Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 271.	v lihim v souolo 25. novembra \m.
Leto XL1¥.
ss Velja po polti: s
Za oelo loto napre] . . K 26'— u en meeeo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . . K 2V— ■a en meseo „ . < „ 2*— T upravi prejeman mcjeeno „ 1*80
ss Sobotna Izdaja: st
za oelo leto
K 7'-
sa Nemči) ® oeloletno . „ 9-— sa ostalo inosemetvo. „ 12'—
SLOV
Enostolpna petltvrsta [Ti mm široka ln 3 mm visoka alt n]e
prostor) za enkrat .... po 3) « sa dva- ln večkrat . . 25 „ pri večiib naročilih primeren popnst po dogovora.
Enostolpna p.titvrstapo 6uvm.
Izhaja vsak dan, lzv emši nedelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga vozni red
iLir Uredništvo )e v Kopitarjevi nllol štev. 6/№. Bokoplsl se ne vračalo; neiranklrana pisma se ne so epre]ema]o. — Uredniškega ielelona štev. 74 —
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi aUoi št. в. — Račun poštne uraniln.oe avstrijske št. U4.7b7, ogrske 26.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravnlšsooa teleiona st. 188.
Oh mrtvaškem odru našega cesarja.
Smrt našega ljubljenega vladarja je prišla za večino prebivalstva nepričakovano. Pač je bilo jasno, da so za 86letnega cesarja tudi razmeroma neznatni katarni pojavi nevarni. Vendar je bilo pa na drugi strani tudi znano, da je dobra zdravniška oskrba in redno cesarjevo življenje premagalo že marsikako težko bolezen. Zato so se v širokih ljudskih krogih še v zadnjih dneh udajali upanju, da bo cesar Franc Jožef tudi topot ozdravel. Žal da so bile te nade varljive. Že 20. novembra in naslednji dan dopoldne so se po Dunaju vedno vstrajneje razširjale govorice, da gre cesanu slabo; zvedelo se je, da so začeli zdravniki obupavati nad cesarjevim ozdravljenjem. Zadnje ure cesarja Franca Jožefa so bile sladko spanje, ki je odvedlo dobrotnega vladarja, prejemšega malo preje sv. zakramente, v večnost, kjer je, tako trdno upamo, našel usmiljenega sodnika in obilega plačila za svoja dobra dela in veliko trplienje, ki ga je prestal v življenju. Saj je bila njegova vladarska krona le prevečkrat prava trnjeva krona.
Smrt cesarja Franca Jožefa, tega 86-letnega starčka, ki je nosil eno izmed najtežjih kron v Evropi, ima nekaj nenavadno vzvišenega in obenem otroško ganljivega na sebi. To je smrt vladarja, ki je do zadnjega trenotka svojega življenja z naravnost pobožno zvestobo in vestnostjo iz-polnoval svoje vladarske dolžnosti, z zvestobo in vestnostjo, ki skoraj nima zgleda v zgodovini. Kje najdemo vladarja, ki bi kljub veliki svoji oblasti do sive starosti posvečal vse svoje življenje požrtvovalnemu vladarskemu delu, kakor je to storil cesar Franc Jožef? Kje je vladar, ki bi do zadnjih dni svojega življenja vstajal ob 4. uri zjutraj, ko večina delavcev in inteligence še počiva, ter se z nezmanjšano vnemo in vestnostjo lotil svojih vsakdanjih vladarskih dolžnosti, ne da bi najmanj prizanašal svojim telesnim močem. Uradniki in častniki vživajo v Franc Jožefovi starosti že davno pokoj in tudi od delavca ne more v taki starosti nihče zahtevati, da bi seš e mučil z delom. Cesarja Franca Jožefa pa ni mogel nihče pregovoriti, da bi prizanašal svojim močem in svojemu zdravju, ako je šlo za blagor države in njenega prebivalstva. Prav do zadnjega je hotel nositi in je nosil vladarsko breme, do zadnjega je delal za državo in nas vse. Vse svoje moči je do zadnjega diha brez pridržka žrtvoval svojemu poslanstvu in lahko rečemo, da se je povžil v
skrbi, delu in ljubezni do države in njenega prebivalstva. Toda telesni napori in marljivost cesarjeva niso nič v primeri s strašnimi duševnimi mukami, ki so mu bile naložene uprav zadnja leta. Kako grozen doživljaj je svetovna vojna že za vsakega posameznika, a kaj pa zanj, ki je nosil celo breme, ki je mislil, skrbel, čutil in trpel za nas vse! Ne pozabimo, da je imel Franc Jožef izredno mehkočuteče srce. Kako je moralo vsesplošno vojno gorje vplivati nanj! O tem bi pač vedele povedati maloštevilne osebe, ki so bile z njim v neposrednem stiku. Marsikaj je pa znano tudi širšim slojem dunajskega prebivalstva, ki ve, kako pretresljiv je bil vtis, ki so ga r.aoravljali nanj vojni ranjenci, ko jih je obiskoval po bolnišnicah — ne kot vzvišen vladar, marveč kot oče in zvest tovariš. Ne. ako bi bilo v moči Franca Jožefa, ne bi bili imeli svetovne vojne; on je bil oo duhu in srcu v resnici to, za kar je veljal: knez miru. Pomislimo dalje, kolike duševne muke je prestajal sivi vladar ob kritičnih trene tkih sedanje vojne, ko se je zdelo, da je že v nevarnosti ob-stoi države. Koliko težkih vojaških in političnih vprašanj, ki jih je bilo treba ob takih trenotkih rešiti, je težilo njegove rame. Pomislimo, koliko težkih skrbi in duševnega dela sta mu prizadejali Italija in Rumunija, ko sta se pripravljali na odpad in sta končno tucli odpadli in se pridružili našim sovražnikom. Res je doživel v tej vojni tudi krasne dnove zmagoslavja in se ob njih vidno poživel. Toda celokupno breme politične odgovornosti in s tem zvezanega duševnega dela, ki ga je sedanja vojna nalagala Francu Jožefu, bi bilo moralo streti tudi mlajšega in krepkejšega vladaria nego je bil Franc Jožef s svojimi 84. leti.
Zato žalujemo ob mrtvaškem odru cesarjevem kakor ob odru skupnega očeta. Kajti v nobeni državi na svetu nista dinastija in ljudstvo tako tesno zvezana med seboj, kakor pri nas. In sicer celokupno ljudstvo, brez razlike stanov, Vojna je to skupnost v liubezni in udanosti do vladarja in vladarske hiše še poglobila in utrdila. Saj se bore sinovi visokega in nižjega plemstva, sinovi meščanskih, uradniških in častniških družin skupaj s sinovi kmečkega in delavskega ljudstva za eno in isto stvar: Za domovino in cesarja. In cesar je bil vsem tem braniteliem domovine brez raz-like oče v prav posebnem pomenu besede. In preko njih so se vezi ljubezni do cesarja še tesneje oklenile krog celokupnega prebivalstva. Zato je cesarjeva smrt vzbudila v armadi in med nami vsemi globoko, odkritosrčno žalost. Toda habsburška hiša živi tudi po smrti nezabnega Franca Jožefa dalje. Naj viharji divjajo, naj hrume
nevihte — avstrijskega prestola ne bodo omajali. Novi cesar bo nadaljeval dejo po izročilu umrlega.
Pismo izpred iislaoa.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
15. novembra 1916.
Vremenski preroki so prerokovali veliko hujšo zimo v mesecu novembru tu v italijansko-tirolskih hribih, kakor jo pač sedaj. Lahko se trdi, cla zime nimamo še. Sneg je zapadel v še precejšnji množini, a je tudi kmalu skopnel. Več snega je pa zapadlo za našimi hrbti. Tu pri nas pred Asiagom pa smo žc bolj v nižini onstran avstrijskega hribovja, kjer pričenja že bolj bolj južno podnebje. Tako n. pr. smo imeli 13. in 14. t. m. tako lepe dneve, da šc ob sinji Adriji nimamo takih v polovici novembra.
Kako je na našem bojišču? To bo gotovo mnoge zanimalo. Na splošno lahko odgovorim: Mirne dneve imamo. S tem seveda ne trdim, da vlada na bojišču mir. Le v ofenzivi nismo ne mi in ne Italijani. Varujemo vsak svoje. Lahi čepijo v jarkih, naši tudi. Če Lahi kaj pokukajo izza svojih lukenj, jih naši pozdravijo s slovesnim streljanjem, kakor se to spodobi nasprotniku. Sicer se pa pozna na našem bojišču, da j,e Italijan hudo zaposlen na goriško-ltraškem bojišču. Da bi obračal veliko pozornost na naše bojišče, nima časa za to. Saj mu vzame skrb za kraško kamenje čas celega dneva, tako, da komaj šc z veliko silo stisne kakega letalca preko Asiaga nacl naše postojanke, ki se pa kmalu vrne.
Zdi sc, da se Lahi boje vsakega najmanjšega našega gibanja. Lahi dobro vedo, da največja nevarnost jim preti tu izpred Asiaga. Dosedaj jih je še Rus začasno rešil. Ali jih bo tudi v prihodnje, o tem nam pokaže bodočnost.
Odkar smo Avstrijci vzeli Italijanom asiaške in arsierske hribe in Italijane potisnili nazaj, se nismo niti za korak umaknili, izvzemši kar smo jim spet prostovoljno odstopili. Damokle-jev meč še vedno visi nad Italijani tu na naši strani, ki bo enkrat gotovo vsekal izdajalce tako, cla bo ta udar odtehtal vse italijanske »pridobitve« na Goriškem. Kar se ni dokončalo letos v juniju, to se zna enkrat, v prihodnje nadaljevati. In takrat: gorje Judežem!
Naše patrulje kljub splošnemu »miru« na bojišču ne mirujejo. Te dni se je zbralo par korajžnih slovenskih
fantov, ki so Šli ponoči pokukat v laške jarke. Svoj prihod so naznanili s streli, a šele potem, ko so bili že v jar-kih. Postrelili so 8 Lahov in štiri ujeli, nakar so se vrnili vsi živi in zdravi. Torej naši štirje možje so 8 Lahov postrelili in še štiri ujeli.
Že večkrat smo slišali od ujetnikov, da se Lahi pripravljajo tudi na našem bojišču na ofenzivo. Dosedaj je ni bilo šc. Si menda ne upajo, je grozdje prekiselo. Pač vedo, da železni ne popuste. In pa še ti nepozabni Dalma-tinci in Hrvatje, in sami taki. so skupaj zbrani! Gorje italijanskim glavam, ako pridejo pod naše pesti. Zvesti svojemu poklicu in vecloč, cla se bore proti dednemu sovragu in za svojega ljubljenega cesarja so pripravljeni vsak hip raje kri preliti kakor se pa umakniti pred izdajalskim Italijanom, ki nc more trpeti nc naše države, nc našega cesarja, katerega so nam po svojem Ober-danku hoteli umoriti; ne naše nepozabne cesarice, katero so nam po svojem Lukeniju taktično umorili. Kdo bi se ne boril proti narodu takih ljudi. So bili naši zavezniki, obenem pa ru-vali proti nam kjer so le mogli. Tukaj se je spet enkrat uresničil star pregovor, ki pravi: »Bog me varuj prijateljev, sovražnikov se bom že sam ubranil!«
XXX
Tudi na bojnem polju igra želodec veliko vlogo. Če mora kateri želodec v teh težkih časih biti poln, potem mora biti to želodec vojaka s puško v roki ali ob topu. Če je ta prazen, potem ne more tako uspešno kljubovati sovražniku, ki hoče razkosati našo domovino. Pomisli naj se. Vojak težko obložen na mrazu, na snegu, na mokrem, v ved ni smrtni nevarnosti — potem še želodec prazen! To ne gre skupaj. Prva skrb našega vojnega vodstva je, da vojak, ki brani z orožjem v roki sovražniku pot v našo domovino, da. ta. vojak ni lačen. In za to se v resnici skrbi. Naš vojak ob topu ali v jarku ni lačen, ni žejen. Hrane ima dovolj, in sicer okusne hrane. Za to pa ne sme biti vojaku nihče nevoščljiv. Danes je prvi vojak, potem šele nevojak. Če pa nevojakl v zaledju nimajo vsega v izobilju, in godrnjajo, da vojaki imajo vse kar hočejo. potem pa svetujem takim-le, naj se prostovoljno javijo v strelne jarke. .Tih bomo veseli mi vojaki, ki se že dvo leti in dan bijemo, in bodo tudi sami veseli, ko dobe tu vsega, kar poželi srce. Jaz pa pravim: Raje biti v zaledju lačen, kot pa v strelnem jarku sit. To
LISTEK,
Cesar Franc №e! I. m>j sioracl.
Obširno knjigo bi moral spisati, kdor bi hotel slediti rajnemu cesarju Francu Jožefu na vseli njegovih potovanjih po domačih deželah in po inozemstvu. Omejiti se hočemo zato le na znamenitejše dogodke njegovih potovanj po naših slovenskih deželah.
Prvič bi moral rajni cesar poseliti naše dežele ob otvoritvi železniške proge Celje—Ljubljana leta 1849. Vsled nenadne obolelosti pa ga je moral takrat nadome-stovati nadvojvoda Ivan. Ali zato je pa že prihodnjega leta 1850 počastil domovino svojih udanih slovenskih podanikov in takrat jo je prepotoval skoro vso, živo se spominjajo«, kako so stali Slovenci v minulih viharjih sredi dveh bojišč trdni kakor skala. V spremstvu ministrov Sclivvar-zenberga in Bacha se je pripeljal mladi cesar skozi južno Štajersko dne 10. maja v Trbovlje, kjer je bila deželna meja zaznamovana s krasno okinčanim slavolokom. Tu so pričakovali vladarja kranjski dostojanstveniki, med njimi tudi maršal Radec-ki, ki je prišel nalašč iz Laškega pozdravit svojega vrhovnega vojnega gospoda. Na ogovor deželnega glavarja je odzdravil
cesar z besedami »Srčno me veseli priti v tisto deželo, katere zvestoba tudi v naj-silneiših časih ni omahovala.«
Na poti od Zagorja do Ljubljane je i zbrano ljudstvo glasno pozdravljalo z > živio-klici ter prepevalo slovensko cesar- ! sko pesem. Ko ga je na ljubljanskem kolo- : dvoru pozdravil župan Salomon, zatrjeval je cesar znovič, da ga veseli videti mesto ' in deželo, od katere je prejel toliko doka- j zov zveste udanosti. Celo mesto je bilo v , zastavah, narodne straže ljubljanska, kranj- j ska in kamniška so stražile ob cestah, v gledišču so priredili zvečer slavnostno j predstavo, a za njo je zableščalo mesto v svitu neštevilnih lučic in transparentov. ; Na oknih semenišča so se lesketale po- J menljive Koseskijeve besede: Hrast se • omaje in hrib, — zvestoba Slovencu ne ga- i
I ne. Drugi dan si je cesar ogledal mesto in
njega takratne zanimivosti: bolnišnice, ko- j
lizej, muzej, jezdil na grad in se peljal po i barju do Lip. Popoldne so bile avdijence
in kosilo, h kateremu so bili povabljeni gosti vseh stanov.
V nedeljo zjutraj ob 6. po sv. maši, ki jo jc daroval knezoškof, so oznanili topovi na gradu odhod cesarja v Trst, Z glasnim živio se je poslovilo zbrano ljudstvo od svojega vladarja, kateremu je očitno poka- j j zalo, kako mu jc udano in kako od njega j vsega dobrega pričakuje. ; V Trstu je položil temeljni kamen ko- !
lodvoru, cel teden je bilo mesto v veselju. Posebno jc zanimal cesarja lep pomorski manever, prekrasna je bila tudi razsvetljava, katero je cesar gledal raz morje. Po-setil je še žrebčarno v Lipici in Pulj ter potoval dolje preko Gorice na Koroško, vsepovsod sprejet z veliko slovesnostjo. Vrh Predelja je prevzela cesarja divja priroda, zlasti mogočen vtis je napravil nanj spomenik ob cesti, kjer žalujoči lev spominja slavnih hrvaških junakov, ki so leta 1809. našli ondi smrt za domovino.
V	Celovcu so ob njegovi navzočnosti odkrili spomenik padlim koroškim vojakom. Ker so ga v mestu pozdravljali le živio-klici, je vprašal cesar guvernerja, ali je toliko Slovencev v Celovcu, nakar mu je oni pojasnil, da je tretjina prebivalcev slovenska.Na gosposvetskem polju si je ogledal tudi staroslovcnski vojvodski stol, ki ie bil ta dan pogrnjen z rdečim suknom.
V	pismu na kranjskega predsednika pravi cesar med drugim»S pravo zado-voljnostjo sem se prepričal, akoravno sem le malo časa na Kranjskem bival, c'a so mi prebivalci te dežele v resnici z globoko in odkritosrčno ljubeznijo vdani. Na cclcm potovanju, posebno v glavnem mestu Ljubljani, sem zalo najobilnejše dokaze prejel.«
V	drugič se je podal cesar na potovanje po slovenskih deželah po ženitvi, hoteč pokazati mladi cesarici obširne in raznolike kronovine avstrijske, seznaniti jo z
raznovrstnimi narodi in njihovimi šegami in običaji.
Iz Brucka sta visoka potnika prispela 3. oktobra 1856 s kočijo v Celovec, kjer sta nrebila dva dni in se odpeljala potem proti Blatnemu gradu. V Vogličah pri Celovcu je napravil ondotni slovenski župan slavolok iz samih poljskih pridelkov. Med pokanjem topičev in zvonenjem sla dospela v Osoje, ogledala si grobni spomenik nesrečnega poljskega kralja Boleslava in molila v cerkvi. V Beljaku je visoki par pri velikem, iz železnih izdelkov sestavljenem obelisku na trgu pozdravil tudi škof Slomšek z duhovščino.
V Ziljski dolini sc je cesar informiral zopet o tamošniih Slovencih, katerih pristno narodno življenje, šege in nošo je imel priliko občudovali. Cesarici je bil ob tej priliki izročen ziljski nevestin pas, okrašen s pavovim peresom in z napisom: Elizabeta avstrijska. V znak svojega posebnega zanimanja je vzela cesarica pooolno ziljsko narodno obleko seboj. Pri odhodu so ju spremljali na konjih brhki ziljski fantje v slikoviti narodni noši.
Skozi Celovec jc vodila pol v Maribor, kier so napravili bakljado in pod-oknico cesarostima. Slovenska dekleta v narodni noši so nela slovensko cesarsko pesem, potem Zvonikarjevo« in nekaj drugih pesmic. Tudi drugi dan sta bila pozdravljena zopet s slovenskimi pesmimi,
Iz Gorce so sijale luči — moj korak je hrepenel v njo, v njo — kot hrepeni z vsakim trenutkom tudi zdaj. —b—
m cerkven! zvonovi po vojski.
V naši deželi snemajo zdaj cerkvene zvonove, odločene za vojne namene. Teža zvonov na Kranjskem znaša nad poldrug milijon kilogramov. Dve tretjini vzame vojna uprava, torej ostane nekaj nad pol milijona kilogramov teže vseh zvonov. Cer-lcvam ostanejo predvsem zvonovi, ki so po starosti zgodovinsko važni, in zvonovi, ki so potrebni radi bogoslužja.
