688. štev. V Ljubljani, petek dne 21. novembra 1913. Leto il Posamezna številka 6 vinarjev. DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*60; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 6’—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina so nt pošilja upravništvo. M •s; Telefon številka 118. :» NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. a Uredništvo hi upravništvo: ut Učiteljska Tiskarna. Frančiškanska ulica Št. 8, Dopisi se pošiljalo uredništvu. Nefrankiran« puma •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plača: petit vrsta 18 v, osmrtnica, poslana la aahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja poet pust. — Za odgovor je priloiiti znamka us is Telefon številka 118. te Novi dav Eci. Lasje se ježe človeku, ko čita številke — s katerimi so obsuli ministri srečne avstrijske davkoplačevalce. Nič inanj kakor 682, 400.000 K Je — vojni stroškov, to se pravi: skoraj 700 milijonov kron — z drugimi besedami: še 200 miljonov več nego pol milijarde. To je grozna številka za današnje čase. Poglejmo malo skupni proračun za bodoče leto: Proračun izkazuje v poglavju: »Zunanje ministrstvo« redno potrebščino 9,504.188 kron in izredno potrebščino 50.000 kron, za vojno ministrstvo redno 238,826.207 kron in izredne potrebščino 760.000 K, za vojno mornarico redno 35,674.050 K in Izredno potrebščino 2,674.530 K, za skupno finančno ministrstvo 2,589.245 K in za kontrolo računov 186.636 K. Skupno znaša potrebščina 290,054.856 kron. Pokritje pa znaša 5,441.264.K. Potrebščina znaša v celoti 291,290.592 kron, carinski preostanek 97,251.714 kron, tako da je pokriti 194,038.878 kron, od katere vsote odpade na Avstrijo 123,408.726 K 41 v. Zlasti se je zvišala potrebščina za vojsko in za mornarico, za prvo za 43,747.054 K in za drugo za 744.975 K. Del pokritja. ki odpade na Avstrijo, je za okroglo 29,300.000 K višji. Zvišanje vojaških potrebščin za Bosno in Hercegovino znaša 1,784.633 K ter dosega skoraj 9 milijonov. Mednarodna kontrolna komisija v Albaniji je zahtevala 50.000 K, za ustanovitev konzulata v Adaliji je treba 14.400 K. Za brzojavke med balkansko vojno Je zaračunala vlada 2,800.000 K, v tej postavki pa so zaračunani še drugi manjši izdatki, med njimi za demonstracijo brodovja in za zasedanje Skadra, za tri mejne komisije 250.000 kron in 25.000 kron za zastopstvo v mednarodni kontrolni komisiji za zadnje 3 mesece. Za avstro-ogrske-ga komisarja pri tej komisiji bo treba na leto 100.000 K. Vojno ministrstvo zahteva 32,770.000 K naknadnega kredita od katere vsote je naraslo 22.670.000 K vsled draginje živil. Za utrdbe zahteva vojna uprava kron 26.800.000 K- Izredni kredit za oboroževanje znaša 316,680.000 K, za otomanske begunce 800.000 K, za posebne vojaške odredbe med balkansko krizo 40,400.000 K. Le poglejte nekoliko zadnje številke pa bodete videli, kam gre avstrijski denar. Ubogi davkoplačevalci 1 Toda, to še ni dovolj. 2e se je oglasil žel. minister Forster in zahteva 267 milijonov za nove železnice. Da so železnice bolj potrebne in da Več neso nego razne komisije, albanski konzulati, vojna mornarica, trdnjave itd — tega ne bo nihče tajil. Toda pri nas se tudi železnice delajo samo za vojsko — ako je treba doseči kako malo progo, ki bi povzdig- nila tako deželo, ali celo pokrajino, koliko baje je treba, v parlamentu in izven parlamenta, da se dobi tistih par milijonov. Ako pa je treba 100 milijonov za t. zv. strategične železnice je takoj denarja dovolj. Zato ne pravijo zastonj, da je sedaj v Avstriji največ plešastih ljudi, ker so lasje od samih skrbi tekom tega leta izpadali. Vse nameravane železnice bodo večinoma v Bosni in na — Mažarskem. Vse te železnice imajo svoj poseben namen. Kam smo torej znosili denar: deloma v morjb, deloma v Albanijo, deloma na Mažarsko. Ubogo avstrijsko prebivalstvo pa naj gre — v Kanado. Minister pa je vendar dal eno tolažbo: prizadeti bodo najbolj meščanski in delavski sloji. Kmeta bodo »šonall«. Menda se boji da ne bi vsi iz Avstrije ušli. Albanija! To bo edina kletev, ki jo bo poznal Avstrijec. Vse Izdatke — torej 682 miljonov je Berchtold opravičil z dvema besedama: zgodovinska potreba. Vse kar se je na Balkanu zgodilo je bila — zgodovinska potreba. In tako je bila tudi za Avstrijo dolžnost, da je opravila svojo »zgodovinsko potrebo«. Zgodilo se je to v korist države in narodov. In zdaj leži »zgodovinska Berch-toldova potreba« med državo in narodi — v obliki kupa, ki šteje 682 milijonov kron. Štajersko. Naša narodna morala. Pri nas — in pač tudi drugodi — imamo vedno lepo kopo slučajev, v katerih se agitira za znano, danes malo ne kot narodno zafrkačijo pojmovano geslo: »Svoji k svojim!« To geslo se je rodilo v burnih septemberskih dnevih leta 1908., a postalo je le prekmalu »šlager« par naših takozvanih »narodnih voditeljev«, ki zahtevajo pač od svojih — najraznovrstnejših — narodih somišljenikov - proletarcev, da naj »dosledno« izvajajo to »geslo«, a sami zase gredo svoja pota in se smejejo v pest onim, ki jim verujejo ... V poteku par mesecev smo dobili in do danes shranili nič manj kot osem dopisov tozadevne vsebine, ki nam pomenjajo seveda dragoceno zbirko dokumentov, o nedoslednosti naših »narodnih voditeljev«. Iz Celja, SI. Gradca, Šoštanja. Slov. Bistrice. Št. Lenarta v Slov. Goricah, Ljutomera, Ptuja, Ormoža, Središča Itd., so v teh pismih označeni naravnost kričeči slučaji — narodne nezavednosti. Ne bodemo detailirali, ker vemo, da bi pisali za državnega pravdnika, gre pa tu za slučaje, ko se spozabijo najbolj znane slovenske familije, da si naročajo svoje blagovne in druge potrebščine v mestih Ce- lje, Maribor, Gradec, Ptuj. Vemo, da ni baš vsaka trgovina na deželi, ki je v slovenskih narodnih rokah, tozadevno, blagovno, popolnoma založena, naravno — ker je krog odjemalcev premal, da bi v naprej garantiral potrebno rentabiliteto. Imamo po okolicah naših manjšin sicer močno, da, mogočno in številno slovensko veleposestvo, d to se ne ozira na svoje bližnjo trgovstvo, marveč drvi raje — v nemška tržišča. In če bi vsaj tu, recimo v Celju, Mariboru in Ptuju, iskalo slovenske trgovske vire! A ne! Tudi tu se dosledno prezre slovenske trgovce, in poseča nemške, ofciroma nemčurske. »Slovenski trgovec ima premajhno izbiro!« To je stalna fraza, narodnih naših frazarjev ... Seveda, je, če ne docela napačna, pa vsaj v marsičen močno pretirana, ne opravičuje. Nemški trgovec se pozove, da vpo šlje po pošti potrebne vzroce, in po pošti se da, ter sprejme naročilo!... Za danes naj bo dovolj. Zapomnijo pa sl naj naši patentirani narodnjaki, da jim bomo to še neštetokrat zmetali pod noge — zlasti, kadar bodo okoliščine take, da bo sedelo in puščalo svoje občutne sledove... Dr. Gustav Delpin — odstopil. Zadnje dni se je po bliskoma raznesla po naših mestih in trgih vest, da je zloznani predsednik nemškega »Volksrata«, orrnožki odvetmk dr. Gustav Delpin, odložil svoj goraj o-menjeni mandat. Kaj je temu krivo, do danes še ni razjasnjeno v toliko, da bi se dalo navesti kaj pozitivnega. »Marburger Zeitung« pač manevrira z boleznijo, ki je baje zakrivila odstop dr. Delpina, a je ta vest malo verjetna. Tudi goraj omenjeni list priznava že v par naslednjih vrstah, da oslabelost dr. Delpina nikakor ni taka, da bi ga izključevala od naknadnega sodelovanja v nemško nacijonalnein bojnem delu. Vzroke, prave, je torej iskati drugje in mislimo da ne gremo ravno predaleč, če spravljamo ta odstop dr. Delpina v zvezo z zadnjimi političnimi, narodnimi dogodki naše dežele, zlasti z onimi novih pridobin Slovencev za Slovenski Štajer. Eden- glavnih Delpinovih pristašev, da ne rečemo njegovo orodje, je bil poslanec Wastian. Oba sta zasledovala ekstremno smer ponemčevalne politike in zasledujeta jo pač tudi šc danes. Komur pa je še v spominu obsodba tega stremljenja po dr. Negriju dne 7. t. m. v Celju, bo tudi vedel, da ni mogla ostati brez nadaljnih posledic... 