PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini "OD- costale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 65 (9067)
TRST, petek, 21. marca 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POZDRAV ALEKSANDRA GRLIČKOVA NA KOMUNISTIČNEM KONGRESU V RIMU
ZK JUGOSLAVIJE VISOKO CENI PRISPEVEK KPI K USTVARJALNI BOGATITVI MARKSISTIČNE MISLI
V boju za socializem morajo posamezne partije upoštevati razmere v lastni državi Odnosi med ZKJ in KPI zelo plodni - Narodne manjšine kot element zbliževanja in Prijateljstva med sosednima državama - Pozdrav čilskega predstavnika Altamirana
(Od našega posebnega dopisnika)
j.. RIM, 20. — Drugi dan pozdravov tujih delegacij na kongresu ■ I® bil posvečen dvema povsem različnima stvarnostima, na kateri ^slijanski komunisti še posebej navezani. Gre za Jugoslavijo in i e. frva predstavlja izvirno izkušnjo socialistične družbe v zares P®»lfičnih nacionalnih pogojih, ki s politiko samoupravljanja in Potn»nje demokracije, na mednarodnem področju pa s politiko neuvr-^enosti, predstavlja dejanski zgled, ki ga je sam Berlinguer poudaril Kpt>°gl®viu, posvečenem mednarodni analizi, ko je podčrtal interes Italije do vloge in dejavnosti Jugoslavije v svetu. Ta stavek so ^®vilni komentatorji, posebno še republikanec La Malfa, ocenili kot 3ovor na pomisleke o veljavnosti nove polilike, ki jo KPI predlaga a Evropo brez vojaških blokov.
V imenu delegacije ZK Jugosla-lls_ je kongres pozdravil v ju-anjem delu zasedanja tajnik izvrš-®9a komiteja predsedstva jugoslo-anske partije Aleksandar Grličkov. fegati so ga toplo sprejeli, z vi^H'71 Ploskanjem, ki se je pono-n °j Ì® poudaril, da prinaša pozdrave od tovariša Tita. Z razliko e. tiru9ih je bil pozdrav ZKJ v vu poseg v razpravo, razmišlja-
nje o vlogi KPI in nacionalnih
poteh v socializem, brez bombastičnih stavkov, ki so namenjeni predvsem aplavzu množice. Kongres je pozdrav zato poslušal zbrano in mirno, izražene misli pa potrdil z zaključnim aplavzom.
Grličkov je začel z ugotovitvijo, da ZKJ visoko ceni prispevek italijanskih komunistov k ustvarjalni bogatitvi marksistične misli in nje-
Živahna razprava
posegi BufaEinija, Lame in Longa v debato o Berlinguerjevem poročilu na kongresu KPI
20. — Tretji dan kongresa rn .Ogromna športna palača pod sezno kupolo je še vedno polna, samo v spodnjem delu, kjer so ‘egati, temveč na vseh tribunah, Jer do 5.000 ljudi z zanimanjem tišmi sledi razpravi. Ta je Presia že v živo in se vrti okoli
nacijj6’	•ie na P°enostavljen
razuma med KPI, PSI in KD ter ostalimi vmesnimi silami.
Sporazum med temi silami mora seveda imeti svojo vsebino. Po mnenju Lame je to globoka družbena preobrazba Italije. Zato, prav zato, pa zgodovinski kompromis ne pomeni samo korak v stran od leve sredine ali sedanjega načina vladanja, udom postavil ” v svojem včerajš-1 Nfe, poudarja Lama, zgodovinski Jein posegu Giorgio Amendola: kompromis je pravo nasprotje: sedanjega političnega okvira, ker spreminja razredno vsebino interesov
ZPnH	Ajriurgiu zilllciiML/ia.
Talf°Vlns^1 komPromis, toda kdaj?
sPekti’vi?alÌ pa V oddal^eni - per'
(jg^tiinguer je v svojem poročilu J, ’ da se komunistom ne mudi, bi a6* ko se mudi italijanski druž-Jjgj j^Hdma je bil bolj nestrpen, hitir - da morajo komunisti po-krizg1’ cs hočejo rešiti Italijo iz stonji na način, da bo končno kanitaii • .tolikokrat prehojenih poti in m - lcne logike reorganizacije
mašenja lukenj.
mična Uv:aianJa Amendole je pole-čeprav hskusijsl
glasovuU^a^ni’ 0 katerem krožijo Peraw.’„ra. h° bodoči namestnik ge-
netn ’rr , prav v skrajno umerje-sen. n.'Sr ,sijskem tonu odgovoril
bil mliea- tajnika KPI. Bufalini je letno k nja’ .da odgovora na to di-sti-aktni°IUun’s^ n,e bodo dali z ab-- mi razpravami med «opti-
ftiisti» in
Vlado»*1 doslej ni nihče «povabil v
ker i j ^Posimisti», tudi zato ne,
samo
se mudi, čeprav ne
okvir T‘u za vstop KPI v vladni način’	za novo P0''tik°, nov
darstva , anJa in vodenja gospo-Pializmà Za.vn.ašanje elementov so-politik; v italijansko družbo. Proti s°’ kliuh if°- Y'nskega kompromisa ske drnvu	Potrebam italijan-
in zaprek % Postavili več pregrad Prom j s ' “oj za zgodovinski kom-iJ a v6 , ima vi za premostitev le zpi azko'a iz let hladne voj-rala k;pt ° ZaP.,clen in ga bo mo-smernic	izhajajoč iz dveh
komunisti • iksnejša enotnost med pPodbuiii.J!1 socilisti, predvsem pa krščanit,-J j premika na levo v
>dejneg:
ki naj pridejo na površje. KPI, je dejal Lama, ne zahteva zase ministrov, ker dobro ve (namig je očiten), da «lahko ima neka stranka tudi nekaj ministrov, pa kljub temu to še ne pomeni, da je na oblasti».
Glede KD je Lama dejal, da se bo morala spremeniti. «Lahko je zapustiti kongres, toda vseeno se bodo morali soočati z nami v družbeni dinamiki, temu se ne bodo mogli izogniti».
Zgodovinski kompromis, je zaključil Lama, ni «usoden». Morali si ga bomo priboriti z gibanjem velikih ljudskih množic, med katerimi je mesta tudi za srednje sloje italijanske družbe.
Zadnji je na tribuno stopil predsednik CK KPI Luigi Longo, ki je pred nekaj dnevi dopolnil 75 let. Belolasi voditelj italijanskega odporništva je z jasnim in odločnim glasom opozoril gospodarske sile, ki bi rade iskale izhod iz krize z reakcionarno prisilo, da delavski razred ne bo štedil s svojo silo in jih strl.
Poudaril je, da je naloga KPI, prisiliti vlado, naj se odpove sedanji pasivnosti do fašističnega nasilja in gospodarske recesije. Fašiste je treba «spraviti iz zakona in jih prisiliti, da ne bodo več škodovali.»
Glede zgodovinskega kompromisa, ki ga odobrava, kljub nekdanjim pomislekom o besedi «kompromis», je Longo dejal, da nasprotniki menijo, da hoče KPI v vlado, ker bi
BU(ajjn. evo' tudi med volivci KD. ha trditev '5 kra.*'k° odgovoril tudi Slhe K.pi SriS0ina?‘sl'a Mosce, da ne koalicije» r ,ati samo na «sestavo Popolnoma ,U, a ini ie dejal. da se Sa.i je kpt a ,nnja s to trditvijo, Pri tern rta 0- S0 vrsto let vztrajala d'ne v ’ , Je zapiranje leve sre-“kodljivo 7-, 0rmu]o brez vsebine Potrehan n..vvs?' Zato je že sedaj V!?dajočih k,onstruktiven odnos P*j0. (Mimra,, j 0rnUn,stiČnO Opozi-frvič, da na e£e omenjeno je to v°diteljev snmultiesu nekdo od v 0Pozicjjj R°h .°meni, da je KPI «ano, tojj , ® Je- da je to splošno
SCbi P«	sam Ptoa v
i .Močno nil ? r!Jskega>>)-tibunj kongresa^V6 pozdravil° ;la r = Slndikalne 7v0geneialnega ta-)ni-
Km0' ki je na f6 CGIL Luciana uPl- Dejal 1ePa govonl kot delegat že pet le’t »a se italijanski de-ahi branijo	na dvel1 fron'
vn druff|' pa zahf do.hodke na eni,
g0sPodarstva evai° spremembo
JpSa itd Nafmrnie' p°vo Politiko spehi pigìi če ìivfJ- zadn-ii fronti so
Zavedati se mn/h Je sploh bil° kaj-^.usiPdiHalnr°a.r’ je deial Lami,
vì‘h ne zadost,riptOP1 teh vpraša-
H?rne strapke •‘LJ0' Zato so °d?o-f‘ke, ki jo zaKt Za .uresničenje polita0'? sindikalna f-'a delavci in "jL trebna Domi- federacija, ie no-
Sf™ »i».
yp'ja do izraz ajnPn,de ta Politična }e- Jaz menim’ Podstavlja po svo-*e lahko uresniči deial Lama, da Cl sarno v okviru spo-
nega kabineta, saj predlagamo je dejal Longo — spremembo samega načina vladanja v daljši perspektivi, ko naj bo sporazum te-meljnjih demokratičnih sil trden in trajen, z močno podporo množic. ‘Koalicija med temi silami je prvi cilj te politike, ne pa prvi korak.
Longo je nato spregovoril o KD, o vprašanju njene spremembe: dejal je, da je KD v krizi, ker je propadel njen «interklasizem», se pravi dejstvo, da je doslej imela zmerno in reakcionarno vodstvo ter demokratično in ljudsko bazo.
To se je dogajalo sploh v Italiji in prav lepo bi bilo pa koristno za Italijo, če bi zmerne in reakcionarne sile bile enkrat za vselej v opoziciji. Sorazmerno s tem, kako bodo napredne sile v KD prevladovale in jo torej reševale iz krize, se bo KD spreminjala in bo torej tudi sporazumevanje z njo in «z drugimi katoličani, ki niso demokristjani» napredovalo z večjo naglico.
Kriza KD je dokaz, da se čedalje veš demokristjanov in katoličanov osvešča in širi. To dokazujejo tudi Fanfanijevi disciplinski in represivni ukrepi v sami stranki. Proces osveščanja v KD se je začel. Mi, je dejal Longo. ga moramo spodbujati s svojo politično akcijo.
Popoldne so se delegati kongresa zbrali na sejah komisij (volilne, ki oblikuje kandidature za novi CK, in politične, ki pripravlja zaključne
nemu uveljavljanju v italijanskih pogojih boja za socializem. Specifika italijanske poti v socializem v današnjem mednarodnem in družbe-no-gospodarskem okviru je bistvena sestavina političnega realizma v revolucionarni dejavnosti.
Svet, v katerem živimo, je šele začel pisati strani svoje nove zgodovine, kapitalizem ni več zmožen harmonizirati razvoja človeka in tehnike, izčrpal je svoje sile in ne ve odgovora, na pereča vprašanja človeštva. To je bistvo krize kapitalističnega sveta, medtem ko se socializem predstavlja kot perspektiva bodočnosti, čeprav še ni razvil vseh svojih možnosti in svojega bogastva. V tem okviru se razvija razredni boj, ki se lahko pojavlja v oblikah oboroženih družbenih revolucij ali preko postopnih družbeno-gospodarskih reform, politike neuvrščenosti, ali narodnoosvobodilnega boja proti političnemu in gospodarskemu kolonializmu. Mnogo je v tem boju dilem in nerešenih vprašanj, na katera dajejo posamezne socialistične sile svojstven odgovor, glede na razmere lastnega boja. Ker se spreminjajo objektivni pogoji boja za socializem, se sproti spreminjajo tudi politike posameznih partij, tako tistih, ki so na oblasti, kakor onih ki se zanjo šele borijo.
V tem okviru je koristna izmenjava mnenj in izkušenj med partijami m, bolj na splošno, med naprednimi silami v svetu. Grličkov je v tem okviru dejal, da so odnosi med ZKJ in KPI zelo plodni in slonijo na vzajemnem spoštovanju ter zaupanju, enakopravnosti in nevmešava-nju v notranje zadeve. Ralzike v pogojih dela vsake izmed partij niso predstavljale posebnih težav.
Mislimo, je dejal Grličkov, da bodo odnosi med ZKJ in KPI velike važnosti za bodočnost naših dražav in ljudstev. Naša daljna smernica je prijateljstvo med sosedama, ker pač ustreza to interesom miru, varnosti in sodelovanja v tem delu sveta. Prepričan sem, je dejal Grličkov, da bodo ti odnosi obrodili še večje uspehe, narodne manjšine pa bodo na obeh straneh meje še bolj element zbliževanja in prijateljstva med našimi ljudstvi.
Grličkov je nato spregovoril o u-spehih in težavah ZKJ pred in po 10. kongresu, pritiskih na Jugoslavijo s strani imperialističnih in hegemo-nističnih sil, na katere pa so jugoslovanski komunisti že navajeni, in poudaril, da je brezpredmetna vsaka zaskrbljenost za jugoslovanski jutri. ZKJ je vodila dolg boj za drugačno zasnovane odnose med partijami, ki naj slonijo na neodvisnosti in spoznanju, da obstoj razlik v gledanjih nikakor ne sme biti razlog za rahljanje teh odnosov. To je smisel resničnega intemacionalizma.
Za Grličkovom je kongres pozdra-
vil tajnik socialistične stranke čila Carlos .Altamirano, čigar prihod je v dvorani zbudil val internacionaii-stične napetosti. Ploskanje se je pomešalo z vzkliki svobodi čilskega ljudstva, o kateri je spregovoril Altamirano, ko je izrazil željo, da bi odporniško gibanje v Čilu uresničilo enotnost onkraj meja organizacije «Unidad popular», oziroma enotnosti med KP in čilskimi socialisti. Altamirano je poudaril razlike med Čilom in Italijo. Ne gre pozabiti, je dejal, da je Čile za vso Latinsko Ameriko zgodovinsko lovišče severnoameriškega imperializma, ki tod nastopa z najbolj grobimi metodami, kot je bil fašistični državni udar. In vendar, je zaključil s citatom Gramscija, verjamemo v enotnost in zmago, kajti «pri tem ljudstvo ne more izgubiti ničesar in je zato zrelo 5#ì revolucionarno dejanje».	STOJAN SPETIČ
SREČANJE NA DUNAJU BREZ KONKRETNIH REZULTATOV
Nerazumevanje kanclerja Kreiskega za probleme koroških Slovencev
Predstavniki slovenske narodne skupnosti so ponovili svoja že znana stališča, avstrijski kancler pa je potrdil namero o «ljudskem štetju posebne vrste»
(Od našega dopisnika) CELOVEC, 20. — Po prekinitvi pogovorov med avstrijsko zvezno vlado in predstavniki koroških Slovencev v tako imenovanem kontaktnem komiteju, ki so jih koroški Slovenci začasno prekinili zaradi tega, ker pogovori niso dali konkretnih rezultatov, ampak so služili kanclerju Kreiskemu predvsem kot pretveza, da avstrijska vlada rešuje manjšinsko vprašanje v neposrednih kontaktih z manjšino, predvsem pa zaradi sklepa treh strank o nameravanem ugotavljanju manjšine, je prišlo na izrecno povabilo kanclerja Kreiskega včeraj v sredo, 19. marca v dunajskem parlamentu do ponovnega sestanka in pogovorov med avstrijskim kanclerjem Krei-skim in predstavniki koroških Slovencev. Poleg kanclerja Kreiskega sta se pogovorov udeležila poslanik dr. Nettel in sekcijski šef Pahr, nekaj časa pa je bil prisoten tudi avstrijski zunanji minister dr. Giel-ka. Koroške Slovence so pri pogo-
vorih zastopali s strani Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwit-ter, dr. Pavle Apovnik in dipl. inž. Franzi Einspieler, s strani Narodnega sveta koroških Slovencev pa dr. Joško Tischler, Filip Warasch in Karel Smolle.
Predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, ki so se po včerajšnjih pogovorih na Dunaju danes že vrnili v Celovec, pri ocenjevanju teh pogovorov poudarjajo zlasti dva momenta: da prvič ni šlo za sejo kontaktnega komiteja, ampak za pogovor na željo zveznega kanclerja, ki ga je tudi dr. Kreisky sam imenoval samo «navezava stikov». In drugič, da potek pogovorov, ki je bil z obeh strani deloma oster in v katerem je prišlo do jasne konfrontacije med različnimi stališči kanclerja Kreiskega in predstavnikov koroških Slovencev, v bistvu ne daje upanja na možnost uspešnega reševanja manjšinskega vprašanja. Zato se tudi niso dogovorili za nov termin
SEVERNI DEL JUŽNEGA VIETNAMA V ROKAH PARTIZANOV
Umik saigonske vojske iz ffueja pred pritiskom osvobodilnih sil
Ostra polemika v ZDA, ker je kongres odrekel pol milijarde dolarjev vojaške pomoči Saigonu - Se vedno bitke okrog Phnom Penha
SAIGON, 20. — Saigonski vojaški krogi so sporočili, da so se vladne čete umaknile iz Hueja in iz Quang Trija ter prepustile osvobodilnim silam popolno nadzorstvo nad obema severnima pokrajinama Južnega Vietnama. Hue je po velikosti tretje južnovietnamsko mesto in leži kakih 650 km severno od Sa igo, na. Vrsto let je mesto predstavlja lo ključno strateško točko v vojaškem sistemu saigonskih oboroženih sil. Med partizansko ofenzivo leta 1969 so bile okrog Hueja hude bitke. Partizani so ga namreč zasedli in dva meseca kljubovali pritisku saigonskih in ameriških vojakov. Napadov na , mesto se je udeležilo z vso svojo pošastno uničevalno močjo tudi ameriško letalstvo. Po dveh mesecih so se morale osvobodilne sile umakniti.
Ukaz za umik vladnih čet iz Hueja so dali danes navsezgodaj. Saigonske čete so se umaknile iz mesta, ne da bi izstrelile enega samega strela. Predsednik saigonske-ga režima Van Thieu je pravzaprav umik demantiral, domnevajo pa, da je bil njegov govor, ki so ga oddajali po radiu, posnet v sredo.
Samo nekaj ur pred Huejem so Saigonci zapustili Quang Tri, me-
iiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiittiiiimiiiiiuiifiitniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiimuiiiiiiiiiiiiiii
V PALAČ! CHIGI POD M0R0VIM PREDSEDSTVOM
Medministrski sestanek o vprašanjih javnega reda
Pripravili so predloge, o katerih bo v ponedeljek razpravljal levosredinski vrh
RIM, 20. — Pod predsedstvom ministrskega predsednika Mora je bil danes v palači Chigi medministrski sestanek, na katerem so na mandat levosredinskega vrha prejšnjega tedna proučili predloge ukrepov, ki naj bi jih vlada sprožila glede vprašanj javnega reda. Kot je znano, so na levosredinskem vrhu poverili vladi nalogo, naj pripravi te predloge, o katerih bodo ponovno razpravljali prihodnji ponedeljek predstavniki štirih strank, ki podpirajo Morovo vlado.
Poleg Mora so se današnjega sestanka udeležili podpredsednik vlade La Malfa ter ministri za notranje zadeve, za obrambo, za pravosodje, za zaklad in za javno u-pravo. Kot je rečeno v uradnem poročilu o sestanku, so med drugim preučili zakonske ukrepe, s katerimi naj bi silam javnega reda zagotovili prestiž ter moralna, pravna in gospodarska jamstva. Govor je bil tudi o krepitvi in koordinaciji preventivne akcije policije, o spremembi ureditve sodnega pripora, o poverjenju upravnih poslov, ki jih sedaj opravljajo sile javnega reda, drugim državnim organom. V skladu s stališči, ki so bila izrečena na levosredinskem vrhu, niso danes govorili o vprašanju sindikata policije, pač pa le o možnih obli-
sklepe) ter na sestanku s Pajetto, | kah predstavništva, ki je delegatom orisal priprave KPI še pred tem sestankom pa je Moža skorajšnjo volilno kampanjo j ro predsedoval seji posebnega med-
St. S. I ministrskega odbora, ki mu je bi-
la poverjena naloga, da pripravi administrativne in zakonske ukrepa za restrukturacijo obveščevalne in varnostne službe in za spremembo in posodobljenje norm, ki ščitijo državno tajnost. Tega sestanka so se poleg Mora in La Malfe udeležili še ministri Gui. Ferlani, Reale in Cossiga.
Vodstvo PSI o Portugalski
RIM, 20. — Danes se je sestalo vodstvo PSI, ki je sklenilo odložiti zasedanje centralnega komiteja na dni od 8. do 10. aprila. Zasedanje so odložili, da ne bi bilo istočasno s ponedeljkovim levosredinskim vrhom o jasnem redu in s parlamentarno razpravo o reformi RAI-TV. Na dnevnem redu seje CK bosta preučitev zaključkov nedavne organizacijske konference PSI v Firencah in pregled političnega položaja.
Na današnji seji je vodstvo PSI soglasno odobrilo dokument o položaju v Portugalski v katerem potrjuje pomen revolucije 25. aprila in poudarja pozitivno funkcijo, ki so jo imele oborožene sile. Pač pa vodstvo PSI ne odobrava sklepa, s katerim so prepovedali trem poli-
stece kakih trideset kilometrov južno od reke Thach Han, po kateri teče meja med obema Vietnamoma. Quang Tri je bil v središču hudih spopadov leta 1972, ko so mesto najprej zasedle osvobodilne sile, ki so bile nato prisiljene k umiku.
Iz Hueja odhajajo civilisti in vojaška garnizija. Kaže, da civilistom pomagajo tudi pripadniki osvobodilnih sil, saj se vsi zelo dobro zavedajo, da bo mesto v kratkem postala tarča Thieujevega letalstva, ki ne bo prizanašalo niti partizanom niti civilnemu prebivalstvu. Kaže, da odhajajo civilisti ob luči partizanskih tankov. Opazovalci menijo, da se vladne čete umikajo hitreje kot pa napredujejo partizani. Dolge kolone beguncev, ki bežijo iz severnih predelov Južnega Vietnama iz strahu pred bombardiranji vladnega letalstva, vsebujejo tudi prenekateri vojaški oddelek. 250 tisoč oseb beži s področja Osrednjih planot, 200 tisoč iz pokrajine Hueja. Kljub zagotovilom predsednika Van Thieuja, da vladne sile niso zapustile mesta, menijo vojaški izvedenci, da je Hue, po umiku iz Quang Trija, nemogoče braniti in da ga vladne šete ne bodo branile. Vladne sile, čeprav so številčnejše od partizanov, nimajo možnosti, da bi se učinkovito borile. Več vladnih oddelkov je šlo, sicer prepozno v Kontum in Pleiku, v okrepitev tamkajšnjih posadk.
V	Združenih državah Amerike je medtem v teku huda polemika med vojsko, Fordovo upravo in kongresom. Načelnik glavnega štaba ameriške vojske Brown je ostro obsodil kongres, češ da je povzročil polom Thieujevega režima. Kongres namreč ne mara odobriti financiranja v znesku 522 milijonov dolarjev za saigonski režim, kar bi bilo nujno potrebno, če bi hoteli omogočiti Thieuju, da se obdrži na oblasti do začetka deževne dobe, v začetku junija. V polemiko je posegel, sicer od daleč, tudi zunanji minister Kissinger, ki je iz Izraela sporočil, da ne bi nikoli podpisa! pariškega sporazuma, če bi vedel, da bo kongres zapustil svojega dolgoletnega zaveznika na cedilu. Tudi obrambni minister Schlesinger je obtožil kongres, češ da je odgovoren za sedanje južnovietnamske izgube. Po mnenju šefa Pentagona naj bi se osvobodilne sile pripravljale na veliko ofenzivo, s katero bi prihodnje leto dokončno strmoglavile Thieujev režim.
V	Kambodži so v teku boji na vzhodnem bregu reke Mekong, od koder so partizani bombardirali središče Phnom Penha in pa tamkajšnje letališče. Vas Tuoi Leap je še vedno v rokah partizanov, ki so prisilili k umiku precej močne vladne oddelke, ki so hoteli preprečiti obstreljevanje letališča Počentong. Ameriški letalski most, brez katerega bi Phnom Penh bil popolnoma odrezan od sveta, se nadaljuje, kljub velikim težavam. Prav danes so sporočili, da bo trajal mesec dni več od predvidenega.
zadržal do 25. marca. Predsednik Kekkonen je v svoji izjavi jugoslovanskim novinarjem pred odhodom med drugim- izjavil, da z velikim zadovoljstvom pričakuje srečanje in razgovore z vodilnim državnikom neuvrščenih držav Titom, «ki je vedno dosleden in vedno ve, kaj hoče». Kekkonen je izjavil, da predsednik Tito posveča veliko pozornost in pomen temu, kar v mednarodni politiki lahko store male države. Kar se Finske tiče, se trudi ohraniti svojo aktivno politiko, je poudaril Kekkonen in dodal, da izkušnje Finske kažejo, da male države v določenih okolnostih lahko mnogo storijo kot posredovalke med drugimi državami.
Izrazil je prepričanje, da bo ta vloga malih držav še pomembnejša v procesu nadaljnjega razvoja politike popuščanja in dodal, da na take možnosti gleda zelo optimistično.
Kekkonen je izrazil upanje v uspeh konference o evropski varnosti in sodelovanju in pripomnil, da se trajni mir na svetu lahko zagotovi samo z odstranitvijo gospodarske neenakosti in zagotovitvijo pravičnega deleža držav v razvoju v svetovnem bogastvu.
morebitnega nadaljevanja pogovorov.