Znano je, kako priljubljeni so zvonovi našemu ljudstvu. Marsikje je bilo slovo od zvonov težko, ljudje so prihajali in poljubljali zvonove, preden so jih odpeljali. Jasno jc torej, da verniki žele, naj bi se kmalu po vojni zopet oglasilo ubrano zvonenje. In že zdaj se oglašajo iz raznih župnij pri zvonarjih, naj bi jim koj po vojski vlili nove zvonove.
Stvar ne bo tako lahka. Nekaj časa bo treba potrpeti. Kakor zdaj med vojno ni dobiti brona, tako tudi nekaj časa po vojni, morda eno leto ali še več ne bo kovin v zadostni množim, da bi se moglo ustreči vsem zahtevam, Po sklenitvi miru bodo pač uvažali zopet potrebne kovine, toda zadostne množine za vse vrste kovinske industrije ne bo tako hitro dobiti. Zato bo najbrže le polagoma mogoče vlivati nove zvonove. Tudi iz denarnih ozirov je prav, da potrpimo glede naročanja novih zvonov. Zdaj je bron silno drag, skoro 16 K kilogram, tudi po sklenjenem miru bodo cene najbrže nekaj časa tako visoke, da bi cerkve morale za nove zvonove visoke zneske doplačati vsotam, ki so jih dobile za oddane zvonove. Novi zvonovi naj bi se naročali šele, ko bodo cene kovin (brona) kolikor toliko zopet normalne postale.
Kaj pa, ali ne bi mogli dobiti cenejših zvonov mesto bronastih? »Nekateri jako priporočajo za nove zvonove vlito jeklo (GuBstahl). A kakor povsod drugod, velja ■ tudi tu, da namestki pri cerkvenih rečeh niso oa pravem mestu.« (Flis, Umetnost v bogočastni službi, str. 147). Kako je torej soditi o zvonovih iz vlitega jekla? Nekateri pravijo, da so te vrste zvonovi prav tako dobri in prav tako lepo pojo, kakor zvonovi iz brona. Res je, da imajo jekleni zvonovi, kakor jih zdaj izboljšano vlivajo, mil, prijeten glas, vendar pa nimajo glasovne moči bronastih zvonov, njih glas je kratek, odrezan, zato se tudi ne slišijo tako daleč kakor bronasti, kar je posebno za obsežne župnije važno. Glas jeklenega zvona se tekom časa gotovo tudi poslabša. Temu je vzrok rja, ki razjeda jeklo in ki ne odneha, dokler ne prevzame vsega zvona. Zato postaja jeklen zvon vedno manj vreden. Jeklene zvonove je treba radi tega večkrat prevleči z varovalnimi sredstvi, kar gotovo tudi vpliva neugodno na glas.
Glede cene, Pred vojno so veljali zvonovi iz vlitega jekla približno dve tretjini cene bronastih zvonov. Zdaj bodo cene višje, skoro gotovo tako visoke kakor cene bronastih zvonov pred vojno, ako ne višje, čeprav je tvarina manj vredna. Bron ohrani svojo ceno, dočim jeklo, če se zvon ubije, ni več vredno kakor staro železo. Jekleni zvonovi bi se težko povsem ujemali s še obstoječimi bronastimi zvonovi. Pravijo sicer, da se da tudi to doseči, pa strokovnjak bo komaj mogel temu pritrditi, Treba le primerjati zvon iz brona in zvon iz jekla istega glasu.
Dobro utemeljeno strokovno sodbo o jeklenih zvonovih je najti v knjigi: Walter: Glockenkunde, Redensburg, Pustet, 1913, str. 54—60. Tu je razvidno, da je mnogo pomislekov proti jeklenim zvonovom. Tu je tudi brati, da so ponekod že odstranili jeklene zvonove, imenovali so jih »rjaste železne kotle«.	. .
Jeklene zvonove imajo na Nemškem, večinoma v protestantskih cerkvah, manj v katoliških, Precej jih je na Ogrskem, tudi tu v protestantskih cerkvah. V avstrijskih deželah je, kolikor znano, le malo jeklenih zvonov.
Dozdaj obstoja le ena livarna, ki vliva jeklene zvonove, in sicer v Nemčiji, namreč Bochumer Verein fur Bergbau u. GuB-stahlfabrikation v Bochumu na Westfal-
skem. Leta 1852. je ta tvrdka začela z vlivanjem jeklenih zvonov. V Avstriji takih tovarn še ni. In tudi če bi začeli pri nas • tem poskušali, bi gotovo ne mogli kmalu doseči povoljnih uspehov, ker je pri zvonovih več odvisno od dolgoletne skušnje, kakor od preračunanja. Jekleni zvonovi bi se morali naročati v tujini in bi torej denar moral v tujino. Vrh tega je zdaj prepovedan izvoz železa in jekla iz Nemčije.
Iz vseh teh razlogov je bolje počakati in ob ugodni priložnosti naročati spet zvonove iz odlične kovine, iz brona, ki ga j« preizkusila nad tisočletna raba.
TMa pismo.
19. okt. 1916.
Pogrešali da ste že pisma iz Trsta?, Lepo. Poročati sem vam že mislil beguncem in izgnancem, da vpoštevam staro korenino, ki je pel že v Hribar-Tavčarje« vem »Slovanu« o tem in onem, a ponavljati se nisem maral. Ponesrečene laške ofenzive — dosti kokodakanja — malo jajc (kokooakanje seveda zamenjajte z gromenjem in jajca z uspehom!), aeroplani v svetem, jasnem nedeljskem ozračju, štirinajstdnevno pomanjkanje tobaka, ki se ga je končno dobilo brez tesser — kdor je imel potrpljenje in čas, da je prišel na vrsto, splošno pobiranje čik po kavarnah — so stare stvari in malenkosti, o katerih ni, da bi pisal.
Kako torej, da sem s svojimi teden-, skimi pismi, ki jih tako težko čakate, iz^ ostal?
Mislil sem vam podati zgodovino Trsta. Zastarelih del nisem maral uporabljati — iskal sem najnovejša. V svojo žalost sem doznal, da se nahajajo v rokopisu in nedovršena.
Nedovršena!
Iz časov ljubega miru se spominja, kdor je bral tržaške humoristične liste italijanske, na hudobna vprašanja, kdaj bo Zgodovina Trsta gotova.
Gospod Attilio Hortis, mestni bibliotekar, poslanec, ki je, če se ne motim, prišel za časa V. kurije mesto našega Na-bergoja na površje, poet itd. je pisal to Zgodovino, Prišel je do zadnjega poglavja in pero mu je zastalo. Zakaj?
Srce neodrešenca, ki ga je podpiral magistrat, je čakalo velikega dogodka — odrešenja. To naj bi bilo sklepno poglavje »Zgodovine Trsta«.
In ker odrešenje ni prišlo čez noč — je vrgel historik pero v stran in odjadral. Zgodovina je fragment: konca čaka, ki ga ne bo pisal »neodrešenec«, pač Avstrijec z epilogom: Lasciate ogni speranza!
Plačilo historiku, ki je čakal dogodka
je že marsikdo poskusil. V zaledju si Človek že na kak način pomaga, vojak v fronti pa ne. Navezan je le na kotle in sode, katere prinese zvečer tovorna živina. Drugega nima. — Če nimajo v zaledju nekateri tega, kar si žele, potem naj vedo, da si vojak pred sovražnikom želi marsikaj, a se mu ne izpolni. Zato pa: Če trpi vojak-junak mraz in je v vedni smrtni nevarnosti v obrambo zaledja, potem mora tudi nevo-jak v zaledju doprinesti kako žrtev in si odtrgati od ust kaj dobrega. Saj ne-vojak je doma na varnem! —ič.
Rdeče poile.
(Izvirno poročilo ^Slovencu«.)
Zadnje dni devete laške ofenzive so Lahi napadali z veliko ljutostjo pri Biljah in hoteli prodreti s svojimi polki. Ko sem prečital to ime v časopisih, me je zganilo, kot bi bil zaslišal znan glas iz daljave. Kdaj sem slišal to ime? Bilo je že davno. Ne, ni bilo davno, a človeško srce je ustvarjeno tako čudno, da mu je bolest najtežje breme, ki ima najbolj neskončne meje. Zakaj ime Bilje sem slišal v dneh, ki so daleč zadaj za bolestjo, v moji mladosti, zakaj zdi se mi, da sem se postaral v teh mesecih, kajti le starci tako radi brskajo po svojih spominih.
V vseh časih že sem bil v tem kraju, v cvetju in v zimi, v jutru in na večer, celo ponoči sem hodil todi skozi do Gorice skozi svetlo luno in dihanje juga preko polj, ki jih ni konca, kot ni konca dreves, ki so risala silhuete na zemljo.
Najlepša hoja je bila v pomladnem cvetju, zvečer, ko je zahajalo solnce za furlansko nižino in Brda.
Zapustil sem goriške ulice in hodil po vseh onih krajih, ki se jih je v sedanji vojni imenovalo tisočkrat, ki so milijonkrat zapisana v srcih vojakov z vseh strani monarhije. Šel sem skozi Št. Peter, med temnimi hišami in po prašni cesti, ki je cepila na polje kolovoze, vodeče med murve in obronek zelenih njiv. Iz zemlje je dihalo kot pesem, kmet je kopal ob koncu ozare, vpognjen, kot bi prisluškoval večni pesmi jemlje. Vstal je in se odpočil, njegov obraz je sijal, ko je potegnil z roko preko čela in pogledal za ptičem, ki se je lahkih peroti zazibal nad poljem.
Lep je bil pogled na cvetoče češnje in breskve. Beli in rdeči cveti kot plamenčki sami, kot dušice, ki so se pripele na veje in dajejo življenje. Cele množice dušic, milijarde plamenčkov, združene v en šopek — šopek za šopkom, kot procesija devic. In veter v njih laseh, mehka sapa, ki boža oranžno nebo, naslonjeno na holme obzorja. Ne da se popisati, niti vonj in cvetje akacij se ne da popisati, ki rastejo ali so rastle v celih šumah ob vinogradih, ne cvetje kostanjev ... To je tisto, kar vlije človeku z juga ljubezen v srce, mu vtisne poseben pečat v dušo. Oni niso ponosni na svoja mesta, ki so navadno umazana, da se jih severnjak ne more privaditi in z ogorčenjem govori o njih; to, na kar so ponosni, leži v zraku, v slednji bilki in atomu, neka nerazumljiva muzika gre skozi prirodo in človeka.
Kadar sem poslušal to muziko juga, sem bil srečen, in ob trenutkih, ko se vzbudi spomin v meni, mi je to edino bogastvo ...
Kadarkoli sem šel to pot, sem razmišljal nerazumljivost te lepote. Za mano je
140 fantov z murskega polja na čilih konjih s slovenskimi zastavami je klicalo zivio cesarju.
Mesec pozneje sta mlada poročenca nastopila pot v solnčno Italijo: 17. novembra sta cesarosti stopila na kranjsko zemljo pri Trbovljah. Cesar je rekel ob tej priložnosti, da rad vidi in pokaže cesarici kranjsko deželo, ki mu je tako zvesta. V Litiji je celo izstopil in šel med ljudi. — Ob 9. uri zvečer je dospel med grmenjem topov v Ljubljano, kjer je bil sprejem nad vse veličasten, tako da so »Novice« takrat zapisale: »Čigav jezik je v stanu dopovedati veselje, v katerem so igrale serca ne-Mevilne množice ljudstva, ko je zagledalo premilostljivega Očeta in premilo Mater svojo.«
Zlasti veličastna je bila razsvetljava mesta na predvečer godu cesarice, ki ga je praznovala drugi dan v Ljubljani: po Ljubljanici so se vozili Krakovčanje v okrašenih čolnih, prepevajoč narodne pesmi in celo mesto se je zasvetilo v morju lučic. Takrat so kot neko posebnost naročili z Dunaja električno luč, da bi razsvetlili grad; ali ni se obnesla, ker je brlela komaj kot kaka kresnica, — V splošno pa je bila razsvetljava naravnost bajna, tako da je neki kmetič vskliknil: Oj, če je že tukaj tako neizrečeno lepo, kaj bo šele v nebesih!«
Dne 20. novembra je odpeljal vlak cesarja in cesarico iz Ljubljane v Trst, odtod pa v Benetke, kjer je dvor ostal čez novo leto in potem naprej v Milan. Šele začetkoma marca leta 1857. sta se cesar in cesarica napotila proti domu in sta dospela
ostala Vrtojba in njeno polje, mirensko polje je vstalo pred očmi na desni, par visokih dimnikov v bližini, kjer so stale opekarne in Mirenski grad s tistim značilnim pogledom cerkve z obema zvonikoma, ki je gledala na sedanje pozorišče najkrva-vejših bojev. Na levi so rastli položni griči z ostro zasajenimi klanci v rumeno prst, porastenimi s kostanji in akacijami, posejani z vinogradi — a v dolinicah topoli, ki so trepetali, kot bi slutili bodočo grozo. V dolinici, oziroma na ravnini v šopu drevja in njiv se je prikazala vas Bilje. Po hišah se je plazila v brajdah trta in ovijala pročelje do strehe in korcev, ljudje so hiteli po delu, otroci kričali na cesti. Kje so danes ti ljudje? Takrat niso slutili,., dobro, da niso. Stopil sem skozi mirno vaško življenje, povspel se na levo mimo topolov in poslopij, zavil med vinogradi in dospel na grič. Tam gori je stala hiša in v njej moj prijatelj. Ko sem gledal skozi okno na kostanje in na visoke brajde ter mi je ušel pogled daleč preko polja proti Gorici in Fur-laniji, se mi je zdelo, da ni lepšega na svetu kot občutek te nerazumljive lepote. Solnce je ravno padlo na zaton in sijalo izza rdečega pasu megle v dolgih pramenih, ki so st mi zdeli suhi prsti lepo umirajočega človeka. Ti prsti so se zapletali v tančico nad obzorjem, v njive na goriškem polju in drevesa, cvetoča, ki so postala kot oblita s krvjo, ki je tekla po deblu na zemljo in se razlivala v razore. Rdeč je bil mirenski grad, griči in akacije, kostanji in trte so dehtele v krvi, v šipah je bleščala rdečina, v vazah rože (rože so bile bele) in po stenah je polzelo na tla ... Tudi najina obraza sta bila preplavljena od tega solnca, in ko sva pogledala roki, čisto rdeči roki, sva se prestrašila .., Ne, ne pozabim tega solnca nikdar, tega rdečega polja nikdar, zapičilo se mi je globoko v srce .,,
• • «
Na kolodvoru se je sprehajal ranjenec, oprt na palico, obvezano roko je nosil v ruti krog vrata. Grenek nasmeh mu je pačil ustni, z oteznimi očmi je zrl med ljudmi, kot bi iskal nekoga, o komur ve, da ga ne najde.
>Kje ste bili ranjeni?«
Pogledal me je in mi prvi hip ni dal odgovora. Vsedel se je na klop, oprl v me trudne, okrvavljene oči in se zdrznil.
»Ne poznate onega griča .,. Tam stoji hiša, spodaj je izpraznjena vas, kaj jaz vem, kako se imenuje. Hiša je razbita, vas je razbita. Mi smo se tiščali v zemlji, ki je edino varno pribežališče pred divjim ognjem. Varno sem dejal? No, varam se, Tri je ubilo ob moji strani, dva je ranilo, mene tudi...«
Umolknil je za hip, popravil roko in zastokal v bolečini, pogledal v tla in se zamislil.
»Hudo je bilo. Če se spomnim pogleda, samo pogleda, ki se mi je nudil skozi linico in mi odpiral pogled po polju. Ali poznate goriško polje? Ali ste že videli zahod solnca? Ne, to ni solnce, to je bolečina in sama kri, resnična, živa kri, ki se preliva po okleščereiu drjvju, razdejanih
hišah in razorih,«
* * *
Kadar sem se vračal domov, ni več sijalo solnce. Kri je zatonila v svoj lastni vir in temina se je prepregla med murvami, korak se je vdiral v mehek kolovoz. Sirene so zapele počitek, delavci in delavke so hitele iz tvornic z veselim smehom čez polje v Vrtojbo.
8. marca v Gorico, v kateri se je zbrala isti dan ogromna množica deputacij iz cele dežele v narodnih nošah. Na Travniku si čital takrat slovenski transparentni napis: >-Za vaju, cesar, cesarica — plamti ljubezni vsa Gorica.«
Ob povratku sta obiskala tudi še podzemska čuda Postojnske jame (11. marca 1857), Od vseh krajev je privrela ta dan obila množica ljudi vseh stanov, ki se je želela udeležiti slovesnosti, ko se je Nju Veličanstvoma na čast imela Postojnska jama pokazati v vsi svoji krasoti, kakor se napravi nevesta kadar obhaja svoj najve-selejši dan.
Glej, in ta svet je mojega srca svitla podoba!
Skrito, kamenito se zdi, v njem pa je čutja procvet,
V njem resnica, ljubezen, pogum, za-up in zvestoba,
Moj je največji zaklad: Vama zato ga odprem,
Da ob slavnem povratku skažem veselje dostojno!
Pozneje je bival cesar na naši zemlji od 1. do 3. maja 1862, ko je potoval iz Italije na Dunaj ter se ustavil v Gorici in v Ljubljani. V obeh mestih si je ogledal vojaštvo, v Gorici na malih Rojah, v Ljubljani pa na Fužinah, kjer je pohvalil vojake s slovenskim: »Dobro, dobro!«
Mari.a leta 1869. je obiskal rajni cesar znova našo domovino. Dospel je dne 20. sušca v Ljubljano z ministri Beustom Taaffejem in Plenerjem, Na kolodvoru ga
je pozdravila neštevilna množica s slovenskimi pevci, sokoli, rokodelskimi društvi itd. Na pozdrav županov odvrne cesar, da so se Ljubljančani vedno odlikovali po svoji zvestobi, in da si naj bodo vedno v svesti njegove naklonjenosti. Z vsakomur iz depulacije je spregovoril cesar nekoliko prijaznih besed. Pevski zbor čitalnice je zapel še »Naprej zastava Slave« in že je hlapon odpeljal visoke goste naprej proti Trstu, kjer so ga pozdravljali okoličani na petih s slovenskimi zastavami okrašenih ladijnh. Zvečer pa je žarela vsa tržaška okolica in luka slovenskih kresov, kljub temu, da italijanski magistrat ni povabil slovenske okolice k razsvetljavi, kamo li še da bi dal sredstva na razpolago.