2 napadom na Wastiana, ni bil obsojen le ta slednji marveč v veliki meri tudi ves sistem, kojega reprezentant je bil Wastian. Voditelj tega sistema pa je bil orrnožki »veliki Nemec« dr. Delpin. Nas njegov odstop prav nič ne iritira. Ne more nam biti niti v zadoščenje, niti v nasprotno. Zgine le ena oseba, da jo namesti druga. Sistem se bo gotovo nadaljeval. Ker poznamo način boja tegu sistema do Gospodje revizorji gredo na magistrat. m (Jutri prinesemo sliko, kako so se vračali). dobra, nam more biti vseeno, kdo mu načeljuje. Iz tega vzroka niti ne navajamo podrobno vseh onih dogodkov, ki jih je doslej provociral dr. Delpi* s pomočjo »Volksrata«. V glavnem je to delo itak vsakomur znano in se lahko zbere v en sam pojem: germanizacija... Kdor trdi, da širša javnost ne pozna »zaslug«, ki si jih je stekel orrnožki »Nemec« dr. Delpin, ta se gotovo močno vara; mi Slovenci jih vsaj do dobra poznamo, saj jih vidimo povsodi. Kdor misli, da nam je bilo to dr. Delpinovo delo v »Volksratu« toli nejasno, da bi ne spoznali njegove dalekosežno-sti, je itak na napačni poti. Vidimo in se zavedamo nevarnosti in nevarnosti in kazali smo jo že v celi vrsti slučajev široki javnosti... Odpor od naše, slovenske strani, sicer de fak-to ni bil. vsaj ne tak, da bi prišel v poštev. Krivda seveda tiči v gnilobi našega narodno-odpornega dela. Mi štajerski Slovenci imamo svoj Narodni svet !e za to, da igra slovenskega »Paradescliimmelna« za drugo nič. Kljuse je staro, pa se mu ne zljubi več niti vleči, še manj seveda kaj druzega. Mi štajerski Slovenci imamo svoj »narodni svet« za to, da se drugi, renegatje, iz nas norčuje-je... Žalostno ... Velika nedelja. (Cvetje iz Orni-kovega pašalika.) Minolo nedeljo je prišel v Donavitzu zaposljeni Jože Petrena domu v Veliko nedeljo, kot je dejal, obiskati svojo ženo in šestletno hčerko. Popoludne so šli vsi trije veno tamošnjih krčem, koder je Petrena naročil liter vina. Koj nato je izginil iz krčme. Pozneje se je izkazalo, da je brez slovesa šel na postajo ter se odpeljal nazaj v Dona-vitz. Žena je istotako kmalu šla domu, a ji je že spotoma postajalo zelo slabo. Tudi dekle je stokalo. Spravili so obe domu, a žena je kratko za tem — umrla, na znakih zastrup-ljenja, dočim je dekletce v smrtni nevarnosti. Petrena so v Donavitzu aretirali. Sumijo, da je zastrupil ženo, ker se je hotel poročiti s svojo konkubino, vdovo \Vindisch, s 6. otroki. Ko ga je pred meseci žena obiskala, je dejal Windiševi, da je bila njegova bivša oskrbnica. Petrena taji zločin, dokazi pa so proti njemu. Dobovec. (Požig.) Pred kratkim je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Petra Klemenšeka. Škode je 3000 K, zavarovalnine pa le 1500 K. Sumijo, da je bil ogenj podložen. Dobova pri Brežicah. (Zopet roparski napad.) Dne 13. t. m. je zopet neka tolpa Hrvatov napadla trgovino trgovca Jože Kopinca. Na domače, ki so se jim hoteli postaviti v bran, so streljali z revolverji, tako. da so morali ti nagloma zbežati. Pokradli so 600 K denarja in mnogo vrednosti, ter zopet zbežali nazaj na Hrvaško. Neka vrata v prodajalni so bila od revolverskih krogel šestkrat prestreljena. — Ti napadi se dogajajo že dobro leto in postajajo vedno nevarnejši. Varstva, razun lastne pesti in samokresa, ni skoro nikak-šnega, ker so orožniška postajališča dosti preslabo zasedena, posamezniki pa tudi ne morejo biti povsodi. Tolpe roparjev delajo skrajno zvito in previdno; pridejo in zginejo. Ne bo preje miru, da bodo ljudje do skrajnosti razburjeni, posegli po e notni samopomoči. Umazano perilo središkega kaplana Krajnca se je zopet te dni bralo pred mariborskim prizivnim sodiščem. Stvar je kratko ta: pred par meseci je dobil župnik v St. Petru pri Mariboru karto, anonimno, češ, tvoj Marko je bil tepen, ker lazi za LISTEK. PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Jaz vem, kje je.« »Kje neki?« »V šansneju, pri svojem starem očetu. In nam ne preostaja drugega, kakor da gremo na Rošegi.« »Na grad!« »Da, vsi... Kakor hitro porečem Žaku: »Mi pojdemo!« boste videli, kako se začne prerajati. Mamica dobra, dovolite mi, dovolite ...« »Ah, dragica, reci mu vse, karkoli se ti zdi prav in dobro.« »A vi?« »Jaz nočem, da izumre rod Ro-šegijskih. Vse mi je ljubše od tega. Pojdemo, ker je treba...« Že dvajset let je bil neobljuden, ta Rošegijski grad, ki je dvigal še vedno svoje masivne, ponosne stolpe, stebre od granita,, posmehujoče se vsem prirodnim silam — one stolpe, ki jih ni mogel uničiti požar, za-neteh po Nemcih v začetku naše povesti. In ko je bilo treba, obnoviti vsaj zidovje, ki je bilo samo še začrnela razvalina, so lahko naslonili novo zgradbo ua te tisočletne stolpe, ki so trajali iz veka v vek, silni in neporuš-ljivi. Toda odkar se je bila pripetila ona nesreča, je bilo vdovo groza teh ostankov, ki so ji obujali samo obupne spomine. Ni se hotela niti več pokazati na Rošegiju, prepuščenem staremu Antonu v varstvo in oskrbo. Kot zvesta in vestna upraviteljica dediščine, ki je bila samo zaupana njenim rokam, je bila dala zgraditi na novo večino stavbe, pred vsem zidovje in ostrešje. Zopet so se svetila stekla v vseh odprtinah, ki so pomenile nekdaj okna Rošegijskega gradu. Tako je bila grajščina varno pred neurji, in njim, ki pridejo pozneje, ako jih bo volja, je bilo olajšano delo, urediti si to do-movje, čigar pritličje edino je bilo zdaj razdeljeno v par preprostih sob, zvezanih po hodniku. A tudi te sobe so bile slepe — oknice se niso odprle nikoli. Toda bivati je bilo tu skoraj nemogoče. Kljub vsem je bilo v teh prostorih nekaj pohištva — tisto, kar so skrili 1. 1871. še pred prihodom Prusov. In ker se je nahajalo med ta*u pohištvom, otetim pred nemškim barbarstvom in grabežljivostjo, vse kaf> je bilo v gradu najlepšega in najdragocenejšega, moramo reči, da so bile preproste sobe v pritličju opremljene jako razkošno, dasi nepopolno. Tu je stala čudolepa rezljana postelja izza časov renesanse — tam konsola, delo velikega umetnika iz sedemnajstega veka... Na tej nepo-slikani steni so visele dragocene slike — na oni gobelene, izmed katerih je predstavljal sleherni zase majhno premoženje. Bilo je kaj fantastično. Gospod Anton sam ni prebival tu. Napravil si je bil stanovanje v enem Izmed starih stolpov: imel je tam spalnico, kuhinjo in še eno sobo, ki mu je služila hkrati kot obednica in kot pisarna. Marija stara dekla izza časov, ko je bil grad še obljuden, mu je služila že dolgih dvajset let; in ropot, ki ga je delala po kuhinji, mu je zadoščal, da se ni čutil popolnoma samega v tem poslopju, ki ga je imenoval rad »veliko kasarno«. Sicer pa Rošegi ni bil popolnoma zapuščen, Čeprav sta prebivala v gradu samo Anton in stara Marija. Pri hlevih, ki so jih bili obnovili hkrati z ostalim, je stanoval hlapec, kateremu je bilo poverjeno varstvo velikega grajskega parka, čigar trate so bili izpremenili v obdelano zemljo ter jih posejali z žitom, da ne bi ležala tla brez koristi, ob danem času pa bi mogla pognati, prerojena m oplojena, novo, svežo travo. S tem velikim hlapcem je živela njegova žena, njegovi otroci, katerih večina je že odraščala, nadalje mali hlapec in končno raznovrstni četve-ronogi prebivalci, kakršne pač najdeš po deželi. Toda nihče izmed vseh ni prestopil nikoli grajskega pragu, kar je bila izključena pravica Marije. Ona je smela obrisati po dvakrat na mesec prah s častitljivega in dragocenega pohištva, s katerim je bil gospod Anton opremil čudno odljudne sobane rošegijsjke. Tisto jutro je Anton baš zajtrkoval, vrnivši se z oddaljene pristave, kjer so obnavljali vinograd — kar se oglasi zvonec ob vhodu. »Pismonoša!