V, ' HUDI BO]I V TUNIZIJI Pristanišče Tripolis bombardirano. - 10.000 tonska sovražna ladja potopljena Glavni Stan Italijanskih Oboroženih 10 objavil 17. marca svoie 1020. Vulim poročilo: . Pospešeno topniško delovanje na Južnem odseku tunizijskega bojišča. Nemška letala so napadla pristanišče v Tripolisu in neko sovražno letališče v severni Tuniziji. Uničila so tri sovražna letala. Nemški letalski oddelki so včeraj napadli neki sovražili konvoj, ki je Plul zahodno od Beneazija. Torpedirali so dva srednjevelika sovražna ladjo *'* 1,e*{° sovlažno trnovsko p.,}' sredujem Sredozemlju je naša “Ota pod rK)\(.‘i jfstvom korvetnega ko-piiana Ceceaccija Alberta iz Ancone potopi]a neko sovražno j>odniornico. . Neka druga sovražna tiodmoruira se le potopila, ko ie naletela na našo minsko zaporo. .Italijanske podmornice so v zadnjih Šestili mesecih potopile 21 sovražnih podmornic, okrog 15 pa težko poškodovale. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih "'l i« objavil IS. marca svoie 1027. vojno poročilo: ,Na tunizijskem bojišču smo zajeli °Y°f 100 sovražnikov. ...Letalstvo Osi je bomba rdi ralo zbirališča sovražnih čet. avtomobilov in so-vrazne^ topniško postojanke. Nemški lovci so v letalskih dvobojih zbili ■> angleških letal. Sovražna letala so bombardirala in s strojnicami obstreljevala več krajev in-4elezuiških postaj v južni Italiji. 4^ prebivalci so mrtvi. 4 pa ranjeni. Gmotna- škoda uj velika. Neki naš motorni čoln ie potopil v Sredozemskem morju neko sovražno motorno jadrnico, ki ie imela na krovu vec sovražnih častnikov. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 19. marca svoje 1028. poročilo: zahodnim Sredozemskem mor-1PnJ ie skupina naših torpednih letal POd poveljstvom kapitana Spezzaforria Maria iz Torre Annunziata pri Napo-liiu. napadla nekii sovražni konvoj S torpedom ie zadela dva sovražna parnika,.od katerih ie imel vsak po 5.000 ton nosilnosti, močno poškodovala pa neki 7.000 tonski parnik. Sovražna letala so včeraj bombardirala oko h",o Napolija in pokrajino Si-rakuso. Človeških žrtev niso povzročila. Simo v mestu Notu io nekaj gmotne škocie. Eno sovražno letalo, ki ga je zadelo nase protiletalsko topništvo, ie strmoglavilo v morio južno od Capa pas-sera. \ nastopu torpednih letal, ki ga o m e n ia. (lanasnie voiuo poročilo, so se v« a!' se naslednji piloti: poročniki: Orlando (Milano). Bocca Uo-/t • (Montecarlo). Abbate Armando Uilpoiis); podporočnika: Gastalano ivrneeto (Orosseto) in Cori-amdinornioa ie »red Uerno potopila dve sovražni ladji ki sta imeli vsaka po 4000 ton nosilnosti Sovražna letala so ponoči bombardirala Napoli iti zadela več zasebnih Poslopij. Po dosedanjih ugotovitvah ie 7 ljudi ranjenih. Ar,r,1"ški lovci so rji^rgli nekai rušilnih bomb na Pozlatilo (Ragusa) in poškodovali nekai *ns. Italijanski in nemški lovci, ki so posegij v boi. so sestrelili 3 napada-IO(a letala. (j, G lavni Stan Italijanskih Oboroženih J", le obiavj) 21. marca svoie 1 Ulili, •otno poročilo: i, Na severnem odseku tunizijskega ooušča so čete Osi po dolgih bojih ■af»dje neko važno nos^iinto So-raznik je v tem boju izgubil l(UM) mož. 16 tankov. 30 topov in 70 avto-m obi lov. stnnfs* a 1^,’a.la bombardirala nri-e v Tripolisu. Zažgala so pri-N ^i"^rave ,n dve ladii. lao',e 80 i' Slc'l!!kem prelivu dS S en„LMr“ nf motorne toroo-aovke. nekai brodolomcev smo rešili. Sovražnik je bombardiral in s strojnicami obstreljeval dva naša vlaka, ki sta vozila med _ postajama Metaponto m Lascari. Ranjene so tri osebe, ue^ kaj vagonov ie pa poškodovanih. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 22. marca svoje 1031. vojno poročilo: V Tuniziji je sovražnik na severnem in južnem odseku bojišča začel silovito ofenzivo. Bijejo se hudi boji. Letalstvo Osi se uspešno udeležuje bojev in bombardira sovražnikovo zaledje in njegove premikajoče se kolone. . , . „ .... Nemški lovci so sestrelili 4 Spitfire. Naša letala so bombardirala pristar niške naprave, v Bonu in Bougiiu in povzročila občutno škodo. To noč ie skupina, naših torpednih letal 105. roja. pod poveljstvom letalskega stotnika Mancinija Urbana iz Cessene. napadla 10.000 tonski sovražni parnik, ki je bil zasidran v alžirskem pristanišču in ga potopila. Poleg tega so naša letala potopila še en srednjevelik sovražni parnik, dva druga pa zadela. Sul fronte tuni-sino: postazione d’un pezzo anti-carro. — Na tunizijskem bojišču: protitan- kovski top na postojanki. Hitlerjev govor na spominski dan nemških junakov Berlin, 22. marca. Na častnem dvorišču Vojnega muzeja je Hitler na spominski dan junakov imel govor. Slovesnost je bila strogo vojaška. 01) straneh odra. s katerega ie Hitler govorit, so bile zasajene zastave različnih vrst orožja. Po dvorišču, v čigar ozadiu je bil velik kljukasti križ, so bili razporejeni generali in admirali. Slovesnosti se ie udeležilo 300 ranjencev in mnogo zastopnikov oblasti in drugih dostojanstvenikov stranke. Hitler ie prišel v muzej v spremstvu maršala Uoriuga. velikega admirala Doenitza ter maršalov Keitela. Milcha in Boeka. voditelja policije Himmlerja ter voditelia vojnih invalidov Oberlindoberja. Hitler je govoril takole r »Četrtič praznuiemo na tem kraju spominski dan junakov našega ljudstva, Spominski dan smo prestavili zato. ker se mi ie zdelo, da šele zdai lahko z mirno vestjo zapustim svoie delovno mesto, na katero sem bil privezan^ mesece in mesece. Ker ie zaradi žrtev in junaštva naših vojakov nav vzhodnem bojišču bilo zdaj mogoče končno premagati krizo, v katero ie padla nemška vojska po usodi, ki ie ni zaslužila, je bilo mogoče ustalili fronto ter izdati tiste ukrepe, ki nam morajo prihodnje mesece znova zagotovili uspeh vse do končne zmage.« Nato je deial. da ie vesel, ko more naznaniti, da ie z današnjim dnem odpravljena prepoved dopustov za vojake na bojišču. Bojevniki bodo mogli spet obiskovati svoie drage v domovini. • Nato je omenil velikanski boi. ki so ga preteklo zimo bili nemški voiaki m njihovi zavezniki, da bi zajezili strašansko nevarnost, ki so io pomenile veliko boljševiške množice. Te so se iz neskončnih vzhodnih pokrajin hotele razliti po evropski celini in so grozile uničiti veliko dediščino zahodne omike, da bi tako zadovoljile ne samo starodavnemu požrešnemu pohlepu Rusije temveč tudi koristim angleško-ameriškega kapitalizma. Zasluga, da so preprečili in oddaliili od fcvrope to strahovito nevarnost, ie nai-vecia. čast za tiste vojake, ki se jih spominiamo danes. Že slika velikanskih vojaških priprav v Husiii nam kaže privid silovitega napada na zahodno Evropo v vseh niegovili straho- tah ter privid žalostne usode, ki bi bila zadela Nemčijo ter vso ostalo evropsko celiuo. če se ne bi bil vzdignil narodni socializem z najboljšimi silami zahoda ter tvegal neusmiljeno vojno, katero ie pripravilo ter vsililo svetovno židovslvo. Tisto, kar nemški vojaki branijo na vzhodnem bojišču, ie samo zunanji obraz te celine ter njenih socialnih in kulturnih pridobitev, .le pa tudi zunanji obraz človečnosti, iz katere so vsa stoletja brstele vrednote, ki prevevajo evropsko omiko in omiko drugih celin. Poleg grozečega divjaštva na vzhodu srečavamo enak satanski uničevalni bes. ki navdihuje tako imenovane zahod tu :;:iv!!zaike bolištivizma. Vojni cilji naših nasprotnikov so nam znani po neštetih tiskovinah in izjavah, čenče, posvečene- s tako imenovano Atlantsko karto, so vredne prav toliko kakor slovitih Wilsonovih 14 točk. spričo dejanske vsebine versajske mirovne pogodbe. Kakor ie leta 1936. vojni hujskač Churchill, ki še ni bil odgovorni, voditelj Anglije, pritiskal na angleške parlamentarne demokrate, da ie treba Nemčijo znova uničiti ter s tem delal pot novi vojni, tako danes mirovni načrti razodevajo, da imajo demokracije iste cilje za bodočo povoino ureditev Evrone. Niihovi cilji se točno ujemajo z boljševiškimi. Te cilje Nemčija nele pozna, temveč jih ie tudi dokazala. To so: uničenje vseh celinskih ljudstev, ki kažejo nacionalna prizadevanja, najprej pa nemškega ljudstva. Vseeno ie, kako nai bi se to zgodilo — pa nai upoštevamo okrutne predloge ameriških poslancev ali ne. Važno je in ostane neugasliivo sovraštvo zoper tisočletno nemško pleme. Nato ie omenil junaško vedenje čet na bojišču, kateremu odgovarja enako vedenje nemškega liudstva. ki se ga ie dobršen del tudi znašel v vojnem področju. Celo ženske in olroci so spričo sovražnikovega uničevalnega besa dali dokaze o žrtvah in junaštvu, podobnemu junaštvu na bojiščih. To je dokaz, da nemškemu ljudstvu ni treba dopovedovati, kako huda ie boljševiška nevarnost. Kar se pa tiče tako imenovanega nevtralnega sveta, naj se zaveda, da ie njegovo menia-joče se stališče do dogodkov mogoče samo zaradi tistih, ki z lastno žrtvi io preprečujejo, da temu svetu ni treba na lastni koži spoznavati trde resničnosti. Jasno ie eno: da bodo v dobi. kakor je sedauia. mogli zdržati samo narodi, ki so zavzeli jasno stališče. Plameni požarov, ki jih ie zanetilo sovražno div jaštvo, bodo le še utrdili našo železno voljo, da bomo Evropo ubranili grozeče smrtne nevarnosti, iu tukaj .ponavljam svoio staro prerokbo, da ob koncu te vojne Nemčija in njeni zavezniki ne bodo postali žrtve IkjIi-ševizma. Žrtve boljševizma pa bodo tiste dežele i-n narodi, ki so se zmeraj tesneje povezovali z židovstvom jn se sami ugonobili po boljševiškem strupu, čeprav so zaradi svoie zastarele državne uprave menili, da jim ta strup uo more škodovati. Ne bo torej prišlo do razsula, ki so ga napovedovali narodnemu socializmu ter fašizmu, marveč sesul se bo stari imperij. Grehi proti lastni krvi in beda ter razvaline, ki so jih odgovorni voditelii teh narodov zakrivili v lastni hiši. bodo nekega dne vpili v nebo po maščevanju. Nato je Hitler dostavil, da se ni iz-pdnilo upanje sovražnikov, ki so sodili, da bo v drugi zimi v Nemčiji prišlo do razkroja, nasprotno: v nemškem narodu se je prebudila železna volja, da se bo upiral za vsako ceno. in zato je zdaj zbral vse svoie ogrom-nev sile. Izdelava orožja vettomer narašča. V milijonih hitijo na bojišče mladi vojaki in možje, ki so bili mobilizirani za totalno vojno ter voiaki, ki so bili bolni ali ranjeni, a so zdaj okrevali. Stari iu mladi delaio za obrambo domovine: na sto tisoče žensk in dečkov je na delu. Tako se bodo nemške oborožene sile polagoma spremenile v narod bojevnikov. Kakor ie narodni socializem nekdaj odpravil svoje notranje nasprotnike, tako bo tudi zdai premagal vse zunanje sovražnike. Nemčijo podpirajo v tem bo ju tisti zavezniški narodi, ki so se v Evropi in vzhodni Azili odločili branili svoj obstoj in svoio omiko. Ob naši strani so bojevniki narodov, ki so razumeli, da ie njihova bodočnost samo v novem redu. ki vidijo v boljševizmu samo peklensko orodje uničevanja, Kolikor boli odločna bo borba, tem daljša bo doba miru. ki ga je naša celina potrebna, da se zacelijo njene rane. V bodočnosti ne bodo sodili tisti možie, ki že poprej niso znali ceniti miru in so v nravni slepoti pognali svoja liudstva v vojno ter v pogubo, marveč samo tisti, ki so že pred to vojno z revnimi sredstvi znali svoj narod voditi na višjo raven socialnega življenja in omike. Bodočnost raznih omikanih narodov ne bo torej židovskega boljševiškega ati židovsko kapitalističnega kova, marveč bo posvečena narodnim koristim in glavno vodilo ii bo blagor skupnosti. N a rod n osoc i a I i sli č na država se ie zmerom navduševala za ta vzor in sj bo tudi po vojni neutrudno prizadevala za uresničenje končnega načrta. ki nai odpravi socialne razliki med posameznimi stoji, in nai ustvari skupnost, zasnovano na temeljih resničnega socializma. Tako 452.000 mož. ki jih je ta druga svetovna vojna d >; slej zahtevala, ni padlo zaman. Ti junaki so znanilci boljše dobe i:i bodo večno ostali v naših vrstah. Ilitler se io ponovno poklonil tovarišem. padlim na polju časti, žrtvam, ki so padle po sovražnih napadih na domačem ozemlju, in vsem žrtvam nemških zaveznikov. Potem si ie Hitler ogledoval zastave, ugrabljene sovražniku v bojih po vsem vzhodnem bojišču, ter pregledal častno četo. v kateri so bili letalski, pomorski in napadalni oddelki. Nato se ie odpravil k bližnjemu spomeniku padlih, ki ie bil ves ovit s starimi in novimi zastavami nemške vojske. Potem se ie prijazno pogovarjal z mnogimi voini-mi ranjenci in pohabljenci, ki so bili razporejeni blizu spomenika vzdolž ulice Unter den Linden. Ko je Hitler zapustil vojaški muzej, se je zbrala velika množica liudstva, ki mu je ob odhodu prav toplo vzklikala in ga prisrčno pozdravljala. Mogočna orosi ava obletnice ustanovitve Borbenih Fašiiev v Liubliani Ljubljana. 