V Miramaru je pozdravilo cesarja 30 rojan-skih deklic v narodni noši, ki so mu poklonile venec s slovenskim trakom vpleten in z napisom »Elizabeta«, kar je cesarja očitno razveselilo, V Nabrežini so ga zopet pozdravljali okoličanski Slovenci in kompanija narodnega bataljona z godbo in zastavo. Cesar je radosten ogledal naše fante ter jih pohvalil z domačo besedo: »Ž i v i o Slovenci!« ter obljubil tudi v prihodnje zanje skrbeti. Okoliški poslanci pa so mu izročili prošnjo, naj bi se že skoro rešile njihove pritožbe, katere laški magistrat že leta zadržuje v svojih predalih in zlasti, da se skoraj vpelje nov volilni Statut za Trst, kjer naj se tudi slovenski živelj primerno svojemu številu upošteva. Poslanec Nabergoj je cesarja slovensko nagovoril.
Na svojem potovanju v Dalmacijo je dospei 2. aprila 1875 cesar Franc Jožef z
bratoma nadvojvodoma Karlom Ludovi-kom in Ludovikom Viktorjem ter z nekaterimi ministri v Ljubljano, ki je bila lepo ozaljšana. Na kolodvoru se je mudil 20 minut in obljubil navzočim, da pride kmalu posebno posetit Ljubljano, o katere razmerah je povpraševal župana. Na poti čez Trst v Gorico so ga povsod pozdravljali občinski zastopi, deputacije, društva in mnogobrojno občinstvo. Tudi v Gorici, kjer je najprej pozdravil in objel starčka grofa Coroninija, bivšega svojega vzgojitelja, so sprejeli cesarja tako lepo, da je sam imenoval sprejem krasen in ginljiv.
Dano obljubo je spolnil cesar leta 1882 in 1883, ko je mii.ilo pol tisočletja, odkar je prišel Trst pod Avstrijo in 600 let združenja slovenskih dežel s habsburško hišo.
Dne 8. septembra 1882. je dospel v navdušeno razpoloženi Celovec, kjer se mu je poklonil tudi odbor družbe sv. Mohorja, izročivši mu krasno vezan koledar za leto 1883. Naslednjega dne se je odpeljal v Beljak in Trbiž, kjer so ga brhki Zi-Ijani in Ziljanke slovenski pozdravljali. Odtod pa je šla pot naprej na Goriško, kjer so mu v Bovcu priredili podoknico, Skoro celo uro je poslušal lepe slovenske popevke in zahteval, da ga naj Slovenci pov&od ogovarjajo v svojem jeziku. 17. septembra je dospel v Miramar, kjer se je sešel s cesarico, cesrrjevičem Rudolfom in Štefanijo. Tri dni so imeli zdaj Tržačani in okoličani cesarsko družino v svoji sredi. Okoliški Slovenci so priveslali pod mira-marski grad in prepevali mile pesmice slovenske.
in odjadral v deželo rešenih, seveda ni izostalo. V čem obstoji? Upravni svet civilnega savojskega reda ga je predlagal kralju v imenovanje za cavaliera. Z njim med drugimi tudi Stringherja, ravnatelja >Ban-ca d' Itaiia«.
Čemu da tega omenjam?
Poslušajte!
Znano je, da je društvo »Dante Ali-ghieri« vedno zavračalo sumničenja, da bi imelo kake i*edentistične težnje in to zlasti pod Stringherjevim predsedstvom, ko je izjavljalo, da nima z neodrešenimi zahtevami zveze »Triento e Trieste« ničesar opravit in da skrbi samo za kulturno zboljšanje Italijanov v Avstriji.
Vse to so bile seveda samo besede — pesek v oči. Predlaganje, kateremu bo gotovo sledilo imenovanje — pač dosti govori.
Sicer pa je zadnje zborovanje tega 'društva v Rimu, ki je samo in potom Lege izpodkopovalo slovenstvo in ž njim av-strijstvo, dovolj jasno pokazalo, kaj mu je bil namen in smoter. Vsa zavračanja in izjavljanja so bila pretveza, pod katero se je lože delalo.
Iz govorov na zadnjem zborovanju tega društva, ki so jih imeli ministrski predsednik Boselli, društveni predsednik eksminister Rava in podpredsednik con te San Mignatelli, se da jasno razbrati enoglasno priznanje, da ni društvo »Dante Alighieri« nikdar zaostalo, ko je šlo za podpiranje iredentističnih teženj neodreše-nih dežel v Avstriji.
Delovanje »Lege«, vredne sestre tega društva, spada v preteklost, a je le dobro, da se ohrani spomin na njo ob zgornjih priznanjih, ker potem nam bo jasno zagonetno cvetoče financielno stanje, s katerim je tujčila in pripravljala pot.
Upajmo, da vzrastejo po vojski v vseh narodno ogroženih krajih, kjer se je prej šopirila »Lega«, naše, slovenske šole, ki bodo krepki braniki slovenstva in avstrijske misli!
*
V parku ob južnem kolodvoru stoji kakor lepa misel čudovit spomenik blago-pokojne cesarice Elizabete.
Vedno se ustavim, ko grem mimo. In danes sem se tudi. Njen god praznujemo.
Veličastna, kakor prikazen iz nad-zemskih višav se dviga v spomeniku, ki ga od desne in leve krasita dva reliefa: na enem je podana kultura, ki se po svojih simboličnih osebah klanja cesarici, na drugem ljudstvo, ki jej vriska in hiti naproti.
Danes sem videl v tem spomeniku —
životvorno misel Avstrije, *
Najnovejše, česar v sanjah niste mislili: sneg v Trstu, Včeraj zjutraj je bila vsa okolica, kolikor se jo vidi izmed hiš in iz oken, pobeljena.
Pripravljalo se je par dni. Burja nam je šla do kosti, potem se je deloma umirila, a mraza ni vzela s seboj Nebo se je pooblačilo in čez noč smo dobili ob rivieri — prvi sneg, ki je gotovo zgoden, Cador-na bo imel spet staro nenavadno poročilo, da mu je sneg zamedel pot v Trst.
Kras, burja, sneg — nič se ne bojimo!
Prelivalsivii kranjske dežele!
Že 28 mesecev razbijajo sovražni valovi ob mejah naše monarhije in njenih zaveznikov, Naše hrabre čete niso samo krvavo odbile vseh sovražnih napadov, tem-
več so zanesle našo zmagonosno zastavo globoko v sovražno ozemlje. Najnovejši verolomni sovražnik na jugovzhodu naše monarhije prejema pravkar zasluženo plačilo svoje nezvestobe. Zaman se zaganja kleti sovražnik v skalnato steno nepremagljive Boroevičevc armade, ki brani našo ožjo očetnjavo pred vojnimi grozotami in tujim vpadom. To velikansko bo-renje pa zahteva seveda tudi ogromne denarne žrtve.
Da je naša vojska še nadalje kos svojim svetim nalogam, mora biti preskrbljena z dobro hrano, obleko, obutvijo, orožjem in municijo. Tudi rodbine v vojno vpoklicanih ne smejo trpeti pomanjkanja.
Da krije vse te potrebščine, se obrača država vnovič na požrtvovalnost svojih zvestih državljanov.
Predložila je v podpisovanje peto vojno posojilo. Dolžnost vsakega državljana je, da po svojih najboljših močeh podpira državo ter ji za njen obstoj in razvoj ter za njeno sijajno bodočnost potrebna sredstva. Čim bolj bo naša armada preskrbljena z vsemi potrebščinami, tem prej bo vojska zmagovito končana.
Podpisovanje petega vojnega posojila se vrši v znamenju zmagovitih bojev naše armade, pa ne samo v tem znamenju, temveč tudi v znamenju čimprejšnjega miru.
Vaša požrtvovalnost mora privesti sovražnike k spoznanju, da so zaman vsi njihovj napori in brezupne vse njihove zavratne nakane.
Podpisovanje dosedanjih štirih vojnih posojil se je sijajno obneslo.
Kranjska dežela se je doslej vedno v polni meri odzvala in radovoljno so Kranjci položili na žrtvenik domovine svoje prispevke, vedoči, da je blagor in dobrobit naše dežele in njih prebivalstva v prvi vrsti odvisen od pripravljenosti in opremljenosti braniteljev na naši kraški fronti.
Kakor je kranjsko prebivalstvo doslej vedno dokazalo svojo zvestobo do cesarja ih domovine s svojim neprekosljivim junaštvom na vojnih poljanah, tako tudi to pot ne bo zaostalo pri podpisovanju petega vojnega posojila za drugimi narodi in kro-novinami.
Vedno so se Kranjci ravnali pri tem po besedah domorodnega pesnika:
»Ne le, kar veleva mu stan,
Kar more, to mož je storiti dolžan,«
In da tudi to pot ne bo drugače, o tem smo prepričani.
Podpisovanje vojnega posojila pa ni le mogočna opora za nas same in za našo bodočnost, ampak tudi v korist vsakega posameznika, ki se udeleži podpisovanja vojnega posojila. Kajti vojno posojilo je najbolj varna, na j soli d-nejša in nabolj plodonosna naložitev denarja:
Za plačilo vojnega posojila jamči država pri najvišjem obrestovan ju.
Zatorej, rojaki, na plan! Domovina nas kliče, naša sveta dolžnost je, slediti veselega srca njenemu klicu. Hitimo torej in tekmujmo v podpisovanju 5. vojnega posojila! Preskrbimo vsak po svojih močeh našo hrabro armado z vsem, kar potrebuje.
Vsakdo naj podpiše toliko, da bo še v poznih letih po tej vojski lahko pripovedoval svojim potomcem s ponosom, da je tudi on pripomogel s svojimi močmi domovini do zmage v tem titanskem boju.
skozi Štajersko, tudi topot spremljan od kmečkih jezdecev s slovenskimi zastavicami, burno pozdravljen od prebivalstva. Slovenskim županom v Celju se je zahvalil za izraz udanosti v prepričanju, »da se smem vsekdar zanašati na Slovence«,
Ljubljana pa je za cesarjev sprejem delala tako velike in mnogovrstne priprave, da so se tujci čudili, koliko zmore ne prebogata, niti velika prestolnica kranjska, ki pa se je tukaj tudi cesarju hotela pokazati v ženitovanjskem sijaju prestolnice naroda slovenskega, o katerem je takratni deželni glavar grof Thurn ob cesarjevem sprejemu upravičeno trdil, da »je marsikateri narodov bogatejši, noben pa ne zvestejši in svojemu cesarju bolj udan«. Cesar je obljubil, da ostane svojim ljubim Kranjcem, med katere je z veseljem prišel, vedno in tudi dejansko naklonjen.
Veličastna je bila zopet večerna razsvetljava in velika narodna veselica pod livolijem s krasnimi narodnimi nošami. Cesar je obiskal tudi gimnazijo in realko med poukom in se čudil, da slovenski di-)aki tako dobro nemško govorijo. Dne 14. julija je cesar položil temeljni kamen novemu deželnemu muzeju ter obljubil, da »moje cesarsko varstvo ostane muzeju zmirom zagotovljeno«. Obiskal je še več drugih naprav in razstav po mestu, bil v Logatcu in Postojni, Kamniku, Kranju, Cerkljah in Begunjah ter se čez Bled odpeljal proti Trbižu, potem ko jc skoro 14 dni bival sredi zvestega slovenskega naroda.
Mimogrede je bil rajni cesar med Slovenci ob priliki velikih vojaških vaj koncem avgusta 1891, leto 1895. pa je dalo drug, žalosten povod novemu cesarjevemu posetu. Prvi veseli dan po onem strašnem, osodepolnem velikonočnem potresu jc doživela Ljubljana, ko je 7. majnika pozdravljala sredi svojih razrušenih zidov in razdejanih hiš svojega vladarja, ki je hotel osebno videti tužno mesto, videti gromno potresno škodo, in da pomaga lajšati nastalo bedo. Županu je takoj zatrdil: »Pomagali moramo zvestemu mestu!«
Ko si je tako natanko ogledal vso nastalo škodo in sc prepričal na lastne oči o veliki bedi, je še na kolodvoru ginjen izjavil županu: »Strmim ob velikosti nesreče; kar sem videl, presega daleč, kar sem pričakoval. Bodite prepričani, da bom storil vse, kar bo mogoče, da dobita mesto in dežela izdatno pomoč!«
Te očetovske besede so bile prebivalstvu topel in svetel žarek nove nade in trdnega upanja bodočega vstajenja iz razvalin. Da bi pa tudi potomce spominjal na skrbnega vladarja v času velike nesreče, je sklenil občinski svet ljubljanski postaviti cesarju spomenik, ki danes na enem najlepših naših trgov spričuje hvaležno udanost zvestih meščanov:
Hvaležnost ljudstev bo in večna slava Plačilo tvoje, modri gospodar: Svoj rod Slovan in z njim ccsarja brani, No izneveri njima se nikdar!	M.
Bodimo uverjeni, da nam bo naša hrabra armada s sredstvi, katera ji damo na razpolago s podpisovanjem petega vojnega posojila, izvojevala ne le slavno zmago, ampak tudi zagotovila časten in trajen mir.
Ljubljana, dne 24. novembra 1916. Kranjsko društvo za podpisovanje vojnega posojila v Ljubljani.
Vabilo k pristopu.
Ustanovilo se je v Ljubljani (s privoljenjem c. kr, deželne vlade) »Kranjsko društvo za podpisovanje vojnega posojila« po vzornih pravilih, izdanih od c. kr. finančnega ministrstva.
Namen društva je omogočevati svojim članom udeležbo na petem avstrijskem vojnem posojilu z malimi doneski s tem, da podpisujejo skupno; posredovati za člane podpisovanje zadolžnic petega vojnega posojila, oskrbovati zanje kose tega vojnega posojila ali pa delne rentne knjižice c. kr. poštno-hranilničnega urada in pospeševati uspeh posojila s primerno propagando v patrijotičnem duhu (§ 2 društvenih pravil).
Vse to poslovanje društva se vrši brezplačno.
Društveni delež znaša samo 50 K. Z določilom, da se že itak nizki delež lahko vplača v devetih zaporednih mesečnih obrokih, kojih prvi znaša 10 K, vsi ostali pa samo po 5 K, se je vsakemu omogočilo pristopiti k društvu in s tem udeležiti se petega vojnega posojila. Za vse podpisane in vplačane deleže bode društvo subskri-biralo peto vojno posojilo, ki ga bode upravljalo brezplačno članom, ob koncu svojega delovanja pa izročilo svojim članom v višini od njih vplačanih deležev kose petega vojnega posojila v obliki 40 letnih, 5x/o% amortizacijskih vojnih zadolžnic.
Kot pri vsakem denarnem zavodu, dobivajo tudi naši člani pri podpisovanju vojnega posojila potom našega društva popusta.
Ker znaša uradni kurz 40 letnih, amortizacijskih, 5Vi;% vojnih zadolžnic pete emisije 92'50%, nudimo svojem članom te zadolžnice po odbitku zgornjega poousta po kurzu 92,%. Razliko med tem zadnjim kurzom in višino vplačanega deleža povrne društvo vsakemu članu po končnem obračunu in zaključku svojega poslovanja.
Na željo onih posameznih članov, ki podpišejo najmanj 20 deležev, jc pripravljeno društvo kupiti 51/ј% zakladne liste petega vojnega posojila po kurzu 96%, do-"čim znaša uradni kurz teh zadolžnic 96'50%.
Vsak pristopivši član pa ima seveda pravico plačati takoj pri pristopu vse podpisane deleže v gotovini, kar je zanj tem-boljše, ker se mu v tem slučaju ne računajo zamudne obresti od posameznih pozneje vplačanih obrokov.
Dolžnost vsakega patrijota je, da podpiše vojno posojilo po svojih močeh.
Vse dobre državljane vabimo, da pristopijo kot člani k našemu društvu, nas podpirajo v našem stremljenju in delovanju ter s tem oospešujejo podpisovanje petega vojnega posojila.
Podpisano društvo ne zahteva od Vas nikakih žrtev, temveč varuje vašo korist s tem, da Vam da priliko v največji meri in brez vsakih neprilik se udeležiti na petem vojnem posojilu.
Rok za podpisovanje petega avstrijskega voinega posojila poteče dne 16. decembra 1916, radi tega tudi s tem dnem preneha sprejemanje članov.
Pristopite torej brez odlašanja k podpisanemu društvu, da pripomorete po svojih močeh naši voiski k slavni zmagi, domovini na zagotovite časten in trajen mir,
Ljubljana, dne 24. novembra 1916.
Kranjsko društvo
za podpisovale vojnega posojila v Ljubljani.
Cesar Franc Jože! na mrtvaškem odru v Schonbrunnu, Dunaj, 24. novembra. Krsta se nahaja v vogalu pisalnice poleg spalne sobe, V sobi, kjer jc cesar Franc Jožef I. največ delal, leži zdaj na mrtvaškem odru. Soba jc prijazna, ničesar niso izpremenili. Na lestencu gore električne žarnice; dvajset sveč na visokih svetilnikih obdaja krsto. Pohištvo so potisnili k stenam; v ostalem prostoru stoji oltar in z baržunom prevlečeni klečalnik. Cesar drži v sklenjenih rokah mal, črn križ in nekaj cvetlic. Truplo pokriva odeja iz zlatenine; mali šopki cvetlic leže na njej; darovali so jih otroci cesarske rodbine. Krsto pokriva prozorna tančica. Cesar leži, kot da počiva. Glava počiva na beli blazini iz atlasa in je taka, kot da bi bil cesar živ, tako dobro so truplo balzamirali.
Cesar Franc Jože? I. leži v maršalski uniformi na mrtvaškem odru. Akademični slikar profesor pl. Matsch je v sredo narisal sliko cesarja Franca Jo-
žefa I. na mrvaškem odru; fotografiral je tudi sobo, v kateri je umrl cesar Franc Jožef I. Podobi jc naročila nadvojvodinja Marija Valerija. Truplo je ponoči 24. t. m. bal-zamiral profesor Kolisko v navzočnosti cesarjevega telesnega zdravnika generalnega višjega štab. zdravnika dr, Kerzla. Rajnega cesarja so oblekli na to v mar-šalsko uniformo, truplo položili v črno krsto in jo položili na č. r.o preoblečeni mrtvaški oder. Visoki srebrni svečniki obdajajo krsto, pred katero stoji velik križ in posoda z blagoslovljeno vodo. Pri mrliču se neprestano moli. V ponedeljek bodo baržunasto krsto položili V kovinsko krsto. Mrliča bodo na to v navzočnosti cesarske rodbine blagoslovili in prenesli na veliko grajsko dvorišče.
Cesar Franc Jožef I. umrl kot veren katoličan.
Dunaj, 24. novembra. S poučene strani: Cesar Franc Jožef I. se je v torek dopoldne na lastno zahtevo izpovedal in je z globoko pobožnosljo sorejel sv. obhajilo. Ko se mu je popoldne zdravje zelo poslabšalo, mu je dvorni župnik dr. Scidl podelil zakrament sv. poslednjega olja. Cesar je umrl s križem in z rožnim vencem v rokah.
Pogreb cesarja Franca Jož?fa I.