V več kot dveumem pogovoru je zvezni kancler seznanil delegacijo koroških Slovencev z vsebino razgovorov med strankami o tako i-menovanem ljudskem štetju posebne vrste, za katerega pa je kancler Kreisky trdil, da ne gre za ugotavljanje manjšine. Zastopniki koroških Slovencev pa so tak poskus prikazovanja preštevanja manjšine, ki naj bi po kanclerjevi zamisb služilo samo kot orientacija oziroma pomoč pri reševanju člena 7 državne pogodbe, z vso ostrino odklonili in ponovili svoje stališče, da koroški Slovenci ne morejo pristati na nikakršno preštevanje, pa naj ga imenujejo tako ali drugače, ker gre pri tem v bistvu vedno za poskus ugotavljanja manjšine, ki pa je za koroške Slovence absolutno nesprejemljivo. To svoje stališče so koroški Slovenci utemeljili z dokazi, ki jih tudi kancler ni mogel ovreči, zato je kar naprej ponavljal, da pri nameravanem ljudskem štetju posebne vrste ne bo šlo za ugotavljanje manjšine. Dejal je tudi, da je ustrezni zakonski osnutek že v pripravi.
Na pogovorih je zvezni kancler Kreisky tudi izrazil željo po novem memorandumu o zahtevah, željali in problemih koroških Slovencev, čeprav so koroški Slovenci vse to posredovali avstrijski vladi že v spomenici koroških Slovencev iz leta 1955 ter v številnih poznejših spomenicah, vlogah in predlogih, ki jih pa kancler Kreisky očitno ne pozna ali noče poznati. Zastopniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem bodo glede na načrtovani zakon o preštevanju manjšin kljub dosedanjim vlogam in spomenicam poslali zahtevani memorandum, vendar bodo v njem jasno poudarili tudi stališča, ki so jih povedali že na zadnji tiskovni konferenci, to je da odklanjajo kakršnokoli obliko preštevanja manjšine kot osnovo ali orientacijo v izpolnjevanju člena 7 državne pogodbe in da zahtevajo takojšen začetek reševanja vseh odprtih vprašanj po terminskem koledarju, ki bi bil dogovorjen z obema osrednjima organizacijama slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Med pogovorom na Dunaju so predstavniki koroških Slovencev vsa ta načela, ki so pogoj za morebitno nadaljnje sporazumno reševanje odprtih vprašanj, posredovali kanclerju Kreiskemu. vendar vse kaže, da v Avstriji kljub raznim drugačnim zatrdilom ni volje, da bi odprta vprašanja slovenske manjšine na Koroškem rešili pozitivno in v duhu avstrijske državne pogodbe, ampak da gre v bistvu ponovno za že preizkušeno zavlačevalno politiko, ki jo je kancler Kreisky uporabil že pri kontaktnem komiteju.
ZVONE ZORKO
Podpora tisku
V skladu s sklepom vsedržavnega vodstva časnikarskega sindikata FNSI so včeraj časnikarji vseh dnevnikov, tednikov, mesečnikov, časnikarskih agencij ter radia in televizije za eno uro prekinili delo, da bi na skupščinah razpravljali o krizi sredstev javnega obveščanja. Vprašanja, ki zbujajo največ zaskrbljenosti, so nerešeni problemi turinskega lista «Gazzetta del Popolo» in rimskega časnika «II Globo» ter govorice in domneve o posegu vlade v podporo dnevnemu časopisju.
Kot je znano, časnikarji in tiskarji «Gazzette» že osem mesecev izdajajo list samoupravno, odkar je založnik Capretti sklenil ukiniti ta najstarejši piemontski časnik. Vlada je na pritisk sindikalnih organizacij tiskarjev in časnikarjev ter vseh naprednih političnih sil že večkrat obljubila svoj poseg, vendar doslej ni izpolnila svojih obljub in obvez.
Nekoliko drugačen je položaj rimskega lista «II Globo», kjer časnikarji in tiskarji stavkajo že tri mesece v obrambo svojega delovnega mesta in politike demokratičnega obveščanja, ki jo je doslej vodil list. «II Globo» je bil do konca leta 1974 last državne družbe ENI, ki ga je prodala založniku Lanzari. Novi lastnik je hotel korenito spremeniti politično linijo dnevnika, poleg teca pa ni zajamčil rednega izhajanja in je v bistvu skušal ponoviti poskus zadušitve lista po Caprottijevem zgledu.
Najbolj pereče in zaskrbljujoče pa je vprašanje podpore sredstvom javnega obveščanja in predvsem dnevnemu časopisju, kar zadeva neposredno tudi Primorski dnevnik kot glasilo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V skladu z zaključki parlamentarne preiskovalne komisije o tisku je časnikarski sindikat zahteval izrecno podporo za male krajevne liste in v tem okviru predvsem za manjšinske časnike, sindikalne biltene in liste, ki jih izdajajo zadruge časnikarjev in tiskarjev. Listi naj bi dobivali podporo v obliki brezplačnega papirja za prvih osem strani, kreditov po zelo ugodnih pogojih za tehnološko obnovo tiskarn in drugih olajšav.
V nasprotju s tem pa kaže. da namerava vlada deliti podpore po drugačnem ključu, po katerem hi levji delež odmerjenih sredstev odpadel na. velike dnevnike in velika založniška podjetja ter si tako zagotoviti njihovo podporo na skorajšnjih volitvah. Jasno je. da bi se z vladnimi podporami tako najprej okoristili industrijski velikani, ki- skušajo doseči monopol nad sredstvi javnega obveščanja, prizadeti pa bi bili mali in srednji listi, ki so osnovno in nenadomestljivo tk.vo demokratične strukture javnega obveščanja.
Uredniški kolektiv Primorskega dnevnika je na sinočnji sindikalni seji podprl stališče predloge in zahteve časnikarskega sivd kata FSN1 glede rejorme tiska in podpor, zlasti manjšinskemu tisku. V tem okviru je izrekel odločno nasprotovanje takemu vladnemu načrtu, ki bi privedel le do tako imenovane politične «lotizacije» tiska. Obenem izreka svojo aktivno solidarnost kolegom listov «Gazzetta del Popolo» in «II Globo», ki zdaj vodijo na prvem okopu boj za demokratično obveščanje in reformo tiska.
Finski predsednik danes v Jugoslaviji
BEOGRAD, 20. — Predsednik republike Finske Urho Kekkonen bo tičnim formacijam, da bi se udele- j jutri prispel v Sarajevo na prija-žile prihodnjih volitev.	Celjski obisk Jugoslaviji, kjer se bo
Neskončne kolone beguncev bežijo iz severnih predelov Južnega Vietnam a, ki so jih vladne čete prepustile partizanom in ki bodo kaj kmalu postale tarča južnoviet namskega letalstva
.................................................unii...imi...........................................
Na vsedržavnem kongresu KPI
III
v Rimu se nadaljuje razprava o Berlinguerjevem poročilu. Včeraj so med drugimi govorili Bufalini, tajnik CGIL Lama in predsednik stranke Longo, ki so svoje posege posvetili posebno vprašanju zgodovinskega kompromisa. Z veliko pozornostjo so delegati sprejeli pozdrav Zveze komunistov Jugoslavije, ki ga je prinesel Aleksandar Grličkov. Slednji je poudaril vlogo KPI v italijanski poti v socializem, poudaril plodne odnose, ki obstajajo med ZKJ in KPI, ter se zavzel za izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo. To izboljšanje odno-
sov bo tudi pripomoglo — je med drugim dejal Grličkov — da bodo nacionalne manjšine še bolj postale element zbliževanja in prijateljstva med sosednima državama.
Saigonski oddelki so zapustili zgodovinsko mesto Hue na severu Južnega Vietnama. Iz mesta so vladni vojaki odšli, ne da bi oddali enega samega strela. Veliko število prebivalcev odhaja
iz mesta iz strahu pred bombardiranjem Thieujevega letalstva. Kaže, da je južnovietnamska vlada sklenila umakniti svoje čete nekoliko bolj na jug, da bi lažje branile ozemlje, ki je še pod njenim nadzorstvom.
Ameriški zunanji minister Kissinger je medtem v okviru svojega posredovanja na Bližnjem vzhodu spe» dopotoval v Asuan, Pred odhodom je imel daljši pogovor z izraelskimi voditelji, ki so, po nekaterih neuradnih vesteh, izdelali nekaj novih predlogov. V prihodnjih urah se bo izvedelo, če se je Kissingerjeva misija premaknila z mrtve točke.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
21. marca 1975
SERGIJ PEČAR
Sredi odgovornega dela na službenem mestu upravnika Primorskega dnevnika in sredi zavzetih priprav na domačo lonjersko svečanost ob 30-letnici napada na lo-njerski bunker, je nenadoma prenehalo biti plemenito srce našega dolgoletnega delovnega tovariša Sergija Pečarja. Verjeti nismo mogli, da je vest resnična. Še predvčerajšnjim je, kot dan za dnem, opravljal svoje dolžnosti, zvečer pa se je udeležil sestanka domačega pripravljalnega odbora za nedeljsko slovesnost. Zagret je bil za uspeh svečanosti, ki naj bi obenem bila dostojna počastitev 30. obletnice osvoboditve. Z njegovo smrtjo se bo spremenila v žalovanje za človekom, ki se je od rane mladosti predal boju za svobodo in za lepšo prihodnost svojega naroda. Spremenila se bo v žalovanje za človekom, ki je v Jo-njerski vaški skupnosti bil eden izmed nosilcev družbene dejavnosti tako na političnem kot na prosvetnem in športnem področju, v kolektivu Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika pa zgled skrajne predanosti, zvestobe in velike delovne sposobnosti.
Mi, ki smo z njim živeli in delali za isto stvar skoraj 30 let, smo vedno občudovali njegov delovni zagon, ki ni imel primere. Čeprav težak vojni invalid narodnoosvobodilnega boja in v nekaj zadnjih letih tudi sicer rahlega zdravja, a zdelo se je, da nikakor tako hudo, kot je v resnici bilo, je bil vedno že v zgodnjih urah v svojem uradu, skrbel za tisoč velikih in drobnih vsakdanjih uprav-niških zadev, nadzoroval redno izhajanje in kolportiranje časopisa, obiskoval teren od Škofij do Benečije, pripravljal in tudi sam sodeloval pri akcijah za širjenje časopisa od hiše do hiše, vodil razne propagandne pobude, kot na primer vsakoletno žrebanje za stalne naročnike itd. Pri svojem dolgoletnem delu je postal odličen poznavalec zakonskih, sindikalnih in drugih predpisov poslovanja, njih na-
tančen a obenem človeško zavzet izpolnjevalec, izven uradnih prostorov pa je postal temeljit poznavalec terena, vedel je takorekoč za dom vsakega naročnika in či-tatelja in v odnosu z vsakomur je izstopala njegova topla humanost.
Sergij Pečar se je rodil 16. septembra 1922 v Gorici, a se je že kot otrok z družino preselil v Lo-njer. Po opravljeni osnovni šoli na Katinari so ga težke gmotne razmere prisilile, da se je zaposlil kot težak v kamnolomu Faccanoni nad domačo vasjo in nato kot kovač v Trstu. Kmalu po začetku vojne so ga mobilizirali v mornarico, ko pa se je po kapitulaciji Italije vrnil v domači kraj, kjer se je med tem narodnoosvobodilno gibanje že močno utrdilo, je bil najprej sam aktivist do poletja 1944, ko je odšel v partizane. Pot ga je takoj vodila na Dolenjsko v Gubčevo brigado in že v enem prvih spopadov z okupatorji pri Čatežu ob Krki je bil hudo ranjen. Življenje so mu potem reševali v raznih partizanskih bolnišnicah v Kočevskem rogu in potem v Bariju, kamor so ga prepeljali z zavezniškim letalom. Po mnogih o-peracijah na nogi je še pred zaključkom vojne toliko okreval, da se je lahko vrnil v Dalmacijo in se potem po osvoboditvi še nekaj časa zdravil v Invalidskem domu v Ljubljani.
Ko je zapustil okrevališče se je zaposlil najprej pri Kmečki zadrugi v Kopru, leta 1948 pa se je vrnil v Trst in nastopil službo v knjigovodskem oddelku Založništva tržaškega tiska, dokler ni leta 1966 postal upravnik Primorskega dnevnika.
Vnet za izobraževanje je kljub zaposlitvi dokončal ekonomsko sred njo šolo in se posvečal tudi političnim študijem. V domačem kraju je bil predsednik prosvetnega društva Lonjer - Katinara, član odbora športnega društva «Adria», bil pa je tudi tajnik odbora Zveze vojnih invalidov NOB v Trstu. Politični in narodnostni boj za pravice Slovencev je vodil tudi kot član svetoivanske rajonske kon-zulte.
Idealom, katerim se je zapisal kot mlad delavec, je ostal neomajno zvest skozi vse viharje, ki so nas viharili v 30 letih od osvoboditve. Z vsemi svojimi vrlinami je bil človek tiste generacije, ki je dala za narod in družbeni napredek vse, kar je od nje terjal veliki čas. Prav zato in tudi ker nas je zapustil, še mlad, je za naš kolektiv njegova smrt pekoča bolečina, velika izguba.
Hudo prizadeti družini, ženi Angeli, hčerki Nevenki in sinu Ra-divoju, našemu rednemu sodelavcu, naj gredo izrazi našega globokega sočutja.
V NEDELJO POPOLDNE V LONJERJU
POČASTILI BOMO SPOMIN PADLIH BORCEV V NOB
Pustošenje Collottijeve bande na današnji dan pred 30 leti Pred bunkerjem so padli trije člani VOS in vaški aktivist
Na dan 21. marca 1945, torej le malo pred osvoboditvijo, so pred lonjerskim bunkerjem, pod streli fašističnih zločincev Colottijeve tolpe, padli trije pripadniki sabotažne skupine VOS Evald Antonič iz Križa, Pavel Petvar iz Koprive na Krasu Angel Masten iz Vojščice ter domačin aktivist Andrej Pertot. ki so ga fašisti s silo prignali pred skrivališče partizanov, zahtevajoč od njeva, naj izda svoje tovariše in jih prekliče iz bunkerja. V hudem boju so se rešili trije pripadniki te skupine in sicer Ivan in Vinko Dolpan ter Danilo Pertot. Med hudim terorjem po vasi so fašisti najprej zgnali skupaj vse prebivalstvo, nekatere hudo mučili, da bi izvedeli podrobnosti o osvobodilnem gibanju v vasi, precej pa so jih nato odpeljali v ječo v Trst, kjer so jih še hudo trpinčili.
Prebivalstvo Lonjerja je sklenilo, da bo ob tej obletnici počastilo tudi spomin vseh tistih domačinov, ki so darovali svoja mlada življenja v boju proti okupatorju. Šest fantov in mož se ni vrnilo domov, to so bili Emil Čok, Josip Kastelic, Rihard Gombač, brata Leandro in Ferdinand Čok.
Kulturno - prosvetne, športne in družbene organizacije, ki delujejo v vasi, so sklenile ta dogodek ter vse padle vaščane počastiti s svečano manifestacijo v okviru proslavljanja 30-letnice osvoboditve. V ta namen so pripravile obširen in več dni trajajoči spored, ki pa so ga v znak žalovanja ob nenadni izgubi predsednika vaškega prosvetnega društva ter požrtvovalnega pobudnika proslave same, skrčili le na ožjo nedeljsko popoldansko prireditev pred spomenikom padlim.
Melni odbor o zavodu Rittmeycr
Deželni odbor je na svoji zadnji seji sklenil na predlog odbornika Volpeja, da bo izdelal in predložil zakonski osnutek za dodelitev statusa ustanove deželnega pomena zavodu za slepe «Rittmeyer». Zavod, ki ima sedaj 82 gojencev, je v zelo hudih finančnih težavah. Vsi dohodki slonijo na prostovoljnih prispevkih posameznikov ali dobrodelnih ustanov, vse to pa ne zadošča za kritje vseh potreb.
Nenavadna razstava v občinski galeriji
Od sinoči je v občinski galeriji v Trstu nekoliko nenavadna razstava, pravzaprav dve razstavi v eni.
Sicer smo v občinski galeriji imeli že več primerov, da sta si prostore delila dva slikarja, le da sta, po navadi, spadala v isti ali vsaj v soroden umetniški tok, vtem ko sta se sedaj srečali v galeriji dve skrajnosti.
V prvem prostoru ter v prvi polovici drugega prostora galerije je razobešenih kakih 20 olj slikarke Livie Lillo, ki razstavlja svoje «kompozicije», «harmonije», «stisnjen prostor», «oblike v črnem in belem» itd., v drugem manjšem delu drugega oddelka galerije pa gostuje 'od sinoči tržaški slikar Anton Mihelič, ki je za to svojo razstavo pripravil 15 olj, ki vsa prikazujejo sam tržaški Kras, v glavnem navadne kraške pokrajine ter še štiri ali pet vasi, oziroma kraških motivov, enega iz Cerovelj, enega iz Praprota, enega iz Repna itd. Kot po navadi se je Mihelič tudi tokrat predstavil kot kolorist, uporabljajoč vso bogato v trenutkih tudi za naš Kras prebogato barvno lestvico. Sicer pa to spada že v strokovno oc^no, v kar se trenutno ne moremo spuščati.
Razstava v občinski galeriji bo trajala do 28. marca in je občinstvu na ogled sleherni delovni dan od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
Gledališča
ROSSETTI
Drevi ob 20.30 ponovitev Dreyerje-vega dela «Jezus» v priredbi Stalnega gledališča iz Turina. Predstave si bodo sledile do 31. marca. Prodaja vstopnic pri Osrednji blagajni (te-lef. 36-372 — 38-547).
VERDI
Danes ob 20. uri ponovitev Sma-reglieve opere «La Falena». Režija Filippo Crivelli, dirigent G. Gavazze-ni; orkester in zbor gledališča Verdi. V odmorih si občinstvo lahko o-gleda razstavo o Smareglievih delih v občinskem gledališkem muzeju «C. Schmidi». Nadaljnji predstavi «La Falene» bosta na sporedu v nedeljo ob 16. uri in prihodnjo sredo ob 20. uri.
V	ponedeljek, 24. marca, ob 20.30 bo v gledališču Verdi nastopila španska sopranistka M. Caballé z recitalom italijanskih in španskih del. Na klavir jo bo spremljala N. Wal-ker.
TEATRO STABILE
V	sodelovanju s turistično in leto-viščarsko ustanovo iz Milj bo Stalno gledališče za Furlanijo - Julijsko krajino danes ob 20.30 nastopilo v občinski telovadnici v Ul. D’Annunzio s Kroetzovim delom «Renzo in Anna» (Oberosterreich).
AVDITORIJ
Danes ob 20.30: Premiera VI. revije Teatro oggi. Nastop Dramma italiano di Fiume s predstavo «Il soldato Tanaka» Kaiserja, režija Francesco Macedonio. Za to predstavo veljata I. in VIII. odrezek Teatro oggi.
Koncerti
V kavarni «Tommaseo» (Nabrežje 3. novembra) bo danes ob 19. koncert pianistke Christine Meyr. Izvajala bo Debussyjeve, Franchijeve, Chopinove in Schubertove skladbe.
......
NA POBUDO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
Danes v Skednju predvajanje prvega slovenskega Ulma
Ciklus predvajanj slovenskih filmov se vookvirja v splošno proslavljanje 30. obletnice osvoboditve
■••iiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimuimiiiiimiimniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiliiiiiinriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiii
KD ZAHTEVA TAKOJŠNJO ODOBRITEV V DEŽELNEM SVETU
Zapletena obravnava zakonskega predlaga o kraških rezervatih
Nasprotovanje širših sil deželnega sveta in celotne slovenske javnosti
Vodstvo tržaške KD je izdalo dve uradni tiskovni sporočili o kraških rezervatih in zahteva, da pride na deželni ravni do razčiščenja med strankami leve sredine. KD je mnenja, da je treba takoj razpravljati in odobriti zakon o kraških rezervatih, katerega osnutek je pripravil deželni odbornik Mizzau in proti kateremu so se že izrekle slovenske organizacije, med katerimi zlasti SKGZ in Kmečka zveza. Takemu osnutku nasprotujeta Slovenska skupnost in KPI, socialisti in socialdemokrati pa so že izrekli vrsto načelnih pomislekov.
Dejansko je prišlo do zastoja pri obravnavi tega zakonskega predloga, katerega je predsedstvo deželnega sveta predalo v obravnavo prvi komisiji, ki se ukvarja s splošnimi vprašanji. Na seji te komisije pa so svetovalci raznih skupin, predvsem svetovalca Slovenske skupnosti Štoka ter KPI Lovriha zahtevali, da se o zadevi izrečeta še tretja komisija, ki odgovarja za kmetijska vprašanja in peta, ki se zanima za urbanistiko. Končno so zadevo predali peti komisiji, ki mora podati svoje mnenje, ki pa za sedaj zakonskega predloga o kraških rezervatih še ni preučila. Ko bo to naredila, bo zakonski predlog ponovno romal v prvo komisijo, ki bo morala odločiti, katerim zakonskim predlogom da prednost, saj mora sedaj razpravljati med drugim tudi o zakonskem predlogu, Id predvideva 10 milijard lir za rešitev kritičnega stanja krajevnih u-prav, in po drugih važnih zakonih. Vse to pa pomeni, da se bo razprava o zakonskem predlogu o kraških rezervatih nujno zavlekla in da za sedaj ni izgledov, da bi zakonski predlog v krajšem času preučili obe komisiji, ali lahko rečemo celo, da je obratna verjetnost, da zakona ne bodo preučili do volilne kampanje
Seveda pri tem ne gre samo za težave, ki so povezane s postopkom in z rednim delom deželnega sveta, temveč gre predvsem za odraz negodovanja z deželnim zakonom o kraških rezervatih, proti kateremu so se že izrekle razne politične sile in ki nikakor ne ustreza interesom slovenskega neposredno prizadetega prebivalstva. Tako se čujejo vesti, da se za zakon preveč ne navdušujejo niti furlanski demokristjani, ki se zavedajo, kaj na primer pomeni za kmeta določilo, da brez posebnega dovoljenja ustanove ne bi smel niti stopiti na svojo zem-
ljo in podobno. Vendar pa vse to še zdaleč ne pomeni, da je zakon že črtan z dnevnega reda, ali vsaj da je razprava že odložena na jesen. Potreben bo še nadaljnji napor slovenske javnosti, političnih in drugih dejavnikov, da se bo zadeva pozitivno razvijala. Ni namreč dvomov, da je v teku sporedni manever, da bi se z ustanovitvijo posebne ustanove za kraške rezervate v praksi omejil pomen na novo u-stanavljajoče se kraške gorske skupnosti, ki bo že po svoji strukturi in zaradi sestava svetovalcev imela naprednejši in bolj slovenski značaj, tako da bo na primer njen predsednik nujno slovenske narodnosti.
resirani tudi Veneto ter Tridentinska — Južna Tirolska. Odbornik Tripani je izrazil zanimanje za predloženi načrt
Začetek XHVH kampanje proti tuberkulozi
Vsedržavna federacija za boj proti tuberkulozi bo tudi letos priredila s sodelovanjem pokrajinskih konzorcijev kampanjo proti tuberkulozi. Letošnja, XXXVII. kampanja bo razdeljena v dve fazi. Prva bo posvečena šoli in jo bo vodila federacija sama, druga pa bo namenjena odraslemu prebivalstvu in jo bodo vodili posamezni konzorciji. Tržaški konzorcij je že sprožil svojo akcijo razdeljevanja znamk z terenskim križem — simbolom boja proti zahrbtni bolezni.
• Pokrajinski odbor za cene je na včerajšnji seji zavrnil vlogo mesarjev za zvišanje cene teletine. Odbor je bil mnenja, da bi pred prazniki zvišanje cene teletine povzročite zvišanje tudi drugih cen mesa ter bi vplivate na zakol telet, kar bi se negativno odrazite na živinorejo. Odbor je odobril novo tarifo za čuvaje, ki bo od 1. marca dalje veljala 2.345 lir, neizpremenjen o-stane dodatek 205 lir za posebne službe.
Predstavniki združenja krvodajalcev pri Tripaniju
Deželni odbornik za zdravstvo Tripani je sprejel predstavnike združenja krvodajalcev naše dežele Giorgia de Roso, Giuseppa Buura in Raffaela Fertza. Odborniku so orisali načrt za ustanovitev rned-deželnega centra za izdelavo krvnih derivatov. Za to pobudo sta zainte-
Mladi huligani
na Ponterošu
FTejšnji večer je policija aretirala tri mlade nepridiprave, ki so znesli svoj bes na telefonske kabine na Ponterošu. Mate pred 22. uro jih je mimoidoči pešec videl, ko so najprej razbijali vrata kabin, nato pa še odtrgali slušalke telefonskih sprejemnikov in jih vrgli v bližnji kanal. Poklical je policijo, vendar so pobalini že pobegnili, policaji pa so kmalu ujeli dva na Trgu Cavana. Na kvesturi sta povedala še ime tretjega pajdaša, ki so ga šli aretirat domov. Trije nasilneži, ki so priznali svoje dejanje, so 21-letni mehanik Aldo Cifna iz Ul. C. Colombo 2, 20-letni elektrikar Mario Cattarini iz Ul. S. Michele 5 ter 20-letni Giuliano Massi s Trga Europa 4.
iiiiiiiiiiiiimiiuiiimiiimimuuiiuimiimimimuiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiummiiiiHiiuiiiiiiiiiiiii
V SOBOTO V KROŽKU ZA KULTURO IN UMETNOST
Slovenska prosvetna zveza, v sodelovanju z raznimi slovenskimi in italijanskimi organizacijami, bo danes pričela v škedenjski kinodvorani s predvajanjem bogatega ciklusa osrednjih del slovenske kinematografije, ob katerih bo še nekaj predavanj, posvečenih filmom drugih jugoslovanskih republik. Vsak film bo predvajan trikrat, ob 18., 19.45 in 21.30. Projekcij se lahko udeleži vsakdo, ki kupi izkaznico filmskega odseka SPZ za 1.000 lir (nadomesti jo lahko izkaznica ene izmed sodelujočih organizacij). Poleg nje je za celotni ciklus 12 filmov (poleg katerih bodo še predvajanja izven abonmaja) potreben abonma 1.500 lir. če se kdo ne more obvezati z abonmajem, mora vsekakor prvič kupiti izkaznico 1.000 lir (ako že ni član kake sodelujoče organizacije), za naslednje predstave pa listek, ki stane 500 lir (za dijake pa 300 lir).
