Posamezna številka 1 K.
Šlev. 25.
Poštnina platna tr gotovini,
V LinDM v u m i. lekuria 1021.
Leio M.
»SLOVENEC« velja
po polti na vse stran. Jugoslavijo la T Ljubljani: u oelo loto naprej . K 2*o>— ■a pol lata „ .. „ 120-— la četrt lata K ... BO-— sa «m mesec * .. „ 2S-—
£a Inozemstvo celoletno K420--es Sobotna Izdaja: sa
Sa oelo leto .... . K 40 —
u inossmstvo
83 —

i Inseratl:
Enostolpna petltvrata (M mm široka tu 3 mm visoka ali njo rostor)
■a enkrat ... po * Bw poslana Itd. .. po K
Pri večjem naročilu popurt.
Najmanjši oglu 59/0mm K1SL
Izhaja vsak dan Imtemil
ponedeljka in dneva po pravniku ob 8. od zjutraj.
WT Uredništvo je v Kopitarjevi ailot itev. 6/01. Rokopisi se ae vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Dredn. telef. štv. 50, upravn. itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 850 sa naročnino ln št 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hero, 7583.
PrehsdiEs dt?Ssi.
(Telefonično poročilo.)
Belgrad, 1. febr. ob l.uri zjutraj.
Do poslednjega časa je vladal v krogu ustavotvornih poslancev nekak strah pred kon-kretiziranjem ustavnih vprašanj. Delovalo se je večinoma le z znanimi šlagerji centralizma, decentralizma, dekoncentracije, avtonomije in samouprave. Šele odkar je Jugoslovanski klub pokrenil akcijo, da se pregovarja i z radikali i z demokrati konkretno o vprašanju, kako se naj uredi v naši državi zakonodajna in upravna oblast, začeli so se pojmi bistriti in merodajni politiki so začeli dobivati polagoma drugo gledišče na ureditev države.
Vsled akcije Jugoslovanskega kluba se vse bolj širi prepričanje, da je z ozirom na pravne, kulturne in ekonomsko-historične še vedno bav-bav-razlike v sestavnih delih države nemogoče takoj preko dneva uvesti takozvani centn»l'»em. Pojavila se je med centralisti misel o »prelazni«, o prehodni dobi. Ta misel pri njih še ni popolnoma izkristalizirana. A vendar bomo poskusili, da pokažemo naši javnosti osnovne misli novega mišljenja.
Centralisti še vedno zagovarjajo svoje stališče, da se mora nova država urediti strogo centralistično. Za to bi se naj na vsak način v konstituanti uresničil Pašičev centralistični načrt ustave. A ustava, v kolikor se ozira na upravo, bi se naj le korakoma, v etapah izvajala. Prehodna doba bi naj trajala največ do deset let. Dosedanje pokrajinske uprave bi ostale in bi se le polagoma v centralnem zakonodajnem telu demontirale.
A sedanje pokrajinske uprave stojijo samo pod kontrolo centralne vlade. Centralni parlament jih ne more dovolj kontrolirati, ker so uprave preveč različne. A kontrola, večja, nego jo more in sme vršiti centralna vlada, je potrebna. Za to so nekateri, da se vendar le oživijo pokrajinski sabori tudi za prehodno dobo. A odkritosrčno rečeno, krog onih, ki tako mislijo, je majhen.
V krogu centralistov se je pojavila še ena misel, a krog tako mislečih je še manjši. A nam se zdi ta misel mnogo bolj državniška, nego vse, kar se sedaj po parlamentarnih krogih govori o prehodni dobi. Ta krog bi bil za to, da se v ustavo ne sprejme nobena določba, ki bi prejudicirala bodisi centralizmu, bodisi avtonomiji, nego se vse to prepusti zakonodajstvu. Tako bi bilo omogočeno, da se ustava sprejme z veliko večino, in ni izključeno, da bi se s tem otvorila tudi vrata Ra-dičevcem.
Še ena apartna misel pojedincev, tudi še le produkt zadnjih dni. Ustava naj prinese vse določbe o delokrogu parlamenta, okrajev, podokrajev (srezoV) in občin, a z ozirom na
različne prilike v okrajih, ki sedaj tvorijo na primer Bosno in Hercegovino, naj bi se do-našali pozneje posebni ekonomski, socialni, šolski, verski in drugi zakoni, ki bi se ozirali in imeli veljavo samo za bivšo Bosno in Hercegovino. Bujna politična domišljija bi mogla domnevati, da še vedno postoji Bosna in pa Hercegovina ter druge pokrajine.
Za praktičnega politika so donesli zadnji dnevi prepričanje, da so centralisti vendar lo začeli misliti, kako nemogoče je njihovo stališče. Kako se bo razvijalo nadalje njih na-ziranje, je težko prerokovati. Za sedaj je uspeh le ta: vendar se je začelo misliti.
Demokratski list >Pravda<, ki je dosedaj najbolj slepo in besno zagovarjal centrali/cm, piše v predvčerajšni (nedeljski) štveilki A ozirom na prehodno dobo: »Demokrati na-ročito misle, da prelazna naredjeuja moraju predvideti likvidaciju ovoga (status quo) stanja.«
Tederacšozne v@stti o iugo-
sSovsrsskem &lubu.
Belgrad, 1. februarja. (Izv.) Demokratska »Pravda« in drugi demokratski listi prinašajo zadnje dni tendenčne vesti, češ, da je Jugoslovanski klub zahteval vstop v Pašičevo vlado in da se je zadnje dni z demokrati pogajal v tej smeri. Umevno je, da so te vesti razširili demokrati, da bi zase kovali politiški kapital. Na stvari ie to-le: Demokratski poslanec Radovič je naprosil poslanca dr. Šimraka, da bi Jugoslovanski kub poslal nekaj svojih članov, ki bi stopili v stik z določenimi delegati demokratskega kluba radi povsem privatnih razgovorov o položaju in da si medsebojno pojasnijo svoje stališče. Jugoslovanski klub ni poslal svojih delegatov, marveč je dr. Nikola Mandič v privatnem razgovoru z demokrati razložil stališče kluba o legislativnih avtonomijah.
Belgrad, 1. februarja. (Izv.) Včerajšnjo sejo konstituante je otvoril predsednik dr. Ribar točno ob 4, uri popoldne. Po raznih odgovorih ministrov na interpelacije posameznih poslancev je minister dr. Trif-kovič repliciral na sobootni Drinkovičev govor. Za njim sta govorila še Pribičevič in Drinkovič. Nato se je volil ustavni odbor. Glasovalo je 328 poslancev in sicer 86 radikalcev, 85 demokratov, 22 muslimanov, 36 poslancev Jugoslovanskega in Narodnega klu;ba, 15 republikancev in socialistov, 54 komunistov in 30 zemljorad-nikov. Kvocijent je bil 7'8. Radikalci in demokrati so dobili po 11 članov, muslimani z ostankom 3 člane, Jugoslovanski in Narodni klub 4 člane, komunisti z
ostankom 7 članov, socialisti in republikanci z ostankom 2 člana, zemljoradniki 4 člane. Od Jugoslovanskega kluba so bili izvoljeni; dr. Dubilič, dr. Tu,nic in Anton S u š n i k , od Narodnega kluba pa dr. L a g i n j a. Po glasovanju je predsednik sejo zaključil.
Protič in rselikaJnI klub.