« j<* dejal sam pri sebi, a stara Marija je šla, kakor dan za dnem, da vzame časopis za gospoda Antona. Toda s časopisein vred je prinesla danes tudi pismo. »To je ovoj gospe markize,« je menil oskrbnik. »Viš, viš, zdaj ji ne piše več tista kakor doslej. Ampak, dolgo je že res, odkar ni dala več sluha o sebi gospa markiza: najmanj mesec dni!« Odpečatil je pismo in prečital par vrst. »Ali!« je vzkliknil z osuplim vzmahom, »tega menda ne mislijo resno!...« »Kaj pa je nako iadega, gospod Anton /« -rVeste, kaj? Gospod marki, gospa markiza, gospod, gospa in gospi-ca d’Ormoa... pridejo na grad .. « »A kje bodo stanovali?« »Vrag naj me vzame, ako vem!« »Pa kdaj pridejo?« »Pojutrišnjem. In grad mora biti dotlej pripravljen za njih sprejem.« »Tega ne zmoremo nikoli.« »In vendar bo treba.« »Kje pa naj vzamemo vse, kar nam nedostaja? Saj nimamo niti če trtine tega, kar manjka, gospod Anton.« »I, no, Marija, česar človek nima, to si pač priskrbi. Pojutrišnjem pridejo, in pojutrišnjem bomo pripravljeni. A zdaj se žurite, to vam povem.« Kako je uredil vse v tako kratkem času? S kakšno čudežno urnostjo in spretnostjo si je priskrbel v Sen-Diz-jeju in Bar-Ie-Duku najpotrebnejše reči?... To je skrivnost, nad katero zija Marija še dandanašnji. Toda dejstvo je, da je stal tretji dan, ko se je ustavil vlak v Sen-Dizjeju, gospod Anton na peronu ter odgovoril na prvo vprašanje stare markize: »Vse je pripravljeno gospa markiza; kočija vas čaka zunaj.« Pol ure nato so f>e zapeljali na veliko dvorišče. H -dirja, ta vražji človek je bil storil ;’es vse, kar je bilo v človeški moči. (Dalje.) dekleti. Tudi več dragih opazk je bilo. Župnik je poslal karto v kou-verti Krajncu. Ta je postal ves divji In imel takoj na sumu središkega organista Paniča. Začel je loviti pisma, ki jih je baje Panič pisal dekletom in predložil te, kot karto v primerjanje pisave izvedencu, ki je pisavo identificiral. Panič je nastopil pot dokaza resnice in navedel več slučajev, ki so bili s pričami izdatno podprti, da je bil kaplan Krajnc parkrat res neusmiljeno tepen od domačih fantov. Krajnc ima namreč to dobro navado, da leta ponoči okrog, včasih do dveh zjutraj. Ker je težko verjetno. df bi samo zvezde štel, so ga fantje pričeli poditi, kadar se je vračal iz svojega fantovanja. Parkrat so ga rešile njegove urne krače, parkrat pa so ga prav na sakramensko zlimall; tako, da si je skozi več tednov polagal črez noč mrzle obkladke. Tudi šepal je, kot kakšen nepodkovan žrebec. Svojemu župniku je dejal, da ima — protin... Ena od prič je še celo nekoč, ko se je kaplan z vetrom kosal v hitrosti, tega skrila v svoji hiši.. Tudi agitator je Krajnc in priznan klerikalen hujskač; nakopal si je radi tega mnogo sovraštva. Sodišče je znižalo g. Paniču odmerjeno kazen na 50 K globe. Kaplanu Krajncu je sedaj, ko ve za njegove nočne »izprehode« — morda je reševal v urah duhov, verne duše? — ves svet, pač najbrže odleglo? iTemu »prečastitemu« gospodu, ki ima tako namazane podplate, bomo odsihmal posvetili malo več pozornosti ... Maribor. (Še enkrat »Volksrat«.) Z dr. Delpinovim odstopom se bavi-mo že na prvem mestu. Mož je odstopil, na njegovo mesto pa so postavili — celjskega dr. Ambrožiča. Ta, kakor tudi prvi podpredsednik učitelj Rus v Mariboru, sta seveda moža najčistejše nemške krvi, samo žalibože, da sta imela to smolo, da se je enega krstilo za vodo Save, druzega pa z ono Drave in, da se je prvi rodil na Kranjskem, drugi pa na Slov. Štajerskem, okrog Vuhreda. Vprašajte starega Rusa kaj v nemščini, pa vam bo najbrže odgovoril kratke »nix tajč«... Seveda: Ger-mania rabi »zanesljive sinove« in za to — » Heul Germanial« Sv. Duh pri Slov. Gradcu. (U-streljen orel.) Te dni se je na mah zaprašil orel v čredo pasočih se ovac nekega posestnika, ter odnesel štiri tedne staro jagnje. Deklica, ki je pasla čredo, je poklicala na pomoč očeta, ki je orla ustrelil. Tič meri 72 m z razpetimi kril juti. — V tem slučaju se. ne gre morda za istoimensko ptico-roparico »Orel«, ki jo po domače nazivamo tudi »Čuk«, marveč za redkega tiča — orla. Naravoslovno se te dve vrsti razlikujeta dvojno: orel ima perje in to pristno, po celem telesu in — svetel, jasen pogled; »Orel« pa ima gosje pero za levim ušesom in mrke, motne oči ter neprestano mežika če pride v luč, za kar ga imenujemo kratko tudi čuk. Eno pa imata skupno oba: da prežita na backe... Razlika je le v backih: prvi travo jedo, drugi pa poslušajo kako tiava rase... Goriško. STOTNIK STOHANSL POVOZIL FANTA V ČERNICAH PRI GORICI. V nedeljo dne 16. t. m. popoldne proti večeru se je peljal znani pilot goriški stotnik Stohansl z avtomobilom iz Ajdovščine proti Gorici. V Černičah pri mostu je bilo na cesti troje otrok i. s. na eni strani dva, na drugi strani pa 14letni fant Alojzij GIOVANI BOCCACCIO:: Mazet iz Lamporechije. (Iz »Decamerona«.) V našem kraju je ženski samostan, ki je bil nekoč znan po svoji 'svetosti. Ni še dolgo od tega, ko je bilo v njem le osem nun, ne vštevši med te opatinjo. Takrat ie imel samostan zelo krasen vrt in zelo pripravnega vrtnarja. Temu možu pa je prišlo nekega jutra na misel, da ga zapusti, pod pretvezo, da dobiva premalo plače. Sel je torej k oskrbniku, sklenil je z njim račune in se je vrnil v vas Lamporechijo, na svoj Jdom. Ko se je povrnil, so prišli k njemu vsi njegovi sosedje in med 'drugimi tudi mlad, prebrisan dečko, močan, postaven in za kmečkega fanta lepe rasti. Ta dečko ga je vpra-Sal, kje se Je tako dolgo mudil. Nuto, tako je bilo ime staremu vrtnarju, imu je povedal, da je bil ves ta čas [pri nunah. — »In kaj ste tam delali?« ga je vprašal Mazet. — »Obdeloval sem velik in krasen vrt, ki je njih jlast, nabavljal sem jim drva, katera le bilo treba posekati v gozdu, črpal sem vodo in opravljal tisoč podobnih del te vrste. Ampak one dame so Ine plačale tako slabo, da sem stežka plačal čevlje, ki sem jih raztrgal. Najhuje pa je, ker so vse mlade in iod vraga divje; nikdar jim ne moreš Faganel, posestniKov sin iz Černič. Fant je zapazil, da avtomobil dirja naravnost proti njemu; ker je stal čisto pri kraju ceste poleg jarka, nad katerim je visok zid in se na to stran torej ni mogel ogniti preteči nevarnosti, je hotel skočiti na drugo stran ceste, kjer sta bila nedaleč od njega še druga dva. Toda bilo je že prepozno, autornobil ga je zgrabil od zadaj, ga vlekel nekaj metrov dalje, na kar je obležal na tleh. Med tem časom ga je autornobil bil podrl pod sebe tako, da voz ni šel čez njega. marveč se je fant zmuzal pod vozom na tla, ne da bi ga bila zadela kolesa. Ko so prihiteli ljudje, ki so ta grozni prizor videli, zraven, je bil fant že mrtev. Zunanje poškodbe niso bile znatne, Ie na kolenih, zadaj na hrbtu, kjer ga je autornobil zgrabil, ter na prsih je bilo videti neke neznatne poškodbe. Smrtni udarec ga je zadel v glavo tako, da je bil v trenotku mrtev. — Govori se, da ta nesreča ni bila Ie gol slučaj, marceč, da je imenovani stotnik istega dne sploh uganjal z avtomobilom burke, ga zaganjal proti potnikom, da so se komaj o pravem času umikali, s či-mur se je zabaval. Zaradi tega se mu ne bo skrivil niti las, saj je častnik. Ali pa je umestno uganjati burke z automobilom, je gotovo izprevi-del. Če se šali z aeroplanom po zraku, bi mu tega nihče ne zameril: ceste pa niso samo za oficirje. Ljudje se sploh pritožujejo, da vozijo auto-mobili po cesti med Ajdovščino in Gorico večkrat skrajno neprevidno in predrzno. Potrebno bi bilo, da se temu napravi konec, sicer se bo pripetilo še več takih nesreč. Dnevni pregled. Senzacija. Tu in tam se je obljubljalo, da bo govor avstrijskega zunanjega ministra BercW!blda —• senzacija. Ne vemo, če se je to resno mislilo ali ne. Senzacijo je pa govor Berchtoldov vzbudil in sicer takšno, da so člani zunanjih odsekov kar onemeli, ko so ga slišali. Govor je posegel pričakovanje. »Edinost« tozadevno poroča: Vtis Berchtoldove-ga govora pa je bil naravnost uničevalen. Karakteristično je, da je zunanji odsek poslušal ministrova izvajanja, ne da bi bil vsaj eden izmed delegatov tekom njegovega govora vsaj odprl usta. Ko je Berchtold končal, se ni dvignila nobena roka in vladalo Je naravnost ledeno razpoloženje. Vtis le bil silno mučen in neki slovanski delegat, ki sem ga vprašal neposredno po Berchtoldovein govoru, kak vtis je napravil nanj eks-poze, je odgovoril: »Neroden poskus, prikriti grehe avstrijske diplomacije in zlobna filipika proti Srbiji, s katero hoče Berchtold, kakor je sam izjavil, živeti v prijateljskem razmerju.