks (strauka neodvisnosti) je govoril za proračun. — Razprava je bila za iern prekinjena. Koncem seje je minister za uotranie stvari grof Andras-v odgovoril l;i interpelacijo posl. Bintfy-ja v stvari jeaikov nega vprašanja v Šopronu. Odgovor ministre v je bil vzet na znanje. Konečno je posl. M<,-zotfy (narodni socijalist) interpeliral vlado, kedaj da predloži zakonski načrt o splošni volilni pravici, nakrtr je bila s?ja zaključena. Prihodnja seju jutri. Državne šole v Trstu. Ljubljanski šolski lit t „Laibacher Schu -zeitung" od minolega meseca prinaša članek, došel mu iz Trsta pod naslovom „Unsere Staatsvolksschule in Triest" — „Naša d.žavnu šola v Trstu". In nasproti temu članku v glasilu naših ultranemSkih državnih učiteljev smo v čudnem, nenavadnem položaju, kajti — pritrjevati mu moremo. Clankar pripoveduje : „Državna šola r;t Lipskem trgu je dobila s šolskim letom še druzega ravnatelja. Skrajni čas je bil, da se je izvršilo to ločenje. S tem nočemo nikakr.r kaj cčitati prejšnjemu skupnemu ravnateljstvu. Le oziri na razvoj šole in na napredovanje učnih sil so vzrok našemu zadoščenju. Ali čemu naj bi ostali na pol pota ? V šoli v ulici Fontana razmere tudi niso drugačne. Zakaj se ni ob enem tudi tam izvršila del.-tev ? Saj se je predlagalo že iz začetka in 6o se prostorne razmere uredile temu primerno. Novi ravnatelj na Lipskem trgu ima nadzirati dvanajst razredov, ravnatelj v ulici Fontana pa edenindvajset. Zato pa je odvezan cd poučevanja in nadomešča ga suplent. Je že res : to je ceneje. Ali — ni bolje, nego bi bilo, ako bi bil nameščen še drug ravnatelj. Ravnatelj naj ne bo samo človek kance-lije, ampak mora tudi sam poučevati. Potem bo z drugačnim merilom meril delovanje učiteljev in ne bo zapadai v pedagogiške spekulacije in enostranoati, — Dalje : šola se more vse drugače razvijati, ako je za-se celota, nego pa, ako je le del celote. Nemci v Tratu morajo gledati na to, da njihove ljudske šole vspevajo. Zato zahtevajo razdelitev šole v ulici Fontana v samostojno deško in dekliško Stran II »EDINOST« štv. 126 V Tratn, dne T. maja 1908 šolo, vsako 3 svojim ravnateljem. Tega vprašanja ne bomo puščala mirovati, ker se dotika naših najvažnejših šolskih interesov." * * * Kakor rečeno : tu je slučaj, sila redek, da neškonacijonalnemu listu ne oporekamo. Nasprotno ! Kolikokrat je ravno „Edinost" že naglašala prav to, kar sedaj zahteva navedeni šolski list ! ! Kolikrat smo ravno na tem mestu žigosali obstoječi nesrečni zistem — ali bilo je vse zastonj! Mi smo vedno dokazo> vali, da ravnatelj mora biti tudi učitelj, ker le tako, na podlagi lastnih izskušenj, more prav in pravično presojevati delovanje poje dinih učiteljev. Naglašali smo, da ravnatelj, ki nič ne poučuje, lahko postaja pristranski in krivičen. Ta nevarnost je tem bližja, ako ima ravnatelj nadzorovati nernzmerco veliko število učiteljev, katero razmerje je bilo na Lipskem trgu in je še v ulici Fontana, kjer sta v resnici dva zavoda — deška in dekliška šola — podrejena enemu in istemu vodstvu. Ob takih razmerah ravnatelj tudi razmerja in — razmeric med učiteljskim osobjem ne more tako dobro poznati, kakor je potrebno. Tuko je „Edinost" že večkrat izvajala. Ali to je — slovenski list. Ta okolnost pa zadošča, da merodajni faktorji principijelno ne uvažujejo, ako ta list kaj graja ali priporoča. V tem konkretnem slučaju soglašamo torej z nemškim listom. Sedaj pa naj sledi nekoliko komentarja. Ravno te dni so se bavili listi z infiltracijo nemškega duha, z germanizatoričnimi tendencami v tukajšnjih samostanskih zavodih ter so škofu tržaškemu pripisovali povspeševanje teh tendencij. Ali ne sledi tem tendencijam tudi ves zistem na tukajšnjih državnih šolah ?! In vi dopisniki „Laibacber Scbulzeitung", ali vam ni nič znano nemotjeno 17-letno delovanje ravnatelja na prejšnjih dtžavtih ljudskih šolah v ulici Fontana, kakor tudi pozneje na združeni deški in dekliški šoli na Lipskem trgu ? Ali vam ni nič znano, kako samovoljno je ta ravnatelj razpolagal z učitelj stvom in vodil te zavede?! Kdaj ste se oglasili doslej proti nezakonitemu in škodljivemu združevanju teh zavodov pod enim ravnateljem? Molčali ste, ker je šlo za vašega somišljenika in zaščitnika. Tudi pozneje niste imeli poguma, ko je prišel drug mož, slepo udan svojemu predniku v ulici Fontana! Sedaj pa so ti gospodje postali pogumni in zahtevajo ločitev, kakor jo je zahtevala „Edinost"4 že pred desetimi leti, da-si po njenem uverjenju ti nemški zavodi nimajo zakonite podlage. TJvaževala je pač dejstvo, da