Belgrad, 1. febr. (ob 1. ponoči). Niko-•1 Pašič je še vedno bolan in še ne zapusti sobe, pač pa sprejema obiske in se pogaja s strankami. Stojan Protič je ostal na svojem dosedanjem političnem stališču in izdaja politične brošure, v katerih skuša prepričhti radikalni klub o svojem političnem stališču. Na sejah radikalnega kluba je on še vedno duševni voditelj celega kluba. Pašič se pogaja z zemljoradniki za njihov vstop v vlado. Iz verodostojnega vira smo izvedeli, da vstop zemljoradnikov v vlado forsirajo slovenski samostojni, posebno dr. Vošnjak. Položaj se zadnje dni ni prav nič razjasnil,
Takolsnla isve^ba s-a-
Pariz, 30. jan, Nocoj odpotuje iz Pariza v Rim italijanski zunanji minister grof Sforza. Nekemu poročevalcu je grof Sforza izjavil, da bo takoj, ko pride v Rim, obvestil tamkajšnje jugoslovansko poslaništvo, da je pripravljen takoj t. j. v torek izmenjati ratifikacijo rapallske pogodbe. Naslednji dan (v sredo) bo imenovana komisija vojaških strokovnjakov za določitev meje. Ko bo ta komisija dovršila svoje delo, bodo italijanske čete takoj zapustile zasedeno ozemlje.
Švicarski sociaiEsti profš SIS. internacionall.
Končni rezultat kongresa švicarske socialistične stranke, ki se je imel izjaviti za ali proti pristopu v III. internacionalo, je sledeči: 25.324 glasov proti, 8724 glasov za. Torej se je večina 16.600 glasov izrekla zoper pri f t op v ti Jišpviško internacionalo in je tako za enkrat končan spor, ki se je med švicarskimi socialisti vlekel že eno leio.
IfinCMMVIC
V seji konstituante dne 29. januarja je dr. Drinkovič, znan kot odločen mon-arhist, podal o prisegi sledečo izjavo:
Moram vas opozoriti, gospoda, še na nekatere sklepe Narodnega Viječa, da vam bo jasno, zakaj dosedaj nisem prisegel, in zakaj jo danes pogojno polagam. Dne 24. septembra 1918, ko so vse stran-
ke zavzele svoje stališče napram mirovni noti avstrijski vladi, se je podpisala nota, v kateri se na podlagi samoodločbe narodov zahteva ujedinjenje vsega našega naroda, Srbov, Hrvatov in Slovencev, v eno državo. To izjavo ie med mnogimi drugimi podpisal tudi Stipe Radič. (Svetozar Pribičevič: »To pa šele tedaj, ko je slišal, da bo Avstrije kmalu konec.«) Jaz sam sem dvakrat nesel to izjavo v Sarajevo, pa je tam ni hotel nobeden sprejeti. (Glas: »Ker je Avstrija še obstajala!«) Dne 29. oktobra je sabor sprejel predlog g. Sveto-zarja Pribičeviča, čigar druga točka veli, da bo vseobča narodna ustavotvor. skupščina ujedinjenega naroda, Srbov, Hrvatov, in Slovencev odločala s pomočjo že v naprej odločene kvalificirane večine, ki bo porok, da se ne bo majoriziralo, o obliik vladavine in o notranjem ustroju države na tememlju popolne medsebojne enakopravnosti. To isto kaže tudi Pribičevičev govor, s katerim jc obrazložil svoj predlog. V tistem govoru se veli: »O bodoči obliki države, nadalje o notranji ureditvi države in o tem, kako naj se urede naši medsebojni državni odnošaji, naj določi občna narodna konstituanta.« Opozarjam, da gre tukaj samo za obliko države, Šc preden je odposlanstvo Narodnega Viječa odpotovalo v Belgrad, je bilo sklenjeno: »V zvezi z vsemi dosedanjimi sklepi se sklene z ozirom na naročila in instrukcije delegatom v Belgradu, da določuje o formi države ustavotvorna skupščina z dve-tretjinsko večino glnsov.« Torej se jc pravo konstituante za določevanje ustave in državne oblike izrecno ugotovilo v imenovanem sklepu. Da pa ne bi bilo sumnje, stoji v opombi »Monarhija ali republika«. Gospoda! Tedaj je napočil 1. december in mi smo prečitali adreso Nj. Vis. regentu. V tci adresi se veli, da se bo začasno narodno predstavništvo sestavilo na podlagi sporazuma s srbsko narodno skupščino in bo zborovalo, dokler se ne voli konstituanta Tega pravzaprav ne bi bilo treba tukaj razlagati, ker smo imeli takrat v rokah sklepe navodila in so nas vezale obveze. Konstituanta se je tedaj sklicala samo z volilnim zakonom, na podlagi katerega so se vršile volitve. Mislim, da me ta prisega, h kateri sem bil prisiljen, ne veže, da tudi moji tovariši niso vezani in da nobeden ni vezan. Tega pa ste krivi vi, ki ste nas k temu prisilili, da vršimo prisego kot neko formalnost. Zato vam pravim, da bi tega ne bilo treba. Stojimo na stališču, da je v interesu ugleda in časti vsega, našega naroda, da ustavotvorna skupščina vsemu našemu narodu prinese ustavo. To vam govorim jaz, ki sem po rodu in vzgoji Hrvat; zastopal pa bi isto stališče, če bi
Fran Radešček:
Preko Albanije.
fDalie.1 V albanskem gorovju.,
Takoj za vasjo se vije položna pot navkreber v albansko gorovje. Počasi smo stopali za vozovi in končno smo zavili v ozko gosto z drevjem zaraščeno sotesko, v katero ni prodrl noben solnčni žarek, Splošna tišina je vladala vsepovsod; le monotono cviljenje nenamazanih koles dolge vrste voz in tu in tam, kak krik, ki je odmeval v gorovju, je pripominjalo, da je soteska oživljena. Čim više smo se vzpenjali, tembolj se je širila soteska; medtem pa se je že solnce precej nagnilo in megla je legla črez divjo romantično pokrajino. Posebno lep razgled bi bil, da ni bilo megle, ko' smo stopali ob strmem obronlku gorovja, izpod katerega je globoko doli v ozki dolini žuborel potoček, ki ga je na drugi strani zopet obrobljalo visoko z gozdovi obraščeno gorovje, svetlikajoče se v svoji snežni odeji ob trepeta,fočih žarkih zahajajočega solnca.
Končno smo dospeli na planino, V tem divjem kraju, kjer bi se najmanje nadejali, srečam Slovenca Kazimira Podkraj-šeka, ki je bil na službi v Moravski diviziji in sc je službeno vračal v Štimljc. Po kratkem razgovoru sva se ločila.
Avstrijski ujetniki.
Na majhni trati, kjer je že sikopnel sneg, sem opazil gručo avstrijskih ujetnikov ob malem ognju, kjer so pekli na raž-njih meso poginulih konj. Napol odrte mrhovine, z izrezanimi kosi mesa, in čudna pojedina ob ognju — vse to je napravilo težak vtis na človeka. Reveži! Sicer pa ni mnogo manjkalo, da se jim pridružim tudi jaz, Lakota ne pozna meje in ona je najboljši kuhar!
Začelo se je že mračiti. Srečno smo prešli planino in se začeli spuščati v dolino. Ob strmem padcu gorovja je vodila ozka pot, ki je bila na nekaterih mestih precej okrušena. Vozniki so morali držati živino in z veliko spretnostjo voditi voz črez taka nevarna mesta. K sreči sta samo dva voza zdrčala v dolino. Naravno, vse je bilo razbito. Nekoliko mož je počasi splezalo po strmini navzdol, izbralo med prtljago najvažnejše stvari, ostalo so pa pustili z živino vred krokarjem in Albancem v plen. Na drugi strani je bila strmina položnejša in tod so vojaki rešili, kar se je dalo rešiti. Končno smo vendar prišli na lepšo pot, kar je bila noša sreča, ker je z mrazom pritisnila tudi noč, ki bi ne dopuščala niti koraka naprej.
Mraz in glad.
Že po polnoči smo se ustavili, da se odpočije živina; za ljudi itak ni bilo niti časa niti možnosti misliti. Medtem, ko je živina žvečila svoj skromni delež slabe
krme, smo mi cepetali po zmrznjenem cestnem tlaku, tresoči se od mraza in zime. Tu in tam je kdo odvzel živini pest sena, ga zažgal in ob hipnem plamenčku se je takoj izprožilo več parov rok, da se ogrejejo.
Po kakem triurnem c-dmoru so kolesa zopet zacvilila in kmalu nato smo v jutranji zarji zagledali pod seboj ob poti par vasi. Toda neštevilni ovinki so še bolj raztegniil razdaljo izmed nas in našega cilja.