Ciklus bo prvič nudil tržaškemu občinstvu priložnost, da spozna razvoj slovenske povojne kinematografije, saj bodo prikazana nekatera izmed najboljših del. Danes bo npr. na sporedu prvi slovenski celovečerni film, Franceta Štiglica «Na svoji zemlji» (1948), živahna in občutena zgodba iz tematike narodnoosvobodilnega boja. Istega režiserja bo na sporedu naslednje tedne še pet filmov: «Trst» (1951), «Dolina miru» (1959), «Balada o trobenti in oblaku» (1961), «Tistega lepega dne» (1962) in «Pastirci» (1973). «Na svoji zemlji» je posnet po scenariju pisatelja Cirila Kosmača, v njegovih glavnih vlogah pa bomo srečali igralce Lojza Potokarja, Staneta Severja, Milevo Zakrajšek, Štefko Drolčevo.
Pozneje se bomo srečali še s tremi režiserji, z živojinom Pavlovičem («Sovražnik» 1965, «Rdeče klasje» 1970, «Let mrtve ptice» 1973), Boštjanom Hladnikom (kratka filma «Fantastična balada» 1957 in «Revolucija» 1975 ter celovečerni «Ples v dežju» 1961, «Peščeni grad» 1962, «Maškarada» 1970) in z Matjažem Klopčičem («strah» 1975).
Lahko bomo torej spoznali prehod slovenskega filma od narodnoosvobodilne tematike preko «inti-mizma» k pogumni družbeni analizi in k estetski zrelosti. To je osrednji razvoj naše kinematografije, če nam je dovoljena shematizacija, ki nikakor ne pozablja, da je treba razvoju slediti predvsem preko in-
Pokrajinski kongres sindikata stanovanjskih upravičencev
Sindikat je na svoji zadnji skupščini izdal resolucijo s predlogi in zahtevami za urejevanje stanovanjskega problema
V soboto, 22. marca, bo v dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 prvi pokrajinski kongres Enotnega sindikata stanovanjskih upravičencev (SUNIA). Na dnevnem redu bo izvolitev delovne komisije, poročite bo imela Jole Burlo, razprav.: ter izvolitev pokrajinskega odbora, nadzornega odbora ter delegatov za prvi vsedržavni kongres. Pokrajinskemu kongresu bo prisostvoval član vsedržavnega tajništva SUNIA Angelo Bonsi-gnori.
Številne teme sobotnega kongresa so bile že predmet dolge in izčrpne razprave na skupščini, ki sta jo v nedeljo, 16. marca priredila v kinodvorani Vittorio Veneto pokrajinski sindikat stanovaniskih upravičencev ter enotna sindikalna federacija železničarjev. S skupščine je izšla resolucija, v kateri tržaški sta-
novanjski upravičenci v prvi vrsti protestirajo zaradi zavlačevanja izročitve že dodeljenih stanovanj. O-benem obsojajo vladne izbire na področju ljudskih gradenj ter zahtevajo, da si dežela in občina prevzameta natego reševanja teh vprašanj in da se določijo potrebna sredstva za razlastitev zemljišč za ljudske gradnje.
Resolucija zavzema odločno stališče tudi do upravnega sveta IACP, ki ga še niso demokratizirali, čeprav je bil že pred tremi leti sprejet zadevni zakon št. 865. Ob tem je v resoluciji izrečena zahteva, da morajo v upravni svet IACP imenovati tudi predstavnike Enotnega sindikata stanovanjskih upravičen cev. Resolucija se zaključuje z zah tevo, da morata vlada ter deželni odbor upoštevati pri svojih izbirah predloge sindikata
dividualnih režiserskih osebnosti. Slovenski film je nedvomno doživel manj prelomov kot ostali jugoslovanski, a prav zato morda še bolje omogoča ugotavljanje temeljnih smernic, ki gredo preko bolj zunanjskih vplivov.
Sergij Grmek
Huda prometna nesreča med Peskom in Bazovico
Niso še pojasnjeni vzroki hude prometne nesreče, pri kateri se je včeraj zjutraj hudo ranila 24-letna Mary Fidel por. Karis s Peska 28. Mlada gospodinja se je peljala v svojem fiatu 128 po eestL s Peska proti Bazovici, ko, je zavozila preveč na desno in jo je zaneslo s ceste, tako da je avto silovito trčil v drevo. Pri tem se je zete hudo pobila in so jo nezavestno odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa.
Kar se da hitro so jo sprejeli v kirurški oddelek, kjer so zdravniki ugotovili, da si je pri trčenju poškodovala glavo, bočno kost, vretenca in nogi, pa še notranje organe. Zdravniki se še niso izrekli, ali bo nesrečna voznica prenesla tako hude poškodbe.
SPDT obvešča, da napovedano predavanje dr. DOLHARJA za danes, 21. t.m., odpade.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 21. marca BILKA
Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 18.17 — Dolžina dneva 12.10 — Luna vzide ob 11.16 in zatone ob 1-54 Jutri, SOBOTA, 22. marca VASILIJ
Vreme včeraj: naj višja temperatura 11,1 stopinje, najnižja 7,2, ob 19. uri 9,6 stopinje, zračni tlak 1012,1 mb stanoviten, veter 60 km na uro vzhodnik, vlaga 62-odstotna, nebo 3 desetinke pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 19. in 20. marca 1975 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 22 oseb.
UMRLI SO: 71-letna Anna Barsotti por Kleberer, 65-letni Giuseppe Clemente. 66-letna Valerija Burolo vd. Raja, 78-letna Maria Carlini por. Tre-visan, 63-letni Ferruccio Mattiazzi, 59-letni Nicolò Ragusin, 59-letna Ildegarda Perentin por. Prelec, 80-letni Umberto Bukovac, 65-letni Emilio Crevatin, 81-letna Margherita Rasman vd. Perini, 44-letna Luciana Giovan-nini por. Schiavon, 40-letni Alberto Mattioli, 58-letna Nela Detiana por. Smiljanič, 79-letna Giovanna Cravagna, 88-letna Giuseppina Spazzali vd. Rustia. 74-letna Luigia Brečko vd. Fa mà, 70-letna Amalia Ljubicich por. Basiaco, 80-letni Antonio Crainic, 69 letni Rinaldo Renar, 50-letna Miche-la Roiaz por. Marchesi, 67-letni Bruno Giorgi, 83-letni Romano Sambo.
Zveza partizanov Lonjer Prosvetno društvo Lonjer - Katinara Mladinski odsek PD Lonjer - Katinara Športno društvo Adria - Lonjer
VABIJO
na spominsko svečanost ob proslavi 30-letnice osvoboditve in uboja štirih partizanov v Lonjerju ter na počastitev spomina vseh padlih v NOB iz Lonjerja, ki bo v nedeljo, 23. marca, ob 15. uri pred spomenikom padlim v Lonjerju s sodelovanjem recitatorjev domačega prosvetnega društva in nastopom TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA Govorila bosta: inž. Miloš Kodrič in Eugenio Laurenti Ves ostali najavljeni program odpade zaradi žalovanja ob smrti Sergija Pečarja
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Fluido mortale», Steve McQueen, Aneta Corseaut. Ameriški znanstvenofantastični film.
Ariston 15.30 «Sweet Movie (Dolce film). Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Režiser Dušan Makavejev.
Grattacielo 16.00 «Perchè si uccide un magistrato», režija Damiano Damiani, igrata Franco Nero in Fran-coise Fabian, Barvni film.
Excelsior 16.00 «10 secondi per fuggire». Barvni film, igra Charles Bronson.
Nazionale 16.00 «Cappuccetto rosso». Barvni film.
Fenice 16.00—22.00 «L’inferno di cristallo». Barrai film, v katerem igrajo Steve McQueen, Paul New-man in William Holden.
Eden 16.00—22.00 «A mezzanotte va la ronda del piacere». Barrai film. Igrajo C. Cardinale, V. Gassman, M. Vitti m G. Giannini.
Ritz 16.00 «Zorro». Igrata Alain De-lon in Ottavia Piccolo. Barrai film.
Aurora 15.30 «Gruppo di famiglia in un interno». Barrai film. Igra B. Lancaster. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 15.30 «Assassinio sull’Orient-express». Barrai film.
Cristallo 16.00 «Travolti da un insolito destino nell’azzurro mare di agosto». G. Giannini in M. Melato. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Paolo il freddo», Franco Franchi. Barrai film.
Filodrammatico 16.30 «Il mostro è in tavola... barone Frankstein». Barrai film. Igrata Joe Dalessandro in Dalila Di Lazzaro. Režiser Carlo Ponti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Porgi l'altra guancia». Barrai film, v katerem igrata Terence Hill in Bud Spencer.
Ideale 16.00 «L’abominevole dr. Phi-bes». Joseph Cotten. Barrai film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto IS.SO «Innocenza e turbaménto». Barrai film. Prepovedano mladini pad T8. letom.
Abbazia 16.00 «Executive, la donna che sapeva troppo». Adam West, Nancy Kwan. Barrai film.
Astra 16.30 «Beati i ricchi». Silva Ko-scina in Paolo Villaggio. Barrai film.
Radio 16.00 «La Calandria», Landò Buzzanca, B. Bouchet, A. Belli. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Mignon 16.00 «Le lunghe navi». Film v barvah.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE • Trst Kulturni dom
LUIGI SQUARZINA
TRI ČETRTINE LUNE
Drama v treh dejanjih Prvič v slovenščini
Danes, 21. marca ob 13. uri
Razstave
V	Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 se uspešno nadaljuje razstava Hlavatyjevih akvarelov, ki prikazujejo naš Kras sredi zime in jeseni. številnim ljubiteljem umetnosti, ki te dni obiskujejo knjigarno in razstavo, je umetnik dal na ogled še celo mapo svojih akvarelov.
V	miljski umetnostni galeriji «II Mandracchio» razstavlja svoja dela slikar Gianfranco Miksa z Reke. Razstava bo trajala do konca meseca.
V	tržaški občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja svoja dela tržaški slikar Anton Mihelič, ki bo v občinskem razstavišču razstavljal do 28. t.m. Mihelič je tudi za to razstavo pripravil kraške motive.
Razna obvestila
ŠD Polet vabi na prostovoljno delo, ki bo jutri, 22. t.m., od 14. ure dalje v novem športnem krožku v Konkonelski ulici št. 1.
SOŽALJA
Konzorcij pridelovalcev vin Tržaške občine izreka družini Starc s Konto-veia iskreno sožalje ob bridki izgubi svojega člana Darija.
Profesorji in dijaki nižje srednje šole Srečko Kosovel izrekajo svoji delovni tovarišici in profesorici Slavi Starec ter njeni družini globoko sožalje ob tragični smrti brata Darija.
Ob prerani smrti Darija Starca iz' rekata družini svoje sožalje Anica in Atili! Albi.
Ob nenadni smrti prijatelja in člana Darija Starca izreka družini gl®' boko sožalje SPK Cupa.
Ob nenadni smrti svojega predsednika Sergija Pečarja izreka Prosvetno društvo Lonjer - Katinara družini globoko sožalje.
Sekcija KPI in Zveza partizanov Lonjer . Katinara izrekata ob nenadni izgubi svojega člana Sergija Pečarja družini globoko sožalje.
Športno društvo in kolesarski klub Adria izrekata najgloblje sožalje svojemu tajniku Radiju Pečarju in družini ob izgubi dragega očeta.
Mladinski odsek Prosvetnega društva Lonjer-Katinara izreka svoji predsednici Nevenki Pečar iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Tržaški partizanski pevski zbor izreka globoko sožalje družini Pečar iz Lonjerja ob hudi izgubi moža in očeta Sergija.
Vsedržavno združenje partizanov Italije — ANPI izraža ob smrti svojega člana Sergija Pečarja, zavzetega borca v boju proti fašizmu in nacizmu, iskreno sožalje prizadeti družini.
Ob izgubi dragega očeta izraža SKGZ svoji sodelavki Nevenki Pečar in družini iskreno sožalje.
Svetoivanska rajonska konzulta se pridružuje žalovanju ob smrti svojega svetovalca
Sergija Pečarja
in izreka globoko sožalje prizadeti družini.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	633,—
1 mit šterling	1526,50
švicarski frank	253,60
Francoski frank	150,75
Nemška marka	271,70
Avstrijski šiling	38,50
Dinar: debeli	37,25
drobni	37,25
MENJALNICA
vseh tujih valut
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil
SERGIJ PEČAR
. id in ti... .	....
borec — invalid NOB, tajnik Zveze vojnih invalidov NOV. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Zveza vojnih invalidov NOV
Nenadoma je preminil
SERGIJ PEČAR
dolgoletni predsednik prosvetnega društva Lonjer - Katinara Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Slovenska prosvetna zveza
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Godina - Patuna, Campo S: Giacomo 1; Grigolon, Alla Minerva. Trg V. Giotti 1; Ai Due Mori, Trg Unità 4.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228 124), Bazovica (tel. 226 165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197). žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124).
Nenadoma nas je za vedno zapustil naš dragi mož, sin in oče
SERGIJ PEČAR
Pogreb bo jutri, v soboto, 22. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in na pokopališče na Katinari.
Žalujoči: žena Angela, oče Anton, hčerka Nevenka, sin Ra-divoj in drugi sorodniki.
Lonjer, 21. marca 1975
Nenadoma je preminil
SERGIJ PEČAR
upravnik Primorskega dnevnika, borec in invalid NOB, prosvetni in javiu delavec, član svetoivanske konzulte.
Vzornega člana našega delovnega kolektiva bomo ohranili v hvaležnem spominu.
Založništvo tržaškega tiska
Uprava in uredništvo Primorskega dnevnika
Trst, 21. marca 1975
PRIMORSKI dnevnik
GORIŠKI DNEVNIKI

21. marca 1975
? NEDELJO NA SEDEMNAJSTIH VOLIŠČIH
ZAKLJUČENA ENOMESEČNA RAZPRAVA V KD
OB 25. OBLETNICI USTANOVITVE
Tudi na Tržaškem volitve Pokrajinsko vodstvo Krščanske demokracijej vNom Conci plodno deio v pokrajinski obrtniški odbor za obnovo sodelovanja levosredinskih strank!paels lcnega rus va
Samostojna lista slovenskih obrtnikov ■ Volišča hode odprta od 8. do 22. ure
V nedeljo bodo kakor znano tudi nabrežinske in tržiške občine ter na-na Tržaškem volitve v pokrajinski ; čelnikom svetovalskih skupin dežel-
'tàbor za obrtništvo. Na volitvah na s|opa samostojno tudi kandidatna h-sta slovenskih obrtnikov, ki se udej-stvujejo v okviru Slovenskega gospodarskega združenja. Lista SGZ nosi štev. 2.
. Pokrajinska komisija za obrtništvo •hla sedež na trgovinski zbornici in °Pravlja več :.alog: predvsem vodi Uradni seznam obrtnikov, poleg te-pa izraža svoje mnenje v zvezi 2 vprašanji splošne gospodarske nabave in še posebej v zvezi z vpra-sfnji obrtništva; odbor nadalje sestavlja predloge za gospodarsko načrtovanje, kreditno politiko, strokov-I10 izobraževanje mladih obrtnikov 'h razvoj zadružništva v obrtniških dejavnostih. Končno se njegovi čla-., ukvarjajo z raziskovanjem tržila, zlasti kar zadeva proizvodnjo m ?“seg zaposlenosti v obrtniških dejavnostih.
Na uradnem seznamu obrtnikov iz rzaške pokrajine je bilo konec lanskega leta 5.149 imen. V letu 1974 S? djihovo število narastlo za 27, saj je bilo konec leta 1973 5.303, v Prejšnjih letih pa se je skupnost o rtnikov večala v znatno večjem azmerju: znak, da je neugodna go-Podarska konjunktura v lanskem e-d zavrla elan tudi na tem pomemb-eth ekonomskem področju.
. ^ nedeljo bodo obrtniki volili rd s' do 22. ure. Vsak bo moral imeti seboj volilnico in osebni dokumenr.. j drtnik, ki bi iz kateregakoli raz-lafu ne Preiel volilnice na dom, io anko dvigne v tajništvu pokrajinske-”a odbora za obrtništvo na trgovin-zbornici. Tajništvo izdaja tudi dpulikate (tudi na sam dan volitev) dhlnic, ki bi jih upravičenci izgu-. d ob ki bi bile iz tesa ali onesa
r 11 ali ki bi bile iz tega ali onega «zloga neuporabne. Pri glasovanju bvec prečrta številko izbrane li-
. ., zraven pa lahko napiše imena ironia številke kandidatov (največ f lri), katerim namerava dati preferenco.
n ^ okviru tržaške pokrajine bo v delio delovalo sedemnajst volišč, in ^dcr.vobšče za Devin - Nabrežino Zgonik v dvorani občinskega sve-„ ,v .Nabrežini; volišče za Milje v oli e-rij’ *Lo Squero» v Battistijevi ij C1 stev. 4 (Milje) volišče za Do-0. v občinski hiši v Boljuncu Vilka 311; štirinajst volišč za 2 st, in sicer volišča štev. 1, 2, 4, .ln 7 v prostorih trgovinske zbor-. ce (Borzni trg štev. 14), volišče -ev- 3 v rikreatoriju Pitteri (Ul. sP Marka 5), volišči štev. 6 m SJ’ 13 v paviljonu ARAC v Ljud-g m vrtu v Ul. Giulia, Volišče štev.
v rikreatoriju Brunner v Ul. Soli-Nn vo'’®če štev. 9 v rikreatoriju ordio, Pendice Scoglietto 22, volišče den-' ,10 v rikreatoriju Gentilli v Ške-TrJ ■	1^1’ volišče štev. 11 (za
čin^iln. Hepeotabor) v prostorih ob-š^^e.izpostave na Opčinah, Prose-
nega in občinskih svetov daljše pismo, v katerem kritično ocenjuje položaj tovarne. Delavski svet u-gotavlja, da je predsednik družbe dr. Fabbri mnogo obljubil, da pa so vse obljube zelo splošne in brez prave utemeljitve. Tako trde, da se bo položaj na tržišču papirja izboljšal, vendar brez pravih analiz tržišča. Zagotavljajo, da obstaja načrt investicij, toda nočejo o njem govoriti in razpravljati.
Delavski svet zato ugotavlja, da gre za primere nesposobnosti in nestrokovnosti, in da prihaja celo do knjigovodskih napak v škodo delavcev, zaradi česar ne morejo zaupati vodstvu podjetja.
Nove čistilne naprave v Štivanu
Deželni tehnični odbor je na zadnji seji odobril načrte za namestitev štirih novih čistilnih naprav ob izviru v Štivanu, iz katerega črpajo vodo za glavni tržaški vodovod. Načrte sta pripravila tržaška občina in mestno podjetje ACEGAT. Družba Italba iz Milana je sprejela delo v zvezi z namestitvijo novih na-
prav za znesek 107 milijonov lir. Vsaka čistilna naprava bo imela zmogljivost 300 kubičnih metrov vode na uro. S tem se bo celokupna čistilna zmogljivost naprav ob omenjenem izviru povečala na 220.000 kub. metrov vode na dan.
Nagrade za spise o zadružništvu
Danes popoldne ob 17. uri bodo v mali dvorani Verdijevega gledališča porazdelili nagrade deželne u-prave med študenti, ki so se udeležili natečaja za najboljše spise o pomenu zadružnega sodelovanja v gospodarstvu. Natečaja so se uspešno udeležili tudi dijaki slovenskega trgovskega zavoda «Ž. Zois». Vsak izmed 60 nagrajencev bo prejel 75 tisoč lir nagrade.
Danes dopoldne prispe v Trst predsednik mednarodne družbe Gla-verbel, ki se bo dopoldne sestal s predstavniki oblasti, zvečer pa s sindikalnimi zastopniki delavcev. Ob tej priložnosti je delavski svet tovarne Vetrobel proglasil stavko ob 8.30. Delavci se bodo zbrali ob 9.30 na Trgu sv. Jakoba in bodo nato v povorki odšli na Trg Unità.
aiitiiimiivimiiiiHiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiufifiiifiiiuiiiiiiiiiiiiimtiiiiDiituiiiiiiiiiii
IZ MESEČNEGA POROČILA MESTNIH REDARJEV
Splošen zastoj cen na področjih osnovnih življenjskih potrebščin
Številne razprodaje so zavrle nebrzdano naraščanje cen - Sladkorja je vedno premalo in je vsak mesec dražji
sto .?lca 28, volišče štev. 12 v protin • otr(?®kega vrtca v Istrski ulici p. ,ln volišče štev. 14 v rikreatoriju °van v Ul. Settefontane 45.
Delavski svet 0 slabem upravljanju papirnice ob Timavu
Poveljstvo tržaških mestnih redarjev je izdalo mesečno poročilo o 'e-nah osnovnih, življenjskih potrebščin — živil in oblačil ter drugih najvaž nejših vrst blaga. Ugotovitev mestnih redarjev je za prejšnji mesec
ra, salame, gnjati ipd.), zato ni bilo niti poviškov pri prodaji na drobno. Konzervirani proizvodi (paradižniki, tunina, meso, sardine ipd.) niso zabeležili poviškov, ponekod so jih celo v posebnih prodajah ponujali po zni-
jaln so ugotovili, da se skoro nobena vrsta blaga ni podražila v primer javi s cenami, ki so jih zabeležili januarja letos. Gre torej za pozitiven zastoj pri nebrzdanem naraščanju cen, ki je v prejšnjih mesecih grozil, da bo spravil splošno gospodarstvo na rob prepada.
Po ugotovitvah mestnih redarjev ni narasla cena nobene vrste mesa, čeprav se je meso pri nakupih na debelo podražilo za 50 lir na kg, kar dokazuje, da so določeni trgovci mesa v preteklih mesecih brez prave potrebe «napihovali» cene. To «gospodarsko politiko» pa so očitno o-pustili, ker je prodaja na drobno delno upadla, zlasti pri teletini. Pri telečjem mesu so morali znižati cene najbolj žlantnih delov, ker so jih januarja povišali brez dovoljenja prefekture. Poročilo mestnih redarjev u gotavlja tudi, da se je znižala cena perutnine in da so ponekod prodajali piščance celo po 800 lir za kg.
Tudi pri olju, tako semenskem kot olivnem, so cene zastale ali celo nazadovale za nekaj lir na liter, cena masla in margarina je tudi ostala stabilna (z izjemo margarina «gra-j-.	dina», ki je narasla za 100 lir na
Volavški svet papirnice «Cartima- kg), kot tudi za druge vrste zabele. Je Poslal nrerisprinikii Hpžel- Po poročilu mestnih redarjev niso
narasle cene pri prodaji na debelo raznih delikatesnih proizvodov (si-
pozitivna; pri pregledu 2.250 proda-, Žani ceni. Zaradi poviška cene slad-
bepa P°slal predsedniku dežel-j°. n f ora’ odborniku za industri-Prefektu, županoma devinsko -
llll"""iiliiti„ll,lllltl(llllllllllllll1ltl,......
Uj^ŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Obsodba libanonskih tihotapcev: 8 let zapora in 124 milijonov globe
Čez mejo pri Škofijah so vtihotapili za skoro 8 milijard lir hašiševega olja
korja pa je narasla cena vseh sladkih živil pri prodaji na debelo za približno 10 lir vsake pol kile, vendar poviška niso zabeležili pri prodaji na drobno.
Cena mleka in mlečnih proizvodov je tudi ostala stabilna, z izjemo nekaterih žlahtnih francoskih sirov. Cena jajc pa je upadla ali je ostala stabilna, vendar predvidevajo, da bo v kratkem tudi na tem področju prišlo do sicer omejenih poviškov. Na področju povrtnin in žitaric ter njihovih proizvodov ni bilo prav nobenega poviška, kakor velja tudi ''a kruh in testenine. Ni narasla niti ‘e-na vina in kisa ter navadnih vrst kave. Že spet pa je narasla cena sladkorja: sladkor v embalaži po 960 g je stal prejšnji mesec 410 lir, kar je 15 lir več kot januarja in 35 lir več kot decembra; navadni sladkor pa je stal 390 lir na kg, kar je prav tako 15 oz. 35 lir več kot januarja oz. decembra. Poleg tega so mestni redarji ugotovili to, kar je našim gospodinjam prav dobro znano: da je še vedno težko dobiti sladkor, čeprav kriza ni več tako dramatična, kot je bila pred nekaj meseci.