Določilo se je: V ponedeljek 27. t. m, ob 10. uri zvečer bodo prepeljali truplo cesarja Franca Jožefa iz Schonbrunna v dvorno župno cerkev, kjer bo položeno na mrtvaški oder. Občinstvo bo smelo k mrliču 28. in 29. t. m. od 8. zjutraj do 6 zvečer; 30. t. m. na cd 8. ure dopoldne cio 12. ure opoldne. Pogreb z vsem sijajem bo v četrtek 30. t. m. ob 3. popoldan. Izprevod se bo pričel pomikati že ob dveh ponoldne. Ob treh popoldne bo v cerkvi sv. Štefana kardinal gr. Piffl blagoslovih mrliča. Od tam bodo prenesli mrliča h kapucinom v cesarsko grobnico.
Mrtvaška maska cesarja Franca Jožefa I.
Dunaj, 24. novembra. Masko je izdelal profesor Marschall. Cesarjevo lice so ma-zilili z oljem, brado z vazelinoin; nato so vlili tekoči gips na obraz. Čakali so, da se je gips strdil, nato so masko odvzeli, dobili negativ, vlili vanj gips in dobili tako pravo podobo, ki kaže rajnega cesarja, kot da spi. Delali so približno tričetrt ure. Cesarjeve poteze se niso izpremenile.
Nemški cesar in cesarica prideta na Duna)
k pogrebu cesarja Franca Jožeia I.
Dunaj, 24. novembra. Danes so bili pristojni dvorni uradi brzojavno obveščeni, da se bo cesar Viljem udeležil pogreba cesarja Franca Jožefa I.
Berlin, 24. novembra. Tudi nemška cesarica je izjavila, da želi izkazati svojemu staremu očetovskemu prijatelju osebno zadnjo čast in v teh težkih dneh stati na strani mladi cesarici. Pričakuje se zato z gotovostjo, da bo prišla tudi nemška cesarica k pegrebu.
Saški kralj pri pogrebu.
Draždane, 24. novembra. Kralj in princ Janez Jurij sta se odpeljala ponoči k pogrebu ccsarja Franca Jožefa I. na Dunaj.
Ogrska pri pogrebu ccsarja Franc Jožeia I.
Budimpešta, 24. novembra. Ministrski predsednik grof Tisza se je danes dopoldne posvetoval s svojimi ministri in s predsedstvi obeh zbornic državnega zbora o udeležbi Ogrske pri pogrebu Franca Jožefa I. Glede na omejeni prostor bodo parlament, municipiji in ostale korpora« cije le z odposlanstvi zastopane.
PoizkuSnja vožnja mrtvaškega voza.
Po cestah, skozi katere bo šel pogreb cesarja Franca Jožefa I., so vozili včeraj zjutraj ob pol 7. za poizkušnjo veliki mo-numentalni voz, v katerega je bilo vpreže-nih 8 konj.
Varnostna služba pri cesarjevem pogrebu.
Dunaj, 24. novembra. Na policijskem predsedstvu so se danes pod vodstvom policijskega predsednika posvetovali o varnostnih ukrepih na večer, ko bodo prepeljali mrliča v mesto, in na dan pogreba. Ker se bodo ljudje zbirali na cestah, kjer se bo pomikal pogreb, bo morala policija premagali težko delo. Sodelovati bodo morali vsi konceplni uradniki, vsi organi varnostne straže in policijski agenti. Na i glavnih cestah bodo oba dni nastopili špa-lirji vojakov; za njimi se bo razvila množica. Vojaki in policija bodo preprečili, da ne bodo ljudje drli za pogrebom, ko bo šel mimo.
Iz oporoke cesarja Franca Jožeia,
Dunaj, 24. nov. Oporoka rajnega cesarja nc določa ničesar o žalobnih priredbah. Želel jc le, da bi ga bili položili k večnemu počitku na strani cesarice Elizabete in ccsarjeviča Rudolfa in poleg njegovih starišev. Tej želji se bo seveda ustreglo. Pozneje bodo cesarjevo krsto prenesli v novo grobnico, kamor bodo prenesli tudi ostale štiri krste. Dalje jc priporočal cesar svojemu prestolonasledniku ljubezen nasproti svojim narodom, popolno umevno za vzvišene vladarske posle in da naj se urži državne misli temeljem obstoječih načel. Dalje je tudi volil velike svote dobrodelnim in vojnim namenom.
Zapuščina cesarja Franca Jožeta L Dunaj, 24, novembra. Oporoka cesarja Franca Jožefa I. je obsežen spis, ki ga izpopolnjuje še več dostavkov. Spisana ie bila leta 1914.; po umoru nadvojvode Franca Ferdinanda jo je rajnik še precej izpremenil. O premoženju krone seveda oporoka ničesar ne določa. Zasebna cesarjeva zapuščina .obsega premoženje v gotovini, vrednostne papirje, posestva, zelo veliko umetnin, slik, skulptur, cesarske gradove, vile in lovske hiše, veliko posestev na Dunaju in v drugih mestih. Ued-ščino je rajnik volil svojim bližnjim m daljnim sorodnikom. V prvi vrsti bodo dedovali nadvojvodinja Marija Valerija m princesa Gizela, vnuki in cesarjevi pravnuki, princesa Elizabeta Windischgraetz, cesar-jev zet; nadvojvoda Franc Salvator m princ Leopold Bavarski. Cesar je preskr-bel tudi za stare svoje zveste uslužbence. Posebno se je spomnil svojih štirih osebnih slug, lovcev in gozdarjev.
Žalobna zastava na stolpu cerkve sv. Šte-ч	fana.
v> Dunaj, 24. novembra. Trije plezalci so Oa vrhu stolpa cerkve sv. Štefana razobesili črno zastavo.
Kako so razglasili oporoko cesarja Franca Jožeia I.
i' Dunaj, 24. novembra. (Kor. ur.) Dne 22 t. m. so razglasili v uradu vrhovnega dvornega mojstra oporoko rajnega cesarja Franca Jožefa I. Navzoči so bili prvi vrhovni dvorni mojster knez Montenuovo, zunanji minister Burian, najvišji dvorni maršal grof Zichy, min. predsednika dr. Korber in grof Tisza. Oporoko je prečital poslanik baron pl. Rhemen, dalje so bi h še navzoči sekčni načelnik baron Wetechl, senatni predsednik baron Seidl pl. Zell-brugg in sekčni svetnik dr. Strobl pl. Al-begg.
Dunaj, 24. novembra. Oporoka je bila zapečatena izročena v sredo cesarju Karlu, ki jo je odprl in pogledal, če ni kaj za pogreb določenega.
Zadnji podpis cesarja Franca Jožefa.
Dunaj, 24. novembra. Cesar Franc Jožef I. se je podpisal zadnjič na diplomo, s katero se je podelilo nekdanjemu hrvatskemu banu Čuvaju baronstvo. Slučajno je tudi novi cesar Karol podpisal spis, ki imenuje barona Adolfa Čuvaja sekčnim načelnikom pri hrvatskem ministrstvu v Budimpešti.
Cesarska grobnica pri kapucinih.
Čez par dni bo dobila slavna cesarska grobnica, ki jo varujejo dunajski kapucini, novega prebivalca. Tudi cesarja Franca Josipa pokopljejo na starem pokopališču Habsburžanov. Kapucini se nahajajo od leta 1600 v avstrijskem cesarskem mestu, kamor jih je poklical iz Rima nadvojvoda Matija, poznejši cesar. V začetku so imeli kapucini samostan v predmestju sv. Ulrika in sicer tam, kjer so sedaj Mehitaristi. L. 1617. sklene Ana, cesarjeva soproga, hči nadvojvode Ferdinanda Tirolskega, jim sezidati tudi v mestu cerkev in samostan in obenem sezidati grobnico za cesarsko rodbino. Cesarica Ana je v ta namen darovala 12.000 cekinov za sezidavo cerkve in grobnice. Vendar je položil temeljni kamen šele Ferdinand II. 1. 1622, 1632 pa je bila cerkev dogotovljena. 1633 svečano preneso trupla Matije in Ane iz kraljevskega samostana (katerega so 1782 podrli, a na njegovem mestu stoji poslopje grofa Pallavicini). Prvotna grobnica je dolg obokan prostor, skozi katerega vodi hodnik, a na levi in desni stoje krste, ki so ograjene z železno ograjo. Cesar Matija in njegova soproga Ana sta bila tukaj prva pokopana in izvzemši cesarja Ferdinanda II., počivajo vsi sledeči vladarji iz vladarske hiše. Drobovje se je pa vendar hranilo do 1. 1885 pri sv. Štefanu v knežji grobnici v bronastih posodah, srca pa v Lavretanski kapeli v avguštinski dvorni cerkvi v srebrnih loncih. Prvi mrlič je bil cesarica Ana sama (f 15. decembra 1618); nji je sledil njen soprog cesar Matija (+ 20. marca 1619), Ceremonijel pri pokopu trupla iz cesarske hiše je sledeči: Truplo se takoj balzamira in se z vsemi znamenji časti izpostavi v viteški dvorani ali v dvorni cerkvi v odprti, leseni krsti z pozlačenimi okovi. Krsta je za vse vladalce in nzih soproge preoblečena s črnim baržunom, za nadvojvode in nadvojvodinje pa z rdečim baržunom. Iz kapucinske cerkve odstranijo vse klečalnike, celo cerkev pa okrase s črnino, z grbi in drugimi žalnimi znamenji. Ob določeni uri se zbero kapucini pri samostanskih vratih, odkoder spremijo truplo z bakljami v cerkev, v katero spuste samo tiste, ki so bili povabljeni k pogrebu. Truplo postavijo v sredi cerkve na vzvišen prostor, knez nadškof pa blagoslovi truplo. Asistenti in kapucini pa pojo predpisane psalme. Nato spremijo truplo kapucini z bakljami v grobnico. Čez par tednov pa postavijo leseno krsto v navzočnosti za to določenega dvornega uradnika po blagoslovitvi trupla po očetu gvardijanu v novo krsto, ki ostane za vedno v cesarski grobnici.
Niti smrti ne spoštujejo!
Lugano, 24. novembra. Iz Rima se poroča: Značilno je, ker se je izvedelo o smrti cesarja Franca Jožefa I. na priredbah, ki so jih vprizorili iredentistični begunci iz Avstrije v znak veselja nad cesarjevo smrtjo...
Lugano, 24. novembra, Italijanski listi splošno sodijo, da cesarjeva smrt ne bo vplivala na nadaljevanje vojske. Rimski listi pišejo o rajniku nekoliko dostojnejše kot listi, ki izhajajo v Milanu, ki je prej kot slej središče sovraštva proti Habsbur-žanom. »Tribuna« pravi, novi ccsar se v resnici zove Viljem II____
Cesar KaroL
Še drhte vsa srca v globoki žalosti nad izgubo prevzvišenega in preblagega vladarja Franca Josipa I., ki je skoraj sedem desetletij vodil usodo avstroogrske države. Še nekaj dni in njegove zemske ostanke bo sprejela k večnemu počitku grobnica pri očetih kapucinih. Toda avstrijski prestol ni osirotel; sam veliki pokojnik je določil svojega naslednika, ki naj nadaljuje preslavno zgodovino habsburške vladarske hiše in avstroogrske monarhije. Mladostni nadvojvoda Karol Franc Jožef je to — sedaj cesar Karol, ki po božji milosti prevzema vladarsko oblast nad sta-roslavno državo. In dasi naša srca še drhte v bolesti nad izgubo nezabnega Franca Jožefa, vendar se naše oči radostno ozirajo na mladega novega cesarja, prešinjajo nas vesele nove nade. Avstrijski narodi, avstrijske dežele imajo zopet cesarja, polnega mladosti in moči. Pod njegovo vlado se bo pomladila in nanovo okrepila tudi država, z njim bo še v večjem sijaju zable-stela habsburška zvezda.
Ob strani mladostnega cesarja pa je tudi zopet zagospodovala nad veliko družino narodov mladostna cesarica, visoka, dobra, materinska cesarica je to, vredna plemenita, pobožna gospa in mati. Srčno dobra, materinska cesarica je to, vredna naslednica plemenitih habsburških vladaric. In tako pozdravljajo avstrijski narodi ob odru predragega, nepozabnega cesarja Franca Jožefa v najglobjem spoštovanju in tihi radosti novi vladarski par. Spričo zemskih ostankov velikega pokojnika prisegajo njegovemu dediču in nasledniku, cesarju Karolu I., enako zvestobo in udanost, enako ljubezen in spoštovanje. Naj počiva nad njim in njegovo hišo božja milost in ga vodi, da bo vsem svojim narodom in celokupni državi dober in moder vladar in oče, Živio cesar Karol I.!
Izpremembe na visokih dvornih mestih.
Budimpešta, 24. novembra. Dobro poučeni krogi trde, da bo postal naslednik generalnega pobočnika grofa Paara ar-madni poveljnik knez Schonburg, baronu pl. Bolfrasu, načelniku cesarjeve vojaške pisarne bo pa sledil Karol princ Lobkovic.
Cesarjev vrhovni dvorni mojster.
Dunaj, 24. nov. Dvorni krogi odločno trde, da je ccsar Karol z zelo laskavim lastnoročnim pismom potrdil dosedanjega prvega vrhovnega dvornega mojstra kneza Montenuovo in mu istočasno podelil visok red. Grof Leopold Berchtold, dosedanji vrhovni dvorni mojster prestolonaslednika, je imenovan za drugega vrhovnega dvornega mojstra.
Sprejemi pri cesarju Karlu.
Dunaj, 24. novembra. Cesar je zaslišal danes popoldne notranjega ministra barona Schwartzenaua in predsednika ljudskega prehranjevalnega urada Koksteina.
Dunaj, 24. novembra. Cesarju Karolu so se danes dopoldne predstavili vsi avstrijski ministri.
Dunaj, 24. novembra. Po predstavi ministrstva danes dopoldne v Schonbrun-nu cesarju Karolu se je ta več časa razgo-varjal z vsemi ministri. Po predstavi so se podali vsi ministri k mrtvemu cesarju Francu Jožefu I., kjer so molili.
Avdienci predsednikov obeh zbornic državnega zbora.
Dunaj, 24. novembra. (Kor. ur.) »Par-lamentskorrespondenz« poroča: Ministrski predsednik dr. Korber je4 obljubil, da bo izposloval predsednikoma obeh zbornic državnega zbora avdienco pri cesarju Karlu. Avdienca bo po pogrebnih slavnostih.
Prisega na ustavo.
»Zeit« poroča, da ni izključeno, da bo prisegel cesar Karol ustavi v parlamentu. Za to slavnost pride v poštev velika dvorana, ki veže gosposko in poslaniško zbornico. Verojetnejše je pa le, da bo cesar prisegel na ustavo na Dvoru.
Kronanje na Ogrskem,
Budimpešta, 24. novembra. V ministrskem svetu so se danes posvetovali o pripravah na kronanje. Če tudi se želi, naj bi se kronanje vsled vojske in deželne žalosti izvedlo preprosteje, le ne bo mogoče opustiti večjih slovesnosti, ker jih državne postave in ustava strogo predpisujejo. Kronanje bodo izvedli brezpogojno pred božičem, a dneva še niso določili. Kronali
bodo novega cesarja v približno enakem okviru, kakor je bil kronan cesar Franc Jožef I. leta 1867. ogrskim kraljem. Mesto palatina bo poverjeno ministrskemu predsedniku grofu Tiszi, ki bo skupno s kardinalom Czernochom položil novemu kralju krono na glavo; kraljico bo pa kronal veszprimski škof, kardinal baron Hornig, ki je tudi kancler kraljice. Kronanje se bo izvedlo v Matijevi cerkvi; izprevod se bo podal nato čez most na kraljevski grič. Na kraljevem dvoru delajo že priprave za sprejem novega kralja in kraljice. Izražajo se pomisleki, ker je grof Tisza Kalvinec in zato pri obredu katoliške cerkve kot palatin ne sme poslovati. Prijatelji grofa Tisza pa pravijo, da ne gre za cerkveni, marveč da gre za državnopravni obred, pri katerem sme Tisza poslovati,
»Az Est« poroča z Dunaja: Najkrajši čas, da se more prirediti po pogrebu kaka slavnost, znaša 14 dni. 15, decembra je mogoče kronanje ogrskega kralja, ki se bo izvedlo najbrže med 15. decembrom in božičem, Kronan bo novi vladar kot ogrski kralj najbrže 18. decembra. Nekaj dni prej bo prišel v Budimpešto.
Sprejem ogrske opozicije pri cesarju Karlu.
Budimpešta, 24. novembra. Vlada namerava, kakor trde, predlagati cesarju Karolu, naj zasliši v avdienci voditelje ogrske opozicije, da bo vladar osebno poznal vodilne ogrske politike. Zaslišani bodo ogrski opozicionalci najbrže v prvi polovici decembra.
Državni zbor bo sklican sredi decembra.
Dunaj, 24. novembra. Trdi se z vso odločnostjp, da bo avstrijski državni zbor sklican sredi decembra.
Izmišljena vest o podpisu državnega akta.
Dunaj, 25. novembra. (K. ur.) »Frem-denblatt« javlja: Iz nekega budimpeštan-skega lista je tudi drugo časopisje poročalo, da je predložil zunanji minister cesarju in kralju v podpis državni akt, s katerim je vladar izjavil, da je voljan prevzeti vlado. To poročilo seveda samoob-sebi umljivo ni v nobenem oziru utemeljeno, ker tak spis ni niti potreben in tudi ni običajen.
Cesarica Avgusta Viktorija cesarici Citi.
Berlin, 24. novembra. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« poroča: Cesarica Avgusta Viktorija je brzojavila cesarici Citi.
»V tej usodni uri hočem povedati, kako prisrčno sočustvujem na bolesti in žalosti Vašega Veličanstva in narodov Av-stro-Ogrske vsled smrti Vašega Veličanstva prevzvišenega strica Njegovega Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa. Prisrčno prijateljstvo me je v življenju vezalo z njim; zvesto spoštovanje bom ohranila rajniku. Vaše Veličanstvo pa čakajo nove, težke dolžnosti, ki bodo stavile posebno v tej resni vojni dobi močem Vašega Veličanstva visoke zahteve.
Vsemogočnega pomoč in blagoslov bodita Vašemu Veličanstvu v najobilnejši meri.
Avgusta Viktorija,«
Cesarica Cita je nato odgovorila:
»Globoko ginjena po tako prisrčnih besedah sočustva, ki jih je Vaše Veličanstvo dobrotljivo ob smrti mojega ljubljenega strica, cesarja in kralja Franca Jožefa narne naslovilo, prosim, naj sprejme Vaše Veličanstvo mojo najglobljo prisrčno zahvalo. V tej usodni uri prosim, naj Vaše Veličanstvo prijateljstvo nasproti zdaj v Bogu počivajočem stricu prenese name in na mojo rodbino. Bog nam pomagaj dalje v tej težki dobi.
Cita.«
Cesar Karol proti laskanju.
-Az Est« poroča, da je njegov poročevalec posebno pohvalil velike vojaške čednosti sedanjega cesarja, takratnega nadvojvoda Karla; ki je pa odmahnil z roko in rekel, da zelo spoštuje časopisje in njega zasluge, a dovoliti ne more, da bi merilo z dvojno mero in da bi o njem več pisalo, kakor o drugih, zaslužnih generalih.
Cesar Karol odpravil frak.
