Wr 3 nć. 37. številka. Izdanje za. soboto 27 marca (v Trstu, v soboto zjutnu dne 27 mai$a 1897.) Tečaj XXII. , r.lUNOBT" 1vha»» f« "ritera t n* teden ▼ teattii i»-eovhlli, i Zjutranje is d noje u ■V S. uri i.iutraj, večerno pi» ob 7. ,»<-or. — obojno izdanje »tane: 1. —, isven Av.rtri)* f 1.80 j tri r »--o. . , 3.— , t . Vi P I I« f. , . . • . , , I ..... ..„:.— , » , 18.- Ntračnlno je pl»ftevatt naprej os naroAbe «rtz piiSaion* naročnin« ae oprava ne ozira. J'pdp.iu'fcf't; Sietilho so dobivajo v pio-difcj :lni'" ■ tr.br k n v T rnfn po 3 nvč. ijvevi 1 rr.r* p« 4 uvč. Oglasi ae rakune po tarifu t petitn; f. naslove s debelimi ftrkaml ae plaćaj* prostor, kolikor obsega navadnih vrstic Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do na mM ogluši itd. ae računajo po popodb:. Vai dopisi naj se pošiljajo uredništvu ulica Caserma At. 13. Vsako pis>rwo mart biti frankovano, ker nefrankovana ae E* aprajemajo. Rokopisi ae ne vraSajo. Niv-i "niao. reklamacije in oglas« apre-je«.« upr uvniatvG ulica ilolin.' pic< colu iiSt. i}, II. nadut. Naročnino in oglase je^pUčevati loco Trst. Odprte reklarsa •tje 40 proatn poštniue. 61 , V «(UnitN }• m««". Častitim našim yg. naročnikom! Te dni smo pričeli razpošiljati poštne nakaznice, iz katerih je razvidno, koliko dolguje vsak na za-itani naročnini do 31. marca t. I. Glede na to, da imamo ravno letos izvanredno ogromne troške, prosimo čestite gg. naročnike, da blagovole doposlati zastano naročnino ; in ozirom na to, da se naročnina rv naprej plačuje, tudi po mogočnosti predplačilo za drugo četrletje. Kdor nam do konca tekočega meseca ne dopošlje zastane naročnine, temu bodemo primorani ustaviti list. JJpravniMvo „Edinosti". Dunajski glas o tržaških razmerah. Claiirk, ki ga je priobčil o tržaških razmerah dunajski list BReichsweln,fc od minule . rele, in kateiega »ta v izvadku nacrtala tudi .Piccolo" in ,Mattiuo», se glasi: Novoizvoljeni občinski sve-t j« bil na tem, da se konstituira. Veriflkacijske komisijo, ki jih je imenoval istisvćt, so konatatovale v svojih poročil h, da so se vse volitve i«vršile zakonito in ao priporočale torej, da s"? volitve odobre. Jeden Člen občinskega svšta je i/.tek« 1 željo, da bi se po manično glasovalo e veljavnosti volitev. Tako se je zgodilo, in pri tem je večina tihim glasovanjem, toda ob frene- tlflkem olobinvnnjn sodrgo na pulonji, nnioiU volitev jednega člena manjšine, pripadajočega neki drugi narodnosti. Jeden somišljenikov poslednjega je izjavil, da njemu je nerazumnu, kaLo da m more razveljaviti volitev, ki se je izvršila zakouito in zoper katero ni prigovora. Dobri mož je videl v tem moralno zaušnico dotični*** volilcem, na kar je menil predsednik tolažć, da, a J- o ae je že zasolila zaušmca, ui veljala ista volilcem, ampak one bi izvoljenega. Ogorčena manjšina je zapuat.ua dvorano, primerno mkoiuplimentovana od sodrgt na galeriji, in seja je bila zaključena. La comroedia č liuita. V katerem turškem pašaliku se je izvršila t» naravnost. neverjetna, a vendar do pleice resnična dogodba ? Ali morda v Orni gori, v Srbiji ali v Bol* gfft'ski, kjer so že daleč prekosili Turke, kjer pa se tu tam vendar še po vračajo k Ktaremu b»r- 62 PODLISTEK Fromoiit mlajši & Rlsier starši. ROMAN. — Francoski apiaal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — »Gotovo, plačajte, Je plačajte, papa Pianus"... je odgovoril nekako nesigurno, ter potem piistavil: „Uknjižite svoto na privatni računFronionta mlajšega... Je že tak6 prišlo, da sem prevzel ta ualog". Isti večer je viuel blagajnik, bas ko je prižigal malu svetilko, Risierja, giedočega preko vrta in potrkal je na okno, da bi ga poklical no ur. „Za tem tiči nekova ženska", mu je poše-petal tihu. „Sedaj imam dokaz za to"... In ko je izgovoril grozno besedo „ženska*, se mu je tresel glas od notranje vzburjenosti, izgubljajoči se v glasnem šumu tovarniškem. Ubogemu blagajniku se je ta hip delavni ropot okrog in okrog zdel kakor nesrečo naznanjajoč klic. Zdelo se mu je, da vsi ti brez nehanja delujoči stroji, da velikanski dimnik, z jednakomernimi suuki puhajoči dim iz sebe, in pestro vrvenje delavcev na različnih opravkih, da vse to tolče, praši in dela samo zaradi nekega tajin&tveuega, v svilo oblečenega, z dragotinaini nalispanega malega bitja. barstvu ? Ali morda se ni zgodilo to niti v Evropi, morda \ Aziji ? . .. O ne, to se je zgodilo v jed« nem najnaprednijih, naj bolj cvetkih mest Avstrije, to se je zgodilo t ponosnem empoviju ob Adriji, se je zgodilo v Trstu. Tam je italijansko-progres-sov»ka večina na opisani britalui način pred nosom zaprla vrata do mestnega zastopa občinskemu svetovalcu Ivanu. Nabergoju, ki je bil zakonito izvoljen, ki pa ima to nesrečo, da je bil porojen kakor Slovenec in da je, v razliko od dr u zih tržaških r enega-tov, ostal zvest svoji narodnosti. Ifi imamo pred očmi stvar in ne osebu, vendar bi hoteli opaziti, da gosp. Nabergoj nikakor ni nesimpatična oseba. Ta priprosti poljedelec iz tržaške okolice je bil mnogo let člen državnega zbora in nikdar ui tu nastopal kakursibodi agresivno. Ne vemo torej, kako da je izzval proti sebi jezo tržaških italianis-simov. A tudi d«t bj isti rea bil kak slovenski Winkelried, vendar p»ogr*ssistiška večina jme.st-nega sveta tržaškega Se vedno ni imela najmanje pravice do tega, da na nesramen način tepta zakon. Po teh vzvišenih tržaških vzgledih ne bi bila potem niti piškor«ga