Zastoj cen so zabeležili tudi pri prodaji rib, tako domačih kot iz tujine, medtem ko so skoro vse vrste zelenjave zabeležile znatno znižanje cen. Zelenjave je bilo tudi prejšnji mesec kar dovolj in so se pojavile tudi take vrste, ki niso običajne za zimsko obdobje. Seveda je bila cena le-teh mnogo višja in ni bilo velike prodaje. Poviškov ni bilo niti na področju mil in pralnih praškov, kjer je pri zastoju cen odločilno vplivala vrsta mil in praškov, za katere je ministrski odbor za cene Cip točno določil kakovost in ceno. Od raznih goriv, trdih in tekočih, so povišali samo ceno nekaterih vrst premoga. Cena tekočih goriv in drv je ostala stabilna in ne predvidevalo poviškov v letošnji zimski sezoni.
ki s Proti trem Libanoncem, fijgk vtlbotapili čez mejo pri Ško-ševpp^ skoro 8 milijard lir haši-no Jtf °la' se je zaključil z izred-in •t0 pbsodbo: osem let zapora kega 1 T11 bij ono v lir globe za vsa-
s°diščem Lifr J® pred kazenskim več j.,	,, Z8kljucil proces za naj-
kdai ko krit'ie mamila, kar jih je Prr,bl ° v Evropi.
včeraj S,0 ž!r dvakrat odložili in zasligai 1e končno sodni zbor lahko Tanoi'i- £■ . zence : brata Khais in
sta ^mrus stara 27 oz. 34 let pri ,ih™Kala vsakršno odgovornost da sta Ka,pstvu mamil. Dejala sta, Povat ?amenjena v Italijo ku-1'atier „ da ju je njun brat-njeg0vi povaì’d, naj se peljeta z «plvgm™ ameriškim avtom vrste Kairnc^i1*' Njun bratranec Rabina da ^Snstar, 32 let je sicer priznal, aoolPfieM.OOO dolarjev (milijon v	Ir1 za 1°, da bi pripeljal
VedefT avtomobil in da je torej Pa if’ j Rre za tihotapstvo. Mislil rtiamiin f v. avtu zlato, ne pa Pctovnn-ln*da J6 zato Povabil na movanje še sorodnika.
isali so več prič — poročnika
finančne straže Staniga in tri podčastnike, ki so mamilo odkrili 10. marca letos, nato pa je tožilec dr. Brenči utemeljil svojo zahtevo po zgledni kazm V tem primeru, je dejal, ne gre za običajne mlade narkomane, ki se vdajajo mamilom, pač pa za prave «nosilce smrti», ki so peljali na evropski trg strahovito količino nevarnega mamila. Zato je zahteval po 8 let zapora in 24 milijonov lii globe.
Branilec cdv. Antonini je že v začetku procesa vložil več zahtev in sicer po zaslišanju številnih prič in po skrbnejši analizi mamila, kar so seveda odbbi. Predlagal je oprostitev bratov zaradi pomanjkanja dokazov, za bratranca pa je predlagal najnižjo kazer, ob upoštevanju o-lajševalnih okolnosti.
Sodni zbor pa je sprejel zahtevo tožilca, le da je denarno kazen zvišal za celih 100 milijonov lir. Ivo je prevajalec obrazložil obsojencem kazen, ki jim je bila naložena, mu Libanonci spočetka niso verjeli, ko pa so se prepričali, so sprejeli u-sodo po orientalsko — z nasmehom na ustnicah ...
Za sodelovanje s PSI, vendarle brez izključitve socialdemokratov - V socialistični stranki pa nimajo posluha za tak predlog
Skoro mesec dni trajajoča razprava v pokrajinskem vodstvu Krščanske demokracije, ki se je pričela najprej z grožnjo ostavke pokrajinskega tajnika Leardi ja, nato z ostavkami članov vodstva Bassa, Piemon-tija in Bota ter grožnjo ostavke podtajnika Ginaldija, se je zaključila z glasovanjem sklepne resolucije, ki jo je v imenu bazistov predlagal podtajnik odv. Ginaldi. Ta je umaknil svojo ostavko, prav tako ostaja na svojem mestu tajnik Leardi.
Člani pokrajinskega vodstva KD so se tokrat sestali v Gradišču. Po prepirih iz prejšnjih tednov in sporih znotraj posameznih struj, so pristaši struj imeli ločene sestanke. Največji spor je nastal v idejno do sedaj najbolj strnjeni struji bazistov; prišlo je do nesporazumov med pristaši te struje iz Gorice in njene okolice ter onimi iz Tržiča.
Volitve so pred durmi, zato so demokristjani vseh struj sklenili skupno nastopati. Odtod tudi predlog resolucije odv. Ginaldija, za katero so glasovali vsi,, razen forzanovista Pacorja, ki se je vzdržal, in bazista Bassa, ki je glasoval proti.
V resoluciji je dana volilna ali bolje rečeno povolilna platforma po-soške Krščanske demokracije. KD se zavzema za obnovitev leve sredine in za sodelovanje s PSI, PSDI, PRI in SS. Sodelovanje s socialisti je /a demokristjane neobhodno potrebno, nočejo pa, da bi ostali izven sodelovanja socialdemokrati in republikanci.
To je osnova resolucije. V ostalem se vodilni organi stranke vabijo, da navežejo oblike sodelovanja s sindikati, kulturnimi in športnimi organizacijami, gospodarskimi in strokovnimi združenji. KD mora tudi pregledati volilne programe ter ugotoviti, kaj je bilo doslej napravljenega. KD mora sodelovati na vsen političnih manifestacijah, ki jih prirejajo stranke ustavnega loka ter povsod povedati, kaj o določenem vprašanju misli. V zaključku resoluciie je tudi rečeno, da mora KD napraviti vse, da pridobi spet ugiad pri volivcih.
Kljub sporazumu v pokrajinskem merilu so odnosi med strujami v Tr žiču precej napeti. Pisali smo že, da so bazisti in forzanovisti sestavili skupno listo v želji, da bi večino v mestnem odboru stranke iztrgali morotejcem in dorotejcem. To jim je praktično že uspelo, saj so dobili večino v treh sekcijah, kjer so bile do sedaj volitve in ker velja v KD večinski sistem, so praktično že dobili v roke mestni odbor stranke. To pomeni, da bodo kandidatne liste za prihodnje občinske volitve drugače sestavljene kot doslej.
Omenili smo stališče KD, ki želi obnovo levosredinske koalicije z vsemi dosedanjimi partnerji. To pa ne bo lahko, kajti v socialistični stranki se je utrdilo mnenje, in izstopi iz odborov v občinah in na pokrajini v zadnjih dveh letih to potrjujejo, da je možno sodelovanje z demokristjani samo tam, kjer bodo -o-cialistični glasovi odločali. O sodelovanju po volitvah s socialdemokrati pa pri PSI nočejo ničesar slišati. S kakšnimi perspektivami bo torej šla na volitve Krščanska demokracija?
Sestanek sindikata gradbincev CGIL
Na sestanku pokrajinskega vodstva sindikata gradbincev FILLEA-CGIL je član vodstva Gallet podrobno analiziral hud gospodarski položaj v državi in tudi pri nas. Diskusija o gospodarskih težavah na področju gradbeništva in industrije ter obrti, ki sta z njim povezani, je bila zelo obširna. Člani vodstva so ugotovili, da gradbeništvo peša in da so delavci tisti, ki prvi plačajo posledice krize. O dru-
v maju 1945». Kako to spada k proslavi obletnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, je morda znano le predlagatelju.
Za obnovitev stikov med Gorico in ljubljano
Na sestanku med goriškim županom De Simonom in ljubljanskim županom Tonetom Kovičem, ki je bil na županstvu v Gorici v sredo popoldne po nogometni tekmi O-limpija - Pro Gorizia, sta se oba župana domenila, da bosta čimprej dala predlog za obnovitev uradnih stikov med goriško in ljubljansko občino. V kratkem času bodo določili datum srečanja in teme razprav.
Prosvetnem domu v Doberdobu sestanek, na katerem bosta govorila Raffaele Franco in Jože Černič o važnih zadevah, ki se tičejo upokojencev.
Vabljeni vsi člani in nečlani -upokojenci.
9 V februarju je goriška prefektura dala nalog za odvzem 17 vozniških dovoljenj. Osem šoferjev je zakrivilo hude prometne nesreče.
Šola Glasbene matice
vabi v ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 v prostore Gš v Ulici Malta 2 na
GLASBENI
VEČER
Nastopili bodo gojenci glasbenih šol iz Gorice in Nove Gorice
OBVESTILO
Sindikat upokojencev CGIL priredi danes, 21. t.m., ob 16. uri v
itiimiiiiHimiUHiuimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiiimuiiimmmiuiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiumiiiuiiiiu
TOKRAT ŽE DESETIČ
Tudi letos v Gradišču priprave za vinsko razstavo
Kmalu vse ozemlje dežele vinorodno zaščiteno
Razstava deželnih vin «Gran premio Noè» v Gradišču ob Soči je dosegla svoj mali jubilej. Letošnja razstava, ki bo od 23. maja do 2. junija, je namreč že deseta po vrsti. Od skromnih začetkov se je uvelja-
sprejmejo v zameno k sebi mladince iz Venia. Prednost imajo mladinci, ki poznajo, čeprav na šolski način, en tuj jezik. Nizozemski mladinci bodo prišli v Gorico od 6. do 19. julija, goriški pa bodo šli v
vila in danes velja brez dvoma za , Venlo od 21. julija do 3. .avgusta.
Imeli so uspelo razstavo
najbolj kvalificirano razstavo vin, kar jih prirejajo v naši deželi. Resnosti ocenjevalcev pri izbiri vin za razstavo je treba dodati še to, da je prireditelj domača avtonomna le-toviščarska ustanova in da so v Gradišču odprli že pred leti deželno enoteko «La serenissima», v kateri je zares mogoče popiti dober kozarček vina. Istočasno pa je enoteka navezala stike z drugimi podobnimi ustanovami v državi in dala tudi pobudo za ustanovitev državne zveze enotek.
Letošnji tradicionalni razstavi vin za nagrado «Gran premio Noè» se bo pridružila še prva razstava s trgovskim obeležjem vin, ki se pridelujejo na zaščitenih vinogradniških področjih naše dežele. Dosedanjemu prireditelju, t.j. letoviščarski ustanovi Gradišče - Redipuglia, se je pridružil še deželni center za širjenje vinogradništva in enologije.
V naši deželi imajo do sedaj priznanje za zaščiteni vinorodni okoliš na treh področjih: goriška Brda, vzhodni furlanski griči (Colli orientali del Friuli), osrednja Furlanija (Grave del Friuli). V teku je postopek za priznanje treh drugih okolišev, in sicer nižinskega na goriš-kem področju, na področju Ogleja in Latisane. Strokovnjaki predvidevajo, da bo vse področje dežele Furlanija- Julijska krajina vinogradniško zaščitena.
Strokovnjaki sedaj ocenjujejo vina, ki so jim jih vinogradniki poslali za letošnjo razstavo v Gradišču. Tudi letos bodo vina ocenjevali v dveh skupinah: letna in stara vina.
gih sindikalnih vprašanjih je go-jviskuv V .CL.US.JJX z™ =™.	^ jj tajnik sindikata Donda. Ugo-
Koncno so mestni redarji zabeleži-. L” .. . J . ,.	,	, «jnriikalnx, V
.ouciiu so mesim reuarji zaueiez - .J . t d; d j sindikalna e-relativno znižanje cen oblačd,	v gradbe^štvu dejanska
in ustaljena in da vse delavstvo
predvsem zaradi razprodaj zimskih oblek. Spomladanske obleke in oblačila bodo po predvidevanjih imela sorazmerno stabilne cene, ki pa bodo seveda znatno višje od lanskih. V zadnjem obdobju je cena bombaža u-padla za približno 5 odst. in bo morda prišlo tudi do delnih znižanj cen na področju bombažnih izdelkov.
Splošno stanje cen torej ni slabo. Z izjemo sladkorja ni bilo znatnih poviškov cen, tudi zaradi raznih razprodaj, ki so letos bile na vseh področjih, tudi živilskih. Upanje vseh je, da bodo cene zastale tudi v prihodnjih mesecih, da se bo končno pretrgala veriga poviškov, ki nas je neobhodno peljala proti inflaciji in gospodarski katastrofi.
Na predlog pristojnega odbornika Cociannija je deželni odbor včeraj nakazal skupno vsoto 2,7 milijarde lir kot predujem na skupen prispevek v letu 1975 (5.470 milijonov) avtobusnim podjetjem iz Furlanije -Julijske krajine, ki vzdržujejo redne mestne in medmestne proge.
Ponovitev večera ljudskih pesmi in plesov
U CELEM TRSTE LUČKE NI...
V Kulturnem domu jutri, 22.3, ob 20 30, v nedeljo, 23.3, ob 17.30 Predprodaja vstopnic danes in jutri od 12 00 do 14.00 v Kulturnem domu ter eno uro pred predstavo.
nastopa enotno, ne glede na na prvotno sindikalno pripadnost.
Na sestanku so tudi sklenili konkretno pomagati delavcem tovarn Lacego in aktivno sodelovati na protestni sindikalni manifestaciji, ki bo v Gorici v torek.
Danes v Gorici deželni sindikalni sestanek
Danes ob 9. uri se bodo v kinodvorani Corso zbrali sindikalni aktivisti iz vse dežele. Proučili bodo položaj zaposlenosti v naši deželi. Gorico so izbrali za kraj sestanka, ker je kriza zaposlitve prizadela predvsem to mesto.
Kako je s proslavami BO. obletnice osvoboditve?
V občinskem odboru je odbornik za načrtovanje Fantini (socialdemokrat) dal, pred nekaj tedni, predlog proslav 30. obletnice osvoboditve. Predlagal je, da bi v šolah priredili vrsto kinopredstav v mesecu aprilu. Na vseh predstavah naj bi predavali strokovnjaki in aktivni člani odporniškega gibanja, jeseni bo v Gorici študijski seminar na temo «Odporništvo v umetnosti, zgodovini, lite raturi», na sporedu pa bodo še druge prireditve. Poleg tega bo občina priredila 25. aprila uradno proslavo.
Na zadnji seji občinskega odbora je isti odbornik predlagal, da bi v proslave vključili tudi «deportacije
Ker je število mest omejeno, naj se zainteresirani čimprej javijo na goriškem županstvu, urad za šport in mladino. Lahko tudi telefonirajo na županstvo, tel. 5251, notranja številka 77.
Filatelistično društvo «Franc Marušič» v Novi Gorici, eno najstarejših na Primorskem, je slavilo 25-let-nico svojega plodnega dela. Na občnem zboru društva, v nedeljo, 9. marca, ob prisotnosti številnih članov iz vsega področja, so pregledali svoje delo. Predsednik društva Gabrijelčič je podal izčrpno sporočilo o delu v preteklih dveh letih. V društvu je vključenih 69 članov, med katerimi je tudi 14 mladih. To število pa se bo v kratkem še povečalo, ker sedaj ni več težav s preskrbo članov z znamkami, kar velja še posebej za mlade zbiralce, — ki jih prej društvo ni moglo včlaniti zaradi slabe preskrbe z novitetami.
—	S svojimi člani ima društvo redne sestanke in sicer ob ponedeljkih popoldne v kavarni «Park-hotela», — kjer člani lahko dobijo naročene znamke, — izmenjajo novosti in tudi mnenja. Za strokovni napredek članov skrbi društvo z nabavo razne domače in tuje filatelistične literature. Krožna menjava zvezkov, ki jih nudi FSZ je živahna, saj je bilo v prometu skoraj 300 zvezkov in tudi odkup je bil znaten.
že nekaj let nismo imeli v Novi Gorici filatelistične razstave, — je nadaljeval s svojim poročilom predsednik Gabrijelčič, in želeli smo za našo 25-letnico nekaj pripraviti. Te naloge se je lotil poseben pripravljalni odbor z vso vnemo in jo tudi dobro opravil. Tudi sredstva so bila kmalu zbrana, saj so nekatere ustanove in društva pokazale za akcije polno razumevanje. Primerne prostore v ta namen pa je dala društvu uprava centra za blagovni promet,
—	v treh sobah so razstavili, v več kot petdesetih vitrinah, res dobro izbrane kolekcije znamk. Sklep odbora je bil, da naj bo razstava poučnega značaja, namenjena v prvi vrsti mladini. Z delom svojih zbirk je sodeloval tudi predsednik novoustanovljenega numizmatičnega društva Tone Oseli, za kar je prejel diplomo. Za razstavo, ki je trajala tri dni, je bilo veliko zanimanje. K uspehu je nedvomno pripomogla dobro pripravljena propagandna akcija, transparent preko ceste ob vhodu na razstavo, lepaki, objave v časopisih in preko 5000 ličnih spominskih značk, z vabilom mladini, da se vključi v zbiranje znamk. Tudi obisk, — več kot 3000, — večinoma mladine — dokazuje, da je filatelistično društvo z razstavo in široko zasnovano akcijo doseglo svoj namen. Ob zaključku prireditve v nedeljo, so prejeli naj-
boljši, — na osnovi ocene posebne žirije, medalje in diplome. Na zaključni prireditvi so prejeli predstavniki sosednih filatelističnih društev iz Gorice, Vidma, Gradiške, Tržiča in slovenskega filatelističnega društva «Lovrenc Košir» iz Trsta plakete mesta Nova Gorica «Vrtnico», kot zahvalo za dolgoletno sodelovanje. Najstarejši člaai pa so prejeli diplome. Na zboru je bilo sklenjeno, da se s takim delom nadaljuje, da se odslej posveti več skrbi delu z mladino, — kot tudi, da se organizirajo vsako leto menjalni sestanki in poglobijo stiki z drugimi fil. društvi.
B. F,
Na občini razpolagajo z vrečami za smeti
Občinski odbor v Gorici obvešča vse zainteresirane, da imajo na občini na razpolago najlonske vrečke za smeti. Zainteresirani si jih lahko nabavijo na ekonomatu na županstvu. Družinske vrečke stanejo 500 lir vsakih dvajset kosov, večje vrečke za stanovanjske bloke pa 1000 lir za vsakih dvajset kosov. Tu je mogoče dobiti tudi vozičke za najlonske vrečke.
• Danes ob 18.30 bo na sedežu delavske zbornice v Gorici občni zbor goriškega sindikata hišnih najemnikov SUNIA. To v pripravi na prvi vsedržavni kongres organizacije.
Pripravljeni seznami 18-letnikov
V vseh volilnih uradih občin so že pripravili vse potrebno za vpis osemnajstletnikov v volilne sezname. To na podlagi ministrske okrožnice, ki določa, da morajo občine sestaviti sezname vseh mladincev med 18. in 21. letom, ki bi dopolnili 18. leto do 31. decembra 1975. Logično je, da če bo prišla odločitev vlade, da na junijskih upravnih volitvah volijo tudi 18 - letniki (in odločitev je padla na sestanku levosredinskih strank v Rimu v ponedeljek), bodo volili samo tisti, ki bodo dopolnili 18. leto do prvega dneva volitev. Občine pa so začasno sestavile sezname vseh, ki izpolnijo 18. leto v tem letu. Ti seznami so, kot smo že omenili, začasni.
Našim bralcem lahko postrežemo z nekaj podatki. V goriški občini bi lahko volilo, če bi bile volitve 31. decembra, nad 2.000 novih volivcev med 18, in 21. letom. Njih število bo seveda nekoliko manjše, ker bodo volitve junija. V občini So vodnje bi bilo takih potencialnih volivcev 57, v občini Števerjan pa 38.
Sezname volilnih upravičencev nodo volilne komisije zaključile petnajst dni pred volitvami.
V pripravi jubilejni občni zbor SPD
Odbot Slovenskega planinskega društva v Gorici pripravlja vse potrebno za jubilejni občni zbor, ki bo letos 9. aprila v Prosvetni dvorani. Občni zbor bo jubilejni ker bo SPD v Gorici letos proslavljalo 30-letnico obnovitve svojega delovanja v letu 1945. Istočasno bode goriški slovenski planine' praznovali trideseto obletnico osvoboditve in vse njih delovanje v tem letu bo usmerjeno v praznovanje teh dveh jubilejev, Občni zbor bo letos 28. po vrsti med rednimi. Poleg teh so namreč decembra 1945 imeli ustanov ni občni zbor, zaradi znanih dogodkov pa občnega zbora v letu 1947 ni bilo. Tudi na letošnjem občnem zboru bodo izročili priznanja članom, ki so v društvu neprekinjeno 25 let.
PROSVETNO DRUŠTVO
«SOVODNJE»
vabi jutri, 22. t.m., ob 20.30 v KULTURNI DOM, kjer bodo nastopili člani Amaterskega odra Prosek - Kontovel z veseloigro v štirih dejanjih
NEIL SIMON
ZARES
ČUDEN
PAR
Režija: Stane Raztresen.
Vabljeni !
V nedeljo, 23. marca, ob 19.30 bodo člani prosvetnega društva «F. B. Sedej» iz Števerjana uprizorili v prosvetnem domu «Anton Gregorčič» v Štandrežu
FRAN GOVEKAR
LEGIONARJI
Ljudska igra v 4 delih
Vabi PD «štandrež»
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v nedeljo, 6. aprila, popoldne množični izlet goriških Slovencev v Gonars, kjer se bomo poklonili spominu stotin slovenskih rojakov, ki so tam pokopani, umrli v zloglasnem fašističnem taborišču. Ob tej priliki bodo v Gonars iz raznih krajev Goriške vozili tudi posebni avtobusi. Kdor se hoče udeležiti proslave v Gonarsu, naj se javi pri zastopnikih prosvetnih društev na vaseh in na sedežu v Gorici.
Razstave
Jutri bo v gostišču Lanterna d’oro na gradu odprl razstavo svojih del slikar Renzo Moreu iz Ronk. Razstavljal je že v številnih krajih Italije in Slovenije ter Švice. Sedanja razstava bo odprta do 5. aprila, nato, od 13. do 28. aprila bodo slike razstavljene v galeriji Via Mar* gutta v Rimu.
Razna obvestila
Na sedežu delavske zbornice v Ulici 24. maja 1 so namestili poseben urad ANPI, v katerem bodo člani pokrajinskega vodstva borčevske organizacije izpolnjevali pole za priznanje partizanstva ter nudili s tem v zvezi vsa potrebna pojasnila. Urad bo odprt dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 18. ure.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo priredi danes, 21. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu 13. predavanje na temo «Slovenske Alpe v cvetju». Govoril bo planinec in botanik Peter Skoberne iz Celja. Predavanje bo ponazorjeno z barvnimi diapozitivi.
Izleti
Smučarski odsek SPD priredi v nedeljo 23. marca izlet na Kanin (trening z učiteljem). Zbirališče ob 6.15 na avtobusni postaji v Novi Gorici. Prijave tudi telefonično do četrtka na sedežu SPD.
Kino
milili iimiuiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiuniiiiiiimmuiimHiMiiuimiiiiHMiiiiiiiiiimiiiimiiiimiimiiim
mr/ U BOLNIŠNICE
NESREČA PRI RIBIŠKEM NASELJU: ŠTIRJE TRŽAČANI V BOLNIŠNICO
Vrsta prometnih nesreč v mestu
Izmenjava mladincev med Gorico in Venlorn
Tudi letos bo prišlo do izmenjave med mladinci iz Gorice in pobratenega mesta Venlo na Nizozemskem. Goriški mladinci, ki želijo na obisk v to nizozemsko mesto, morajo biti stari od 15 do 18 'et Ker bodo stanovali pri družinah, se morajo njih družine obvezati, da
V včerajšnjih popoldanskih urah se je pri Ribiškem naselju pri Štivanu pripetila huda prometna nesreča, pri kateri so se ranile štiri starejše osebe iz Trsta, ki so se vozile v istem avtomobilu. Gre za 65-letnega Lucia De Polo iz Ulice dei Carmelitani 5 (v tržiški bolnišnici se bo zdravil 20 dni), njegovo ženo, 63-letno Rito Clevan (zdravila se bo 10 dni), 85-letnega Ambro-gia Secchija iz Pendice Scoglietta 12 (okreval bo v 5 dneh) ter za njegovo 70-letno ženo Mario Presol (v bolnišnici bo ostala 7 dni).
Pri mirenskem mejnem prehodu se je v popoldanskih urah ponesrečila 79-letna upokojenka iz Mirna Ivana Kogoj. Ko se je s kolesom peljala v Gorico, jo je podrl avtomobilist. Žensko so najprej sprejeli v goriško bolnišnico, od koder so jo prepeljali v šempetrsko, kjer se bo zaradi zloma reber zdravila 30 dni.
Trgovec iz Nove Gorice, Vojkova 11, 28-letni Danijel Nemec se je včeraj zjutraj z avtomobilom ponesrečil v Ulici Mattioli. Zaradi lažjih poškodb so ga v goriški bolnišnici sprejeli za 5 dni na zdravljenje.
Na Svetogorski cesti je avtomobi list povozil 69-letno upokojenko A-delino Brumai por. Kuštrin iz Ka-zermet. Priletni ženski so zdravni-
ki ugotovili lažje poškodbe po telesu in se bo zaradi tega zdravila nekaj dni.
Truplo utopljenca v vodah Vipave?
Goriška kvestura je prejela obvestilo, da so videli v vodah Vipave pri Mirnu truplo utopljenca. Ob pomoči goriških gasilcev, so a-genti celo jutro iskali utopljenca ob bregovih Vipave od Mirna do Sovodenj, doslej pa niso nič našli. Danes bodo nadaljevali z iskanjem.
9 Ravnateljstvo državne knjižnice v Gorici obvešča, da bodo njeni prostori zaradi vsakoletnih popravil zaprti od 24. do 31. marca. Odprt bo le urad, kjer bodo občani lahko vračali izposojene knjige.

Dorica
VERDI 17.39-22.00 «Il piatto piange». A. Belli. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «Il segno del potere». R. Moore in S. York. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.20 «L’età della paz». E. Hasseg, Wilson. Film v barvah
VITTORIA 17.00—22.00 «Diario proibito di un collegio femminile». M. Gogh. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30—21.30 «La pazienza ha un limite. , noi no». S. Borghese. Barvni film.
Iržič
AZZURRO Zanrto.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Borsalino e C.». Alain Delon. Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Porgi l’altra guancia». Terence Hill in Bud Spencer.
Nora Dorica
SOČA «Skrivnost pariškega podzemlja», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Ljubimca iz Benetk», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Tom Sawyer», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Rismondo, UL Toti, tel. 72-701,
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Tavasani. Korzo Italija 10, tel. 25-76.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Patrizia Sabadin, Paola Dal Mas, Michele Sniderò, Chiara Venuti.
SMRTI: 70-letni upokojenec Luigi Lenisa, 66-letna gospodinja Anna Zoff vd. Zanetti, 56-letni delavec Luigi Bressan.