smo mi slovenski meščani — ker nimamo svojih šol — navezani na te zavode. Uvaže-vali smo tudi okolnost, da je bila na teh zavodih dovoljena mrvica pouka tudi našemu materinemu jeziku. Ali tudi to skromno zavetje nam hočejo odvzeti. Saj vidimo, ko se ta pouk od dneva do dneva bolj zanemarja in se celo vpliva na otroke, naj izstopijo iz tega pouka, češ, da jih to ovira v napredku v učnem jeziku — v nemščini! Sedaj zahtevajo, uaj ravnatelj tudi poučuje. Čudno ! Skozi 17 let so molčali k temu, da ni ravnatelj nikdar poučeval. Čudno, da jim je prišlo še le sedaj spoznanje, da korist zavoda zahteva, da ravnatelj tudi poučuje, da ravnatelj, ki pozna šolo in pouk samo po hoapitiranju, ne more biti dober ravnatelj. To je tudi resnica, ki jo najjasneje dokazuje dejstvo, da so ravnatelji na srednjih šolah obvezani v poučevanje po 9 ur na teden. Koliko bolj je potrebno to na ljudskih šolah ! Ali še nekaj čudnega moramo zabeležiti. Gospodje se zavzemajo za ločitev deške in dekliške šole v u ici Fontana. Zakaj pa ne zahtevajo tudi ločitve dekliške šole na trgu Lipsia od meščanske šolo, da si imata oba ta dva zavoda po več nego dvajset razredov ?! ! K rszmotrivanju o tem ia k pozivu na tukajšnje Nemce se še povrnemo. Gospodarski preporod „beuečaiiske" Istre. II. Hišo pridno zidajo. Vrvenje, ropot, dig-cenje kamena ob kamen ; nered, razmetavanje materijala, klevete, hujskarije, vse skupaj ntmašano, kakor ob početkih velikanskih podjetij: vsega imamo &edaj tu v obilici. — Znamenje, da postavljamo trden temelj domu, ki se zove „gospodarsko osamosvojen j e". Prorokovanje o vitaaovljanju malih selskih posojilnic se že izpolnjuje. V vpisovanju v zadiužni vpimik so že posojilnice: Skoiije, Pas.avas, sv. Anton, Vanganel, Korte, mejtem ko v Pobegih že iepo cvete in rodi. Vsi ti zavodi pa so ustanovljeni od oseb, ki politiko o d 1 o č n o i z 1 j u č u j e j o iz gospodarskega delovanja, -ledina izjema je po?, v Kortab, kjer je pritiskala „Zadružna zreza v Ljubjani* na bližnje svečenike, da so (izkijufivši drugo maloštevilno inteligento) in misleči najbrž, da s tem napravijo narodu re? kako veliko uslugo, vstanovili zadruga. Nič škode, — bodi! Vsaka zadruga ima nekoliko pogojev obstanka tamošnja tudi. Vprašanje, ki je bo reševala bodočnost, je samo : kako bo delovala brez posvetnih razumnikov! Narod pa i tam nima še dosti mož (če tudi bi bili samouki) ki bi mogli račune vsaj pregledavati, če ne napravljati. * Tam blizu Trata imeli ste pred meseci nekak pov&en tečaj za zadrugarje. Možje, ki so bili zbrani tam, so hoteli baje grozno veliko koristiti naroda. Mej dragimi se je povspel neki učenjak do izgotovitve takega-le računa : Na letošnjem občnem zboru posojilnice v Marezig&h vržemo sedanje na&elstvo, ker neče poznati političnega strankarstva v zadrugi. Dovolj, da pošiljemo v boj g. župnika, ki se licer ni pečal ne s politiko, ne z gospodarskimi vprašanji. Ovčice bodo tekle in če treba pobijejo svoje brate. — Grozna vojska z 250 neznansko pohabljeno tiskanimi |volilnimi listki je šla za vojvodo, ki je bil že desetletja „izven službe" ter metala na mizo li»tke, ki — niso bili tnkani ter so obsegali staro načelstvo. — Dobra šola neukemu narodu! * Nekdo drugi je dvigal pri sv. Ivanu roko v prisego, da najstareja in najmočneia zadruga v naši bližini, — posojilnica v Kopru — v jed nem ali dveh letih propade. Tu gori pri nas neuki narod veruje celo tako debelim in čistim neresnicam ter se žalostno povpra-šuje, kaj bo potem z nami. ki smo dolžni tam, ali pa, ki smo zadružniki tam. Nisem se pečal dosed^j mnogo z bilancami drugih zavodov, ali po takem glasu pregledal sem pa takoj zaključek računov za 1. 1907 posojilnice v Kopru, da se prepričan o žalostnem nazadovanju. Glej, glej, zlomka! Iz zaključka sem posn?l, da je imela rečena zadruga 1. 1907 prometa K 1,688.000 in sicer jedno tretjino več nego 1. 