Končno smo dospeli v dolino, ko se je že zmračilo. Zunaj vasi smo zavili na neke njiVe, pokrite s trdim snegom. Tu in tam je bilo tudi nekaj sadnih dreves. Ker ni bilo, razen vrbovine, v bližini dovolj drv za kurjavo, da se segreje okrog 500 duš, kolikor je štel naš štab z vsem skupaj, so začeli vojaki sekati sadno drevje, kar je opravičeno razburilo Albance, ki so se pritožili. Izšla je tedaj nared-ba, da ne sme nikdo v izogib najstrožje kazni delati škodo prebivalstvu. To je pomagalo. Določeno jc bilo več vojakov, ki so s konji odšli v goro, kjer so nasekali drv in jih privlekli na konjih v taborišče. Zopet ob samem čaju, v praznem žclodcu in ob ognju sva legla z inženirjem v topeči se sneg in trdo zaspala. Utrujenost, lakota in splošna slabost sta me vendar toliko pre-mogla, da sem tako dobro spal na razmočenih tleh, na katera sc mi jc primrznila obleka, čim se je ogenj pogasil, da sem redkokdaj tako spal celo v topli postelji.
Ko se je dobro zdanilo, smo zopet na-pregli in nadaljevali našo pot,
Pred vasjo Suha Reka smo prišli na razpotje. Desna pot je vodila v Črnogoro, mi smo pa udarili na levo k Prizrenu. Ob tem razpotju so čakali Albanci in prodajali za srebrn drobiž koruzno »projo«, namreč pogačo iz koruzne moke, pečeno v pepelu in žerjavici. Vse se je kar trgalo za kruh. Po napornem prerivanju sem tudi jaz dobil eno tako »projo«, ki je bila še nekoliko topla. Izdal sem zanjo zadnjih pet srebrnih dinarjev. S tovarišem sva prelomila pogačo in jaz sem takoj začel z veliko slastjo obdelavati svoj del. Proja je bila črna in smetljiva — zdelo se mi je, da je zemlja v njej, ker je tudi okus bil nekako grenko nasladen; — nisem je mnogo pojedel. Takoj nato sem postal bled, noge so se mi tresle in vroče mi je postajalo. Le s težavo in s pomočjo zvestega Čeha sem se vlekeil naprej.
Solnce je še visoko stalo, ko smo prišli v Suho Reko. Na močvirnati poljani zraven potoka smo sc utaborili. Vsak jc gledal, da si najde kar najugodnejše ležišče. Jaz vse to nisem mogel storiti, temveč sem padel v mokro travo pod vrbo in tu obležal zvijajoč se od bolečin v želodcu, Poveljnik tabora je bil obveščen o moji bolezni ter mi je odredil mesto v nekem hlevu na slami. Ko sem šc dobi'! toplo večerjo z mesom in kruha, sem žc bil zopet popolnoma zdrav.
(Dalje prih.
bil tudi Srbin. To pravim, dr. boste vedli, da sta nam bila prisega in poslovnik vsiljena, in da ta sila ne bo imela dobrih posledic. Prosim vas, ne hodite dalje po tej potil
HtatPlce te tonil® m Az^e.
Nasprotje med Trockim in Leninom.
Lenin je več ali manj ozdravil iu zopet prevzel posle. Največ skrbi mu zadnji čas prizadevata skrajneža v vrhovnem sovjetu, Tro-ckij in Buhariu. Trockij namreč predlaga, naj se delavske strokovne zveze, ki se mu zde preveč neodvisne, priklopijo k oficijelnim gospodarskim sovjetom, da bi se tako lažje kontroliralo delavsko gibanje. .
Lenin, katerega mnenju sla .-e pridružila tudi Zinovjev in Kalinin ,ne vidi v strokovnem gibanju nobene nevarnosti za komunizem.. Zinovjev gre še dalje in meni, da se naj komunistična stranica sploh ne vmešava V strokovno gibanje.
Delavci so se na velikih shodih v Petro-gradu pridružili stališču Lenma. Lenin je Trockega označil kot človeka, »ki deluje kakor birokrat, ne pa kakor socialist.« /v.
Smrtne obsodbe v Sibiriji.
V Tomsku so te dni stali pred posebnim sodiščem vsi člani > Revolucionarnega komi-teta« za Sibirijo,ki so bili obtoženi tajnih zvez z Japonsko v svrho strmoglavljenja sovjetskega režima.
Kakor je znano, so leta 1920-21, ko je padel Kolčak in so boljševiki prodirali po sibirski progi do bajkalskega jezera, kjer so se pa ustavili — sibirski socialisti-revolucio-narji do prihoda sovjetskih oblasti osnovali
Kakor so listi je poročali svoječasno, sestavil se je pripravljalni ali akcijski odbor za graditev te železnice. Ob nameravani progi kajpada vlada živahno zanimanje, vršijo se shodi, sestanki in pomenki, premnogi posestniki so se izjavili, da radi in brezplačno odstopijo potrebni svet, odbor je resno in odločno zastavil ter se lotil ogromnega, težavnega dela. Manj zanimanja je opaziti drugod, zlasti v Ljubljani, porajajo pa se drugi načrti, temu našemu načrtu nasprotni, da, kar sovražni, ki hvalijo svojo progo nad vse, našo pa omalovažujejo itd., natanko tako kakor pred gradnjo vsake železnice. Zasebne koristi in še drugi nagibi vržejo kvišku vse te pojave, ki utegnejo škoditi naši progi. Zato nekaj vrstic o nameravani železnici vsem v preudarek.
Iz geografične lege naj javnost vidi, da je ta kratka proga (45 km), za katero so se interesenti odločili na Silvestrov večer v Kočevju, sklepni kamen železniškega omrežja v Sloveniji in onega v Dalmaciji. Ljubljana—Kočevje—Brod Moravice— Ogulin—Gospič—Split—Metkovič in Brod Moravice—Reka, to bi bile glavne proge prve vrste v Jugoslaviji ter tudi glavne in najkrajše proge preko Jesenic iz Avstrije ozir. Nemčije doli na jug.
Ljubljana—Trst, Ljubljana—Št. Peter— Reka, obe progi sta v italijanskih rokah: Slovenija nima nobene svoje zveze z morjem, Bilo bi vendar smešno toliko prevoz-nino plačevati Italijanom ter tako podražiti svoj lastni uvoz in izvoz. Pa čemu da bi bili sploh odvisni od Italijanov? Gospodarstvo in trgovino moramo osvoboditi od njih
provizorično oblast, na to pa so se razšli. Kakor jo sklepati iz zgornjega poročila, so tajno nadaljevali akcijo zoper svoje zaklele sovražnike, boljševike.
Izredno sodišče je obsodilo na smrt in dalo ustreliti: Krasnoščekova, bivšega predsednika provizorično social-revolucionarne vlade, Lomakina, Nikandrova, Jelenskega in Einerja ter Lepekina. Šest članov komiteta je obsojenih na prisilna dela do smrti, trije so bili osvobojeni.
V	Vladivostoku so še vedno Japonci, ki nimajo namena v doglednem času oditi.
Nemška industrija.
V	Rigo so dospeli zastopniki mnogih nemških tovarn in tvrdk in odprli sklade manu-faklure, poljedelskih strojev, električnih aparatov itd. v svrho uvoza v sovjetsko Rusijo.
Nacionalistično gibanje v Indiji.
V	Bombaju sta dva angleška otroka ubila dva goloba, ki ju Hindusi smatrajo za sveto žival. Množica je napadla otroka, katere je ščitila prHcija. Slednja je morala demonstrante napast-' in jih razpršila. Nato so domačini proglasili stavko. To je najbrž šele začetek večje akcije, ki jo je zasnoval Ghandi, voditelj celega gibanja. — V okraju Raj Pareli so izbruhnili agrarni nemiri. Policija je streljala v množico in jih več ranila.
Vseislamski kongres.
