E Poštnina pavŠalirana. Današnja številka velja 2*-*- k V/ Ljubljani, torek 16. avgusta 1921. )čnina za kraljevino SHS ao 40 K. Letno 480 K £ Inozemstvo: ■Uaečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za •nkrat 2 K, večkrat popust. JUGOSLAVI Uredništvo: Wolfova ulica l/l. Telefon 360 Uprava: Marijin trg 8.______ Telefon 44, '"- , '-oDisi se ne vračajo. priložiti znamko L / Krasnemu in veleznačilnemu uvodu IttSih sokolskih praznikov, ki nam jih le priredil z vzornim požrtvovanjem ISokol I. — v soboto zvečer, se je otvo-fila v nedeljo na krasnem telovadišču kTabor« zgodovinska prireditev. Jutranji dež je ohladil ozračje in za-Sržal tudi več izletnikov v Ljubljani. Ko se je zvedrilo, ko je posijalo na kras- no areno žarko jutranje solnce 90 se razgrnile po telovadišču krasne sokolske čete in vršile so se skušnje novih telovadnih točk za popoldanski nastop. Občinstvo je zasedlo v nepričakovano velikem številu tribune in sedeže in napolnilo cel Tabor. Sodelovali ste vojaška in železničarska godba. Razviti« prapora naraščala Sokola I. Razvitje prapora naraščaja Sokola I. Po telovadnih vajah, kojih uspeh nam Pokaže popoldanski nastop, ki je bil, kar moramo že sedaj priznati, sijajen in tudi Itrokovno jako dober, se je otvorilo llavnostno razvitje prapora naraščaja Sokola l. To je prvi prapor, ki ga dobi .ljubljanski naraščaj. Okoli odra, ki je bil fikusno okrašen s sokolskimi okraski, le razvrstilo Sokolstvo, zastopstva tu častni gostje. Prapor je pogrnil br. fcor na mizo, nakar Je br. dr. Pestotnik tagovoril zbrano Sokolstvo: Bratje, sesfre,# sokolska mladina! Imamo krasen prapor za našo mladino. Prapor je delo, ki ga posveča mladini Cloboka ljubav do sokolske stvari v Eadbudo k iskrenemu nadaljjjemu so-Iskemu delu. Mnogo truda, mnogo jdela in žrtev je na tej zastavi.. Toda fcestra, ki daruje naši mladini ta krasen prapor, je čutila pri delu še večjo in globljo ljubezen do Sokolstva, kot pa je bil njen trud. Sestra Zor-Ježek — stopi bled velikim navdušenjem navzočih na oder, dr. Pestotnik ji poda roko — pprejmite globoko zahvalo vsega Sokolstva. Vaše ime ostane neizbrisno Jastno v vrstah našega Sokola in Sokolstva. Zahvalim pa se obenem tudi bratu, ki je prišel iz pokrajine, kjer sta Homa Tirš in Fuegner, brat, ki je daroval v istem namenu kot je bil darovan prapor, krasen drog s sokolom v prvem razmahu kril. Br. dr. Beneš sprejmi pri-irčno zahvalo. (Viharni živio- in zdra-Ro-klici so sledili tem besedam in dr. Bfineš se je vljudno zahvalil za pozdrav.) Krasen in lep je prapor na zunaj, še pomembneja pa so gesla, ki jih nosi všita prapor na svojih belih poljih. Ta gesla naj vodijo pot svojega življenja. Udejstvuj za dom, srce, duh in roke, vstrajen, jeklen, marljiv in zvest. — Mladina imej srce' za svoj dom, bistri duh in spoštuj delo. Vse tvoje delo naj posveča sveta misel: tvoja borba v življenju naj bo posvečena domovini in človeštvu. Bodi vstrajen in bodi jeklen. — Sprejemam zastavo v imenu Sokola I. v last in varstvo in čuvati hočemo ta prapor. — Sokolska mladina, izročam ga tebi, ki ti je namenjen. Čuvaj ga in varuj kot najsvetejšo svetinjo, da ostane vedno čist In neomadeževan. Pogled na prapor naj vzbuja vse misli, vse notranje sile, da udejstvujemo naše sokolske nauke, zvesti v srcu, dejanju in življenju. Izročam Ti mladina prapor — čuvaj ga, hrani ga. Pod njim naj se zbirajo velike čete vrlih Sokolov in Sokolic. Starosta br. dr. Pestotnik dvigne prapor in ga izroči zastavonoši naraščaja br. Pircu, ki ga sprejme v spremstvu zastopnic ženskega naraščaja Tončke Podbojeve in Alojzije Pleškove. — Godba je zaigrala naše himne. — Požrtvovalna darovateljica se je ginjena zahvalila bratu za laskave zahvalne besede in poudarjala, da se je ravnala po geslu naših očetov, ne le kar veleva ti stan. kar more, vsak }e storiti dolžan. težke, ter zahtevajo silno podrobnega dela. Lepo izvedene vaje so se zaključile s kolo-plesom članic in male ženske dece. Sledile so vaje, pri katerih smo opažali nehote nov telovadni sistem: proste in dihalne vaje ter teki, kombinacija po švedskem sistemu. Izvajali so jih člani. Osobito lepe so te vaje, ki zahtevajo veliko telesne moči in vstrajno-sti, v skupinah po dva, kjer nas spominjajo na grške vaje starodavnih atle-tikov. Vaje, ki trajajo 20 minut, so dokazale vrhunskb telesno izobrazbo naših junakov. ^- Sledila je orodna telovadba vseh naraščajevih oddelkov. Vaje na bradlji in na dveh gredah so dobro uspele. Pestro sliko mladih in marljivih telovadcev pa so obkrožale ljubke deklice s pre'skakovalnimi vrvicami. Krasna telovadna točka je bila orodna telovadba članov in članic. Na te vrste jc Sokol I. lahko ponosen. Videli smo krasne vaje na krogih z lepimi odskoki, dovršene vaje na drogu, kjer so bili osobito lepi razni veletoči, dobro vrsto višjega oddelka na bradlji. Lepe vajo so izvajale članice na gredi. Priznati moramo, da so veliko napredovale v izvajanju glede točnosti, skupnosti in elegantnih in gracijoznih gibov. Posamezni oddelki so izvajali posrečene preskoke v višino in daljavo. Nato je nastopila impozantna četa vojakov 40. pp. Srbi od Šabca, ki so uspešno izvajali pod vodstvom poročnika Severja in br. Vidmarja zanimive proste in borilne vaje s puškami, ki so popolnoma telovadskega značaja. Telovadbo je zaključil biser naših skupinskih prostih vaj »Jugoslavija«; krasna ritmična molitev, umetniško in globoko učinkovito zasnovana kompozicija, v kateri gibi in godba govore. S tem SO;, bile zaključene telovadne točke in razvija se je živahna prosta zabava ob številnih paviljonih. Lep večer je zaključila ba.it!a in učinkovita razsvetljava. avb. /£U. .) Vče- Slavnostna otvoritev telovadišča. Zakletev. Nastopil je zastopnik naraščaja in poudarjal, da hoče mlado Sokolstvo pod !tem praporom, vedno varovati čast in jngled prapora. Ce tudi smo mladi, ven-dar vemo, da smo vera, upanje in lju-bežen našega naroda in zvesti mu hočemo ostati. — Dovoli starosta, da prl-»ežerno: Zaklinjamo se na ta prapor kot simbol vzvišene sokolske misli, da bomo ostali tej misli zvesti v korist In blagor našega troedinega naroda. Zahvalil se je plemeniti darovateljici, vaditeljskemu zboru z vsklikom: Živelo članstvo Sokola I. in vse kar z njim pošteno mislil —■ Po dobro uspelih skupnih vajah z gosti se je zbrala v pondeljek dopoldne silna množica Sokolstva, raznih zastopnikov in številnega občinstva k slavnostni otvoritvi telovadišča. Slavnost je otvoril br. Pestotnik v imenu društvenega gradbenega odbora za Sokolski dom na Taboru. Brat dr. Pestotnik je poudarjal velik pomen dneva, ne samo za društvo, marveč za celokupno slovensko Sokolstvo. Pozdravil je brate od blizu in daleč, zastopstvo Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, Zagrebške Sokole in člane podčastniške vojaške šole in vse goste. Lepa sokolska arena naj bo vzgo-jevališče prave sokolske ideje in naj ustvarja temelj prave domovinske ljubezni in pravega napredka. Umetno se vstvarja sicer nerazpoloženje in nezaupanje za delo onih junakov, ki so umirali za nas na morju, na gorah in brdih v najhujših mukah/ To delo je oskru-njevalno delo na svetih spominih. Skupna in nedeljiva Jugoslovanska domovina so bile svete sanje naših sokolskih prednikov. Mi pa vstrajamo pri tem In ne pustimo sramotiti svojih idealov. Podpreti hočemo mlado državo s silo dela, da raste in cvete. Bratje telovadci, Vam izročam ta prostor zgrajen z žrtvami. Čuvajte ga in vršite naloge Sokolstva! Prosim vse za naklonjenost društvu in Sokolstvu! Ustvarjene so nam noge. da hitimo naprej; druga skrb nam bo, da postavimo Sokolski dom na tem mestu. — Nato je pozdravil navzoče starosta Jugosl. Sok. Saveza br. dr. Ravnihar. Zahvalil se je ža pozdrav in izrekel veliko priznanje Sokolu L, ki je