Budimpešta, 24. novembra. Novi cesar Karol je odredil, da v bodoče funkcionarjem, kadar pridejo na dvor, ni treba več priti v fraku.
Novci s podobo cesarja Karola,
Dunaj, 24. novembra. Nove novce s podobo cesarja Karla bodo pričeli v kratkem kovati. Priprave so že v teku. Sedanji novci bodo seveda še dolgo v prometu. Tudi novi redovi in poštne znamke bodo kmalu nosile podobo novega cesarja.
Odlikovanja Rdečega Križa.
Njegova c, in kr. Visokost presvetli nadvojvoda Franc Salvator je odlikoval v priznanje zaslug za vojaško zdravstveno oskrbo v vojni: S častnim znamenjem 2, razreda Rdečega križa z vojno dekoracijo: Gospode: Okrožni zdravnik dr. Viktor Gregorič v Ilirski Bistrici, mestni fizik dr. otmar Krajec v Ljubljani, okrajni gla-
var dr. Anton Pilshbfer v Postojni, S srebrno častno kolajno Rdečega križa z vojno dekoracijo: Gospe: Valerija pl. Fiihrer in Alberta Konig v Kočevju, Ida Mally v Tržiču, Marija Tonnies in Irena Umfahrer v Ljubljani, sestra prednica Katarina Oblak v Šmihelu pri Novem mestu. Gospode: Rudolf Horvat v Trnovem pri Ilirski Bistrici, Anton Kranc v Toplicah, Karol Mi-hora v Šent Petru, Jernej Papler v Ljubljani. S srebrno častno kolajno za pospeši-teljer Gospa Marija Pire v Tržiču. Gospode: Matija Dolničar v Šent Petru, Andrej Gassner v Tržiču, dr. Franc Perne in Alojz Perschć v Ljubljani, Z bronasto častno kolajno z vojno dekoracijo: Gospe: Bot-tin Alojzija, Bren Štefanija in Bren Pavla v Toplicah pri Zagorju, Ferlič Martina v Novem mestu. Sestre: Godler Jovana v Ljubljani, Godler Cresc. Franc, v Ljubljani, Grohar Ida, Grohar Gabrijela in Jan Matilda v Toplicah pri Zagorju, Klembas Marija in Koprivec Amalija v Zagorju, Lipovec Marija in Murn Uršula v Ljubljani, Omahne Jožefa in Praznik Leopolda v Toplicah pri Zagorju, Pučko Ana v Ljubljani, Ranzinger Frančiška v Toplicah pri Zagorju, Razboršek Terezija v Zagorju, Šterle Neža v Šent Petru, Schutt Imelda v Ljubljani. Gospode: Karol Golia v Novem mestu, Jakob Keržan v Ljubljani, Nikolaj Večerin v Ljubljani. Z bronasto častno kolajno za pospešitelje: Gospod Josip Zidar v Ljubljani.	■	, ..
Gospodarstvo.
Kupčije s plemensko živino in plemenskimi prašiči.
Pri kranjskem deželnem mestu za do« bavo klavne živine v Ljubljani se je ustanovil poseben oddelek za dobavo plemene goveje živine in plemenih prašičev. Kupci plemene živine in prašičev se opozarjajo, da se v slučaju, ako želijo kupiti plemene živine ali plemenih prašičev, obračajo na spodaj navedeni naslov. Naročila se lahko izvršijo po možnosti polom zaupnikov kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine, kjer kupec stanuje, Ako dobava ni v kraju kupca mogoča, se dobavi plemena živina in plemeni prašiči iz krajev v zadostnem številu, tako da se bodo naročila lahko takoj in točno izvrševala.
Dobavimo lahko takoj: Plemenske krave (breje, mlekarice in s teleti), telice (mlajše in breje), bike (mlajše in za spuščanje sposobne), plemenske prasce, prašiče za pitanje (20 do 50 kg težke), plemenske svinje (mladice in breje) in plemenske merjasce od 30 do 60 kg. Merjasci se bodo prodajali po znižanih cenah, za rejce, ki jih dalj časa držijo za pleme.
Vsa naročila z natančnim naslovom (t. j. ime, priimek, kraj, pošta in železniška postaja) je pošiljatiii kranjskemu deželn. mestu za dobavo klavne živine v Ljubljani, Turjaški trg št. 1.
Novi Doji pri Gorici zaceli.
Na Krasu in Vipavski dolini so se pričeli novi boji. Uradno poročilo poroča o močnem topniškem ognju v posameznih odsekih in posebno na Krasu. Od prvih dni novembra je vladal tu v splošnem mir. Obe stranki sta uporabili ta premor, da sta utrdili svoje postojanke in se korenito pripravili. Stojimo pred novimi dogodki. Goriško bojišče je stopilo zopet v ospredje.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Duna, 24. nov. Uradno:
Ker se je izboljšalo vreme, ki je bilo zadnji teden skrajno neugodno, se je v več odsekih, posebno na Krasu, pričel zopet boj s topovi, dasi ni postal nikjer močnejši. Namestnik načelnika generalnega štaba! pl. Hofer, fml.
Cadornov ukaz.
Lugano, 24, novembra. Cadorna je izdal okrožnico s strogo prepovedjo proti razuzdanosti lahkomišljenih častnikov po mestih v vojnem ozemlju in zaledju. Izhod je omejen na dve uri, obisk lokalov in gledišč v spremstvu dam jc prepovedan.
»Odrešenci« v Italiji.
Ženeva, 24. nov. V Italijo je došlo okoli 2500 iz Rusije izpuščenih vojnih ujetnikov italijanske narodnosti. »Odrešenci« so korakali skozi Milan. Pred njimi so nosili zastave Trsta, Tridenta, Dalmacije in na stotine drugih. Svirala je vojaška godba. Med izpuščenimi, ki se sedaj na laški fronti bojujejo proti bivšim tovarišem, je 21 častnikov.
Mirovni glasovi v Italiji.
Curih, 24. nov. »Tagtsanzeiger« poroča, da so socialisti sklenili v zbornici staviti vprašanje glede na mir.
Benetke poplavljene.
Lugano, 24. nov. Benetke so tako poplavljene, da kaj podobnega ne pomnijo. Po Markovem trgu vozilo š čolni.
Pomanjkanje kruha v Italiji.
Rimski dopisnik lista »Daily Telegraph«, Dillon, piše: Ententa ima vsega več kot njeni sovražniki, ne zna pa tega izrabiti tako kot sovražniki. Veliko nevarnost vicli Dillon v delovanju podmorskih čolnov, ki posebno v gospodarskem oziru mnogo škodijo v Italiji. Italijansko prebivalstvo veliko trpi vsled ogromnih cen sladkorja in premega, še resnejše posledice bi pa imelo pomanjkanje kruha, posebno v južni Italiji, kjer vročekrvno ljudstvo ne more krotiti svojih strasti.
Na jugu, n. pr. na Siciliji, živi delavec skoro edino od kruha, pa tudi premožnejši posestnik sne veliko več kruha kot njegov rojak na severu. Vpeljava krušnih znamk bi imela dalekosežne posledice. Položaj italijanske vlade, ki je že itak težaven, bi lako postal resnejši, kot sodijo v inozemstvu. Dillon opozarja na dejstvo, da je bila, ko je Italija napovedala vojsko, večina prebivalstva za nevtralnost. Od tedaj se je Italija izvrstno držala. Nikjer ni zaslediti vojne izmučenosti aH želje po miru. Da pa morejo z zavezniki dalje skupno delovati, morajo Italijani živeti in da žive, morajo imeti pšenice. To vprašanje je vsled podmorske vojske postalo aktuelno. Njegove važnosti se ne sme podcenjevati. Vprašanje se mora hitro rešiti.
Tolmefn
Naše sedanje postojanke na Goriškem.
Priobčujemo skico naših sedanjih postojank na Goriškem. Imena so nemško-italijanska, ker nismo imeli pri roki klišeja z našimi imeni.
Kakor vidimo, je ostala bojna črta severno od Solkana od začetka vojne neiz-
Sremenjena. Bojna črta gre sedaj zahodno v. Gore, Sv. Katarine, vzhodno ob Gorici, skozi Vrtojbo, čez kraške grebene zahodno ob Kostanjevici, dalje bolj vzhodno od Nove Vasi, zahodno od Jamelj proti morju. V poldrugoletnem boju, v devetih ofenzivah je dosegel sovražnik največ — sa Krasu — in sicer 14 kilometrov. Zato je žrtvoval nad milijon vojakov.
Po italijanski statistiki so ujeli Lahi 40.000 naših, mi pa smo ujeli 50.000 mož in zaplenili 300 tojjpv.
V амки kolo Rumunije zrnSen sovražni odpor — Romuni izgubil, OrSovo In Turn severin — Meckeosenove Cele prekoračile Donavo.
Kakor smo poročali že včeraj, je prevzel vzhodno poveljstvo proti Rumuniji nadvojvoda Jožef. Avstrijsko prebivalstvo, ki gori za branitelja Trsta, srčno želi, da bi tudi novi poveljnik tako zmagoval proti Rumuniji kot njegov prednik, ki je sedaj postal najvišji vojni gospod Avstrije,"
Velike važnosti jc včerajšnje večerno poročilo nemškega generalnega štaba, da
so Mackensenove čete na večih mestih prekoračile Donavo, Krajev poročilo ne navaja, skoro gotovo pa se je to zgodilo južno od Craiove, da bodo tc čete operi- j rale skupno s Falkenhaynovo armado.
Na Vlaškem je bila zahodna skupina druge rumunske armade vržena iz Oršove in Turn-Severina iz zasledovanja. Središče armade se je ustavilo južno od železnico Turn-Severin — Craiova. Vzhodna skupina je zasedla postojanke pri Slatini ob Oltu in se s svojim desnim krilom naslanja na močne utrdbe Rimnik — Valcea, kjer ima stik s srednjo armado. Iz te razvrstitve bojne črte se jasno vidi namera sovražnika, da bi pričel s protiofenzivo v velikem obsegu.
Falkenhaynova armada, ki je doslej prodirala proti jugu, se je pri Craiovi zasukala proti vzhodu in je že dosegla reko Olt na obeh straneh Slatine, ki leži blizu 50 km vzhodno od Craiove.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Duna, 24. nov. Uradno:
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Avstrijske in nemške čete so vrgle so-vražnka vzhodno Oršove. Tudi Turn Se-verin je naš. Prve črte, Id so prodirale čez Craiovo, so prišle do reke Aluta. Pri Rtm-niku Valcei se prej ko slej sovražnik trdovratno brani.
Bojna črta marSala princa Leopolda Bavarskega, Trije ruski bojni letalci so napadli našega letalnega poročnika Popelaka, ko Je poizvedoval severno od Brodov. Prepodil jih je in prisili!, da so sc morali za svojimi črtami izpustiti na tla. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO-Berlin, 24. nov. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Nobenih večjih bojev.
Vojna skupina generalnega polkovnikanadvojvodeJožefa. Cfx,*po»an& , Na vlaški planoti se bližajo čete rfene-'	, ala pehote pl. Falkenhayna Aluti. V za-
hodnem kotu Rumunije je zrušen sovražni odpor. Oršovo in Turn Sever'n smo vzeli.
Vojna skupina maršala pl. Mackensena. _	Na desnem krilu dobruške bojne črte
cernizza%0 bolgarske čete vrgle Ruse Iz predozem-lja naših postojank.
Tudi na ostalih točkah armade se bl-jejo. Ob Donavi boji.
Berlin, 24. novembra zvečer. Wolffov urad poroča:
Dosegli smo reko Olt. Čete vojne skupine pl. Mackensena so na večih točkah prekoračile Donavo.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Bolgarsko uradno poročilo. Sofija, 24. novembra. Uradno: Po številu premočni sovražni oddelki so se približevali v Dobrudži našim pošto-Jankom, a jih je odbil ogenj našega topništva.
Ob Donavi pri Silistri, Tutrakanu in pri Ruščuku topovski ogenj. Naši oddelki so zasedli donavske otoke pri Gigentu, Ore-V£5hovu, Lomu in pri Vidinu.
Oršova fn Turn-Severin.
»Lokalanzeiger« piše: Na zavzetie Oršove smo bili pripravljeni od trenutka, ko je došlo poročilo, da je sovražnik razstrelil vzhodno ležeči most. Osvojitev Turn-Severina, ki je kot donavsko pristanišče zelo važno, je največjega pomena, ker bodo odslej lahko od tu preskrbovali za Vlaško določene čete.

Umikanje Rumunov pri Kampolungu in Sinaji.
Curih, 24. nov. Corriere della Sera« poroča iz Bukarešta: Rumuni se morajo tudi pri Kampolungu in Sinaji umikati. Oba mesta sta že v obsegu topovskega ognja.
Boji v Mrtoniji.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 24. nov. Veliki glavni stan;
Med Prespa jezerom in Črno na več mestih močan topovski ogenj. Sovražni delni sunki severnozahodno Bitolja in pri Ma-kovu so se izjalovili.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, 24. novembra. Uradno:
Med jezerom Ohrida in prelazom Prespa smo vrgli močne sovražne oddelke. Živahen topovski ogenj na raznih točkah pred našimi postojankami med jezerom Prespa in črno. Vzhodno od ovinka Črne smo odbili tri sovražne nočne napade; sovražnikove izgube so bile krvave. V dolini Moglenica in na obeh straneh Vardarja topovski ogenj. Na vznožju Belašice Planine Je mirno. Pri Strumi slab topovski ogenj.
Atene, 24. novembra. (K. u.) V zadnji zahtevi admirala Fourneta za izročitev vojnega materijala jc bilo navedenih 18 baterij poljske artiljerije, 16 baterij gorske artiljerije, 40.000 pu.šk, 45 strojnih pušk, 50 avtomobilov in znatna množica municije. Fournet je izjavil, da to odgovarja vojnemu materijalu, ki je bil izročen Nemčiji in Bolgariji. Vlada je odgovorila, da je ententa že itak vzela 191 modernih topov in da odklanja zahtevo,
na zaioi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 24. nov. Veliki glavni stan:
Armada maršala Alberta Wtirtemberškega.
Streljati so zopet pričeli v ovinku rek Tpern in Wytschaete.
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Severno Ancre se je pr'čel popoldne močan ogenj, ki se je zanese! na Južni breg. Več napadov Angležev ni nikjer doseglo naših postojank; večinoma so se zrušili z velikimi izgubami že v zapiralnem ognju.
V gozdu St. Pl?rre Vaast in južno Somme do Chaulnesa je bil ob ugodnem vremenu topovski boj živahen.
Berlin, 24. novembra zvečer. Wolffov urad poroča:
Ob Sommi nič važnega.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Angleški napad na Zeebriigge.
London, 24. novembra. (K. u.) Uradno: Popoldne 22. t. m. so angleška letala napadla lope povodnih letal v Zeebriigge in sovražne rušilce. Opazovalci poročajo, da so bili zadeti rušilci in poškodovane letalne lope. Letala so se vrnila v dobrem stanju. Wolff javlja z merodajne strani, da ob napadu angleških letalcev na Zeebriigge 22. t, m. popoldne ni bilo povzročene nobene škode na blagu in da tudi ni bilo nobenih človeških žrtev.
Prehrana na Angleškem,
London, 16. novembra. (K. u. Zakasnelo.) »Times« poročajo: Vojska je dosegla točko, ko mora vsak narod osredotočiti vso svojo moč na edini smoter, da zmaga. Nemčija je to nujno potrebo, kot je že to navada, prej umela kot mi.
WM\\ angleški parnik potopijo.
Lugano, 24. nov. Parnik »Britannia«, o katerega potopu pri otoku Kea smo poročali, je bila, kakor povedo nova atenska in londonska poročila, lani v Belfastu zgra-iena največja angleška ladia, ki je obsegala 48.150 ton, bila dolga 300 m, široka 30 m in je vozila s hitrostjo 25 vozlov. Stsla je 2 milijona funtov šterlingov. Na ladji jc bilo 1100 ranjenih voiakov, od katerih je rešenih okoli 900, 200 vojakov je utonilo. Ladjo je potopil sovražni podmorski čoln.
Poročilo nemške mornarice.
Berlin, 24. novembra. (K. u.) \Volffov urad poroča: V angleški spodnji zbornici se je označil potop bolniške ladje »Brita-nia« po baje nemškem podmorskem čo'nu kot dejanje nečloveškega barbarstva. Temu nasproti se ugotavlja, da »Britania« ni bila potopljena od nemškega podmorskega čolna.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Z» Britanica« pogrešajo 200 oseb.
Rotterdam, 25. novembra. (K. u.) »Daily Telegraph« iz Aten: Izključeno ni, da je zavozil parnik »Britanic« na mino. Do 200 ljudi pogrešajo.
Iz Rnsi!e.
Trepov — ministrski predsednik.
Petrograd, 24. novembra. (K. u.) Pe-trograjska brzojavna agentura poroča: Državni tajnik in prometni minister Trepov je imenovan za ministrskega predsednika. Dosedanji ministrski predsednik in zunanji minister Stiirmer je imenovan za najvišjega dvorjana carskega dvora, ostane pa še član državnega sveta. S cesarskim ukazom sta duma in državni svet od-godena do 2. decembra.
Mirovni govori v ruski dumi.
Stockholm, 24, novembra. O prvi seji dume piše »Rječ«: Vsaka beseda jc kot strela udarila v splošni »tohuvabohu«. Noben poslanec ni ostal na svojem mestu in pred govorniškim odrom ie prišlo do pravcatih tepežev. Posl. Šulgin, udan prijatelj Angležev, je razkrinkal poostrene rusko-angleške odnošaje. Obdolžil je vlado, da podpira struje, ki so za takojšen mir, »Poglejte danes na ljudstvo,« je dejal, »povsod je izginilo veselje do vojske. Rusko ljudstvo zahteva mir za vsako ceno in iz tega izvira sovraštvo do Angležev.«
Poslanec Goldmann je izjavil, da se povsod z vso odločnostjo trdi, da ie vlada
pripravljena za slučaj miru odstopiti Kur-sko. Proti temu mora ugovarjati, ker je Baltiško morje večje važnosti kot Darda-nclc.
Govoril jc na to kadet Maklalcov, ki opisuje mirovno razpoloženje med ruskim ljudstvom. Grozeča nevarnost nI preskrbovala kriza, mar več nekaj drugega se je v Rusiji zgodilo; duh naroda se je izprene-nil. Struje so postale čisJo drujV&e. Povsod se izraža le želja in hrepenenje po miru. Nikjer ni več trdne volje, da bi se z vojsko dosegli politični cilji. Vsi pravfjo: Čim slabše gre na bojišču, tem boljše, ker bo preje mir.
Pollaki.
Gališki Nemci za varstvo nemštva v Galiciji.
»Tagespost« poroča, da so zborovali dne 19. in 20, t. m. karpatski Nemci. Protestirali so proti izvajanjem časopisja o priliki proglasitve avtonomije Galicije, ker se namenoma nič ne govori o nemškem ljudstvu v Galiciji. Sklenilo se je, storiti vse korake, da se varujejo koristi nemštva v Galiciji.