V	Sivasu se je vršila vseislamska konferenca pod predsedstvom Said Ahmeda, špika senusijev iz Tripolisa. Navzoči so bili med drugimi tudi emir Abdula, brat pretendenta na sirski prestol Fajzala in delegat imama Jaliija, ki vlada nad Arabci v Jemenu. Posvetovali so se o skupni akciji vseh islamskih držav in organizacij, da se osnuje musulman-ska unija.
vpliva, sicer postanemo gospodarsko od njih sužnji, katerim bodo narekovali pogoje, za nas neugodne, kakor bodo sami hoteli. Pač vodi v Dalmacijo že (vsaj deloma) ena proga: Ljubljana—Novo mesto— Metlika — Bubnjarci — Karlovec •— Ogulin itd., pa ta proga je za 120 km daljša nego nameravana. Pomislite, kako ta razdalja podraži uvoz in izvoz Ljubljane in Slovenije! Naša nameravana proga odtegne italijanskemu vplivu in italijanskim železnicam ves uvoz in izvoz Avstrije in Nemčije, izboljša dohodke naše države in izboljša vso našo trgovsko bilanco.
Nova proga bi bila najbližja podolžna železnica vštric z italijansko mejo, a vendar tako daleč od nje, da pride v strategičnem oziru le nam v prid, Ako se zveže še Ribnica—Rakek, imamo tudi še eno železnico, ki gre naravnost na italijansko mejo.
Koristila bo ta proga ne samo Ljubljani, ampak tudi deiu Slovenije, ki ima malo občil in zvez, 1200 km2, 45 km na široko, 70 km na dolgo je brez železnic. Pač bi ljudje manj silili v Ameriko, ker bi našli doma dovolj in dobrega zaslužka. Ravno ta del dežele'pa nudi mnogo naravnega bogastva, zlasti obširne gozdove ter mnogo vodnih moči: Kulpa. Kulpica, Čabranka; nastale bi lahko nove industrije, n. pr. papirnice, katerih v Jugoslaviji nimamo nič preveč, itd. Elektrarna bi dajala moč za pogon velikih mizarskih podjetij, ki bi delala za izvoz. Lep in divje romantičen, malo poznan del naše domovine — hrvatska Švica ob Kolpi — bo odprta tujskemu prometu.
Načrt je v glavnih obrisih takle: od
postaje Kočevje gre proga na vzhodni strani mesta »za pokopališčem« do Li-volda (postajališče), potem se dvigne v hrib (mal predor), postaja Štalcarji, postaji Krkovo in Brod na Kolpi (v dolini kota 223), odtod se dvigne proti Brodu (kota 520), vmes umikališče. Ta proga ima sicer premagati velike višinske razlike, a gre skozi obljudene kraje ter bolje služi prebivalstvu nego svoj čas nameravana mimo Škrilja. Napetost ni prevelika, največja znaša 25 pro mille, V letu 1913 bi bila stala ta železnica 32 milijonov kron, danes seveda nezmerno več, a ni dvoma, da se bodo delnice zanjo hitro razpečale, ker je dobičkanosnost te železnice pač očividna.
Poiltlšna no¥ice.
+ Prisega. Na klasičen način so pokazali demokratje povodom prisege Jugoslovanskega kluba, da so mojstri samo v zavijanju, podtikanju in — laganju. »Slovenski Narod«, »Jutro« in kar diši v časopisju po demokratski stranki, je poročalo o zaprisegi Jugosl. kuba na tak neresen način, ki mora politiku izvabiti samo nasmeh pomilovanja nad demokratsko duševno revščino. Jugosl. klub nikdar ni izjavil, da »za nobeno ceno ne bo prisegel zvestobe kraiju«, Ne bomo ponavljali ne-številnih izjay Jugosl. kluba in avtentičnih tolmačenj v našem glasilu glede prisege. Tudi demokratom je vse to znano, zato je polemika z njihovimi izvajanji odveč. Ljudstvo bo sodilo, kdo je nastopal v konstituanti za svobodo in neodvisnost konstituante in kdo jo je poniževal za deklo in jetnico vlade, ki nima večine poslancev za seboj. Izmed kope podtikanj v demokratskem časopisju konstatiramo le kot podlo laž trditev »Jutra«, da so »klerikalni agitatorji begali ljudstvo proti krivover-cem na prestolu«. Nepopisno veselost je pa v javnosti vzbudila pridiga kulturno-bojnega »Jutra« o »krivi prisegi« klerikalnih poslancev. Za poč't, bi rekel Janez Zgaga. V duhu vidimo demokratske poslance, kako so se v svoji nenavadni verski gorečnosti pripravljali s postom in duhovnimi vajami na zaprisego. Dr. Kukovec je šel gotovo h kartuzijancem in je cel teden delal pokoro za svoje neštevilne politične grehe, da )e postal vreden, položiti poslanske zaprisego. Dr. Žeriav je tedaj vsaj za trenotek postal zopet goreč kristjan in zaščitnik vere in cerkve, ker kako bi se sicer strinjala njegova prisega Bogu z njegovim svobodomiselnim naziranjem? Sicer bi ga zadel lasten očitek, da si je dovolil »nemoralično reservatio mentalis« Alfonza Liguorija, kakor se je izrazilo »Jutro« v dokaz svoje nevednosti in duševne
fjlitvosti, Tudi »Slov. Narod« se je dal spe-jati na led od »Jutra« in piše o Liguori-jevi morali. Gospodje demokrati! Poslušajte ta-le naš nasvet: O moralki Alfonza Ligvorija kar molčite, ker ste dokazali, da razumete o njej ravnotoliko kakor tisti modrijan, ki sliši iravo rasti. Sicer se boste še bolj blamirali, kakor ste se sedaj z nauki o Alfonzu Ligvoriju, ki ste jih zajeli iz takih »znanstvenih« švabskih brošur, ki se jim je že pred več ko deset leti ves — izobraženi svet smeial.
+ Mariborska afera. »Straža« jc posvetila nekoliko globlje v afero prireditve nemškega »Gesangsvereina« v Mariboru in poroča o krivdi prof. Voglarja v tej aferi. G. Voglar je obrnil kopje in lopnil ž njim namesto po sebi — po garniziji. Kakor poroča »Straža«, se je prireditve udeležil tudi sodnik dr. Kramer. G. Fr. Že-bot izjavlja v »Straži« z ozirom na očitke v »Taboru« in »Slov. Narodu«: »Na prireditev pri Gotzu dne 22. jan. sem šel pogledat samo iz radovednosti, da vidim, kdo se je udeležil slavnosti. Bil sem tam čisto kratko časa. Odšel sem nato v Narodni dom na koroški večer. Kdor kaj drugega piše o tem, tisti laže.« Poznamo g. Žebota in smo vedeli, da demokratski listi proti njemu natolcujejo; g. Žebot se je v vojni dobi, ko so drugi klečeplazili, pokazal, kaj da je in kako da misli. Tudi tedaj je bil, neustrašen kakor je, na zborovanju nemških zaupnikov v Slov. Gradcu, nepoznan, in je razkril slovenski javnosti nemški načrt, da morajo slovenski polki v prve vrste na fronti, da jih sovražnik — de-cimira. Kako neiskreno da je bilo pisa-renje demokratskih časopisov v tej zadevi, dokazuje dejstvo, da jc »Marburger Zei-tung«, ki je demokratska, zagovarjala Nemce in njihovo prireditev pri Gfltzu. »Straža« očita tudi prof. Voglarju, da si je brusil pete. da je pripomogel mariborskim Nemcem in nemčurjem do volivne pravice. Vidi se, da porabljajo demokrati v Mariboru isti recept kakor v Kočevju, kjer so razbili slovenski odbor, potem pa lopnili po SLS, da bi prikrili tozadevne edino svoje grehe,
-+- Dober dovtip je napravil včerajšnji »Naprej« 3 svojim opisovanjem prisege, ki so jo položili komunistični poslanci v konstituanti. »Naprej« pravi, da je bil prizor za bogove, ko so »prisegli divji komunisti«: »Prisegam pri edinem Bogu in pri vsem, kar mi je najsvetejše, da bom imel vedno pred očmi blaginjo kralja,..«
Pojavil se je nedolgo temu še drug načrt: Brežice—Novo mesto—Črnomelj—Vinica—Brod. Prav. Krška dolina potrebaje železnice, bi se tudi obrestovala, ji privoščimo: a mi jo potrebujemo bolj, tam je že več prog blizu nego pri nas, ki nimamo nobene, naša je cenejša, potrebnejša in prej bo zgrajena, več koristi ima od nje Ljubljana in kraji ob Kolpi. Zato zgradimo najprvo progo Kočevje—Brod, potem pa Brežice—Brod, samo moči in denarja n« cepimo, sicer pridejo Italijani, jo financirajo (ker so jim centralne oblasti zelo naklonjene), mi pa smemo za zidanje — zemljo kopat in malto nosit!	W«
Isti prizor za bogove se je vršil namreč že 22. decembra, ko so ravnoisto prostovoljno prisegli — socialistični poslanci, ne da bi bila konstituanta poslovnik in ž njim to formulo prisege sprejela, ampak samo na zahtevo vlade in vladnih strank! Ko je konstituanta čisto rednim, zakonitim potom poslovnik in prisego sprejela, je postala stvar vendarle malo drugačna!