1906 in da že mnogo let narašča promet v tej meri, namreč vsako leto prirastek za celo tretjino. Zadružni zaklad je narasel že na K 38.000 deleži na K 12.450 — inventar na K 65.000 To je po mojem mnenju že velikanska glavnica za kako zadrugo v naših krajih. To mnenje Bem pote u tudi ob priliki, ko sem bil v Kopru, izrazil tamošnjim posojilničarjem In kaj so mi odgovorili? Dobro, ako narod, ki smo mu pomagali v hudih časih, misli, da naša zadruga ni več potrebna, naj glasuje za razpust. V tem slučaju dobi vsaki zadružnik skoraj štirikrat toliko kolikor je vložil dele ž a. Kaj ne, to je možka beseda ? ! Tam pa „lažnjivi prorok" prisega propad take .zadruge? — Opozarjali pa so me tudi na dejstvo, da je propad sploh nemožen, tudi za slučaj, da bi se slabo gospodarilo, ker ima zadruga blizo 1300 neomajeno jamčljivih zadružnikov ter K 800.000 večinoma vknji-ženih tirjatsv, ki so bile pokrite s K 773.000 z vlogami in le s K 89.000 z izposojilom, ki pa je le v tekočem računu z Zvezo. Lahi, ki bolje umevajo pomen takih zadrug, so baje dobili velikansko zaupanje v tisto posojilnico. katere propad so prorokovali tam blizu Trsta ter se te zadruge pridno poslužujejo v vsakem oziru. Takih propadajočih zadrug si čl j vek želi! Nove zadruge se snujejo na Piranščini in Bujščini, o č^mer pa raje molčim, da nasprotniki ne pomandrajo ravno vzniklih klic. — Omenjamo pa, da vstanovljajo v Ba-bičih nov konsum, ako ne bo možno oživiti starega, ki ne deluje. Hrvatska. Emigracij« dijakov. — Plemenitost prof. Šurmina. V ponedeljek je bil komers v slovo dijakom, ki so odšli v tujino; prognani po besnilu Rauchovega režima. Udeležba je bila ogromna od strani dijaštva in meščanstva. Vršili so se ganljivi prizori, ki so pričali o l ubavi, ki jo narod goji do svojega dijaštva. Ali prišlo je tudi do manifestacij, o katerih naj bi na Dunaju resno razmišljali. Poslanec Pavelić, jeden disidentov Frankove stranke, na katero so Madjari in njihov sedanji eksponent na Hrvatskem stavili vse svoje nade, je rekel n. pr.: „Vaikdar smo — to doka zuje vsa naša zgodovina — raje služili tu jincu, nego da smo imeli svojega človeka.... Mi moramo biti v prvi vrsti Hrvatje in potem še le strank ar j i. Spominja se toletne jubilejne svečanosti. Ko bo naš sivi vladar slavil svoj jubilej, bomo mi mogli nunitestirati svojo tugo. Za ima ne bo jubilejni svečanos i. Do uprav dramatičnega prizora je prišlo, j ko je vstopil prof, Surmin. Ko je završil svoj govor, so ovacije trajale četrt ure, ka-jkoršnjib Zagreb še ni videl. Prof. Šjrmin je zaključil svoj govor rek&i, da je siromak, ali kar ima poklanja ndadini. In izročil je 2100 K, deloma svojih, deloma nabranih. Pravi moralui triumf za narod hrvatski je v sporočilih, da v Gradcu, na Dunaju in v Pragi pričakujejo odprtimi srci hrvatske dijake. Povsodi jim pripravljajo navdušene vsprejeme. Na centralni odbor prihajajo brzojavke, v katerih so Hrvatom izražajo največ* simpatije iu zaničevanje nasilnižem, ki ne znajo spoštovati svetosti vseučilišča. Posebno bratsko ljubavjo bodo hrvatski dijaki vsprejeti v Pragi. Zagotovljene so jim razne fijancijelne udobnosti in menda tudi brezplačna stanovanja. V zagrebu so nabrali v dveh dneh 6000 K. Grof Miroslav Kulmer je nabral 2000 K. Hrvatski listi poživljajo tudi druge velikaše, naj posnemajo izgled grofa Kulmerja. Sedaj bi moral uvideti tudi baron Raueh sam, da se je temeljito zaračunal se Bvojim zistemom zastraševanja in proganjanja. Dosegel je le to, da je aedai najbolj omražena in obBOvražlena oseba v Hrvatski iu padlo je nanj — prokletstvo naroda. Odhod vseučiliščnih dijakov iz Zagreba. V torek popoludne so se pred vseučiliščem v Zagrebu zbrali vseučiliški dijaki, a tudi policistov in orožnikov je bilo mnogo. Vsaki dijak je imel v 'roki kovčeg in se je uvrstil v sprevod, ki je imel oditi na kolodvor. Točno ob 7 uri je krenilo pod veliko hrvatsko zastavo na državni kolodvor okolu 800 dijakov. Sprevodu, ki sta ga spremljala polici;a in orožništvo, se je pridružila velika množica meščanstva. Sprevod je korakal po ulicah povsem mirno in tiho. Na kolodvoru je bilo pripravljeno za dijake, ki so namenjeni na Duoaj in v Gradec, 36 vozov. Na peronu je bilo okolu 10.000 ljudi, ki so pozdravili odhajajoče dijake. Policija je hotela sicer izzvati škandale in nemire, ali to jej ni vspelo. Ko je vlak odšel, se je vsa množica naroda v največem miru zopet vrnila v mesto. Beligrajsko vseučilišče in zagrebški dijaki. Razširila se je bila vest, da je senat be-iigrajakega vseučilišča odklonil imatrikulacijo stotim zagrebških dijakov, češ, da je rok že minul. V torek so pa direktno od beograjskega vseučilišča obvestili prof. Surmina, da se za-morejo zagrebški dijaki še upisati in da bodo ca baligrajskem vseučilišču brezpogojno vspre-jeti. — Nov veliki župan? Reški list „Vcca del Popolo* javlja, da bo velikim županom za Liko-Krbavo imenovan uradnik na reški guberniji, baron S. Vra-niczanv. Srbski cerkveni kongres. Upravitelj Karlo vaškega patrijarhata je za 16. t. m. sklical cerkveni konzistorij, ki naj določi, kedaj da se sestane srbski cerkveni kongres. Ogrska. Župnik Hiinka zopet obsojen. Slovaški župnik Hlinka je bil radi zoa-nih izgredov v Črno