23. marca 24. obletnico ustanovitve Borbenih fašijev je pričakala Ljubljana vsa v slovesnem in prazničnem razpoloženju. Z vseh palač v sredi mesta, pa tudi z najmanjše hišice kjer koli v pred- .......................m — -- r1 - - —rrrmrii Sc&rico di materiale bciiico da una uave italiana in on tv.ito tuni^ino. — Razkladanje vojnega materiala z italijanske ladje v neKj tunizijski luki. mestju so vihrale ta dan tribarvnieo v proslavo spominskega dno. Nekatero palače so bile še posebej ozaljšane, tako zlasti vladna palača, sedež Borbenih Fašiiev in veliko operno gledališče. kjer ie bila tudi slovesna proslava obletnice. Vse dopoldne se ie po raznih ustanovah in zavodih vršilo mnogo proslav in cele vrste teh so se udeležili naivišji predstavniki stranke, oblasti in vojske z Eksc. Aniicucciiem na čelu. ki ie prišel po naročilu Tajnika Stranke v Ljubljano, da bi vodil proslavo ustanovitve italijanskih Bojevniških Fašiiev v Ljubljani, Ob pol devetih dopoldne ie podtajnik, ministrstva za korporacije. Eksc. Amirueri Eriuanno z Eksc. Visokim komisarjem, armadnim poveljnikom Eksc. generalom Gamboro. Zve/nim tajnikom, generalom Rugecrom. ljubljanskim županom, kvestorjem Ravell-jeui v spremstvu poveljnika skupino kr. karabinjerjev, viceprefektom comm. dr. Davidom in drugimi zastopniki civilnih in vojaških oblasti, obiskal lepo urejeno pokopališče italijanskih vojnih žrtev iz prve svetovne vojne. Na pokopališču je bila razvrščena ob spomeniku častna četa s polkovno zastavo ua čelu. — Eksc. Amicucci ie položil ob spomenik padlim junakom krasen venec, nato pa ie godba zaigrala žalno koračnico s čemer ie bila prisrčna počastitev padlih žrtev prva svetovne voine zaključena. S pokopališča ie Eksc. Amicucci krenil z vsemi odličnimi predstavniki na sedež bojevniških fašijev v Erjavčevi ulici Tam so na dvorišču ob spominskem kamnu, posvečenem padlim fašistom v Ljubljanski pokrajini, pričakovali visoke goste zvezna podtajnika Capurso Erneslo in Selkmi Enzr ter zaupnica ženskega tuši i a go„,„ Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini Cena i firar DRUŽINSKI TEDNIK Leto XV. V Ljubljani, 25. marca 1943-XXI. štev. 12 (697) Vsak dan ima devet premislekov. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIKc Izhaja oh četrtkih. Ured n I itTO la .uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal §t. 345 Telefon št. 33-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani Št. 15.393 — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA Vi leta 10 lir, i/j leta 20 Ifr, vse leto 40 lir. — V tujini 04 lir na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčnn petitpa vrsta ali njen- prostor (višina 3 mm - in širina 55 mm) 7 ir; v oglasnem, delu 4..r>0 lir«-. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — N o t i c e ; vrstica 7 lir. M alt o g i a s i : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod Še posebej. Pn večkratnem naročilu popust. Danes: \ m Naša nova pravljica: ■ Arif išče srečo j ■ * 'Gl. sit. 4.) De Vecehijeva. kakor tudi člani direk-toriia ljubljanskega fašija. Visoki so-*tje so z rimskim pozdravom počastili spomin nadlih žrtev. nato pa ie Eksc. Amifucci položil ob spominsko ploščo krasen vencc. Spomin padlih so z venci počastil tudi Eksc. Visoki komisar Orazioli. Poveljnik armadnega zbora K Use. general (Jamba ra in Zvezni tajnik Orlando Orlandini. Visoki gostje so si nato osledali sedež Zveze in njesove naprave. Ob pol desetih dopoldne ie podtajnik ministrstva za korporacije obiskal vladno palačo, kjer so se zbrali vsi predstavniki ljubljanskih oblasti.ustanov in uradov. Visokega sosta ie v sprejemni dvorani pozdravil Eksc. Visoki komisar, mu želel prisrčno dobrodošlico v novi Ljubljanski pokrajini in njenem glavnem mestu — heli Ljubljani. Hkrati mu je izrekel nai-prisrčneiSo zahvalo za obisk, ki ie omogočil še vse večii in lenši sijaj proslave 24. obletnice ustanovitve Borbenih Fašijev. Ob tej priložnosti ie predstavil ministru škofa, župana in podžupana, civil. komisarja ljubljanske okolice, predsednika, podpredsednika in tajnika ter strokovnjaka sveta korporacij, nadzornika dela. podpredsednike in strokovnjake zvez delodajalcev. delojemalcev, nrofesionistov in umetnikov ter zadružnega zavoda. Eksc. Ermanno Amicucci sa ie dalje casa pomudil v razgovoru z raznimi predstavniki in se podrobno zanimal r.a razmere in življenje v Ljubljanski pokrajini. Ob desetih ie obiskal Bkse. Amicucci Zvezno poveljstvo GILL-a v palači Narodne galerijo. Ob stranskem vhodu v paiaieo. na Cesti Viltorio Emarauelle III. >i> razvrstile tri strumne čete avant-euardietiov s praporom GILL-a na čelu .Ob prihodiu visokih gostov sta pozdrava ia najprei odličnika podpovelj-iviik GILL-a profesor Casaano in šolski nadzornik prof. De Poli. Na povelje so ayaai‘tguardisti strumno pozdravila z vzklikom in noži prapor pa se ie nagnil v pozdrav. Podtajnik za korporacije F/krio. Amicucci »e obšel mladostno č«to in si nato ogledali še prostore Poveljstva OILL-a. Na sedežu poveljujva ie imol priložnost videti tudii 16 prostovoljcev IjuMiansikeea OILL-a, ki po ee javili za odhod v Afriko. S posebnim za ni mam ion i si je visoki gost ogledal časopise OILL-a. kaikor »Dnevni red« in -»Ljubljanska mladina« ter albume s fotografskimi dokazili o delo vaniiu GILL-a v Ljubljani in pokrajini. Obiskal je nadalje tudi zbirališče ženske mfeidlme in njeno laikovo gledališče. Poctt“ben obisk visokega gos-la ie ve-lial moškemu varajaliišfu GILL-a v Trnovem. Pred lepo palačo ie bdla postavljena čaatna straža mladih soien-cev zavoda, ki ie prav strumno pozdravila z malimi puškami v rokah. Visoki gostie so krenili naprej na dvorišče. kjer so bili razvrščeni v kvadratu nvalj bobnarji in gojenci zavoda ob drogu za zastavo. Trobentač ie naznanil prihod visokih gostov, visoki eost je zaukazal pozdrav Krnlui in Cesarju ter Duceiu. Mladež ie Ekscelenco pozdravila s krepkim vzklikom, nakar je bilo izvršeno dvipianie zastave. ki 30 mu sledili visoki gostie z vso pozornostjo. Po opravljenem blagoslovi tvenem obreda mladinskega telovadišča in droga za zastavo so malčki gromko zapeli »Giovinerao« in želi roluo odobravanje vifokeca gosta. Eksc. Amicucci si ie nato s spremstvom podrobno oglodal vzorno urejene prostore vzsaraJišča in izrekel s voj e priznanje tako ureditvi kakor tudi voditeljem V7.gajalfišKa. Na koncu je obiskal še obednico, kjer no se že zbrala goienci ob pripravljenih mizah, na katerih se ie že kadilo pripravljeno kosilo. Po molitvi in zahvali Duceiu se i> Eksc. Amicucci ljubeznivo razgovar-ial z nekaterimi gojenci, nato pa med prisrčnimi ovacijami mladine nadaljeval svojo poj. l*odtaiwik ininiatmslva za korpora-ciie Eksc. Amicucci ie iz Trn o veča krenil na sedež korporacijskega sveta za Ljubljansko pokrajino v Beethovnovi ulici. Tam je visokega goeta pri- 1 ZAMOTANA AFERA NAPISAL D. H. (Gl. začetek v prejšnji številki!) Ko sta stopala po stopnicah jetniš-nice navzdol, se ie Tufnell izčrpan obrnil k svojemu spremljevalcu. »Dobro igra,« je dejal, »ne morem ga obsojati. Mr. Glenn. vendar ie strašne, prozno. Spominjam se ga. ko ie bil le fantiček s kodrčki in kratkim jopičem. Ali mislite, da res igra?< »To ie težko reči. Mr. Tufnell,« ie odgovoril Glenn. »Zdi se. da govori resnico, ne pretirava, pa tudi ne *a-molči ničesar. Morda se mu ie od udarca zameglil um. morda se mu ie trenutno zmešalo.« V misli zatopljena •ta stopala dalje. Hilton Glenn ni mogel drugega ko eakati zasliševanje. Kakor pri drugih ravnih jtostopkih. si ie tudi zdai za-eleiil vse podrobnosti, kakor jih ie pač vedel, in jih polem. ko ie premislil vsako posamezno deistvo. strnil v celoto. Potem si ie — kar ie bila ntegova najboljša sposobnost — pri-JemlJlvo predeči 1 vlogo vseh prizadetih osel). V.*ako_ dejstvo mu je bilo jasno, vsa ladeva ie bila zanj brez vrzeli: Gerald le bil ponoči vdrl v spalnico svojega strica iri ga umoril. V kratkem boiu te napadenec Geralda tako močno udaril po glavi, da ie omedlel. Morda ie. Gerald umoril svojega strica zato. da bi po njem podedoval njegovo ne baš maihno premoženje« morda pa tudi zaradi kakšnega hudega spora. Seveda ie zločin surov, si ie mislil Glenn: toda /le ra Id je pošten in prostodušen mož. kakršni so navadno ljudje okornega telesa in nespretnega duha. ki vse mislijo brez ovinkov. Skratka. j>o*lednii. ki lij komu kai čakovalo predstavništvo korporacijskega sveta pokrafrne na čelu a predsednikom dr. Bisijem. ekspertom dr. Apoloniom. podpredsednikom Ivanom Mohoričem, tajnikom dr. Plessom in oglatimi člani predsedstva. Po prisrčnih pozdravnih besedah ie predsednik Eksc. Amiicucciiu predstavil predstavnike Pokrajinske delavske zveze in Zveze delodajalcev. El; v. Amicucci se is podrolaio zanimal za dosedan je delo korporacijskega sveta in dal tudi potrebna navodila za nadaljnje uspešno delovanje. Medi eni so elani ljubljanskega fašiia. ki so se zbrali in v dolgem sprevodu med gromovitim vzklikanjem korakali skozi najbolj živahne mestne »lice. že prikorakali pred lepo. s tri-barvuicami, fašistovskimi zastavami in emblemi lepo ozaljšano operno gledališče, kjer naj bi bila slovesna proslava 24. obletnice ustanovitve Borbenih Fašijev. Predstavniki vseh uradov so napolnili veliko gledališče, ki je bilo v notranjosti lepo razsvetljeno in okrašeno z zastavicami. Vo-iakj in častniki vseh vrst orožja so prišli v posebno častnem številu in tndi nekateri ranjenci niso hoteli zamuditi te slovesne prilike. Na odru. ki je bil slovesno okrašen z zastavami in emblemi, je blestela na črnem ozadju mogočna slika Dneeja. Na desno stran odra so ee postavili predstavniki ljubljanskega fašija z zvez.no zastavo na_ čelu. na levo stran predstav-stavnik ženskespa fašija. v sredi pa so bili sedeži za častne goete Točno ob pol 12. je fanfara najavila prihod visokih^ Costov. Na odru so se zbrali Eksc. Ermanno Amicucci Eksc. Visoki Komisar Gnizioli. Poveljnik XI. Armadnega Zbora Ek«c. general Gaetano Gambara, Zvezni Tajmik dr. Orlando Orlandini. župan general Leon Rupnik. podžupan dr. Tranchida in zastopnik Škofa. Navzoča sta bila tudi nemški in hrvaški konzul ter visoki predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Zvezni Tajniik ie odredil poadrav Kralju in Cesariu ter Duceiu ter za tem pozdravil visokega gof>ia. Ko se ie poleglo jiavdušemo vzklikanje, je imel Eksc. Amicucci slavnostni govor, v katerem ie proslavil obletnico ustanovitve italijanskih bojevniških faši-iev in se dotaknil s svojimi zanosnimi besedami nan'važnejši h točk. ki sp danes vodilo slehernega Italijana in fašista. Neštetokrat ie gromko plookpnje in vzkliikonie prekinilo govornika. Ob zaključku ie vsa dvorana vzkliknila Duceju. S tem ie bilo dopoldansko slavje končano. Izvleček govora Eksc. Amicuccija bomo priobčili v prihodnii številki. Nov Čas ia zatemnitev je določil Visoki komisar. Do nadaljnjih ukrepov velja čas zatemnitve od 19.30 zvečer do 5.30 zjutraj. Prehranjevalni eavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča potrošnike mesta Ljubljane, da dobe pri svojih trgovcih od 26. t. m. dalje še po 75 gramov mehkega sira na odrezek C krušne nakaznice. Kdor do 31. marca sira ne bo dvignil, mu bo zapadel. 29. marca ob dveh zjutraj se bo normalni čas v smislu določil Visokega komisariata premaikmil za 60 minut ■naprei. Zaradi tega morajo vsa obla-stva in javna podjetja poskrbeti, da bodo tega dne v navedenem trenutku kazale vse ure 3. namesto 2. uro zjutraj. Zalogo svinca morajo prijaviti posestniki po odredbi, ki je nedavno izšla v Rimu. Prijaviti morajo tisti, ki imajo več ko 50 kil svinca. Veliki zgodovinski atlant, za katerega je dail pobudo strokovni odbor zemljepisne družbo v Rimu, bo kmalu izšel. Izšel bo v dveh zvezkih, najprej zgodovina Italije, pozneje pa zgodovina ostalega sveta Pokrajinski Prehranjevalni zavod Visokega komisariata obvešča: Da_ bo peka in prodaia kruha tudi v tukajšnji pokrajini izenačena z ono. ki ie že uvedena v ostalih pokraiinah Kraljevine je od 1. aprila t. 1., dovoljeno žalega storil. Če takšen človek stori zločin, potem napravi to brutalno, brez ovinkov in svojega dejanja ne zavija v temo. Glenn ie vse to premislil. vendar je prišel do spoznanja, da človek nikogar ne more do dua oznati in se v vsakem lahko zmoti, akai dejstva so bila neovrgljiva. Na dan razprave ie Glenn prišel v sodno dvorano še mnogo prej. preden bo se začeli zbirati radovedni poslušalci. Razburjeno mrmranje se ie začulo med ljudmi, ko so pripeljali v dvorano Geralda Warinji. Videti ie bil obupan in smrtnoblecl. glavo ie imel še zmerom obvezano Nikogar ni pogledal. temveč ie topo sedel in skoraj vso razpravo gledal v tla. Glenn ie upal. da bo zdravnikova izpoved podprla domnevo, da ie bil Gerald v trenutku umora neodgovoren za svoje dejanje. To bi bilo še nail>oliše. Toda še preden ie povedal svojo izpoved Rollandov šofer, ki ie bil prišel na zatožno klop sa služkinjo, ie Glenn zdajci zagledal pred -seboj čisto nove strahotne možnosti. Sicer nihče v prenapolnjeni dvorani ni opazil nič posebnega pri zaslišanju prič; vsaka ie izpovedala samo gola dejstva: kako ie šofer prišel v zatemnjeno sobo prižgal svetilko in zagledal v postelji mrtvega \Vhiteleva Rollanda. Podobno so izpovedali tudi vsi ostali. Glenn ie v svoji izurjeni domišljiji videl — preko golih dejstev — jasno vso zadevo pred seboj in na lepem se mu je porodilo v možganih neko vprašanje. Zdajci je spoznal, da so v vrstj dogodkov vrzeli, da v verigi sledečih si dejstev manjka en člen. Ni imel časa. da bi to novo misel do konca razpletel, ker so se izpovedi ostalih prič hitro razvrstile. Hišnik ni vedel izpovedati drugega, ko da je tisto noč še dolgo bdel in da je Rollandu in Geraldu stregel z whiskvjem še skoraj do polnoči: deset minut na to sta gospoda odšla spat. Sodnik ga je podrobno šzpraše- peči kruli le v kosih po 450 g. pri čemer je dovoljena nainižia naneka 125% (kolikor kruha se napeče iz moke) z odgovarjajočo slopnio vlage 33"/». — Za peko ie navedena na peka obvezna. — Potrošniki lahko kupijo namesto kruha moko in sicer znaša dnevni obrok krušne moke 124 g koruzne moke pa 225 g. Zaradi varčevanja s papirjem je bolgarski ministrski svet sklenil, da začasno ukine 280 ea*K>pis:>v. in sicer 115 v Sofiji. 