+ Pajke posebne sorte vzgaja >Učit .Tovariš.« Tej sorti pajkov so posebna slaščica >muhe enodnevnice«, kakor imenuje »Učit. Tovariš« one okrajne šolske nadzornike, ki* jih je imenoval bivši poverjenik za uk in bogočastje dr. K. Verstvošek. Imenoval jih je na podlagi uredbe »Narodne vlade« št. L11'S iz leta 1918, ki organizira vso upravo, — torej ttidi šolsko — v Sloveniji. To uredbo Nar. vlade je sankcioniralo »Narodno vijece« in s tem in z adreso »Narodnega Vi ječa« in še posebno z odgovorom regenta Aleksandra na to adreso je dobila uredba »Narodne vlade« moč in veljavo do tedaj, dokler ne ukrene konsti-. tuanta drugače. Konstituanta pa še do danes ni ukrenila v tem oziru ničesar in bivši poverjenik za uk in bogočastje dr. K. Verstovšek je imel vso moč in vse pravice bivšega avstrijskega ministra za uk in bogečastje in to jej tisti minister, ki ga išče — v tem slučaju čisto po nepotrebnem — »Učit. Tov.« v Belgradu. To ve prav dobro tudi »Učit. Tovariš« in zaradi tega mu bo morda ob svojem času še bridko žal, da je avtonomijo Slovenije po svojih predalih tako mrcvaril in smešil. To za danes samo beležimo in sicer zaradi tega, da ob svojem času »Učit. Tov.« tega ne bo gel tajiti; ni še izključeno, da dojde dan, ko bo gospodinja v svojem doinu ometala pajče-vine in omela tudi pajke posebne vrste. Na vsem tem tudi zadrega, ki bo rodila preimenovanja onih »muh enodnevnic«, ki jih j« imenoval bivši poverjenik za uk in bogočastje! dr. K. Verstovšek na bivšem Štajerskem, ne bo izpremenila ničesar; pajki posebne vrsto so se domislili le malo prepozno, da bo treba poloviti tudi te »muhe enodnevnice«; pomorili pa pajki posebne vrste teh »muh enodnevnic« ne bodo; so jim čisto všeč, ker so iz njihovega gnezda. Zaradi tega pa trdimo že danes, da bo lov na te »muhe enodnevnice« samo navidezen in da bodo kmalu zopet brenčale po bivšem Štajerskem iste »muhe enodnevnice«, čeprav z drugim žigom na svojih krilih. Če pa se bomo zmotili v tem, smo se najbržje tudi v ostalem in bomo svojo zmoto ob svojem času radi popravili.
-f Konferenc še ne bo konec. Pariška konferenca je sklenila sklicati še tri nadaljnje mednarodne konference, in sicer eno v Bruslju, drugo v Londonu, tretjo pa v bližini Trsta.
+ Plebiscit v Šleziji. LDU Varšava, 31. jan. Nemški in poljski zastopniki pri glasovalni komisiji za Gornjo Šlezijo so se dogovorili, da pripuste neovirano k volitvam gornješlezijske Poljake, ki stanujejo v, Nemčiji, na eni strani, na drugi strani pa: Nemce, ki so doma iz Gornje Šlezije, pa stanujejo na Poljskem.
+ Pogoji Kemal paše. LDU Carigrad, 29. jan. (Havas.) Kemal paša je sporočil velikemu vezirju, da je angerska vlada stavila nastopne pogoje za udeležbo konference, ki jo sklicujejo zavezniki v Londonu: 1. takojšnja izpraznitev vseh turških ozemelj po tujih četah, 2. da se ne pripo-zna obremenitev s kakršnokoli vojno odškodnino.
+ Pomoč Avstriji. Po poročilu »Petit Parisiena« iz Londona se govori v finančnih krogih, da je Mac Keena v finančnem ministrstvu Asquithovem določen, da vodi finančne institucije, ki naj pomagajo Avstriji.
-J- Črtanje zavezniških dolgov v Ameriki. »Echo de Pariš« poroča iz Mariona (Ohio), da je Hoover javno izjavil, da ne uvidi, zakaj naj bi Zedinjene države anulirale dolgove zavezniških narodov, če te več izdajo za svojo oborožitev, kakor je potrebno.
Dnmne novice.
—	Umrl je v Polhovem gradcu v nedeljo, dne 30 jan. po dolgi bolezni Vincenc Zupančič, oče g. župnika Val, Zupančiča. Pokopali ga bodo danes dopoldne. N. p. v m.!
—	Umrl je v Trstu g. Matija Lavren-čič iz znane postojnske rodbine. »Truplo bodo prepeljali v Postojno.
—	Tržič. Dekliška Marijina družba priredi v Domu na Svečnico ob pol 8. uri zve-
Železnica Hoče v - Br©«f - Hloranice - Uteha.
Štev. 25.
>SLOVENEC«, dne februarja 1921'.
Sfran 3
Čer predstavo »Svojeglava Minka« in >Plan-šarica.« — Dramatičen odsek društva sv. Jožefa vprizori na pustno nedeljo igro »Trije tički.«
— Kriza v čevljarski obrti. Iz Tržiča: Tovarna Mally je naznanila delavstvu čev-ljarne, da bo čez 14 dni odpustila večje število delavstva in obdržala le okrog 10 delavcev. Odpuščeni bodo najstarejši delavci in več delavk. Zahtevamo od vlade, da se zavzame za delavstvo in da izposlu-je pri tovarnarju polno podporo za čas brezposelnosti.
_Svatbe v Belokrajini se obhajajo še
vedno po dva dni. Zvečer imajo zunaj hiše vso oblast voglarji, ki pridejo tudi po več ur daleč. Gorje pa, če se ti ponočnjaki na-pijejo. Pošten človek se ne sme pokazati iz hiše, včasih celo v hiši ni varen. Tako so voglarji v ponedeljek 23. t. m. v Malinah pri Semiču vrgli skozi okno ravno nevesti v obraz kamen in jo močno ranili. Ko je šel oče ven, je tudi on dobil po nogi s kolom. Koliko je še surovosti in grdih razvad med narodom!
_Umrl je v Knežaku na Notranjskem
g. Josip Čuček, gostilničar in posestnik. N. v m. p.!