Poljska armada.
»Kurier Codzienny« poroča iz Varšave: Gotovo je, da bodo tvorile legije temelj organizacije nove poljske armade. Pri naborih za to armado bodo poslovali izključno častniki legijonarji. Poveljstvo legij in en polk legijonarjev bo prestavljen v Varšavo, drugi bodo razdeljeni po različnih mestih Poljske.
Sienkiewicz in Poljska.
Iz Lausanne se poroča, da je Sicnkie-wicz umrl pri polni zavesti. Dan pred smrtjo je prišlo k njemu odposlanstvo lausanskega dopisnega urada, ki ga je hotelo prisiliti, da bi podpisal protest proti ustanovitvi poljskega kraljestva. Sienkie-wicz je podpis odločno odklonil.
Poljaki in Ukrajinci v Galiciji
»Kurier Varszawski« poroča na podlagi izjave nekega vplivnega ukrajinskega politika o sledečem načrtu ureditve nove samostojne Galicije: Galicija bo razdeljena v sedem vojvodin: tri zahodne in štiri vzhodne. Izmed vzhodnih bosta vojvodi Stanislavov in Tarnopol urejeni na podlagi ukrajinske večine, drugi dve pa na podlagi poljske večine. Zahodne vojvoidine bodo imele čisto poljski značaj. Vojvodini Lvov in Pfemisl bosta smatranc kot voj-vodini s poljsko večino. Za vojvode vojvodin z ukrajinsko večino bodo imenovani Ukrajinci, za njihove namestnike pa Poljaki, obratno pa za vojvode drugih dveh vzhodnih vojvodin s poljsko večino pa Po« ljaki, namestniki pa Ukrajinci. V vsaki voj-vodini bo posloval izvoljen pokrajinski deželni zbor, ki bo odposlal svoje poslance v skupni gališki deželni zbor. Splošni deželni zbor, ki se bo zbiral v Lvovu, bo vodilo sedem vojvod. — Ukrajinski politik je izjavil, da mora biti ukrajinsko ozemlje izključno ukrajinsko in mora tvoriti podlago bodoče samostojne Ukrajine.
Razna poročil
Sklicanje hrvatskega sabora.
Kakor poročajo listi, se skliče dne 21. t. m. hrvatski deželni zbor, da izreče svoje sožalje.
Novi nemški poslanik na Dunaju.
Berlin, 24. novembra. (K. u.) Wolffov urad poroča: Kakor čujemo, je poslanik grof Botho Wedel določen za cesarskega poslanika v izrednem poslanstvu na Dunaju.
Odstop Jagowa.
Berlin, 25. novembra. (K. ur.) *Nord« deulsehe Allgemeine Zeitung« javlja: Če« sar Je dovolil državnemu tajniku zunanjih stvari naprošeni odstop, Jagowa je pozval cesar Viljem v prusko gosposko zbornico. Za državnega tajnika zunanjih stvari je imenovan dosedanji državni podtajnik Zimmermann, Njegovo mesto bo zavzel dosedanji voditelj političnega oddelka poslanik pl. Stumm. Ker so se dela vsled vojske v zunanjem uradu pomnožila, se bo ustanovilo in sicer zdaj v obliki komisariata mesto drugega državnega podtajnika. To mesto so poverili ccsarskemu poslan :bti baronu pl. Bussche.
Mirovna stremljenja v Ameriki,
Haag, 24. nov. Članek newyorškcga lista »Times«, v katerem se zagovarja teorija, da bo kmalu dozorel čas za mir, in še več okoliščina, da objavlja Reuter iz Londona iz tega velik izvleček, jc velike važnosti. Wilson je prešlnjen želje, ki Je postala skoro strast, da konča vojsko. Porabil bo za to prvo ugodno priliko in sicer prejo kot se misli. Glavna pogoja, pod katerimi bi Amerika sodelovala za mir, sta: 1. Nobene gospodarske sovražnosti med današnjimi sovražniki. 2. Ententine sile M morale priznati osrednji sili ko enakopravne udeležence pri vsskem dragocenem mirovnem načrtu, ki bi se izdelaj
Izvršilni Dior S. L. S.
V seji dne 21. t. m. je Izvršilni odbor storil sledeče važne sklepe :
Sklicanje parlamenta. ____
Izvršilni odbor je vzel poročilo načelnika o konferenci parlamentarcev na Dunaju dne 23. okt. t. 1. z zadovoljstvom na znanje, odobrujoč s posebnim poudarkom njegov odločni nastop za obnovo parlamentarnega življenja v Avstriji.
Osrednja vlada se najodločneje poziv-lje, da skliče nemudoma državni zbor in deželne zbore k ustavnemu delovanju. To zahteva tako ugled in korist države, kakor najvitalnejši interes narodov.
Koncentracija slovenskih strank.__
Glede na izvanredne razmere in bližajoče se ustavno življenje se izreka Izvršilni odbor načeloma za koncentracijo slovenskih strank.
• III. Delovanje avtonomnih oblasti.
Izvršilni odbor priznava požrtvovalno delovanje avtonomne občinske in deželne uprave v sedanjih nad vse težavnih razmerah in izreka zahvalo stranke deželnemu odboru in našim vrlim županstvom.
Dnevne novice.
-f Sožalna seja trgovske in obrtne fbornice se je vršila danes dopoldne ob 11. uri. Predsednik g. Knez je izrazil v daljšem govoru zbornično sožalje. V dobi Franca Jožefa I. pade mogočen gospodarski razvoj Avstro-Ogrske, povzpetje države do sedanje gospodarske krepkosti in moči. Čudovit je napredek v prometu vseh vrst, pri železnicah in v plovstvu, v poročilni službi po pošti, telegrafu, telefonu. Pridobivajoči sloji so blagopokojne-mu vladarju dolžni posebno hvaležnost za izredno pospeševanje svojih koristi. Industrija, trgovina in obrt je dobila za vladanja cesarja Franca Jožefa I. svojo postavno zastopstvo v trgovskih in obrtniških zbornicah, katere so se na podlagi zborničnega zakona iz leta 1868. mogle dvigniti do današnje gospodarske pomembnosti. Temeljit je preobrat na socialnem polju, ponosen napredek v vseh strokah kulture. Kako velikansko delo je bilo opraviti v tej dobi, da se je od neugodnih financ 1. 1848. zagotovilo urejeno denar-stvo in državno gospodarstvo. Veliki vladar je smotreno skrb posvečal armadi, ki je naš ponos in ki v svetovni borbi tako uspešno zavrača vse silne napore sovražnikov, ter mornarici, ki junaško brani naše obmorje pred pohlepom sovražnika.« Zaključil je govor z besedami: V popolnem soglasju z Vami se napoti sedaj predsedstvo do visokorodnega g. deželnega predsednika, da mu poroča o današnji žalni manifestaciji ter ga prosi, da sporoči na Najvišje mesto najudanejši izraz najglobo-kejše in najsrčnejše žalosti trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko. Deputacija zbornični predsednik g. Knez, ter podpredsednika K r e g a r in Pammer se je nato podala k dež, predsedniku.
-f »Muzejsko društvo za Kranjsko« je imelo dne 24. t. m. izredno sejo, v kateri je bila edina točka dnevnega reda žalna manifestacija ob smrti Nj, ces. in kr. Veličanstva Franca Jožefa I. Predsednik, prof. dr. Josip Mantuani, se je spominjal v ganljivih besedah velikanskih dobrot, ki jih je dobila duševna kultura, v prvi vrsti znanstvo iz rok blagopokojnega vladarja. Odborniki, ki so se zbrali v žalobni obleki, so stoje poslušali izvajanja predsednika. Na predlog gospoda kanonika dr. Grudna se poda posebna deputacija k gospodu deželnemu predsedniku, da izrazi svojo žalost ob izgubi, ki je zadela Avstrijo sploh in Kranjsko posebej.
-f Žalna seja odbora »Društva slov. profesorjev«. Spomin našega preminulega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. je udano in hvaležno počastilo tudi »Društvo slov. profesorjev«. Društveni odbor je imel v ta namen v petek, dne 24. t. m. posebno žalno sejo. Po predsednikovih izvajanjih je sklenil odbor soglasno, da pošlje na pristojno mesto deputacijo treh članov. Ta naj izrazi globoko naše žalovanje, obenem pa tudi poda udanostno izjavo Nj, Veličanstvu presvitlemu cesarju Karolu ter prosi, da blagovoli pristojna oblast sporočiti oboje na Najvišje mesto.
+ Leonova družba. V ponedeljek, dne 27. novembra ob 6. uri zvečer bo od-borova seja »Leonove družbe« v Katoliški tiskarni I. — Knjige »Leonove družbe « za leto 1916 so izšle in se bodo prihodnji teden razposlale. Knjige za leto 1916 so: 1. Dr. M. Opeka: Rimski verzi. 2. Ksaver Meško: Dve sliki. 3. A. Ušeničnik: Knjiga o življenju. 4. Jezikoslovni spisi P. St. Škrabca. Knjige bodo prejeli samo tisti člani, ki so že plačali članarino za 1. 1916; drugi bodr knjige prejeli šele potem, ko bodo plačali zaostalo članarino.
-f Zadružna zveza v Ljubljani sprejema prijave za 5. avstrijsko voino posojilo po originalnih počoiih.
-f Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 23. novembra 1916. Leta 1917 se pobirajo začasno deželne doklade v dosedanji meri s pridržkom ustavne končno-veljavne določitve. Sklep se predloži v Najvišjo sankcijo, — V kuratorij Slovenske trgovske šole v Ljubljani se imenujejo za novo triletno dobo sledeči delegati deželnega odbora: Ivan Kregar, posestnik in pa-sar v Ljubljani, Karol Pollak ml,, tovarnar v Ljubljani, Rajko Marenčič, trgovec v Kranju, dr, Franc Zbašnik, podravnatelj deželnih uradov, dr, Ivan Černe, ravnatelj Ljudske posojilnice v Ljubljani, in Anton Belec, župan v Št. Vidu nad Ljubljano. — S 1. decembrom se izplačajo deželnim uslužbencem enkratne vojne draginjske podpore enako kakor 1. septembra t. 1.
—	Želje poštnih uslužbencev. Zastopniki strokovnih organizacij poštnih uslužbencev so se te dni oglasili pri trgovinskem in finančnem ministru ter pri generalnem poštnem ravnatelju sekčnem načelniku Wagner-Jauereggu. Predložili so svoje želje za zvišanje draginjskih doklad v letu 1917. in več drugih stvari. Na vseh mestih so jim obljubili ugodno rešitev njihovih želja.
Iz Tržiča. Bliskoma se je dne 22. t. m. raznesla vest po trgu o smrti našega ljubljenega vladarja. Veliki zvon je naznanjal z daljšim zvonjenem to žalostno novico. Ves trg je v žalnih zastavah. Po 5. uri popoldne se je zbral trški občinski zastop k izredni seji. Došli so občinski odborniki v črnih oblačilih. G. župan Aha-č i č se je spominjal v primernem govoru presvitlega cesarja, kateremu smo dolžni večno hvaležnost. Sprejel se je soglasno njegov predlog, da se izrazi naivdanejše sožalje trga na pristojno mesto. Ob tej priliki se sklene razdeliti med občinske reveže 500 K. Občinski zastop se udeleži slovesne zadušnice po presvitlem cesarju. — S prihodnjim torkom se prično v Našem Domu zopet običajna predavanja ob 8. uri zvečer. Po predavanju posluje »Čebelica« in knjižnica.
-f- Imejitelj 17.pešpolka umrl. V sredo dne 22. t. m. je bil v Požunu pokopan feld-cajgmojster v p. Hugon M i 1 d e vitez pl. Helfenstein, imejitelj našega domačega pešpolka št. 17. od 4. februarja 1897.
—	»Naša moč« stopa s 1. decembrom v XII. letnik svojega obstoja. Celoletna naročnina je 4 K, posamezne številke po 10 vinarjev. — V trafiki Fr. Šoukal se tudi prodaja list,
Junak iz Goriške. Goriški Slovenec enoletni prostovoljec Petelin A. je bil v priznanje svoje hrabrosti in neustrašenosti v grozovitih bojih meseca julija povišan izredno od desetnika na praporščaka.
—	Za računskega svetnika na najvišjem računskem dvoru na Dunaju je imenovan Jožef Skalar, tačas kadet na bojišču.
—	Smrt na bojišču. Dne 18. oktobra je padel pri naskoku na Pasubiu (2081 m visoko) poročnik Franc Kovač iz Lipa-ljevasi v Kanalski dolini. Zaboden ie bil z bajonetom v glavo. Padli junak je bil Slovenec in je po dovršenem sedmem gimnazijskem razredu odšel k vojakom in je med vojsko napravil voino maturo.
—	G. stud. phil. Ernest Turk, kadet, odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo, piše iz ruskega ujetništva svoji materi. Ima 55 rabljev na mesec ter stanovanje v šoli prosto. Naslov: g. kadet Ernest Turk, vojni ujetnik, Rusija, Sibirija, Tobolskaja gubernija, Zalutorovsk.
—	Zveza avstrijskih industrijcev sklicuje letošnji občni zbor na dan 26. novembra ob 11. uri dopoldne v slavnostni dvorani industrijskega doma na Dunaju, III., Schv/arzenbergplatz 4.
—	Gos za 210 kron, V Berlinu je bila te dni prodana 25 funtov težka gos za 175 mark (210 kron.)
LjuHllansKe novice.
lj Slovesna zaprisega vojaških oddelkov na ime Njegovega Veličanstva cesarja
Karola I, se začne v Ljubljani jutri. Civilne osebe ne bodo povabljene, ker se zaprisega ne vrši skupno, marveč posamezno po vojaških stanovališčih. Vojaške žalne slovesne službe božje se bodo vršile v Ljubljani po pogrebu Njeg. Veličanstva pok. cesarja.
lj Občinski svet ljubljanski ima redno javno sejo v torek, dne 28. novembra 1916 ob šestih zvečer v mestni dvorani.
lj V Šentjakobskem prosvetnem dru-tvu se vrši v nedeljo, dne 26. novembra, društveno predavanje. Predava državni in deželni poslanec g. prof. Evgen Jarc. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Tem polom se vabijo vsi člani in članice in prijatelji društva, da se tega zanimivega predavanja v obilnem številu udeleže.
lj Iz mestnega aprovizacijskega odseka, V sredo je podžupan dr. Triller pri deželni vladi v seji dež. komisije za preskrbo z mesom dobil obvestilo, da Ljubljana dobi 2000 prešičev na mesec. Podžupan je izjavil, da mora Ljubljana to množino, ki je potrebna, da dobimo mast, prevzeti le, ako meso vnovčimo. Zato treba ceno za speli dvigniti, ceno za prešičie meso oa znižati.
Faktično špeh ne bo dražji, ker sedaj se dober špeh po maksimalni ceni 8 K 26 v. nikjer ne dobi, dobi se tak špeh, katerega mast stane končno 20 K. Mesarjem se bo nato ukazalo prešiče dati iz kože in špeh prodajati brez kože. Aprovizacijski odsek je odobril poročilo podžupana s pripombo, naj bi smela občina provizorično takoj, dokler ne pride odločitev trgovinskega ministra, postopati v tem smislu. Mestni tržni nadzornik Ribnikar se je pritoževal nad deželnim mestom za klavno živino. Mesarjem bi moralo to mesto prodajati prešiče po budimpeštanski ceni 6 K 94 vin., mesarju pa k originalni teži pribije še 6—14 kg v kritje stroškov za kalo, ko je vendar kala že v maksimalni ceni 6 K 80 vin, in je tu ministerijalna odredba, da se sme za to pribiti k večjemu le 2 odstotka k prvotni ceni. Tako pride mesar v zgubo in se ne drži maksimalnih cen in ne daje špeha brez kože. Sklene se pozvati deželno mesto za klavno živino, da se drži ministerijalnih navodil, ko bo oddajalo prešiče mestu. Prevzema naj prešiče tako, da bodo pre-šiči 12 ur prej, predno se bodo tehtali, prignani na poseben za to določeni prostor. Nekaj prešičev se za poskušnjo zakolje, da določi aprovizacijski odbor cene za špeh in meso, kajti ako bodo kalkulacije ugodne, sme iti tudi pod maksimalne cene. S 1. dec. mesto že prične dobavljati prešiče. Glede prekajenega prešičjega mesa se stopi v zvezo z mestno aprovizacijo v Trstu. Izrekla se je želja, naj bi vlada odpravila brezmesne dneve, ki nam samo porabijo ono, kar imamo najmanj, masti in moke. Živine je dovolj, krme pa malo. V celi državi naj bi se vendar enkrat že upeljale enake priperne cene za živino. — Moke za kruh prihaja v Ljubljano toliko, da jo bo doveli v sedanjem razmerju za ves december. Za kuho pa prihaja malo moke. Prve dni decembra dobi prebivalstvo četrt kile ržene in četrt kile pšenične moke. — Za pšenični zdrob ie te dni za otroke, bolnike in stare ljudi povpraševalo nad 500 str?nk. Aprovizacija ima Ie tri vreče takega zdro-ba, zato je župan odredil, naj jašenični zdrob dobe le otroci do 4. leta. Člani aprovizacijskega odseka so prosili, naj se ozira tudi na bolnike in stare ljudi. Vzame se na znanje poročilo, da je aprovizacija dobila od žitnoprometnega urada ne 3 vago-pšenične moke, prihaja le ječmenova in nov pšenične moke, Žitnoprom. urad ni pre-skrbel doslei Ljubljani zadosti fižola. Od določenih 300 vagonov je dal doslej samo 116 vagonov, v mestni aprovizacijski prodajalni ima sedaj na razpolago samo še dva vagona , zato je prodajala sedaj le pol kile ža družino, kar je seve premalo. Sklene se pozvati vlado, naj tu v korist ljubljanskega občinstva nastopi pri žitno prometnemu uradu, da dobimo zadosti krompirja in fižola, ki raste v deželi. Opozarjalo se jc na to, da žitno prometni urad prepočasi dela; proso, in ajdo se sedaj prepušča špekulantom. Člani aprovizacijskega odseka so soglasno sklenili, da odložc svoje mandate, ako ne bo v teh ozirih večje točnosti. Vojaška oblast je mestni občini dala na razpolago vampe od dnevno 18 glav goveje živine, ki jo zakolje na dan v Ljubljani. Mestna občina bo prodajala vampe v cerkvi sv, Jožefa po 1 K 20 vin. —• Da dobe težaki nekoliko več kruha, se predrugači-jo nekoliko krušne karte za samce. Preskrbi se, da se bo bolj pazalo na to, kaj se izvaža iz Ljubljane. — Peku Bon-čarju se prepove prodajati dražje kjruh ter bo za to kaznovan. Člani aprovizacijskega odseka so dali soglasno duška ogorčenju, da si upa obč. svetovalec kruh dražje prodajali. — Radi prodaje špeha se objavi, da gre na karto le pol kile špeha. To mora biti za vse enako. — Konsumnemu dru.stvu v Mostah se odvzame prodaja kruha, ker jc odpiralo prodajalno šele ob 11, uri dopoldne. — Prečitajo se nekatere pritožbe. Nekaj krivcev je bilo obsojenih, za ostale se vrše še poizvedbe. Nekaj slučajev se naznani drž. pravdniku, da jih kaznuje radi navijanja cen. — Nadzornik mestnih pekarn g. Jenko je zopet nadzoroval 9 pekarn, 3 celo dvakrat. Stranke, ki se pritožujejo radi kruha, se prosi, naj prineso vedno s seboj tudi vzorec kruha s seboj. Mnogo pritožb je radi tega, ker nekateri peki dajejo strankam presvež kruh. Sklene se, da se pekom naroča, da morajo speči kruh 12 ur pred prodajo.
lj Pritožbe o aprovizačnih zadevah.