171 pa v ostalih meslih. Večjidel so to manjši tedniki ifi mesečniki. Ladijski promet med Beogradom in Zemunom ie zdai popolnoma urejen. Ladje vozijo desetkrat na dan v vsako smer. Francosko kmetijsko in preskrbovalno ministrstvo je zmanjšalo mesečni obrok vina na 4 litre. Od tega gre 1 liter na sortirano vino. Težaki dobe dodatne obroke. Poglavnik je podpisal novo zakonsko odredbo na predlog hrvaitekega notranjega nnimietra. po kateri lahko hrvatsko notranje ministrstvo zaseže ne samo prazna stanova n ia in sobe. ampak tudi opremljena stanovanja za nastanitev državnih civilnih in voia-ških funkcionarjev. Uredba tudi točno določa, koliko stanovanjskih prostorov sine imeti posamezna družina. Posameznik ali zakonski par brez otrok s>me imeti samo eno 6x*bo družine z otroki dve ali tri sobe. Ločenci z oboki smelo imeti samo dve sobi. Osebe, ki izvršni e jo svoj poklic doma. smejo imeti polog stanovanjskega prostora tudi delovno sobo. _ 29 vrst ženskih in moških nogavic ie odobrilo ministrstvo za konporaciie. 13 vret je namen ionih ženskam, 7 moškim. ostale Pa otrokom. Tovorni listi jn vsp listine, ki se uporabljajo v železniškem prometu, maraio biti pisane v latinici, kakor ie določil vodia nemških državnih železnic. Latinico morajo uporabljati zato. ker mnope pomožne moči ne znaio citati gotice. Od 21. do 25. marca je bila v Zagrebu velikn filatol kitična razstava v proslavo 7001etnice proglasitve Zagreba za kraljevsko mesto. Razstavljene so bile vse znamke, na katerih ie sliki Zagreba, dalje vse znamke ki sa bMe v Zagrebu tipkane znamke raznih držav, ki so imele frankaturno vrednost v Zagrebu in nosi;o žig zagrebške pošte, in sploh vse znamke, ki se kakor koli nanašajo na Zagreb. Cisti dobiček razstave ie namenjen mestnim siromakom. Od 1. aprila naprej ie prepovedano v vsei Nemčiji jemati pse v vlake. Iziema velia le za službeno rse. V ta namen mora imeti lastnik psa potrdilo prisloinega oblaatva, da sme vodili psa « seboj. Poletni čas v Nemčiji bodo uvedli, prav tako kakor v Italiji. 29 marca, ko bodo pomaknili ure za CA nrinut naprej. Novj predpisi ra razdclievanie gani pridejo r*rav v kratkem iz Rima. Za vsaiko poikraiino bo določemo neko število gum, ki bodo namenieme res potrebnim peharjem. odstotkov plaščev. ki prideio v poštev za razdeljevanje, bodo prihranieni za strokovne delavce, ki unorabliaio kolesa za izvrševanje evoiega poklica. »Borba z Imerovi« od H. P. Jacobaua ie^ pravkar izšla kot šesta knjiga založbe .Dobra knjiga*. Dobite io v veeb knii<*arnnh. Dr. Janko Tavzes: Slovenskoitali janskl in italijansko-Ploven?ki slovar, v založbi knii"ame Ant. Turk nasl., Ljubljana, Pražakova 12. ..... Znamke bivše Jugoslavije, dobrodelne, čiste in tudi rabljene kupim. Ponudbe na oglas. odd. „Dru-žinskega tednika" pod šifro: »Lepo ohranjene". ----------------------------------J val, ali sta Gerald in Rolland mnogo Pila. hišnik je pa priznal samo to. da je po pomoti steklenico samo do četrtine nalil z \vhiskviem, pač zato, ker je bil zaradi pozno ure že hudo zaspan. * Zdravnikova izpoved ie nekoliko osvetlila vso zadevo. Glenn. ki si le dotlej beležil samo posamezne stvari, je zdai skrbno zapisoval sleherno be- Zdravnik ie izpovedal svoie ugotovitve. da ie smrt nastopila zaradi vboda v srce z žepnini nožem j n da je bil umorjenec že štiri ure mrtev, ko ga ie pregledal. Potem ie sodnik obrnil pozornost na Geraldovo rano na glavi in vprašal zdravnika: »Od kakšnega predmeta izvira rana na obtoženčevj glavi?« Zdravnik io brez oklevania odgovoril: »Rano je moral narediti oglat predmet, ki se ni samo zobčasto zarezal v meso temveč ga je tudi vse naokrog otišcal. Ta predmet ie bil nedvomno cigaretnica, ki ie ležala poleg mrtveca na odeji. Predmet ie za svoi obseg izredno težak, ker je iz srebra in slonovine in prav toliko velik, da ga vsak moški lahko drži v roki. V neken kotu sobe sem našel tudi nekaj kapeli krvi. tri kratke lase in maihen košček kože. nedvomno z obtoženČeve glave.« »Ali en sam udarec « to cigaretnico zadostuje, da človek omedli?« »Nedvomno.« 0 kakšni neodvomosti za dejanje nihče ni zadal vprašanja. Hubert Tufnell. ki ie sedel za Glen-nom. si ie pokril t roko oči in žalostno zmajal z glavo. S tem ie hotel izraziti, da ie izgubil vsako upanie. Stari mož je bil videti obupan, le težko se je vživel t deistvo. da ie Gerald morilec. Ko ie niegov nečak vstal, da bi tudi on izpovedal, kar ie vedel, ie Tufnellu omahnila glava v roke in dolgo ostala tako. Osebne vesti POROČILI SO SE: V Ljubljani: Stanislav Debevec, profesor, in gdč. Danita Podgornikova, profesorica. liilo srečno! UMRLI SO: V Ljubljani: Uršula Vebrova; Ivan Cib< r, Soier; Albertina Kasteličeva, poštna ur ati ni ca v pok.; Fani Lapova, vzgojitelj ca; Avgust Miklič, carinarniški uslužbenec; Ana Vilhar-jeva; Alojzija Segulova; Ilenrijeta Mayerjeva. V Zg. Kašlju: Franc JJubn k, posestnik in stroja r. V žlebiču: 57Ictna Marija Puclj-va, po sestnica in gostilničarka. Ha Vrhniki: Ciril Malavašič, trgovec. V Novem mestu: Marija Kovačičeva. V Mariboru: 63lrtna Katarina Jordanova; 551etni Mihael Cvilak; 511etna Milena Ojiriz-kova, bolniška stružnica; 721etni Ivan Majhenič, bolniški strežnik; Slletna Marija Va-bičeva, zasebnica; 871etna Murija hkubetova; Jakob Dvoršak: 41 letna Terezija Zalokarjeva. V Brusnicah pri Novem mestu: 721etni Andrej Hudoklin, posestnik in gostilničar. V Celju: 721etni Franc Plaskan, veleposestnik iz Orle vasi pri Braslovčah; 741etna Terezija Pistevškova. V St. Vidu nad Ljubljano: Franc Ločniškar; Ivan Volčič. V Zg. Gameljnah: Stanislav Cedilnik. Naše sožalje! Tudi v vojnih lasih ne pozabimo na nego telesa Novi proizvodi na polju kozmetike Na pol prazne zevajo toaletne mizice. Na umivalnikih stoje prazne ste-kleničiee, s slabim vonjem zdavnaj porabljene dišavne vode. Z zadnjimi ostanki neke kreme si čistiš obraz od pudra.. Vojna ne prizanaša — tudi kozmetiki ne. V drogerijah prodajajo fotografske aparate mesto kolonjske vode. Toda človek se težko odreče razvade, ki mu je postala potreba. Težko si za mislimo sodobnega meščana brez dišavne vode, sodobno meščanko brez prijetno dišeče kreme in pudra. V tovarni toaletnega mila in kemikalij Merkur na Starem trgu so to zimo mislili na naše gospe in gospode, ki jim je kolonjska voda življenjska potreba. Mislili so na vse tiste neštete ženske in moške, ki kljub razburkanim časom, v katerih živimo, mislijo na nego svojega obraza in svojega telesa Začel se je dolg in naporen lov za surovinami. Nato dolgotrajni poizkusi najprej v kemičnem laboratoriju, nato v delavnici. In v začetku pomladi so se pojavile v drogerijah prve stekleni-čice z belo, tekočo limonino kremo — »rožnim mlekom«. Že pri prvili preizkušnjah se je izkazalo »rožno mleko« kot izborno čistilno sredstvo. Očistilo je kožo vseh sledov raznih maž in šminke. »Rožno mleko« ima neko posebno lastnost: vsebuje vitamin C, ki tako blagodejno vpliva na rast kože. Vitamin C, ki ga koža vsrka, pa blago dejno vpliva tudi na ves ostali organizem. S 15. marcem je bila prepovedana prodaja kolonjske vode, ki vsebuje alkohol V tovarni Merkur so že pozimi izdelali dišavno vodo, ki ne vsebuje alkohola, a je po svojem značaju in po učinkovitosti prav tako dobra kakor prava kolonjska voda. »Rožna voda« je prijetnega vonja, blagodejno vpliva na kožo in je odličen nadomestek kolonjske vode. Po predvojnih receptih in po skrbni predpripravi so izdelali v tovarni Mer kur nočno in dnevno kremo »Anita«, kremo, ki ima celo neke prednosti pred staro predvojno kremo. Vsebuje namreč neko posebno olje, za katerega je zdravniško dokazano, da izredno blagodejno vpliva na kožo. Dnevna krema »Anita«, ki je manj mastna, je hkratu prav dobra podlaga za puder. V strokovnem predavanju, ki ga bo v najkrajšem času priredila tovarna Merkur za odjemalke in odjemalce svojih novih proizvodov, bo predava telj natančneje razložil njihovo upora bo, gospe pa bodo ob enem dobile brezplačne vzorce novih domačih proizvodov na polju kozmetike. Med poslušalci ie završalo, ko ie fierald počasi stopal k sodnikovi mizi in izmučeno motril obraze. Videti ie bilo. da ie od trplienia otopel in da se ie privlekel k neskončni razpravi samo zato. ker ie to spadalo k trpinčenju. ki ca predpisuje zakon. Hilton Glenn sa ie ostro opazoval, ko mu ie sodnik zadal prva vprašanja. Vsakdo, kdor bi detektiva cledal. bi opazil, da mu ie od časa do časa spreletel obraz bežen smehliai. in_ bi bil mislil, da se zabava od obtožen-čevih nespretnih odgovorili. Kdor sa ie pa bolje poznal, bi bil vedel, da ie njegov smehliai samo zunanji izraz notranieaa veselja, ker ie dobil o aferi nekai več jasnosti in bi se bil čudil, kako mu ie mosla obtoženčeva pojava in njegovi nespretni odsovori se boli osvetliti že tako ko dan iasno zadevo. Čeprav ie Hilton Glenn so tako pazliivo sledil Geraldovi izpovedi. se ie vendar od časa do časa eloboko zamislil in zlasal nesotove domneve, ki so se mu porodile v mo-žsanih. v celoto in iskal končno veljavne zveze med njimi. »Ali je pokojni navadno nožno hodil spat?« »Da.' ie pritrdil Gerald. »Šesto ob dveh ziutrai ali celo pozneje.« »Kdaj ste v noči njegove smrti šli spat?« »Okrosr pol dvanajstih.« »Zakaj tako zsodai?« »Ker sva bila zelo utrujena.« šepetanje je završalo med poslušalci. Nekdo je slasno zahteval mir. Glenn se je nasmehnil. »Slepomišiti misli,« je rekel mož poles niesa. »Kdaj ste odšli iz svoje sobe iu stopili v pokojnikovo spalnico?« Smrtna tišina ie zavladala, vse oči so bile uprte v Geralda. Kai bo odtro-voril? Ali bo lasal, da sploh ni odšel iz svoje sobe? Ne. tesa še popoln norec ne bi storil, če bi sa bili živesa našli v uniorienčevi sobi. Neskončna izmučenost io odsevala i Geraldovena obraza. 25. III. 1943 XXL Ne prilagajte znamk! Nekateri cenjeni naročniki prilagajo v pismih, naslovljenih na »Družinski tednik«, poštne znamke, bodisi za plačilo naročnine, bodisi za odgovor po pošti. Ker je prilaganje znamfc v pisma strogo prepovedano, opozarjamo na to vse cenjene naročnike in čitatelje s prošnjo, da morebitne zneske nakazujejo po poštnih nakaznicah ali p.i po poštnohranilničnih položnicah. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦, ŠPORTNI TEDNIK Nedeljsko, 25, kolo prvenstvenega t-CKmovanja je nekoliko zaostrilo položaj. Rezultati so bili: Triestina-Torino 2-3, Venezia T.isuria 10, Milano-Atalanta 0-1, Vicenza-Lazio 1 1. Fiorentina-Bologna 0-1, Roma-Bari 1-0, Genova-Ambrosiana 10, Juventus-Livomo 3-0. Po zmage so šli na tuja igrišča Torino, Atalanta in Bologna; njihove žrtve so bili Triestina, Milano in Fio rentina. Reniis je bil samo v Vicenzi, od koder je rimski Lazio prinesel domov pol uspeha. Položaj se je s temi rezultati v mno gočem izdatno spremenil. Predvsem v vrhu. Tam je še pred par nedel ami kraljeval Livorno v blesteči osamljenosti. Do štiri točke je imel prednosti pred drugim Sedaj ima Torino do njega samo še eno piko. Precej šteje tudi okolnost, da je bila Juventus, ki jo je Livornu zagodla. S tem uspehom se mu ie tudi sama — čeprav še vedno na četrtem mestu — približala na razdaljo štirih točk. Torino je odnesel na tujem igrišču ves uspeh in se tako spet pomaknil v prvo vrsto. Pet nedelj pred koncem je sedaj dirka med njim in Livornom ponovno povsem odprta. Ambrosiana je proti Genovi klonila in torej zaostala. Je pa še vedno na dobrem tretjem mestu, ki ni brez vseh nad. še celo Genova se je utegnila pribli žati ospredju. S 30 točkami, tik pred Juventusom, je sicer za pet točk izza vodečega moštva, toda že vendar tako blizu, da si lahko privošči kako tehtno besedo v razgovoru glede prvenstva. Nato sledi Bologna, ki je tokrat prehitela Milano, še ena dvojica, takoj za Fiorentino, ki je ostala na starem mestu, je zamenjala prostora: Atalanta je za ta teden pred Laziom. Navzdol od Rome do Venezije so vsi na prejšnjih mestih, toda na repku sta obe moštvi utegnili pomnožiti zalogi točk: Venezia je dobila dve, Vicenza eno. Od Venezije do Triestine je samo še za poldrugo tekmo razlike. Obisk je malo nazadoval. Ni bilo na sporedu izrazito privlačnih srečanj. Največ ljudi je šlo gledat torinsko zadevo, saj je Livorno letos dovolj zanimiv gost; bilo je na tekmi okoli 20.000 ljudi. Roma-Bari je dala 15 000 gledalcev, nekaj manj Fiorentina Bo logna. V vsem ni bilo na osmih tek mah niti 90.000 gledalcev. V vrhu drugega razreda so doživeli spet pregrupacijo. Tokrat se je prerinila v vodstvo Modena, lanski prvorazredni klub. Prejšnje vodeče moštvo, Spezia, je utrpelo poraz, pa tudi Na-poli je doma oddal eno točko, ostremu konkurentu Pisi. Pro Patria je prinesla domov pol uspeha, tako je nastala sprememba samo na prvih dveh me stih, ki sta se na njih zamenjali Modena in Spezia Vratni red gre naprej: Pisa, Naooli, Pro Pntria, Brescia Mo dena ima 33 točk, Brescia 31, Vsa ta moštva stremijo za tem, da bi sedla na eno izmed prvih dveh mest. Borba ne bo lahka! Švicarji sporočajo te nedeljske prvenstvene rezultate: Cantonal-Ba?ei 3.2. Grenchen-Ziirich 4 1, Lausanne.Luzern 0 0, Lugano-Gra^shooners 0.0, Nord-stem-Servotte 10, Voun? Boys-Biel 2-0, Young Fellows-St. Gallen 1-3. or; Plačajte naročnino! »Ne spominjam se več.< je odsovori 1. »Zvit ie.« ie zamrmral mož noles Glenna. >Dela se. kakor da bi bil tedaj nerazsoden, kai?« »Ne vem več,« in »ne moreni so spomniti,« so se slasili Geraldovi odsovori na vsa nadaljnja vprašanja slede skrivnostnih ur pred umorom in po njem. Samo na predsednikovo vprašanje, ali je bil tedai nezavesten, ko Je stopila v Rollandovo spalnico služkinja, ie odsovoril: >Da.« >Kai ste potem storili?« »Ne — no vem več točno — zasie-dal sem tik poles sebe stričev obraz, bil sem ko omamlien. komai seni so zavedal. 0 Bos... ničesar no vem!« »Ali sle vedeli, da ste pokojnika umorili?