eno najmarljivejših društev Saveza. Ni še dolgo, ko se je zasadila prva lopata na tej puščavi, ki je kazila mesto, danes pa imamo krasno telovadišče, impozantno areno s pritiklinami. Delavnost Sokola I. bo gotovo v kratkem postavila tudi svoj dom, ki bo božji hram naših idej in jeklenih mišic, da služimo narodu in domovini. Vsemu narodu je posvečeno sokolsko delo. , Izmed gostov je P9zdravi| Ljubljansko Sokolstvo zastopnik • Ž';i#r«hškega Sokol^, ki čestita Sokolu L na lepih uspehih. Sokolski sprevod po mestu. Pozdravi. Pozdravila je navzoče starostinja, Sestra ga. Šelkova približno sledeče: iVsaki materi trepeče srce, ko pošlje ipvojega ljubljenega otroka na prvo pot iV šolo. Trepeče v pobožni želji, da bi bil ta prvi korak v šolo srečen, in bi izšlo to mlado bitje iz šol kot koristen jClan človeške družbe. Tako mi trepeče Srce v tem trenutku, ko pošiljamo našo mladino pod tem praporom v hoj za jpaše svete sokolske ideje. Nato je pripela sestra na drog krajen spominski trak. Izrazila je srčne že-fie, da se zbira pod tem krasnim praporom vse lepo, zdravo in čvrsto. Mladina spolnjuj svoje stanovske dolžnosti, juči se in hodi redno v telovadnico. Ljubka deklica Furlani Mara je spregovorila v imenu ženske dece to-Ie: f Sestre! Zahvaljujoč se vam za vse Žrtve, ki ste jih doprinesle nam v spodbudo, zagotavljam Vas, da bodemo vse korakale ponosno pod našo zastavo, ki nam je bila podarjena v najtežjih dnevih dela. — Bodite uverjene, da pride čas, ko bodemo bolje razumelo ves vaš trud, delo in vaše žrtve, ki jih doprinašate r>')lje, in na naše Primorje, kjer čakajo naši bratje In sestre, da pride čil Sokol in razbije suženjske verige. Sprejmi zagotovilo, draga mladina, da vas ljubimo kot oče jn mati. Zdravo! — Prapor je prevzela mlada četa štirih mož in med krepkimi zdravo-klici in viharnim pozdravljanjem, so korakale čile in zavedne sokolske vrste mladih junakov in junakinj mimo novega krasnega prapora, za nas. Pojmujemo pa že danes, da cilj, ki nam ga predočujete s toliko požrtvovalnostjo, je in mora biti pravi. Pod to zastavo hočemo dospeti vse do njega, to vam prisegamo danes. —‘ V imenu starešinstva Jugoslovanskega Sokolskega Saveza je pozdravil navzoče br. Gangel in čestital naraščaju in Sokolu I. k temu slavnostnemu dnevu. Ta prapor naj vas vodi in bodri od dne do dne, da boste globlje umevali smoter Sokola, smoter napredovanja sokolskega dela. Na drogu blešči ptica Sokol, ptica soln-ca in višav v prvem razmahu mladih kril. Tudi vi razvijte v krepkem razmahu vse vaše sile za blagor in čast domovine. Pod tem praporom naj polete čili Sokoli na naše Gosposvetsko Popoldanska telovadba. Nato se je razvrstil veličasten -Impozanten sprevod po mestu, kakršnih je bilo še malo v Ljubljani. Sprevoda se je udeležilo preko 1000 Sokolov in Sokolic v krojili, katere je spremljala ne-številna množica. Občinstvo, ki je bilo na celi poti, osobito na trgih zbrano v velikih gručah, je viharno pozdravljalo strumne vrste Sokolskih junakov in junakinj. Sprevod je otvorilo 30 Sokolskih konjenikov, nato so sledili prapori in sicer: Savezni, stari ljubljanski, Ljubljanski prapor, Cirknica, Šiška, Škofja Loka in Zagorje ob Savi v spremstvu 15 častnih spremljevalcev. Sledilo je načelstvo 14 mož* nato pa gostje iz Zagreba, Sokoli in vojaki 34 in končno krasne povorke Sokolov in Solčolic. Gorenjska župa je bila zastopana s poslanstvom 30 Sokolov, Ljubljana 250 Članov, dalje 130 članic, 14 parov žen v krasnih narodnih nošah, dva kmetska voza, moški naraščaj 50, ženski naraščaj 50, ženska deca 36, moška deca 50 in 100 Sokolov moškega naraščaja. Sprevod sta spremljali dve godbi, vojaška in železničarska. Omeniti moramo lične in krasne bele letne kroje, osobito ženskega naraščaja in članic. Veličasten je bil prizor na sokolske vrste, ki so ponosno korakale po mestu v polni zavesti, da vrše vzvišeno nalogo v prid narodu in domovini. Zaključni telovadni nastop. Poleg včerajšnjih točk, ki so jih izvajali Sokoli in Sokolice z isto pridnostjo in večlcra celo z lepšim uspehom, smo videli danes proste vaje br. dr. V. Murnika »Po jezeru«, »Naprej«, »Mar-selesa« pod vodstvom br. dr. Murnika. Mlade vojake je izvajala moška deca Sokola Litija izborno, članice iz Kamnika pa so izvajale pohvale vredno telovadne plese »Kresnice«. _ Vse telovadne točke so bile lepe In je cela prireditev pokazala velikanski napredek Sokola v vsakem oziru in v vseh panogah telovadbe. Telovadbe se je udeležilo toliko občinstva, da je bil cel prostor nabito poln in mnogo je ostalo ljudi radi pomanjkanja prostora zunaj telovadišča. Prireditev so posetili tudi zastopniki vseh višjih civilnih in vojaških oblasti. Pri tej priliki omenjamo, da je posetil včerajšnjo prireditev tudi ameriški konzul, ki se mudi na Bledu. Zvečer se je vršil veličasten poslovilen večer na sijajno razsvetljenem telovadišču, katerega se je udeležilo na tisoče in tisoče oseb, ki so pokazale, kako cenijo in spoštujejo Sokola In njegov napredek. Ponovno čestitamo Sokolu I. na te] impozantni prireditvi v tako velikem obsegu in tako izborni izpeljavi In mu želimo, da se kmalu snidemo pri otvoritvi Sokolskega doma na Jaboro. Zdravo l Krall Peter smrtno nevarno bolan. Popoldne so zagrnili nebo temni oblaki in že je grozilo, da se pokvari Popoldanska prireditev. Po hudem nalivu pa se je zjasnilo nebo, posijali so zopet zlati žarki na veličasten »Tabor« in kmalu so ga napolnile množice, da se je videlo kot morje glav. Ob 5. url le bila otvorjena javna telovadba s skupnimi prostimi vajami, ki so jih izvajali člani in članice, moški in ženski naraščaj in moška in ženska deca. Nastopilo je skupno 250 telovadcev, *d so se razvili po vhodu od treh strani, riporočati delavstvu. Sodrug Malgvrh je v svoji razburjenosti hotel zadeti Brandnerja s tem. da mu je očitni banket pri regentu, kar mu je Brandner takoj kvitiral s j>oseti soc, dem republikancev pri regentu. Zaključno besedo je imel Brandner. ki je med splošnim navdušenjem reagiral na izvajanja soc. dem., nakar jc predsednik shod zaključil. *— Soc. dem. so imeli namen shod razbiti.V soboto so s posebnimi letaki pozivali na shod. Pa »e jim ni posrečilo. SHOD NSS V KRŠKEM. v Krško. 15. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne je priredila ttar. socijali-stična stranka na vrtu gostilne Jerman javen politični shod, ki je lepo uspel. Shnd je otvoril tov. Mihalj. poročal pa je nar. soc. posl. Brandner, ki je pojasnil parlamentarni položaj In krepko odgovoril na medklice demokratov glede zveze NSS s komunisti in klerikalci. Zborovalci so splošno obsodili medklic demokrata dr. Romiha. ki je na Brandnerjeva izvajanja, da so pod demokratsko — soc. demokratsko vlado nemški in madžarski komunisti metali delavce v Mariboru na cesto, reagiral: »Prav so Imeli 1« (Op. ur. to demokratsko predrznost si bo treba zapomniti). Poslanec Brandner je žel za svoj govor obilo odobravanja. SHODI MINISTRA KUKOVCA. Sevnica, 15. avgusta. (Izv.) Včeraj je priredil minister dr. Kukovec v Sevnici shod. na katerega so veliki' plakati opozarjali že celi teden. Kako izgledajo sijajni shodi ministra Kukovca. o katerih »Jutro« tako pompozno poroča, smo imeli priliko videti včeraj v gostilni pri Kovaču, kjer se je zbralo v mali sobici 22 JDSesarjev. katerim je minister med drugim pripovedoval o spopolnltvl vlade, v katero vstopijo tudi klerikalci. Slaba udeležba je ministra tako potrla, da niti narodnih sOcijalistoV. ni preveč napadel, kakor je njegova navada. MADŽARSKA ZAHTEVA ŠOPRON. Dunaj. 