Pritožbe o vseh aprovizačnih zadevah se sprejemajo vsaki dan, izvzemši nedelje, popoldne od 3. do 5. ure na mestnem magistratu, zglaševalni urad.
lj Pšenični zdrob. Ponovno se občinstvo opozarja, da se razdeljuje pšenični zdrob le na mestnem magistratu (posvetovalnica, I. nadstropje, referent računski ravnatelj Trdina). Pravico do zdroba imajo le otroci pod štirimi leti in nihče drugi.
lj Prodaja zdroba za otroke. Vsak ponedeljek od 3. ure popoldne naprej se bodo oddajale nakaznice za pšenični zdrob v posvetovalnici mestnega magistrata, leva hiša I. nadstropje. Zdrob se izdaja brez izjeme le za otroke do četrtega ieta.
lj Umrli so v Ljubljani: Matevž Černe, posestnik. 57 let. — Josip Strgar, hiralec.
54 let. — Matevž Tavčar, bivši mizar, 72 let. — Josip Chmielarz, črnovojnik, — Danici Stiopu, pešec.
izprei iiiipsEep izjemnega soflla.
Tatvine v prodajalnah. Zaradi hudodelstva tatvine so se včeraj morale zagovarjati Emilija Pintar, 18 let stara prodajalka, Angela Smrečnik, 32letna zasebnica, Lucija Žižič, 19 let stara, in Jožefa Bregar, 23 let stara, zadnji dve služkinji pri Angeli Smrečnik, vse štiri bivajoče v Ljubljani. Iz obtožnice posnemamo: Emilija Pintar je bila poprej več let prodajalka v trgovini Ludovika Dolenca na Sv. Petra cesti; zadnji čas, približno 1 leto, je služila v enaki lastnosti pri Matevžu Orehku v Kolodvorski ulici. Pri Angeli Smrečnik sta služili približno 4 leta Lucija Žižič kot pestunja, med tem ko je Jožefa Bregar opravljala druga domača dela. Smrečnik je hodila kake potrebščine kupovat v Dolenčevo trgovino. Tu se je seznanila z Emilijo Pintar. Pintar je začela v trgovini svojim gospodarjem krasti blago, katerega je dajala Smrečnikovi; ker so se pa tatvine v taki množini vršile, ni čuda, če je o tem zvedela tudi tukajšnja policija, ki je povodom hišne preiskave pri Smrečnikovi in Pintariwi zaplenila celo zalogo raznovrstnega ukradenega blaga, kakor pohištva, obleke, velike množine obuval, katere je Smrečnikova razprodajala raznim ljudem, deloma po Ljubljani, deloma po ljubljanski okolici, kamor je pošiljala tudi svoji soob-toženi služkinji. V trgovino so hodile ob-dolženke po blago večinoma ob takem času, ko je bila Pintarjeva sama v trgovini. Da ne bi postal kak sum zaradi pogostega prihajanja v trgovino, so včasih tudi kako malenkost kupile. Večkrat je vzela Smrečnikova tudi kar sama stvari, ne da bi ji Pintarjeva branila. Tako vzeto blago so odnesle skrito pod pelerinami. Koliko cla je Smrečnikova na ta način odnesla, se ne da ugotoviti, saj tega še obdolženka sama nc ve. Po zatrdilu oškodovanca Matevža Orehlca znaša njemu povzročena škoda na ukradenem blagu 3294 K 36 vin., pri Ludo-viku Dolencu pa 180 K 59 vin. Obdclženki Žižič in Bregar sta pri policiji priznali, da sta ravnali v sporazumljenju s Pintarjevo in Smrečnikovo; pred sodiščem sta pa to priznanje v toliko spremenili, češ da sta res hodili k Pintarjevi po blago, da sta pa mislili, da ga je Smrečnikova kupila. Dognalo se je pa tudi, da je Smrečnikova svojima služkinjama velevala polastiti se tujega imetja. Tako sta v družbi, ko so prodajale na Drenovem griču obuvala, na njen poziv in na njeno povelje izmaknili Ivani Kržmanc lastno, 6 kron vredno posodo za mleko. Na povelje Smrečnikove sta Žižič in Bregarjeva ukradli pri Agnoli za 218 K 18 vin. vrednega blaga ter na Fi-govčevem dvorišču Rudolfu Rutnarju zaboj limon in zaboj kandis-sladkorja v skupni vrednosti 65 K. Sicer je bilo pri Figov-cu pokradenega še več b!?.ga, a ni dokaza za to, da bi ga bili Smrečnikovi služkinji pokradli. Obdolženka Angela Smrečnik vobče sicer krivdo pripoznava, vendar glede cele vrste vzetih reči trdi, da jih je tu ali tam kupila, čemur pa oporekajo so-obtoženka Pintar in priči Orehek in Dolenc. — Danes se razprava ob 9, uri nadaljuje in bode najbrže trajala še celi dan, ker se je nabrala cela vrsta gradiva. — Smrečnikova vali tudi pri obravnavi radi tatvine čevljev itd. vso krivdo na Pintarjevo, Pintarjeva pa na Smrečnikovo. O služkinji Žižič je rekel državni pravdnik, da govori neresnico. Služkinji sta priznali, da sta vzeli na Figovčovem dvorišču dva zaboja, glede tatvine pri Agnoli se izgovarja Smrečnikova, da si je blago le'izposodila, kar pa za pričo zaslišana gospa Agnola odločno zanika.
Glavobol je zlo, ki se vedno ponavlja, Kogar je to zio enkrat mučilo, more računati z žalostno gotovostjo, da se bodo ponovile bolečine v razdobju osmih ali Štirinajstih dni, cd treh do štirih tednov. Ponovila se bodo zaradi tega, ker jc glavobol večinoma nervozna bolezen. Če tedaj ta bol nastopi, se ga je mogoče obvarovati le z okrepi t -vijo in pomirienjem živcev. Mnogo tisoč oseb, ki jih je mučil glavobol, jc z izbomim uspehom vpo-rabljalo Fellerjev dobro dišeči, živce pomirjajoči, bol lajžajoči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsa • fluid«. Ta odstranja glavobol večinoma takoj in zabranjuje njega ponovitev. Kdor hoče pri izpre-hodih, na potovanjih in na prostem imeti takoj pri roki uspešno sredstvo, naj vedno nosi v žepu Fellerjev črtnik zoper migreno. Ako jc glavobol posledica slabe prebave ali zaprtja, naj sc zaužijejo Fcllerjcve milo odvajajoče Rhabarbara-kroglicc z zn. »Elsa-kroglice«. Predvojne cene: o Skatclj stane' 4 K 40 vin. franko; 12 steklenic Fellerjevega »Elsa-fluida« 6 kron franko, 1 črtnik zoper migreno kot dodatek k zavoju 1 krono. Naroča naj se naravnost pri lekarnarju E. V. Fellerju, Stubica, Elsatrg št. 134, Hrvatsko.	(c)
Pri zlati žili in oteklih jetrih, če sili kri v glavo in za mrzle noge, kar je vse posledica zastajanja krvi vsled zaprtja, povzroča naravna : Franc Jožefova« grenčica redno in lahko odvajanje, odnehanje težav in zboljšanje splošnega počutka. — Višji zdravniki bolnišnice sv. Roka v Budimpešti so dognali, da zasluži Franc Jožefova voda kot posebno vplivno odvaialno srcd-i stvo naibolišc miooročlo.
Poziv tunelskim posestnikom.
Posestnike, ki imajo oddati žito » Žitnemu zavodu«, opozarja podpisani zavod, da se prevzemne cene za žito po 15. decembru znižajo za 2 do 3 krone za 100 kg. Tako na primer prejme kmetovalec, ki odda predpisano pšenico do 15. decembra, plačano po 38 K, tisti pa, ki jo bo oddal po 15. decembru, pa bo prejel le 35 K za 100 kg. V lastnem interesu vsakega posameznega kmetovalca je torej, da odda dolžno množino žita do 15. decembra.
Posestniki naj se nikar ne zanašajo, da jim morda žita ne bo treba oddati. Dovozi žita iz drugih dežel so se letos v primeri z lanskim letom znatno skrčili in mora vsaka kronovina skrbeti, da spravi sama kolikor mogoče več žita skupaj. Zato je gotovo, da bo smel vsak posestnik obdržati zase res samo toliko, kolikor rabi za seme in kolikor mu gre po zakonu za prehrano njegove družine, med tem ko bodo morah posestniki ostalo žito na vsak način oddati. Stvar je nad vse resna. Če bi se namreč posestniki protivili, oddati po zakonu odvečne in od oblasti predpisane množine žita, kakor tudi fižola in krompirja, potem bi se morala izvršiti oddaja s pomočjo oborožene sile.
Poljedelci, žene in starčki! Vsak Vam prizna Vaš izredno velik trud, ki ste ga imeli, da ste posejali, poželi in spravili letino, tudi množina žita, ki Vam je odmerjena po zakonu za lastno prehrano, je priznano skromna, a priznajte tudi Vi, da mora vojak, uradnik, obrtnik, tovarniški delavec in kajžar tudi dobiti svoj vsakdanji kruh, ki gotovo ni boljši in večji kot Vaš, Kmetovalci, storite torej tudi Vi, ki ste ostali doma, svojo patrijotično dolžnost, ki jo zahteva od Vas domovina v težkih časih, dajte, da se skromno prežive tudi drugi stanovi ter oddajte po zakonu odvečne in od oblasti zahtevane množine žita, fižola in krompirja komisijonarjem »Žitnega zavoda« rajši prostovoljnim kot nasilnim potom.
V Ljubljani, dne 24. novembra 1916.
Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljubljani.
Za vladnega komisarja: Dr. Lukan m. p. Ravnatelj: Jovan m. p.
Iščeta se brata-vojaka Terčič, doma iz Ozeljana-Sv. Mihael št. 21 pri Šempasu. Starejši Franc Terčič je pri 27. domobranskem polku, mlajši Franc Terčič je pa imel 7, septembra tale naslov: Land-sturm Etap, Bat. 400, stotnija 2,, vojna pošta 376- Kdor kaj ve o njih, naj sporoči očetu beguncu Franc Terčiču v Želodniku št, 17, p. Dob pri Domžalah,
Naročajte „Slovenca"!
i-II-II-»I-II-ir- II II—I
He prezrite današnjega oglasa „Srečkovnega zastopstva"!
LIBERŠKI
Emin !d Konstantinov
vrelec.
Bedno pa rabi Nje g-. VellCanetvo cesar ln kralj Fran o Jožef Z.
Dobiva ee povsod ali po ravnateljstvu vrelca v Libercih.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat
Rihard Drolfe
c. kr. drag. 5. reg. 3. eskadrona
padel v 21. letu starosti 10. t. m.
za domovino.
Globoko žalujoči ostali:
Laka, Marija Drollo, starši. Kristina, Ana Drollć, sestri.
2786
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti naše iskrenoljubljene, nepozabne matere, gospe
kakor tudi prečastiti duhovščini, vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili našo ljubljeno mater k večnemu počitku, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
2771
V kratkem izide krasno ilustrovana
knjižica	2784
obsegajoča skrbr\o izbrar\i živolopis blagopo^ojnega cesarja f ranč. 3°žeja I. ki bo posebr\o primerna za šole in društva. — jNfaročila sprejema že sedaj „l^atolišKa bukvarr\a" y Ljubljani.
»m
t*
poštenih staršev sprejme takoj Ivan Pengov, podobar Ljubljana, Kolodvorska ulica 20.	2790
Pri nakupu blaga za zimo se priporoča tvrdka
O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg 5—6.
V zalogi se nahaja raznovrstno blago za dame in sicer: kostumi, plašči volneni, baržunasti, iz gladkega in preša-nega pliša, razne kožuhovinaste garniture, posamezna krila in bluze v najmodernejšem kroju in barvah. — Mične novosti v konfekciji za gospode, deklice in dečke, vse po primemo nizkih cenah. —	2787
Županstvo Loški potok razpisuje službo ve	л .t e e
z mesečno plačo 80 K. Postranski zaslužek se tudi dobi. Stanovanje prosto. Službo je nastopiti s prvim januarjem 1917, — Prošnje je nasloviti na županstvo Lošhipotok.	2791
Za vse ljubeznive dokaze srčnega sočutja povodom prebridke izgube naše drage
ač> SEnfe Ж m*. UsA hčerke in sestrke
za številno navzočnost pri blagoslovu, in spremstvo pri pogrebu, za darovane šopke in vence izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo
Rodbina Diup.
2783
Tužnim srcem »oznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskrenoljubljena -soprogu, oziroma hčerka, sestra, gospa
l roj.
po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v starosti 26 let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo ob 4 uri pop. iz hiše žalosti 1'od-gora 25, na pokopališče v Št. Vidu. Noj)ozabno pokojnico priporočamo v molitev iu blag spomin.
S t. Vid n. Ljublj, 25. nov. 1910.
Ignac Zupančič, soprog.
Helena Bitenc, mati. Vinko, brat.	Helena, sestra.
Vnanja naročila bom točno izvrševala.
Vljudno naznanjam vsem častitim damam-odje-malkam bivše tvrdke J. GORJANC na Sv. Petra cesti št. 28, izdelovalke steznikov, da sem kot njena dolgoletna pomočnica
prevzela obrt 2778
za izdelovanje zgoraj navedenega predmeta, ter vseh v to stroko spadajočih del.
Sprejemam tudi popravila, Obenem se cenjenim damam tudi za vsa nadalnja naročila najtopleje priporočam. Z nojodličnejšim spoštovanjem
Terezija Kranjc
naslednica J. Gorjanc — Sv. Petra cesta štev. 28.
Od visoke c. kr. deželne vlade za Kranjsko z odlokom dne 9. oktobra 1916, štev. 30.912,
koncesijonirana pisarna za revizijo voznih listov ter reklamacijskih in
tarifnih pojasnil, Ljubljana, Dunajska cssta štev. 29.
Uradne ure: dopoldne od 1/2 9. — '/2 12. ure,
popoldne od 1/2 3.— Ч2 6. ure, razven nedelje in praznikov.
V revizijo izročeni vozni listi se pregledujejo točno in s strogo pazljivostjo. 2751	Honorar nizek.
Tehnična pisarna
2780
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
kakor tudi umetniške, vojaške in razne druge vrste
dalje raznovrstni pisemski papir v mapah, vojnopoštne dopisnice ter sploh vse v trgovino s papirjem spadajoče stvari prodaja na debelo in drobno po najnižjih cenah
L*Pev aiek, Uiibliana, Židovska ul.4
Okraski in svečke za božično drevo. Velika za oya znam\ iz vseli delov sveia I
ИЖЈШТОСВВГЗаГТДРСТ^
i1 нввтг 'лг
ZUDEUZSM
registrovana zadruga z omejeno zavezo
iiif® JPfi m^ L ^L^ Hi^ it«* t

Dunajska cesta 38
sprejema prijave za
a¥sf
Subskripcijska cena znaša za 100
§f ИЈ9 za 40 letno 5 V/o amortiza-- -m	cigsko državno posojilo*
za 51/2°/o državne zakladnico vračljive dne 1. junija 1922.
ffffl BH m
asi ж w .ftFife tj® ■):' W ж ■
Ввд %r
Oskrbujejo se tudi potrebne viukulaoije.
r
LJUDSKA POSOJILNIC
zacJruga z nsom, zavezo v LjubSjanl
»n
avstrijsko w©m©
po objavljenih pogojih, tako da sftane nominalnih K 100«—:
1.4Шм>51|з °ic amorfecljsfco Hfhm pssofilo 92 kron. - ц. 5!Ио ta1.InnlJa 1922 ршаПЈш! državno ШМ llstfi
Vrednostni papirji avstr. vojnega posojila se sprejmejo v brezplačno shrambo in upravo.
Vam plačam, akoVa-šili kiujih očes, bradavic in trrie kože.
tekom 3 dni e korenino in brez bolečin ne odpravi
Rfa-tfalsam. ^A'JoZ
K. 1-50, o lončki K 4 —, C lončkov K 6-50. Stotine zalivalnic In prunilnic. Кетопу. Kuschau (Kassa) I., poštni predal 12 42 Ogrsko. 2631
Proda se

iz govedine, prlma blago K 1420-— ia 100 kg od Budimpešte proti predplačilu na ogrsko naseljev. in parcelacij, banko, ачс. dr. Budapešt. Pošilja-
tev za posku-nio 25 kg. Naročila na 1. Bander, Gradec, Stadlijasse 2.

ftškahega lOicbcSa
več. nobenih noči brez spanja. . Kideh" -V^*-	la sa bol ri vot b zoben kakor tudi
k	r. na .rdo\ a:, revmat. zc.l.n-li bolc-
>, *	h. k cr so t d i ekla s sa sredst va. t n
'rv	t 'J -ipehu denar nara i Cena K 1*50,
£	tube K. 4 6 tuo K 5 jO. - Nikuke
V	л	ie prhlitie vec. Snežno bele zobe
! $ e t z П.ТА o Qim '.budom. Takojšnji uC n^k. Cena K i. 3 « Ki Кетепу, h?sc aui. polt. pr. 12-Z. 42 0jrreko
Š!ov* voj. narodne pasmi
:•: za štiri glasove, 1915. Fran МггеП, Ljubljana, K 1*50 in K 1>30.
Šolam, župniščem, društvom, vojakom itd. najtoplejše priporočamo. — Najiep^e darJo)
za dve sobi in klavir se odda v ijjub-iani podugod-n!mi pogoji v najem. —
Pojasuila daje M. Grahek, v Črnomlju.
Sprejme se takoj izurjen
Martin PIul, Črnomel|.
od vina in alkohola, zdravih in v dobrem stanu, tudi v partijah, toda ne manj kot 100 skupaj. Ponudbe in vprašanja na naslov: Ljubljana, poštni predal 149.	274»
prodajalka
srednje starosti, iz poštene hiše, zmožna voditi trgovino samostojno, z večjo kavcijo, se takoj sprejme. Ponudbe z natančnim popisom pod „Dobra prilika" na up. t. lista. 2750
na Gorenjskem z gos iiniško obrtio in lepim vrtom ter drugimi pritiklmami, kakor tudi s sobami za tujce iu vso opravo, se proda. Kje, pove upravništvo tega lista pod št. 2700.