« Tako »Edinost«! In je resnica. Način, kako je grof Berchtold govoril o junaški Srbiji, bo avstrijskim interesom prav malo koristil in bo v Srbiji, katere naši industrijalci in to je naposled: avstrijske blagajne, ne bodo tako lahko pogrešali, kot si misli Berchtold, v Srbiji bo njegov govor napravil še slabejši vtis, kot ga je napravil na člane delegacije. Gotovo ni med člani delegacij nobenega srbofila in vendar vsi obsojajo način, kakor je grof odbeloval razmerje napram Srbiji. Ta točka in pa neumestno kritiziranje Bukareškega miru bo vzbudila ostro kritiko. Berchtold blagruje Turčijo. V svojem ekspozeju je Berchtold govoril tudi o Turčiji. Rekel je takole: Naša stara zgodovinska prijateljica Turčija je bila tepena. Ker pa so bili ustreči, dvajsetkrat so sklenile, da mi vzamejo glavo; toliko so sitnarile. — Položi to sem, je rekla prva, kakor hitro sem se pokazal na vrtu; ne, položi to tja! je rekla druga; tretja mi je vzela motiko iz rok in je omenila: Tako ni prav. Skratka, jezile so me tako, da sem včasi pustil delo in odšel z vrta. Sit vsega tega trpljenja in poleg tega še slabo plačan za svoje delo, sem sklenil, da jim ne bom več služil. Njih oskrbniku sem se zavezal, da jim pošljem kakega človeka, ki bi bil mesto mene; vendar služba Je preveč slaba, da bi jo komu mogel priporočiti.« Pri teh poslednjih besedah dobrega Nuta se je porodila v Mazetu hrepenenje, da bi se šel ponudit onim sestricam za vrtnarja. Njega ni mikal denar; imel je druge namene in ni dvomil, da se mu posreči te namene udejstviti. Čeprav je kar gorel same nepotrpežljivosti, da bi bil že skoro tam, vendar je sodil, da je potrebno, da Nutu hc izda svojih načrtov; zato mu je odvrnil, da je napravil prav, ker je zapustil oni samostan. »Z ženskami ne pridemo nikdar do konca,« je pristavil; »kdo pa bi z njimi shajal? Biti pri nunah, to je ravno toliko, kakor biti v družbi hudičev ... Komaj v enem izmed sedmih slučajev vedo, kaj pravzaprav same hočejo.« Komaj odide od soseda, že zač- Bolgari tako neumni, da so se Sli pretepat s svojimi zavetniki Srbi (pred Srbi ima Berchtold rešpekt) so izgubili Tracijo z Drinopoljein, ki so ga dobili Turki nazaj. S to pridobitvijo se je zopet omogoč la življen-ska možnost Turčije in moremo upati, da si bodo tepeni Osmani kmalu opomogli — posebno, ker so Izgubili Macedonijo, ki je bila zanje draga pokrajina (kostspielige Provinz), ki pa je bila v vedni nevarnosti. Berchtold je popolnoma pozabil povedati, da je Turčija Izgubila še eno tako «kostspielige Provlnz» — namreč Albanijo, ki dela zdaj avstrijskim davkoplačevalcem sive lase. Berchtold je pozabil povedati, da je namesto Turčije on prevzel stroške za Albanijo — dočim so drugi dobili — Macedonijo. O Macedoniji je znano, da je lepa in rodovitna dežela — dočim je Albanija sama skala. Ako je torej Berchtold blagroval Turčijo, da je izgubila Macedonijo — bi pač lahko pomiloval sebe, da je prevzel Albanijo, za katero je bilo Turčiji gotovo stokrat manj, nego za Macedonijo. Na koncu je rekel Berchtold, da smo »tradicionalni prijatelji« Turčije, in da se zelo veselimo, da si Je zopet opomogla. Nam se zdi, da s Turčijo nimamo le »tradicionalnega prijateljstva«, ampak še marsikaj drugega in z njeno Albanijo prevzemamo na sebe — tudi drugo njeno dedščino — kot pravi prijatelji delimo z njo usodo. Ljubljanski grb. Ljubljana je stolno mesto Kranjske dežele in kulturno središče slovenskega naroda. Llubljana stoji ob Ljubljanici, kjer je nekdaj stala rimska Emona. Mesto je nastalo v 9. stoletju ob vznožju trdnega gradu. Od nekdaj je imela Ljubljana za svoj grb: grad in zmaj na vrhu. V srednjem veku je bila Ljubljana slavna i n je odbila mnogo turških napadov. V 17. stol. je bila središče kranjske gospode. L. 1809. je postala glavno mesto Ilirije. L. 1813 je postala zopet avstrijska in je bila poslej glavno kranjsko mesto. Do 1. 1882 je bila v nemških rokah. Od tega leta naprej je bila slovenska, dokler niso klerikalci 1. 1911. izdali njenega Slovenstva. Sedaj jo hočejo dobiti v svojo pest in so že izpremenili njen grb. NI bila bogve kakšna modrost od strani Berchtolda, da je šel in zagotavljal Turčiji avstrijskih simpatij. In če bi bilo res kaj vere v avstrijskih klerikalcih, tedaj bi morali protestirati proti temu, da bi se bratilo s tem, ki preganja in muči kristjane. Na to bomo pa zastonj čakali, da bi klerikalni poslanci zaropotali v državnem zboru tako, kot znajo zaropotati Čehi, Rusini In tudi maloštevilni Italijani. Naš Šušteršič zato nima volje, on se pripravlja na zaseda- . .t: zzl* »ji fDjaje^si ne izvrševati svoj načrt. Dela se ni bal; čutil se je dovolj močnega, da bi se ga ogibal; kar se plače tiče, si ni prav nič glave ubijal radi nje ne-znatnosti; edino, česar se je bal, je bilo, da ne bo sprejet radi svoje mladosti. Ta misel ga je! mučila; vendar ko je napeto premišljeval, je prišel do pripomočka, ki se mu je posrečil. »Samostan«, je menil, »je daleč od tod; nihče me ne pozna; napravil se bom nemega; gotovo bom sprejet, ako bom dobro igral svoio ulogo.« In takoj, glej, dene na ramo kopačo in sekiro in se napoti v samostan. Stopi na dvorišče, kjer sreča k sreči oskrbnika.. Gre k njemu in ga s pomočjo znamenj, kakršne rabijo mutci, prosi, naj mu da za božjo voljo jedi. Pri tem mu da razumeti, da bi on, Lamprechio, bil pripravljen sekati drva ali pa opravljati druga dela, ako potrebuje za to kakega človek. Oskrbnik mu je dal takoj jedi. Nato mu je ukazal, da bi vedel, kaj zna, razsekati velike panjove, katerih ni mogel Nuto spraviti narazen. Mazetu se je to v kratkem času posrečilo. Oskrbnik, zadovoljen z njegovo močjo in pripravnostjo, ga je peljal nato v gozd, da naseka drv. Z znamenji mu je povedal, naj jih naloži na osla, katerega je s seboj pripeljal in naj jih spravi domov. Mazet je izpolnil njegove ukaze do besedice. Oskrbnik, ki je bil vesel njego- nje delegacij, ko bo vojnemu in zunanjemu ministru tako kadil, da se bo to njima samima studilo. Ampak Šušteršič bo moral glasovati zaupanje Berchtoldu in njegovi očitno protislovanski politiki, on bo moral glasovati za vse one ogromne svote, ki jih zahteva vojni minister od ljudstva. Tem faktorjem se Šušteršič ne sme zameriti, on mora biti lakaj na Dunaju, ako hoče biti gospodar na Kranjskem. Vlada zahteva od davkoplačevalcev novih 400 milijonov kron, ne da bi avstrijski davkoplačevalci od tega kaj imeli. S temi milijoni hoče vlada postaviti v Bosni in Hercegovini več železničnih prog, ki pa ne bodo služile gospodarskim interesom, temveč militarizmu, za prevažanje vojakov. Tiste proge pa, ki bodo služile gospodarskim interesom, tiste pa ne bodo vodile v Avstrijo, temveč na Ogrsko in bodo služile za to, da bodo Mažari zasedli s svojim vplivom deželi, za katere so avstrijski, imenoma slovenski fantje 1878. leta prelivali svojo kri. Torej: železnice, ki se bodo sedaj gradile v Bosni, bodo koristile le nenasitnim Mažarom, plačali jih bodo pa avstrijski davkoplačevalci, med tem, ko se bo na ogrsko