oreha vr«dna ves naš parlamentarizem in naša toli pohvaljena nhfiinska avtonomija. Po aklepu večine se manjšina jednostavno izbacne in v preširuem samodo-padajeuju se dekretuje potem, kar se hoče. Še enkrat vprašamo : Ali smo v Avstriji ali — v Abruzzih? Seveda, Abruzzi pripadajo Italiji, a tndi tam si prizadeva italijanska vlada, da bi utrdila zakonite odnošaje in italijanska vlada gotovo ne dovoli nikdar in nikjer, da bi se kroji municipij vel tako izzivalno in drzno, kakor se že leta vedejo gospodje v Trstu nasproti državni oblasti. Le mi Avstrijci naj bi mirno irpeli karai-bodi in vse P Gospodu Nabergoju namer lena „zaušnica* zailevlje tudi avstrijsko državo, a ta poslednja ne snw trpeti te zaušnice. Da, mera je polna. Še vihra na tržaškem kaštelu črn oru m ena /ustava, in v obrambo iste se vsikdar združijo vsi sinov' te držav«. Ali kaj vae mora gledati v Primorski ta staročastni prapor? V Trstu mečejo polagoma od aele zadnje figovo Risler ae je iz njega delal norca ter uiu ni J hotel verjeti. Saj je že iz prejšnjih časov poznal rojak«, da je povsod videl pogubljivi ženski upliv. Vendar so mu Žigove besede včasih zopet prihajale na misel, posebno zvečer o samotnih urah, kadar je Sidonija, naposled dovršivša svojo toaleto, z gospo Dobsonovo odšla v gledališče ter stanovanje ostavila tako neskončno puščobno, kadar je njena dolga vlečka spolzela preko praga. Sveče pred zrcali so še gorele, in malo toaletne priprave, tu iu tam raztrošene, ao pripovedovale o bedastih domislekiU in pretiranih treskih. A o vsem tem Risler ui uičesar vedel, samo tedaj, kadar je čul družnikov voz, drdrajoči čez dvorišče, bilo mu je mrzlično neprijetno, spomnivšemu se, daje v spodnjem nadstropju gospa Fromontova vaaki večer čisto sama. Uboga žena! Ko bi bilo pa vendar le res, kar je rekel Planus... Ako bi Georges imel v mestu drugo gospodinjstvo... O, to bi bilo grozno 1 O takih slučajih je šel, namesto da bi delal, tihoma doli vprašat, more-li govoriti z gospo, in potem se mu je zdelo, da je dolžaa delati jej družbo. Otrok je že spal, a pred kaminom so med igračami še ležali modri čeveljčki in mala čepica. pero iu nastopajo očitno s protiavstrijskim mišlje" njem. Državnozborske volitve so bile spremljane po pojavih, ki taorajo odpreti oči vsakomur, naj že hoče videti ali pa ne. In kakor so peli stari v Tr»tu, tako čivkajo mladi — v Istri. Tam bi italia-nissimi hoteli zasnovati pravo anarhijo, da bi se iznebili svojih obiovražljenih sodeželanov slovanskih, Čuje se o požiganjih in o sličnih lepih stvareh. O civiluili oblastih se dozdeva, kakor da si ne vedo pomoči in kakor da so obnemogle, kajti še le opetovanomu vojaškemu posredovanju se je posrečilo preprečiti najhuje. Povodom državnozbor-skih volitev so Slovani storili aprav ta zločin, da so dali od sebe znak življenja. To pa ne ugaja italianissimomvTrstu, niti italia-nissimom v Istri. Vsa tržaška okolica in vsa Primorska morata biti italijanska — bodisi tudi po sili. Ako se zamahe usta Slovanom — potem se Primorska tem laglje pripravi kakor zdrel grižljej za Italia uaita. Dutlej pa le glejmo mirno, kako romajo naši milijoni v Trst, naj jih iEH&mo v obilici. Ako so Italijani svojedobno smehljaje vsprejeli četerokotnik' naših trdnjav, store istotako z veseljem z nasičenim Trstom.. .. Tako menijo namreč tržaški italiauissimi. Ali v nas žive še, in ne zastonj, bolestni spomini iz poluprrteklega časa. Lombavdijo in Benetke smo zgubili v prvi vrsti radi absolutno zgrešenega vladnega zistema in ta absolutno zgrešeni zistem — ne bojimo s<* položiti prsta na to odprto rano — je duma tudi v Trstu. Mi viditno, kako se od strani tržaškega namestništva, ne od včeraj, ampak že več let sem, kaf.eta povsem ne-opra>ičena vstrpljivost in zmernost, ki nam dozorevata sedaj toli divnega sadit. Italianissimi morejo preobračati ajdrzneje iu najvratolomueje kozolce, v nainestniđfcveni palači 7 Tratu ne vidijo iu ne čujejo ničesar o tem; k večemu da se, v najugodnijem slučaju, povspn jo do kake platoniške izjave, katere pa italianissimi ne vsprejemajo posebno spoštljivo. To pa nimalo ne spreminja njihovega početja. Namestnik tržaški, viteA Rinaldiai, naj si te ogleda dolgo vrsto svojih nevspehov in sam se se uveri najbolje, do kakih vspehov je dovela ; Klara je čitala ali pa delala. Poleg nje je stala njeua mati, po navadi z mrzlično hitrostjo snažeča j svoje dragotine: dihala je na pokrov svoje ure, da j je bila že vsa upehana, ali pa je s trdokoruostjo pričenjajoče blaznosti desetkrat isto reč postavila na isto mesto. Tudi pridni Risler ni bil posebno zabaven družabnik, a to mlade žene ni oviralo, da bi ga prijazno ne vsprejela. Vedela je vse, kar so si v tvornici pripovedovali o Sidoniji, iu dasi-ravno je verjela le polovico, jej je vendar pogled ua tega reveža, katerega je tolikokrat zapuščala, krčil srce. Medsebojno usmiljenje je bilo pravi vir temu prijateljstvu ; Človek ni mogel videti kaj bojj , ginljivega, kakor ta dva zapuščena, ki ata drug i drugega pomilovala ter se skušala razvedriti. Sedč pri dobro razsvetljeni mizici sredi sa-; Iona, je čutil Risler, kakč ga je polagoma prosi-njala kaminova gorkota in harmonična okolica. ! Našel je tukaj znova pohišje, katero je poznal že i dvajset let, imel je pred sabo sliko prejinjega šefa | svojega, in draga amadam Žorž", ki se je tu po-! leg njega nagibala čez kakšno lično ročn« delo, I se mu je zdela v vseh teh starih spomiuih se lepša j in mlajša. i (Pride se.) mu ■jegova slabotna pulit:ka. T,;da vidi se, da je miuuU doba lekj iuiinhcij O o v I mlajših okolno«tih treba hitrega in m -re čne^a jmatopanja. Not duh naj se iiHhfcli v iiHiiiesuiisivu tržaškem iu tudi ko bi ae maralo v ta namen temeljito odpraviti marsikaj, vsprejetega iz prejšnjih časov. Italianissimom je trebA enkrat dati občutiti na temeljit način, da ima svoje mej® tudi avatrijaka potrpežljivost. 