« »Videl sem, da ie mrtev.« Izraz napetesa premišljevanja se ie pokazal na Geraldovem suhem obrazu. »Ne. ne,« ie naposled izdavil, »mislil sem... sam ne vem. kai seui mislil, prepaden sem bil. omamlien. Nisem mosel jasno misliti.« Zdelo se je. da io naposled s silo zbral svoje misli, zakaj izdavil ie: »Mislil sem da som sa pač moral umoriti, vendar se tesa nisem mosel spomniti.< Krčevito ie zaihtel in se sesedel. Potem so sa odnelinli. Porotniki so odšli na posvetovanje. Ko so se vrnili v dvorano, se ie njihova razsodba slasila: Premišljen umor. lfilton Glenn se je spet sam pri sebi smehljal »Ne preveč zanimiva afera,« ie dejal mož pol (>s niesa. ko so zapustili dvorano. »Vse ie iasno ko beli dan. ni pričakovali presenečeni.« * Dva večera nato ie prišel Hiiton Glenn spet v Hiehstead-IIa.ll. Našel ie mr. Tutnella v knjižnici. Urejeval je kup papirjev svoiesa pokoinesa bratranca. Ko ie vstopil Glenn. ie stari mož svoie delo takoi prekinil in bil Listek ..Družinskega tednika1' KONEC IVARJfl KREOGERJA Napisal Jean Miche! . Pred enajstimi leti. 12. marca 1932, le revolveiB&i ylrel pretrgal življenje človeku spadajočemu nedvomno med najznačilnejše osebnosti dekadetnega Koepodarskega sistema povojnega časa. V svojem razikošnem stanovanju na Aveniji Viktorja Emanuela v Parizu !6 Ivan Kreuger za vselej položil orož-le Noč pred koncem je preživel za f»Oio krasno antično pisalno mizo. Na ‘iste papirja si ie beležil skrivnctilne stolpce številk, ki iih tudi po njegovi s>iirti nihče ni znal razložiti. Krogla ga ie zadela naravnost v srce Ostalo je samo še njegovo negibno truplo, kakor da bi se bilo zrušilo nad milijardami in milijardami. Kreuger ie bil med poslednjimi^ velikimi industrijskimi vodilelii našega oasa. N egova zvezda, ki se je na nebu visokega denarstva tako nenadno ul r-nila. dokazuje svetu skrivnost, morda Pa tudi grozotno krivičnost naše gospodarske in denarne ureditve. Ivan Kreuger je bil eden tistih kometov. ki čez noč zažare na trgovskem nebu in prav tako hitro zatonejo, podobno kakor belgijski bankir Lowen-stein. čigar skok iz letala ie gotovo še marsikomu v spominu. Oba sla pustila za seboj samo razvaline in dvome. Kreugerjev življenjski vzpon ie bil ^vadno hiter. Leta 1908. je ustanova s svoiim družabnikom Pavlom Tellom v Stockholmu gradbeno p"dje!je z glavnico 75.000 kron. Leta 1911. so spremenili podietie. ki ie že od vsega Počelka dobro nrocvitalo v delniško družbo 7. glavnico 1 mil Fon a kron. Leto pozneip_Ala Kreuger in Toll izplačevala svojim delničarjem dvanajst-od^otne dividende. Leta 1913. se ie združilo osem pomembnejših vžigaličiaih tovarn v družbo z imenom: »Swensk.a Tandsticks-labriken A O.*. Nekaj let pozne:e je združil ?p ne štiridesetletni Kreuger VBe švedske tovarne vžigalic v družbo 2 imenom S. T. A. B (Swenaka Tand-stiHfs A k ti ebola gel). Kmalu sri ie pridobil Kreuger v gospodarskem sve'u Sloves. Liudjie ki so sa poznali, so zatrjevali, da ie neverietno delaven in 3a sploh nikoli ne počiva. Govoril je tako nia’0. da so mu v družabnem svetu vzdeM pridevek .veliki molBeč-oež‘. Niegova izredna častihlepnost ie bila tisto gonilo, ki ga ie izpodibuialo. d-> s'v. ie ,Y 192o. do 1930. pridobil vz galični monopol v sedemnajstih dr-savah. Kreuger je izredno hladnok-rv-np in realistično presojal možnosti ekspanzije in delovnega področja v državah, ki g0 ga zanimale. Zato se pa tudi nikoli ni branil, podeliti tem p ran vam v zameno za mon opol visoko »redile ali cosoiila. Od'lei ie clavni ravnatelj S. T. A T> sel vzraino po začrtani,poti dalie. Da bi si zagotovil nadzorstvo nad svetovnim trgom posebno Pa nad Združenimi državami, ie jel na debelo u la-navl'ati komplicirana trgovska podjetja; da bi b iia javnosti boli »už;i‘na«, iih ;e skriva lpod krinko raznih tvrdk, .ned a?;boi povezanih družb in dr”gi'i podielij V resnici je pa vsa ta od-ietia veliki finančnik sam nadzoroval. Kol kor boli m se te kupčije razraščale, ko i kor širše je postajalo njegovo delovao npdročie. toliko tež>e •*. Kreuaer obdrži!'.] pregled nad njimi. Pokazala ee je nevarnost, da utegne velik, finančnik izgubiti iz rok niti svo ega .svetovnega eospodarke-ca imperializma' Tedaj le nenadno nastopila svetovna kriza Dejali bi. da so se Kreu-fierju tedai vajeti izvile iz rok. ko se ie začela v Ameriki gospodar',a katastrofa Zdaj je postala kontrola nad njegovimi podietji. zvezanimi med seboj. čislo nemogoča. V začetku 1.1932. ie Kreuger odpotoval v Ameriko, skušajoč doječi sanacijo. Medlem ko je leta 1929. v štiri in dvajsetih urah dobil posolilo 50 milijonov dolarjev, se ie tokrat 11. marca 1932. vrnil praznih role. S tem da ie izgubil nadzorstvo nad svojimi ogromnimi podjetji, ie Ivan Kreuger hkrati izgubil tudi oblast nad svoiim i živci. Revohrerfiki strel, ki ga ie osvobodil morečih skrbi, je bil hkrati signal strahovitega poloma v gospodarskem svetu, in minilo ie dokai let. preden eo se iiudje znašli v nastalih razvalinah Dan po senzacionalnem samomoru so Kreugerjeve vrednote na vseh borzah strahovito padle. V nekai trenutkih 6o propadli milijoni dolarjev. Premoženja. na videz varno naložena, so čez noč skopnela. Polom ie vplival celo na razmere v več državah. Švedska vlada ie bila prisiljena, razglasiti zakon o moratoriju, hkrati ie pa imenovala preiskovalno komisijo. ŠVICARSKI NAPISALA E. HAUTHALOVA »Nazaj! Takoj morava obrniti.« Kakor sprostitev so prerezale te , jasne, odločne besede morečo tišino, j tam daleč za gorami je pa spet gro-i zeče in zamolklo zabobnelo. Z ozke stezice, kier ie stala, ga ie prav dobro videla. Plezal ie tam zgo-j raj. v poslednjem, skoraj previsnem žlebu, obdanem s sinjino. Napeto ie opazovala sleherni njegov gib. Kako I se je vzpenjal vse više in više z več | sto metrov zevajočo globino pod seboj. Nato — naitežie mesto, žleb, pre-i vis. Desnica je morala doseči oprijem zunaj v steni; počasi, počasi se ie obračalo in vilo telo iz žleba .v steno I— noga ie iskala opore... Tedaj... ali ! ni zagrmelo? Ustavil se ie. prisluhnil I in se pazljivo zagledal v daljavo. Pre-] strašeno je pogledala v tisto smer. Za | dalinjimi vrhovi se ie dvigala s:nie-| črna stena, temni oblaki so se grozeče i vlekli izza vršacev. Toda tedai ie že I zadonel niegov glas odločno in brez j obotavliania. Vedela ie. ta beseda bo I obvelia a. Se je sijalo sonce in niun : cili. poslednii vrh. je vabil tako blizu. Hrepeneče so božale niene velike, | temne oči razrvano. razrito steno in ■ se povzpele do naivišjega vrha, ki ie j rumeno sijoč kipel v sinjino neba. Nato ie jela zvijati vrv. Zdai ie stal on poleg nje, »Nevihta, škoda. Hiteti morava. Spuščala se boš pred meuoi. da te bom z vrvjo zavaroval. Spomni se. kako sva se vzpenjala — da ne bova izgubi lala časa. Poidi, daj mi vrv.« Brez besedice se je jela snušcati. Kdai pa kdaj ie poteornil čeznjo hud piš in grmenje ie prihaialo bliže in bliže. Oblaki so zastrli sonce; bilo ie skoraj temno. Tedai ie zarjovelo v skalah — oglušujoč grom. iarek blisk — in kakor ledene igle sta se vsula nanjo dež in toča. Zdrznila se ie in plašen trepet ii ie prevel telo. Bilo ie. kakor da bi gora oživela. Voda — ledenomrzla voda ie lila čez stene, se stekala v žlebove in peneč se drvela v doline. Prsti so ii otrdili od mraza, voda ii ie skozi rokave tekla pod obleko in jo vso premočila. Na spolzkih stenah ie plezalni čeveli le težko našel trdno oporo. Zdai pa zdai ii ie v težiih žlebičih spodrsnilo. Toda vrv se ie vselej takoj napela. Visela je na njej — od zgoraj je pa prehajal lahen, pomirljiv smeh. A njej ui bilo do smeha. V očeh svetovne javnosti je pa Ivan Kreuger. ki ie 11. marca zjutraj ve' al še za uslvarfcroVga geniia in nedosegljivega finanuiiikn. ro-'ial čez no'' tleparnki bankroter in pus'olovec svetovnega formata. Likvidacija Kreugerjevesa konktirz nega imetia ie Iraiala devet let. V tem času so pregledali in preiehtali vsebino osmih m;ii'.iiionov brzojavk, in poslovnih pisem ki jih je bil raz po lil Kreuger v »rečnih letih svojega gospodarskega vzpona. Vendar se n'komur na posrečilo, jzpregledati mehanizem transakcij, ki jih je bil Kreuger odredil ali snoval. .Veliki mol-čečnež* je odnesel skrivnost evo ih bajnih uspehov in svoiega nenadnega poloma s seboj v grob. Tako vse do danes ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bil Kreuger samo brezvesten Špekulant ali pa samo nesreče« in nepreviden trgovec, ki ga ie ugonobila svetovna kriza. MpJ d'ordre, Marseille) Še nikoli ii ni bilo tako tesno, tako negotovo pri srcu. Vprašujoče ga ie gledala, skušajoč najti v njegovem obrazu odgovor za svojo tesnobo, ki ie kakor trepetajoče vprašanje ležala v njenem srcu. Zdajci io ie »ogledal. Mokra, trepetajoč po vsem telesu, ie stala pred njim. Lahen smehlja i ie prebegnil čez njegov obraz Sklonil se ie k niei io rahlo poliubil na čelo in rekel: »Moj mali. pogumni tovariš.« O. kako dobro, kako tolažilno ie bilo tol Brez besedice ie krenila dalie. Če bi bila iz pregovorila, bi bil njen glas izdal strah in tesnobo. Kmalu sta stala na varni polici, kier sta bila prej pustila cepin in goiza-: rice. Siale so tam samoumevno in nekoliko očitajoče, kakor bi hotele reči: ! »Dolgo sta naju pustila tu na dežju!« ! In Frank? Na skrivaj ga ie od strani j pogledala. Na njegovem obrazu ni bilo vedrega oddiha. Zapet in zbran ie bil i njegov izraz; skoraj tako. kakor da mu ne bi bilo mar živ.ienia in smrti, i Frank ie bil pač tako čuden, nikoli ga ni mogla prav razumeti. Ravnodušno si ie obul čevlie. vzel cepin v eno in vrv v drugo roko. i »Tako,« je dejal, se počasi vzravnal j in se ji nasmehnil. »Zdai pa poidiva. I Prav za prav ie bila lepa. nevihta tam ; zgoraj, ali ne? Malo divia... Kaj pa je s teboj? Saj si čisto bleda. Ali te zebe? Nd, še požirek čaia.« Brž ie spet snel nahrbtnik in poiskal termovko. Kakor v izpodbudo ie nato i dodal: »Dobro si se držala, mala Joe. Da, izvrstno si plezala.« I In kakor da mora dati duška ?u-i stvom, ki jih ie tako dolgo zaklepala, | se ie veselo zasmejala, sai se ii >e I zdaici zazdelo vse tako čudovito vedro. Jepoi Krepki zobie so se ii belo j bleščali v zagorelem obrazu. I _ Gledal io je. Bila ie lepa. Mlada žena — in vendar še vsa otrok. Do-I brohoten. toda skoraj odsoten izraz mu ie zastri oči. ko se ie počasi napotil dalie. * Dež ie še zmerom udarjal ob okna koče. Na ogniišču ie prasketajoče plapolal ogenj. Joe se ie udobno stisnila v kot za mizo. oblečena v preširoko Frankovo iopo. ki ii je bila zavihala j rokave. Na obrazu si ii bral ugodje, J ki sta ga zbujala prijetna toplota in suha obleka. Na nogah so ii tičale ' udobne, s krznom podložene coklie. Mežikala ie in zehala. O. kako pri-1 jetno utrujena ie bila! In ta vonj po : dobri juhi. ki je napolnjeval ves mali | prostor. Kdaj pa’ kdaj se ie še stresla ob spominu na mraz tam gori. lin! 'lil kako ie Frank plezal! Brez njega | —■ kaj neki bi se bilo zgodilo z njo? Spet se je domislila čudnega leska v | njegovih očeh tedai. ko ie strmel v i nevihto. Da. bil ie in ostal bo zanio večna uganka. Lahno ie vzdihnila. Nikoli ga ne bo razumela. Včasih se ii ; ie zazdelo, da io ima rad. toda takoi nato... i »Frank, pridi sem in dai mi ciga- i reto. Sedi k meni.« | Odmaknila se ie. da ie lahko prisedel. Niene rdeče, mehke ustnice so bile zmerom polodprte, kakor pri- I nrav/jene za smeh. za klepet, za po- ' ljube. Ogledovala ga ie s sijočim po- ! nosom v velikih, rjavih očeh. »Tako sem ponosna. Frank, da si , me vzel s seboj. Le poglej mo e roke! Ali niso že roke prave hribovite — zagorele in zdelane? Zdai vsai vem. kakšna ie nevihla v gorah! Lahko se bom nekoliko pobahala pred znanci in dovolila, da me bodo občudovali! Veni. 1 da tega ne maraš,« mehko se ie privila k njegovi rami, »toda mene tako i zabavali Tedai je oskrbnik prinesel velik toneč vroče, kadeče se iuhe. krožnike in zhce. Frank ie vstal in stopil ki nahrbtniku, da poišče ostanke njune zaloge Ko se je vrnil, ie kratko rekel: »Najina zaloga gre h koncu. Mo-j rala bova odriniti. Joe. In tvoja mati te gotovo že pričakuje.« Napolnil ii je krožnik do roba z iuho in ga molče postavil prednio. Ves večer ie bil tih in redkobeseden, kakor da bi ga bilo nekaj ozlovoljilo. Zaman ie skušala Joe izvabiti iz njega drobno nežnost ali vsai smehljaj kakor tam gori v gorah med bučanjem viharja. * Sonce je lilo v toplih žarkih na zeleno visoko planoto. Joe se ie vrgla i v ležalnik senčnatega hotelskega vrta. I Pravkar je bila igrala tenis. Zdaj ie bila utrujena in upehana Nieno mlado j krepko telo se ie udobno zleknilo. ! vitke, zagorele noge ie stegnila v pri-i jetnem soroščeniu. Zlata sončna luč ii ■ ie plesala v očeh, kostanjevi lasie so i ii kakor svila obkrožali razgreti obraz. | Prekrižala je roke pod glavo in se i zagledala v lahno valovanje zelenega listja nad seboi. Ptiček je šinil skozi veie. Frank — kje neki tiči? Snoči ga ie poslednjič videla. Ni čudno, sai ie šele ob zori šla v posteljo. Da. bilo ie veselo v malem baru. Frank kajpak spet ni maral z njo. Da. snoči je zadnjikrat govorila z njim. Bila ie odšla na teraso. Mesec je tako svetlo sijal in gorski potoček se ie svetil kakor samo srebro. Tedai ga ie zagledala; sedel | je udobno zleknjen v globokem naslonjaču. »Frank, ali sanjaš?« je vprašala in i stopila bliže. »Oh. ti si. Joe,« je rekel in jo pogledal. In nato ie iel govoriti. Vendar je bilo. kakor da ie sploh ne bi videl in da bi vse boli zase govoril. »Ali vidiš tam daleč tisti vrh v mesečini? Da. tisto konico, ki ii meglica kakor srebrna tenčica pokriva stene. Ne da mi miru. Vabi in kliče me. da. izziva me. Nekoč me ie že premagala. Moral sem obrniti. Razumeva se — da. ljubiva se — in vendar se morava boriti. Čudno... Da. gore — le kaj ie v.njih? Prijatelj so in sovražnik, resničnost in sen. izpolnitev in večno hrepenenje.