_Zanimiva konverzija. V povojnem
času se konverzije iz protestantovstva v katoličanstvo rapidno množijo. 15. novembra 1920 se je izpreobrnil h katoliški Cerkvi pastor A1 b a n i, ki je tudi na Slovenskem dobro znan, ko je na Štajerskem in Koroškem kot dušni pastir evangeličnih priseljencev vneto agitiral za protestanti-zem in deloval proti slovenstvu. Albani je zdaj župnik v Lausigku na Saksonskem in mnogo deluje kot pisatelj. Izdaja organ >Die Kirche«. V knjigi »Štirideset dni v puščavi« je skušal v protestantskih krogih uvesti eksercicije sv. Ignacija, potem zagovarjal evharistijo v katoliškem zmislu in končno prestopil v katoliško Cerkev. V »Allgemeine Rundschau« razlaga, da ga je k temu koraku najbolj privedlo spoznanje, da je le katoliška Cerkev ohranila vesoljni značaj krščanstva. O tej zanimivi konverziji pastorja, ki se je s katoliško Cerkvijo najbolj seznanil med nami, kamor je prišel, da jo pobija, priobčimo v eni prihodnjih številk podlistek od našega poročevalca za te zadeve v inozemstvu.
Primorske novice.
Aneksija Venecije Julije se preloži, ker se nameravajo povabiti na tozadevne slavnosti v Trstu mnogi senatorji in poslanci, ki so zdaj vsled zasedanja parlamenta zadržani.
Svečanost sv. Save v srbski čitalnici so motili fašisti. Prišli so tjakaj, sneli ikono sv. Save in trikoloro in zažgali. Laški listi so nato poročali, da so fašisti našli v čitalnici sliko Franca Jožefa. Zdaj prinašajo popravek srbske čitalnice, da je to gola izmišljotina, ker slika Franca Jožefa tamkaj nikoli ni visela niti pod starim režimom.
Silna detonacija se je čula 27. t, m. v Gorici. Na tisoče šip je bilo pobitih, nekaj gospodičen in gospej se je onesvestilo. Vzrolk je bil ta, da so vojaki razstrelili večjo množino bomb, ki so po vojski ostale v takozvanem »Rafutu« blizu Panovice.
Spor med socialisti in komunisti, ki so zasedli uredništvo socialističnega strankinega glasila »Lavoratore«, Še ni poravnan. Na tozadevnih pogajanjih se je šlo za razdelitev premoženja, glede česar se sporazum še ni dosegel. Socialisti stavijo »daj »Lavoratore« v tiskarni Spazzal, tiska se pa na strojih »Edinosti«.
Stranko nacionalnega bloka nameravajo Italijani ustanoviti v Istri. Gre za to, da bi se italijanski glasovi ne cepili in da bi volitve v parlament imele nekak značaj plebiscita za Italijo. Če se to posreči, je drugo vprašanje; gospodje, se tA\, ne računajo niti s Slovani niti s komunisti. Plebiscit za Itailijo volitve gotovo ne bodo!
Uuhllans&a sraov"«©.
lj Zvišanje stanovanjske najemnine.
Po naročilu ministrstva je deželna vlada v današnji seji sklenila dovoliti, da zvišajo hišni posestniki v Sloveniji s 1. februarjem najemnine za stanovanja od 20 % na 60 % najemnine 1. 1914. Istočasno ji dovolila zvišati najemnino za poslovne lokale na 100 % 1. 1914.
lj Umrl je v starosti 72 let g. Anton Je-retina, krojač. Pogreb bo danes popoldne ob pol 3. uri. Pokojniku blag spomin, preostalim naše sožalje!
lj K. T. D. tiskovni odsek ima sejo v četrtek 3. t. m. ob 16. uri.
lj Predavanje. >Slov. kršč. soe. zveza« V Ljudskem domu bo danes, torek, 1. februarja ob pol 8. uri zvečer priredila predavanje. Predaval bo g. urednik Franc Terseglav.
lj Sentpeterski družabni klub. Ker je >Unionova< dvorana oddana, odpade današnji prijateljski sestanek. Nadomestimo ga v ponedeljek, dne 7. februarja v Ljudskem domu.
lj Rokodelski dom. Pevski zbor kat. društva rokodelskih pomočnikov ima pevsko vajo jutri, na Svečnico, ob U, uri dopoldne .Družtvo
prosi, da se vsi člani vaje zanesljivo udeleže.
lj Marijonetno gledališče predstavlja v sredo (na 5>večnico) dne 2. februarja t. 1. ob 3. in ob pol 5. uri popoldne Ponijevo pravljico v štirih dejanjih »Obuti maček«.
lj Diskusijski sestanek društva »Pravnik« bo v četrtek, dne 3. februarja ob 5. uri popoldne v sodni palači soba št. 79. Dnevni red: Ustava in pravosodje, poroča gosp. dvor. svetnik dr. Janko Babnik.
lj Umrli so v Ljubljani: M. Izidora Ha-bič, urŠulinka, 39 let. — Marija Kos, po-sestnica, 54 let. — Stanislava Kovač, rejenka, 7 mesecev, — Pavla Kikelj, trgov, vajenka, 17 let. — Ana Kralj, rejenka, 4 mesece, — Fran Kos, pleskarski vajenec, 15 let. — Ma.tija Pečnik, nočni čuvaj, 76 let. — Marija Eberl, bivša kuharica, 74 let, — Marija Berglez, delavčeva vdova, 70 let, — Adolf Pitteroff, tapetnik, 52 let. — Marjeta Kokalj, šivilja, 77 let. — Mirko Ifezlaj, mizarjev sin, 13 dni. — Avrelija Stibil, zasebnica, 70 let. — Ignacij Habicht, tob. tov. delovodja, 61 let. — Adolf Ge-strin, krojačev sin. 1 leto.
lj Važno za vse prebivalce Ljubljane in Spodnje šiškes Če bi katera stranka ali oseba iz Ljubljane in Sp. Šiške do 2. februarja 1921 ne dobila popisnico za popis oseb in živali, naj se zglasi nemudoma na magistratu v mestni posvetovalnici, da se takoj popiše, ker je sila važno, da nihče, ki se nahaja v noči od 31. januarja do 1. februarja 1921 v Ljubljani in Spodnji Šiški, ne ostane nepopisan. Popis prebivalstva in živali rtima za posameznika, kakor tudi za rodbine, prav nikakih slabih posledic, ker se vsi podatki hranijo tajno in niso v prav nikaki zvezi z davki ali drugimi bremeni ne za posameznika, ne za celokupnost, dočim je za državo kakor tudi za deželo in občine sila važno, da se povsem zanesljivo ugotovi, koliko je bilo vsega prebivalstva, stanovanjskih hiš in drugih stanovanjskih prostorov, ter živine v tem času v Jugoslaviji. Zato je dolžnost vsakega posameznika, kakor tudi celokupnosti naše domovine, da po najboljši moči pripomore do tega, da se ljudsko štetje izvrši v najlepšem redu in z vso točnostjo.
KatoliSkl vestnik.
c Slavnostno marjansko zborovanje jutri v »Unionu« se prične točno ob 4. uri popoldne. Člani naj bodo zbrani pravočasno. Dvorana ne bo kurjena, zato naj gredo noter vsi dobro oblečeni; garderobe ne bo. Vsi razen možkih, onih, ki imajo sedeže in deklic-šo-laric, ki imajo odločene posebne prostores si izbirajo prostore poljubno. Zadnji del galerije je vsem prost. Možki so posebno vab-ljeni.
c Kongregacija gospodov pri oo. jezuitih
naj se po možnosti polnoštevilno udeleži sestanka vseh ljubljanskih kongregacij v »Uni-onu«, v sredo, dne 2. svečana ob 4. uri popoldne. — Voditelj.
c Duhovniške vesti. Za škof. duhovnega svetnika sta bila imenovana Jožef Lavtižar, župnik v Ratečah, in Ivan Ša-šelj, župnik v Adlešičih. — Župnija Nemška Loka je podeljena Jožefu Roglju, žup-nemu upravitelju istotam. — V ljubljansko škofijo so sprejeti: Ivan Drunecky, bivši župnik v Podgorju v Rožu; Franc Krašna, bivši kaplan v Dobrli vasi, Franc Umnik, bivši župnik v Slov. Plajberku, p. Sadok (Malks) Goričar, O. P. — Premeščeni so bili: Ignacij Oberstar, ekspozit na Zdiho-vem, za župnega upravitelja na Sinji vrh, kaplan Jakob Miglič iz Loškega potoka za ekspozita na Zdihovo; kaplan Jožef Logar iz Podzemlja v Črnomelj. — lj ljubljanske škofije sta izstopila: Anton Kocjančič, župnik v začasnem pokoju, in Albert Pravst; bivši kaiplan v Dobu, ki je sprejet v lavantinsko škofijo in nameščen za I. kaplana v Št. Jurju ob južni železnici. —-Umirovljen je dr. Josip Sever, mornariški nadkurat; začasni pokoj je dovoljen Ivanu Dežmanu, bivšemu kura tu v Hariiab
c Družba sv. Elizbaete ima redno mesečno sejo danes v torek, dne d', februarja v Alojzijevišču ob pol 6. uri popoldne.