1848-1897. I. Na mizi pred seboj imamo listino. Na svršetku te listine je napisan dan 26. suica 1848, podpisan pa je „Robert Altgraf Salm, deželni poglavar". Pouk, ki ga lepimi besedani in /.a tedauje čase lepo slovenščino daje Altgraf Salra, je bil gotovo potreben v leta 1847. Toda, ako motrimo dogodke, ki so se vršili na Primorskem mes. marca 1897, moramo reči, da smo danes bojj potrebni pouka o predmetu, o katerem govori naša listina. Listina govori o — konstituciji; pripoveduje nam, kaj je, in kaj ni konstitucija. Kako grozno bbo — nazadovali od leta 1848 seml Rudečica srama mora obliti človeka, ko vidi, kako ■o se leta 1848 celo uradnim potom poučevali ljudje o ujili — konstitucijonelnih pravicah, a kako se dandanes o l objestnih strank gazijo v blato ustavna pi ava celih narodov. A čut srama se mora umakniti čutu kipečega ogorčenja, ko vidi, da se oni, ki gazijo prava druzih iu tirajo t blato pojme prave iu vzvišene svobode, nazivljajo — libsralce, naprednjake iu sinove kulture. Res velik korak — nazaj smo storili od leta 18S7. sem. Toda čujmo najpoprej, kako je v sušcu leta 1848 govoril „Altgraf Salnj, deželni poglavar tr-žaski" in potem še-le hočemo napisati je par pripomb. „Robert Altgraf Salm" je izdal leta 1848 nastopni razglas, pisan — kakor rečeno — v raz-merno lepi slovenščini: KMETJE1 Cesar so vsim zemljam svoje velike države konititucijo obljubili. Edinoglaauo veselje vsili narodov od emg« do druziga kraja cele monarhije je odgovor bil na tako obljubo. Cesarski dar, konititucija, mora tedaj kaj silno dobriga biti. Pomernbo te>^a darila vam razkladati, ki ate nnogo tujiii krajev in naprave zunajuih deržav vi-diii, jez niti na namenjen; timre6 vam veljđ, moje govorenje, vam, ki ste v lastno - domačih in ne v občin*ko-svetnih skrbeh zapopadeni, in pred novo, nerazumljivo besedo željno stojite, de bi v njej skritih zaklad zanogli deležni biti. V sleherni zemlji, v sleherni deržavi, bodi si vladaiBt.TO tako ali inako, je nekaj, komur biti mora VBe podložno, in to je — postava. Kdo daja postav«? Dajala jih je do sedaj Cesarjeva volja sama na sebi, volja zares po očetoro, katera je pravico v nameinbo, in ljubezen za vodnico imela, tode vonder le volja samo Eniga, do kiga želja sploh-liga ljudstva ni«o vselej priti in doseči zmogle. Kaj so tedaj naš Cesar storili ? Te le besede z v-imi govorijo: Izvolite me4 vami n^j pravičniši, in naj modrejii, pošlite mi jih. Ti možje ae bodo pri meni združili ob napovedanih časih in samo tisto bo im«lo postavno moč, kar bom jez z njihovim soglasjem (po ajihovi volji) sklenil. Glejte, to jeikonštitucija. Deržava je veliko gospodarstvo ino potrebuje dohodkov, toliko večih, kolikor več ima v splohno dobro poboljšati in popraviti. Ti dohodki so davki io Šiibre. Poslanci, namestniki vsih avitrijauskih narodov, se bodo prihodnič sami o velikosti ino naravi tih davkov pogovorili. Sami bodo č&rali, d« se bodo ti davki pravično razdelili, in po naj prilič-niši poti ali šegi v zaklade spravljali. Sami bodo vsako leto gospodarstvo eele deržave prevdarjali in sodili, kakor sedaj svetovavci in župani vaših sosesk soseskino gospodarstvo prevdarjajo in sodijo. Očitno pred celim svetam bo vsakiga leta razka-sano, kako so bili vsi od vas plačani davki v splohai prid obrnjeni. To je konstitucija. Po taki viži v soglasju z c«lim ljudstvam ravnajočimu vladarstvn ni treba grajavcam jezika zaderžavati. Očitnost je — z drugo besedo — gospodarstvo resnice. Kar se z nar umćtniši kontrolo doaoči ni zamoglo, to bo bistrimu pogledu očitnosti gotovo mogoče. Zatorej so Cesar besedo in pisanje razvezah in oslobodili. To je konititucija. Vi hočeta sad in plod svojiga truda in dela mirno in varno vživati. Zunanjihsovfažuikov, tujih ptesilnikov vas var-jejo hrabri vojšaki in krepka roka vašiga Cesarja. Domačim nespokojuikaa nasprot Cew vas same v stiaž<» pokličejo. Varhe vas izvolijo vaše lastne slobode in varnosti, tak vam narodno stražo pri-gotovijo, in glejte! To je konštitucija. Hočete ledaj slišati, kaj de ni konititucija. K novim napravam v tako veliki deržavi, kakor je nase avstrijansko vladarstvo, je časa in posvetovanja treba. Cesar so obljubili to delo po mogočnosti hitro dokončati. Kdor stanuje v stari hiši, jo po pameti ne bo podiral, preden si novo preskerbi. Ce bi vas kdo pregovarjal, de so s Cesarsko obljubo novih naprav dosedajne vezi pokornosti razvezane, de so popre jš ne postave sploh minule, de si tedaj vsak po U tni volji sam pomagati zna, temu recite, de tako svetovanje v brezdno pogube pelje, in de to ni konštitucija. Davki in štibre morajo biti, po vsih derža-vah celiga sveta se morajo plačavati. De se bo ta reč poiajsiala, d« bodo težavni davki z manj težavnimi premenjeni — kdo bi v tem večji «kerb od narodnih, po konštitiicii poklicanih, poslancov imeti za mogel ? Pa tudi k temu tež k i mu delu jo treba časa in posvetovanja, in dokler ne bodo davki in štibre po novi šegi