« Njegove besede, ves njegov način govorjenja io je zmedel in odgovorila ie kar se da neprisiljeno: »Da. da, Irank. Tudi jaz sem ti hvaležna, da si me vzel s seboi v gore. Zdai vsai vem. kako so lepe. Že dolgo sem si tega želela. Sai bom smela prihodnjič spet s teboj, ali ne? Nocoi pa moraš z menoj v bar! Da. reci da. meni na ljubo! Zabavno bo. Zdaj pa moram j hiteti, čakaio me.« Iz nienih poslednjih besed ie zavela rahla, prikrita nestrpnost. A ni šel. Opravičil se ji je in se ii nasmehnil. »Otrok si Joe. otrok, ki rad posluša pravljice, čudovite, pisane pravljice. Dobro se zabavaj nocoj, in na svi-denie!« Vstal ie. ii krepko stisnil roko in izginil v temo. Joe si ie pogladila lase e čela. čudovito ie bilo tu na vrtu! Skozi zelenje dreves so se belo bleščali snež-i niki. Okopala se bo. Da. to ie dobra I misel. Morda ie Frank v kopališču? i Tedaj se ie nečesa domislila. Ziutrai, da. prav ko ie legla v posteljo, ie sli-1 šala neke korake. Izletnik, ki name- videti vzradoščen nad niegovim obiskom. »Vesel sem. da ste prišli.Mr. Glenn.« ie deial in mu stresel roko. »Ta hiša mi gre na živce.« Nasmehnil se ie kakor v opravičilo svoii slabosti iti postavil dva stola k ognju. »Ali prinašate novice? Ali ie preiskava še kaj novega dognala? Jaz za svojo -tako pa... je bil ves izgubljen, jecljal, okleval...« .»In povedal tako vso prekleto resnico.« je pristavil Glenn. »Resnico?« se ie začudil Tufnell. Potem so se mu zasvetile oči: »Torei mu verjamete, da se res ničesar ne more spomniti?« • »Da.« ie odgovoril Glenn. »Za vsakega opazovalca, ki ni bil že v naprej prepričan o niegovi krivdi, ie bilo lasno, da govori resnico. To seveda ne bo spremenilo razsodbe sodišča, lanko pa vpliva na vas in name.« Tufnell ie molčal. Potem ie svečano povzel: »Mr. Glenn. odkar se ie zgodila ta tragedija, ste mi bili vi — kako bi vam rekel — poslednje upanje. ker ste pri vsej zadevi najmanj udeleženi, in ker se mi ie takoi zdelo, da ne veriamete vse^a tega. o čemer so vsi drugi prepričani. Ali morda ?elo mislite, da ie res nedolžen?« To le vprašal skoraj izpodbudno. vendar Be ie zdelo, da ne pričakuie pritrdil-JJRga odgovora, temveč hoče samo Wenna ohrabriti, da bi pričel govoriti. • • Udobno ie zleknil svoio hromo nogo •n šcipaluik se mu ie vedoželjno za,-svetil v svitu ognia. Ililton Glenn ie zamišljeno vlekel svoio smotko. mžui*- V° bi hoteli z menoi predelati noito1 J, an Dodatkov?« gospod Tuf-inSn • ,var, le ze,.° zamotana, človek j 'iL?,rl(*e, do resnice, če si posamezne JSSke točno predori, kakor pa če ^insa neskladne izpovedi prič. »Takoj v začetku razprave se mi ie nekai zazdelo sumljivo. Morda se boste spomnili, da ie Rollandov šofer, ko ie stopil v umorienčevo w>bO'. najprej prižgal svetilko. Zdai primerjajte to izpoved z ugotovitvijo zdravnika. da ie bil Rolland že štiri do pet ur mrtev ko ga ie preiskal, in z izpovedjo služinčadi, da so bile zavese v spalnici popolnoma zastrte. To dejstvo vam samo od sebe pove. da se ie morala drama odigrati ponoči in ne v zgodnuh lutrniih urah.« »Da. in?« ie napeto vprašal Mr. Tufnell. »Zdaj pa razčleniva tragedijo.« ie nadaljeval Glenn. »Recimo, da ie vaš bratranec nekai časa buden ležal v postelii; Če vzamemo za dokaz prazni pepelnik — sai veste, da ie Rolland zmerom v postelji kadil — se Pa zdi verjetnejše, da se ie prebudil šele tedai, ko ie stopil Gerald v nie^ovo sobo. Kaj ie potem storil? Naibrž nič takšnega, kar bi moral človek pričakovati. Nj prižgal luči. ni stopil iz postelje, da. niti sedel ni.« »Vsa ta važna dejstva sem zelo natanko proučil. Ko so ga ziutrai našli mrtvega, ie bil skrbno pokrit z odejo in ie lagodno ležal v jH>stelii. glavo je pa imel na blazini, tako da ie vse kazalo kakor da bi ga bil morilec zaliodel v spanju. Če lioče človek v noslelii sesti, se mora privzdigniti; Rolland le pa ziutrai ležal natanko tako kakor leži speč človek. Torei vse kaze. da se ia Rolland prebudil sele tedai. ko ie Gerald še stal tik njegove postelie in ie v trenutku, ko ga ie Gerald napadel, imel samo še toliko časa. da ie zgrabil ribarnico, edino dosegljivo orožje. Alj mi lahko sledite? Dobro, No. neverjetno se mi zdi, da bi bil imel Rolland težko ei-garnico pred seboi na pernici, že zato ker sploh ni kadil, napada pa tudi ni pričakoval ker bi se bil sicer bolje oborožil. Cigarnico ie moral z levo roko pograbiti z mize, z desno je pa potom udaril Geralda v sence. Ko ie umrl. mu ie potem padla na pernico.« »Da,« je deial Mr. Tufnell dvomeče, »vendar so vse le okoliščine zelo malenkostne. gospod Glenn.« »Res je, da so malenkostne.« se ie I nasmehnil Glenn. »vendar dovoli važ-ine. ker potriuieio dejstvo, da se ie ! drama odigrala v temi. Predočite si i ves prizor; v sobi ie temno ko v | rogu; Roliand se zbudi in opazi, da i stoji nekdo poleg postelie. skloni se i do mizice, ročno seže po težki cigar-nici, in se obrne nazai. Naslednii trenutek se vname med niima kratek boi! Potem udarila drug drugega, eden smrtno, drugi pa samo toliko, da za nekai ur omedli. V temi prosim. Vse to skiipai kar čudovito prisebno, naglo in sreče polno. Mr. Tufnell.« . Starec ie nekai časa molčal. »Kai nna pa vse to opraviti z vprašanjem, ati le moi nečak nedolžen?« ie naposled vprašal. Hilton Glenn mu ie odgovoril z no-v ni vprašanjem. »Ali ste že koga udarili, če ste ležali na hrbtu?« »Ne. nrav gotovo ne.« »Ali se vam ne zdi. da ie v tem položaiu zelo težko držati v ro^ah težak predmet? Pomislite, d p io bil vaš bratranec star mož in tla ie Geralda tako močno udaril v sence, da ie bil štiri ure. —_ n^lmani štiri ure — nezavesten. Da ie izvršil stari Rol-Iand ta udarec v temi in v trenutku, ko se ie zavedel, da mn za 40 let mlaisj mož streže no življenju? Ne morem drugače, ta dejstva me silijo,« govoru ie počasi in s poudarkom, »da v vsej tragediji iščem še tretlega krivca, ki ie Geralda udaril v trenutku. ko ie ta umoril svojega strica.c »Tretjega krivca!« je vzkliknil Tuf-nell. Mretjena...« »Zakaj pa ne? Prav tako kakor so trikotniki v ljubezni, so lahko tudi v sovraštvu. Ali ste presenečeni? Še boli osupli boste.« Vrgel je svoj cigaretni ogorek proč in se sklonil k ogni«. ' Morda sem bil nekoliko preobširen. Mr. Tufnell, vendar in bilo potrebno. Zdai bova hitro napredovala. Zelo kratek bom.« »Sumim torei. da je v afero zapleten še nekdo tretji. Čisto naravno se mi je v tej domnevi zbudil sum da ie ta tretji umoril Rollanda in ne Gerald. Govoril sem z zdravnikom ki j zdravi Geralda. Ko sem mu nekoliko osvetljil vso zadevo, ie priznal, da ie udarec sicer dovoli močan, da bi omamil moža. vendar še dolgo ne bi zadoščal, da bi odrasel človek zaradi njega kar štiri ure ležal v omedlevici. Od tega trenutka mi ie postalo vse jasno. Vse. kar sem vain dotlei on\ povedoval. lahko pozabite — sk>rai vse. Tu »e šele začne. Ger.i1,^^ ie udaril s cigarnico nekdo dr.itr^ oravi morilec. Toda udarec ni Ijfl tisto zaradi česar ie Gerald o>/iežal štiri lire nezavesten ali še d»lie. Skratka prrt-yi morilec ga ie omatnil in ga podtaknil kot moreča.« • TnfneH 0fj razbtirienia prebledel in tezl^j dihal. Oči so se m« čudno svetle. ?že vidim, iasno vidim pred se-oni.< ie ponovil. »To ie prekrasno. Mr. Olenn. Ali morda že slutite, kdo ie lopov, ki ie umoril moiega bratranca in potem...« Stisnil ie nesti, vstal in pričel razburjeno hoditi po sobi sem in tia. »Pomislile tudi to. Mr. Tufnell,« ie malomarno nadaljeval Glenn. »Če ni vaš bratranec sam pomagal pri vpri-zoritvi svoiefa umora, so morali tudi njega omamMi, Tako zamotane in zvite zadeve namreč ni mo.oče izpeljati, oe nekdo v sobi spi. lvdai so ca omamili?« Konec prihodnjič V prihodnji številki: NAŠ NOVI KRIMINALNI ROMAN PET MINUT POZNEJE Napisala Misnon G. Eberhart rava v gore... kai drugega? In vendar. ali ii niso ti koraki zveneli tako znano, tako domače v iu trn ii tišini? Če...? Zdajci ie skočila pokonci. Odhitela je v hotel po kopalno obleko. Do kopališča ie bilo le malo hoda. Nekai korakov čez vas. ovinek — in že si zagledal kristalno čisto sti n i o vodo sredi zelenih travnikov. Slišala ie klice, smeh. Z enim pogledom ie ugotovila, da Franka ni tam. Hitro se ie slekla. Glasan pljusk voda se ie zgrnila nad nio in nieno vitko telo si ie skozi hladno sinjino krčilo pot proti površini. Zagorela ramena in roke so so dvignile nad vodo. kakor biseri so pršile vodne kapljice okrog nje. Smejala se ie. Nekdo io ie poklical. Toda Franka ni bilo. Kje neki vendar tiči? Tisti snočnii razgovor.. koraki davi... Zakai Ife se ni bila odpovedala baru? Zdai pa ima! Vendar se tudi Frank ni nikoli hotel ničemur odpovedati. Ko se ja vračala po cesti skozi vas. so se ii pletle po glavi neprijetne misli. Vstopila ie v hladno hotelsko vežo. Ob tako lepem vremenu ni bilo nikogar v niei, samo hotelski sluga ia zdolgočaseno zehal za svoio mizo. »Ali sle danes kai videli gospoda Franka Mathiessna?« Vprašala ie kar se da vnemamo, vendar ie vprašanje obviselo v zraku. Bilo ii ie. kakor da bi odmevalo iz vseh kotov; »Ali ste danes kai videli gospoda Franka Mathiessna?« Še ie bila možnost, še... »Gospod Mathiessen ie davi odrinil v gore. Dejal je. da bo ostal nekai časa v kočah. Prtljago nai mu pozneje posliemo za njim na postaio. Ali go-sjKidična tokrat ne bo šla z njim v gore?« Joi se ie zdelo, da ie zvedava radovednost prešinila niegov obraz, nalo se te spet poslovno sklonil nad dobe} zvezek pred seboi. Tako. zdai Pa ima! Srd. kes žalost so n zalili srce. Odšel ie — brez besede odšel. Kako ie bilo to mogoče? Ta nesramni človek — in ta bedasli sluga! Kolikor se ie dalo nebrižno ie pogledala. ali ie kai pošte zanio. Zagledala ie eno samo pismo. Njegovo pismo! Le kako ga ie bila mogla prezreti! Vnemamo ga ie vzela iz predala in z visokostnim izrazom krenila mimo sluge po stopnicah navzgor. Hodila ie vse hitreie in hitreje. Ko ie ni mogel več videti, ie iela preskakovati stopnice. dokler ni zasopla pritekla do svoie sobe. Zaloputnila ie vrata ?a seboj. Zdai ie bila vendar že sama! »Ljuba moja Joe! Oprosti, skušal ti bom vse razloiiti. Vrh v mesečini, šepet čarobne poletne noči 8ta vii sei/la do srca. Moral sem. iti, še to noč — še to jutro. Moral bi ti bil to povedati snoči ra terasi, toda tako se ti je mudilo, bila si tako neskrbna — kako sevi torej mogel? Otrok si, Joe, otrok, ki bi ne rad igral z vsemi lepimi, vabljivimi stvarmi tega sveta; nekoč sem ti to že povedal. Jaz sem pa samotar, morda čudak. Meni so gore življenje, ne, še več — tega ni mogoče, povedati, Plezanje — čez stene in previse, kadar skale rumene in razpn-Ijeno žare v opoldanskem soncu, brez cilja, brez misli — samo plezanje v prisojnem, sinjem zraku. Toda jaz ljubim tudi sivo meglo vršacev v viharjih, sneg, sinji led — in zvečer počitek ob ognjišču, in ljudi, tovariše, ki sede okrog mene brez besede, ki samo njih tihe oči govore in njih zdelane, dobre roke, negibno počivajoče na kolenih... Mala Joe, najine poti se ločijo. Na nurretn te potegniti k sebi. tebe, igi lijočega se otroka; ne morem te vkleniti v svoj samotni svet, poln protislovij. Vendar tudi jaz ne morem sto-v tvojega. Vsega tega sem se zavedel v poslednjih, dneh. Tudi » fjore •— na izlete — te ne moreni jemati, najin poslednii skupni izlet. Zahodni vrli v nevihti, je bil že preveč. Joe, vem, srečnejša boš, če s« umaknem iz tvojega živlienia. Morda mi3 bodo kdaj gore premagale, in tedai bo dobro tako... Zbogom! Zmerom tvoj Fro>,f{< Dvignila ie glavo, sklonjeno mrt beli list papirja. Zaglej’-, ™ mo v daliavo. kakor fi* L}.-. nekaj določnega jj> kakor JlL ! nnh napeto Pris>,iškcvante zWo sa rake v nie^°ko- skozi -a vr IG. Kako pa mislite o atestu in > ateistu? i 17. Kako se loči astronom od astro■ j lopa ? PRIPOVEDUJE IM RIŠE HOTIMIR V.GORA3P •J KOMA} NA SVOBpOl GA SPET NAPADE PO&AST- ČUDEŠnikamenJORKNE v GLOBINO IM OBTIČI / v morskem Blatu v /‘ do OBUPNEM NAPORU SE OSVO BODI. SPET UGLEDAbVOl talisman — ALI SAG RABI GA STRAŠEN VRTINEC. ..IN 6A 5 NEPOPISNO BR3INO 5AVRTL. •TER VRŠE NAV360R Križanka: vodoravno po vrst1: 1. ledolomilci*. 2. ukoreniniti. 3. dob, k, Ka. Nt. 4. enaj* sti bor. 5. no, i, metla. d. rt, Miki. k orn. 7. omelo -f Zal op. 9. r. 1. g, odij. 9. f. a, opije 10. fosfat, ao, š. 11. da, fes, Kn<\ Piramida: 1. I, 2. le. 3. let. 4 leto. 5. it-lot. f>. ozolot. 7. zelotov, 6. votel zob. čaroben lik: vodoravno: 1. trobilo, 2. fitO’ n»a. 3. Spoleto. 4. Aneta. f*. gnillna inv vpieno: 1 I rapaiu, 2. Otoni, g. aboltA imeti, V platana Uganka: motorna žag« SPOSlEDNTlMl SILAMI L>E RESl na BREG SAM AN JE BILO N3EGOVO I5KAN3ESRECONOSNI KAMEN JE liiGlbilL.. LAČEN,TRUDEN IN OBUPAN JE AR)F ODŠEL NOVIM DOŽIVLJAJEM nasproti. »Ne... prezgodaj je še, da bi govorila o njem. Predaleč je še tisti dan! Zanj pa bo morda pomenil rešitev v življenju. In naposled«, Paul, povejte mi po pravici: ali res ne bo mogel ozdraveti?« »Ne morem vam še nič določnega odgovoriti. Pregledati ga moram_ in ugotoviti točni vzrok oslepitve. Šele Potem vam bom lahko povedal, ali bi mu mogel pomagati dober kirurg-špeeialist. Janina, ali ste sploh ze resno mislili na to? Pravite, da vas sovraži? Ali si torej vseeno želite, da bi spregledal in odkril vašo prevaro?« »Oh,« je odgovorila mirno, »na vse sem že mislila. +"4; na to. Ne bojte se zame! Zna! e bom umakniti s prizorišča, preden bo uganil, da sem bila jaz...