Orlovski vestnik.
Iz Kranja. V nedeljo 30. t. m. jc bil spet lep dan za kranjskega Orla. Nad 50 Orlov in Orlic iz Kranja se je poleg drugih meščanov udeležilo lepo prirejene orlovske akademije v Predosljih, kjer so oboji tudi nastopili s simboličnimi vajami in vajami za članice. Ko smo se proti mraku vračali domov, nam niso hotele iz ušes simbolične besede simboličnih vaj: »Zmage dan se nam obeta, urno stopimo v korak«.
Razsrae prireditve i^ objave.
Akademski ples. Vsled nastalih tež-i koč se preloži reduta, ki bi se morala vr-; šiti v nedeljo, dne 6. febr., na ponedeljek j dne 7. februarja 1921. Vstop le proti va-j bilu. Dovoljene so maske ozir, kostumi brez krink ali plesna obleka. — Plesni odbor, društva slušateljev juridične fakultete,
Vestnik S. K. S. Z.
* Režiserski tečaj S. K. S. Z. Naša izobraževalna društva ponovno poživljamo, naj vsaj do 6. februarja t. 1. prijavijo, kdo se vdeleži režiserskega tečaja. Poznejše prijave se ne bodo mogle vpoštevati; ako bo število prijavljenih premajhno, se tečaj ne vrši.
Narodno gledlSte.
DRAMA:
Torek, 1. feruarja: »Cvrček za pečjo.« Red C. Sreda, 2. februarja: >Madame san Gene.« Izven.
Četrtek, 3. februarja: »Školjka.« Red D. Petek, 4. februarja: »Sen kresne noči« v opernem gledališču ob dramskih cenah. Red E. Sobota, 5. februarja: Zaprto. Nedelja, 6. februarja: Zaprto. Ponedeljek, 7. februarja: Zaprto.
Opera:
Torek, 1. februarja: >Fra Diavolo.« Red D. Sreda, 2. februarja: >Od bajke do bajke.« Mladinska predstava ob 3. uri pop. Izven. Četrtek, 3. februarja: »Dalibor.« Red A. Petek, 4. februarja: >Sen kresne noči.« Dramska predstava. Red E.
Sobota, 5. februarja: »Crešnjev vrt« Gostovanje hudožestvenega teatra. Izven. Nedelja, 6. februarja: »Bratje Karamazovi.« I. del, gostovanje hudožestvenega teatra. Izven.
Ponedeljek, 7. februarja: »Bratje Karamazovi.« II. del. Gostovanje hudožestvenega teatra. Izven.
Najnovejša poročila*
ŽELEZNIŠKI NAČRT ČRNOMELJ— BROD.
Belgrad, 1. februarja. (Izv.) Naš dopisnik nam poroča: Javili smo že, da sta poslanca Jugoslovanskega kluba Sušnik in Nemanič izročila železniškemu ministru načrt za železniško progo na Hrvatskem in v Sloveniji. Ob tej priliki je bilo pomotoma sporočeno, da so zahtevali zgradbo proge Straža—Vinica—Brod. Dejansko gre za progo Črnomelj—Vinica—Ogulin—Brod.
ODLIKOVANA ŽUPANA.
Belgrad, 1. lebr. (Izv.) Belgrajski župan Karojovanovič in zagrebški župan Heinpel sta odlikovana z redom sv. Save III. razreda. V nedeljo je belgrajska občina priredila banket na čast zagrebškemu županu.
DAVEK POSLANCEV.
Belgrad, 1. febr. (Izv.) Direkcija davka je določila na poslanske dnevnice davek po 11 dinarjev.
POGAJANJA ZEMUORADNIKOV.
LDU Zagreb, 31. jan. (ZNU) »Riječ« poroča iz Belgrada, da so pogajanja med delegati zemljoradničkega kluba in demo-kratsko-radikalnega bloka znatno napredovala. Razpravljalo se je o 20 točkah, ki jih je predložil zemljoradnički klub, ter so se v teh načelnih vprašanjih stališča obeh skupin z6lo zbližala. Jutri bodo dali zem-ljoradniki definitivni odgovor glede svojega vstopa v vlado.
GOSPODARSKA KONFERENCA.
LDU Belgrad, 31. jan. (ZNU) Minister za trgovino in industrijo dr. Kukovec je pozval načelnike oddelkov za trgovino in industrijo v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Spljitu na konferenco, ki se bo vršila v Belgradu 2. februarja pred zasedanjem gospodarskega sveta. Na konferenci se bodo razpravljale zadeve, o katerih bo sklepal gospodarski svet.
REPUBLIKANSKA STRANKA V ZADRU
LDU Spljit, 31. jan. (ZNU) Iz Zadra
Kročajo, da se je tamkaj osnovala repub-anska stranka Dalmacije. V novo stranko so vstopili elementi, ki so bili v opoziciji proti skupini Giolitti—Crecich. Na proglasu stranke je podpisanih 50 oseb, izmed katerih je večina Jugoslovanov.
NAŠ ZASTOPNIK NA DUNAJU.
LDU Dunaj, 31. jan. (DunKU) Novi oprav nik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju Svetozar Rasič, prvi tajnik kraljevskega tajništva v Parizu, jc nastopil svoje mesto.
ODKRITA BOLJŠEVIŠKA ORGANIZACIJA V PARIZU.
LDU Pariz, 30. jan. (Havas.) Tekom včerajšnjega dopoldneva so policijske oblasti izvršile pri slovanskih beguncih hišno preiskavo. »Temps« javlja, da so odkrili boljševiško organizacijo. Glavni krivec jc neki Abramowicz, ki je od zborovanja v Toursu dalje deloval za Trockega, ki ga je plačal. Vsega skupaj so zaprli 15 oseb. Organizacija, ki so ji prišli na sled, je menda dobavljala mednarodnim revolucionarjem ponarejene potne liste in legitimacije.
LDU Pariz, 30. jan. (Havas.) Abramo-wicz, ki so ga pri včerajšnji hišni preiskavi aretirali, je prej stanoval v Niči pod imenom dr. Zalevvski. Po poročilih iz Niče je menda doma iz Čehoslovaškc, Neka dijakinja, ki so jo tudi prijeli, je najbrž doma z Dunaja in se piše Selma Bertin,
ITALIJANSKA MORNARICA.
LDU Belgrad, 30. jan. (ZNU) Italijani so, kakor znano, uvrstili najboljše manjše enote bivše avstro-ogrske mornarice v svoje lastno mornariško brodovje. Vsega skupaj so priklopih svojemu brodovju 2 mali križarki, 7 torpednih rušilcev, 3 moderne nemške križarke in 3 večje torped-ne rušilce. Te ladje so dobile nova imena. S temi lahkimi enotami, ki so v vojni že opetovano pokazale svojo veliko vrednost radi svoje gibčnosti, je italijanska vojna mornarica pridobila novih 30.000 ton prvovrstnega ladijskega materijala.
POŽAR NA LADJI.
LDU London, 30. jan. (DunKU) Brzojavka Lloydovemu Registru sporoča, da je italijanski parnik »Neptuno« 22. t. m. zapustil Port Arthur in odplul v Brindisi. Na odprtem morju je parnik pričel goreti. Reu-terjev urad poroča, da se je bati človeških žrtev, Oni, ki so se rešili, so dobili opekline in so se rešili na angleške vojne ladje.