vi obsojen radi „ščuva-nja" na poldrugoletno ječo in 400 kron globe. Pravda Lengyel-Polonyi. V torek ob 3 uri zjutraj je bila proglašena obsodba v pravdi bivšega ministra Po-lonyi proti poslancu Li9ngyelu radi obrekovanja in žaljenja uradne osebe. Lengyel je bil obsojen na tri meseca ječe in 1000 kron globe radi žaljenja. Glede obrekovanja pa je bil oproščen. Obsodba se ima proglasiti na čelu lista „A Nape". Obsodba pravi, da je Len-gyel zakrivil razžaljenje osebne časti. Oteže-valoo okolnost nahaja obsodba v tem, da je bila razžaljena na čisti odlična oseba. Lengjel je obsojen v globo. Ob enem pa znači vsa ta pravda nepopravljen moralen polom bivšega ministra in ob enem uničevalno obsodbo silne korupcye, ki vlada na Odrskem na vseh upravah in viših slojih. Razprava je prinesla na dan toliko umazanosti in škandalov, kakoršnji niso možni niti v Turčiji. Razgrnila se je ostudna slika, ki je kazala, kako najodličneje osebe zlorabljajo svojo položenje in svoj politični vpliv v to, da bogate — same sebe. Razprava jo pokazala, kako se ljudje do ministrov tam gori dajajo podkupovati. Na kratko : pravda Polonyi-Len-gyel je priaeala gorostasno sramoto na vso madjarsko upravo in vse madjarsko javno življenje. L?ngyel je obsojen radi žaljenja na časti, ali ča.t Polonyi-ja je izgubljena. Pogreb generala Tiirra se je "vršil v ponedeljek v Budimpešti ob veliki udeležbi občinstva. Konferenca narodnostne stranke. Narodnostna stranka je na svoji konferenci sklenila, da bo sodelovala v proračun ski razpravi in da bodo o tej priliki govorili poslanci Polit,] Mihaly in Hodja. Rusija. imenovanje katoliškega metropolita za Rusko, Mesto metropolita za Rusijo, ki ima svof sedež v Petrogadu, je izpraznjeno že več let. Vršiia so se med rmko vlado in Vatikanom pog janja radi popolnjenja tega mesta, a niso vspela, kar noče Va.ikin priznati nasilnega odstranjenja škofa v Vilni. barona Rjopa. 70 Židov aretovanih na predavanju „Voss. Zeitung*' poroča iz Varšave, da je imel v stanovanju nekega bankirja v Vilni predavati židovski pesnik in pisatelj Šal eoi Asch. Bankir si je za V3ftki slučaj izposloval dovoljenje od policije ; vendar je med predavanjem policija udrla v stanovanje in aretirala 70 navzočih oseb, ki jih je izpustila še le, ko je vzela njih imena na znanje. Preosnova finske uprave. Kakor javljajo iz Petrograda, nameravajo ruski vladni krogi preosnovati kancelarijo finskega generalnega guvernerja. V bodoče bo baje finski generalni gu< erner spadal pod rusko ministerstvo za unanje stravi. Stroške te kancelarije in unanje reprezentacije bo tudi v bodoče plačevala Finska. Drobne politične vesti. Stroški Avstrije za novopa-zarsko železnico. Nek strokovni list je izračunil, da bodo stroški za novopazarsko železnico [znašali: Mitrovica—Novi Pazar — Prijepolje 167 kilometrov po 260.000 kron — 43,420.000 kron. Prijepolje-Priboj meja 31 kilometrov po 150.000 kron — 4,650.00« kron. Železniški park 2 m l. kron. — Skupno 50,070.000 kron. Poliska šola v Hnilceh, zažga-m a iz privatnga maščevanja. Dae II. aprila je bila v vasi Hnilce, okraj Pmi-hajoe v GalUiji, ki ima Mešano prebivahu«, malorusko in poljsko, zažgana poljska aola. ki jo vzdržuje poljska šolska družba. Poljaki so osumili Maloruse, češ. da so oni zažgali šolo iz narodnopolitičiih razlogov. Sedaj se je pa dokazalo, da je bila Šola zažgana iz privatnega maščevanja Vatikan in nemški centrim, Berolinska „Kreuzeitung** je izvedela od zanesljive strani, da se sv. Stolica ne bo ume-Šavala v 6por med nemškim centrumom in vlado ter da ostane popolnoma nevtralna. Srbski ministerski uradnik odpuščen. Znani srbski pesnik Jovan, Dučić, uradnik v srbskem ministerstvu una-njih stvari, je bil brez vsak-3 motivacije odpuščen iz službe. Govori se, da je ta odpust v zvezi z namišljeno veliko-srbsko propagando v Bosni in Hercegovini. Dučić je rodom H it-cegovec. Dnevne vesti. Tržaška volilna reforma. Predvčerajšnjem je iiiel pododitk sejo, v kateri je končno revidiral načrta volilne reforme, kakor je določen po vsprejetih spremembah na vladnem načrtu. Za petek je sklicana volilna komisija, da sklepa o onih predlogih pododseka, ki jih komisija še ni odobrila. Ker pa je računati, da komisija odobri fe predloge in da dovrši svojo nalogo, bo spremenjeni načrt bržkone že v soboto pnob-čen vladi. Nadaljni razvoj stvari bo torej ednsen od vlade. Ce vlada pritrdi spremenjenemu načrtu, oz roma sklenjenim spremembam, otegne biti deželni zbor kmalu sklican, da definitivno vsprejme volilno reformo. V svoji petkovi seji