vravnane, se morajo po sedaj-nih postavah plačavati. Če bi vas kdo pregovarjal, de zanaprej ni več potreba davka plačevati, ali de vi sami po lastni volji posamezne štibre zavreči znate, temu recite, de bi to kant in poguba cele deržave bila, in de to ni konštitucija. Vse posebne pravic«, hodi pravio« Uugn-tiga alj revniga, gospoda alj kmeta, so svete reči, Prenaredba gosposkinih davkov in Stiber bo sledila in scer kmetu in gosposki v prid in korist. S pomočjo konštitticije bo ložji dozorela in poboljšanje vašiga stanja ne bode zaostalo. Če bi vas pa kdo nagovarjajo motil, de ste vsih dolžnosti do vaših gosposk odvezani, recite takemu slrusavcu, de je vsaka pregreha nad posebno ali privatno pravico groženje vsim posebnim, tedaj Ud vašim lastnim pravicam nasprot, in de taka nepravičnost ni konštitucija. V srca si vtisnite moje besede. Ohranite v čistosti bogate Cesarske darila, in ohranite tudi v živi sredini svojiga oserčja vas Častivno hvaležnost do velikodušniga Cesarskiga dobrotnika, ki vam je iz obilnosti .svojiga očetniga serca vse tisto na enkrat podelil, kar drugi narodi le sčasama, po večkratnim opotiku, ino skusbi britki ga terpljenja dosežejo. Djanje Njihovo je končano, dovršena je Njihova slava. Vam veljd, si svojo pridobiti, ki v temu obstoji, de so vredni skažete Cesarskiga zaupanja in tako visocih daril. Zanesem se, vredni se boste akazali. Noj živi naš Cesar! Nej živi konštitucija! V Terstu 26. sušca 1848. Robert Altgraf Salm, deželni poglarnr Politiike vesti. V TRSTU, dne 26. marca 1897. Nova avstrijska zbornica oa Dunaju bode imela : Poljakov...............59 Poljakov ljudske stranke..................8 Poljakov srranke Stojalovskega............6 Mladočehov............• . 60 Čeh radi kaleč..........................l Čeh klorikalec..........................1 Čeh agrarec ........................l SI« vence v...............16 Hrvatov................11 Srba..................................2 MaUrusov . •.............11 Romunov..............................6 Nemških klerikalcev..........41 Nemških liberalcev............. Nemških nacijonalcev..........39 Nemških ultrauacijonalcev (Schiinererjeve barve) ............... 5 Fevdalcev................. Centrum................ 3 Antisemitov..............28 Socijalnih demokratov..........14 Socijaliatov.............. 1 Liueralnih Italijanov..........14 Konservativno-katoliških Italijanov .... 5 Vseh poslancev torej .... . . 425 Kako bode sestavljena novo italijanska poslanska zbornica. Ilimska .Opinione' javlja, da bode v novi italijanski poslanski zbornici 332 ministerskih (vladnih) pristašev, ki se po stari šegi razdelš v 143 desničarjev, 14 levičarjev in 43 cen-trašev. Opozicija da bode imela 159 členov (9 na desnici in 46 na levici, 20 v centru, 74 na skrajni levici, 27 negotovih). Torej ima vlada gotovo večino 183 glasov. Ako bi Rusija hotela.... Ruski list „Novoj e Vremja* je dokazoval te dni puhlost sanjar-stva Grkov o „velikem grškem cesarstvu", kate-remu naj bi bil Carjigrad prestolnica. Imenovani list je razvil na podlagi zgodovine, da Grki nimajo nikakorsne^a prava več na Carjigrad, iu naj stanuje v njem še toliko Grkov. To pravo jo prešlo na Ruse, ki so od d6be Katerine II. v 6 vojnah zlomili turško moč, rešili mnogo kristijano? iz turškega jarma iu došli zmagovito pred Carjigrad. Na Rusiji je torej, pravi ,N. V.a, da završi započeto delo, toda sedaj ni še zgoden čas aato. No, ako bi Rusija baš hotela, nadaljuje omenjeni ruski list, ona bi mogla storiti kraj turškemu cesarstvu s tremi operacijami: 50.000 vojakov za Bospor, 150.000 za Carjigrad in 260.000, a morda tudi malo več za Darda nele. — „Toda, je-h mogoče osvojiti si Bospor ?" vprašuje „Nov. Vr.* ter odgovarja na svoje vprašanje: ,Z vojaškega stališča moremo na to vprašanje odgovoriti prepričanjem: pa naj bi bil Bospor utrjen kolikor mu drago in na) m 0110 treba zanj kolikor mu drago žrtev, mi ga moremo osvojiti, in osvojivši si ga jeden-krat, tudi pridržati ga za-se. No, ta doba pa je Še daleč, kajti, kakor se vidi, si prizadeva naša diplomacija, da bi stvar mirno privela h kraju". Položaj 11a Kreti. Ako smemo verojeti be-rolin>kemu »Morgenblattu*, je že zopet neka avstrijska vojna ladija dejanski nastopila pred Kreto, Omenjeni list objavlja namreč zasebao poročilo iz Kaneje, ki se glasi: Avstro - ogerska križarka »Satelit* je dn6 24. t. m. zaplenila in dostavila f zaliv Suda jeden grški parnik, na katerem je bilo ukrcanih 60 prostovoljcev, in jeduo grško ladijo« jadranico, obloženo živežem in strelivom. .Satelit" je prijel te dve ladiji na vstočnem obrežju Krete. (Kakor javlja poznejše službeno poročilo iz Aten, je zaplenjeni grSki parnik postni parnik „Hera" Na istem št« bila vkrcana bivši predsednik poslanske zbornice Romaš in pa poslanec Romanos. Oba so odpravili v Miloš. Uredn.) Nadalje poročajo o postopanja evropskih eskader nasproti Grkom. O tem javlja „KOlnische Ztg." iz Kaueje : Grki so napadli prednjo stražo Turško. Napad je bil posebno hud nasproti utrdbi Malaksa, katero so bombardovali. Mala turška posadka se je morala umakuiti, potem ko je izgubila 20 mož (mrtvih in ranjenih). Na to pa so i talija n-s k e 1 a d i j e iz zaliva Suda pričele bo mbar do vat i Grke Ust rje1 ili so nanje kakih 100 bombi Utrdba Malaks t je vsled tega bombardovauja popslnoma razdejana. Grki so se morali bržkone umakniti. (Ni čudo!) Zauimivo je tudi to, kar poroča pariška ,A-gence HavasM iz Aten. Pravi namreč, da so kolovodje krečanskih upornikov v svojem posvetovanju z odposlanci poveljnikov eskader izjavili, d a n e v s p rej mejo avtonomije Krete, ampak da hočejo združenje z Grško. O ti uboga diplomacija ti 1 Kedaj so ti posreči razvozlati ta vozel, ki si ga zadrgnila — sama ? 