« »Izgubil bo torej svojo zaročenko, ki ste mu vrnili vero vanjo?« »Toda bo ko ozdravel, bo lahko prenesel to razočaranje, ki bi ga tako nebogljenega in bolnega, kakor je zdaj, počasi ubilo. Me razumete, Paul?« »Ali ste pa pomislili, da bi vas utegnil kdo prej izdati?« »Kdo neki?« je vznemirjeno vprašala in nasršila goste obrvi, »še dolgo ga bom vodila samo po stezicah našega vrta. Hvala Bogu je dovolj velik za najine sprehode. Srečaval bo samo mene in babico, ki je že poučena o moji zaroti.« »Gotovo se je...« »Zgrozila, ste hoteli reči. ali ne? Priznam, da sem jo postavila pred gotovo dejstvo. Toda ona je izvrsten človek in je takoj razumela mojo namero.« »Kako, da vam ni branila takšnega početja? Saj je vendar morala spo-ziiati, da si boste tako uničili vso mladost!« Janina se je nasmehnila. »Ne poznate še moje babice. Paul! Takoj je razumela, da bom storila svojo dolžnost, bodisi s smehljajem na ustnicah, bodisi s solzami v očeh! Vedela je, da mi tega tudi ona ne bo mogla preprečiti.« »In pri vas doma? Vaš oče?...« »Nimam več doma,« je hitro odgovorila Janina. »Nikoli več se ne bom vrnila v graščino de Bergerjevih, morda bom stopila čez tisti prag- šele tedaj, če bom morala streči bolnemu m zapuščenemu očetu.« v »Kakšne besede so to?« se je začudil Paul. »Ali ste se sprli s svojimi starši?« »Da in ne. Oce me je na prošnjo vrle mačehe spodil od doma! Mislim, da zdaj vse razumete?« »Pač,« je odvrnil mladi zdravnik. Vendar še zmerom ne vsega. Kaj pa, Če vas bodo hoteli prisiliti, da se poročite?« »S kom neki?« je živahno vprašala deklica, in ga pogledala izpod čela. '»Ne. ljubi Paul. jaz se ne bom poročila!« »Tudi z njim ne?« »Z njim, pod imenom svoje sestre? ne!« je užaljeno vzkliknila. Paul jo je gledal, prizanesljivo in ljubeče. »Sirotica mala,« je nežno zašepetal, »kako zelo ga ljubite!« To pot mu ni več skušala ugovarjati. »Paul,« je vzkliknila in mu položila roko na ramo, »odločila sem se, da bom svoje življenje posvetila edinemu cilju: da vrnem Marcelu srečo in vid. Alj mi boste pri tem pomagali?« Otresel se je njene roke in ji jezno odgovoril: »Pozabljate, da vas ljubim. Janina! Kako naj vam pomagam, ko vem, da ljubite njega?« »Prav zato!« je ognjevito vzkliknila Janina. \ »O, Janina, to je pa vseeno preveč,« je ugovarjal Paul. .»Zakaj?« je živahno vzkliknila Janina. »V enakem položaju sva. Oba ljubiva, ne da bi biia ljubljena... Pravite, da trpite, torej delite trpljenje m. mmm m m*, mm ■M M tithV! Wki m a. ■ LJi mm omam * mm m m w mm bhh. hbs ■b jtt £o trn mest m ■ MM*. mrmmmm. ■ ■k UTI9i W BUH A MŠS6 w ■ W BBi l rjmmmmm '■ &. mmmmm wm m ■ — — mmm m m mm m mam m mmm m mr \ JL • ■ Bk. ■ m 'HSKl z menoj! Kdo drugi bi mi mogel bolje pomagati?« »No zavedate se, kaj govorite,« je jezno vzkliknil Paul Bonheur. »Misel žrtvovanja vam je tako zvrtela glavo. da ne ločite več stvari in pojmov. Prav nobenega vzroka nimam, da bi podpiral njega, ki mi je vzel naj-dražje na svetu!« »Saj vendar nič o tem ne ve,« je ugovarjala Janina. »Po nedolžnem ga obsojate.« Mladi zdravnik je ob tem upravičenem ugovoru utihnil. »Če mi boste odbili to prošnjo, bom videla, da me ne ljubite,« je trmasto dejala deklica. »Vaša ljuliezen bi bila torej samo. na koncu jezika.« »Videti je, da ste se zakleli, da me boste danes obnorili. Janina!« je vzdihnil zdravnik. »Mogoče!« se je šegavo nasmehnila deklica. »Pravite, da me ljubite. Torej bi radi. da bi bila srečna. Jaz pa sem srečna samo. če vidim Marcela srečnega. Paul, obljubite mi. da mi boste pomagali, da mu vrneva to borno srečo sredi večne noči! Oblim bite mi, da lpu boste skušali vrniti vid!« Paul Bonheur se je s čudno nežnostjo zagledal v njen razvneti, razgreti obrazek. »Torej tudi to... žrtvovali bi celo svojo ljubezen, samo da bi spregledal in bil spet srečen! Da, Janina, boljši ste od mene. Če bi vam ne pomagal, bi mi res lahko očitali, da vas ne ljubim. Obljubim vam, da vam bom pomagal!« »Oh,« je vzkliknila pomirjeno in zadovoljno, »vedela sem, da ste dober človek! Midva ga bova rešila, midva ga bova ozdravila!« Dolgo je gledal za njo, ko je tekla po stezi navzdol. Nič več ni bilo bolečine in grenkobe v njegovem srcu. Čutil je. da se mora ukloniti njeni plemenitosti. In koj nato se je v globini niegove duše rodilo plaho upanje... če bi Marcel izpregledal, bi spoznal svojo zmoto in Janina bi bila prosta! »O, Bog,« je zašepetal in si z obema rokama pokril oči. »daj, da ozdravi!« III Žarek sredi teme Vendar se želja Paula Bonheur ja ni izpolnila. Ko je drugi dan pregledal bolnika, je moral priznati Janini: »Ne verjamem, da bi mu mogel kdo na svetu vrniti vid... Vseeno ga pa peljite k špecialistu, da ga bo natanko preiskal. Dr. Garnier, sloviti pariški očesni kirurg, se prav te dni mudi v Nici. On bo izrekel poslednjo besedo.« »Pel.iimo se torej v Nico,« je ognjevito vzkliknila deklica. »Toda... ali res to želite. Janina? Ah slutite, da bo potlei vaših sladkih sanj konec?« je skoraj zlobno vprašal mladi zdravnik. »Kako morete kaj takšnega vprašati? Važno je samo njegovo zdravje. Jaz igram neznatno viogo v velikem načrtu. Paul. telefonirajte torej v Nico...« Drugi dan je sloviti specialist Marcela natanko preiskal. Govoril je iz-podbudno. vendar ni nič določenega povedal. Vedel je, da so prvi dnevi slepote najstrašnejši, in zato je po navadi vsem svojim bolnikom dajal vsaj nekaj upanja v ozdravljenje, čeprav je sam že naredil križ čeznje. »Danes vam ne morem nič določnega reči,« je dejal Marcelu. »Zapisal vam bom posebne naočnike, ki jih morate nositi dva meseca. Prav tako vam bom zapisal zdravilne kap- ljice, da vam bodo varovale oči pred prahom in prejarko svetlobo. Zglasite so pri meni čez dva meseca...« Svojemu tovarišu, Paulu Bonheur-ju, pa slavni zdravnik ni imel česa prikrivati. Odkrito mu je dejal: »Ne verjamem, da bi mogel kdo pomagati temu nesrečnežu. Ostal bo slep do konca življenja. Povejte to njegovi ženi kar se da obzirno, ker ste njih družinski prijatelj, boste to že znali.. Ko je Paul izpolnil zdravnikovo besede, se Janina ni posebno vznemirila. Samo pokimala je in odgo-vorila: »Prav je, da vse vem. Tako bom vsaj znala njegovo življenje takoj v začetku usmeriti v določeno smer. Da, boljše je. da vem.« . . In res je takoj jela seznanjati Marcela z novim načinom življenja. Čutila je, da je nastopila pričakovana reakcija na njegovo prvo veselje, ko jo je bil spet našel tako vdano, tako ljubečo. Čeprav ga ni nikoli jm-ščala samega, čeprav se mu je vsa posvečala, je večkrat umolknil in obraz se mu je zmračil. Mučilo ga je brezdelje, ki ga ni bil vajen, trle so ga skrbi, ki jim ni bil kos. Janina je hrepenela po priložnosti, ko se bo lahko postavila po robu novemu nemiru, ki se ga ie bil polotil. Nekega večera mu je jela brati neki strokovni časopis. Izbrala je za- V 24 U R A H barva, plasira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in evetlolika nrajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, mongn in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh ♦ovarna JOS. REICH . JUBLJANA nimiv in dolg članek o letalstvu, ki ga je napisal eden najznamenitejših francoskih graditeljev letal. Marcela je snov zelo zanimala. Pazljivo jo je poslušal do kraja, potem pa živahno ugovarjal. »članek je dobro napisan, toda v bistvu je napačen. Popraviti bi bilo treba mnogo usodnih napak.« »Lepo. Zakaj ga pa vi ne napišete?« ga je izzvala Janina. »Jaz?« »Seveda,« je ognjevito odgovorila. »Narekujte vsvoje misli meni in poslala bova članek časopisu. Tudi če ga_ ne bodo objavili, boste imeli zadoščenje, ko boste lahko odkrito povedali svoje mnenje. In morda bo rokopis le prišel pravemu človeku v roke.« Nejevoljno, nebrižno je zmignil z rameni. »In zakaj vse to?« »Marcel, ne razumem vas! Ali ni vaša dolžnost, da se borite proti vsem zmotam, posebno proti takšnim, ki utegnejo stati življenje mnogo liudi? Nimate pravice molčati in dopuščati, da se napake ponavljajo in ogrožajo življenje pilotov in ljudi, ki potujejo z letali!« Še zmerom jo ugovar jal: »Tudi če bi hotel, ne bi mogel pisati. Moja desnica...« »Takoj mi narekujte članek! Tako rada bi že videla vaše misli črno na belem!« Še zmerom je omahoval, ne vedoč, ali bi pristal ali ne. »še nikoli nisem pisal člankov... Za j to ie potrebna vaja. In tudi narekovati ne znam.« • Topli Janinin glas mu pa ni dal oddiha. »Poskusite! Narekujte mi svoje misli tako. kakor se vam bodo porajale. Sama jim bom dala primerno književno obliko. Oh, Marcel, tako bi me veselilo, če bi hoteli delati z menoj!« . Moral se je ukloniti. Najprej je jel nekoliko omahljivo razlagati svojo zamisel,' toda ko se je yživel v pripovedovanje. so se mu oblikovali stavki sami. sočni in jedrnati. Janinim" drobni prsti so vročično hiteli po tipkah pisalnega stroja. Ko je naposled prebrala, kar je napisala. ne da bi mu kaj popravila, se je začudil neposrednosti in strnjenosti svojega sloga. »Članek je gotov!« je veselo vzkliknila Janina. »Oh,« je presenečeno ugovarjal, »vi ste menda vse to izpremenili. popravili...« »Niti pičice.« je ugovarjala deklica. »Ali ne poznate svojega sloga? Ali se ne zavedate, da govorite bolje, kakor pišejo mnogi slavni književniki? Vidite, jaz sem to slutila.« Blaženo se je nasmehi jal; ta nasmeh je spet razjasnil niegove sinje oči. Zvečer je po navadi snel naočnike, ker so skrbno zastrli vse svetilke. In tedaj ie Janina željno pila toplo, sinjo luč njegovih oči... »Elina, vi pa res vse znate,« je občudovaje vzkliknil. »Doslej sem mislil. da vas takšne stvari ne zanimajo in da so vam mar samo obleke, zabave... Oh. ljuba moja prijateljica, kakšno popolno bitje ste! Najbolj me pa preseneča ta vaša življenjska sila, ki kar prši okrog vas in prevzema vse. ki so v vaši bližini. Vam sem dolžan hvalo, da kdaj pa kdaj pozabim svojo nesrečo, svoio slepoto... Ko sem vam narekoval članek, sem za nekaj trenutkov pozabil, da nisem več nekdanji Marcel, preizkuševalni pilot in izumitelj... spet sem bil človek kakor vsi drugi!« »Več ste kakor drugi!« jo vzkliknila Janina. »Ne smete pozabiti svojega velikega poslanstva! Ne podcenjujte se, čeprav ie lepo, da ste skromni!« Marcel je vstal in se s težavo do-tipal do stola, kjer je sedela Janina. Položil ie roko na njeno šibko ramo in vnrašal z otožnim glasom: »Elina, zakaj vse to? Samo v obraz mi poglejte in vedeli boste, kaj mislim. Ali ni več od mene vsakdo, kdor ima oči, da vidi?« Janina_ je, pobesila glavo. Tako hudo ji je bilo, da mu ni mogla pogledati v široko razprte, ugasle oči. Marcel je čutil njen instinktivni odpor. prijel io je za glavo in jo dvignil. »Poglejte me, Elina!« Zdaj ni več mislila na njegovo vprašanje, ker jo ie nežno ljubkovanje njegovih občutljivih prstov, lahno vonjajočih po tobaku, vso prevzelo. Hotela je odmakniti glavo, toda ni se zganila. Marcel je pa vseeno čutil, da bi se mu rada izmuznila. . »Vidite, ne morete me pogledati,« le očitajoče deial. »Marcel, kako morete tako govoriti?« ga je užaljeno vprašala. »Da. prav imate,« je vzkliknil zdajci veselo in vedro. »Kako si drznem tako govoriti z vami, ko ste vendar najlepši primer poguma in življenjske sile? Kako lepo dušo imate, Elina! Nikol: v teh petih dneh nisem opazil senčice žalosti ali nestrpnosti v vašem glasu. Prej nisem slutil, da ste tako pogumni in tako močni, ljuba moja. Ali ste se hudo borili doma, da so vam dovolili, odpotovati z menoj?« Janina se je zmerom bala tega vprašanja in se mu je skušala izogniti. Zdaj se je pa odločila, da bo le odgovorila nanj. »Včasih se človek kakšne odločitve Ijolj boji, kakor je potrebno. Ko sem izvedela o vaši nesreči, sem obolela. Dolgo sem ležala... Toda brž ko sem vstala, sem se odločila, da bom odpotovala z vami k babici, ki naju bo gotovo gostoljubno sprejela. Kako bi pa bilo, Marcel, če bi se zdaj vrnila k najinemu članku?« Upala je. da ga bo tako premotila in speljala na druge misli. Toda Marcel je molčal. Njegovi ljubkujoči prsti so zdrknili z njenega cela v njene lase in jih jeli rahlo božati. Začutil je. da ima, kratke, svilnatomehke kodrce... J0vil si .je enega okrog prsta, toda že se, mu je izmuznil. Vsa drobna glavica je bila posejana s temi kratkimi kodrci. »Ali imate drugačno pričesko, Elina?« se je začudil. Janina je spoznala nevarnost, vsa je vztrepetala, vendar se je še pravi cas zbrala in na videz vnemamo odgovorila: »Da. takšne drobne kodrce si je kot poslednjo novost izmislil slavni pariški frizer Jean-Pierre. Imenitno se podajo k letošnji modi visoko zaprtih oblek...« Marcel se je zasmejal. »Zdaj vas spet poznam, mala modna strokovnjakinja! Oh. Elina, kako čudovito bitje ste! Nikoli se vam ne bom mogel dovolj načuditi. Zdaj ste preudarno, resno dekle, ki se za tehniko zanima prav kakor kakšen inženir, zdaj ste spet razigran, živahen otrok, ki se zabava z modo. oblekami, pričeskami. Predvsem ste pa ljubezniva, mila in čudovito lepa ženska...« ■Tanina si je vroče želela, da bi nehal tako govoriti. Vsaka beseda jo je v srce pekla, hkrati se je pa bala. da je ne bi utegnil razkrinkati. Zato mu je hitro potisnila med prste cigareto in mu jo prižgala. »Zdaj pa konec poklonov,« je odločno vzkliknila. »Končati morava ta članek!« Razočarano je zmignil z rameni. »Zakaj vse to?« »Da bova imela vsaj notranje zadovoljstvo z delom, če ga že ne bodo priobčili. Mislim, da bi bil drugi odstavek bol j primeren na koncu... Tako bi se vaša trditev bolje uveljavila...