se bo komisija bavila tudi z zahtevo trgovinske zbornice, da se jej prepusti pet mandatov. „Piccolo" je doznal, da je centralna vlada naklonjena tej zahtevi trgovinske zbornicej „Slovencu" v album. „Naj bi enknt na Dunaju umeli po teh dejstvih (dogodkih na Hrvatskem), kako {vnebovpijoče se vladi na Hrvatskem v imenu Njegovega Veličanstva. In vse to se skuša pokrivati s tem, da se širijo opisovanja, kako da je Hrvatska okužena od velikosrbskega gibanja in kako da je potrebno na3il,e ohranitev dežele. Še nikdar se niso tako frivolno širile take vesti z dobroproračunjenim namenom, da bi slaparili na Dunaj \ Tako piše dunajska „Reichspost" list torej, ki je z našim „Slovencem*' v zeio tesnem sorodstvu — mišljenja, iz izvajanj v dunajskem listu doznava torej „Slovenec", da je se svojim širjenjem ve3ti o velikosrbski propagandi sodeloval na gonji, ki je biia brezprimerno frivolna .. ! „Slovenec" poreče morda, da ja on govoril le o vrLkosrbiki propagandi v Bo3ni iu Hircegnini. Na ta prigovor bi mi odgovor.li, da je baronRau.h svojo klevetniško kampanjo proti Srbom t t Hrvatskem, izlasti pa proti srbiki sam >-stalni stranki začel ravno z ra^širjevanjein vesti, da je velikosroska propaganda Jv Bosni Hercegovini delo srbska samostalne stranke na Hrvatskem! Kdor je torej širil vest 0 velikosrbski propagandi v Bosni in Herc • govini je podpiral kampanjo liuuchovo proii Srbom v Banovini. In to je bilo — po izreka „Reichsposte*4 — brezprimerno frivolno. To sodbo socijalno krščanskega lista naj si „Slovenec** zupiše v album. Vemo sicer, da je tisto večno opozarjanje na svojo lojalnost pii nas v Avstriji za nek3t r • stranko zares lukrativen posel, ali predaleč v tem ne bi smel iti noben slovenski list, afc > hoče biti vreden imena — slovenski. f| Iz kancelijske službe. Kwcel>j3ki oh-cijal Anton Kvora na c. kr. deželnem sodišču v Trstu je imenovan gruntovničarjaui. Premeščen je kancelist Anton Kruičič iz Lošinja v Puio. Odlok sv. Stolice glede tukajšjnega samostana benediktink. „Piccolu" poročajo iz Rima ozirom na znane škandale v tukajšnjem samostanu heuediktink, da r-e cerkvena oblast v Rimu bavi intenzivno a t > stvarjo. Uporabilo da so je zlasti prisotu'js: škofa dr. Nagla v Rimu, da »e stvari pri kratka železniška zveza od Tr»ta v Opatij« . 1 Vožnja, ki tra;a sedaj od Opatijo do Trsta i 4 in pol ure, bi se skrajšala na 1 in pol ure. iTvrdka Miinz je izdt-lala cKa načrta. Po vrvem načrtu bi vodita nova železnica s postaje ; Lupoglava v Lovran ; pri tem bi 36 napravil 'skozi Učko v višini 600 metrov, nad morjem V Trstu, 7. maja 1908 »EDINOST« Štev 126 Stran TTT Štiri kilometre dolg tunel. Na sedlu Učke (1000 m. nad morjem) bi se zgradila postranska proga. — Po drugem načrtu bi šla železnica s postaje Lupogtava naravnost preko sedla Učke in preko Veprioca v Prelako. Ta načrt bi bržkone ugajal tudi vladi in bi ga podpirala. Stroški za to železnico so prora-čunjeni na ♦i do 7 milijonov kron. Ako se zgradi ta proga, bi bila Učka, s katere je krasen razgled, pristopna tudi neturistom. — Omenjena tvrdka Miinz je dobila predkonce-sijo tudi za železniško progo Pazin—Motovun (proga Trst—Poreč). Dr. Hinko Tecilaxić, specijalist za otroške bolezni, nas prosi naj objavimo, da ordinira od današnjega dne v ulici Stadion št. 6 (gledališče Fenice) od 2 do 3 ure pop. Zaradi nemške cesarske dvojice, ki se je včeraj iz Pale odpeljala na Rnnaj, so bile izdane stroge odredbe. Ob železniški progi v litri in na Kranjskem so bili povsod, i zlasti na postajah in stražnicah stražili orožniki. Umrla je včeraj naglomu gospa Gabriela pl Burgstaller Bidischini, soproga bivšega državnega poslanca in mestnega svetovalca g. Josipa pl. Burgstiiler-Bidischini. Pokojnica, ki je dosegla starost 78 let, je bila velika dobrotnica ubogih in potrebnih in se je mnogo trn lila za dobrodelne zavode. Odhod vrlega uradnika. Naprošeni rade volje objavljamo: Dne 5. maja je Btopil v stalno umirovljenje g. višji poštni kontrolor Kranjo G r e g o r i č. ki je sedem let voiil oddelek za pismonoše. Bil je radi svoje nepristranosti in dobrote obče priljubljen pri vseh prediožnih uradnikih in vslužbeccih; zlasti Slovencem bil je pravi oče. Ob tej pri-iiki mu voščijo hvaleŽDi pismonoše, da bi dolgo užival zasluženi pokoj. Novi Lloydov parnik „Praga1', ki je bil predvčerajšnjem spuščen v morje, je 112. iadija, ki je bila dosedaj zgrajena v Lloydo-vem arsenalu. Novi parnik, dvojček „Graz a", ;ma dolgost 108 »iO metrov, širokost 13*04, in nosi 4.500 toD. Bo opremljen z največjim luksusom