1 Različne vesti* Tako daloč smo že! Iz Rojana nam pišejo: Naš gosp. župnik nastopa čim dalj« bolj odkrito in — svobodno. Sedaj nam žuga colo, da popolnoma odpravi slovensko propoved. Svoječasno, ko se je uvela tudi italijanska propoved, je bilo določeno tako, da bode slovenska propoved po navadi, italijanska pa pozneje ob 11. uri. Naš gospod župnik pa, dobro vedč, da je 10. ura prikladaeja, je italijansko propoved preložil na 9%. ure, slovensko pa na poznejo, tako neprikladno, da je domačinom iz različnih razlogov jako težko zahajati k slovenski propovedi. Posledica je seveda ta, da jako malo ljudi hodi poslušat slovenske propovedi g. Jurce. To pa jezi gosp. župnika, kajti on meni, da je to demonstracija zoper njegovo osebo. In tej svoji jezi je dal duška minoli praznik Matere Božje, zagrozivši: Jaz sem gospodar, da popolnoma odpravim slovensko propoved ! A gosp. župnik Jurca ne obe U samo, ampak tudi drži ttvojo besedo: še isti praznik ni bilo v Rojanu navadne slovenske propovedi, pač pa je bila italijanska. Tako daleč smo prišli v našem Rojanu. Vdečastitemu ordinarijatu pa moramo povedati, da pride gotovo zopet do razburjenja med iupljani, ako gospod župnik ostane pri svoji trmi. Torej italijanizacija v cerkvi l To priča naslednje : Dasi imamo v Rojanu tudi kapelana, vendar je gospod župnik potegnil nase ves pouk otrok za sv. obhajilo in sv. birmo. Ker pa gosp. župnik v tem poučevanju sili le svojo italijanščino in hoče siliti otroke, da bi govorili italijanski, nima seveda pouk tistega vspeha, kakoršuega bi trebalo. Tako goreč je goBp. župnik v — poitalijančevanju, da obeta katekizme onim otrokom, ki bodo molili italijanski Tako daleč smo torej, da se v naši cerkvi očitno tira poitalijančevauje naših otrok. Ali res ni uikogar, ki bi zaklical župniku Jurci: Quos egt> 1 Popravek! Nedavno s«<> poročali, da je na zidu ob vratih župnišfia v Rojanu čitati napis: Fora i ščavi 1 (Ven s ščavi!) To ni res iu moramo popraviti, da je zapisano: Marte (smrt) ai ičavi ! Pri tem pa si ne upamo izreči svoje sodbe, kateri teh dveh napisov je bolj — časten za žup-župnišče v Rojanu. Izvolitev novega župana tržaškega. Poslednja seja novega občinskega zastopa je bila zopet nekaj posebnega: prinesla je preseuečenje na vse strani. Glavna točka te seje je bila volitev novega župana in ta volitev je izpala tako, da je bila presenečena galerija, presenečeno občinstvo in iz-nenadjeni — svetovalci sami, ki so izvolili županom moža, ua katerega uih<-e uiti mislil ni I Ne, da bi izvolili morda nesposobuo osebo — novi župan je, nasprotno, jako bisiroumen, d&, učen mož — vendar pa je njegova izvolitev iznenadila vae, ker on niti kandidat ni bil. V poskusnih volitvah sta se imenovala največ kandidata dr. Pitteri Id dr. D'Augeli in največ nadeja je imel dr. Pitteri, da bode zopet izvoljen župauom, v tem, ko na dr. Dompierija kakor župana zares nihče niti mislil ai. Evo na kratko, kakč se je vršila ta seja: Opoludanski seji je prisustvovala 62 svetovalcev ; izpričal se je Artelli, viteza Nabergoja pa ni bilo, ker njegova izvolitev ni bila potrjena. Predsedoval je uajstareji člea zbora, Mojzes Luzzatto. — Deputacij a zbora se je podala takoj o priče tk u seje k namestniku, naprosit ga, da pride v zbor vsprejet prisego svetovalcev. Svetovalci so prisegli na podpisano formulo, zatem je namestnik takoj ostavil dvorano. Pričela je volitev. Oddanih je bilo 52 glasovnic : 24 jih je bilo za dra. Pitterija, 23 za sveto-valca Vianella in 5 (slovenskih) za Dompierija Ker torej nobeden ni dobil zakonite večine (28 glasov), treba je bilo voliti v drugič. Predno je pričelo glasovanje, je izjavil Vianello, da se ne čuti dovolj spodobnega, zatorej je prosil, da naj izvolijo sposobnišega, nego je on. Kljubu tej izjavi pa je bil izid drugega glasovanja popolnoma jednak prvemu: Pitteri 24 glasov, Vianello 23 in Dompieri 5. Odredili so ožjo volitev med Pitteri-jem in Vianellom, iu glej, Pitteri je dobil 27 glasov, Vianello 25. Torej zopet nobeden zahtevanih 28 1 Pehali so se sem in tja, da li naj bi nadaljevali — komedijo ali ne. Tu pa sta se slovenska svetovalca Kosec in Vatovec izjavila najodločneje, da se izvolitev župana mora izvršiti takoj. In zgodilo se je nekaj, kar ni sicer navada: galerija je pritrjevala beaedam našega Vatovca ! Na to se j® izjavil dr. Pitteri, da o d s t o p a od kandidature za županski stol. Iu zopet so hoteli nekateri, da se pretrga seja — čemu neki bi še dalje lovili slepe miši I — toda obveljal je predlog, da se ponovi ožja volitev. Sedaj je dobil Pitteri 27 glasov, Vianello 24, Dompieri 1. Ker temu lovenju ni bilo videti ne konca ne kraja, predložil je .prijatelj" Spadoni, naj se pretrga seja in naj se nadaljuje ob 7. uri zvečer. Zvečer je prišlo k seji 51 svetovalcev. Izpričala sta se svetovalca Artelli in doa Kosec. Predsedoval je zopet Mojzes Luzzatto. Takoj po otvoritvi seje je dr. Pitteri izjavil z nova, da formalno odstopa od kandidaturo na županski stol. Predsednik je pozval zbor, da ustaue s sedežev v znamenje zahvale dr. Pitteriju na njegovem