« Dolgo sta delala. Ko je Janina naposled dvignila glavo iznad rokopisa, je zagledala babico, ki ju je opazovala z blagim nasmeškom na obrazu. »Kaj pa toliko pišeš, ljubica moia? jo je vprašala. Večkrat jo je zdai tako imenovala, ker se še ni mogla navaditi, da bi jo klicala Elina. Vendar se je pa žcv kar prilagodila romantičnemu položaju, v katerem se je po zaslugi svoje vnukinje tako nenadno znašla. Zdelo se ji je, da je naloga, ki si jo je naložila Janina, sicer junaška, vendar brezupna. Bila je pa takšne narave, da je bolj uživala ob dekličini hrabrosti, kakor da bi se bala morebitne nevarnosti odkritja te plemenite igre. Kakor njena vnukinja je tudi ona mislila, da morata onidve popraviti krivico, ki so jo prizadejali de Bergerji temu prikupnemu, nesrečnemu mladeniču, in zato ni hotela za zdaj misliti na nič drugega. »Sestavljava prvi Marcelov članek, babica,« je ponosno odgovorila Ja-nina. Inženir se ie zmedel in začudil. »Kako prvi?« je v zadregi vprašal. »Kakopak,« je odvrnila Janina in se zasmejala. »Za njim bo prišlo še mnogo drugih. Začetek je vselej težak, toda pozneje gre delo hitro od rok!« IV Dve sorodni duši č.miek, ki sta ga Marcel in Janina tako skrbno pripravila, je res kmalu nato objavil neki strokovni časopis za letalstvo. Kajpak je imela Janina svoje prste vmes. (Dalje prihodnjič) HUMOR Tolažba Janezek redi v kotu sobe in joka. Njegova mlajša sestrica ga hoče po tolažiti in pravi: »Janezek, nikar ne jokaj. Ko bova dorasla, bova tudi midva tep!a svoje otroke.« Umetnost Mali Janko je prvič na koncertu. Medtem ko pevka poje arijo iz neke opere, in ji dirigent taktira vpraša svojo mater: »Mama, zakaj pa ji ta mož venomer grozi s palico?« »Tiho, otrok, saj ji ne grozi,« ga skuša pomiriti mati. »Zakaj pa potem tako kriči?« dalje vprašuje radovedni otrok. Izobrazba »Zakaj te je učitelj spet zaprl?« »Ker nisem vedel, kje leže Azori.« »Zakaj pa ne paziš, kam polagaš svoje stvari?« Dokaz »Ze 42 let ti je in vse življenje se pečaš s slikarstvom, pa nimaš še nič pokazati. Prosim te, veliki Rafael je bil v tvojih letih že pet let ood zemljo,« Dovol j mu je tega Sodnik: »Obtoženec, zakaj ste prav *a prav ukradli iz omare vse perilo, denarja, ki je ležal poleg, pa niste’ vzeli?« Obtoženec: »Gospod sodnik, lepo vas prosim, vsaj vi mi prizanesite, saj me le ze žena dovolj oštela!« Pijana služkinja * *Janko pridi no v kuhinjo,« kliče «ma svojega moža. »Poglej, Ančka Ti za mizo in hoče za vsako ceno makaronov splesti jopico.« Šolska učenost Učitelj: »No, Brihta, kaj mi veš po vedati o Juliju Cezarju?« Učenec: »Nič slabega, gospod uči telj.« Mož beseda »Prejšnji teden sem ti posodil sto lir. Dejal si, da jih potrebuješ samo za malo časa.« »Drži! čez četrt me jih že nisem vec imel.« Diplomat »Očka. kdo je diplomat?« »To je tisti mož, ki se spomni rojsfc nega dne svoje žene, njeno starost pa pozabi.« Moderna snubitev »Gospod ravnatelj, ljubim vašo hčer in vanv sveto obljubim, da jo bom vse življenje na rekah nosil, če...« »No, če?« »Ce mi poprej pomagate na noge.« Bo že drugače On: »Srček, priznati ti moram neko svojo napako. Včasih se namreč za prazen nič hudo razsrdim.« Ona: »Naj ti to ne dela skrbi. Ko bova poročena, bo že drugače « V kinu Gospodična: »Ne razumem, zakaj ste se med predstavo venomer stiskali k meni.« Vsiljivec: »Ce hočem biti odkrit, tega zdaj ko je svetlo, tudi jaz ne razumem.« Najnovejša škoiska Dva Škota se srečata. »Ali že veš najnovejšo šalo o nas?« vpraša prvi. »Ne, kakšna pa je?« »Daj mi penny, pa ti jo povem.« »To je res dobra šala.« se zasmeje drugi. ZAKOJ ODKLANJA DETE HRANO? Mnogo mater pretirava svoio skrb glede prehrane svojega otroka. Večkrat slišim v naši ambulanci, kako pripelje mati svojega otroka s tožbo, da njen otrok skoro ničesar več noče jesti. Ze s samim pogledom na dete ugotovim, da ie stanje prehrane vseeno prav dobro in nikakor v skladu z materino tožbo. Ko jo natančneje sprašujem, mi pove. da pri južinah in vmes med glavnimi obroki sicer zaužita kekse, sadje, mleko itd., a glavnih obedov, kosila in večerje, se obupno brani. Mati ne pomisli, da so mleko. keksi in drugo hranilne snovi in da lahko zadostujejo otroku za kritje svojih potreb. Postaviti svoie dete na tri obroke, skrbeli, do ne dobi vmes prav ničesar in apetit bo pri kosilu m večerij odličen. Nekateri otroci ne delajo materam pri prehrani nobenih težav. Od prvih dodatkov sadnega soka prikuh, iuh. do prehoda na gosto in trdo hrano ie poteklo v dojenčkovi dobi vse gladko: voljno in s tekom so sprejeli ti otroci vse. kar jim ie mati ponudila še celo odstavitev od cuclja ie potekla brez solz »Naš je tako priden, če bi nm kruh 8 .šmironT namazala, bi mi ga snedel,« mi razlaga srečna mati. Žalibog ie število teh otrok prav majhno, pri večini naletimo zlasti v dobi odstavljanja na veliko težave, ki »e pri nespretnem ravnanju matere stopnjujejo do nepremostljivih oblik ■n ostanejo otroku dolgo v šolsko dobo. Mnogi dojenčki, ki so sprva pri mleku odlično uspevali, energično odklanjajo vsak poskus hranitve z gosto hrano; g stiskanjem čeljusti prska-njem. bljuvanjem in bruhanjem se skusajo otresti te njim neprijetne hrane. Vajeni sladkega mleka, ki so ga dosedai z naslado sesali, ne moreio razumeti trde žlice, ki iim prinaša v usta nesladko hrano. Vse preveč pogrešalo pri tem naslado sesania in že sam dotik žlice ustnic spravi dete , v obucen iok. Slabotna, nedosledna mati bo po prvih izkušnjah prenehala z žličko in ponudila otroku zopet samo mleko, češ, revežu ne prija ta gosta hrana, ki jo ie predpisal zdravnik, j saj mi bo revček pri tem še shujšal . in oslabel. Čim starejši je dojenček. ! ko dobi prvič hrano po žlički, tem I večji je odpor proti niei in tem boli 1 trdovratno zahteva le. sladko mleko. I Tako se polagoma razvije prava leno-| ba pri hrani. Otrok noče žvečiti in kar se mu vsili, izpljuva. Pri večjem otroku poskušajo matere z zvijačo: pravljice, igračke, da. cele predstave se vrše med obedom malega, da se gg prelisiči za par žličk špinače. Dolgo. včasih do šolske dobe. se taki j otroci ne nauče jesti samostojno in ■jih mo ra še pitati mati sama. Vočie I kosci* hrane spraviio ti otroci v lične ižepe. kjer %h najdemo še par ur po, 1 obedu. Vsak obrok hrane se razieza j j na uro ali dve in tako ie ves dan j izpolnjen z iužinami kosilom in večerjo. In vsak tak obrok ie prava mn- • ka zu dete in celo okolico: obljube, graja, kazni, solze so večkrat na sporedu in uničujejo živčevje otroku in materi. Kako dosežemo, da bo dete ied"o? Tako. da počakamo s hranjenjem ko ima dete tek Kdai bo imelo dete tek? Takrat, ko bo občutilo lakoto in bo sprevidelo, da sprejema hrano le sebi na ljubo. Pri dojenčku moramo imeti sprva mnogo potrulienia. Hrane mu ne bomo solile, ainonk pri občutljivem rajši lahko potres’e s sladkorjem. brez skrbi tudi juho in špinačo Sprva več. nato vsak dan mani in mani sladkoria in sledniič bo dete jedlo hrano brez sladkorja Na žličko se navadi dete laže s sladko mlečno zdrobovo kašico. kakor s slano iuho. Navadno mu ponudimo že v zgodnji mladosti sadni sok no žlički, tako. dd mu la s 5. nicsccein ni več tuja. Ko dobi prve zobe. mu ponudimo 1 do 2 krat na (lan trdo skorjico prepečencu. da uri »veje maihne zobke in se vadi žvečenja. Večina mater daje otroku samo sredico kruha in tako vidim petletno dete. ki sne pri svojem kosilu le sredico, češ da ie 'skorjica pretrda in se mu ne ljubi gristi. Taki otroci, ki ne znajo gristi, imajo slabo zobovje, nagnjeno h gnitju. Pri večjih otrocih ne sme mati nikoli pokazati, koliko ii je do tega. da dete veliko sne in kako veliko skrb ji dela otrokova Sreztečnost. Glavno pravilo nai bo materam; »Otroka nikdar ne silim k iedi!« Če vidi mati. da se obira pri iedi da tega in onega ne mara. nai mirno vzame detetu krožnik in reče: »Ker nisi priden, ne smeš jesti!« Otrok bo sprva veselo presenečen, da ne bo nič siljenja in kreganja. Toda ta postopek se ponavlja brez besed ob vsakem obroku toliko časa. da dozori materi vzgojni načrt. Sprva Im dete tega veselo. oproščeno od neprijetnega siljenje k iedi. Skrbno mora sedaj mati paziti, da dete med obroki ne dobi niti najmanjšega za loža ia in. da so med obroki nadalje tnlno drži svojega načrta. Po nekaj dneh. včasih res šele po enem tednu se pokaže uri deietu sprememba. Otrok prične zaznavati občutek lakote in pričel bo spraševati, kdai bo kosilo ali iužina. Mali ne sme otroka spraševati, ali je lačen, ampak dete samo se mora oglasiti s prošnjo za ied. če pa raste dete v živčnem okolišu, kier oče in ma,; lista sposobna vzgajali ■ svoje dele po teli nasvetih, ne preostane drugega, kot da se to dete presadi v drugo okolico naibolj-se v rodbino z več otroki. Uspeli ne bo izostal, če bo dete v niei ostalo vsaj on mesec. Ko se vrne v domači krog. morata oče in mati skrbno paziti. da se njih vzgojne metode ne ponove V splošnem na velja: pri polnem krožniku še nihče ni sestradal. Seveda se morate matere naiprei prepričati, da ie sicer Vaš otrok popolnoma Dr. Tavčar-Kouvalink* Jeza škoduje zdravju? Ce opazujem ljudi, spoznam, da sc vse preveč jeze, da se jeze zaradi sleherne malenkosti, da potrošijo za iezo — to zoprno čustvo! —- polovico tiste energije, ki bi jo morali prihranili za vse važnejše stvari. Zakaj vse se ljudje jeze? Naj naštejem nekaj najpreprostejših in najbolj preprostih vzrokov. Gospodinja se jezi, če ji mleko prekipi, če mož orepozno pride k večerji, če presoli kosilo, če je slabo vreme, kadar ima »veliko žehto«, če... Študentka se jezi, če jo puiesor vpraša, kadar je nepripravljena — in to je skoraj vselej — če ne more ,preplonkati' šolske naloge od svoje sosede, če hi lepo vreme, kadar ima .tako važen sestanek', če se ji na edinih tenčičnih nogavicah v nedeljo zjutraj utrga petlja, če vidi ,njega v slaščičarni z neko drugo, če... Mož se jezi, če se mu zjutraj, ko mora v službo, utrga gumb, če se mu skrha edina klina za britje v nedeljo dopoldne, če mora čakati ženo, ko nameravata v gledališče, če ne more v gostilno, ker je zadnjega v mesecu, če se cigarete podraže, če... Na splošno se zjezimo: če nam tramvaj pred nosom uide, če se nam vezalka utrga, in nimamo nadomestka, če nam v avtobusu kdo stopi na kurje oko, če moramo plačati elektriko proti koncu meseca, ko nam že primanjkuje denarja, če je Ulm, ki bi ga radi videli, razprodan, če je v nedeljo popoldne dež, pa smo nameravali na izprehod, če založimo svinčnik in ga pol ure zaman iščemo, če... Torej vzrokov več kakor preveč! In če bi se hoteli jeziti zaradi prav vseh malenkosti, bi se jezili lahko ves dan, da, vse življenje! Pameten človek se pa odloči, da se ne bo več jezil, ne, prav nalašč ne! Pomislimo, kakšno korist imamo, če se jezimo. Prav nobene! Ne samo, da sl obremeniujemo živce, celo neposredno si škodujemo, ker postanemo v trenutku, ko se zjezimo, živčni in nam gre odtlej prav vse po zlu. Le NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir Pikantna omaka iz vložene solate Vzemi nekaj pesti vložene mešane solate in jo operi v mrzli vodi. Na žlici masti zarumeni dve žlički sladkorja, stresi vanjo odcejeno solato in jo do mehkega duši. Ko je mehka, potresi z žlico moke, dobro premešaj in zali j. Omako daj s krompirjem na mizo. H. K., Ljubljana Fižolov guljaž Skuhaj fižol, ki si ga že večer poprej namočila. Polovico fižola pretlači Po. sebej naredi na žlici masti in žlici moke prežganje, v katerem zarumeni strok česna. V prežganje stresi pretlačeni fižol, premešaj in prideni še celi fižol s fižolovko vred. Po okusu opopraj, osoli in dodaj žlico paradižnikove mezge. Daj s kakršnimi koli žganci na mizo. H. F., Ljubljana Keksi najcenejše vrste Mešaj 12 dek sladkorja, 1 rumenjak In 1 jajce toliko časa, dokler se ne speni Dodaj nastrgano limonovo lupino ah vanilijev prašek, 12 dek moke, 3 grame jelenove soli, raztopljene v 5 zuicah mlačnega mleka ali mlečnega nadomestka, dobro pregneti in pusti 24 ur počivati. Naslednji dan dodaj še la dek moke, ugneti gladko testo, razvaljaj za nožev rob na debelo in izoblikuj primerne oblike. Peci v vroči pečici. Ker so keksi zelo tenki, jih dobiš lepo število. So zelo dobri in tudi dolgo ostanejo. E. S., Ljubljana Krompir, ki s« rad razkul,a Nekatere gospodinje so dobile krom pir, ki se rad razkuha. Pomagao si lahko na tale način: Krompir, cel ali olupljen operi v mrzli vodi. Deni ga v lonec' in ga do polovice nalij z mrzlo ali toplo vodo. Lonec potem pokrij z debelo krpo, povrhu pa še s primemo pokrovko’ tako da se krompir kuha v pari’ Krompir kuhaj 15 minut, vendar je čas kuhanja odvisen od krompirjeve kakovosti. Zato mora vsaka gospodinja sama preizkusiti svoj krompir in mu določiti čas kuhanja. Pri tem na činu kuhanja ostane krompir popol. noma nerazkuhan. F. S., Cerknica Za vsak prispevek, objavljen v »Ko. tičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir Znesek lahko dvignete takoj Po objavi v naši upravi. Po pošti po takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite tla Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal 253. BODIMO PRAKTIČNE TUDI PRI PRANJU! Trpežnost in trajnost perila sta odvisni od tega, kako z njim ravnamo. Posebno pazljivi moramo biti pri pra nju. Perilo mora biti lepo in čisto oprano, vendar to še ne pomeni, da se moramo založiti s celo kopico pral- spomnimo sc dni, ,ko nam gre vso narobe'. Vsaka izmed nas je žc doživela takšen dan. Nuvadno smo že zjulraj slabe volje, ker smo slabo spale.' Namesto da bi storile vse, da bi zabrisale slabe posledice neprespane noči, namesto da bi odločno segle po mrzli prhi, naredile nekaj telovadnih vaj in se osvežile, godrnjamo vse