in z modernim „comfort" za prevažanje 70 pasažiijev I. razreda in 30 ]ih II. razreda. Glavni motor bo razvijal 3.200 konjskih sil, tako da bo poprečna hitrost na uro znašala 14 milj. Paroplovna zveva Trsta z Benet kami. Od prihodnje sobote 9. t. m. nadalje bodo vozili LUndovi parniki trikrat na teden med Trstom in Benetkami. Iz Trsta odpluje parnik opolunoči ob sobotah, ponedeljkih in četrtkih, povrne se pa vsako nedeljo, torek in petek opolunoči. Poroke, rojstva in umrljivost. Od aprila do 2. maja se je v tržaški mestni občini poročilo 39 rarov. Rodilo se je 114 (trok in sicer 54 moških in 60 žensk; od tih 26 'nezakonskih. Umrlo je 109 oseb, in to, 52 moških in 57 ženi i ■>*- r •« • • • i i i rw iiiiiiiiiiii v ulici Stadion 6, I. n. (gledališče Fenice) ter ordinira od 2. do 3. ure pop. TOVARNA POHIŠTVA AleksandL Levi Uinzi trst Zaloge: Plazza Rosarlo štov. i. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. ulica detla Cesa št. 46. Trajna zaloga pohištva: ulica delta Sanlta štev. x4. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 16-58. (Za informacije vpra§ati 6-70). OOOOOO 0060 Ako hočete. da Vam .-. lasje zrastejo in postanejo lepi, Ako hočete. da Vam ne bodo lasje izpadali, Ako hočete, odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito Chiniria Salus HHMHr Na prodaj v parfimerijah mirodil-nicah in brivnicah v buteljkah po K 120 in K 1-80. Paziti je iia ponarejanja. 1 Neštevilo spričeval dokazuje izbornost in vspeh. 0030000 ! I 1 UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu dr. ]. cermak * (j. Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. nI Caserma 8 dro&erija Josip Zigon FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTEV. 140 Izbor drog, barv, doplSe v, pokostl, parfumov, fin. milo — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa, tamarlnda, malino v oa itd. itd. 109 Vsakovrstne slamnike š^*t gg. trgovcem Fran C e r a r, tovarna slamnikov v Stob p Domžale Kranjsko. Cenik na zahtevo poStn. prosto. Cene primerne, postrežba točna. 5 SO Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: GraškePottlarđs. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. f.Pertot urar Trs*> u,'ca Poste Nuove 9 Žepne ure najboljftih tovari. Najnovejie stenske ure. Izbor ur za birma darila. Popravlja po zelo nizkih oenah. . ki na-vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi utrjuje želo-dee in ojaeuje organizem. Priporočeno od najslove6ih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad o000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. V Izborni okus. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. &&jvspešneje sredstvo proti dobiva se v vseh lekarnah protims TFKnriNfi rnniNfl ^^yTmu ickarna^a5°nnaaeuasainiei<^ IL^IvUvillll uUL/il II I od lekarnarjev : sv. J a obu in Josipa SoSina, lekarna JOV Farncto 4 Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpošiij.i manje od 4 stekienic proti poŠt. povzetju ali proti anticipatni pošiljatvi zneska 7 K franko poŠt. in zavoja. L O VENCI NE ZAMUDITE OBISKATI e prodajalnice obuvala al. S. ^iitonfo št. 4 (hiša 7ertii) (Catzoleria parigina) kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste. Stran IV »EDINOSTc štev. 12 ti Trst, «lne 7. maju 10(. 8 razstavo. Na zborovanju je bil tudi znani j bolgarski slikar Vješin iz Sotije, ki je cb nem slavil 25 letnico svojega umetniškega d;lovania. V L ubljano poide v kratkem kipar g. Rudolf Valdcc iz Zagreba, da se posvetuje s slovenskimi umetniki o razsta\i. Vesti iz Goriške. x Kmečko posojilnico so ustanouli v nedeljo v Prvačim in se je takoj podpisalo c kol i st-» deležev. Predsednikom je izvoljen župan France Furlsni, denarničar je nadu-čiteij Josip Orel, tajnik in voditelj pa Vir»ko Gregorč. V odbor so izvoljeni : Andrej Pahor, Alojzij Stanič, in Andrej Vodopivec. V Pfuhormštvo pod predsednišUom dr.a Josipa Fagiitie'ja za Prvačino Josip Mozetič, Josip Šušmelj in Josip Gregorič, za Dornberg tamošnji nadučitelj Ignacij Križman, za Gradišče Peter Keršovan in za Vogrsko Josip Gregorič. x Sirotišče za Furlamjo. Poslancc dr. i- dutti je že pred vtč časom preplavil vfo l^rlanijo z okrožnico, v kateri poživlja lu dstvo k darovom in prispevkom, da bi se zgradilo za vso Furlanijo deško sirotišče, s ('m. mer bi Furlani proslavili GO letnico cesarje tega vladanja. Temu pozivu se ni odzval bko aj nikdo. Dr. Faidutti polaga radi tega vnovič dubo\nom, občinskim zastopom in katoliškim društvom toplo na srce, naj se vendar zganejo ingnabirsjo darove za ta pre-potrt-bni