stran gradilo 408 km, na avstrijsko stran pa le 353 km, bo morala Avstrija še enkrat več plačati za železnice kot Mažari. In ta očividen nesmisel bodo potrdili vladi tudi — slovenski klerikalci — saj s tem je dana posledica, da se bo izselilo par tisoč Slovencev zopet v Ameriko, kar klerikalci zelo radi vidijo. S tem je namreč omogočeno, da bo nemški naval na našo slovensko zemljo uspešnejši. In to hočejo klerikalni mogotci. Zanimiv konkurz. »Slovenec« je prinesel sledečo brzojavko: Društvena hiša sv. Marte v Gradcu v konkurzu. Gradec, 19. novembra. Slovensko zavetišče sv. Marte v Gradcu je prišlo z 80.000 kronami pasiv v konkurz, in sicer vsled pritiskanja upnikov iz Trentina, ki za svoje vino niso mogli izterjati izplačila. To se pravi, da so spili v zavodu sv. Marte v Gradcu za 80.000 kron vina. Ker pa ženske ne pi]o mnogo, so najbrže pomagali drugi In zato je prišel zavod v konkurz. Res zanimivo! Iz Zagorja ob Savi. Pri nas se je začela živahna agitacija za dežel-nozborske volitve. S postavljenimi kandidati niso vsi zadovoljni. Neka-terni bi raje imeli zvestega Janeza, drugi pa Johanco iz Vodic. Klerikalci se boje, da bi Jim Zajc ne zbežal v nnovje. Drugi imajo druge skrbi, eleti je, da se pri volitvah drži disciplina in da vsi volijo napred. kand. V. Češki kongres prirodoslov-cev In zdravnikov. O Binkoštih leta 1914 vrši se v Pragi V. kongres čeških prirodoslovcev in zdravnikov. Osrednji odbor v Pragi je naprosil gosp. primarija dr. V. Gregoriča, da sestavi slovenski pripravljalni odbor, ki naj bi izvršil vsa preddela za kolikor moč častno in mnogoštevilno udeležbo od strani Slovencev. Podpisani odbor prosi vsled tega vsa slovenska strokovna društva, da imenujejo svoje zastopnike v pripravljalni odbor. Omeniti je treba, da so prireditve tega edinega redno se vršečega slovanskega kongresa v Avstriji zelo zanimive in da nudijo bogatega užitk# na polju prirodoslovne in zdravniške vede. Želeti bi bilo torej, da se slovenski prirodo-slovci in zdravniki v obilem številu udeleže kongresa in da prijavijo predavanja in referate. — Društvo zdravnikov na Kranjskem. vega razuma in ki je imel zanj dovolj dela, ga je obdržal nekaj dni. V tein času je zapazila opatinja Lam-prechija in je vprašala, kdo da je. »Ubog mož,« je odvrnil oskrbnik, »gluh in nem; oni dan me Je prosil za vbogajme in za delo; porabil sem ga za različna, neobhodno potrebna domača dela, ki Jih je vsa precej dobro izvršil. Če zna rahljati in obdelovati zemljo in če hoče ostati, mislim, da bi ga obdržali za vrtnarja. Lahko opravlja vsako delo, močan je; pripraven in dobrega značaja. Napravili bomo z njega, kar bodemo hoteli, pa še bati se nam ne bo treba, da bo govoril z nunami.« »Vaša misel je zelo pametna«, je odvrnila mati opatinja, »prepričajte se, če zna obdelovati zemljo in potrudite se, da ga obdržite. Za začetek mu dajte par starih čevljev in kak star plašč; dajte mu, da se do sitega naje in bodite do njega prijazni, kolikor morete.« — »Ne bojte se, gospa, in zanesite se name, da se potrudim izpolniti vaše želje.« Mazet, ki je stal na strani in ki se je delal, kakor da pospravlja po dvorišču, je očividno slišal ta pogovor in je rekel sam pri sebi: »Ako me pridržite tu, dame, vam zrahljam vrtiček tako dobro, da ne bo nikdar več tako dobro zrahljan.« Oskrbnik ga ie peljal .na vrt. Slovensko gledališče v Celju, 23. nov. priredi »Dramatično društvo« svojo tretjo redno predstavo in sicer štiridejansko burko Schon« thana in Kadelburga »Dva srečna dneva«. Burka je jako zabavna in je vzbudila veliko smeha povsod. V glavni vlogi nastopi režiser g. Josip Molek, kar že v naprej zasigura izboren večer. Začetek predstave točno ob pol 8. zvečer, na kar se še enkrat opozarja. Sploh se prosi vsestranske točnosti. Predprodaja vstopnic pri tvrdki Goričar & Leskovšek. »Klub slovenskih tehnikov« v; Pragi naznanja, da se vrši I. klubova seja v petek, dne 21. nov. ob 8. uri zvečer v prostorih akad. društva »Adrije«. Predava tov. Švajgar Ve-rius: O železničnih strojih. Slovenski vsedijaški shod na Dunaju se vrši v soboto, dne 22. t. m, ob pol 9. zvečer pri Leithnerju I. Auersperg. str. 6. Dnevni red: Podpor-niške zadeve. Leva rebra mu Je zlomilo. Ko je dne 12. t. m. 471etni žagar Florijan-čič Anton žagal pri cirkularni žagi Ivana Majarona v Potoku drva, mu, je odletel kos lesa v levo stran prsi in mu zlomil rebra. Florijančiča so morali prepeljati v deželno bolnišnU co v Ljubljano. Fantovski napad. 331etnega delavca Petra Benedičiča iz Črngroba pri Škofji Loki so domači fantje te dni napadli. Pri tem ga je Janez Kalan iz Dorfarjev udaril po glavi s tako močjo, da so morali Benedičiča v nezavestnem stanju prepeljati V deželno bolnišnico v Ljubljano. Kalan se bo moral zagovarjati pred sodiščem: V luknjo Je stopil in sl zlomil nogo. 281etni posestnik V 'uiel Bogataj iz Zabreznice pri Škofji Loki je te dni letel po trati, stopil v neko luknjo in si pri tem zlomil levo nogo. Kolesa mu zdrobila levo nogo. 171etni postiljon pri pošti v Lescah, Ulčar Janez, je te dni po neprevidnosti prišel pod kolesa voza z levo nogo. Kolesa so mu nogo nad členkom zdrobila. Ulčar se nahaja v de« želni bolnici v Ljubljani. Napad In težka telesna poškodba. čevljarskega pomočnika Franceta Horvata iz Krajnega brdrt je neki pijan fant v enem izmed zadnjih večerov na državni cest’ Kra« šnji brez vzroka napadel in r . tako močno udaril po glavi, da je liorvat zadobil težko telesno poškodbo. Škoda vsled zadnjega viharja. V hrenoviški okolici je napravil zadnji vihar občutno škodo na strehah. V Landolu Je odnesel 16 kvadratnih metrov široko streho z vsem lesov-jem vred raz ondotno zakristijo čez zid več metrov daleč kar v celoti. Požar. Na Martinovo nedeljo je začelo goreti v Hrenovicah pod »Poloninim« kozolcem, ki je bil naenkrat v plamenu s hlevom vred. Druge stavbe so rešili ljudje in požarne brambe. Da ni bilo tako mirno, bi bil »/Hrib« v veliki nevarnosti. Zapalila je ali zlobna roka ali pa cigareta. Ogenj. Dne 18. t. m. zvečer Je zgorelo poslopje A. Robasa št. 15 v Sp. Pirničah. Da ni bila takoj na licu mesta požarna bramba iz Zg. Pirnič in pred kratkim ustanovljena ona jz Preske, bi se ogenj gotovo razširil na bližnje poslopje. Tako pa so gasilci pod spretnim vodstvom načelnikov kmalu preprečili, da se ni ogenj bolj razširil. Strel na vlak. Neznan zločinec je ustrelil pri Beljaku na brzovlak št. 1107. Kroglja je razbila eno okno na zadnjem vozu in se zarila v steno voza. V kupeju k sreči ni bilo nobenega potnika. Bil je zadovoljen s tem njegovim delom, kakor je bil zadovoljen tudi z ostalim in ga je vprašal, če bi hotel ostati v samostanu. Lamprechio mu Je odgovoril z znamenji, da bo napravil vse, kar bodo zahtevali od njega. Od tega časa je bil sprejet v, samostansko službo. Oskrbnik mu je predpisal, kaj mora delati in ga je pustil v vrtu. Novica o novem vrtnarju se je hitro raznesla po samostanu. Nune so ga večkrat hodile gledat in so se kratkočasile s tem, da so mu dajale tisoč bedastih nasvetov, kakor se že to dogaja' revnim ljudem. Mazet Je zelo dobro igral svojo ulogo, delal se je napram nunam kakor bi bil popolen bedak in je upal, da bo eno izmed njih že pregovoru, kadar bo prišla priložnost. Ta je prišla sama. Nekega dne, ko je bil že veliko delal in legel na travnik, da bi se odpočil, sta se ustavili pri njem dve mladi sestri, ki sta se sprehajali in korakali mimo njega. Videl ju je, samo delal se je, kakor bi spal. Obe putki sta ga kar požirali z očmi. »če bi vedela,« je rekla sme« lejša od njiju, »da boš molčala, bi ,tt povedala nekaj, kar mi je prišlo že večkrat na misel in kar bi bilo všeč tudi tebi, kakor meni.« »Govori brez skrbi, obljubim ti, da bom molčala kakor grob.« Smrina nezgoda na žeieznisKem mostu. 