Združenje goriških avtoprevoznikov bo imelo v nedeljo, 23. marca ob 10. uri v prostorih restavracije «Al Valico» pred mejnim prehodom Rdeča hiša letni občni zbor. Ob j Združenja slovenskih športnih dni' tej priložnosti bodo izvolili tudi nov štev v Italiji, ob smrti očeta Ser odbor.	gija Pečarja iskreno sožalje.
SOŽALJE
ŠZ «Mladost», ŠD «Sovodnje» ŠD Juventina, ŠZ «Dom» in Slovensko planinsko društvo Gorica izrekajo Radiju Pečarju, članu predsedstva
PRIMORSKI DNEVNIK
/1. marca 1975
Dokumenti ob kongresu tržaških komunistov
Manjšinsko vprašanje je del italijanske poti v socializem
V'
Poseg Edvina Švaba na kongresu tržaške federacije KPI
Ocenjevanje našega dela na tem in na drugih kongresih nam ne more vzbujati slabe vesti, da smo komunisti naredili premalo za vsestranski družbeni napredek, demokracijo in socializem v državnem in širšem merilu.
Naša vloga in naša teža, kakor tudi naša zavestna odgovornost za nadaljnji razvoj družbe in države je dosegla danes tako stopnjo moči, ki edina lahko, v povezovanju z drugimi naprednimi silami, daje jamstvo za miroljuben in pravičen razvoj družbe, njenih notranjih in zunanjih odnosov.
Na te dosežke smo in moramo biti ponosni, ker so rezultat stalnega boja, žrtev in samoodpovedi širokih delavskih množic.
Naše zadovoljstvo pa nas ne sme uspavati ali nas prepustiti občutku popolnosti našega dosedanjega dela.
Zato moramo vedno znova preverjati, ali smo storili vse, kar je bilo v danem trenutku uresničljivo ali pa nujno potrebno?
V	duhu tega preverjanja želim prispevati nekaj svojih misli:
V	obširnem poročilu tov. Berlin-guerja, ki ga zaradi njegove obsežnosti in globine nekateri označujejo kot nekak enciklični dokument, niso omenjene narodnostne skupnosti. To pomanjkljivost je že dopolnil tov. Rossetti, to so dopolnili posegi drugih tovarišev, to bo moral dopolniti vsedržavni kongres.
Narodne manjšine ali pravilneje narodne skupnosti so sestavni del italijanske poti v socializem, čeprav so narodne skupnosti, proporcionalno z drugimi, za italijanski narod in državo, neizmerno važnejšimi in bistvenejšimi problemi, skoro neznatne važnosti, zastavljamo mi. komunisti, vso svojo težo za popolno ureditev njihove zaščite in pravic. Čemu to poudarjam, bo kdo rekel, saj nam je to dejstvo že poznano.
Predvsem zato, ker hočem kot pripadnik slovenske narodnostne skupnosti in kot komunist izpovedati svojo vero v učinkovitost partije in delavskega razreda, ker želim poudariti to zavzetost, ki izzveni tudi iz poročila tov. Rossettija, zato ker je to eden načelnih, temeljnih problemov in ima lahko enakovredno težo z drugimi odprtimi problemi vsedržavne važnosti, kajti danes, ko partija komunicira z vsemi demokratičnimi silami in si prevzema na vseh ravneh bremena in odgovornosti za narodni in državni ugled (dignità), zadobi-vajo zahteve po ureditvi pravic narodnim skupnostim še poseben pomen.
Za nas komuniste ni razprava o pravicah Slovencev nekaj modnega, ni vprašanje dnevne aktualnosti, ni vprašanje samih besed, katerim ne sledijo konkretna dejanja. Za nas je ta zavzetost sestavni del razrednega boja. O vsem tem smo si edini, pa vendar mislim, da lahko našo akcijo še izpopolnimo.
Starejši tovariši, ki so pred vojno, med vojno in po vojni skupno nastopali, bili preganjani, se borili in zmagali .imajo svojo vizijo o Slovencih. Kaj pa nove, mlade in najmlajše generacije, ki že prevzemajo odgovornosti in postajajo nosilci novega zaleta v borbi delavskega razreda?
S tem, da dosledno vodimo in podpiramo borbo za pravice Slovencev, za globalno zaščito, za pravico uporabe jezika, za njihov enakopravni status v družbi nedvomno izpolnjujemo revolucionarno vlogo delavskega razreda. Vendar mislim, da si nezadostno poučeni italijanski tovariši lahko zastavijo takšna vprašanja: Zakaj je potrebno toliko govoriti o Slovencih? Kaj jim še manjka? Saj imajo šole, gledališče, vr-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiia
sto aktivnih društev, tisk in še vrsto drugih ustanov? Smo se do kraja spoznali? Glede na sposobnost poglabljanja v probleme, ali nam lahko zadostuje naš internacionalistični duh, da se brezpogojno obojestransko podpiramo? Moje poznavanje problemov tržaške ladjedelnice, tržaškega pristanišča in Acegata so še obogatile razprave tovarišev, kljub temu, da o teh stvareh lahko dnevno berem v italijanskem in slovenskem tisku. Toda sprašujem se, kje lahko dobi podrobnejše informacije o življenju, o miselnosti Slovencev italijanski tovariš?
Menim, da moramo v tej smeri dopolnjevati našo politično in organizacijsko akcijo. O vsakem od bistvenih in specifičnih problemov Trsta — med te spadamo tudi Slovenci, vsaj dokler ne bomo enakopravni — bi morala imeti vsaka sekcija svojega izvedenca, eksperta. Kolikor jih še nimamo, jih moramo formirati. Danes stojimo pred
realnostjo, v kateri ne moremo več samo ocenjevati in kritizirati politične izbire, ampak moramo dajad alternative, politiko moramo upravljati. To pa ni mogoče brez globokega in zadostnega poznavanja odgovarjajoče problematike. Dovoljujem si poudariti, da je danes nezadostno poznavanje izredno razvejane problematike lahko velik zaveznik naših nasprotnikov.
Včasih izpademo slovenski tovariši ozki, ker dajemo občutek, da smo sposobni govoriti samo o naših nerešenih problemih in da se za ostale družbene probleme ne angažiramo. To je še posebno opazno na kongresih, kjer se dejansko oglašamo kot poznavalci lastnega položaja.
Zaključujem z željo in s prepričanjem, da je pot, ki jo skupno začrtujemo v teoriji in bijemo v vsakodnevni borbi, najboljša in prava, pot v boljše čase, pot iskrenega bratstva in enakopravnosti, skratka pot v socializem.
Ivano Fossati se je proslavil s pesmijo «Jesahel». Sedaj se loteva svojevrstnega «podviga». Napravil bo ploščo, na kateri bo «opravil» vse sam: igral bo vse inštrumente in z raznimi tehnikami «spojil» melodije in spremljavo. Vse sam.. .
DR. KAREL ŠIŠKOVIC V SLOVENSKEM KLUBU
Slovenci v Italiji v zadnjih 50 letih
Sintetičen, a izčrpen zgodovinski pregled s političnega, gospodarskega, družbenega in kulturnega vidika
V okviru torkovih večerov je zadnji torek predaval v Slovenskem klubu dr. Karel šiškovič, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Tema predavanja — «Slovenci v Italiji po prvi in drugi svetovni vojni» — že sama po sebi zbuja zanimanje naših ljudi, predvsem tistih, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z druzbènim delom v okviru naše narodnostne skupnosti, zato je torkovo predavanje dr. šiškoviča, priznanega strokovnjaka na tem področju, privabilo precej publike, čeprav bi glede na pomen obravnavane teme pričakovali številnejši obisk.
Predavatelj je novejšo zgodovino Slovencev v Italiji obdelal sicer strnjeno in kar se da sintetično zaradi časovne omejitve, a iz vseh možnih vidikov, to je političnega, gospodarskega, družbenega in kulturnega, ter obenem s to predpostavko, izraženo v samem uvodu svojega predavanja, da je vsak zgodovinar med razglabljanjem do-
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Splošno napredovanje v pogledu velikih načrtov. Računajte na razumevanje s strani drage osebe.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Okoliščine bodo trdo preizkusile vašo potrpežljivost. Skušajte preprečiti spor v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nove možnosti bodo okrepile vaš položaj. Zagotovljen uspeh med novimi prijatelji.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Sprejmite ustrezne ukrepe, da bi mogli obvarovati svoje interese. Nagnjenost k sanjarjenju in vznemirjenosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ognite se sleherni pretirani uporabi oblasti. Zanimiva prijateljstva. Nov načrt za potovanje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zapletena poslovna pogajanja, pri čemer ne pozabite na svoj cilj. Nadzorujte svojo občutljivost.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odlično boste opravili neko svojo nalogo. Razpoloženje v družini ne bo ravno dobro.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Postavite se po robu lenobi, ki se vas • olašča. S čitanjem si boste pomirili živce.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Z vztrajnostjo boste premagali vse poslovne težave. Zelo spremenljivo razpoloženje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Drobna zadovoljstva v zadovoljitvi lastnega samoljubja. Neko nasprotovanje bo odpravljeno prej kot to pričakujete.
VODNAR (od 21.1. do 10.2.) S pomočjo nekega uspeha si boste znova pridobili izgubljene pozicije,
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaše razumske sposobnosti bodo zelo cenjene. Ne spuščajte se v nekoristna tveganja.
iiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiii
NAJNOVEJŠA MEDICINSKA SPOZNANJA
Starejši ljudje morajo biti fizično in psihično aktivni
Preprosto fizično delo brez določene zavzetosti ne zaleže Nagel prehod z dela v popoln počitek lahko hudo škoduje
PADOVA, 20. — Medicinska veda se je znašla v precepu, rekli bi raje, da je s samo seboj v protislovju. Na eni strani se trudi, da bi človeku kar se da podaljšala življenje, na drugi pa ugotavlja, da je dolgo življenje pogosto človeka nevredno životarjenje, kajti človek se po določeni dobi «drži pri življenju le biološko». Iz teh prav nič novih ugotovitev je nastala tudi posebna medicinska specialnost, ki ji pravimo ge-
rontologija, za katero pa je neki strokovnjak rekel, da je «odvečna zdravstvena specializacija», kajti njegovo mnenje je, da naj bi se človek zdravil in se za stara leta usposabljal še v mladih in srednjih letih, ko je organizem še zdrav, ne pa da krpa v starih letih to, kar odpoveduje, oziroma kar je že odpovedalo. In čeprav ne moremo z vsem tem soglašati, kajti s tem ne soglaša niti znanost, ker je organizem «tempiran»
Kraški motiv: Pilj pri Vižintinih
(Foto Ferletič)
iiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiimiiuimiiiiiiiii
Pesniške zbirke
Državna založba Slovenije je izdala hkrati, v paketu, kot pravimo z modernim izrazom, štiri knjige pesmi. Te knjige so med seboj močno različne. Ena prinaša informacije o sodobnih tokovih v svetovni modemi poeziji, druga prikazuje poezijo slovenskega koroškega pesnika, tretja predstavlja e-nega najimenitnejših sodobnih hr-vatskih pesnikov, četrta pa prikazuje tekočo slovensko pesniško produkcijo. Vsaka od teh knjig je torej različna, vse pa kažejo na skrb založbe za poezijo.
Tako smo v prevodu in izboru Marijana Tavčarja dobili knjigo lirike 20. stoletja. Koroški pesnik Valentin Polenšek se nam predstavlja s svojo novo pesniško zbirko Lipov bogec. Hrvatski pesnik Slavko Mihalič je predstavljen v izboru svoje poezije, ki ga je kot urednik in prevajalec pripravil Veno Taufer. Svojo najnovejšo pesniško produkcijo pa nam posreduje še Niko Grafenauer v zbirki Štukature. Vse štiri knjige pomenijo sicer prispevek na slovenski knjižni trg poeziie, žal pa so naklade tako majhne in ne dosegajo niti 1000 izvodov, da bo dobršen del teh knjig dosegel le največje prijatelje poezije. Žal tudi družba ne podpira tega delovanja in je zato založba izdala te knjige le ob lastni notranji subvenciji.
Knjiga sodobne grške lirike v slovenskem prevodu je prva knjiga te vrste v slovenščini. Pa tudi drugi jugoslovanski narodi nimajo še izbora sodobne grške poezije. Zato prizadevanja Marijana Tavčarja, profesorja ljubljanske univerze, ki je pripravil izbor in pesmi tudi prevedel, pomenijo še toliko bolj priznanja vredno dejanje. Zlasti še, ker knjiga predstavlja nekak pendant h knjigi sodobne slovenske poezije, ki je v grščini izšla pred dvema letoma v Atenah in ki jo je prav tako pripravil Marijan Tavčar. Sedanja knjiga, ki nam predstavlja moderno grško liriko, je predvsem reprezentativna in nam predstavlja 24 pesnikov od konca 1.9. stoletja dalje. Knjiga ima krajši u-vod, urednik pa je posebej pred-
stavil še posamezne pesnike s kratkimi biografskimi podatki.
Valentin Polanšek se nam predstavlja z novo pesniško zbirko Lipov bogec, zbirko, ki je po vrsti že tretja. V knjigi se v svojih pesmih ukvarja s socialno problematiko, problemi sodobne družbe, seveda pa današnji koroški pesnik ne more mimo nacionalne problematike. Vsaka njegova pesem naj bi bila ubrana na rimo, v resnici pa predstavlja vsaka spopad. Pesmi, razvrščene v pet ciklov, lepo kažejo vsa prizadevanja sodobnega koroškega pesnika, ki živi in ustvarja v drugačnih pogojih kot njegovi rojaki v svobodni domovini, ki skuša sicer ubirati sodobne lirične note, se pa neprestano zaveda nujnosti borbe in narodnostnega obstoja.
Sodobni hrvatsxi pesnik Slavko Mihalič je predstavljen v izboru in prevodu Vena Tauferja v zbirki z naslovom Zadnja večerja. Knjiga ima tudi spremno besedo, ki jo je pod naslovom Uvod v branje Mihaličevi! pesmi napisal An-tun Šoljan. Državna založba je izdala že več knjig pesmi drugih jugoslovanskih pesnikov, Mihaliče-va zbirka pa sodi v zvrst vse večjega zanimanja za umetniško dejavnost po drugih republikah, ki jo lahko zaznavamo v prav zadnjem času.
Knjiga pesmi Nika Grafenauerja Štukatura je tretja knjiga Crafen-auerjeve poezije, zbirka, ki je izšla po več kot desetih letih. Knjiga ima za uvod zgoščen esej Tarasa Kermaunerja, /ključuje se v pesniško kontinuiteto Grafen-auerjeve lirike, čeprav se močno razlikuje od zadnje zbirke, izšle že pred tolikimi leti. Značilno je, da so pesmi napisane v sonetni obliki, pri č"mer je pesniku sonetna forma kot slikarju platno, na katerega nanaša barve besede v novem pomenu in novih zvezah. kot je dejal pesnik sam. Vsekakor bo nova zbirka mladega pesnika, ki ie izšla po 10 letih, pomenila novo soočenje s mezijo Nika Grafenauerja, pa tudi soočenje s sodobno slovensko pesniško u-stvarjalnostjo.
Sl. Ru.
na razne življenjske dobe in ne na določen čas in ker je stara doba dejansko odvisna tudi od številnih momentov v vsem človekovem življenju, je vredno prisluhniti tudi medicinskim strokovnjakom, ki se s tem problemom strokovno ukvarjajo in ki ugotavljajo, da je psihična in fizična dejavnost eden glavnih elementov za daljše življenje in to za življenje, ki ga je vredno živeti.
Doslej so na številnih strokovnih zasedanjih ugotovili, kako nevarno je za človeka «nenadoma izpreči», pa naj gre za človeka, ki se ukvarja s umskim, kot tudi za človeka, ki se je vse življenje u-kvarjal s fizičnim delom. Oba potrebujeta fizično in psihično «nadaljevanje delovnega procesa». To so potrdili tudi na simpoziju, ki so ga organizirali v inštitutu Carlo Erba v Padovi in na katerem so spregovorili številni italijanski strokovnjaki, ki so v splošnem ugotovili, da «starejši ljudje morajo biti fizično in psihično aktivni».
Prof. Pietro De Nicola z geron-tološkega zavoda padovske univerze je rekel, da «fizična dejavnost v starejši življenjski dobi ne poživlja le razne organe telesa, pač pa tudi človekovo psiho» in da le v tem primeru star človek doživlja «splošno reaktivnost». To se pravi, da človek, ki se je ukvarjal z umskim delom, mora v starih letih posvetiti kako uro tudi fizičnemu delu, ker to poživlja določene njegove organe, psihična dejavnost pa je pogoj za splošno poživljanje. Prof. Pietro De Nicola je v svojem referatu podčrtal, da so zadnje čase ustanovili posebna središča za proučevanje «fizične dejavnosti» kot sredstva v borbi proti staranju. Tak center je posebno aktiven na gerontološkem zavodu pavijske univerze in je povezan z bolnišnico Giustinian
Prof. G'orgii Martini iz beneške bolnišnice Giustinian pa je izvajanja svojega kolega prof. De Nicole dopolnil s tem, da zahteva «motivirano fizično dejavnost». Prof. Martini se ne zadovoljuje z vsakršno fizično dejavnostjo v zrelih oziroma poznih letih, pač pa mora ta dejavnost biti «upravičena». Bolj dolgo je nekdo «delovno vezan», daljše bo njegovo življenje, trdi beneški strokovnjak. Delavec, ki s 60. letom starosti gre v pokoj, se bo nenadoma znašel brez emocionalne vezanosti in se bo v najboljšem primeru lotil kakega vrtičkarstv in manjših del, kar ni dovolj, oziroma kar ne zadošča, kajti delavec je bil do svojega 60. leta v tovarni oziroma kjerkoli na delovnem mestu emotivno vezan in zazvet. Na delu se je tudi «konfliktno srečaval» z mlajšimi, celo zelo mladimi sodelavci, kar je vzbujalo njegovo angažiranost. In sedaj mu pri «Vrtičkarstvu», pri njegovih «konjičkih» manjka tista zavzetost, ki ga je vezala še na delu, v delovnem odnosu. In zato tudi v primeru preproste bolezni se tak človek čuti izločenega, invalidsko nepotrebnega, «odpisanega», kajti njegovo stanje upokojenca ga ne tira več na delo. v službo.
Prof. Maurizio Formica, ki se na nevrološki kliniki rimske u-niverze ukvarja s problemi funkcionalne prevzgoje, je obravnaval problem dela kot vzgibala motoričnih nagibov. Pri tem si je pomagal s sicer med starejšimi Italijani zelo znano zabavo, z balinca-niem. Navedel - je primer starega človeka, ki le sledi igri znancev in prijateljev. Človek, ki bo le sledil balinanj ', se bo vrnil domov utrujen in potreben počitka, kot bi sam balinal, kajti že to. da je balinanju sledil, ga je utrudilo, ker je i<mo malone fizično doživ-lial Temeljiteje je obrazložil razloge tega pojava in s tega prešel tudi na vprašanje, zakaj starejši
človek tako rad obuja spomine. Po njegovem zelo star človek tudi fizično podoživlja to, o čemer govori, kadar obuja spomine.
Prof. Carlo Sirtori z genovskega zavoda Gaslini je podkrepil teorijo o nujnosti fizičnega dela v starih letih tudi s sestavo krvi. Po njegovem fizično delo močno vpliva na sestavo krvi, kar preprečuje morebitne tromboze, infarkte in podobne «nevšečnosti», ki so za ljudi v določeni življenjski dobi, posebno v zadnjih časih, tako rekoč že normalne. Svoja izvajanja je podkrepil še z zelo konkretnim podatkom: v določeni življenjski dobi se utripanja srčne mišice'u-počasni. Zato kri počasneje doteka v razne periferične predele. Posebno prizadeti lahko postanejo možgani. Od tod «krajše amnezije» ali izguba spomina, od tod depresivnost, od tod tudi prav e-nostavna malomarnost pri ljudeh, ki so bili v mlajših letih zelo redni in vestni. Pri tem je dodal še, kako odločilno je delovanje jeter, ki ustvarjajo določene elemente, ki so nujno potrebni za dovajanje energije.
Na koncu še konkretnejši podatek: če je res, da naj bivši fizični in umski delavec tudi v starih letih fizično dela, mora vendarle to svojo dejavnost zmerno Uravnavati. Za mladega človeka pomeni fizično delo tisto, ki mu privede delovanje srca do 200 u-tripov v minuti. Človek pri 70. letih pa si ne bo mogel privoščiti tega in se bo ustavil že pri 130 utripih. In to le tedaj, ko se bo na fizično delo že privadil. V začetku se bo moral zadovoljiti z lažjim delom, ki mu bo povzročilo kvečjemu 110 utripov v minuti. Še več, takšnih del se bo moral lotiti postopoma le po kako uro na dan in po tri do štirikrat na teden. To velja seveda predvsem za ljudi, ki se niso ukvarjali s fizičnim delom in se tega lotevajo šele tedaj, ko so se upokojili. Skratka, če hoče nekdo svojo življenjsko dobo podaljšati toda tako, da bo to življenje vredno življenja ,se bo moral lotiti tudi fizičnega dela, to pa naj bo smotrno delo. z določenim namenom, z določeno zavzetostjo, ne pa le preprosto igračkanje, kajti samo nekakšno vrtičkarstvo, to se pravi fizično dejavnost brez določene zavzetosti, ne zaleže.
ločenih zgodovinskih pojavov pogojen od lastnih ideoloških nazorov in da zato more biti ne do kraja objektiven ne nepristranski, posebno še, če je sam doživljal določeno zgodovinsko dogajanje, ki je še vedno predmet nesporazumov, deljenih tolmačenj in polemik.
Predvsem je dr. Karel šiškovič podčrtal razliko med Slovenci, ki so prišli pod Italijo pred prvo vojno ter tistimi, ki so jih priključili Italiji po njej. Večkrat delamo napako, da jih zgodovinsko istovetimo. Beneški Slovenci so bili namreč priključeni Italiji že leta 1866 z znamenitim plebiscitom, ki pa ni bil odločujoči faktor te priključitve. Šlo je enostavno za trgovanje velesil z ozemlji. Avstrija je po porazu s Francijo prepustila njej to področje, slednja pa ga je izročila Italiji, ki je uprizorila plebiscit, ob katerem se je poleg Slovencev izrekala o nadaljnji usodi teh krajev tudi italijanska in furlanska večina. Posebej pa je treba poudariti, da se je vse to dogajalo preden se je med Slovenci začel narodnostni preporod.
Povsem drugače je bilo s Slovenci in Hrvati, ki jih je k Italiji priključila prva svetovna vojna. Zanje se je asimilacijski pritisk že zaključil. Bili so narodno osveščeni, živeli tudi so v dveh pomembnih mestnih centrih (Trstu in Gorici) in imeli so razvito gospodarstvo in kulturo. Ob tem je dr. šiškovič zagovarjal tezo, da je postajal Trst ob prelomnici stoletja z akumulacijo kapitala, ki je prihajal v mesto s slovenskega podeželja, že potencialno slovensko središče s slovensko večino. Ravno v teh letih je bil zato Trst priča najbolj srditim nacionalnim bojem, ko so italijanske gospodarske sile začele videvati v slovenskem gospodarstvu najhujšega konkurenta. Te perspektive Trsta je nasilno prekinila prva svetovna vojna, ki je zapečatila priključitev dobršnega dela slovenskega in hrvaškega področja pod Italijo. S tem trenutkom se je začela druga tendenca razvoja, ki je subjektivno in objektivno onemogočila rast slovenske narodnostne skupnosti. Italijanski kapital je izpodrinil slovenskega. To uničevalno delo je nato izpopolnil še fašizem, ki je z načrtno in nasilno politiko zadajal hude udarce gospodarskemu, družbenemu, političnemu in kulturnemu življenju Slovencev pod Italijo. V tem vzdušju so se porajale med Slovenci razne sile, ki se med sabo niso znale dogovoriti za enoten nastop proti raznarodovalnemu pritisku. Tako je spor med nacionalnim gibanjem in delavskim gibanjem vodil vodo na mlin naraščajočemu italijanskemu nacionalizmu. V tem obdobju se je iz globalnega nezadovoljstva mlajše delavske generacije porodilo organizirano komunistično gibanje, iz nacionalnih gibanj pa so nastale organizacije kot TIGR in BORBA. Vse te sile so
(Nadaljevanje na 6. strani)
PETEK, 21. MARCA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
10.30	- 11.50 Šola
12.30	Poljudna znanost: Jubilej 1975 12.55 Napravimo družno
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10	Tečaj nemškega jezika
16.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15 Program za najmlajše
17.45	Program za mladino: Konj iz žgane gline, druga epizoda
18.10	Živi evangelij
18.45	Poljudna znanost: Socialne informacije
Italijanske kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Teden aktualnosti
21.45	Klasična, lahka in pop glasba
Ta oddaja, ki se že dolgo vleče, upošteva najnovejše novosti iz lahke, klasične in pop glasbe. Ta teden sta na vrsti Gianni Nazzaro ter Lara Saint Paul, ki je bila pred nedavnim na turneji po vzhodni Evropi DNEVNIK in Vremenska slika
22.45
12.00
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
8.10
10.50
16.20
17.20
Zlata kolajna vojakom-udaniikom
BEOGRAD, 20. — V lanski jeseni so v nekaterih predelih Jugoslavije imeli velike težave pri spravljanju letine, posebno pri pobiranju koruze in sladkorne pese. Jesensko deževje se je začelo že zelo zgodaj, da koruza ni pravočasno dozorela, s sladkorno peso pa so tovarne sladkorja dobile več tisoč vagonov zemlje, ker so jo pulili dobesedno iz balta. Pri obiranju in pobiranju pridelkov so na velikih kmetijskih kombinatih in na posestvih pomagali delavcem in kmetom tudi dijaki srednjih šol, vi-sokošolci in vojaki. Vojaška enota, ki nosi ime po slavni XII. slavonski udarni proletarski brigadi, je v jeseni opravila na posestvu «Belje» nič manj kot 500.000 delovnih ur in pri tem spravila pod streho 10.200 vagonov grozdja, sladkorne pese in koruze v skupni vrednosti obilnih 4 milijard starih dinarjev.