zavod, čegar uttanovitvijo ee mora še letos veekakor pričeti, ako tudi le v manjšem okviiu, Ta poziv je najprej odgovor na tozadevno nedeljsko, po goriškem županu sklicano zborovanje v mestni dvorani. Vesti iz Istre. Letošnja glavna skupščina družbe «v. (Jnila iu Metodija za Istro se bo vršila v Pali dne 31. t. m. Iz Vclcskega in Opatije pripelje goste v Pulo postben parnii*. V Črnemkalu bo dne 24. maia velika vrtr a veselica na dvorišču g. K. Šiškoviča. Tj zabavo priredi pevsko društvo iz Podpeča s sodelovanjem dramatičnega skupa ,Istr a* iz Kopra. Bližnja slavr.a pevska društva naj bi prihitela ta dan v prijazni Crnika!, da se t odo z nami bratski veselila ter povečavala -ia^nost s kako pevsko točko. Pridite, da se pozčrrtTimo, kajti tuli mi, že dolgo časa i-peči, vstajamo. Gospod Š.škovič nam zagotovlja prav dobro postrežbo ia poskrbi tudi, da se slavč-kom grlca ne pesuše. V slučaju slabega vremena se slavnost prenese na prihodnjo nedeljo. — Vsa ena pevska društva, ki mislijo prija?no sodelovati s kako pevsko točko, so naprošena, da takoi naznanijo radi sestave programa in razpošiljanja vabil. Ć r n i k a 1 c. Vesti iz Kranjske. Občinski svet ljubljanski je iocel v torek Bejo. — V deželni šolski svet je bil namesto dr. Blehveisa izvoljen dr. Ivan Tavčar. Namer o Iv, Kohmanna se je poilal v upravni odst: „mestne hranilnice* g. Anton Svetek, ki \odi provizorično pisarniško ravnateljstvo. Glede na poklonitveni sprevod ob jubilejnem leiu cestrjevem je referent prečital županovo pi^mo, kjer župan izjavlja, da je ( dklonil častno članstvo v tozadevnem centralnem odboru. Od sprevoda bodo Bfcmi Dunaj-čani imeli korist, pokazali so pa Dunajčsni se nedavno sovražnost do Slovanov. Ljubljana proslavi srnina jubihj v smislu cesarjevem z dobrodelnimi razpravami. Zato me>tni občinski svet ne dovoli prispevka. Nato je pričela razprava o ».Dramatičnem društvu". Na predlog poročevalce? se vodstvo gledališča izroči ravnatelju, ki bo dobival iz mestne blagajne 7200 K plače na leto. V odbor „Dramatičnega drušUa4* sta bila izvoljena dva delegata mestne občine s pravico vtta, kadar bi odbor „Dramatičnega društva'* v škodo društva in gledališča dovolil izdatke, ki spravijo lahko v nevarnost prortčansko ravnotežje. Ravnatelja bo imenoval občinski svet na terno predlog ..Dramatičnega društva"1. Ravnatelj mora biti Slovenec, pisatelj in vešč trhniškemu vodstvu. Služba se razpiše tekom 14 dni. Služba je provizorična in velja trimesečna odpoved. Smrt vsled stave. Pet« r Modic iz Velikih Blok pri Ložu je spil za stavo liter žganja. Takoj nato te je zgrudil iu na mestu i mrl. Nabor v političnem okraju Kamnik. Med ♦>09 nabornikov je bilo potrjenih 226, torej 33.3 od sto, kar je izredno veliko število. Permanentni odsek kranjskega deželnega zbora za volilno reformo ima svojo prvo sejo v soboto. Kranjski deželni odbor je brzojavno iz-r< kel češkemu deželnemu odboru svoje sožalje ob smrti češkega deželnega odbornika dr. Herolda. Vesti iz Štajerske. Mlad rešitelj življenja. V Mariboru je učenec 3. razreda na realki Amand Lorber itšil življenje 2 in pol letnemu otroku, ki bi bil sicer v potoku utori'. Razne vesti. Koliko zemlje imajo rnaki velikaši. Zanimivi so podatki o stanju bogastva zemljišč, ki jih imajo ruski relikt- ^i. Knez Sergij Galicin poseduje majorat v premski guberniji v obsfgu 1 mil, hektarjev, razun tega ima 40.000 hektarjev v vojski guberniji, 19,901 v srednji Rusiji in mnogo hiš v Moskvi in Nižnem Novgcrodu. Za knezom Gali-onom pride na vrsto tajni svetnik Rakovišni-kov. Njegov majorat ima 279 hektarjev t Krimu, kjer je zeml a naj draž a 80.000 hektarjev v premski, 43.788 v Krimski guberniji in nekoliko hiš v Moskvi s pripadajočim zejn Ijiščem 170 kekttrjev. Za tem pride grrf Sc-merečev z velikim imetkom v enajstih guber-nijf.li po 45 hektarjev, v vsaki, v drug h 7 gubernijah po 60 hektarjev in hiše v Petro-gradu in Moskvi, Za grofa Davidova se zna, da ima posestva v devet gubernij&b in hiše v Petro-gradu. Novgorodu in Ore-u. SemereČev, Davidov in Orlov smatra;o 3e za najbegateje posestnike v Rusiji. Za njimi pridejo inanii posestniki. Brata Balašev, Nikolaj ima 378.889 hektarjev zemlje, Ivan 324.623 h*kt*rjev in dve tvornici, državni svetmk Spiljevski ima 1.50.000 hektarjev, grof Aleksander Bonbrinski 55.353 hektarjev in mnogo hiš v Pet n gradu, glavni dvorni n aršal knez Volkonski ima 49.000 hektarjev. Velika posestva ima tudi grof Iguatjev. ki ima samo v avstrahamki guberni i 128.000 hektarjev. Bogati so tudi grofi Stropanovi: razun hiše v Petrogradu imajo okolu 200 000 hektarjev zemlje. Proda se oddelek Edinosti". zaloga \ina v dobretn kraiu v Hre-dini meeta. Naelov pove .Jn.seralni »-,68 Izvrstno trgovinsko podvzetje se proda, zaradi starosti — kakšno? pove ŽIVIC, ; Trat, Trgovinska ulica 2. 