Stran 82.
Sladkor.
Ze par tednov se vrše pogajanja vseh intereso-vanih držav zaradi znižanja cen sladkornim izdelkom. Glavne konference so v Bruselju kamor so poslale prizadete države svoje zastopnike, a pododseki bogatih tovarnarjev se vršijo tudi na Dunaju, v Bero-linu itd.
Avstrija igra tudi v tem vprašanju žalostno vlogo zagovornika bogatašev, oderuhov napram revnim konsumentom. Prepornost v sladkornem vprašanju bi se bila že davno dognala, če bi ne bilo nasprotovanje od strani Avstrije, oziroma pooblaščenih odposlancev.
Večina konsumentov pač niti ne sluti, kakšno nezaslišano oderuštvo se godi ravno s sladkorjem. Kakor znano, znaša pri nas povprečna cena kilogramu sladkorja 42 do 44 kr., dočim je vreden po proizvajalni ceni k večjemu 14 kr. Cena sladkorju se potemtakem na potu iz tovarne v prodajalno — p o troj i.
Napačno pa bi bilo soditi, da se bogatijo pri tem trgovci. Njihov zaslužek pri prodaji je uprav neznaten. Z oderuškim dobičkom 26 krajcarjev se delijo kartelirani tovarnarji in — država. In sicer si vzame država 19 kr. užitninske doklade, zato pa daje bogatim oderuhom, ki si vzamejo že itak 9 kr. pri kilogramu še takozvane izvozne premije v visokosti mnogih milijonov. Zakaj pa bi tudi država ne pitala z denarjem davkoplačevalcev že itak presite »sladkorne barone", ko ji vrže to vzajemno odiranje celih petinšestdeset milijonov kron, dočim vtaknejo v žep tovarnarji tudi še vedno lepo svotico — 62 milijonov kron.
Nič bi ne rekli, ako bi se tako nečuveno obda-čevala kaka športna konzumacija. Toda sladkor pripada k živežu, k zelo potrebnemu in vsakdanjemu živežu, kakoršnega konzumira — v pomanjkanju zadostne tečne hrane — največ revni sloji.
Žalostno je opazovati, kako hipnotizira in — terorizira dobrih 200 tovarnarjev v naši državi javno mnenje v najvišjih krogih, tako, da je prav lahko mogoče, da jim sledite na limanice dunajski zbornici, dočim nima vesoljno prebivalstvo kot nezaslišano obdačeni   konsument  zagovornika v kritičnem  času
Lahko si mislimo, da je izbrala vlada za odposlance v Bruselj take može, ki bodo glasovali točno po sprejetih direktivah Zato se pogajanja tudi tako dolgo zavlačujejo. Ako pa se vkljub temu doseže, da se neznosna krivica vsaj deloma odpravi, ne bo zasluga Avstrije, nego Angleške in Nemčije.
Najbolj se je upirala naša država, oziroma njeni uslužni sokrivci odpravi  sladkorne premije.   Končno
pa se je vender morala udati, da se zgodi to vsaj s 1. septembrom 1. 1903 Seveda se je takoj zbrala »svobodna zveza" sladkornih industrijcev na Dunaju ter protestirala, da bi se Avstrija udala nemškim in angleškim zahtevem.
Angleška je takoj ponudila znižati carino na sladkor od 10 na 5 frankov. A čudo, tudi to ni bilo Avstriji všeč, temuč je zahtevala, naj se zniža polagoma do 1. septembra 1. 1903.