Za to svojo požrtvovalnost so bili vojaki nagrajeni z zlato kolajno.
18.00
18.15
18.45
20.05
22.45
12.00
20.15
20.35
22.00
DRUGI KANAL
in 16.30 Finalne tekme za svetovno prvenstvo: moški spust Prenos iz Val Gardene v evroviziji Športni dnevnik
Kako so se smejali Italijani: PETROLINI
Ettore Petrolini je bil znan italijanski komik izpred nekaj de
setletij
Ob 20. uri
DNEVNIK
Evropsko TV gledališče M. Gorki: JAKOV BOGOMOLOV
Film, ki pride nocoj na spored, je po literarni predlogi Maksima Gorkega napravil Abram Room. V italijanščino je prevedla dialoge Rosalba Oletta.
Dramo Maksima Gorkega je uprizorilo sovjetsko TV gledali šče. Delo Gorkega temelji na krizi, ki jo preživlja predstavnik bogate buržoazije, seveda ruske. Toda Maksim Gorki, ki ie znal notranje konflikte in medčloveške odnose čudovito prikazati in obdelati, je tudi v tem primeru osnovo povezal z vsak danjo družbeno stvarnostjo določenega sistema, ki ga je zgv dovina že «odpisala»
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
in 14.10, 16.05 Šola:
Stalnost vrste, Farma govedi, Ali ste vedeli. Ustava, Seminar. Oživele lučke, Komedija in drama itd. in 15.30 Angleščina
Smuk za moške, posnetek iz Val Gardene PISANI SVET
Današnja, šesta oddaja «Pisani svet» gre v program prav na prvi dan pomladi. V to oddajo bodo vključili nekaj prispevkov, ki bodo gledalce popeljali v koledarsko pomlad. Osrednji zapis v oddaji bo izlet mladih planincev iz Postojne. Gostje oddaje bodo danes Tržičani, mladi alpinisti, ki so premagali že marsikatero strmino in tudi že kako steno.
Veseli vremenar bo prinesel vremensko napoved, ki diši po pomladi, pa čeprav v resnici ni tako, ker bo pri resni vremenski napovedi pojasnil nekaj zanimivosti iz vremenoslovja. Sicer pa bo na vrsti še nekaj zanimivih novic iz vse Slovenije Obzornik SAVSKI VAL
O mladi generaciji: VEDENJSKI ODKLONI PRI MLADINI SADOVI JEZE, film
Sadovi jeze je 35 let star film, saj ga je John Ford napravil leta 1940. Film je Ford posnel po romanu J. Steinbecka. Ta filma spada v Fordovo in Steinbeckovo trilogijo. Po celi vrsti drugih filmov se ju Ford lotil izrazito socialnih tem, romana, ki prikazuje mučno življenje priseljencev v Kaliforniji, njihovo težavno potovanje, brezposelnost in revščino. Film je dobil oskarja za režijo in za glavno žensko vlogo, ki jo igra Jane Harvvel DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
in 19.00 Smučanje v Val Gardeni DNEVNIK
Plavolaskina ljubezen Ansambel Vilija Petriča
TRST A
17.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.30
novno na sporedu; 21.15 Koncert.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 12.30. 15.30, 19.30 POn
Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 ročjla’; 7.40 Lahka giasba; 8.40 Glasba po željah; 17.00 Program Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; za mladino; 18.15 Umetnost in pri- g 35 Orkester; 9.55 Popevke; lO-jo reditve; 18.30 Šola; 18.50 Sodobni Na va§i strani; 12.40 Alto gradi-ita!. glasbeniki; 19.10 Naši dežel- mento; 13.00 Hit parade; 13.50 Kani pripovedniki; 19.20 Jazz; 20.00 k0 jn zakaj?; 14.00 Plošče; 15-™ Šport; 20.25 Gospodarstvo in delo; ~	1
20.50 Koncert; 21.40 Ples.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glas
Glasbeno - govorni spored: 1J-3 Posebna reportaža; 17.50 Telefon ski pogovori; 19.55 Plošče; 22. Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, IS-W-
ba; 8.30 Barok v glasbi^ 12.00 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija:
8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Jug. narodna gia ba; 10.15 Uganite, pa vam zal®L, mo; 11.15 Z nami doma in na ti; 12.30 Kmetijski nasveti: glasba; 20.00 Glasba in zvok; 21.30 Popevke; 13.30 Priporočajo vam-.y Simfonični koncert: 22.35 Jazz.	14 p) Mladina poje; 15.45 «Vrti-
ljak»; 16.50 Človek in zdravje: 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz koncer
Glasba po željah; 14.00 Plošče
15.00	Kulturni pregled; 16.45 Tops pops; 17.15 Kulturna panorama;
18.00	Melodije; 18.30 Naši zbori;
19.00	Prenos RL; 19.30 Pisana
Simfonični koncert; 22.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.35 Jutranje popevke; 9.00 tov in simfonij; 18.05 ugieu"---Vi in jaz; 10.44 Reportaža; 11.10 našega časa; 18.15 Zvočni signm ; Srečanja; 11.30 Izbran spored; 19.40 Ansambel Lojzeta bi ’ 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Od- 19.50 Lahko noč, otroci.; • prta linija; 15.10 in 17.40 Program Stop pops 20; 21.15 Oddaja o ... za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 ju; 22.20 Zvoki iz logov d°aj ' Komorna in operna glasba; 19.30 23.05 Literarni nokturno; 23.1 Glasba divjega Zahoda; 20.20 Po- pred polnočjo.
							
	
ZA OČETOM
PIŠE JANEZ TRNOVE, RIŠE MIKI MUSTER
Tako je tudi bilo. Brata sta prespala noč v obrežnem taborišču, kjer jima je Pavle tudi pripravil zajtrk. Potem so počakali, da sta dva Indijanca pritovorila do taborišča nabrani kavčuk. Ker sta ju dečka poznala še iz Amarena, je bilo tudi svidenje z njima veselo in prisrčno- Ko sta odložila tovor in se odpočila, sta vzela s seboj Bojana, Zorana in Kunija in odšli so v pragozd.
Po dveh urah hoje sta dečka našla očeta ob deblu mogočnega kavčukovca, ko je ravno praznil posodo, v katero se je iz zareze na deblu izcejal surovi kavčuk. Bil je tako zaverovan v svoj posel, da je šele na klic «oče!» dvignil pogled. Obstal je za trenutek brez sape. Saj sam sebi ni mogel verjeti, da vidi pred seboj res svoja sinova, ki ju je bil pustil v Peruju.
|<|£'
Sinova sta skočila k njemu in se g® °o^;< nila. Vsem trem so solze ganotja orosi e Veselje svidenja je pa brž zagrenilo ^0,a^gffi in Zoranovo sporočilo, da je mama rne umrla in da sta prav zaradi tega zaPu Amaron in prehodila tako dolgo in ne'^ujo pot za očetom. Stanka je ženina smrt ^ prizadela, čeprav se je na tihem že dolg0 zanjo.
Primorski dnevnik
ŠPORT SPORT SPORT
21. marca 1975
SMUČANJE
ZENSKI SP
Švicarka L. M. Morerod Izredno navdušenje v Beogradu Po zadnjem neuspehu proti ekipi SAI
usoda Krasa praktično zapečatena
najhitrejša med vrati
Za dekleta le še nastop v vzporednem slalomu - Danes moški
ORTISEI, 20. — Začelo se je zad-ttje dejanje smučarskega tekmovanja za svetovni pokal. V Ortiseiu Je danes v ženskem slalomu zma-§ala z dvema odličnima in brez-ibnima vožnjama Švicarka Lisie-Mane Morerod, ki je na cilju preditela fenomenalno avstrijsko tekmovalko Moser-Prollovo kar 'za 90 s ° pk. sekunde. Drugo mesto Mo-er-p roli ove vseeno preseneča, saj J® ta odlična smučarka specialist-a za smuk, v zaključnem delu tek-°y.ar|ja za SP (katerega si je že Predčasno zagotovila) pa je doka-aia, da bi bila lahko izredno ne-a.rna tudi v slalomu, če bi mu Pri vadbi posvetila vsaj nekaj več P zornosti. Med tekmovalkami, ki se danes uvrstile presenetljivo v,-	O; J® tudi Liechtensteinka H.
Vrfa °V-a’ J® neka vrata pre-V.,21® iz napačne smeri, zgubila noa?5' ’n J® tako s prvih mest P dia v drugo deseterico.
Lestvica današnjega slaloma:
L	Morerod (švi.)	70”39
i	Moser-Proll (Av.)	71”29
j	Kaserer (Av.)	71”61
’■	Serrat (Fr.)	71”76
„	gembernard (Fr.)	71”82
«•	Behr (ZRN)	72”02
'•	Mittermaier (ZRN)	72'’02
n	^echmeister (ZRN)	72”37
in	pUrbriSgen (švi.)	73”16
ferwein (ZRN)	73”80
7,	£echmeister (ZRN)	74”06
^‘scher (ZDA)	74”07
Wenzel (Liecht.)	74”55
ir'	Lukasser (Av.)	74’'73
Fjeldstadt (Nor.)	75”07
Jj 'estvici za svetovni pokal je fuaj vrstni red tak: 1. Moser-Proll točk, 2. Wenzel 199, 3. Mitter-
„ ler1 166, 4. Morerod in Zurbrig-sen 151
Tekmovanja za ženski svetovni p ai se bodo v soboto zaključila VzPorednim slalomom.
Jutri bodo nastopili moški v smu-
ku, v nedeljo pa bodo zaključili tekmovanje z vzporednim slalomom. Za osvojitev SP so trenutno še trije kandidati: Stenmark, Thoni in Klammer.
NOGOMET
EVROPSKA NOGOMETNA POKAENA TEKMOVANJA
Bino Zofi ponovno glavni junak
Danes (ob 12. uri) bodo v Ziirichu žrebali polfinalne pare vseh treh tekmovanj
POKAL PRVAKOV
Leeds, St. Etienne, Barcelona in Bayern so polfinalisti največjega evropskega pokalnega tekmovanja. Med temi ekipami je torej tudi Bayern Miinchen, lanski prvak, ki pa letos ni v najboljši formi, čeprav je v četrtfinalu odpravil tudi sovjetsko ekipo Ararat.
Med kandidati za končni naslov nedvomno sodi Barcelona, v kateri i-grata tudi slavna nizozemska nogometaša Crujff in Neeskens. Španci so brez težav odpravili švedske prvake. Brez večjih naprezanj so tudi nogometaši Leedsa premagali nekdaj slavno enajsterico Anderlecht.
Preseneča pa uvrstitev v polfina-
ISTANBUL, 20. — V tem mestu sta se v prijateljski nogometni tekmi pomerili reprezentanci Turčije in Romunije, ki sta igrali neodločeno 1:1 (1:1).
RIM, 20. — Na področju Lacija so ta teden dosmrtno diskvalificirali kar 13 nogometašev, ki so nastopali v 3. kategoriji. Vseh 13 je napadlo sodnika.
iiuiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiuiimiiiii
V 2. ZVEZNI JUGOSLOVANSKI LIGI
Primorski derbi osvojili Kanalci
Salonit si je s to zmago že zagotovil 5. mesto
Sobotni obračun med primorskima predstavnikoma v 2. zvezni ligi, Izolo in Salonitom se je tudi tokrat končal s prepričljivo zmago Kanalcev, ki so slavili še izdatnejšo zmago kot jeseni, pa čeprav je bila tekma v Izoli pred kakimi 250 gledalci.
S to zmago so si igralci Salonita praktično že zagotovili peto mesto, ki je bilo po porazu doma z Mariborom že resno ogroženo. L zolčani so razočarali, saj so igrali zelo slabo. Spet se je pokazalo, da so brez veterana Livija Jako-
‘carka Lise Marie Morerod, zma govalka včerajšnjega ženskega sla-oma za svetovni pokal, ki je bil na sporedu v Ortiseiu
mina in Klepača slabo moštvo. Odlični, toda še neizkušeni Nikolič pa ni mogel nositi vsega bremena derbija.
Vrste Salonita so to pot delovale dobro. Ni bilo posebnih junakov, pa tudi odpovedal ni nihče. Tudi taktika trenerja Čarga se je obnesla. Vsi so pazili na Nikoliča in raje zanemarjali ostale igralce, ki so še preslabi, da bi lahko ogrožah Tušarja in soigralce.
Izgubljeni set pa je le rezultat taktike gostov, ki so žrtvovali set, da bi lahko dali priložnost tudi mlajšim igralcem. Izkazal se je mladi Vojko Jakopič, ki je pred nekaj tedni uspešno nastopil v slovenski mladinski reprezentanci (do 18 let) na nekem močnem turnir-niju v Kasslu (Zah. Nemčija) kjer je slovenska vrsta zasedla odlično drugo mesto.
* * *
Fužinar se je že opomogel od šoka, ko je na Reki izgubil s Partizanom. To nedeljo je doma po o-gorčeni bitki spt;ayj}.,.(na kolena Metalca iz Siska. Seveda pa je Fužinar boj za‘jiprvaka že'izgubil. Maril^orp^pi so iz kola v kolo boljši. Vse kaže, da bodo v nekaj sezonah spet imeli odlično moštvo, ki bo lahko posegalo po samem vrhu. To pot so gladko odpravili Jedinstvo iz Tuzle, ki se je resno upiralo le v drugem setu.
* * *
Težko je pričakovati, da bi primorska predstavnika osvojita v nedeljskem kolu točke. Kanalci igrajo sicer doma, toda v goste prihaja odlični Karlovac, ki je v letošnjem prvenstvu še brez poraza in praktično že član I. zvezne lige. Domačini obljubljajo, da bodo storili vse in dah na tej tekmi vse od sebe. Vprašanje pa je ce bo to zadostovalo, da bi spravili na kolena moštvo takega formata kot je lotošnji Karlovac. Ne glede na izid tekme pa smo prepričani, da bomo deležni lepega športnega dopoldneva.
Izolčani potujejo v Kaštel Luk-šič pri Splitu. Če bodo šli na to gostovanje v taki sestavi kot so igrali v nedeljo, potem lahko že sedaj mirno zapišemo končni izid. Mladost je namreč doma vsem hud nasprotnik. Le redki so tisti, ki uspejo tam zmagati.
Izidi slovenskih predstavnikov:
Izola - Salonit	1:3
(7:15, 1:15, 16:14, 6:15)
Maribor - Jedinstvo	3:0
Fužinar - Metalac	3:2
Lestvica: Karlovac 30, Fužinar 24, Metalac 20, Interplet 18, Salonit 16, Mladost 12, Čajavec 12, Maribor 10, Jedinstvo 8, Partizan 8 in Izola 4.
E. Hvalica
le francoske ekipe St. Etienne, ki je v prejšnjem kolu nepričakovano odpravila splitski Hajduk, v četrtfinalu pa je zanesljivo osvojila dragoceni točki proti poljskemu prvaku iz Chorzova.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
Veliko slavje v Beogradu po izrednem uspehu Crvene zvezde. Preko sto tisoč ljudi je napolnilo do zadnjega kotička beograjski stadion, in navijači so res prišli na svoj račun. Crvena zvezda je po regularnem času vodita z 2:0, z lepim golom Dža-jiča in z enajstmetrovko, ki jo je realiziral Petrovič. Po 120 minutah igre sta ekipi streljali enajstmetrovke. Bile so to dramatične minute. Stadion je kar onemel; vzkipel je, ko je Crvena zvezda realizirala enajstmetrovko, ponovno utihnil ob izenačenju Špancev. Nato pa končno slavje. V ostalih srečanjih ni prišlo do presenečenj. Osrednja tekma med nizozemsko ekipo Eindhoven in portugalsko Benfico se je zaključila s slavjem Nizozemcev.
POKAL UEFA
«Bunker», ki ga je pripravil trener Parola za tekmo proti Hamburgerju, je zdržal. Juventus je namreč iz Hamburga odnesel celo kožo. Zasluga zg ta veliki uspeh pa gre predvsem furlanskemu vratarju Dinu Zoffu, ki je še enkrat potrdil, da je med najboljšimi vratarji na svetu.
Žal, pa je jugoslovanski zastopnik Velež iz Mostarja zgubil tekmo pro-
v zadnji sekundi.
V tem tekmovanju ima ZRN kar dva zastopnika: Koln in Borussio. Presenetil pe predvsem Kòln, ki je v dveh tekmah kar z 8:3 odpravil
nekdaj slavno ekipo Amsterdam.
* * *
Danes bodo ob 12. uri v Ziirichu žrebali pare polfinalnih tekem v vseh treh tekmovanjih.
ODBOJKA
TURIN, 20. — Italijanska moška odbojkarska reprezentanca se bo V Franciji udeležila mednarodnega turnirja za «Spomladanski pokal», ki se bo začel 28. t.m.
TEDENSKI PREGLED
ODBOJKA
Brezanke so osvojile izredno dragoceni točki
V nadaljevanju odbojkarskega prvenstva sta bili uspešni dve naši šesterki. Igralke Brega so se iz Bočna vrnile z dvema izredno dragocenima točkama. Zmagovita pot ca-stopnikov Bora se nadaljuje. Usoda Krasa je po zadnjem uspehu Bru-segane brezupna. Tržačanke so za pravile še poslednjo možnost za osvojitev tretjega mesta na končni lestvici.
MOŠKA C LIGA
Igralcem Krasa v Bellunu ni uspel veliki podvig. Zgoničani so v zadnjih dveh setih zaigrali dokaj dobro (in domačinom odvzeli set), toda ne toliko, da bi pripravili veliko presenečenje. Po tem porazu Krasa pa
je vse odločeno, ker je prednost Bru-segana narasla po zadnjem uspehu na šest točk. Tako se bosta poslovila od te lige AGLI iz Montecchia in slovenski odbojkarji. Druga vodeča ekipa gasilcev iz Trevisa je bila v Trstu v tekmi z Grandi motori že na robu prepada. S skrajnimi napori je le zmagala s tesnim izidu n in se tako še naprej nadaljuje mrtvi tek s SAI iz Belluna. Nekoliko preseneča gladek poraz Libertasa v Veroni. Korak > ,i sredini lestvice je napravila tudi Marghera.
IZIDI 13. KOLA
Marghera - AGLI Montecchio 3:1 SAI Belluno - Kras Zgonik 3:1 Ferroni Verona - Lib. Trst 3:0
...................................................nun
ČEMU JE TREBA PRIPISATI KRIZO PRI DOMOVCIH?
Letošnjim neuspehom Doma botrujejo razne okoliščine
Mnenje referenta za moško odbojko pri ŠZ Dom Igorja Komela - Obetajo se boljši časi
ti Twenteju, ki je drugi gol dosegel | moške divizije.
Referent za moško odbojko pri športnem združenju Dom v Gorici, I-gor Komel, nam je poslal prispevek, v katerem ocenjuje letošnji neuspeh odbojkarske ekipe v prvenstvu 1.
EVROPSKA NOGOMETNA POKALNA TEKMOVANJA			
POKAL PRVAKOV			
Četrtfinale	1. tek. 2. tek.		Kvalificiran
Leeds CAng.) — Anderlecht (Bel.)	3:0	1:0	Leeds
St. Etienne (Fr.) — ChOrzov (Pol.)	2:3	2:0	St.Etienne
Barcelona (Šp.) — Aatvidaberg (šve.)	2:0	3:0	Barcelona
Bayern Miinchen (ZRN) — Ararat (SZ)	2:0	0:1	Bayern
Prvak: Bayern Miinchen (ZRN) — Finale 28.5.75		v Parizu	
			
POKAL POKALNIH	PRVAKOV		
Četrtfinale			
C. zvezda (Jug.) — Real (šp.)	0:2	8:5	C. ZVEZDA
Ferencvaros (Mad.) — Malmoe (Šve.)	3:1	1:1	Ferencvaros
Eindhoven (Niz.) — Benfica (Por.)	0:0	2:1	Eindhoven
Dinamo Kijev (SZ) — Bursaspor (Tur.)	1:0	2:0	Dinamo
-•	■	• - •	ri>) Prvak: Magdeburg (NDR) — Finale *	14.5.75 v Baslu		
* * POKAL UEFA			
Četrtfinale			
Twente (Niz.) — Velež (Jug.)	0:1	2:0	Twente
Juventus (It.) — Hamburger (ZRN)	2:0	0:0	JUVENTUS
Koln (ZRN) — Amsterdam (Niz.)	5:1	3:2	Koln
Borussia (ZRN) — Banik Ostrawa (ČSSR) 1:0		3:1	Borussia
Prvak: Feyenoord (Nizozemska) —	Finale 7. in	21.5.75	
HOKEJ NA LEDU
SP V SAPPORU
Italija spet poražena
SAPPORO, 20. — V nadaljevanju svetovnega prvenstva B skupine v hokeju na ledu je Italija doživela še en visok poraz. Tokrat so italijansko reprezentanco premagali zastopniki ZRN, in sicer s 5:2 (2:0, 1:1, 2:1).
V drugem srečanju iste skupine je Švica odpravila Romunijo s 4:3 (1:1), 2:1, 1:1).
PLAVANJE
DRESDEN — Vzhodna Nemka Kornelia Edner je s časom 2’02”27 popravila za 67 stotink sekunde dosedanji svetovni rekord v plavanju na 200 m prosto; ta rekord je bil doslej last Američanke Babashoff. |
SNEŽNE
RAZMERE
TRBIŽ	80	cm
VIŠARJE	300	cm
MATAJUR	100	cm
SAPPADA	120-150	cm
RAVASCLETTO	110	cm
PIANCAVALLO	100-200	cm
KOČA GILBERTI	400	cm
SEDLO MONTE CROCE 100		cm
SAURIS	100	cm
FORNI DI SOPRA	50	cm
KRANJSKA GORA	50-120	cm
POKLJUKA	80	cm
VELIKA PLANINA	90-180	cm
KOMNA	250	cm
VOGEL	250	cm
KRVAVEC	200	cm
KANEM	500	cm
ČRNI VRH nad Idrijo	45	cm
KALIČ (Postojna)	40	cm
LOKVE	20	cm
Po prvem delu prvenstva 1. moš ke divizije zaseda šesterka Doma iz Gorice zadnje mesto skupne lestvice z dvema točkama.
Takega negativnega izida po prvem delu prvenstva ni nihče predvideval, čeprav se je ekipa že v začetku znašla v težavah.
Čemu lahko pripisujemo ta negativni izid Doma po odigranem prvem delu prvenstva?
Najprej moramo omeniti, da je e-kipa kasno pričela s treningi ter je v predprvenstvenem času odigrala le dve prijateljski tekmi in še ti v nepopolni postavi, kar se je zlasti poznalo v prvih prvenstvenih nastopih, ko je prišla najbolj do izraza neuigranost. Omeniti moramo tudi pomanjkanje telovadnice, ki ovira redno in programirano športno aktivnost na Goriškem. Temu vprašanju bo treba v bodočnosti polagati večjo pažnjo, saj številčnost goriške-ga slovenskega športa s tem propada.
Poleg vsega tega pa moramo b krizi Doma pripisati še nezgode, ki so se pripetile .^y».rki. Najprej tik pred pričetkom prvenstva je zbolel Damjtao^^Janišček, nato pa so Lucijanu Cermcu operirali me-niskus. kar
več nastopal. To, da je Dom izgubil oba podajača, je bil gotovo najhujši udarec, saj so podajači ključ pri odbojkarski igri.
Čeprav ocenjujemo letošnjo sezono za negativno, mislim, da z mnogih drugih vidikov letošnja sezona ima tudi pozitivne plati. Zlasti moramo podčrtati veliko udeležbo mladih sil na treningih in tekmah, katere bo trener Doma J. Prinčič v članski ekipi tudi moral uporabiti, če jih še ni. Prav to vključevanje mladih obeta Domu (čeprav bo letos izpadel iz 1. moške divizije) boljše čase.
Še en pozitiven rezultat lahko pripisujemo letos šesterki Doma in to zadeva navijače. Čeprav gre ekipa slabo, se okrog belo-rdeče ekipe «gradi» zvesta publika, ki ji sledi in jo spremlja v tem težkem trenutku, kar nismo zasledili v preteklih letih.
V drugem delu prvenstva si je Dom zadal nalogo, da bo, ne glede na končni izid v prvi vrsti nadaljeval z delom mladih. V prvenstvenih nastopih pa- bo še skrbel čeprav je rešitev le teoretično možna, da bo osvojil vsaj še nekaj tekem in tako ne bo zaključil prvenstva prav na zadnjem mestu.
IGOR KOMEL
KOŠARKA
V mednarodnem košarkarskem tekmovanju za pokal prvakov je sinoči v Madridu domači Real odpravil jugoslovansko peterko Zadra
j s 109:82 (55:40). V istem tekmova-I nju je Ignis v Bercku odpravil domače istoimensko moštvo s 86:85.
RIM, 20. — V Tilburgu bo 12. in 13. 4. mednarodno plavalno srečanje 15 let starih plavalcev Nizozemske in Italije.
V ORGANIZACIJI SPD TRST
ZIMSKE ŠPORTNE IGRE 1975
SPDT prireja 9. zimske športne igre 1975 m Krvavcu 30. in 31. marca 1975. Tekmovanja bodo v slalomu, veleslalomu in teku, veljavna za določitev prvakov 1975	disciplinah,
(kombinacija slalom — velesla-~4tm,l, -itrvak0v^v. ieku, ter prva-•> ko društev 1975 Cseštezek točk pri vseh disciplinah in kategorijah). Poseben prehodni pokal (sedaj v lasti SPD Gorica) gre društvu, ki doseže največ točk pri otroških kategorijah (Baby, Miški in Medvedki). Vpisovanje: petek, 21. marca od 19. do 20.30 v Ul. Geppa 9 (klub) ter v ponedeljek zjutraj od 9. do 12. v uradu ZSŠDl v Ul. Geppa 9. Vpisnina 500 lir za mladince in 1000 za člane (roj. od 1956 dalje). Plačana vpisnina potrjuje vpis.