067 V' npffplin Q sen? v n,°jej re8tavrtciJi IICUCIJU O«|vi v Štanjelu pre el od družbe Hrvatov in Srbov več razglednic, katere je moja dekla — po "pomoti — dala na pošto brez znamk. Dotični gar. naj blago vole oprostit1. — Avgust; ■ Stare. " «05 i Restavracija j?AUR0RA Trat, ulica Oiusue Carduci 15 in ul. S Glovanni 13 Hrv. tamMr. dr. „Iti n d u v narodnih nošah. V najem ttomagua. se da kmečka hisa z velikim zem- ! liiSČem. — M e t z g e r 74, ulica 060 Agente za zavrrovanje proti požaru itd. i*ee w Drag. Starec, glavni zastopnik „Vza- jemne zavarovalnice" na Prošeku pri Trstu. t>_7 Pihcnho"L' pod ^tanielom Je n»jleP5i kr&i mll&HLrCl H Vi;avske doline. — Gostiln Ličen nudi tečno postrežbo, izborna vipavska vinv. teran kratki in Steinfeldsko pivo ; 21 sob za prem>-čišča. — Maks Ličen, gosti ničar. 557 ICPP C1 pošteno dekle k malej družini v Dal-lwbD 5>0 n ncijo, katera bi vstopila v službo za pohiSna deia Mes čna plača X 20. Stroške potovanja se jej po enem letu služba povrne. Naslov: Marija J e n »': e Molini di Ereno, Dubrovnik (Dalmacija). 810 ii.i i i rj n i in.....i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i I-I i i IcPO CP prodajalka za tobakarno. zmožna slo-loUC vC venskega ;ezika. Nfslov via Molin p'ccolo 14. Tobakaina, od 3. ure naprej. 670 Rnton Perhauz, klepar TKST, ulica Pouziaua P. st. 62S (Sv Jakob) sprejme usako kleparsko delo po zmernih cenali. i —r =1 Trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Trst. Barriera vecc hia št. II Velika izbera belili lil barvanlh moških sraje, ovratnikov, za- pestnikov, ovratnic. Nov dohod pletenin za pomladno sezono, j — ---- ------------------- — 'i Fr?i valjčni mlin issefa KrausD sinom Delniška družba v Csjeku. Glavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo friderik Schvarz, Trst ulica Valdirivo št. 3 TELEFON 945 čržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma šteu. 2 v lastni palači . (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice, Ki se oddajejo strankam v najem in sicer : za celo leto kron 30 „ pol leta „ 2 O „ četrt „ 12 za en meiec „ 6 Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. Oddaja hranlno pniloe, kataro no priporoča p ošabno st&riiam, da n&T na ta najnovejil in najuspeftneji način navajajo itediti avojo deco. - Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. - Svira glazbeni in drugi instrument vsaki I in. ga ^SSfc dSS Tf v o* p* fjm Josip Turkovich TKST, ulica delle 31 ura štev. 11 Oglje sladko 25 kg K 2-j<> Premog Bri(jueties <1- Cocke Skladišče lesa. Izvrši se takoj v?ako naročilo — brezplačno na d in BOGOMIL FINO bivši urar v Sežani ima avojo novo proSajalnieo ur v TKSTU Vlucenzo TCelllni 5tc' nasproti cerk»e AdlDua nov <» vsakovrstne verižice po pravih tov : nizkih cenah. 10VAKNA ZRCAL ATTILI0 PIZZ0RN0 TRST, ulica Gluseppe Parini štev. 9 — voga' ulice Giorgio Vasari. - Telef, 687. Ogledala navadna in oglajena. — Fcsrcbrei je siar-b zrcal. — Skladišče krist mI«*«. uavadntgu in oooooo^ Nael 40-leten v«p®h i PASTIOLSE P»EBaiHI - od cgoluRjec* al&lk« ikerj« 3 ZDnjdittlJ 1.1 izdajatelj P. PRENDINI v Trat« Počaičese t kolujnami in diplomo ZdraruiSko priporočan« pri grloboi«, kailji hrlpavontl, kataru. Padeljujejo pevcrra in govornikom Clet gla*. Zaloga v lekarni P.-EKDINI In v *««h boljših lekarnah v Tratu !□ Evropa. K^j- Pastti je na nepoštena ponarejanja " iš ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTISLlE PRENDINl'. { daCQOCOOCX30COCCOOOSOOCOOOCXXX:OQ2 "ANTON SKERL mehanik, zaplaeženl lzv^donec TRST, Carlo Goldonijev trg štev H Zastopnik tovarna koles ia motokoles „Pocb Napeljava in naloga elektriruih zvončkov, lufi in |r..ii i mofouor, zoiKifooor, in fonogra'ov. Z:ilogk priprav za ti. ; I.a.-tua dflarnica za ]>i>}.ravljanje Air, strojev, kolei, tuo'. '- Velika zaloga pripadkov po tovar, cene h. TELEFON štov. 1734. S to znn.mko preskrbljeni ..... ja "V C sumic limonadni bonboni •/. n alicovim, limonnvini. jaeodnim fre-lijevi us in pr\enćeviui okusom WB so najbolji. H Prva češka delniška drižba za orijent. in sladkorne izdelke A.Maršner, Kraljevi Vinogradi Zastopnik G1USEPPE FANO TRST - ulica Nuo^a 5, 1. Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift. kopelji Cene smerne, Počkuj S: Logi, Hotel Balkan