15. vgusta (Izv.) Po vesteh, ki so jih dobili tukajšnji merodajni krogi, zahtevajo Madžari, da mora Šopron ostati pri Madžarski. Zahtevajo zase tudi Oross-Zinken-dorf, kjer se nahaja velika tovarna sladkorja, VVleselburg, Eisenstadt In Merkersdorf. To bi bila približno ena tretjina cele Zapadne Ogrske. Avstrijska vlada bo poslala madžarski noto. kjer bo izjavila, da so te zante-* ve nesprejemljive. PROGRAM KOALICIJSKE VLADE. Beograd, 15. avgusta, kazgovort za določitev programa koalicijske vlade g. Pašlča se bodo prejkone na-deljevall v torek, da med tem časom Izroče vse delegacle svoje podrobne predloge. Rešitev tega vprašanja ostane vsekakor na dnevnem redu, VOJNA ODŠKODNINA ITALIJE. Pariz, 15. avg. (Izv.) Finančna konferenca se je danes bavila z vojno odškodnino, ki jo ima dobiti lalija. Konferenca v Spaji je priznala laliji 10 odstotkov od nemške in 25 stotkov od avstro-ogrskevojne odškodnine, Z ozirom na to, da Avstrija in Madžarska najbrie ne bosta mogle izpolniti svojih obveznosti, se je Italija odrekla svojim generalnim * sestavnim pravicam v Avstriji in Madžarski in zahteva za to od zaveznikov večji delu pri nemikift regarifiija«* Dr. Otokar Rybar: Ne kršite usUave. »Uradni list« od 2. avgusta t. !. objavlja »Začasni zakon o proračunskih dvanajstinah za mesec junij, avgust, september, oktober, november in december 1921«. V »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« je bil ta »Za-Žasni zakon« objavljen dne 14. julija 1921, torej po sprejetju In objavi nove ustave. Upali smo, da bo uzakonjenje ustave tabelo vsaj to dobro posledico, da preneha v bodoče izdajanje tistih neustavnih zakonov, uredeb in naredeb, s katerimi so dosedanje vlade, brez vsake zakonite podlage, preplavljale našo, vendar že od 1. decembra 1918, 1. ustavno državo. Nezakonitost teh »začasnih« zakonov in uredeb je že Vesničcva vlada priznala s tem, da jih je avgusta meseca 1. 1920 , predložila začasnemu predstavništvu v naknadno odobrenje. A tudi sedanja vlada je čutila potrebo, da sprejme V novo ustavo določbo (čl. 130.), s katero vse te neustavne predpise, »kar jih je bilo Izdanih od dne 1. decembra 1918 1. do proglasitve te ustave« In samo te, naknadno proglaša za tudi v naprej veljavne zakone. V bodeče pa po ustavi ni več dana možnost izdajanja takih začasnih zakonov in uredb, zavzemajočih mesto zakonov. Po čl. 94. smejo npra\.ia oblastva pač izdajati uredbe, toda le, v kolikor so potrebna za uporabljanje zakonov, /torej nikakor r.e za fapreminjanje, ukinjenje ali celo za Stvarjanje zakonov. Z zakonsko veljavo sme upravno oblastvo po uredbah urejati odnošaje samo na postavi zakonite pooblastitve, ki se daje za vsak primer posebe. Toda uredbe ne smejo nasprotovati niti ustavi, niti ?akpnu, zaradi katerega uporabe so izdane. Tudi ne smejo biti v nasprotju z zakonito pooblastitvijo na katere podstavi so predpisane. Za proračun pa je v 51. 113. še izredno določeno, da ga ima vsako leto odobravati narodna skupščina. Tudi dvanajstine za jeden ali več mesecev sme odobravati le narodna skupščina, dokler ni odobrila predložena proračuna. Le če je skupščina razpuščena, sme vlada z ukazom sama sebi omogočiti nadaljevanje državnega gospodarstva, a tudi to sario tako, da podaljša proračun mino-lega proračunskega leta (torej od skupščine odobrenega), pa še to le za štiri mesece. Nova ustava, ki sicer ni posebno nežna nap ram pravicam narodne skupščine, Je vendar hotela preprečiti vsako ministerijalno zakonodajstvo, ki ni nič 'drugega nego gol absolutizem, in posebno še vsako neustavno in neparlamentarno gospodarstvo z državnimi dohodki In Izdatki. Po tem takem ni nikakega dvoma, da pomenja »začasni zakon o dvanajstinah« (kar za sedem mesecev!) očito kršenje komaj sprejete ustave in da je zato protizakonit in neverjeten. G. finančni minister bo seveda ugovarjal, da nosi ta »začasni zakon« datum od 27. junija 1921 in da je torej ker je datiran en dan pred sprejetjem in objavo ustave, tudi naknadno odobren po gori navedenemu čl. 130. Ne glede na to, da bi se na ta način lahko izdajale še stotine novih »začasnih zakonov«, ako bi se jih enostavno nazaj datiralo na 27. junija, se vendar ne sme pozabiti, da postane zakonska osnova obvezen zakon šele z objavo v ‘ »Službenih Novinah«. Zakonska osnova, četudi je odobrena od skupščine in podpisana od slednje In vseh ministrov, ni še zakon, dokler leži na ministrski mizi in ni objavljen na način, ki je za to določen v ustavi. Moderno zakonodajsvo ne pozna tajnih zakonov. Zato Je bila v Avstriji sporna veljavnost habsburških takozvanih »Haus-gesetze« (zakonov za cesarsko hišo), ki niso bili nikdar objavljeni in ki zato tudi niso mogli vezati ostalih državljanov. Na tem stališču stoji tudi nova ustava, ki v čl. 80. določa, da dobi vsak zakon obvezno moč 15. dan (ako zakon sam ne določi prejšnjega roka) po razglasitvi v »Službenih Novinah«. A tudi že navedeni čl. 130. priznava naknadno zakonito veljavo samo tistim dosedanjim začasnim zakonom, uredbam itd., ki so bile izdane po proglasitvi ustave/ O tem pa menda ni nobenega dvoma, da je zakon izdan šele z obiavo v »Službenih Novinah« in ne s podpisom. Z vprašanjem veljavnosti tega »Začasnega zakona« bi se morala baviti vsa naša javnost, četudi bi šlo le za pripro-sto podaljšanje pravice pobiranja dosedanjih davkov. Posebno pa bi morala skupščina najostreje ugovarjati vsakemu kršenju ustave, zlasti budgetnega prava. Pravica dovoljenja davkov je najvažnejša ustavna pravica vsakega par- 1 lamenta. Koncendiranie te pravice s strani do sedaj absolutnih vladarjev je rodilo prvi parlament in s to pravico padij ves parlamentarizem. Zaloško znak za naše politične razmere ie dejstvo, da naša skupščna ne polaga nikakc važnosti na svojo budgefno pravico. Še nerazumljivejši pa je splošni molk v predležcčem slučaju. Z onim »Začasnim zakonom« sl vlada ni samo dovolila nadaljnega pobiranja dosedanjih davkov, temveč je tudi spremenila v zelo važnih točkah dosedanje davčne zakone. Ze Iz zakonodajno - tehničnih razlogov je obsojati, da se v začasnem dvanajstinskem zakonu spreminjajo, nekako mimogrede posamne določbe sedaj veljavnih, celo materijo kompleksno In sistematično obdelujočih zakonov. Avstrijski zakon o osebnih davkih je bil lepo zakonodajno delo, Iz katerega trga »Začasni zakon« posamezne paragrafe, jih razveljavlja, jih spreminja ali pa jim prileplja krpico zelo dvomljive vrednosti. Stara Avstrija gotovo ne za-služuje nikpke pijetete, tisti njeni zakoni pa, ki so po naši volji postali tudi naši zakoni, bi že v našem lastnem Interesu zaslužili nekaj več obzira. Kar pa mora Izzvati največje pomisleke, je dejstvo, da spreminja »Začasni zakon« skoraj vse davčno .priredbeno postopanje in sicer na očito škodo naših davkoplačevalcev. Naj omenim le, da se plačilni nalogi v dosedanji obliki ogromni večini sploh ne bodo več vročali. Le podjetja, ki so podvržena posebni prl-dobnini, in oni davčni zavezanci, katerim se kak davek prvič odmerja, jih dobijo. Sicer pa bodo davčna oblastva objavila izvršeno odmero neposrednih davkov z javnim razglasom in davčnim potem lahko odmerni izkaz vpogledajo na davčnem urada v 15 dneh. Ali se je pomislilo, kaj to pomenja? Davčni zavezanec ne bo osebno obveščen o odmeri davka, temveč bo moral neprestano paziti, kdaj nabije davčno oblastvo na uradni deski v kraju svojega uradnega sedeža razglas o izvršeni odmeri. Potem pa bo moral hitro teči v davčni urad (kajti »Začasni zakon« mu pusti le 15 dni časa) in tam prositi, da mu pokažejo njegovo odmero. V istem času bodo mo- rali storiti to tudi vsi ostali davčni zavezanci njegovega okraja. Koliko tekanja, koliko Čakanja, koliko nevšečnih konfliktov z nervoznimi uradniki in še bolj nervoznimi davčnimi sotrpinil In če si boš hotel posamne postavke dotične odmere prepisati, zadrževal boš uradnika in ostalo občinstvo in Če sl slučajno na daljšem potovanju ali če nisi zapazil razglasa, postane odmera pravoveljavna in plačati boš moral, četudi je odmerjeni