dosedanjem, dolgoletnem poliiiškem delovanju. To se je zgodilo med ploskanjem in kričanjem galerije. Zatem je zopet pričelo glasovanje po imenih. Oddanih je bilo 51 glasovnic in od teh imelo jih je 48 napisano ime: dr. Dompieri. Splošno presenečenje. Še le potem, ko so se ljudje nekoliko zavedli od velikega iznenadjenja, ki so si je nevede provzročili sami, pričelo je ploskanje, kričanje „viva Dompieri! stiskanje rok in čestitanje, toda vse je bilo le bolj prisiljeno, kajti v prvo dr. Dompieri ui posebno priljubljen krivonoscem in v drugo so čutili v*i, da so se ob toli svečani priliki neznanski — blamirali. Novoizvoljeni župan je izustil kratek zahvalen govor, v katerem je naglasil, da hoče tudi v novi svoji ča*ti ostati veren ,uarrdno-liberalnemu" programu. — I. podžupanem je bil izvoljen Mojzes Luzzatto z 48 glasovi, II. pa Jurij Benussi s 44. Oba podžupana sta se primernim kratkim govorom zahvalila na izkazani jima časti. Novoizvoljeni župan je slednjič z balkona nagovoril zbrano množico pred mestuo palačo. Umevno je, da po tem splošnem iznenađenju mesto ni bilo razsvetljeno. Novi župan tržaški. Odvetnik dr. K a r o 1 Dompieri, današnji tupau tržaški, se je rodil dne 29. julija 1842, v Trstu, torej je v svojem 55. letu Smatrajo ga za jednega najboljiih, najmodrejiili odvetnikov tržaških. V mestnem svetu je od leta 1876., od 1886. pa do lani je bil II. podpredsednik. Bil je vedno v liberalnem taboru. Dr. Dompieri je imel leta 1887. težavno nalogo, pogajati se z vlado, da prevzame javna skladišča v svojo oskrbo. Mož je izvrsten govornik in je pristaš pro-gressove stranke, torej ima vsa svojstva, katera je treba dandaaes župan u tržaškemu.---Ali jedno mu moramo priznati: osebno je mož ne le naj-pošteneji med progressovci, ampak tudi najtrezneji. Zato je tu pa tam kazal svojo nezadovoljnost se slepim besnenjem pro-gressovcev. Tako o Goriupovi aferi in sedaj o Na-bergojevi. Mož ve, da tako gaženje parlamentarnega načela mora slednjič škodovati le onim, ki si ogrešajo vest takim postopanjem. Ali povdariti moramo še enkrat: ta ugodna sodba velja le osebi Dompierija ; sicer pa je on pristaš stranke in kakor tak bode moral postopati tako, kakor bode hotela stranka. Mi moramo imeti pred očmi: ali Dompieri ali kdo drugi, za nas ni nikake nade pod sedanjim komunalnim ziBteraom. Kako razumeva Hortis svoj državnozborski mandat 1 Te dni se je našemu državnemu poslancu V. kurije, gosp. Hortisu, predstavila deputacija delavcev pri gradnji ladij, tako imenovanih ,ka-lafatov*. Deputacija ga je prosila, da bi se zavzel za koristi te vrste delavcev. A ta brižni, toliko proslavljeni poslanec, o katerem so trdili nasprotniki, da je uajvredniši med vrednimi, da je duša naroda in ne vewo še kaj, ta mož je odgovoril omenjani deputaciji : „To me ne briga, to ni moja stvar ! Jaz sem uradnik magistrata, kateri me je prislil, da prevzamem kandidaturo*. To smo znali sicer tudi že popred, da je Hortis le prisiljeno prevzel mandat, ali tega bi si ne bili mislili, da ima tako malo zmisla o nalogi dižavnpga poslanca, ter da bode tako nerodno odkrival svojo nesposobnost kakor tak. Deputacija si je morala pač misliti: bolje bi bil storil, da je ostal v svoji biblijoteki 1 Tudi „civiltš"! V četrtek, dne 25. t. m. Sli so 4 maloletni otroci po ulici .Navali*. Ker so slovenskih starišev sinovi — govorili so med seboj slovensko, kar je naravno. V isti ulici št. 89 bilo je na zidu več nemarnih „bab" ki so — začuvši, da otroci govore slovenski — počele rjoveti: „fora i ščavi !* Otroci pa, nebodileni, so odgovarjali: .lep kampijon, pepi strigon" (mislili so Hortisa) t In neka 81etna deklica je vkliknila: „Hočete H 50 nvČ., da ga ostrižete in da mu kupite uho" ! Seveda so babe upile naprej in tem huje. Ali ne bode še konec ščuvanjem, ali nas hočete dotirati res do — skrajnosti ? ? .Oče omenjenih otrok" Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu nabrala je ga. Mikelič v veseli družbi škrjančkov 14. t. m. 1 gld. 24 nč Za rodbine radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov so daiovali v Sežani: Pregel, Kosovel, Fran Stolfa, Pirjevec in Nekdo po 1 gld. Gerbic, Žnideršič, And. Kovačič, gospa Martinova, Snšaski, Mislej Anton in Bekar po 50 nč., družina Josipa Stolfa 70 nvč. Miha 35 nč. Fran Wessner 80 nč. Skupno torej .... 10 gld. 35 nvč. Prej izkazanih . . . 4 . 60 „ Skupno......14 gld. 85 nvč. Iskrena hvala tem blagodttšnim rodoljubom, ki so se med prvimi spomnili nedolžnih družin. Even-tuvalne nadaljne darove bode rado vsprejemab naše upravništvo ter bode iste delilo med naj-potrebneje. Priprost uzor-mož. S Prošeka nam pišejo : Pohvaliti moramo možato vedenje vrlega domačina Alojzija Veria, delavca na tlaku. Tega moža so vsemi sredstvi silili, naj bi dal glas Mauronerju. Grozili so mu. kakor je že njih navada, da ga odpustč z dela. Ali on je odkloni! nasilno ponudbo z odgovorom : ,Jaz sem Slovenec, moj očj je bil tudi Slovenec in jaz dam svoj glas kandidatu svojega naroda. Rajši popustim delo, kakor da bi glasoval za nasprotnika našega naroda11. Tako ,ie tudi storil: rajši je pustil svoj kruh, kakor da bi glasoval za nasprotnika. Ta mož je bil upisan tudi v centralni volilni odbor progressove stranke, seveda proti njegovi volji. Mož je protestiral sloveaao, in na vsakem Mauronerjevem plakatu je sveto jezo Črtal in brisal svoje ime. Živeli taki možje! To je slovenska žena! Pišejo nam s Prošeka; Žena imenom Franja Husu, soproga vrlega poštenjaka Luke Husii, oštevala je nekega odpadnika na ulici, seveda s priimki, kakoršuih zasluži izdajalec. Oštevani je imel za brambo le bori odgovor: .Kaj se brigate za to Vi, ki nimate niti kruha". Ali žeua, ne bodi lena, je pohitela domov po hleb kruha ter ga prinesla k načelniku Vidusso, kjer je bilo zbranih več capovil in tudi omenjeni odpadnik, ter položila hleb kruha na mizo rekši: ,Tu imaš, lačnež, ki prodajaš svoj narod 1 Nasiti se!