17. novembra je hotela iti čez železniški most čez Zilo pri Beljaku posestnikova soproga Marija Ungna-dova. V tistem trenotku je privozil vlak in jo zagnal ob stran. Počila jej ic lobanja in kmalu nato je izdihnila. Odplavljeni čolni. Zadnja povodenj je odplavila pri Beljaku več ribiških in drugih čolnov. Med drugimi je odplavila tudi velik tovorni čoln zidarskega mojstra Slamnika. Coln, ki je bil otovorjen, se je bržkone popolnoma razbil. Čoln s tovorom cenijo na 2500 kron. Velik požar. V Delachu na Koroškem je zgorelo obširno gospodarsko poslopje posestnika Matije Mavriča. Rešili so samo živino. Skoda znaša čez 10.000 K. Vzrok požara še ni znan. Nepreviden avtomobilist. Na glavnem trgu v Beljaku je povozil avtomobil stavbnega podjetnika Josipa Bauerja 81etno šolarico Mici Burgstallerjevo. Dekle je padlo pod voz in je dobilo precej težke poškodbe. Tat v farovžu. V ponedeljek je vlomil v farovž v Preravi pri Beljaku 581etni Ivan Pajer in je ukradel dva zavoja po 50 krajcarjev. Ker je mož blazen in je bil že štiri leta v blaznici, ga niso izročili sodišču, marveč so ga poslali domači občini, ki je v Špitalskem okraju. Smrtna nesreča. Pri Št. Vidu ob Glini je zašel vsled neprevidnosti Kletni posestnikov sin Gruber med zobovje poljedelskega stroja. Stroj je dečka skoro popolnoma zmečkal. Deček je kmalu po nesreči umrl. Poboj. V Brežali na Koroškem sta se sprla v neki gostilni 191etni žagar Alois da Col in 271etni delavec Josip Lichtenegger. Med pretepom, ki je sledil prepiru, je pograbil Lichtenegger velik kuhinjski nož in ga je zasadil da Colu v prsa. Fanta so odpeljali takoj v bolnico, kjer pa je v kratkem vsled prevelike izgube krvi umrl. Lichteneggerja so aretirali. RAZNE ZANIMIVOSTI. ' Operirana opica. V berlinskem cirkusu Busch nastopajo vsak dan trije šimpanzi, ki razveseljujejo občinstvo z raznimi svojimi umetnostmi. Oni dan so morali eno izmed teh opic, »Moric« po imenu, operirati. Morica je bolel zob tako hudo, da ni pustil nikogar k sebi. Kaj so morali torej napraviti? Kloroformirali so opico in poklicani zdravnik ji je izdrl bolni zob. Po operaciji se je Moric zopet zavedel zdrav in vesel in zvečer se je udeležil predstave. Občinstvo, ki je zvedelo za to operacijo, Je pozdravilo pacijenta z glasnim ploskanjem. Ljubljana. Danes začenjamo prinašati grbe kranjskih trgov in mest. Poslej pride vsak dan drug grb na vrsto, da pokažemo, kako bi klerikalci izpremenili grbe, če bi trge in mesta dobili v svoje roke. — Volitev v obrtno sodišče. Opozarjamo volilce in volilke v obrtno sodišče, da morajo voliti osebno, le v skupini podjetnikov se sme za ženske-volilke voliti s pooblastilom. Volitev se vrši za uslužbence v nedeljo od 8.—12. ure dopoldne in na podjetnike v torek za 8.—12. ure dopoldne. Posamezna volišča so označena na volilni izkaznici. Za volitev daje pojasnila N. S. Z. v Narodnem domu. Na dan volitev v nedeljo — »Ne vem,« je odgovorila torej mala devičica, »če si že premišljala o komandiranju, kateremu se moramo pokoriti v tej hiši: niti eden mož nima k nam pristopa razim našega starega oskrbnika in tega mutca. Slišala sem že od mnogih posvetnih žen, ki so nas prišle obiskat, da niso vsa razkošja na svetu nič proti oni, ki jih užije žena z možem. Ze večkrat mi je prišlo na misel, poskusiti to s tem bedakom, ker nimamo drugih mož. Ta mutatsti vrtnar je ravno mož, kakršnega je treba za ta poskus; in če bi se branil in hotel naju izdati, bo mutast proti svoji volji. Mlad je, lep je in zdi se, da je dovolj močan, da bi zadovoljil naju obe. Ako hočeš, pa poskusiva to.« — »Ljubi Bog, sestra, kaj pa govoriš?« je vzkliknila druga sestra. »Ali si pozabila, da si zaobljubila čistost?« — »Ne! ampak koliko je vsak dan teh obljub, ne da bi eno izmed njih izpolnile!« — »Imaš prav, sestra, ampak kaj, če postaneva nosni?« — »To je prezgodnji strah in prezgodnja skrb. Ako bi prišlo do tega, bi že našli sredstvo, da bi se onega odkrižali in ohranili vse jv tajnosti.« Po tem odgovoru se je ■zadovoljila tovarišica, ki je vkljub jsvojemu strahu kar gorela od hrepenenja zvedeti, kakšna žival je pravzaprav mož, s tem, da jo je vprašala, kako bi to napravili, da ju 'ne bi nihče videl. (Konec jutri.). se pa dobijo pojasnila in izpolnjene glasovnice v sledečih gostilnah. Za volilce v Mestnem domu v gostilni »Križu« (Ferlincu), za volilce na »Ledini« gostilna Možina in za volilce na Grabnu in Št. .Jakobski šoli gostilna pri »Vitezu« na Bregu. Somišljenike v ljubljanski okolici opozarjamo in prosimo da sodelujejo pri volitvah in dajo volilcem potrebna pojasnila. Klerikalci ne morejo dobiti kandidata za idrijski - logaški - vrhniški in cerkniški okraj. Včerajšnji »Slovenec« piše, da se govori, da je Kobl odstopil in pristavlja, da se ljudje begajo s tem, ko se pravi, da ga Žirovci ne bodo volili. No, če Zirov-ci to pravijo, morajo imeti že svoje vzroke. Sicer pa človeka, ki je odstopil, sploh noben pameten volilec volil ne bo, ker je potem vsak tak glas izgubljen. Radovedni smo, kdo bo konečno klerikalni kandidat v tem okraju. Za Kobijem se ne bo nihče posebno jokal. — Zgodovinski romani so bili od nekdaj najliubši in najzanimivejše čtivo najširših slojev, v palači prav tako kakor v revni koči. Malokateri pisec zgodovinskih povesti pa ima toliko prijateljev kakor M. Ze-vako, avtor našega prihodnjega podlistka, velikega viteškega romana »Srce in meč«. Vsak se še spominja, s kakšno strastjo je čitalo staro in mlado svoje dni njegove »Otroke papežac: to je bil epohalen dogodek, ki ga slovenski čitatelji ne pozabijo nikoli! Ako pa je mogoče še nadkri-liti zanimivost te sloveče povesti, potem velja to v polni meri o romanu »Srce in meč«, ki je v svoji napetosti in burni mnogoternosti dogodkov v pravem pomenu besede rekord interesantnega podlistka. Kakor že večkrat, kadar smo objavili kaj posebno zanimivega, se utegne dogajati tudi v dobi izhajanja romana »Srce in meč«, da običajna naklada tu pa tam ne bo zadoščala in da ostanejo prepozni kupci številke brez dotičnega nadaljevanja. Zato je v lastnem interesu vseh, ki se zanimajo za fenomenalni naš prihodnji podlistek, da se nemudoma naroče na list. Le tako so sigurni, da bodo vsak dan redno in točno poučeni o razburljivih doživljajih in usodah junakov in junakinj romana »Srce in meč«! Ker je začetek novega podlistka odvisen od tehničnih okolno-sti, ne moremo natanko napovedati, kdaj izide; a kdor ga misli čitati naj pazi in naj bo pripravljen vsak dan! — Slovensko gledališče. V soboto 21. novembra se uprizori v deželnem gledališču Strindbergova ža-loigra »Oče« z gospodom ravnateljem Ig. Borštnikom v glavni vlogi. Gospod Borštnik Je igral vlogo rit-moistra v Zagrebu kakor tudi pred dvemi leti v Ljubljani kot gost, z največjim uspehom. Vse kritike so bile polne hvale njegove mojstrsko dovršene kreacije. V večjih vlogah so zaposleni gg. Skrbinšek, Šest, Povhe in dame gdč. Ojorgjevičeva od Zagrebškega gledišča, ki v tej igri nastopi svoj angažma na slov. odru, dalje ga. Bukšekova in Juvanova. Režijo vodi g. Borštnik osebno. — Začetek ob pol 8. — Konec ob 10. — V nedeljo popoldne se uprizori priljubljena narodna igra s petjem »Revček Andrejček«, ki je pri zadnji nedeljski predstavi napolnila gledališče do zadnjega kotička, razen lož seveda, pri znižanih ljudskih cenah, zadnjikrat v tej sezoni, z gospodom ravnateljem Borštnikom v glavni vlogi. Ostale vloge so v rokah gg. Skrbinška, Danila, Povheta, Groma in Šesta ter dam ge. Buk-fšekove.Juvanove in Gorjupove. —* Pri predstavi sodeluje »Ljubljanski društveni orkester«. Režijo vodi g. Povhe. — Začetek ob 3. — Konec ob %6. — Zvečer se pa igra prvič v tej sezoni izvrstna francoska burka »Sladkost^rodblnskega življenja« v treh dejanjih. Spisal M. Henegnin, eden najboljših