Žrebanje bo v ponedeljek od 20. ure dalje na sedežu društva v Ul. R. Manna 29. Objava startnih vrstnih redov bo v sredo, 26. marca, v dnevnem tisku; popravke startnih redov sprejema urad ZSŠDl Ul. Geppa 9, telefonsko (31119) v četrtek zjutraj od 9. do 12. ure.
Kategorije;
Baby sprint: 68, 67, 66; Miške: 65, 64, Medvedki: letnik 63, Cicibani: 62, 61; Mlajši mladinci: 60, 59; Mladinci: 58, 57; Člani (56, 55... 40); Veterani (1939 in starejši).
Ista razdelitev velja za žensko konkurenco, razen za kategorijo članic: članice (1956... 40), dame (1939 in starejše).
Kategorije za tek: moški — mladinci (57, 58); člani (56 in starejši).
ženske: mladinke (57, 58); članice (56 in starejše).
Brusegana - Ara Trento 3:1 Grandi.Motori - Dall'Acqua 2:3 V zaostali tekmi 10. kola je Ara iz Trenta premagala Ferroni iz Verone s 3:2. Lestvica je sedaj naslednja:
Dall’Acqua Treviso in SAI Belluno 22, Ferroni Verona in Liberi as Trst 16, Pallavolo Marghera 14, Grandi Motori Trst in Ara Tremo 12, Brusegana Padova 10, Kras Zgonik 4, AGLI Montecchio 2 točki.
PRIHODNJE 14. KOLO Libertas Trst — Marghera, SAI Belluno — Brusegana, AGLI Montecchio — Grandi Motori, Ara Trento — Dall'Acqua, Kras — Ferroni. ŽENSKA C LIGA Prvo kolo povratnega dela te skupine je bilo izredno zanimivo, saj so zmagale vse štiri šesterke, ki so igrale v gosteh. Dve izredno dragoceni točki so izbojevale Bre-žanke v Bocnu in to proti enemu neposrednih tekmecev za izpad. Žilave domačinke se niso hotele predati vse do poslednjega in odločilnega petega seta. Igralke Bora so odigrale proti Marzottu eno slabših tekem in s tem zapravile še poslednjo možnost za obstoj na 2. mestu končne lestvice. Vodeči Mo-gliano se je moral v Pordenonu pošteno oznojiti preden je spravil na kolena žilavi Libertas. Po zadnjem porazu doma je Corridoni dokončno obsojen na izpad in po vsej verjetnosti tudi Bolzano. Za tretjega kandidata pa se obeta izredno ogorčen boj, ker je med tremi kandidati minimalna razlika (Libertas Pordenon, Sala Trento in Breg).
IZIDI 8. KOLA
Corridoni - Sata Trento 1:3 Bor - Marzotto Valdagno 1:3 Bolzano - Breg	2:3
Libertas PN - Mogliano V. 2:3 LESTVICA
Mogliano Veneto 16, Marzotto Valdagno 14, Bor Trst 10, Libertas Pordenon, Sala Trento in Breg 6, Bolzano 4, Corridoni 2.
PRIHODNJE 9. KOLO Mogliano Ven. - Bolzano, Breg -Bor, Marzotto - Corridoni, Sala -Libertas Pordenon
MOŠKA D LIGA Zmagovita pot Bora se še vedno nadaljuje. Poprečna šesterka Co-dognata mu niti v Mestrah ni delala velikih preglavic. Gostje sp domačine zmleli v rekordnem času in jim prepustili le borih štirinajst točk v treh setih. Razmeroma lahko sta povečala še za dve točki dosedanji izkupiček tudi S. Giorgio- in Quattro Torri iz Ferrare. V prvem povratnem kolu je počivala Ginnastica iz Pordenona.
IZIDI 7. KOLA
S. Giorgio - Dona Rovigo 3:0 Codognato - Bor	0:3
Quattro Torri - Concordia 3:1 LESTVICA
Bor 14, Quattro Torri 10, Ginnastica Pordenon in S. Giorgio 8, Codognato 4, Concordia Schio in Dona Rovigo 2.
PRIHODNJE 8. KOLO Concordia - Ginnastica PN, Bor - S. Sergio, Gasilci Donà - Quattro Torri.
G. F.
STRELJANJE
V nedeljo, 6. aprila, bo v Gradišču pokrajinski del prvenstva v streljanju na glinaste golobe, ki bo veljaven za državni naslov 75. Tekmovali bodo posamezno in ekipno (vsako ekipo bo sestavilo pet nastopajočih). Pokrajinska federacija za lov, ki je organizator tega prvenstva, obvešča, da bo vpisovanje trajalo do 3. aprila. Kogar to zanima, naj se zglasi na pristojnem uradu v Gorici, Korzo Italija 178, tel. 83-146, kjer bo dobil vsa potrebna pojasnila.
SOŽALJE
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji izreka iskreno sožalje Radivoju Pečarju in družini ob smrti dragega očeta.
nWNCI STRLE:
10.
PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR
biti skr'St° y g°zd Brestovo drago. Tam bi bil moral Skrivali«? m?traliez- Iskali in dolgo pot so naredili zaman. Pred njirnj ^ Prazno- Nekdo je orožje prenesel malo
7 i
Zovaniu° Va^no Poslanstvo je Viktor opravljal pri pove-*n je bi]^rV1k Partizanskih skupin. Poznal je širne gozdove je vznnetza. tak° nalogo kakor rojen. Tako je bil prvi, ki dovih ui-avi1 P°vezavo s taboriščem delniške čete v goz-1941 ob T^P6- Tja so potem hodili od srede avgusta Ihanom ^ e .1 ^v’ca Črnič, Karlo Butorac in Viktor. Par-Seznanjal' ° Pr^na®a^ hrano in druge potrebščine ter jih i'ah sovražZ, 0'Dve^oevalnirni podatki o gibanju in namero. že	Viitor jim je prinašal tudi orožje in stre-
ni je kj, fat Pa je popravljal pokvarjene puške. Pri kakš-Pa sprožile OIIl, iena udarna igla, pri drugi spet izvlakač ali Partizani dpi cH iev trajal° do 20. oktobra 1941, ko so bili «Matija Cnv,niSke ^ete. naPadeni in razbiti, štab bataljona Našel jih ; ec>> nokaj časa ni vedel za njihovo usodo, ia jih pove Si^el; šele Viktor, jih oskrbel z najnujnejšim Vzdrževal rei S Part*zansko organizacijo. Viktor pa je piše Ivan Tj'06 st.^? z ličko-fužinskimi partizani. O tem Uan, ki je donedavnega živel v Podsusedu pri
Zagrebu.
»Znano mi je, da je Viktor Kraševec 3. četo bataljona Matija Gubec oskrbel z orožjem, municijo, s hrano in po-kakšno divjadjo, največ pa z bombami, ki jih je izdeloval v svojem skrivališču na žagi v Mrkoplju, kjer je bil zaposlen kot strojnik. Popravljal je puške manlicherke, mav-zerke (do italijanskih in francoskih). Na eni je manjkala udarna igla, na drugi sprožilec... »
Viktorjevo skladišče eksploziva se je počasi praznilo. Pripravljal je mine na električni vžig. Dobil je tudi naročilo za izdelavo bomb, ki so jih partizani metali z brežin na vlake in kamione. Te bombe so bile narejene iz litih cevi premera 6 do 7 cm in nekako kilogram težke. Iz njih je molela kratka zažigalna vrvica, ki je gorela, da je bilo mogoče prešteti do petnajst. Bombe so imele lesen ročaj in so bile zelo pripravne za metanje. Kakor pripoveduje Andrija Bubanj, so partizani po dostavi prvih bomb eno preizkusili in z njenim učinkom so bili zadovoljni. Potem so šli z njimi v napad.
Ko je Viktorju zmanjkalo brizantnih eksplozivov, je bombe polnil s smodnikom skalarjem, ki ga je bilo laže dobiti. Tudi te bombe so pokazale kar dober učinek.
Viktor se je dobro zavedal, kakšna nevarnost mu preti, če bi ga kdo pri tem delu presenetil, zato je poskrbel za vsestransko zavarovanje žage. Na morebiten prihod Italijanov, karabinjerjev ali ustašev sta pazila oba brata, važno vlogo pa je opravljal tudi tovarniški čuvaj Ludvik A* damlje, ki je venomer oprezoval na vse strani.
Viktor je bil odsoten iz Mrkoplja skoraj vse noči, včasih pa tudi po več dni. Svoja pota je opravičeval z obiskovanjem družine v Loški dolini, kamor je večkrat zares tudi prišel. Priprave za oboroženi boj v domačem kraju je dobro poznal, povezoval pa se tu ni, ker za to ni bilo nobene potrebe.
SKRIVNI IN UČINKOVITI DIVERZANT
Po pozivu CK KPJ na sabotaže in diverzije se je Viktor Kraševec zavedel, kolikega psihičnega in propagandnega pomena so take akcije za širjenje osvobodilnega boja. Nenehne prekinitve telefonskih in brzojavnih zvez, prekinitve električnega toka in množični napadi na železniški promet só pri okupatorju in kvizlinških oblasteh ustvarjali strah in zmedo, med ljudstvom pa budili dojem o silni moči in širini osvobodilnega gibanja. Italijani in ustaši so bili nemočni, ker je bilo očitno tudi naj preprostejšim ljudem, ki so se strahopetnim zavojevalcem neprikrito posmehovali. Zaradi takšnih psihičnih in propagandnih razlogov je veljalo take napade krepiti tako številčno kot tudi kakovostno.
O napadih, ki jih je izvajal na telefonske, brzojavne in električne napeljave, ni Viktor nikomur pripovedoval. To zaradi tega, ker je bil že po naravi molčeč in - silno skromen človek, pa zato tudi ni imel navade hvaliti se, še bolj pa zaradi tega, ker je imel družino in brate, ki bi bili takoj udarjeni, če bi okupatorji izvedeli za njegovo nevarno početje. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja okupatorskih dokumentov iz tistega časa je mogoče o Viktorjevih diverzijah govoriti zvečine le na splošno.
«O njegovem samostojnem vojskovanju,» piše Ivan Tijan, «je bilo mogoče le slišati, da so pretrgane telefonske žice. Da je to naredil on smo sklepali po njegovi spretnosti v streljanju. Tudi žico električne napeljave je znal pretrgati s strelom iz svoje puške... »
Podobno pripoveduje tudi general Veljko Kovačevič v svojem sestavku z naslovom «Viktor Kraševec — pozabljeni heroj», ki je bil objavljen v listu TV-15 štev. 44 z dne 26. oktobra 1972.
«V času mojega vojskovanja po Gorskem kotarju sem pogosto dobival poročila,» piše znani komandant primor-
sko-goranskih partizanov, «da so v bližini Mrkoplja prekinjene telefonske žice. da je padel italijanski vojak, da je bil ubit italijanski oficir. Od tamkajšnjih partizanskih enol sem dobival takšna poročilla pismeno in ustno, toda s pripombo, da take akcije ni naredil nihče od partizanov Prišel sem do spoznanja, da nekdo izvaja akcije tam okoli Mrkoplja na svojo roko, a da mi ne vemo, kdo. In dolge časa je minilo, preden smo zvedeli, kdo je ta divji samotarski diverzant, ki se tam samostojno vojskuje... »
«Viktor je postal junak dneva in naš ponos,» nadaljuje Veljko Kovačevič. «Takrat nam je postalo jasno, kdo je tisti neznani in samolastni diverzant, ki je na lastno roko prekinjal telefonske linije, izvajal diverzije in streljal sovražne vojake. Vprašali smo ga: «Viktor, ali si to ti počel?»
«Da, sem... »
«Kako si trgal telefonske linije?»
«S karabinko... »
Pomeril je v žico in ni nikoli zgrešil, žice je trgal s streli iz puške, telefonske in električne. Pomeri in tap. Ta ni znal zgrešiti. Bil je najboljši strelec, ki sem ga kdaj srečal v življenju... »
Goranski pa tudi notranjski partizani vedo povedati, da je Viktor prestrelil žico električnega daljnovoda cele ponoči ob luči električne žepne svetilke.
«Ne hvalim ga kot brata,» ugotavlja njegov brat Jaša Kraševec. «Toda Viktor je bil posebno pogumen človek On ni nikoli zgrešil strela, če si je zadal, da bo kaj zadel... »
Da je žice telefonske, brzojavne in električne napeljave velikokrat presekal s streli iz puške, je popolnoma verjetno, zakaj ta oblika diverzije je bila zanj najlaže izve dljiva. Zahtevala je zelo majhen telesni napor, nudila p£ mu je tudi nenavaden strelski užitek.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali ogasl 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naro<-®i° p. oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S-
Stran 6	21. marca 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Italija in Portugalska
V	teh dneh, ko je v teku 14. kongres komunistične partije in ko je njen predsednik Berlinguer pojasnil delegatom in vsej italijanski javnosti smisel in pomen svoje teze glede nadaljnjega političnega, družbenega in gospodarskega razvoja v državi, je izbruhnila nenadna politična kriza, ki je hudo prizadela zavzemanja italijanskih komunistov za nadaljnji razvoj in napredek italijanske demokracije ter družbenih odnosov na poti socializma.
Gre tu za sedaj že vsej javnosti znane dogodke na Portugalskem, ki so se takoj odrazili tudi v stahščih italijanske krščanske demokracije. Prepoved portugalskih vojaških oblastnikov, da portugalska krščanska demokracija (PPD) nastopi na ustavodajnih volitvah, ki bodo prihodnji mesec, je napotila italijanske demokristjane, da odpokličejo svojo delegacijo s kongresa komunistične partije, ki je sedaj v Rimu To dogajanje je pomembno, ker sooča trden naklep komunistične partije Italije, da gre po poti urejanja političnih, družbenih in gospodarskih odnosov v Italiji po neki notranji logiki z demokristjani, ki spravljajo sedaj to vprašanje na raven mednarodnih odnosov, ali bolje rečeno na raven odnosov med komunizmom in demokratičnim svetom. Ne moremo pa reči, da se ta stališča katoliškega sveta, ki je več ali manj vključen v KD, popolnoma soglasna. Zgodilo se je namreč, da so AGLI in kaka druga organizacija odklonile ta toga stališča ter so unoštevale različnost razmer v Italiji in na Portugalskem. Kljub temu pa moramo omeniti, da na splošno prevladuje mnenje, da portugalske rešitve niso smatrane na Zahodu za «evropske».
Milanski list «IL CORRIERE DELLA SERA» piše v tej zvezi: «Zakaj bi bilo dopuščeno Berlin-guerju, kot se je zgodilo, zasnovati svojo tezo na čilsko tragedijo ter odkloniti tezo 51 odstotkov in istočasno postaviti perspektivo «kompromisa», Fanfaniju in KD pa ne bi bilo dopuščeno, da se sklicujeta na lizbonske dogodke, ki so prav tako značilni? Dejstvo, da kak demokristjan skuša sedaj mobilizirati javno mnenje glede portugalskih dogodkov, kot se je zgodilo za časa praških dogodkov, ne pomeni da gre le za volilne pobude: lizbonski dogodki^ so sami po sebi hudi ter upravičeno zaskrbljujejo demokrate ter silijo k treznemu razmišljanju o bodočnosti Portugalske in s tem tudi Atlantske zveze, kateri Portugalska pripada kot uraden partner. Ni prav, da KP1 likvidira vso to zadevo z obtožbo, da KD v zvezi s tem dogodkom le taktizira. Iz Lizbone prihaja, tudi za naš komunizem, opozorilo, ki je zelo globlje.»
V	nadaljevanju članka «IL CORRIERE DELLA SERA» obravnava vprašanje mednarodne umestitve KPI, ki po njegovem mnenju ni več dogmatično prosovjetsko, a po mnenju nekaterih ni niti dovolj avtonomno.
Komunistično glasilo «L’UNITA’» še ni doslej komentiralo na uredniški ravni sklepa vodstva KD, da odpokliče svojo delegacijo na kongresu KP. V glavnem se je omejilo le na izjavo predsedstva kongresa, kjer je rečeno, da so na kongresu zaman čakali, da bi dobili uradno obvestilo de-mokristjanske stranke o njeni nameri, da ne bo več sodelovala na kongresu KPI. V sporočilu predsedstva kongresa je rečeno, kot je že znano, da gre za strumen-talizacijo nekega zunanjega dogodka, ki naj ne bi imel nobene direktne povezave s problemi, ki jih morajo obravnavati italijanske politične stranke ter sploh vsa javnost. V sporočilu predsedstva kongresa je rečeno med drugim (v zvezi z demokristjanskim odstopom): «Menimo da gre za nastop, ki ne odgovarja vzdušju korektnih odnosov med demokratičnimi silami in ki je tudi popolnoma neupravičen bodisi v zvezi z akcijo in demokratično strategijo italijanske komunistične partije, kakor tudi s stališči, ki jih je zavzel glede zapletenega razvoja na Portugalskem, kar je včeraj potrdil tovariš Enrico Berlinguer.»
Komunistično glasilo poroča na široko o poteku kongresa, prinaša pa tudi izjave, ki so jih podali socialdemokratski in socialistični voditelji glede «zgodovinskega kompromisa». Sem spadata intervjuja Saragata in Nennija tedniku «Mondo». Zanimiva je izjava senatorja Nennija, ki meni, da se sedaj ne postavlja vprašanje izkoriščanja komunističnih sil v okviru vlade. Problem je pravzaprav v odnosu s komunisti v antifašističnem in demokratičnem boju, v boju za socialne reforme v državi. Saragat pa postavlja vprašanje na raven odnosov v okviru atlantskega pakta.
Socialisti so spričo polemike med komunisti in demokristjani zelo zaskrbljeni. Pri svojih nastopih si ne prikrivajo, da so portugalski dogodki hudo prizadeli sedanje politične napore v Italiji, da bi prišlo do večjega sodelovanja med levičarskimi silami, v zvezi tudi s kongresom komunistov. List «A-VANTI» piše včeraj:- «Ukrep portugalskih vojakov revolucionarnega sveta, ki so prepovedali krščanski demokraciji in skrajnim levičarskim skupinam, da sodelujejo
na volitvah, je zelo hud.» List meni, da je ta ukrep nevaren, ker bo na volitvah izvoljena skupščina, ki ne bo odražala dejanske stvarnosti v državi. Nevaren pa je, ker pripravlja politično usmeritev na mednarodni ravni, katere osnovne poteze še niso začrtane ki pa na vsak način ne zgledajo «evropske».
Socialistično glasijo pravi, da se še ne more trditi, kakšno vlogo so v portugalskih dogodkih odigrali komunisti, vendar pa se lahko reče, da niso bili protagonisti teh dogodkov, temveč so jih le skušali izkoristiti za okrepitev svoje vloge v državnem aparatu in sploh v vsedržavnem merilu.
Potem pride najbolj zanimivi del komentarja: «Hrupen nastop demokristjanov, ki so zapustili s svojo delegacijo komunistični kongres — in s tem nočemo nikakor debatirati o zakonitosti njihovega protesta proti lizbonski vladi in njihovi solidarnosti s portugalskimi demokristjani — proti stranki, ki ne nosi nobene odgovornosti za portugalsk dogodke, spada v okvir propagandne pobude, ki stopnjuje težnje k napetosti in ravsanju, kar je pravzaprav v duhu večkrat ponavljajočega se italijanskega provincializma, ki pa je danes ne samo anahronističen, temveč nevaren ter na vsak način škodljiv za državo. Idealna izbira za demokristjane je med demokratičnim in predkoncilskim katolicizmom. Politična izbira pa je med evropsko vizijo problemov ter ravsarskim provincializmom tipa «Peppone in don Camillo». V okviru prve izbire je mesto za solidarnost s portugalskimi demokristjani, toda obvezna je tudi obsodba golpističnih poskusov ih sil, ki jim botrujejo, tudi katoliške. V tem okviru se lahko izvaja tudi protikomunistična polemika, toda v njem ni mesta za ravsanje v tem težkem in hudem položaju države in Evrope.»
Demokristjansko glasilo «IL POPOLO» je objavilo v svoji predvčerajšnji številki uvodni članek v katerem ostro napada komunizem. Za italijanske demokristjane se komunisti niso v teku teh let prav nič spremenili in jih niti razne izkušnje niso nič izučile. Posebno zanimiv je zaključek tega članka, kolikor se nanaša na Berlinguerjevo > , tezo «italijanske poti v socializem». «IL POPOLO» piše: «Vprašati pa se je treba, če. morda «italijanska pot do socializma», pluralistična in demokratična kot jo zastopa Berlinguer in jo je kot tako tudi včeraj z besedami opisal, ni morda nič drugega kot obvezna pot neke stranke — KPI — ki nima pred seboj nobene druge stvarne perspektive. V pisani in raznoliki topografiji komunistične oblasti na svetu ne obstaja niti en sam primer demokratične poti v socializem. Sedaj se je zgodilo, da niti portugalski primer ne spada v ta okvir, saj se je utopil v klasičnih shemah leninskega takticizma.»
Milanski list «IL GIORNO» po udarja, da je sklep portugalskih vojaških oblastnikov, da izključijo krščansko demokracijo iz volitev za ustavodajno skupščino, zelo hud ne samo za Portugalsko, temveč za vsa mednarodna dogaja-nia. «Izključitev portugalske krščanske demokracije nima nobene podlage — pravi list —- ter je zelo nevarna. Nadalje poudarja tudi, da mnogi Portugalci ne bodo imeli priložnosti, da bi volili stranko, kateri so namenili svoje glasove. Najbolj pomemben pa je tisti del komentarjev tega lista, kjer se govori o posledicah portugalskih dogodkov za italijansko politiko. «IL GIORNO» poudarja, da obstaja velika razlika med socialisti in demokristjani. V tej zvezi list pravi, da je mogoče po mnenju socialistov uresničiti zamisel «zgodovinskega kompromisa» v daljšem razdobju, medtem ko na drugi strani obstajajo precejšnje razlike med PSI in KPI glede velikih notranjih in mednarodnih problemov. Iz pisanja je razvidno, mnenje lista, da je socialistična stranka pripravljena na nadaljnje sodelovanje s komunisti, medtem ko vodstvo krščanske demokracije sili k razdoru in razbitju vsakega sodelovanja.
Turlnski list «LA STAMPA» piše v svojem uvodniku: «Lahko predvidevamo, da bo portugalski primer močno vplival na kongres (KPI) in še posebej na italijansko politiko, ki je vedno pripravljena na to, da poišče vsako priložnost, upravičeno ali pa ne, da zaostri polemike med strankami in še posebej na predvečer prihodnjih volitev. Morda je bila pobuda demo-kristjanske delegacije, ki je zapustila komunistični kongres v znak solidarnosti s KD Portugalske, im-pulzivna.»
Milanski list «H GIORNALE» ne posveča odmevu portugalskih dogodkov v Italiji poseben članek, pač pa jih komentira v splošnem naslovu na poročilo o delu kon gresa KPI s tem stavkom: «KPI obžaluje odstop delegatov KD, toda ne obsoja lizbonskih dogodkov».
V trenutku, ko so komunisti — pravi list — formalizirali na kongresu predlog za soočenje s KD glede porazdelitve oblasti, se je položaj s strateškega stališča obrnil narobe. Tako se je zgodilo, zaradi portugalskih dogodkov, «da se je polemika med komunisti in večinsko stranko zaostrila ter dosega raven, ki ji ni primera v zadnjih letih.
ZARADI TEHNIČNIH RAZLOGOV
OBISK PREDSEDNIKA JUGOSLOVANSKE VLADE V ZDA
Na Portugalskem odložene Dvostranski odnosi in mednarodni položaj
volitve v ustavodajno skupščino
Portugalci bodo šli na volišča 25. aprila - Na volitvah bo nastopala tudi sredinsko desničarska stranka CDS
dar pa nasprotni uradni socialistični stranki Portugalske. Socialisti pravijo, da bi taka vključitev pomenila dejansko okrepitev položaja KPP.
Portugalska komunistična partija je medtem sprožila hudo kampanjo proti tuji časnikarski obveščevalni službi. List «Avante» trdi, da so številni angleški, ameriški, španski, francoski in brazilski časnikarji delovali kot pravcati sotrudniki bivšega gen. Antonia de Spinole in njegove protireakcionarne klike.
List zahteva, da bi morale oblasti nadzorovati pošiljanje vesti v inozemstvo.
V poznih urah so sporočili, da je danes popoldne generalni sekretar Krščanske demokracije zahteval avdienco pri predsedniku republike gen. Costi Gomesu. Menijo, da bi moral leader stranke, ki je bila izključena iz prihodnjega volilnega boja, zahtevati drugačno rešitev, ker se je njegova stranka izrazila proti vsakemu nasilju.
Predsednik CDS (desn. skupina)
Diego Freitag je izrazil določene pomisleke glede prihodnjih volitev, j jen	po	nekaj	dneh	pri
Osebno je pristaš sodelovanja na | lijarde	lir	odkupnine.
IZRAELSKA VLADA IZDELALA NOVE PREDLOGE?
LIZBONA, 20. — Vojaški revolucionarni svet je danes sporočil, da so volitve v ustavodajno skupščino odložene za dva tedna,- in sicer na 23. aprila. Volilna kampanja, ki bi se morala začeti danes, je odložena na 2. aprila. V sporočilu vojaškega revolucionarnega sveta je rečeno, da je bil ta sklep sprejet zaradi tehničnih razlogov, in sicer zaradi podobnosti volilnih znakov štirih strank, ki bodo nastopale na volitvah. Prizadetim strankam so naročili, naj v osmih dneh ustrezno spremenijo znake.