davek popolnoma krivičen. V Sloveniji zna vsak človek čitati in pisati in ker je vsakomur čas denar, je taka procedura skrajno žaljiva in nemogoča. Da se pa davčnim zavezancem še bolj otežuje pritožba proti eventuelno krivičnim odmeram,, znižuje »Začasni zakon« prizivni rok na 15 dni. Ako sc '•edai pomisli, da mora stranka v tem kratkem roku iti k odvetniku, da si mora ta potem na davčnem uradu poiskati ne samo Informacije, temveč celo šele opravilno številko dotičnega spisa, potem se morda razume, da bo ta procedura v premnogih slučajih ppmenjala enostavno onemogočenje vsake pritožbe. Pokojni poslanec Klun je nekdaj v dunajskem parlamentu rekel, da Slovenci z navdušenjem plačujejo davke. Lahko si ie predstavljati, s kakim navdušenjem bodo dnnašnit Slovenci izpolnjevali svoio davčno dolžnost,, če ne be lo : niti zvedel’, koliko' davkov dolgiVjejo, če' bodo morali tekati v davčnih uradih in če ••e naposled vendar ne bodo inogii pravočasno pritožiti Pri dennriu namreč kc neha pri premnogih ne samo prijateljstvo, temveč tudi patriotizem. V naši državi je žalibog že dovoli nezadovoljstva; ali je bilo potrebno, da se še na tem polju vstvarja tak nepotreben, a zelo nevaren povod za novo ne-voljo? Tu ne gre za kako politično vprašanje: tu bodo zadete vse stranke in tudi tisti, ki ne pripadajo nikakl stranki. Tu se lahko zložijo poslanci vseh barv. Vsi bi se morali združiti v energično akcijo proti temu atentatu na ustavo In na žepe svojih volilcev. Naj bo ustava dobra ali slaba: vsi, a predvsem vlada, imajo dolžnost, da jo spoštujejo. Posebno pa je parlament poklican, da si ne da prikrajšati svojo glavno, svojo najvažnejšo pravico, pravico dovoljevanja budgeta, a obenem da izposluje in zavaruje svojim volilcem najprimitivnejšo pravico vsakega davkoplačevalca, pravico namreč, da se mu pove, koliko dolguie in da se mu omogoči pravico pritožbe. Zadrski zločin. Fašistovska podivjanost se je zopet na »dostojen« način proslavila, kakor je to razvidno Iz poročila »Piccola della Sera« od 10. avgusta, ki se glasi: Za-der, 9. avgusta, ponoči. Včeraj popoldne je hotelo napasti 5 fašistovskih mladeničev znanega jugoslovanskega agitatorja, profesorja Jezino. Profesor je bil v spremstvu dveh gospodov, od katerih je bil eden novoimenovani jugoslovanski guverner Dalmacije, (pokrajinski namestnik) dr. Melličič. Sledila je debata, tekom katere je dobil dr. Metličič dva udarca s palico in sicer po glavi in po nosu. Štirje napadalci so bili aretirani, eden je ušel. Takojšnja preiskava ie dognala, da ie bil dr. Metličič udarjen samo slučajno... Tudi jugoslovanski konzul, da je prepričan, da ne gre za politično zadevo. Vse me- ščanstvo obsoja dogodek in to tembolj, ker je bil dr. Metličič znan kot član izbranih form. Krajevno načelništvo fašistov je seveda tudi obžalovalo dogodek in odklanja vsako odgovornost. Doktor Metličič bo zdrav v dveh tednih. — Vsemu temu daje »Piccolo della Sera« napis, da je naš namestnik bil udarjen po zmoti. Res lepa dežela, kjer so gostje po pomoti tepeni. In še lepša dežela ta, kjer mora organizacija, ki plačuje pretepače in zločince, odklanjati odgovornost, če prično tl postopači vršiti to, za kar so plačani. Čutimo pa tudi potrebo, da k temu dostavimo. Ni pa nam tudi v ponos, če so ob takih prilikah naši zastopniki tisti. ki skušajo z oportuniteto zmanjšati pezo zločina. Napad na dr. Metličiča je škandal In sramota in čisto vsejedno je, če je veljal profesorju Jczini. Vendar ne moremo priznati tega, da bi se pa profesorja Jezino, ker je naš zvest človek, smelo pretepavati. V takih slučajih se spozna, v koliko znamo mi braniti svojo čast. S popuščanjem napram zločincem samo opravičujemo batine, ki lete na naš hrbet. Tega mora biti konec In zato nobenega pardona. Z zločinci poštenjaki n* občujejo in dokler Italijani ne zatro fašizma, toliko časa nimajo pravice do naše družbe. To zaideva zadrski zločin! od v Trbovljah pod milim nebom. V Celju, Svojem domačem kraju, je imel dr. Kukovec, glavar JDS, »shod« pri pogrnjenih mizah, ker bi sicer še tistih par ljudi ne prišlo. V Savinjski dolini pa kar na treh krajih ni •Uogel Imeti shoda, radi pomanjkanja — poslušalcev. JDS res sijajno »napreduje«! Tudi Ljubljančani že željno pričakujejo javnega Sni dr- žerjav skličite ga, pogum vn2 skr,vaife se po gostilniških štl-bf •i^‘-„Va1Se luškanč štorije o levu In oslu m zanimale tudi širšo javnost. — llvedha potnih Izkaznic. Kot smo že tvoječasno poročali se bodo uvedle za Slovenijo obvezne potne Izkaznice. Izvedeli smo iz zanesljivega vira, da bo zadova urejena približno sledeče: Oni, ki stalno bivajo V Ljubljani in so poznani in zanesljivi dobe Potno Izkaznico, ki bo veljavna za celo leto W vse vožnje v naši kraljevini. Bolj stroga kontrola pa se bo vršila pri nezanesljivih IJud"h, ki bodo morali za vsak slučaj vožnje Posebej prositi zn dovoljenje. V naprej opozarjamo občinstvo, da si pripravi za potne Izkaznice fotografije v vizitnern formatu z . » Jl!n nn katerega pride uradno po- trdilo od policijskega ravnateljstva. ~ Naša udeležba pri ruski pomožni naciji. Naš poslanik v Bernu dr. Mliutin Jovanovič je določen za našega delegata pri •vezi narodov povpdom razprave o pomoči niškim beguncem v Evropi. — Legltlmaeiic zn vojaške uniformi-nmce. Komanda mesta Beograda je Izdala vsem častnikom in onim osebam, ki imajo pravico nositi uniformo, stalne legitimacije. — Zopet prepovedan Ust. Notranje ministrstvo je prepovedalo za našo državo Ust »Arbeiter-Zeitung«. ki izhaja na Dunaju, ker piše proti naši državi in njenim Interesom. * T praznik na Bledu. Kakor Priredi tudi letos Samostojna kme-viittt. nka dne septembra na Bledu neiši jetskl praznik, ki obeta biti še sijajno t,* Janskega. Poleg velikega tahorja, mu t.uera bodo nastopili vodilni politiki ho a«.? . *e Priredi tudi velika dirka ja- voiit ii V0MCdo Koiencl naše morna-■n Poučevali v tehničnih strokah. Letos bo Prejeto v to strojno šolo 110 gojencev. — Poizkus S čilskim solitrom. One. ki prejeli spodladl čilski soliter v svrho po- Kno^nJa ^o^arjamo, da vpošljelo Ejtoročllo o uspehu in letini sploh, kakor so se oječasno zaveza . - Delegacija prolzva-Icev čilskega soltra -pip,. aj,r A Jam. k. Ljubljana, sedaj Knafljeva til 15 Hn,.r,.p lem5enadi2ma. K°šp°d Tone iVahtar, tajnik JDS v Murski Soboti. N. v talni počiva. , — Pobesil linancar. Finančni pripravnik AlolziJ Vrečko pri finančni straži v Rogatcu J« sprejel od uprave Rogaške Slatine na račun trošarine za mineralno vodo 9779 j< fo Vsoto je Vrečko poneveril ter pobegnil d™ Jta.mejc v Nemško Avstrijo. P ° ■— Tatvine. Janez Jelenc doma Iz Selc *eda| v Kočevju, bivši delavec pri stavbni ♦»n/hi v l-inlrliauf. sl je izposodil od ravnatelja družbe vojaški voz. Jelenc bi morah ta' voz vrniti v 2 dneh. On pa jo voz še Isti Prodal za 760 K in delil skupiček s svo-;a,i,ns'{Jta tovarišem. Obsojen je bil radi c .■? KPJJuJijo na 4 dni strogega zapo-• aodel bo v kočevskih zaporih. hh«„7* Pred dež. sodiščem je bil gol!n Jnt|,;'z Zupan, ki je poneveril pod lan- r10 le še v službi pri Kn teli ,, -?',1 v[> 11 ^ K 1,1 dvema prija rtič- a..7 ■f0,csl; Obenem 'je bil obsojen tudi ‘TaZnijauia in razgrajanja v gostilni. 2a”;‘T~, krokanja. Pri Francetu svci'',-.'1 |--.Ldgaskc okolice je stanovalo ti v-im-s ,vc” ''•*”"‘U:cev iz ,Qor!ce. Ko so sc Cr.-’,llni,1ov so vabili opeiovano svojega Qi>a;hi ' c :l 11 '■!.1 obišče. France sc je pna .’ L ‘ .Si{ bnije. s kolesom v Gorico. Noč m je v veseli družbi m sc odscUal y jutru jf.es zme« Celje. šan od sladne kapljice brez vsake potne legitimacije preko Logatca proti meji. Med potjo se je večkrat prekucnil in se je pošteno pobil in zamazal po obrazu. Na meji v Kalcih pa ga je ustavil finančni stražnik ter zahteval potni list. 2abjak pa je financarja nahrulil, da naj gre raje delat, mesto da draži ljudi na meji In ga opsoval. Finančni stražnik ga je aretiral In ga odpeljal proti Logatcu. Na poti sta srečala orožnika, kateremu je finančni stražnik Izročil aretiranca. Franceta Zablek pa je to zopet ujezilo In ozmerjal je še orožnika. Obtoženec pravi, da ne ve ka| je storil, ker je bil tako pijan in pristane na vse kar se mu očita. Obsojen le bil po § 104 na 200 dinarjev denarne kazni ali 4 dni zapora. Ker pa je bil že dva dni v zaporu Ima plačati še 100 dinarjev kazni ali presedeti še dva dni v zaporu. — Nevarna grožnja. Anton Bečal Iz Nove vasi je večkrat v Ložu nevarno gro jr.il, da bo požgal, ter oškodoval svoje pr« t'. niko. !’■ vodom aretacije je opsoval nrož >• »a Zemliuka Obsojen ie tiil radi treh de fil.tov na -5 mesece težko ječe — Prevodni zavod >Polygiott* v l.lub liani. Kakor se nam poroča, ie ustanovljen v Ljubljani za urade, banke, podjetja, trgovce. obrtnike In privatnike važen zavod, kateri se bo pečal s točnim prevajanjem vseh vrst listin in spisov Iz tulili jezikov, oziroma zopet preskrbel Interesentom odgovore, uloge. dopise itd. v poljubnem jeziku. Zavodu je namen služiti onim obratom In posameznikom', kateri imajo opravila z ino-stranstvom, pa se jim ne izplača za dotične jezike imeti lastnih korespondentov. Začasno ima zavod na razpolago za 2? jezikov strokovno in jezikovno izobraženih sil ter se bo po potrebi interesentov izpopolnil. LlobSlana. Načelstvcuu seja /V S .S se vrši danes ob 8. zveč.or v prostorih strankinega tui-nišlva. Udeležita nuhu. = Nespodobnost. Pred senatom dež. sodišča Se je vršila t^jna obravnava zaradi nameravanege nečistovanla z osebo Istega spola. Ker ie obtožba slonela samo na izpovedi ene priče ter je obtoženec isti priči očital tudi razne nespodobnosti, se sodišče ni moglo uveriti o krivdi obtoženca, ter ga le oprostilo. =» Okradem sobarica. Sobarici Ani Vuk v hotelu »Soča« na Sv. Petra cesti je ukradel neznan tat Is nezaklenjene sobe 476 kron. = Tatvina pri kopanju. Med kopanjem na Ježici Je ukradel neki približno 25 letni moški gdč. RuŽI Svetllčevl ročno torbico sledečo vsebino: 80 K denarja, 1200 K vredna srebrna tula ura, železniška legitimacija proge Llubljana—Vrhnika ta več malenkosti. . => Izgube ali tatvine. V zadnjem času se Je oglasilo na policiji večje število oseb, osobito ženskih, ki so. prijavile razne Izgube denarnic in listin. Ni izključeno, da so te listnice ali denarnice polcradli predrzni in zviti žepni tatovi, tako da lastniki tega niti opazili niso. Z ozirom na dejstvo, da se zbira v Ljubljani vedno več nevarnih elementov, ki preže po tujem blagu, nujno opozarjamo občinstvo k previdnosti, osobito na krajih, kier se zbira več ljudi. —-Zboljšajte stranišča! Prejeli smo: Zadnjič ste pisali v Vašem cenjenem listu, kako se treba čuvati proti griži. Tozadevna navodila zdravstvenega oddelka so res lepa. samo pozablja ta oblast na stranišča. •— Ravno tam, kjer griža razsaja, drže brezdušni In brezsrčni gospodaril stranišča za svoje najemnike v nalvečjem neredu. — Pri pritličnih stanovanjih so postavili ta stranišča, ki so večkrat popolnoma odprta; kar tik spalnic, tako, da se najpmnik, ako stopi v svojo sobo. nahaia v popolnoma straniščnem zraku. — Razen tega se stranišča ne izpfaznujejo pravočasno, ampak se pusti, da seza stranišnlca prav tako do vrha, tako da ubogi najemniki, k! se morajo posluževati takih stranišč, dobe »tuš« od zdolaj ta če nimajo takoj pr! rokah lizola, da te distancirajo, se gotovo okužijo. — Kaj pravi k temu zdravstveni odsek naše pokrajinske uprave, kaj glavarstva in županstva? Posebno v okolici Ljubljane bi bilo v tem oziru lepo polje za delovanje zdravstvenih oblasti. =- Koncert. Danes ta vsak dan v hotelu »Bcllevue« nad Ljubljano koncert salonske elitne kapele.' Začetek od 20. do 24. ure. Ob nedeljah in praznikih od 16. ure naprej. Vstop prost Strankin sestanek NSS za Celje in okolico se vrši danes v torek 16. t. m. ob 8. uri zvečer v strankinih prostorih gostilne »Wll-son« v Gaberju. Umetniška razstava *Probude» Društvo »Probuda« priredi v Celju svojo umetniško razstavo dne 26. t. m. Umrlo Je meseca julija v mestu Celju In javni bolnici skupno 16 oseb. Ta mesec Ima zaznamovati v našem mestu Izredno malo število smrtnih slučajev. Beograjski dijnki-akademikl so minulo soboto poselili Cclle. Zvečer so Igrali v mestnem gledališču trldcjanjsko Igro od Sv. Corovlča »Zulumčar«. Po predstavi se jim je na čast priredila plesna zabava v veliki dvorani »Nar. doma«. Razni poljski pridelki so se minule dni na celjskem trgu vsled trajajoče suše znatno podražili. Celjske brivnice bodo v bodoče odprte: od pol 8 do 12 ure dop in 2 do pol 7. ure iopp.; ,!b sobotah do 8 ure zvečer. Ob praz-j k ih od X do II ure dop. — Izven tega i.sn t od.) brivnice zaprte IHar.vdcJen dež smo dobili minule dni oma hm okrog Celja. Vendar pa se za Izdatno dežcvanle kar ne more pripraviti. Maribor. zarja že sedaj vsakega, da si bo legitimacijo pravočasno preskrbel. Izšla le 33. številka »Športa« in prinaša sledečo vsebino: Wiener Sportklub—Ilirija. Desetletnica Športnega kiuba Ilirija. Visoka šola za telesno vzgojo. Prava in neprava turistika, Dosedanji match za svetovno prvenstvo v boksu. Razpis automobilne vztrajnostne tekme po Sloveniji v okviru Športnega tedna 1921 In razne službene notice. List prinaša krasne slike Iz plavalne tekme In nogometa in ga vsem toplo priporočamo. Založništvo »Planinskega koledar la• uljudno prosi, da vsi. ki še niso nakazali denar, 'to nemudoma store, da s tem omogočijo novo izdajo v letu 1922. — Vsi interesenti, ki hočejo v tem koledarju inserl-rati, na) se pismeno obrnejo na Založništvo (Brunon Rotter). Maribor. Krekova ulica 5. Ne pozabite v svobodi na brate v robstvu. Ptuj. Ma>o več zavednosti. Od najbolj narodnih odvetnikov prihajajo vloge na oblasti še vedno v črno-žoltih barvah, ki nas spominjajo na avstrijsko suženjstvo. Skrajni čas bi že bil In toliko narodne zavednosti bi pač priporočali tem »narodnim« advokatom, da sl nabavita sukanec za Sivanle spisov v narodnih barvah, ker bomo sicer postregli javnosti z Imeni teh sila narodnih odvetnikov. Oblastim pa priporočamo, da vloge sešite z sukancem črno-žolte barve — krat-komalo — zavrnejo. Odsek za določevanje cen Je v svoji seji dne 9. avgusta 1921 sklenil: Kot prvovrstno meso se določi: meso od dobro rejenih volov, kateri tehtajo nad 600 kg žive teže v za klanje pripravljenem stanju, to Je, da se jih pred klanjem kakor običajno 6 ur preje ne krmi ta ne napaja. Neposredno pred Klanjem se mora vsak vol stehtati. Za meso takili volov se določi za prednji del cena 18 kron, za zadnji del 20 kron za 1 kg. — Ce voli ne dosežejo teže 500 kg v teščem stanju, se prldelljo v drugo kategorijo med bike, krave In telice. Meso takih živali se sme prodajat ne glede na prvi ali zadnji del po 14 K 1 kg. Cena telečjemu mesu se določi: za I. del 10 kron, za II. del 12 K za 1 kg. Običajna prlteža pri govejemu ta telečjemu mesu znaša kakor doslej 20 odstotkov. Predstoječe cene stopijo v vellavo za govedino z 16. In za teletino s 22. avgustom. Zupan: Grčar s. r. Sejmsko poročilo iz Maribora. Prignalo se le: 18 bikov, 185 volov. 