francoskih humoristov tega žanra. Burka je polna komičnih situacij in kdor se rad smeje, se nasmeje do solz. Ta burka se je igrala na novem gledališču v Berlinu nad 70krat, kakor tudi pozneje na Dunaju z velikanskim uspehom. V glavnih komičnih vlogah so zaposleni gg. Povhe. Skrbinšek. Grom, Šest in dame: Bukšekova, Wintero-va, naša stara znanka, ki nastopi svoj angažma na slov. gledlišču in Juvanova. Burko je na novo uprizoril in vestno naštudiral g. režiser Povhe. Začetek ob pol 8. Konec ob »410; — Koncert »Glasbene Matice«. V nedeljskem koncertu nastopi flidi izreden talent, ki je šele 15. leto dovršil. pa se že lahko ponaša s sijajnimi uspehi kot produktiven in reproduktiven umetnik Jurij S/oll. Leta 1807 v Budapešti rojen, se je od 1004 naprej izobraževal na Dunaju v klavirski umetnosti pri profesorju Robertu. v teoriji in kompoziciji pri prof. Fnrsterln in prof. Mandyczew-skemu. Kot llleten deček — zvan »VVunderknabe« — ie koncertiral prvikrat s »Tonldinstler« orkestrom pod Nedbalom, ki je izvalal tudi nje- govo prvo uvertura. V istem letu je koncertiral pod vodstvom pl. Schu-cha v izvanrednem koncertu draž-danske dvorne opere, kjer je pred-našal svoj »Rondo« za klavir in orkester sam, generalni direktor pl. Schuch pa je dirigiral njegovo uverturo. Nadaljni koncerti njegovi so sledili v Londonu v velikanski Albertovi dvorani, kakor tudi »Queens Hall« (obrežni dvorani), dalje v Mo-nakovem (Konzertverein) in v Pragi (nemško deželno gledališče). Med njegovimi skladbami je dosegel njegov kvintet v E-duru pri Rosč kvartetu in pri dunajskem Tonkiinstler-vereinu največji uspeh. Klavirski part te skladbe je igral na Dunaju sam in gre ga igrat ravno sedaj v Trst v komorni koncert »Tržaškega kvarteta Jancovich« 26. novembra. Svojo novo veliko simfonijo dirigiral bo še letos na Dunaju, Berlinu, Diis-seldorfu in drugod. Kar drugi veliki umetniki ne morejo doseči, dosegel je to deček kot fenomenalen virtuoz izredno nadarjen komponist in dober dirigent, da je imel velike koncertne dvorane »Grofier Musikvereinssaal« na Dunaju, v Berlinu in Londonu razprodane. Dunajske in londonske kritike smatrajo njegov nastop kot znamenit pojav in ga resno primerjajo z mladim Mozartom in Mendelssohnom. Z mednarodne telovadne tekme v Parizu. Praški »Narodni Listy« priobčujejo razne zanimive podrobnosti z mednarodne telovadne tekme v Parizu. »Narodni Listy« pravijo med drugim: »Cehi še niso bili nikoli tako dovršeni v svojih nastopih kakor to pot. Ko so s prostih vaj prešli na bradljo, je eden izmed najboljših francoskih tekmovalcev Scherb vzkliknil: »Les Tschčques sont in-batable!« (Čehi so nepremagljivi). Tekma se je pričela v nedeljo ob pol 8. zjutraj in je trajala z enournim prestankom do 8. zvečer. Slovenci so pokazali veliko dovršenost v prostih vajah (pri prostih vajah so samo 1 točko za Čehi). Veliko pa so izgubili pri teku, skoku in plezanju. Njih uvrstitev na 5. mesto je nezaslužena; vendar pa so dobili II. nagrado, to je 70 odst. vseh dosegljivih točk. Vsa društva, tudi luksemburška so bila v Parizu na neprimerno višji stopnji kakor v Turinu. Podrobni rezultat tekme, nanašajoč se na Čehe in Slovence, je ta-le: 1. Proste vaje: 186 možnih točk, Čehi 172. —, Slovenci 171.—; 2. bradlja: 122 možnih točk, Čehi 110.50,. Slovenci 97.75 3. drog: 122 možnih točk, Čehi 117, Slovenci 110.—; 4. konj; 122 možnih točk, Čehi 110.75, Slovenci 92.—; 5. krogi: 122 možnih točk, Čehi 101.75, Slovenci 97.—; 6. tek: 60 možnih točk, Čehi 33.—, Slovenci 12.5 - 7. skok na daleč: 60 možnih točk, Čehi 48.25, Slovenci 31.25; 8. plezanje: 60 možnih točk, Čehi 53.—, Slovenci 36.50; 9. dviganje ročk: 60 možnih točk, Čehi 58.25, Slovenci 58.50, v celem torej 914 možnih točk, Čehi 804.50, Slovenci pa 706.50. Iz teh številk je pač najbolj razvidno, katere panoge so za naše telovadce še Ahilova peta. Enako število točk s Čehi pri teku (dobrih 50 odst.) bi jim že zagotovilo četrto mesto. — Iz Štepanje vasi. Dostikrat smo že slišali o našem Janezu, da je fest fant, da zna govoriti kakor malokdo, pa tudi ponoči ne da rad miru. Nekaj časa je hodil v Bizovik in je silil skozi okno v neko hišo. Ker le ni dal miru, se je od znotraj zaslišal glas: Jaz bom šla tožit, če ne boš dal miru. Pravijo, da je bilo to Janezu prav malo po volji in da je stresal svojo jezo v grdih besedah. Ker se je potem zbal hoditi v Bizovik, se je pa v domači vasi lotil dela, tako, da so ga morali fantje že par-krat napoditi. Janez bi se rad ženil, pa ga dekleta ne marajo, ker je klerikalec in hodi sv. Antona za pomoč prosit, da bi mu nevesto izprosil. Večkrat je že vlekel za zvonec, pa ni nič pomagalo. Tudi 6V. Johanco je častil in je hodil v Vodice občudovat njene čudeže. Zdaj mu je pa reklo neko dekle, da naj kar Johanco vzame. Dve Ivanki sta rekli — morebiti bo Johanca bolj pri volji. V tretje gre rado. Pravijo, da Je Janez zadnjič v Stepanji vasi molil posebne vrste litanije. On je šel naprej — njegov cerkovnik pa za njim. Janez je naprej molil — oni Je pa odgovarjal. Litanije pa so bile take, da so bile Janezu na čast zložene. Natančno si jih je zapomnil samo mesec, ki se je nad Golovcem smejal. Romanja in ponočna pota torej ne bodo vodila v zaželjeni zakonski raj. — Prijatelj) mladine in telesne vzgoje so dobili lepo knjigo; Telovadne igre (igre z žogo). Spisal dr. L.J. Pivko. Cena 80 vin. Ta knjiga bo dobro služila vsem onim, ki se hočejo lepo igrati z otroki in dati igri tudi pravi pomen. — Srpska čitanka. Iz gospodarskih in drugih vzrokov Je dandanes potrebno, da se učimo srbski. Tudi nemške firme že iščejo ljudi, ki znajo pisati srbsko. Zato se bo sedaj pri nas marsikdo učil cirilice in srbščine. Poseben srbski abecednik s cirilico za Slovence se že pripravlja. Včeraj pa smo prejeli 4 zvezke srbske čitanke, ki je namenjena onim, ki cirilico že znajo. Knjiga je izšla v knjigarni Deza Kona v Belgradu in je zelo lepo urejena. Kdor si jo želi ogledati, Jo lahko vidi v naši redakciji. — Opozarjamo na zabavni večer, društva slov. trgovskih sotrud-nikov v Ljubljani, ki bo v soboto 22. t. m. v mali dvorani Narodnega doma. Obširen, zanimiv spored s komikom gosp. pl. Sladovičem in »Vodiško Johanco« je porok, da bo ta priredba v zabavnem oziru nadkri-ijevala vse dosedanje in smelo trdimo, da bo ta večer smeha in zabave. Po sporedu ples. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstopnina 80 vin za osebo. — Kdor ni bil v Vodicah in se ni osebno prepričal o čudežih, naj ne zamudi prilike, si iste ogledati v soboto 22. t. m. na zabavnem večeru društva slov. trg. sotrudnikov. V prvi vrsti pa pridite tisti, ki morda ne verujete v Vodiške čudeže in sv. Johanco. Toraj na svidenje! — Posledice pijanosti. Tič Frančiška iz Zgornjega Tuhinja pri Kamniku se je predvčerajšnjem tako napila, da je na Frančiškanskem mostu padla in se na glavi znatno poškodovala. V spremstvu policij* se je prišla zdravit v deželno bolnico. — Nesreča. Jurjevčiča Franceta, 16letnega vajenca v Zabkarjevi tovarni je te dni vrgel njegov so-vajenec Slanovec Janez v šali ob tla ter ga na glavi poškodoval, zlomil mu je tudi desno nogo. Neumna šala z žalostnimi posledicami. Jurjevčič je moral iskati zdravniške pomoči v tukajšnji deželni bolnišnici. — Preostaja mi denar, govore gospodinje, katere kupijo ostanke blaga za obleke po tako nizki ceni pri tvrdki »Hermes«, brata Wokač v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5 v prvem nadstropju. Prodaja se samo vsako sredo in soboto. Glej zadaj oglas. Proč z draginjo! — »Strupena kača« je krasna Nordisk drama, koja se predvaja danes v kino »Idealu«. Ostali spored je sledeči: Čuda mikroskopa. (Znanstveno.) Nune, mojstrski boksar. (Komično.) Lisica. (Iz naravoslovja.) Valdemar uspešno ljubimkuje. Pet kopij. (Veseloigra