Vojaški revolucionarni svet je nadalje sklenil, da se bo volilnega boja lahko udeležila tudi stranka «Demokratičnega socialnega centra» (sredinsko desničarska skupina). Pred časom je «CDS» sklenil volilno pogodbo s portugalskimi demokristjani, katerim pa je vojaška oblast prepovedala udeležbo pri volitvah.
V okvir pooblastitve stranki CDS, da se udeleži volitev, spada tudi osvoboditev gen. Carlosa Galvaa de Mela, ki je znan pristaš stranke CDS. General je sprejel časnikarje na generalštabu portugalskega letalstva ter jih seznanil z izdajo neke svoje knjige, ki je že izšla.
De Melo je bil član vojaške junte skupaj z De Spinolo, potem pa je padel v nemilost. V zadnjih časih so ga obtožili, da je sodeloval pri «golpeju». Zdi se, da je bila obtožba neosnovana. De Melo bo nastopil na volilni listi CDS.
Obe levičarski stranki, ki sta bili izločeni iz prihodnjih volitev, nastopata z vso ostrino ter obtožujeta posebno KPP, da krepi reakcijo in imperializem. MRPP trdi celo, da sedanji vladni organi delujejo v okviru ukazov in navodil «socialfašizma» Cunhalove komunistične partije.
Portugalski socialisti se ne strinjajo popolnoma s sklepi vojaškega revolucionarnega sveta. V zvezi s sklepom, da se onemogoči dejavnost nekaterih strank je bilo objavljeno sporočilo stranke, v katerem je rečeno, da je socialistična stranka «vedno menila, da je svoboda drugih strank prav tako pomembna kot lastna». Socialistična stranka zahteva, naj sklep o prepovedi delovanja strank prizadene izključno tista gibanja, ki prikrivajo fašistične, oziroma protirevolucionarne manevre.
Pričakujejo, da bo v kratkem sestavljena nova portugalska vlada.
Gotovo je, da bo socialistični lea-der Mario Soares ostal v vladi, toda le kot minister brez listnice, se pravi na ravni komunista Cunhala.
V tem trenutku pa se KPP zelo zavzema za vključitev v novo vladno sestavo predstavnikov dveh gibanj, ki sta sicer socialistični, ven-
iiiiiiiiiniiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiuifiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiifiii
VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA
Še vedno sporna postavitev elektrovoda v Vremski dolini
Osrednje vprašanje je, kako čim lemelji-teje zavarovati parka Misliče in Vreme
volilnem boju, toda nekateri člani stranke menijo, da bi bilo bolje, če bi se volitev ne udeležili.
WASHINGTON, 20. — Predsednik ZDA Ford je včeraj pred Belo hišo pričakal in osebno pozdravil predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča in ostale člane jugoslovanske delegacije. Po razgovorih je Ford v čast predsednika ZIS priredil kosilo, na katerem so bili z jugoslovanske strani med drugimi Janko Smole, Lazar Mojsov in jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Toma Granfil.
Predsednik Ford je v svoji zdravici izrazil željo, naj bi jugoslovansko - ameriško sodelovanje bilo tako trdno, kot je večstoletni znameniti most v Mostarju. Sodelovanje z Jugoslavijo, je ugotovil Ford, temelji na močnem zanimanju za neodvisnost Jugoslavije, njeno integriteto in enotnost ter na želji, da se ohrani mir v Evropi in na svetu. Trden kot most v Mostarju je tudi most med našima dvema državama, dobro je zdržal preizkušnje časa, je poudaril predsednik ZDA in dodal, da je to omogočilo občutno povečanje trgovine in drugih oblik gospodarskega, znanstvenega in kulturnega sodelovanja ter turizma. Naša naloga je, je zaklju-[ čil Ford, da obdržimo ta most a-i meriško - jugoslovanskega sodelo-
iiiii in ini iiiiiii-iiiniiiii im mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iti iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimui
Zaprt domnevni ugrabitelj industrijca Garonzija
BERGAMO, 20. - V okviru preiskave o ugrabitvi predsednika nogometnega kluba Verona Silveria Garonzija so agenti bergamskega letečega oddelka aretirali 46-letnega trgovca Nicola Meolija, pri katerem so našli sveženj bankovcev Garon-zijeve odkupnine. Osumljenec se brani, da so mu bankovce dali v neki milanski banki.
Meoh je bil v ponedeljek zvečer žrtev prometne nesreče. Ker so med prevozom v bolnišnico policisti našli v njegovi torbi sveženj bankovcev in čekov v skupni vrednosti šesUh milijonov lir, so začeli preiskavo in odkrili 12 bankovcev, s katerimi je bila izplačana odkupnina za Garonzija. Ta je — kot je znano — bil ugrabljen v začetku leta in osvobojen po nekaj dneh proti izplačilu mi-
glavna argumenta razgovora Bijedic-Ford
Poudarek na vprašanjih miru in varnosti v Evropi in na Sredozemlju - Izmenjava zdravic Bijedičevo srečanje z ameriškimi gospodarstveniki in s Kissingerjevim namestnikom
Odločilne ure za Kissingerjevo posredovanje na Bližnjem vzhoda
Ameriški zunanji minister štirikrat odložil odhod v Asuan ■ Ponoven dokaz egiptovske dobre volje
TEL AVIV, 20. — Kljub deseturni vladni seji, ki je trajala pozno v noč, so izraelski ministri sklonih sestati se na ponovnem posvetovanju pred odhodom ameriškega zunanjega ministra Kissingerja v
se pooblastijo nadaljnja pogajanja med izraelskimi pogajalci in dr. Kissingerjem, da bi prišli do ponovnega začasnega sporazuma z Egiptom. Če je izraelska vlada .sklenila, da vztraja pri svoji zah
Asuan. Seja je trajala nekaj ur, itevi po egiptovski izjavi o stanju
rvio/t rvhioTrili nnKoriocfo *	o»-»-i o	/-J-» m-v»
ob koncu pa niso objavili nobenega uradnega sporočila. Dejstvo je, da se je Kissinger po seji zadržal v daljšem pogovoru z izraelskimi predstavniki ter na vprašanje časnikarjev, ali ima nekaj novih predlogov za Egipčane, odgovoril, da ima nekaj novih idej. Zaradi ponovne seje izraelske vlade je Kissinger kar štirikrat odložil svoj odhod v Asuan, kar jasno dokazuje, kljub uradnemu molku, da se je vlada sestala na njegovo zahtevo in da je po vsej verjetnosti izdelala nekatere predloge. Upati je samo, da so Izraelci nekoliko omeh-čali svoje stališče in odstopili cd svoje nepopustljivosti.
Uradni komunike o zasedanju tel-avivske vlade govori o sklepu, da
SEŽANA, 20. — Komite občinske konference zveze komunistov v Sežani je na današnji popoldanski seji obširneje ocenjeval politični položaj, ki je nastal v Vremski dolini v zvezi s predvideno postavitvijo 380 kw daljnovoda v dolžini 3.100 km. Del tega daljnovoda od razdelilne postaje v Divači do hrvatske raz-redilne postaje Meline seka po predvidenih načrtih tudi Vremsko dolino, oziroma kraje na območju krajevnih skupnosti parka Misliče in Vreme. Gre za izredno pomemben b-bjekt najširšega družbenega pomena, čigar dela bi morali začeti že pretekli mesec tudi z udeležbo tu-jega kapitala.
Na seji komiteja smo lahko slišali podrobno informacijo o kronološkem poteku vseh dosedanjih razprav, ki so se pričele v Vremski dolini že lani junija in so se zaostrile v zadnjem času. Lani septembra, ko je bil eden izmed sestankov s predstavniki družbeno -političnih organizacij in z vodstvi tamkajšnjih krajevnih skupnosti, je kazalo, da so dosegli soglasje in se sporazumeli o tako imenovani A-inačici. Kasneje so zagovarjali domačini B-inačico, ki bi manj prizadela nekatere vasi na območju krajevnih skupnosti parka Misliče in Vreme. Predstavniki krajevnih skupnosti in družbeno - političnih organizacij so hkrati predlagali, naj bi skušali preložiti traso daljnovoda na rob Vremske doline. Bilo je skratka veliko predlogov in stališč, o katerih do danes še ni enotnega mišljenja.
Člani komiteja občinske konference zveze komunistov v Sežani so po daljši in izčrpni razpravi sprejeli vrsto sklepov. Predvsem nameravajo svetom krajevne skupnosti Vreme, Barka in Misliče dati vse možnosti za demokratični pristop pri reševanju tega problema.
L. O. .
RAZSODBA
KOPRSKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA
Stroge kazni za bivše miličnike in carinike ki so se bavili s tihotapstvom
KOPER, 20. — Pred senatom o-krožnega sodišča v Kopru se je končala razprava proti skupini nekdanjih pripadnikov carinske službe in ljudske milice, ki so se bavili s tihotapstvom.
Nekdanji miličnik na obmejnem prehodu Krvavi potok Franc Tagla-vija je bil obsojen na tri leta strogega zapora, nekdanji carinik na obmejnem prehodu Škofije Veljko Samardžija na dve leti in 6 mesecev zapora, nekdanji miličnik na obmejnem prehodu Krvavi potok Darijo Skočaj na 18 mesecev zapora in nekdanji miličnik na obmejnem prehodu Krvavi potok Jadran Duka na 12 mesecev zapora. Vsi štirje obtoženci tudi ne bodo smeli biti reč zaposleni v carinski in miličniški službi. Organizator tihotapskega kanala, tržaški trgovec Bruno Biasi se ni odzval vabilu sodišča in so ga v odsotnosti obsodili na tri leta strogega zapora ter na 10.000 dinarjev denarne kazni. Sodišče je tudi zaplenilo osebni avtomobil znamke ford — last Franca Taglavije — s katerim so tihotapili. Vsi štirje obtoženci so bili obsojeni, razen na zaporne tudi na denarne kazni.
Med razpravo je sodišče ugotovilo, da so obtoženci zagrešili vrsto kaznivih dejanj, od tihotapljenja pa do zlorabe službenega položaja in prejemanja podkupnin.
L. o:
nenapadanja med obema državama, je jasno, da je Kissingerjeva misija zašla v slepo ulico, iz katere trenutno ni izhoda. Sklepno sporočilo je vsekakor tako dvoumno, da se ga lahko tolmači na več načinov. Ko govori o nadaljevanju pogajanj v duhu sklepov, ki jih je sprejela izraelska vlada, ne omenja sporočila, če gre za nove sklepe, ali pa za že znano izraelsko nepopustljivo stališče.
Iz Egipta prihaja medtem nekaj zanimivih vesti. Uradni vladni glasnik je izjavil, da je sleherni novi sporazum o razmiku čet pomemben korak na poti k miru, ker bi tak sporazum dokazal dobro voljo strani, ki so zapletene v spor in bi bil eden temeljnih kamnov za vzpostavitev trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Glasnik je tudi dejal, da bodo Arabci privolili, da prenehajo z vojnim stanjem (z Izraelom), ko bo nova ureditev Bližnjega vzhoda privedla do trajnega miru na tem področju. To izjavo tolmačijo v krogih političnih opazovalcev v Kairu kot ponovni dokaz egiptovske dobre volje ter kot neuradno izjavo o nenapadanju, za katero se borijo Izraelci.
Egiptovsko stališče ocenjujejo tudi kot pomemben prispevek h Kis-singerjevi misiji. Izjava naj bi o-lajšala pogovore med ameriškim zunanjim ministrom in Izraelci. Ves kairski tisk medtem govori o novi liniji, na katero bi se morale izraelske oborožene sile umakniti. Ta črta naj bi šla od Sredozemskega morja na severu do mesta El Tur na jugu, ob Sueškem zalivu. V njej bi bili zapopadeni gorska prelaza Mitla in Gidi ter petrolejski vrelci v Abu Rodeisu. Egipt naj bi predlagal ustanovitev varnostnega pasu med izraelsko in egiptovsko vojsko, da bi se izognili morebitnim spopadom, skrčenja oboroženih sil obeh držav z obeh strani varnostnega pasu, vrnitev Egiptu vsaj dela ozemlja, s katerega se bodo Izraelci umaknili ter, končno, določitev roka za umik Izraelcev na določeno črto.
Čeprav je očitno, da je posredovalna misija zunanjega ministra Kissingerja v težavah, nihče ne govori o možnosti, da njegovo posredovanje propade.
Slovenci v Italiji
(Nadaljevanje s 4. strani)
odigrale v tistih letih pomembno vlogo, poleg teh pa je dr. šiško-vič omenil še vlogo, ki so jih odigrale takoimenovane institucionalizirane sile, ki so svoj boj vodile v rimskem parlamentu, ter katoliške sile, ki so prenesle del kulturnega življenja v cerkve, da bi ga obvarovale pred fašističnim srdom.
Vse te sile so bile sklop elementov, ki so nato našle svojo sintezo v narodnoosvobodilnem boju, ki je privedel do osvoboditve. S tem se začenja novo poglavje novejše družbeno - politične zgodovine Slovencev v Italiji. Odprle so se prve razpoke in prve razprave o tem, ali je bilo narodnoosvobodilno gibanje samo nacionalno ali pa tudi revolucionarno. Tista enotnost, ki jo je narod dosegel pred izbruhom druge svetovne vojne se je začela po njej z nastopom no-
vih faktorjev, z odhodom jugoslovanske armade in z vzpostavitvijo zavezniške vojaške uprave, razkrajati. Hud udarec je nato prineslo še leto 1948, ki je Slovence še bolj razdelilo ter oslabilo njihove pozicije, ki so se začele ponovno krepiti šele po letu 1954, čeprav moramo vmes prišteti še negativne posledice hladne vojne, ki gotovo ni prispevala k zglajevanju znanih razprtij. Šele s spreminjanjem mednarodnih odnosov so se te pozicije lahko začele spet utrjevati in s tem smo že pri sedanjosti, z vsemi problemi, ki se postavljajo pred slovensko narodnostno skupnost v Italiji danes. Dr. šiš-kovič je svoje predavanje zaključil s svojim mnenjem glede sedanje pozicije, s katere stariamo z boljšimi pogoji, kot je naša narodnostna skupnost stortala leta 1974. Predavanju je sledila daljša razprava, v katero je z raznimi mnenji poseglo nekaj poslušalcev.
vanja in da povečamo promet preko njega. Upoštevajoč skupne interese za ohranitev miru in varnosti v Evropi in na področju Sredozemlja in na svetu se moramo truditi, da odstranimo nerazumevanje in zmanjšamo razlike, ki se včasih javljajo med nami.
Predsednik ZIS Bijedič je v odgovor na zdravico dejal, da sodelovanje med obema državama in prijateljstvo utrjuje dolgoletna tradicija in zavezništvo v dveh svetovnih vojnah. Ugotovil je tudi, spominjajoč se na zgodovino narodov obeh držav, da so narodi Jugoslavije in ZDA imeli iste cilje: živeti v svobodi in neodvisnosti ter samostojno odločati in varovati svojo svobodo. Bijedič se je pridružil mišljenju Forda, da se odnosi med Jugoslavijo in ZDA uspešno razvijajo in poudaril, da je Jugoslavija kot socialistična in neuvrščena država trajno zainteresirana za razvoj odnosov z ZDA na načelih spoštovanja suverenosti, enakopravnosti in nevmešavanja ter na načelih skupne deklaracije predsednikov Jugoslavije in ZDA, ki je bila podpisana leta 1971 v Washingtonu.
Bij’edié je na kraju zdravice o-menil, da v ZDA živi nad en milijon jugoslovanskih izseljencev, lojalnih državljanov ZDA, in dejal, da je Jugoslavija ponosna, da so v zgodovini ZDA in v njeni borbi za neodvisnost in graditev državnosti zapisana tudi imena jugoslovanskega porekla, ki jim ni bilo žal naporov in tudi ne življenja za zgraditev ZDA.
V skupnem sporočilu, ki je bilo obljavljeno o razgovorih Ford - Bi-jedič se potrjuje skupna zainteresiranost obeh držav za ohranitev in utrditev miru v Evropi za nadaljnji napredek konstruktivnega sodelovanja med evropskimi državami na raznih področjih ter zainteresiranih za stalno koordinacijo naporov, da bi se čimprej uspešno končala konferenca o evropski varnosti in sodelovanju. Obe strani sta poudarili odločnost, boriti se za učinkovite ukrepe razorožitve in u-gotovili, da se mednarodna vprašanja morajo rešiti na miren način ob spoštovanju načel listine svetovne organizacije in suverenosti vseh držav ne glede na njihovo velikost ter družbeno - politični in gospodarski sistem. V zvezi s tem je ocenjeno, da politika neuvrščene Jugoslavije aktivno prispeva k večjemu razumevanju med narodi in k iskanju miroljubnih rešitev mednarodnih vprašanj in spopadov. V zvezi z gospodarskimi problemi je obojestransko poudarjen pomen iskanja rešitve za vprašanja, kot so energija in druge surovine, hrana, človekovo okolje in gospodarski razvoj, in ugotovljeno, da sta stvarni mir in trdnost na svetu odvisna od napredka v reševanju teh problemov.
To pa je mogoče doseči samo s skupnimi napori, z upoštevanjem pravic in interesov vseh držav m ne s konfrontacijo. Na kraju sporočila je bilo izraženo zadovoljstvo zaradi stalnega napredka dvostranskega sodelovanja in ponovno P°' udarjena trajna važnost načel skupne deklaracije od 30. oktobra 1911’ ki je trdna osnova za stabilne prijateljske odnose in za široko pon' ročje medsebojnega konstruktivnega sodelovanja.
Predsednik zveznega izvršnega sveta je včeraj popoldne v svoji rezidenci sprejel tajnika za trgovino Frederika Benta, predsednika uvozne in izvozne banke Williama Kasly-ja, predsednika ameriške kooperacije za investicije v inozemstvu May-sa in predsednika svetovne banse Roberta McNamara, s katerimi se je razgovarjal o dosedanjih dosežkih in možnostih za napredek jugoslovansko - ameriškega gospodarskega sodelovanja. Bijedič je ameriške o sebnosti seznanil s programom g°' spodarskega razvoja Jugoslavije ' prihodnjih petih letih. V razgovoril je bila dana vrsta konkretnih pred logov za razširitev industrijske ko operacije med ameriškimi in jugo^ slovanskimi podjetji, za večji izvo' jugoslovanskega blaga v ZDA h večjo povezavo obeh gospodarstev Sinoči se je predsednik ZIS Bijedr sestal in razgovarjal z vršilcem dolž nosti državnega tajnika Roberton Ingersollom, ki nadomestuje odsotnega Kissingerja.
V Hlanii aretiran domnevni pripadnik NAP
Poleg «revolucionarnega» je im®! fašistično propagandno gradivo
MILAN, 20. — Namestnik milanskega pravdnika dr. Alessandrini j-danes podpisal zaporni nalog za 38' letnega profesorja telesne vzgoj® Arriga Cavallina, ki je bil priprt v okviru preiskave o delovanju samozvanih «proletarskih oboroženih e' not» (NAP). Na njegovem domu so preiskovalci zaplenili zajeten sveženj propagandnega gradiva omenjene teroristične organizacije, tlorise nekaterih tovarn v okolici Milana, zapiske o navadah bančnih U' službencev in tlorise umetnostmn galerij. Poleg tega gradiva so taval li nu zaplenili zajeten sYe^j'^ propagandnega materiala skrajnode-sničarskih organizacij.
Član samozvanih proletarskih obo; roženih enot je bil tudi neapeljski študent Giuseppe Principe Vitaliano, ki je umrl zaradi eksplozije peklenskega stroja, ki ga je sam pr1'
pravljal.
lilIlllIlliiltiminlllillillilllllllllllllliilliiimiziiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiinniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilMllllOUUU
PRESENETLJIVO ODKRITJE TURINSKIH PREISKOVALCEV
Rdeči brigadisti vlomili v urada sodnikov Caizzi/a in D’Ambrosia
V skrivališču BR v Robbianu di Mediglia so preiskovalci našli sveženj gradiva, ki je zginil iz urada milanskih sodnikov - Še vedno ogorčeni protesti zaradi obtožbe proti sodniku De Vincenzo
MILAN, 20. -- Skoraj teden dni po izbruhu zadeve De Vincenzo je primer milanskega preiskovalnega sodnika, ki ga general karabinjerjev Della Chiesa in turinski generalni pravdnik Reviglio Della Veneria dolžita sodelovanja s samozvanimi «rdečimi brigadami», še vedno v ospredju razprave in pozornosti milanske ter vsedržavne politične javnosti. Osnovno vprašanje je še vedno česa je obtožen sodnik in na kakšnih indichi sloni obtožba.
«Rad bi vedel — je poudaril v no-govoru s časnikarji De Vincenzo — česa me dolžijo.» Kot rečeno je obtožnica neznana in vse kar se ' e se omejuje na meglene govorice • «sodelovanju z rdečimi brigadami». Poleg generala Dalle Chiese in pravd nika Reviglia Delle Veneria je doslej imel vpogled v zbrano gradivo le milanski generalni pravdnik Pau-lesu, ki je izročil dosje kasacijskemu sodišču in takoj odpotoval na Sardinijo. Katere so obtožbe, kateri indici, kakšen je dejanski položaj sodnika De Vincenza se bo zvedelo šele, ko bo kasacijsko sodišče določilo sodnika, ki naj vodi preiskavo.
Kot je znano se je milanski sodnik v ponedeljek odpovedal preiskavi o teroristični skupini, ki jo je začel takoj po Feltrinellijevi smrti. Medtem se je zvedelo, da je turinski preiskovalni sodnik Caselli (ta vodi drugi del preiskave, ki zadeva med drugim ugrabitev genovskega sodnika Sossija) minuli teden zaslišal milanskega kolego Giovannija Caizzija. V skrivališču brigadistov Robbianu di Mediglia, kjer je Roberto Ognibene ubil karabinjerskega podčastnika Feliceja Marita-na v brezupnem poskusu, da bi re izognil aretaciji, so našli med drugim gradivom tudi fotokopije dokumentov ukradenih v uradu dr. Caizzija. Kaže, da ukradeno gradivo ne zadeva preiskave o rovarjenju samozvanih rdečih brigad: šlo
naj bi v glavnem za okrožnice, ki zadevajo delovanje državnega pravd-ništva in določila, ki urejajo zahteve po ekstradiciji. Tatovi so u-kradli gradivo, ga preslikali in nato spravili originale dokumentov v sodnikove predale, da ne bi zbudili njegovega suma. Dr. Caizzi vsekakor ni osumljen nobenega kaznivega dejanja in je bil zaslišan v svoj-stvu prizadete stranke.
Kaže tudi, da so turinski preiskovalci našli v skrivališču v Robbianu del gradiva, ki je bilo ukradeno v uradu preiskovalnega sodnika dr. Gerarda D’Ambrosia, ki vodi preiskavo o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana. Turinski preiskovalci niso doslej še zaslišali dr. D’Am brosia. Kaže tudi, da gradivo, ki ; o mu ga ukradli ni bilo pomembno-šlo naj bi za ovitke tednikov, ki jih je dobival sodnik po pošti. Vprašanje pa je čemu bi kdo tvegal vlom v sodnikov urad, le da bi se polastil brezpomembnih ovitkov.
V	zvezi s primerom De Vincenzo je odbor za obrambo in boj proti represiji, v katerem so tudi branilci oseb, vpletenih v preiskavo > rdečih brigadah, objavil izredno polemično poročilo, v katerem ostro obsoja poseg generala Della Chiesa in pravdnika Roviglia Della Veneria. Je možno — se vprašuje odbor — da javni tožilec Viola, ki ja tri leta sodeloval z De Vincenzom v preiskavi, ni nikoli sumil ničesar? Je možno — nadaljuje odbor — da se kar tako pozabi, kako so karabinjerji zaslišali «super pričo» Marca Pisetto, za katerega je sodnik izdal zaporni nalog, v vasi Pochi di Salomo pri Bocnu in ga nato izpustili? Odbor izrecno poudarja, da je prepričan v De Vincenzo,vo nedolžnost in poudarja, da gre le za zlonamerne manevre in strUmentaliza-cije, ki jim pa demokratična jav nost ne bo nasedla.
V	drugem delu dokumenta odbor
ugotavlja, kako so pristojni °rS , prevečkrat prezrli ustavno n^cJe_ naravnega sodnika in s tem “?. sedno zavrgli osnovno demokrati načelo italijanskega prava. PraV radi tega poziva vse odvetnike, s nike in pomožno sodno osebje, ^ javno manifestira svoj SneY. • nezaslišanim nastopom Della Ch in Reviglia Della Veneria.
O primeru De Vincenzo bo Ys ar. kor v kratkem razpravljal tudi p lament. Socialistična poslanca _ zamo in Mosca sta namreč vce . poslala pravosodnemu smeno vprašanje, s katerim sta tevala pojasnila o stališču vlad te zadeve.
Boj urednikov in tiskarjev lista «II Globo» v obrambo svojega časnika
RIM, 20. - Uredniški odbor rimskega lista «II Globo» je SP° vcp da je na rimskem državnem p ništvu vložil prijavo zaradi ,yce, reZ nje številke lista, ki je	j0
podpisa odgovornega uredniK brez navedbe založnika.	Jmid
Časnikarji, tiskarji in ura. |.rj rimskega lista stavkajo skoraj ^ mesece v obrambo demokratic nije obveščanja in svoi®®f ton-nega mesta. «R Globo» je bil ao * ca leta 1974 last državne aru ENI, ki ga je nato prodala niku Lanzari. Novi lastnik ® .^j, urednikom in tiskarjem zaa,.ti^no jamstev za demokratično P® j. linijo dnevnika in tudi ne gleu nega izhajanja.	.	po-
Kljub stavki je včeraj >zslabo sebna številka lista, ki je na g , izkrivljajoč način prikuzoval uredniškega ii tiskarskega K va in od tod sklep dasniKarJ,..^e> tiskarjev, da se obrnejo na so