253 krav in 14 telet Skupaj 487 komadov. — Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli za 1 kg žive teže od 13 do 17 K, poldebeli voli od 11 do 13 K, plemenski voli od 8 do 10 K. biki za klanje od 5 do 10 K. klavne krave debele od 6 do 13 K, plemenske 'krave 4 K. molzne krave od $ do 13 K, breje krave od 8 do 12 K, mlada živina od 6 do 13 K, teleta -od 6 do 10 kron in krave za klobasarie 1 kg žive teže od 4 do 5 kros. Da se le uvedla preiskava radi voditelja okrajnega glavarstva dr. Pirkmajerja, je vzbudila tu splošno zadovoljnost. Dve leti se je drezata po časopisih, pa se ni zganil, gospod ima očividno zelo debeta kožo. kakor vsi demokrati. Upamo, da bo kmalu uiecovega pnševania konec, kajti preiskava spravila lepe reči na dan. Smnlo sta im^la Mariin Macan in Stc-1 n Ivanuša, ko ste l:ou:ia pobegniti Iz za-■ ’nv okrajnega s-njKča. V celici sta podrla peč in skozi dimnik sta prišla že do \ ha strehfi. ali ttikai sta z grozo zapazila, da ie v dimniku mre^n in da ne moreta nn-ptcL -. Njihov ronof je prebudil ietničaija, ki lih je zasačil pri defaulu Zagoneten umor se je zgodil ori Sv. !>u!uv v Halozah. Posestnik Jurij Širovnik je spal navadno v skednju, kjer ie stražil pred tatovi žito. V četrtek zlutrai so ga našli mrtvega. Na telesu In glavi ima vse polno ran. — Orožniki pridno Iščejo neznane morilce. Prilet kaznllnlčnl ubežnik. Ivanu Vilčnik se ie bilo posrečilo pobegniti Iz kaznilnice v Mariboru. — Klatil se ie že več mesecev brez dela po okralu. -- Konečno se le posrečilo orožnikom postale Ptuj. da so ga, vsled ponovno Izvršenih tatvin, prijeli. Po dolgem časa |c včeraj pri nas malo deževalo, kar pa ne bo dosti upllvalo na poljedelske pridelke, ker le zemlla preveč presušena. Ptuj. V Javno bolnico je bila pripeljana M. Sluga Iz Ptujske gore vsled težkih poškodb. k! |!h ji Je prizadelal njen mož. V prenlrn jo Je Isti udaril večkrat z ušesom sekire ter |l zlomil več reber. Grofica Herberstein se je za stalno preselila iz Oornlega Ptuja na grad Velenje. Z njo je šel tudi mladi baron Haerdtl. Marsikateri. ki je dobro živel na gradu, bo žaloval za njenim odhodom. Mtf i n — Knjiga »Gospodin Franjo«. ki to je spisal pisatelj Fran Maseli-Podlintbarski. je njemu nakopala vso jezo in maščevanje avstrijske vlade. Za svoje narodne ideale je on umrl v prognanstvu v nemški Pulkavi 19 septembra 1917. Spominska plošča zanj je, izgotovljena pri kamnoseku A. Vodniku v Ljubljani in velja nad 4000 K. darovanega kritja je samo 2780 K. Med darovalci pogrešamo mnoge Jugoslovane, ki so morda do-sedai naš oklic prezrli. Danes vživamo narodno svobodo, ki so nam in priborili nao Slovenili. Dm-šivo »Probuda« priredi svojo zanimivo umetniško razstavo naših domačih In prisf nih del dne 17. t. m. v Črnomlju, 20. v No-vemmestu. 23. v Brežicah. 26. v Celiu. 29 In 30. v Mariboru. Pomen teh razstav in predavanj je zainteresirati širšo javnost po celi državi za našo lastno umetnost. Industrijo ta stavbarstvo, ter Izpodriniti vse, kar ie tujega in ničvrednega iz naše države. Natančnejše bode javljeno potom lepakov v dotlčnih krajih. Prekmurje. V založbi SKSZ je Izšla knjiga Prekmurje, spisal univ. prol. dr. M. Slavič. Cena Izvodu je 20 kron. po ooštl 2 kroni več. Od 3. do 12. sept. 1921 v ifiii. Glavni dobitek60.000 K. Srečka 1 dinar. Žrebanje nepreklicno 20. avg. 1921 Sokolstvo. Sokolsko društvo v Trbovljah je Imelo dne 7. t. m. svojo redno lavno telovadbo. — Brat Franc Dežman je podaril društvu prostor za zgradbo doma In telovadišča ta tako pripomogel, da je zamoglo imeti društvo na lastnem prostoru svojo telovadbo. 2e tedne pred nastopom se je telovadišče pripravljalo za javno telovadbo. — Ob pol četrti url popoldne je odkorakalo društvo z naraščajem ta gosti (Zagorje, Hrastnik, Radeče ta Št. Pavel) na telovadišče, kjer' se ie pričela pol ure pozneje lavna telovadba. — Telovadilo je 30 dečkov naraščaja lp 40 deklic. • Deklice so Izvajale proste vaje za leto 1922. članice pa lahke Murnikove sestave. — člani so Izvajali celjske proste vale za leto 1910. — Tudi orodna skupina — Rovan. Hlastan, Trotovšek in drugi, so nastopili sigurno ta lepo. — Posebno krasna le bila skupina na krogih. — Po telovadbi se je razvila neprisiljena prosta zabava, ki je napolnila celo telovadišče z veselim občinstvom ta je trajala pozno v noč. Sokolski dom v Železnikih. Dne 8. avgusta 1921 smo pričeli z zidanjem »Sokolskega doma«. O potrebnosti »Sokolskega doma* za kraj ta splošnost ne bomo govorili, ker je to jasno za vsakega navdušenega ta trezno mislečega Jugoslovana. — Manjkajo nam pa denarna sredstva, vsled česar prosimo Širšo lavnosti Prispevajte po svoiih močeh k tej stavbi, bodisi z denarjem — bodisi z drugim. Posebej pa se obračamo še do naših Zeldznikariev In drugih Iz Selške doline, ki so razstresenl po našj ljubi domovini, da se nas spomnijo ob tej priliki. Sprelme se hvaležno najmanlši dar, katerega naj Re oošlle na naslov društva. Zdravo’ Sokol v Škofji Loki priredi v nedeljo 21. t m. svojo redno letno telovadbo združeno z vrtno veselico, na katero vabimo vsa bratska društva ta prijatelje sokolstva. — Sodeluje godba dravske divizije. — Vožnja po železnici je proti predložitvi Izkaznice Sokolskega saveza polovična. — Zato opozarjamo na pravočasno nabavo Istih! — Zgradba novega doma )e med tem toliko napredovala, da nam bo mogoče pričeti že letošnjo zimo v lastnih prostorih. — Pričakujemo najštevilnejše udeležbe! —■ Odbor. Spori in turistika. Plavalna tekma na Bledu. Za plavalno tekmo, ki se vrši 21, t. m. na Bledu za prvenstvo Jugoslavije je Izposlovala »Športna zveza« prt ravnateljstvu Južne železnice polovično vožnjo na progi Ljubljana—Bled. Vsled tega opozarjamo vse tekmovalce ta gledalce, da Izdaja »Športna zveza«, v njenih uradnih prostorih Narodni dom vsak dan od 8. do 12. ta od 3. do 6. ure legitimacije za polovično vožnjo. Legitimacija velja za enkratno polovično vožnjo tja ta nazaj od časa 18. do 31. t. m., na kar opozarjamo še posebej vse tekmovalce, ki gredo lahko že par dni pred tekmo trenirat. Ker se brez legitimacije m dobi polovična vožnja, H opo- Dela na razstavnem prostoru, obsegajočem nad 25.000 kvadratnih metrov, na ko-jem se bo vršil »Ljubljanski veliki semenj«, z mrzlično naglico napredujejo. Posamezni paviljoni, kojih število znaša okroglo 30, so po večini že popolnoma dovršeni. Dosedanja dela že kažejo, da bo nudilo razstavišče nadvse pestro sliko. Prvi se bo preselil na razstavišče urad »Ljubljanskega velikega semnja«, da bo mogel že v zadnjem času pred otvoritvijo semnja poslovati na licu mesta. Te dni se je tudi pričeta z montažo električne razsvetljave. Za sejmski prostor je predvidena namreč lastna električna centrala, v koji bo parni stroj s 100 HP proizvajal 70 :amperov električnega toka. Stroje e stavila na razpolago tukajšnja tvrdka tebi In Tuleč. Tako velika množina električnega toka Je potrebna, ker bo večji del razstavljenih strojev v obratu. Povodom semnja izide oflcijelen sejmski katalog, ki bo obsegal vse podatke o razstavljajočih tvrdkah in bo Izboren pripomoček za trgovske stike s tu- in Inozemstvom. V katalogu bodo razvrščene firme v tri oddelke in sicer bo prvi oddelek obsegal seznam razstavlteljev po zaporednih številkah paviljonov, drugi oddelek bo obsegal abecedni seznam razstavlteljev z navedbo paviljona in številke, ki Jo Imata v paviljonu. V tretjem oddelku pa bo abecedni seznam kategorij Izdelkov, ki jih razstavljajoče firme razpečavalo. Kakor samo po sebi umevno, bo katalogu pridelan vodnik po sejmišču in najnovejši načrt Ljubljane. (Ibsegal bo tudi velik reklamni del. Tiskan bo v vseh jugoslovanskih narečjih, tako, da bo že s tem otvorll najboljšo reklamo za tvrdke. Iti bodo vanj uvrstile svoje oglase. Vabila za poset »Ljubljanskega velikega semnja« se razpošiljajo te dni na vse kraje naše države. Ker nudi »Ljubljanski veliki semenj« pri priznanih nizkih cenah v Sloveniji nele najugodnejšo, temveč tudi najboljšo priliko za nakup vsakovrstnega blaga, se le nadejati poseta vseh pridobitnih krogov cele 'države, trgovcev, Industrljcev in obrtnikov. Za naše pridobitne kroge je poset semnja toliko važnejši, ker se ga udeleži v velikem številu tudi Inozemstvo. Te dni se le začel plakatirati širom kraljevine umetniški plakat, umetniško delo mojstra gospoda