Nordiskfilm Co.) Jutri »Mrtvi govore« v 5 delih. V torek igra najboljši traged Evrope v drami »Kralj«, ki je ginljiva do solz. Umor. Dne 14. marca 1909. so našli yi-ničarja Ivana Bezjaka njegovi ljudje kakšnih 150 korakov pred njegovo hišo na cesti v Zogocih, občina St. Lenart na Štajerskem v mlaki krvi ubitega. Skraja je bila stvar zelo meglena in nikjer ni bilo možno kljub strogim poizvedovanjem, najti zločinca. Sele po preteku več dni se je zvedelo, da je bil ubiti Bezjak v noči od 13. na 14. marca leta 1909. pri bajta-rici Kolmaničevi. Stvar se je proti tej kot vednici uboja in nekem viničarju Verliču, vedno bolj zgoščala, in nekega dne so ju tudi prijeli in oddali v preiskovalni zapor. Ker sta se pa tako Kolmaničeva, kot tudi Verlič, delala in obnašala čisto nesumljivo, ni bil njiju zapor dolg in kmalu so ju radi pomanjkanja dokazov zopet izpustili. Ker pa je proti takim ljudem ljudska sodba navadno zelo brezobzirna in ostra, sta se morala oba kmalu izseliti iz svojih prvotnih bivališč. Rodbina Kolmanič se je preselila v Vertiče, okraj Maribor, Ver-Jič pa se je podal v Izvanjce, okraj Gornja Radgona. Nekal časa Je nato stvar bila navidezno pozabljena, kajti javno govoriti se. nihče ni upal. Sčasoma pa se je govorica o tem umoru vendar zopet oživela. Skraja medla, je postajala vedno določnejša In vedno pogostejša. Vse pa je govorilo v tem smislu, da se Je umor zvršil od strani Kohnanlčevlh, ali saj * njih vednostjo Ta govorica Je naravno prišla tudi na uho orožnikom, ki so znova pričeli stvar previdno zasledovati. Kmalu so zvedeli za nekega Repiča, o katerem se je za trdno govorilo, da Je bil ono noč v bajti Kolmaničev. O Repiču se Je tu in tam celo trdilo, da je on sam bil morilec. Dne 15. t m. je šla orožniška postaja v Plaču nad Mariborom na zaslišanje Repiča. Repič Je skraja skratka tajil vsako vednost o umoru. Šele, ko se mu Je povedalo v obraz, da se za gotovo ve, da je bil ono noč v bajti Kolmaničev, Je priznal, da ve o umora Bezjaka. Prej kot slej pa je trdovratno tajil, da bi bil on Bezjaka ubil, pač pa je izpovedal sledeče: Dne t3. marca 1909 proti večeru je prišel v bajto Frančiške v"'~ ■ 5n>.ar Ivan Bezjak, že nekoliko vinjen, kar je bila splošno njegova navada. Dan poprej pa so srečali on, Repič, Ivan Kolmanič, njegov sin Fran, ki Je bil doslej pleskarski pomočnik v Kap-fenbergu, ter viničar Ivan Verlič na cesti. Pri tem srečanju je nanesel pogovor tudi na viničarja Ivana Bezjaka. Ivan Kolmanič je dejal med drugim, da se bo vedno pijanega Bezjaka treba kmalu znebiti, če ne bo še kje povedal, da so on in Kolmanič ukradli posestniku Vogrinu mošt. Skraja ni povedal, kaj hoče, potem pa naravnost svetoval Bezjaka umoriti. Temu njegovemu predlogu so že takrat vsi takoj pritrdili. Naslednjega dne, 13. marca, je Bezjak kot že omenjeno, zopet prišel h Kolma-ničevim. Proti 11. uri zvečer, se je docela upijanjen vrnil domu. Ni pa še bil dolgo na poti, je dal Ivan Kolmanič znamenje ... Vsi so se takoj dvignili in hiteli za Bezjakom, ki so ga tudi res dohiteli še na cesti, kakšnih 150 korakov od njegove hiše. Komaj ga je Verlič dobro zagledal, že je tudi bliskoma skočil proti njemu, Bezjaku, ter ga s kolom treščil po glavi, tako da se je Bezjak takoj in brez glasu zvrnil mrtev po tleh. Verliču pa ta mahljaj očividno ni zadoščal, kajti že mrtvega, je udaril še parkrat zc so silo in mu glavo skoro zdrobil. Tudi Fran Kolmanič je dodal svoje in umorjenega parkrat brcnil z vso močjo v život, dočim sta Ivan Kolmanič in on, Repič, stala ob strani in mirno gledala umor, nista se pa Bezjaka dotaknila. Na to izpovedbo je bil seveda Repič takoj prijet in odgnan v mariborske zapore. Še istega dne so prijeli tudi Frana Kolmaniča v Kapfenbergu in viničarja Ivana Verliča, katerega so pa začasno izročili okr. sodišču v Radgoni. • * * Taki strašni slučaji so pri nas možni le po krajih, ki spadajo v Orni-kovo področje. Vsi ti, umorjeni Bezjak, kočarji Kolmaniči, viničarja Verlič in Repič, so izšli iz štajercijanskih domen. Nečista politična agitacija ptujskega župana Ornika in njegovih ožjih ter širših somišljenikov, ne more drugače niti shajati, niti se držati — brez žganja. Prvo je šnops, ž njim gre roko v roki mržnja do dela Zmanjka denarja za žganje, slabšega od gertiža, zato sledi navadno tatvina. Človek, štajercijanske morale, prične krasti, ko je bil še kratko preje pošten in delaven človek, da iz skupička dobi denar — za šnops. Počasi pa prične — kot v tem slučaju, — krasti pri svojem gospodarju »pijačo«, mošt in se upijanja. Morda le zato, ker ga v duši nekaj mori, ker se mu oglaša nek čuden, opominjajoč glas: v stajajoča vest. In pred njo skuša ubežati... Zaman ... V drugem pa je bilo učinkovanje ptujskega Ornikovega političnega šnopsa Še hujše. Tam se je vzbudilo poleg delamržnosti še — bestija ... V prej najbrže nič manj dobrem človeku, je želja po žganju, po uživanju alkohola sploh, zavedla do sokrivde ne ravno male tatvine. A videli so sokrivci, da peče druzega, tatu, vest, da se v njem oglaša nekaj, česar življenje pijanca še ni zamorilo. To pa bi bilo lahko v zvezi z morebitno kaznijo. Človek je postal ne le nevaren, strahu pred njim se je pridružila morda tudi še mržnja ... Poznajo pa se vsi iz družbe — ker so njih instinkti enaki, njih živčno življenje izmozgano vsega plemenitejšega, ostalo je le še čuvstvovanje živali, one, ki se hoče rešiti s tfiflC da uniči eno iz lastne družbe, so-vrstno... In te po žganju nastal« zveri, se sestanejo. Slučajno?! Mirno se porazgovore — življenje človeka ie ob njih razidu uničeno, le par ur še vegetira... Ta umor ni nekaj vsakdanjega. V njem se z grozno jasnostjo zrcali tiho se vršeča, strašna drama dela naših rodnih bratov okoli Ptuja. Radgone, Ormoža in sploh po Slov. Goricah, koder Je najti pristaše, politične, ptujskega »štajercljanstva«.. Živimo v časih, ko ustvarja avstrijski minister za roparje državo, pod pretvezo, da bodo deležni kulture, naobrazbe ln svobodo! Ta Avstrija pa, ki ima tako plemenite ministre, pusti po tisoče svo* Jih lastnih podanikov fizično In moralno propadati, da dopušča, da oni, ki reprezentirajo ono politično strujo, ki leta ta leta mori ljudi, sedi kot poslanec v deželnem zboru Štajerske! Kulturna Avstrija mirno gleda propadanje na lastnem državnem telesu. Na eni strani dela kupčijo z živim mesom v Canado, na drugi Strani pusti moriti z žganjem ne le oni, ki ga uživajo, marveč tudi njih zarode... Po žganju fizično in moralno degenerirani ljudje, morilci, pridejo po celi vrsti let pred sodišče. Pravica jahteva za vsak zločin kazen. Morilce čakajo navadno vislice... Nastane pa v času, ko se deli pravica »Albancem«, vprašanje: Kdo In kje je morilec...?« Oni, ki podkopava ljudsko nrav In telesno moč, ki daje povod k propadanju je morilec! Najde pa ga vsak tam, kjer je središče žganjar-ske, štajerske morale ... Justitia! Da etlam nobls Alba-nlam! —a- Najnoveiša telefonska in brzojavna poročl'a. POLET IZ NANCYJA DO PRAGE. Praga, 20. novembra. Danes je dospel ob 2. url 20 minut na Vlso-čane francoski aviatlk Vedrlnes, ki je danes zjutraj odletel Iz Nancyja. Letel je z aeroplanom brez prestan-ka iz Nancyja do Prage. Vedrlnes je v začetku nameraval, da odleti v Petrograd, pa se je premislil in poleti v Carigrad. POMILOŠČENJE. Trst, 20. novembra. Cesar je pomilostil Maria Sterleta, ki je bil v poletju obsojen radi veleizdaje in razžaljenja Veličanstva na pet let ječe. Odpuščena mu je kazen, ki je še ni odsedel. ITALI j A V SREDOZEMSKEM MORJU. Pariz, 20. novembra. Listi poro-Eajo iz Carigrada, da bo Italija vzela en ali dva večja otoka, ki jih je za časa tripolitanske vojne zasedla, od Turčije v najem, tako, kakor je to storila Anglija s Ciprom. ALBANIJA DOBI PRINCA. Berlin, 20