* To rekii je ponosno ostavila osupnjeue zbo-rovalce. Iz sv. Križa nam pišejo: Ni še dolgo temu, ko so tržaški Slovenci mislili, da je Križ zgub-Ijen za naroduo idejo. Da temu ni tako, se je sedaj prepričal sleherni Slovenec. Nemogoče je sicer natanjko popisati, kaj se je tu godilo po nesrečni volitvi, vendar sprevidi lahko vsakdo iz tega kratkega poročila, da Križ je in ostane narodna vas. — Na večer državnozborske volitve sesli so se malone vsi vaščani, da bi čim prej izvedeli o izidu. Oui pa, ki io iz tega ali druzega uzroka ostali doma, so nestrpno pričakovali usodnega poročila. Kar je došla vest: propali smo 1 Kako je ta vest zadela vse vaščane, tega ne treba praviti, ker to je čutil vsaki okoličan, zavedajoči se svojega rodu. Ni čuda, če so potem skupno demoa-strovali za narodno iu avstrijsko idejo. Da se je pri tem razbilo nekoliko šip, tega se aeveda ne sme odobravati, ali z druge straui tudi ne smemo preostro obsojati ogorčenosti mladeniške krvi ? — Ves srd se je obrnil, ne zoper Italijane, temveč zoper izdajice naroda. Dejstvo naj dokaže. Še celo v oni cikorjaški gostilni niso razbili niti ene šipe, kamor so pridrvili, da bi za lasten deuar pojedli in popili to, kar je bilo pripravljeno v pogostitev izdajic. Ker se je pa gostilničarka prestrašila tolike trume nepričakovanih gostov, izročila jim je sama jedil in vina. To je torej dejstvo. Komentar naj si napravi vsakdo sam. Ljudstvo se niti spomnilo ni niti lege, niti leginega učitelja; le na dan sv. Jožefa, ko je šel isti po vasi, kjer je bile zbrano vse ljudstvo, so otročaji in mladeniči žvižgali za njim. — Križani spoštujejo drugorodce in niti na misel jim ni prišlo, da bi demonstrovali I rr proti Italijanom. Še celo obrnilo se je mnogo Kri-žauov po volit vi do mesarja italijanskega rodu, ker dotični rad govori slovenski ter se ni mešal v volitve. Slišalo se je po vasi: lapustimo odpadnika ler podpirajmo raje pravičnega Italijana 1 Ali ne delajo po takem Slovencem veliko krivico oni, ki govore, da Slovenci ne moremo biti jednakopravni, ker niamo dovolj izobraženi ? AM se ne godi velika krivica Slovencem v Trstu in v okolici, ko nas sovražniki razupivajo za sovražnike Italijanov ? Mi spoštujemo in ljubimo pravične Italijane ; a sovražimo dejanja krivičnih Italijanov, poitalijančenih in zapeljanih Slovencev. Kdor je z bistrim umom in nepristransko motril vse gibanje v Trstu in po okolici pred vo-litvijo, med volitvijo in po volitvah, ta se je uve-ril, da okolica ne misli na to, da bi se kar udala mestu. — Okolica je pokazala popolnoma svoje sloveusko lice, svoj plemeniti značaj. Ni sialo se nam torej ni bati, da bi Slovenci obnemogli v borbi za svoja prava. Vrlih stražarjev imamo na obali morja adrijanskega. Začudenjem gleda svet na to močno, neporušno trdnjavo ob meji. Slovenija se s ponosom ozira na te značaje, na to slogo med svojimi sinovi. Sovražniki pa morajo priti do spoznanja, da njih račnn je bil bmz krčmarja; sprevideti morajo, da smo tu, da se zavedamo svojih pravic in da morajo računiti z nami. — Mi torej pravimo, da okolica je slovenska, Trst pa slovenski in italijanski. Oni pravijo, da okolica je slovenska in italijanska, Trst čisto italijanski. Mi pravimo, da okoličani in meBtni Slovenci hočemo varovati svoj materini jezik kakor najdražjo svetinjo, da pa radi govorimo italijanski, ko pridemo v dutiko z osebo, ki ne pozna našega milega jezika. Oni govore, J a hočejo braniti svoj materini, pardon : italijanski jezik. Kajti malone vsaki tržaški družini je primešano slovenske, slovanske ali drogi ro .ae krvi. Čistih Italijanov Trst nima ra-zuu onih, ki so prišli sem iz Italije. Pravijo, da tržaškim Slovencem ne treba poznanja svojega inau-rinega jezika, kajti Trst daje na izključno itali-lanskih tleh in okoličani naj »e le uče italijanski. — Mi pravimo, da b<>6«uio živeti v miru in v ljube/ni z našimi sosedi drugorodci na enih in istih domaČih tleli ter da hočemo složno delovati za ukupni interes obeh narodnostij. Oni pa pravijo, da hočejo v miru in v ljubezni živeti z nami, če le mi pozabimo na svoje pravice. Iz vsega tega sprevidi lahko sleherni otrok, da ua naši strani je resnica in pravica, na nasprotni pa laž in krivica. Ker je torej pravica na naši strani, zmaga bode konečno naša. V nesreči naj nam raite pogum, složno delujmo vsi, da si priborimo spoštovanje od strani soseda in mir! Zadnje volitve so nas poučile, da le dobie organizacije je treba našemu ljudstvu, da .se isto pokaže močuo in složno. Tržaški Italijani sprevidijo lahko sedaj, da nimajo opraviti z nezavidnim plemenom, ki bi se dalo slepiti se slndkimi obljubami, marveč da morajo računati z nami kakor jednakoveljavnim plemenom, ki yos. Aten 2B. Grški ministarski predsednik je izjavil neki deputaciji poslancev, da viada vztraja na zavzetem stališču. Želel je izvedeti menenje poslancev o tem, da bi se na Kreti uvedla taka vlada, kakoršna