profesorja Vavpotiča. Jesenska umetnostna razstava. Začetkom septembra se vrši v Ljubljani I. vzorčni sejm, prva prireditev te vrste v naši mladi državi. Pričakuje se, da bo privabila velikansko število posetnikov, kot čulemo, se računa na 25.000 tujih gostov. Med temi bo izvečina tujcev, ki bi sicer Ljubljane najbrž ne videli. Ob istem času se vrši v Ljubljani kongres jugoslov. zdravnikov, ki se ga ddeležl velika množica najinteligentnejših krogov našega naroda, obenem tudi zborovanje trgovskih visokošolcev, dobrovoljcev Itd. V prvih septembersklh dneh bo posetllo Ljubljano nekaj desettisočev odličnih tulcev, katerim moramo Slovenci pokazati vse. kar premoremo na duševni kulturi. Smrtni greh bi bil, če bi se vsem tem tujcem in tisočem naših deželanov, ki nimajo prilike, da se redno udeležujejo naših kulturnih prireditev, ne pokazalo tudi cveta naše upodabljaloče umetnosti. Treba je, da se početkom septembra otvorl v Ljubljani umetnostna razstava, kjer bo zbrano najboljše, kar ha umetnostnem polju premore slovenski narod. Ce v tem kratkem času, ki le Se na razpolago, ni mogoča zbrati povsem novih deL naj se raz-stavilo priznano dobra dela Iz zadnjih razstav. da se ž njimi dokumentira visoki nivo slovenske upodabljajoče umetnosti. Taka razstava ne bi bila samo Idealnega pomena, nego tudi v veliko gospodarsko korist našim upodabljajočim umetnikom, ki jim ni ravno na rožicah postlano. Prepričani smo, da bi a to razstavo sloves, naše. umetnosti mnogo pridobil, našim umetnikom bi oa bilo v go-spodarskem pogledu zelo pomagano. Treba ie, da se že na sejmskem prostoru obiskovalce opozori, da ie v lakopičevcm umetnostnem paviljonu odprta vseslovenska umetn.. razstava. Zadnji čas je. da se zganejo naši umetniki in si pribore ugled, do , katerega imajo pravico Vlada naj pa s primerno subvencijo omogoči izvršitev tega načrta. ki bi bila celotnemu slovenskemu narodu v čast. Polovična vožnja za udeležence ljubljanskega veleselma Ministrstvo za promet ie dovolilo udeležencem ljubljanskega jesenskega vzorčnega selma polovično vožnlo na' državnih železnicah. Razširjajte Jugoslavijo*1. Pokraima. Murska Slibi/tu V poslednjem času se pišejo ra/iičui članki n Prekmurju II članki govor t io o vseh mogočih stvareh, samo cer-k- - .aašanie. katero ie /elo važno ve ni vikier omenilo Prekmurski narod. Icn ■ v r k ie globoko veren v svoil ver ski n iiosti mu ie vse sveto kar pride iz cerkve m iz ust njenih duhovnikov Duhov niki vidijo 10 slepo udatiost in io po svoje zlorabljajo. Večina prekmurskega duhovništva ie strogo niadžaronskega duha in v ten) smislu tudi delnic med ljudstvom. Duhov niki se izgovarjajo, da spadajo še vedno pod sombateljsko škofijo. Pripoznatl oa se mora, da ie tudi med duhovništvom nekaj častnih izjem Cas bi že bil. da bi se cerkveno vprašanje enkrat rešilo llčtlelj- stvo v Prekmurju je na naislahšem stališču v ceh' 'šloveniii Prometne ta/mere groz.ne, nejciteri imajo do naibližje postaje do 50 Iv.domet rov, stanovanle ie težko rtjihlH, liranp 'c 'rvie. /.ato pn ie tudi inuliivo in npravl-či;no. da se vse učiteljstvi,» hiani Prekmurja, kakor Sibirije. V Prekmurju bi motalo biti naiboljse učitcitslvo Dale naj bi se tim posebne doklade, potcin pa nat 61 se ,tudi zahtevalo dela od ltilh. '»ed.ti ostajajo šole še daleč za šolami v Slovenili Ktlal bo /■-čela voziti že obstoječa železnica Murska Sobota Hodoš? Kdaj se hode začela graditi nova železniška proga Murska Sobota Maribor? -- RazmeiKvena komisij« začne delovati 27. t. m. Novi II avgusta. V to morsko kopališče. »najboljše, najčistelše. najzdravelše In najnaravnejše« na našem Primorju kakor ga nazivlie prof. dr. I.obmaver, ie prispel 9. t m. na oddih g. minister Križman. Isti dan le posetil kopališče kr namestnik Iz Zagreb« ! g. Demetrovič s spremstvom. Ze rtd 6. t. m. pa se nahaia tu predsednik ustav, skupščin« g. Ivan Ribar z družino. Pred nilm le lili V, Novem g. minister Prlbičevlč za kralšl ča«. Kopalšče le nenavadno oživelo. Med plavačl opaziš goste Iz vseh delov Jugoslavije hi vseli slojev, poleg domačega prošta, uradnika iz Beograda, poleg zagrebških in sarajevskih dijakov’ prve naše državne zastopnike. Zal, da so cene v edinem novllanskem hotelu »San Marino«, ki le last društva Jadran, močno pretirane in postrežba vse prej kot točna. Tudi mrzle pitne vode, kakor |0 Ima n. pr. Bakar. Raška. Ral), ni: voda Iz vodovoda. Izpeljanega iz bližnjega Ivanja pa je naravnost topla in nepitna Vkljub tem nedostatkom, ki se sčasoma popravilo, ima Novi s svojimi senčnatimi nasadi, divnltai široko zasnovanim obmorskim izprehajall-ščem s »Plažami«, ki lili uprav zdaj poleg novega velikanskega hotela grade, in s svojim krasnim čistim morjem najlepšo bodočnost. Velike važnosti je tudi, da je zdraviliški del z mnogoterimi vilami in stanovanj! popolnoma oddeljen od kraja, tako da žive gostje, oddiha in miru potrebni, čisto zase in tvorijo svojo lcolonllo. Tudi za zabavo je primerno preskrbljeno. Zadnjič le nastopila na »Plažah« odlična zagrebška umetnica g. Strozzi-Pečič. sinoči smo gledali na morlu od obali do otočiča »Svete fl/larine« čarobni »venecijanski večer«. Iz Beograda došii ravnatelj M. Stojkovič priredi te dni s svojim osobjem tri dramske In tri operne predstave. Zidov v Novem ul. drugili jezikov Izven srbskohrvatskega se ne čule. Ustanovitev kraj. org NSS v Metliki. Zadnjo nedeljo predpoldne se Je v gostilniških prostorih pri Kurentu v Metliki vršil laven shod NSS. Shod. na katerem le poročal posl. Deržlč je bil dobro obiskan in so vsi poslušalci odobravali njegova Izvajanja. Po shodu se je ustanovila kraj. org. in se Izvolil takoj krajevni odbor, za katerega predsednika le bil soglasno Izvoljen g. Jurman Anton, čevljarski mojster v Metliki. Iz Suhorja pri Metliki nam piše prijatelj našega lista: Tu Imamo letos neznosno vročino In sušo. ki je napravila precej škode na polju. Osobito krompirja In fižola ne bomo letos kaj prida pridelali. Zlto, zlasti pšenica pa je Imela kleno zrno. Vlnsld pridelek bo vsekakor holjl kot lansko leto. Da naš kraj ni blagoslovljen z srebrnočl-stimi studenci, pove dovoli že ime. Srečni ljudje, ki se v vročih poletnih dneh lahko skopljejo pod nilllm neliom v prijetnih potokih in rekah! Pri nas o tem ni govora. Kmalu bomo brez pitne vode. ako ne bo kmalu, dež.la. Drobiž. '« „Rafaelova“ lobanja. Kraljevska akademija v San Luca hrani več stoletij v dragoceni škatlji lobanjo, ki je predmet oboževanja vseli umetnikov in turistov. Pravijo, da je lobanja slavnega Rafaela. Goethe in Stendhal sta tudi že počastila tisto lobanjo. Ko so pa odprli Rafaelov grob. so našli celo okostje. Kdo ve koliko lobanj, ki so zemski ostanki kakih lopovov, častimo kot svetiniel * Dvoženstvo v Rummlji? Neki poluradni rumunskl list lavlja, da bodo v prihodnji seli mnogi poslanci predložili načrt zakona, ki naj bi dajal pravico Imett dv« ženi. Med vojno se le namreč oženil romunski prestolonaslednik z dvbrno damo kraljice. Pozneje se je moral poročiti • princeso Heleno. Drugi zakon je bil postavna sankcljoniran. Poslanci bodo šil s tega stališča. umu gumi Najnižje cene Najnižje cene! Odgovorni urednik: Dominik Čebin, Michči Zevaco: »NOSTRADAMUS." Ko je Roncherolles drugo jutro Odprl svoje okno, je zagledal na ulici odprl svoje okno, je zagledal na ulici, tik pred vhodom svojega dvorca — vešala. Na vrvi se je zibalo mrtvo truplo. Veliki profos je hitel doli, in ko si je bliže ogledal mrtveca, je malo manjkalo, da ni padel vznak: obešenec je bil policijski načelnik, gospod de Montander!... Ronherolles ni rekel ničesar; toda po pripravah, ki so se začele, Id po gibanju čet, ki se je vršilo po vsem Parizu, je Brabant spoznal, da mu utegne presti slaba. ; »Mirta,« je dejal, »zdi se, da mi spletajo kraljevi vrvarji najiepšo konopljeno ovratnico, ki je kdaj krasila golšo tako vrlega in dičnega razbojnika, kakor sem jaz. In veš, Mirta, mika me, da bi spravil med g oj vrat in to počaščenje par sto ščanskih milj. Kaj meniš?