jutro, zde-hamo, se jezimo in se — kajpak zaman —- vprašujemo, zakaj smo slabo : ale, zakaj smo prav danes slabo spale, zakaj smo prav me tako nesrečne itd., itd. Tisti dan prav gotovo i 'mamo uspeha in sreče. Pričeska nam ne drži, nogavica se nam strga, šel nas ošteje, ker nismo zbrane — spet dolga vrsta "zrokov za nove jezice... In že se nam začrtajo gube in gubice v čelo, prve znanilke staranja... Pogledamo se v zrcalo in smo takoj še slabše volje... Tako tavamo v začaranem krogu, ki smo se same tiklenile vanj. Recept za takšne dni je prav preprost in poceni. Predvsem: odločimo se, da se ne bomo jezile, temveč smejale, če nas bo doletelo kaj ne-všečnega. Kajpak si moremo tudi nekoliko pomagati, da bomo premagale morebitno' utrujenost in slabo voljo. Stolimo nekaj, kar nas ho razvedrilo. Vsaka bc ;-r,r, a vedela kc.i jo veseli. Ta bo pojedla izjemno tri sladkorčke ali si bo izdatno osladkala kavo, kakor da bi bil poseben praznik, druga se bo pražnje oblekla, čeprav mora v službo kakor vsak dan, tretja si bo kupila med potjo šopek cvetlic, četrta bo skuhala tisti dan kaj posebno okusnega in žela pohvalo vse družine... načinov je nič koliko. In še nekaj, kar bo gotovo vse zanimalo: boljša kakor še tako priznana hormonsko-vitaminska krema za pomladitev obraza sta smeh in dobra volja, ki preženeta z obraza na mah vsa znamenja staranja, vse gube in gubice, ki se jih ženske tako hoje. Saška. nih praškov. Vestna in dobra gospodinja se bo ravnala po resnično dobrih nasvetih, še bolj pa po pravilih, svojih izkušenj, ki si jih je pridobila v dolgih letih pranja. Vso pozornost moramo posvetiti že namakanju, bolje, odbiranju perila. Perice že vemo, da moramo namakati posebej belo perilo, posebej pa pisano Namakati moramo pa v enem čebru bolj zamazano perilo, posebej pa manj zamazano. Zelo zamazane kose, kakor ovratnike in zapestnice pri moških srajcah, najprei namilimo in izperemo največjo nesnago, potem šele namečimo skupaj z ostalim perilom. Res se bomo s tem nekoliko dalje zamudile, vendar bomo naslednji dan toliko bolj zadovoljne. V vodi, v kateri namakamo perilo, raztopimo nekoliko praška, ki vodo omehča. Voda mora biti mlačna. Ce imamo deževnico, namočimo perilo v deževnico, ker ;e mehka in se v njej umazanija hitreje razkroji. Perilo pustimo namočeno 12' ur. Zdaj ga dobro izplaknemo v mrzli vodi, da odstranimo vso umazanijo, ki se je med namakanjem odmočila. Voda, v kateri peremo, mora biti mehka Ce peremo s trdo vodo, stresemo vanjo nekoliko sode, ki jo omehča, j 10 do 15 minut pred pranjem vsujemo : v vodo nekaj pralnega praška, ki vse-! buje milo. Samo v takšni vodi lahko perilo res lepo operemo. Gospodinja I mora biti danes varčna, zato bo v tej vodi oprala tudi pisano perilo, šele takrat, ko je voda res precej umazana, jo zlijemo proč. O samem načinu pranja menda ni treba veliko govoriti. Navadno peremo belo perilo v dveh vodah, prvič v mlačni in drugič v vroči. Važno pri pranju je tudi to. da kar najbolj pazimo, da perila ne trgamo. Najboljše je, če perilo samo stiskamo. Ako perilo ni preveč zamazano, je pranje dvakrat lažje. Poleg tega se perilo ne trga samo zaradi pranja, temveč tudi zato, ker ga umazanija’ razjeda. Belo perilo skuhamo, pisano perilo pa peremo samo v dveh vedah. Perilo izpiramo toliko časa, dokler ni voda popolnoma čista. Zadnji vodi, v kateri izpiramo belo perilo, dodamo plavilo in škrob. Vodi, ki nam je ostala od kuhanja perila, pravimo po domače lug; shranimo jo in z njo poribamo kuhinjsko mizo, stole, tla, okrni itd. če luga takoj ne uporabimo, ga shranimo in ga pred uporabo segrejemo. Vsaka gospodinja ve, da je varčevanje pogoj za napredek gospodinjstva in da je treba prav zato varčevati pri vsaki, še tako majhni in poceni stvari. Mnoge gospodinje so primorane sušiti nerilo na umazanih in tesnih dva riščih, v majhnih sušilnicah in pod streho. Le te bi morale prati manj perila hkrati, da perilo ni preveč na tesno obešeno. Tako pride tudi nekoliko več zraka do vsakega kosa. Poleti bi bilo zelo dobro, če bi mogli kje dobiti večji, prostran in sončen prostor? da bi se vsaj enkrat perilo lepo po sušilo. Ce sušimo perilo na tesnem, v sušilnicah in pod streho, se kai rado zgodi, da namesto lepo belega perila prinesemo s sušenja motno in tu pa tam zamazano perilo. Precej zamazane kose še enkrat operemo, da ne za-likamo umazanijo v blago, ker jo pa tem le težko odstranimo. Perilo se zelo lepo posuši na travi. Sonce, ki se upre v blago, perila ne pusuši samo, ampak tudi obeli. Zelo priporočljivo je, če hočemo kakšno platneno rjuho ali prt obeliti, da ga ŠAH g® ‘jmar Urejuje A. Preinfalk Problem št. 231 Sestavil Sam Loyd mn ZZZ/ZZ' y///r Z/ZVZŠL mwm V/Z/z/n, 'ZZZZ/Zs /zzZz//zj ; K} Mat v 3 potezah (1 iiij* rnoneh so risam iirruuo za »Družinski tednik« m niso bili objavljen .) Trije praktični kostimi za prve pomladanske dni. Prvi model vam kaže športen ko Um iz sivega volnenega blaga. Jopica je precej dolga, krilo brez gub. Drugi kosMm je sestavljen iz dolge, oprimajoče se karirane jopice temnozelene barve in svetlosivega nagubanega krila. Tretjega si lahko scšL jetc iz mehkega črnega ali temnosivega blaga. poležimo na travo in ga večkrat že suhega poškropimo. Za perilo je najboljše, če ga takoj zlikamo, ker se pri prenašanju sem in tja rado zamaže. Gospodinjino prizadevanje. da bi bilo njeno perilo čim lepše, bo tako kronano z uspehom. JVega ec i Lepe oči na človeku najprej opazimo. Tudi obraz, ki ni pravilno leD, je prijeten, če ima izrazite oči. Oči so zrcalo duše, pa tudi zrcalo našega zdravja. Ljudje, ki trpe za slabo prebavo, imajo le redko lepe oči. Zato je najbolje, če jemo kar največ sadja, zelenjave in solate, med vsakim obrokom pa izpijemo kozarec vode. Zelo dobro ^ tudi, če pričnemo dan s ka DARMOL najboljše odvajalno sredstvo zarce. vode, v kamro iztisnemo sok ene limone ali pomaranče. Malokrvni ljudje imajo po navadi motne oči. človek, ki zapazi, da so mu oči postale motne, naj se posvetuje z zdravnikom, ki mu bo najbrže nasvetoval zdravila, ki vsebujejo železo. Zelo dobro je tudi, če pije tak človek veliko mleka in da po kosilu leže vsaj za pol ure in počiva. Važno je vakdmje konanje oči. Kopanje oči sveži in krepi. Oči mora- Letošnjo pomlad bomo nosile črn pomladanski plašč, prek« sive drobno kockaste obleke z nagubanim spodnjim delom krila. Ovratnik, pri obleki jo iz belega platna, pas pa rdeč. mo kopati takrat, kadar so preutrujene od napora, po dolgem čitanju in pisanju. Po utrujajočem delu in tudi med delom moramo oči odpočiti tako, da večkrat za nekaj časa zamižimo. Poleti, ko pripeka sonce, moramo oči pod njegovimi jarkimi žarki zavaro vati s temnimi naočniki ali širokokraj-nim klobukom. Gledanje v hudo svetlobo rado povzroči gube in gubice okoli oči, ker zaradi prejarkega sija oči pripiramo Trepalnice in obrvi bodo vse lepše, če jih bomo vsak dan ščetkale s posebno ščetko, na katero smo kanile nekaj kapljic mlačnega ricinovega olja. Porabili nasveti Beli: Kcl, Da3; Te2; Sa4 (4 figi. Črni: Kc4; Pb6, f6 (3 fig.). Po daljšem času naj spregovori s svojo umetnostjo spet neijozabni Loyd. _ Zamisel je podana jasno in gospodar j no, kar je bistveno za vsak dovršen • problem. ♦ ----------------------- ♦ | Dunajsko prvenstvo Prvak je zopet II. Miillcr Ta častni naslov si je priboril že četrtič; nedvomno zasluženo. Odlikuje se zlasti z zelo globoko strateško igro, kar smo v zadnjem času že večkrat prikazali. Njegova zmaga bi bila tudi številčno prepričevalnejša, če bi ne zapravil dveh dobljenih partij. Tako pa je moral zadnjo partijo brezpogo -no igrati na zmago To se mu je tudi posrečilo s ponovnim dokazom, da je izvrsten vojskovodja, ki zna preudarno voditi svoje sile v prostoru in času. Partijo spodaj prinašamo. Končni izid: Miiller 7‘/s; Lokvenc 7; Fichtl, dr. Gruber in dr. Weil po 6V»; Watzl 6; Dom, dr. Dorazil in Schvvam-;;menhofer po 5V», šapronov 5. Litera 21/« in Luncz 2 točki. Lista kaže, da to niso več oni lepi časi »Dumrčanke«, ko so bili podobni turnirji visoke mednarodne vrednosti. Začimbe niso prazne marnje! Z draženjem želodčnih sokov pospešujemo prebavo. Cc ne dobite drugih začimb, lahko vsaj kupite čebulo, sol. zeleno, papriko, timijan, poper, lavor in druge začimbe in z njimi izboljšate okus jedem. Vsaka ženska ima svoje slabe dni, v katerih se slabo počuti. Negujte ee takrat s podvojeno pozornostjo, kar velikokrat pomaga prenašati glavobol in utrujenost. To pa zato. ker, ste si v evpsti, da ©te lepi in samozavestni. Koke in noge so vse mani občutljive za mraz. če jih umivamo samo z mrzlo vodo in jih vsakokrat dobro ©ščetkamo, nato pa dobro zbrišemo. Kuhinja ho ostala dalje čista, če obesimo na rob mize ali nad štedilnik narezan časopisni papir in ga zvežemo z vrvco. Pri vsakem umazanem delu odtrgamo kos papirja in ga podložimo pod posodo, pod solato, kadar io čistimo. obrišemo z njim štedilnik, če nam kaj prekipi, in podobno. Pravite, da perilo ni dovolj belo?; Obelili ga boste, če dodaste vodi za; pranje po 2 ieditni žlici debele soli natri litre vode. Prihranili boste tudi! mik), kar je dandanes zelo važno. ; Sol ie najvažnejša začimba. Poza-’ hiti je ne smete dodali tudi slaščicam.; ščepec soli v vojnih slaščicah izboljša; okus. Če šivalni stroj trga nitko ali preskakuje s šivi. ie Uriva igla. Morda ie za nit pretanka, ali pa za stroj prekratka. Preglejte iglo in popravite napako. ; Nikdar se ne boste iznebili Iiripad vosti. posledice starega prehlada če' boste pili mrzlo vodo. Niti kapljice; mrzle piiace. zato pa čim več tople.-Le tako si boste pozdravili hripavost.! Ali letošnjo pomlad že kai m‘slrte ■ na veliko čiščenje? Najboljše ie. če sel ravnate po nasvetih naših prababic.; Izpijte ziulrai na tešče skodelico ze-j liščnega čaja in če je le mogoče, sok; ene limone. Zdaj. zdaj se nas ho lotil pomla-; danski nahod, Ce takoi v začetku 4 do; 5krat vsrknemo v no© ščep dvojno-, kislega nat rana, bomo nahod prepre-! čili. ! Za grde in razpokane roke ie zelo! dobro, če vodi. v kateri jih umivamo,J dodamo nekaj kristalčkov limonove« kisline. Raztopljena kislina varuje ro-! ke in jih prijetno odišavi. Po umiva-! niu si moramo roke namazati z dobro! kremo za roke- * Čeprav imate veliko skrbi in ste do! onemoglosti utrujeni.' še ne pomeni.j da ©c vam okoli oči lahko nare«le vsi-* lii-ve gubice Vsak večer položit,, na« oči mrzle obkladke iu jih trikrat pre-' meniaitc j Ce nogavice po pranju namažete Po! peti in stopalu s suhim nrHom. bodo; vse bolj odpornejše pri drgnjenju o’ ; čevelj. ; Kdaj pa kdaj moramo znati na ko-; risten način porabiti predragoceni čas.; Najbolj primerne za to so nedelje. Na-' inesto da bi šivale in krpale, se po-! oolnoma posvetimo ««voj emu možu. To! bo zanj in za nas blagodejna sprosti-; lev in počitek « ; s-1n spet. se nauk potrjuje, da boljši strateg zmaguje .< 244. DAMSKI GAMBIT II. Miillcr — M* Dom Dunaj, marec 1943. . 1. d4, d5. 2. c4, e6. 3. Sc3. Sf6. 4. Lg5, Sbd7. 5. cd5 (Beli je za to izmenjalno karlovarško inačico poseben strokovnjak) cd5. 6. e3, Le7. 7. Del. (Spet boj za točko e4!) h6. (To prav za prav tu ni potrebno.) 8. Lh4, 0-0. 9. Ld3, Te8. 10. Sf3, c6. 11. 0 0. (Ker skakač še ne stoji na f8, bi bila dolga rošada tvegana zaradi b5 in Sb6 z urnejšim napadom.) Se4, (Drugi načrt je Sf8, Le6 itd.) 12. LXe7. (Na 12. LXe4, LXh4, na 12. SXe4? pa de4.) DXe7. 13. Tabl! (Beli pripravlja manjšinski napafl na damskem krilu, črni pa misli na rokadni napad.) f5. 14. b4, afi. 15. a4, Tf8. 16. Tfel! (Preprečuje f4.) KhS 17. Tb3. (Na 17. b5, ab5. 18. ab5 bi se črni razbremenil s Ta3; črni s svoje strani ne dovoli Se5, pa je nadaljevanje razumljivo.) Sg5. 18. sxe5, DXg5. 19. 14! (Drugače bi to izvedel črni.) Dg6. 20. Sblt (17. poteza je tudi omogočila to dolgo potovanje na imenitno polje e5.) Sf6. 21. 8d2, Se4. 22. Sf3, DeG. 23. Se5. (Razlika je v tom, da črni tega skakača ne more zamenjati.) Ld7, 24. LXe4, fe4. (Na de4 bi se beli posvetii spet damskemu krilu in s kasnejšim b5 (po Tebi in Dc5 b6) osvobodil kmeta d4 ter osamil enega izmed nasprotnikovih damskih kmetov, ki bi ga končno osvojil; možno bi pa bilo prav tako 25. Tc3 z g4; vse to dognati bi se dalo šele z novo partijo.) 25. g4! g6. 26. Tfl, c5; (Duhovito nasprotn* delovanje, ki zahteva od nasprotnika točnih ukrepov.) 27. SXd7, DXg4+. 28. Dg2, DXd7. 29. bc5, Tf7. 30. Tbll, Tg8. 31. Khl, Df5. (črni mora čuvati kralja in kmete ) 32. Tgl. Kh7. 33. I)g4! (Beli je pra-; vilno spoznal, da more dobiti partijo samo po izmen ji dam; črni ima namreč v končnici prevelike skrbi s kmeti.) mfA'«-34' Tx£4- T8«7- (Grozilo ja Td6.) 35. h4, Tf5. 36. Kg2, T5f7. (Črni ®ora samo gledati, kako bo beli sprostil drugo trdnjavo, ki bo jjotem hitro odločila: medtem ne more niti bolj utrditi svojega položaja, niti ne mora začeti s protina padom.) 37. Tg3, Tf5. 38. KhS, T5f7. 39. Kg4 (Kralj tudi pomaga pri blokadi, medtem ko je črni kralj brez pravega posla.) Kg8. 40. Tgl, Kh7. (Na g5 pride 41. hg5, hg5. 42. f5 itd.) 41. Tgbl, Td7. 42. TfG, Tgf7. (Na drugačne ukrepe odloči Tlb6 in Td6.) 43. TXf7 + TXf7. 44. Tb6+, 1)5+. 45. Kg3. Ker se beli ni dal matirati (Kg5?), je črni vrgel puš«-o v koruzo: obrambo Td7 uniči 46. Td5, poskus Kg7 pa seveda 46. Td7, Tf5 47. Td7+ in TXb7. Cmi je bil le še premalo bodeč »trn«; beli ga je počasi, a gotovo »zmlel«. Rešitev problema it. 230 1. T«b3!. Nujn ca r. izrabo treh popoltiil kr<žanj na b7 fti in g7. Izda a K, Bratuša novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovaria O. Mihalek — vsi v Ljubljani.