j^ v BoMni Hercegovim, ako že ni možno združenje z Grško. Kaneja 2B. Napad ustasev na utrdbo Mulnk^a se je pričel zjutraj s kanonado. Garniziia se je umaknila proti Sudi. Turške vojne ladije so streljale. da so oiehčale umikanje. Ustaši so zažgali Tsikalarijo. Pri Nt-rokuvu j« došlo do boju m o: d ustaši in vojaki. Po streljanju evropskih ladij tia-jajočein 10 minut je bil odbit napad usta^ev na Hale po. PIT Za slabotne bolehave vsl'd pomanjkanja krvi no živcih, bleda in slabotne otroke ; izvrstnega o k um a in proiskušonoga učinka jo železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajfika cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol lotorska steklenica velja 1 gld.t pet pol literskih steklenic 4 pio 1'Hooioa za j o im 7 U8 710 Pšenica h ipomlad 1897 7.00 Jo 7 61 Ove« za »pomlad 5.(54—5.66. RV ■ spomlad 6.28—6.80. Konusa z,a maj-juni 18»?. 3.48-8.50 j mnicit uova od kil. f, 7 «0 7 90 ou 7ši kilo. 8.05—8-10 -..J hi: i. 810—815 od 81. k:'., i. tt'15 8 20 , i H8 i i!, fov. -—.--.—. .,.•« .»•<•• 8* 10 -8'— j i ose 5 65' —6 10 Silne ponudbe, povprušovanje jako mlačno prodaja 24000 met, nt., trg mlačen, ceno z u 10 nv. zopet cenejo. Vro-me: lepo i'rficr. Nerafinirani ikdkor for. U.9o do---. Za maj f. 11.90. mirno. (. utrlfuga.I jaovi, poiitavljnfj v ion a eriri;).) »rod o ipofiiljoter .oj f, 3150 31 75 OonoABB 83 75—*—letvom 33 76' V glavah boi'.^i 86- vi?, o, \ .iv A iiiuo- :!'jo i h.i"t. /.a in aro 54*75 ;.f. jnli 56.— bojje HAiabuiv iar.tin «uo(l »verage ,:.» mar« 44'60. r u»aj-45.—, za september 46.25 za december 46.50 mlačno, tsoraia. 26. marca ••.n^-1, včerttj danea Državni doig v papirju . . . 100.70 100.70 „ „ y srebru . . 100 70 10U.75 Avatrijuaii r«»ta v zlatu • 122.50 122.45 r „ » MOual. . . . 100. „'0 100.30 Kreduuu »ieijt> . . . «59.- 356.75 London JO I,*«. . . .119.70 119 70 Napoloou...... ... «.5Uy4 9.63'/, ŽOmarit .... 11,74 11.73 100 Itiil . i- <5.10 45.10 ZELEZNIŠKI VOZNI RED. Dria vna železnica. (Postaja pri st. Andrejo). Od dni 1. oktobra 1H96. ODHOD: v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljat. v Herpelje, Rovinj, Palj, Divačo in na Dunaj v Ilerpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 6.30 pre<1p. 8.35 „ 4 40 pepol. 7.80 „ t Herpelje (in od Herpelj bMorlak t "Pulj, Divačo, na Dunaj, t Beljak.) Lokalni vlak ob praznikih 2.20 popol. t Divačo. DOHOD: 8.<>5 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 B iz H^nielj, Ljubljane, Dun\ia. 7.05 popol. iz Pnlja, Ljubljane, Dunaja." 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljano, Lokalni vlak ob praznikih: 8.36 popol. iz Divače. (Postaja južn i želeinice.) Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD: bnnrlak na Dunaj, zvezdi ■/. R.>ko, brzovlak v Nabrežino, Benetke, liim. omiiibus vNabrežino, Videm, Benetke in Verono. poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom, omnibus r Konnin. omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. poštni vlak na Dunaj, zveza z Rfko. brzovlak na Dunaj, zveza a Pešto, Reko brzovlak v nabrežino, Vidom, Rim. mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. mešani vlak do Murzzuachlaga DOHOD: mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. mešani vlak iz Milana, Vidma, NabrrHn® brzovlak iz Kormina, brzovlak z Dunaja, poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. brzovlak iz Rima, Benetk. omnibiiB iz Riina, Benetk, Nabrežin«. poštni vlak z Dunaja, omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežin- . brzovlak iz Milana, Benetk, Vidrin, Nabrežino; -brzovlak z Dunaja zveza z Reko. 7.45 predp. 8.25 „ 9- - 9.55 n 12.50 popol. 4.40 „ 6.20 „ 8.05 „ 8-05 „ 8.45 „ 10.- B 6.48 predp, 7.30 „ 8.35 „ 9.25 „ 10.20 „ 10.35 „ 11.20 B 5.40 popol. 7.36 B 8.41 B 8.56 m 1000 suhih orehovih, lipovih, javorovih, brestovih, cešnjevih, hruševih in hrastovih plohov po 3—5 col debelih je na prod a j. Kupci naj se obrnejo do Janeza Lenarčiča, lesnega trgovca v Želimljah p. Studenee, Kranjsko. Dr. Rose balzam va želodec iz lekarne B, FRAGNERJA V PRAG.I je že več kakor 80 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, prebavljanje po-spešujočega in milo odvajajočega učinka. Cvarllo ! Vsi deli anbalaže ^ nnajo zraven stoječo postavno de-ponovitno varstveno znam ko. GLAVNA ZALOGA Lekarna B. FRAGNERJA pri črnmlir Praga,, na Mali Strani, ogelj Spornerjeve' ulTči^ Velika steklenica 1 g!., mala 50 kr., po posti 19 kr. već. Po pošti razpošilja se vsak fkn. Zaloga v avstro-ogerakih lekarnah. ■ftiimi Borzi)i trg žt. 1 i Sedanju razstava• Vele aniraivo po-tovanje preko Ka-sela in okolice v Vivteuihergu pogled na hišo bajk i bratov Clrimm, Wilbelmi8h0he, j^čo NapoleonalTI. Uetopnina ki0 novč. otroci 10 novč. jpBMBBHEr^ic • *'■ ..■»•r^ilC.T....?:'..•.•.•• Cassa di Risparinio Triestina (Triaška hranilnica) Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacegu znoskn vsak dan v toiliiu ru7un praznikov, in to od 9—12. ura opoludne. Ob nedoljali pa od 10 12. uro opoludue. Obresti na knjižico...........3% Plačuje vnuk dan cd tt—12. ure opoludne. Znenko do 10O gld. precej, pr ko 100 do 100' • mora ho odpovodati 3 dni in °.'0 znenke preko lOOO gld. pa 6 dni. Eakotnptuje Uienjice domioilirane na trža&kem trgu po.......31/« Posujuje na dr?., papirje uvstro-ogerRko do 1000 pld |»o.......4"/n ViSje zneslto od 1000 do BUOO gld |>o 5'/t70 Daje denar proti vknjižeuju na posesti v T'-«tu. Obrt