Trgovina z usnjem sprejme obeh deželuih jezikov veščega
prodajalca aH prodajalko
tikoj v službo. — Kje pove upravništvo tega lista pod št. 2753.
2727
Sprejmejo se
poštenih staršev, s primerno šolsko na-obrazbo, in prodajalke
mešane stroke (vešče železnine imajo prednost. Ilrana iu stanovanje v hiši.
A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21.
MATffiONIS
/./edINSTVEN ШјбШ^Ј NAJBOLJB \
, u svoJoj eJJI^Jooavna Najskufi«
f-j"	t -п iii tf" плллмпил
(i analIticnoJ kakv0ć1
53£s»«£k3 цјј£ POROOiČNC ] PIĆE
»
HIH
L. IHIK0SG9
fjMf-и tovarna dniniko*
Ш Ца&Цаиа, Kntsl trg li
Zaloge v Ljubljani: A. Šarabon in tJulius Elbert.
Џ enonadstropiia
sHavblščc v Domžalah se prostovoljno proda.
Stavbišče, bivše tesališče in zaloga lesa, leži nasproti kolodvora v krasni suhi legi z gospodarskimi stavbami in malim stanovanjem (pisarna).
Lepa priložnost za trgovca, ki lah!; o izrabi ugodno lego ob železnici, ali za begunce, ki si hočejo ustanoviti nov dom.
Poizve se pri lastniku Francn Ravnikar, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Linhartova ulica 25.	2777
Kupi sa dobro ohranjena
pisalna miza
amerikanskega sistema in en
ročni voziček
s 4 kolesi. Ponudbe upravništvu pod štev. 2772. lS6e se vesela, poštena
k otrokoma 4 in 2 leti starima. Ponudbe naj se pošljejo na Josipa Bruss, trgovina, Dolenji Logatec.	2775
v Gahcrju pri Celju poleg državne cinkarne. V hiši jo prostor za trgovino in 7 stanovanj za stranko. Cena 32.000 - Naslov pove upravništvo .Slovcnca« pod št. 2773	.
ProJa 52 езочаг! stropna

v najboljšem stanju, kjer sc je veliko let izvrševala gostilniška in mesarska obrt, v živahnem delu mesta na Dolenjskem. Več pove:
J. TEŽAK, Ljubljana Sv. Jak. trg S.
Službo išče
ve£C v mešani stroki. Izvcžban v slovenskem hrvatskem in nekoliko nemškem jeziku v govoru in pisavi. Vojaščine popolnoma prost. Nastop s 1. prosincem 1917. Vprašati je na naslov: V. Jenko, Trnovo 18, Kranjsko.
z gostilniško koncesijo, dvonadstropna, z velikim dvoriščnim poslopjem se vadi preselitve ugodno nroda; sprejelo bi se na račun tudi posestvo v Ljubljani. Za nadalnje podrobnosti naj £e piše na šifro »Zdravn.k Gradec-Ljubljana« na uprav. „Slov."
K
i S
i j<
i li'
Višek letošnje mode.
Bogata izbira vrazličnih kakovostih in barvah.
Д.&6.
veletrgovina z manufaktarnim blagom
Ljubljana, Mestni trg št. 10.
s celim pripadajočim posestvom na Glincah pri Ljubljani se prod n. Reflektantje naj si blagovolijo posestvo ogledati na licu mesta, potem lahko dobijo natančneje informacije pri Adolfu Hauptmann, Sv. Petra cesta št. 39, Ljubljana. -774
Najcenejše
^ J
јшке m
fVCT li
1јиш1ј1«
v
,3»
i i. SLS
j domačega izdelka
priporoča po luunižii cen; in najboljši kakovosti slavnemu občiiulVu in prečastiti duhovščini
Josip Tiar, ипгиШт, Шџ,
ri3d Žboflio 13. Prešernova ulica 4. Puoravila točno in ceno.
Prijave za

ИИДИ
. štiridesetletno 5 >/2% amort. drž. posojilo k K 92-— netto od K 50.— nom. naprej . 1. junija 1922 plačljive 5>/2% državne zakladnice k K 96 — netto
sprejema
ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA V TRSTU
Trst, Via Ponterosso 7 in Via Mar. Teresa 20 v lastni palači.
Tozadevna pojasnila se dajo drage volje
Za
EE10VE
ter Javorove, češnjeve in macesnove .esenove,
HLODE
letna garancija.
ј^НАД^
Dober, zanesljiv, lep,
šivalni stroj
Naslov xa pisma i
Jos. Peteline, Ljubljana
se dobi le pri i	Sv. Рг5га nanlp 7.
Nad j" milijonov «1 v rabi.
Josip Petelinc-u tovacniška zaloga
strojev v priprosti in luksus opremah, barva lesa po-пОШаПКГ 1П <Т1|ГшШ ljubna, vsi stroji vezejo (stikajo), krpajo perilo in no-77&	gavice ter šivajo naprej in nazaj. - Pouk v vezenju
brezplačen v hiši.
— Zalogo si vsak lahko ogleda ter posamezne sisteme strojev poiskusi v trgovini
v £jubljani, sv.SPetca nasip 7, blizu frančiškan, mostu, za vodo, levo, 3.hlša.
Na znanje!
Sicbeil Josip, organist, Ribnica. V zalogi so Se sledeče skladbo:
1.	6 mašnih za mešan zbor, partitura K 120, glasovi & 20 vin.
2.	Božične pesmi, partitura 1 K 20 vin, glasovi & 30 vin.
3.	Postne in misijonske, partitura 2 K 30 vin., glasovi Д 40 vin.
4.	25 Marijinih, partitura 2 K, glasovi ft 30 vin.
5.	Lavretanske lilanije (Semeniške), parlit. 30 v.
6.	Litanije sv. Jožefa, partitura 20 vin.
7.	Trije moški zbori, partitura 30 vin.
Naroča se po dopisnici pri skladatelju, ki pošilja po povzetju poštnine prosto.	2732
volašBvalBc glasovirje«
ln irgoveG [lastil
,, . . Ljubljana, Wollova ulica st 12.
Zaloga ter izposojevalnica gla-
sovlrjev, planin ln harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo. Špec:elnt zavod za vglaševanje ter popravila vseh glasbil. Vglaševalec v »Glasbeni matici« ter v vseh slovenskih zavodih.
Pozor! Blago
se vsaki dan podražuje!
Prepričajte se,
I tla pri meni hupite n&jce-Fnejo: vsakovrstno perilo, Sevlje in vse potreb-iilne za šivilj«. Se po stori oenl: velika zaloga umetnih ovetlio, nagrobnih vencev s trakovi in napisom, dokler j zaloga.

KatWidinayer
pri „Solnon" za vodo.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN ROVŠEM
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
Prazne
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
Najlepša božična darila
kakor velika izbira
brillantov ш valnih ur
2669 (7) po najnižjih cenah.
ЖВДЗ^ IzSel novi cenik s ko-
iT«®" ledarjem, tudi po pošti gratls. - Cene brez povlška. Za obilni obisk vljudno vabi tvrdka
F. ČUDEN, Prešernova ul eal v Ljubljani.
100 litrov zdrave domače pijače
osvežujočo. doliro in žojo gaseče si lahko vsak sam priredi z malimi stroSki. V zalogi so snovi za: ananas, jabolčnih, grenadlne, mallnoveo, poprova meta, muškatolec, pomoranfiullc, diioča per-la višnjevec. Skaziti so no moro Ta domača pijača so lahkopije poleti hladna pozimi tudi vrooa namesto ruma ali _ žganja Snovi 7. natnni. navodilom stanejo K 8'60 Iran. po povzetju JAN OBOLiOH drožerljft pri angela, BBNO 643 Morava.
600 kron v zlata čo ne odstrani krema Grolleh z zraven upadajočim milom vso solnfine pege, mavoge, aolnone opekline, oprco, obrazno rdečloo itd. in ne ohrani kožo mla dostno svo/.o in nežno. Cena K 4"60 s poštnino vred. 3 porcijo stanoio K 13'60, (1 poretj
__K 23*30. Vso brez kakih nadaljnib
stroskov. Naslov za naročila
JAN GROLICH, drc2erl|a pri angelu, Brno 643, Morava.
Bijamantl za rezanje stekla za steklarje ln domačo rabo.
Št. 1 za steklo v oknih K 3 20. — Št. 2 za nav. močno »teklo K 4'80. - St. J za vho vrsto brušenega stekla K 7'35. — Št. 4 za močno brušeno steklo, neobdelano, in za zrcala K 10 63. Povzetje .44 vinar voč. Za roeluo in solidno blago jamči JAN GKOI.ICH. droierlja pri angelu, BBJIO 643 Morava.
Framvtlnl sredstvo za pomlaionje 1 lUIIi^UUl ia8i k, rdeče, svetlo in sivo lase in bra£e za trajno temno pobarva. 1 stoklonica s poštnino vred X 2*70.
Pv<!vr>l .ie rožnata voda.
КуОуО! kl >,i v o porde.i bleda lioa. Učinek jo čudovit, i steklenica s poštnino vred 2 46. Povzetje .11 vinar. več. Naslov za naročila;
JAN GROLICH, droJerija pri angelu, Brno 643, Morava

o n
Q
D
D
D □
ti D D U
AMERIKHNSKI
SLOVENEC
je prvi slovenski list v Лгпе-riki. — Ustanov, leta 1891. — Stane 15 K letno. — Izhaja v torek in petek v lastnem domu.
Cenjenim rojakom in slavnim de- S narnim zavodom priporočamo svoj jj
Bančni Oddelek 1
za pošiljanje denarja na vse kraje in izvrševanje vseh tozadevnih bančnih poslov. —
У 1006 N. Chicago St., Joliet, III. U8A. Vse naše poslovanje je zajamčeno! §
□	CJ
OD nr-inn'""^"'""'''"' " —!ПППППГ-ЈПГЧППППП1-1ПГ1|;-ППП
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje In smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta ................................K 173,490.858'—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,752.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobitka . . K 432 232-66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za бОЈПО ISUSfOOSIili, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. "9Hi Marije Terezle cesta št. 12.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.

Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
n
ro 3 ГО
Ж*
pt o •t
3
o ua o n<
N
3
ro ro
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
'i
i.
P
e
v trgovini
V	--
£LSHRC, lastni
Ljubllana, SeSenburgova u!. 5
nudi so priložnost za dobri in ceni nakup:
rjuh	. a ©€9®inih rjasfo
brisaik	-riiefc®5 blazin .
prtov	Peru.biazln !
Srtifev	viifg&t^ p©rnsc ,
risač	žepnih rafcss^ §
Zimsko perilo za vojaka.	4УВД
plačuje vedno najvišje ceno In sprejema
pismene ponudbe z navedbo* množine lesa
PETER ANGOLO,
žaga, Ssebsch pri Beljaku, poprej Jjjubljana
B
B □
13 □
B B
i B B B
B B B
B B B B B B
B B B B B B
Ifsj deSafo frapšsti,
o (ein lnliko izve5 v mićni novi knjižici:
„Brat Gabriel Giraud In njegova ustanova v Rsjhenburgu.
Dobiva se pri oo. trapistili v Utijhen-bur^u, v Katoliški hukvarni v Ljubljani, pri J. Krajcu nasl. in Urban Horvat v Novem mostu in po vseli drugih knjigarnah. Hroširana knjiga velja K 2*50 in v platno vezana K 3*50, po pošti pa pri obeh po 20 vin. več. • Te ne samo vseskozi zanimive in 8 primernimi podobami okrašene, ampak ravnotako podučile iu zabavne knjižice bi ne smelo manjkati v nobeni šolar.-ki in društveni knjižnici. Sedite tedaj po te j nenavadni knjižici v »i Slovenci, vsh šolske, farne in izobraževalne knjižnice ter knjižnice Marijinih družb itd,!
JJ07 _
BBBBBE3BEBBBBBBE BBBBBBBBB
B B B B B B B B B B
Prvo nraiiislio
pošlje za umetno slinje i steklo
LJubljana
Duttaiska cesta štev. 13 pri „Flflovcu"
se priporoča slav. ccrkvenim pred tojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov stnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za stekia sivo v iiguialni in navadni o:'iamenttki, stavbno ter portalna steklarstvo — Zaloga steklenega in porccla-btega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okviiov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
Ravnokar došla večja partija
dobro blago, v zabojih a ca 60 kg, t« katero oddaja po primerno nizkih cenah tvrdka
Ljubljana, Karlovška cesta 15.
Opr. štev. P. I 317/16-2.


S sklepom tega sodišča z dne 4. nov. 1916, opr. štev. L I 76/16-4 se je
Hugo Wanek, trgovec,
preje stanujoč v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19, zaradi pijančevanja popolnoma preklical.
Skrbnikom se mu je postavila gospa Josipina Wanek v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 10.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani,
odd. I., dne 20. novembra 1916.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Cerne
Ceniki ftanko.
(iraver ш izdeiovatelj
kavenk - stambilijev
Dvorni trg šff. 1.
553 Ceniki iranko.
3 vinarjev
gj®^^ (za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vamdopošlje — na zahtevo brezplačno. —
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
c. in kr. dvor. založnik Briix št. 1552 (Cc ko.)
Nikul ali joUlono uro na sidro K J'—, V —, 8—, VojDO-Hponuneko uikoln. ali jeklene uro K 1Г—, K 2*— : »rmailn« radij uro v/, niklja ali jekla Iv 12 —. M si vno i urn.i Lioftkopt roinout. uro н sidrom K lt» — K 20 — liudilku, stensko in uro na stojalo v veliki Isbcri po rih!:s!i ah »letno nismono jani.^tvo l'o-biljapo povaotju. /amona dovoljena ali ilonar nazaj.
L

Brzojavke s Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon Si 41.
Soiošna prometna banka podružnica Lfnbllana. prei I. C. Мауег
Centrala na Danain.- Ustanovljena 1864. -33 podružnic. Ilogal marlfin trs - So. Petra cesta. Delniški kapital 60.Z00.006 K Reserve 17,000.000 K
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.- Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez renttiega davka, kontovno knjige ler na konto-koreni z vsakodnevnim vsdno ugodnim obre-' vaniem — Deuar so laliko dviga v^ak dan brez odpovedi. — Kupo vanje in prodaianje vrednostnih papirjev strogo v okviru urudiiih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila uanje.	15 Ustmena in pismena pojasnila in nasvet' o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekiai
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih preJalov samoslirambe (safes) za ognjevamo shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promeae za vsa žrebanja brezplačno. Stanje denarnih vloif na hranilno knjižice dne 31 oktobra 1918 K 138,330.091..,
Bližajo se veliki dnevi sreče!
V časn do 1. leb. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbornih srečk:
Kovlh srečk Hvstr. rdečega križa . З00.000 in Soo.ooo kron Turnih srečk . . 2oo.oeof 4oo.ooo >n 2oo.ooo kron
37o zemljiških srečk iz 1. Ш0 . . 9o.ooo in So ©oo frank. 3% zsmljlšklh srečk iz 1. 1889 . . 60.000 <n I00.000 kron
17 žrebanj vsako leto! Svota glavnih dobitkov l. 1917: 3,230.000 кГОП oziroma frankov. ■	Mesečni obrok samo K 7*— oziroma K 3-75. ————
Te srečke imaio trajno denarno vrednost in je izguba denarja kakor pri loterijah v slučaju neizžrebanja izključena I — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročilom I
Sretkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
Usodna naložitev
Večje premoženje ob južni železnici na Notranjskem pripravno za vsako obrt, tri hiše in k njim spadajoča gospodarska poslopja z zemljiškimi in stavbenimi parcelami vred se zaradi voinih razmer proda.	2652
Hiša v severni Istri na glavni cesti med Trstom in Reko s trgovino in gostilno na dobrem položaju se zaradi vojnih razmer proda.
Gotovega je Ie polovico potreba, druga polovica se ima pupilarno zavarovati in po dogovoru odplačati.	Reflektanti naj se obrnejo na tvrdko S Jenko & br., Podgrad, Istra.
Ustanovljeno 1.1893.
Ustanovljeno 1.1893.
Vzajemno podporno društvo
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Ш
m ш m S
Bentni davek plačuje iz svojega, cescsa Zunanjim vlagateljem so za poši-
4
4
ljanje denarja na razpo-n lago brezplačno poiož-** niče poštne hranilnice
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2, 15 ali 22 v2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.030 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 16 493 deleži, ki repre-zentnjejo jamstvene glavnice za 6,432.270 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	II. podpredsednik:
Bogumil Remec, c. kr profesor	Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
v Ljubljani.
Člani: Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. rač. oficijal v Ljubljani: Anton Eralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani; Or. Merhar Alojzij, ejinin. vero-učitelj v Lju ljani: dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v L)ubljani ■ dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani, Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gi-mnaii]ski prolesor v Ljubljani; dr. Viljem Scbweitzer, odvetnik v Ljubljani: dr. Aleš Ušenićn'k, prolesor bogoslovja v Ljubljani: Fran Verbic, c kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik katehet v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik; Anton Kržič, c. kr. prolesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čadež, katehet v Ljubljani; K. Gruber c. kr. tin rač. oficiial v L|ubljani Ivan Mlakar, prolesor. v Ljubljani. Avguštin Zaje, c. kr. rač. levideut in posestnik v Ljubljani.
m
m
*
m
m m
m m
ш
m *
m ». m S ш m m m
Ivan Gričar
Šelenburgova ulica št. 3. Zaloga
izgoiovljenih oblek
га
gospode in dečke
215»
J. c.kr. avstr«
v >
razredna loterija
Pri naši poslovnici kupljene srečke so zadele:
K 300.000 — glavni dobitek
št. 10.202 izžreban 16. okt. 1915 v IV. loteriji
K 60.000. c 30.000.
C 10.000.
« 5.000.
št. 7788,
št. 60.606 « 68.435 « 130.169 « 68.425
mnogo dobitkov po K 2000—, 1000—, 800—. 400 — in veliko število dobitkov po K 200—.
Na dobitkih izplačali smo K 1,120.300'-.
Prihodnje žrebanfe
bo 12. in 14. dec. 1916
Izžrebalo sc bode 2880 dobitkov v znesku K 390.000 —
Srečke priporoča in prodaja:
Ljubljanska Kreditna banka
v Ljubljani
S kot poslovnica c. kr. avstrifske razredne loterlfe л
in njene podružnice
i Splita, Mi Celoicu, Gorici (sedal vLlobjani) Id Celju S * k
\	X A>
Naročila so najpripravnejša po dopisnici oziroma
z uporabo poslanih naročilnih tiskovin.
Л*
V
Kranjska deželna banka
sprejema prijaue na
peto 51Л aosirijsho иојпо шјшјНо
Важдатетјг-- т- , -:^аашииимииДиниимммТмвмг;',' ■ тажтстДиди—
po originalnih pogojih:
I 40 letno 5'»% amortizacijsko državno posojilo, za K 100 nominale
92 kron.
II. 5', ч dne 1. junija 1922 povračljivi državnoza-kladni listi v zneskih najmanj po K 1.000, za K 100 nominale
96 kron.
V svrho podpisovanja vojnega posojila daje banka hipotekama in komunalna posojila.