« Mirta je zelo pohvalila ta načrt. Sicer pa je bil Brabant že dodobra naveličan stalnega življenja. Tožilo Se mu je po belih cestah, po udarcih tal sunkih z fapirjem in bodalom, po dobrih in slabili ležiščih, po dežju, vetru in solncu križem sveta. »Dobro,« je dejal, »pripravi cape 0R mojega Royala.« »Kaj? Royala hočeš vzeti s ••boj?« Mirta je zajokala. Otrok Marije 0roixmartske, osiroteli volčič, ki ■Ml Je nadela ime Royal, je bil po-ttal prav tako njen otrok kakor Bjena hčerka, ki se je zvala po ma-ftri s pesniškim imenom Mirta, (liste čase je bil baš v svojem trl-Bajstem letu. Izpolnjeval Je vse, kar 9p. obljubljal dojenček. Človek bi mu jbM prisodil najmanj petnajst let. V Boči in spretnosti je prekašal vse Otroke Dvora Čudežev, bil je njih Strah in groza. Mirta ni vedela, ali ga ubožava zaradi njegovih vrlin ali radi napak. Mali Mirti pa je bil Roval, ki jo je branil, čuval in ji prinašal vse, kar je izteknil dobrega, pravi bog na tem svetu. Mirta je kričala, plakala, prosila In pretila, vse zaman. Brabant je neizprosno izjavil, da ume fantič že dobro sukati rapir. pleniti meščane, pripravljati zasede in voditi stražarje za nos ter obeta postati dovršen Junak, le nekaj da mu še manjka: jahati ne zna. »Poslušaj, Royal,« je dodal, »ali si hočeš ogledati z menoj Francijo, Burgundsko, Navaro, Španijo, Italijo in Nemčijo — z eno besedo, vse znane in neznane dežele?« Royal je vrisnil od navdušenja ter se zaklel pri Bogu in vseh svetnikih, da mu živa duša ne ubrani jahati z Brabantom. In ker ni bil mehkega, nego rajši trdega srca, se je malo zmenil za Mirtine solze, dasi jo je imel takorekoč za mater. Pri slovesu pa jo je objel, veleč: »Ali si neumna, da tuliš! Premisli vendar, čim več sveta si ogledam in čim več meščanov oplenim, tem bogatejši se vrnem k tebi!« Nato se je obrnil k mali Mirti z enako tolažbo. Dočim je stara Mirta obilno jokala, ni prelila hči niti ene solze. Toda bila je bleda, kakor bi se ji bližala smrtna ura. Še tisti večer sta Brabant in Royal brez bobnanja in trobentanja ostavila mesto in se izgubila v temi onkraj pariških vrat. Brabant je veselo jahal naprej in prožil na sedlu svojo visoko, mršavo postavo. Royal mu je sledil in z naslado sopel jesenski veter, ki mu je bril v obraz; njegovo srce je radostno utripalo na pragu širokega žvljenja. V nekaj letih je Royal prepotoval z Brabantom obilo sveta. Bojevala sta se zdaj pod lorenskim banderom, zdaj pod Montmorencyjem, zdaj na svoj lastni rovaš. Pomagala sta oblegati Metz, udeležila se bitke pri Rentzyju, vdinjala se v Italijo in se borila pri Civitelli: kesneje sta bila pri zavzetju Calaisa. Klatila sta se povsod, po Loreni, po Nizozemskem, Milanskem. Napolitanskem in po vsej Franciji, kjerkoli je delilo jeklo ostre udarce. Royal je bil v svojem dvajsetem letu sloveč glavocepec in s hovit prebadač prsnjakov. Sicer pa se je ponašala tudi njegova koža z marsikatero brazgotino. Toda on ni dovolil govoriti o tem in se je penil od jeze, kadar je kdo po neprevidnosti Slavil njegove rane. Dvobojev je imel brez števila. Izumil je bil svojo posebno bo-rilsko finto, tako da je najprej ošinil nasprotnika po obrazu, nato pa mu je prebodel prsi. Niegovi tovariši in občudovalci so in '-iovali ta nevarni reverzni sunek »le beau revers« — ime, ki je počasi prešlo na izumitelja. Kmalu ga ni zval nihče več drugače nego »R oy a 1 de Beau-revers«. Človek bi bil rekel, da je preživel ta dvajsetletni mladi mož svojih petdeset let na vojni. Vse ukane starih vojnikov so mu bile znane, in to brez pouka, po nagonu. V umetnosti borjenja mu ne bi bil imel noben učitelj več česa pokazati; obvladal je vse finoče francoske, laške in španske šole, a krona vsega je bil njegov strašni reverzni sunek. Vse se ga je balo, ker je bil tako nagle jeze, tako trd in neutrudljiv. Mirta je imela prav, ko je dejala, da je kovan iz čistega toledskega jekla. Bil je krut in neusmiljen. Sam ni vedel, ali mu bije srce pod kirasom od bivolove kože. Njegovo edino zaupanje je bilo v svoj lastni rapir, njegovo edino spoštovanje do starega Brabanta. Pri vsem tem je bil lep kakor vrag ter gibek in spreten kakor tiger. V bojnem metežu so mu trepetale nosnice, iz oči mu je švigal blisk na blisk. Kadar je bil najet za kako podjetje, je udrl po naznačeni poti z nepremagljivo silo pj-irodne moči: moritev, plenitev in požig so spremljali njegove korake, ena črta: bil je ponosen in do blaznosti ljubosumen na svojo neodvisnost. Pri zavzetju Calaisa se je vojvoda Guiški začudil besni hrabrosti mladega moža. Po boju ga je dal poveljnik poklicati v svoj šotor in ga je vprašal: »Stotnijo ti dam. ako se hočeš navezati name in mi služiti.« »V kateri stvari naj vam služim?« je hladno vprašal Royal de Beaure-vers. »In koliko mi boste plačali?« »Ne potrebujem te samo za eno stvar. Rad bi kupil tvoj meč za zmerom.« »Nemogoče; je že oddan.« , »Komu?« < ; »Meni!« To rekši je obrnil osuplemu poveljniku hrbet in odšel iz šotora. Po zavzetju Calaisa je vojvoda Guiški odslovil vse pomožne čete in vse dobrovoljce, ki se niso hoteji zapisati v redno vojsko. Med njimi je bil tudi RoyaI de Beaurevers; odšel je na prigodo v družbi Brabantovi in nekaterih tovarišev, katerim je bil poglavar. Pa tudi to malo četo sta razkropili čez nekaj mesecev beda' in pomanjkanje. Nastopila je doba* o kateri pisatelj naše povesti nima podatkov. Skoro gotovo je opravljal Royal de Beaurevers v tem času po-. sel razbojnika na kraljevskih cestah. Mimogrede b'odi omenjeno: Royai de Beaurevers ni umei čitati ne pisati; še misliti ni umei. Morala mu je bila nepoznana in pojmi o dobrem in zlem so mu bili tuji. Razen borbe in boja ni znal ničesar. Bil je neobklesana, neobkovana sila. Nihče mu ni bil dramil vesti, da bi si bila iskala zakonov. IV. Dva jezdeca sta napadla neznanega potnika. Bilo je pod konec zime 1. 1558. Pičlo miljo tostran Mekina sta se trudoma pomikala dva jezdeca po cesti iz FontaLvbleaua v Pariz. Tema je bilo kakor v rogu in Silo je curkoma. Konja sta bila blatna do ušes in mršava, da sta se smilila človeku. Mršava sta bila tudi jezdeca; na obrazili sc jima je poznalo, da sta lačna irt žejna. In res se morda že mesece nista bila dodobra nasitila in napojila. V njiju pasovih ni bilo beliča. Usnjata jopiča sta 1""' r^trgana, č-'cvlji razdrapani; preluknjana in ogoljena plašča sta jima očividno večkrat nadomeščala odejo in zglavje, kadar sta nočevala pod milim ali nemilim nebom. Enemu izmed teh dveh potnikov je utegnilo biti šestdeset let, drugemu dvajset do dvaindvajset. Stari se je le s težavo držal na sedlu, in mladi tovariš ga je moral vsak hip podpreti s krepkim, a nežnim prijemom. Z eno roko se je starec oklepal sedla, z drugo pa je krčevito stiskal levo stran svojih prsi kjer je zijala široka, močno krvaveča rana. Zdelo se je, kakor bi bila temu starcu duša priraščena k telesu: vzlic bolečini In gotovosti bližnje smrti se je držal še vedno pokoncu, ustnice mu je krivil porogljiv smehljaj in oči so zrle, kakor bi izzivale usodo. Časih je zahropel, a vedno je spet začel preklhF.ti in se pridušnti z zamolklim glasom, dasi je smrt že razgrinjala svoje sence po ...'egovem koščenem, prstenobledetn obrazu. (Dalje prihodnjič.) Proda se: VEČ HIŠNE OPRAVE IN MIZARSKI SKOBELNIK. Poizve se I. Jamnik, mizar. Škofja loka. Ifc57 MALA KMETIJA S hišo in gospodarskim poslopjem ležeča oh j dobri občinski cesti v Novivasi pri Konji« cah se takoj proda. Poleg tega se tudi pro« da 1 breja telica, 2 svinji, kokoši in krmi za 2 kravi. — Posestvo leži četrt ure g