BORZA.
LDU Zagreb, 31. jan. (ZNU) Devize: Berlin 244—246, Italija 529—535, London 540—550, Newyork 139.50—141, Pariz 975 do 1020, Praga 191—192, Švica 2200—0, Dunaj 21—-21.30. Valute: dolarji 138.50 do 139, avstrijske krone 23—24, carski rublji 65—75, francoski franki 0—970, napole-ondori 470—472, nemške marke 238—240, rumunski leji 200—202, italijanske lire 515 do 5ZU, bolgarski levi 152—0, angleški funti 0—535, češkoslovaške krone 170—0.
Gospodarstvo.
g Ah ste že čitali zadnjo številko »Jugoslovanskega Obrtnika«? Skromen je, po obliki namreč, a zato tem bolj bogat po vsebini In to bogato vsebino dobi vsakdo lahko, če plača celoletne naročnine samo 24 K. Ali je veliko? Niti za liter vina! In vsebina? Poglej prvo številko letošnjega leta! Članek »Pomen obrtnih zvez« ti razkriva vse ogromno delo, kaže ti pa tudi uspehe, ki jih zadobi.š, če nastopaš enotno organiziran v javnem življenju. Od vseh strani kriče: Proč s politiko v obrtnem življenju! Če pa čitaš ta članek, uvidiš, da ni samo potrebna, ampak, da mora tudi brezpogojno biti. Dalje »Davčni vijak« kaže in razmotriva velikokrat neutemeljeno obdavčevanje malih obrtnikov. »0 razvoju obrti in trgovine«, bi moral vsakdo poznati preteklost, ki je tako zelo uplivala tudi sicer na naše javno življenje. Poleg omenjenih člankov je še več manjših velevaž-nih podatkov, razmotrivanj in potrebnih novic za vsakega obrtnika. Obrtniki, naročite se na glasilo brž ko bodete brali to notico! Naznanite Vaš naslov po dopisnici na upravništvo »Jugoslovanskega Obrtnika«, Fražakova ulica 3, Ljubljana.
g Tobačna kultura v Sloveniji in Prek-murju za leto 1921. Vsi v Ljubljani bivajoči interesenti za gojitev tobaka se opozarjajo na razglas uprave državnih monopolov, ki je nabit na mestni deski. Prijave sprejema do 20. februarja mestni ekspedit, Mestni trg 27/111.
g Borzna poročila. Dunaj, 29. jan. Devize. Amsterdam 223.50—224.50, Zagreb 465—469, Berlin 1114—1120, Budimpešta
128.50—130.50, Bukarešta 935—945, London 2665—2645, Milan 2465—2485, New-york 666—670, Pariz 4580—4620, Praga 872—878, Sofija 845—855, Varšava 79.75 do 81.75, Curih 105.75—106.25. Valute. Dolarji 661—665, bolgarski levi 825—835, nemške marke 1115—1121, angleški funti 2615—2635, francoski franki 4580—4620, italijanske lire 2450—2470, dinarji 1840 do 1860, poljske marke 85—87, rumunski leji 920—930, rublji 317—323, švicarski franki 105.50—106, češkoslovaške krone 876 do 882, madžarske krone 129.50—131.50.
Poslovni prostori In hiSni posestniki.
Prvo društvo ljubljanskih hišnih posestnikov objavlja: Pri anketi o spremembi stanovanjske naredbe glede trgovskih in poslovnih prostorov sc je razpravljalo p izjavi trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ki se »e sicer izrekla proti temu, da bi se te vrste prostori smeli od sedaj naprej prosto oddajati, pač pa se je izjavila za 500 % povišanje navedenih prostorov. Iz časopisja pa smo zaznali, da se je gremij trgovcev izrekel za povišanje samo za borili 100 in to še celo proti tema, da bi se hišni posestTlki zavezali ne odpovedati dosedanjih prostorov nobenemu najemniku.
Gremij trgovcev mora nam hišnim posestnikom brez ugovora priznati, da smo ravna hišni posestniki dajali trgovcem in obrtnikom cel čas vojne in to šc sedaj za tako nizke na-jemščine, da jih lahko smatramo za bres-plačno oddajo v primeri z vsemi drugimi cenami, ki so nastale od časa vojske dalje. Nasprotno se nam ne more ugovarjali, da no bi se bil marsikateri trgovec v tem času, ko fe
glačeval smešno nizko najemščino, precej do-ro obogatel, med tem pa je hišni gospodar ali zabredel v dolgove ali pa je med tem ČA-som prav pošteno stradal, med temi je precejšnje število vdov. ki se še danes bore zh svoj obstanek. Pričakovali smo, tla sc trgovci kot brez dvoma najbolje situiran stan, ne bodo postavili na tako egoistično stališče in pri tem odrekli drugim stanovom svobodo razpolagati po svoje s premoženjem, ki » ai tf. hišni posestniki večinoma pridobili z največje itedljivostki ta ngjtf&ua
Ko je po končani voiski nam še vsega primanikovalo in ko smo bili drugi konsumenti v največjem pomanjkanju raznih življenjskih potrebščin, so prišli prvi trgovci, ki so zahtevali svobodno trgovino, ki so jo seveda tudi dobili in se pri tem niso prav nič ozirali na vse druge stanove, ki so radi proste trgovine morali na enkrat vse potrebščine plačevati neštetokrat dražje. Nam hišnim posestnikom takrat še na misel ni prišlo, da bi bili protestirali proti prosti trgovini in enako smo sedaj mi pričakovali od strani trgovskih krogov. Naravno je, da vsakdo hrepeni po prostem razpolaganju s svojim premoženjem, česar ne smemo storiti sedaj samo še hišni posestniki. Če je dopustna rekvizicija in neodpoved stanovanj pri hišnih posestnikih, se ravno tako upravičeno to zahteva pri drugih stanovih,
torej tudi pri trgovcih.
Deželna vlada nam ie hotela za sedaj dati na prosto razpolaganje trgovske in druge prostore, ki ne služijo za stanovanja in samo trgovcem in obrtnikom se moramo hišni posestniki-zahvaliti, da_ nam bo končno vlada odrekla to prostost. Trgovci in obrtriki pa bi bili l&hko z nami stopili v dogovor in bi gotovo dosegli primeren sporazum. Centralna odnosno deželna vlada pa je hotela to prostost dati samo radi tega, da bi sc že enkrat pričelo z zidanjem hiš, kar edino bo odpravilo sedanjo stanovanjsko bedo, kar smo mi vže neštetokrat poudarjali. Izjava trgovcev in obrtnikov bode pa zopet marsikoga odvrnila, da bi svoj prihranjeni kapital uložil v hišo, v kateri končno bi ne bil sam gospodar. Kako se vsakdo v sedanjem času brani svoj denar
utakniti v stavbo kakega poslopja, jc pokazala lanska stanovanjski naredba o tako imenovanih milijonarjih. Vsak razsoden človek mora priznati, da se bode z večjim zidanjem hiš pričelo šele takrat, ko bo sedanjim hišnim po-sestnikoip dana popolna prostost. Dokler se pa to ne zgodi, toliko časa nu bodo k temu pripomogle vse stanovanjske naredbe. V tem oziru tudi) ne pomaga izgovor, da omejitev za nove stavbe ne velja, ker če bodemo en stan drugemu odrekali oravico prostosti, se ista vsakemu lahko zopet odvzame.
Tudi še opozarjamo trgovce in obrtniki na to, da poslovni lokali s stanarino rad letnih 1400 kron v že po avstrijskih, sedaj še vedno veljavnih naretlbah niso glede povišanja spadali pod natančno omejitev najemščin. tem-več se je smelo najemščine za take lokale
»primerno« zvišati, kar je pa gotovo že takrat z ozirom na splošno^draginjo več zneslo, kakor 100 odstotkov. To najbrže pri sklepanju ni bilo znano, ker drugače bi se ne predlagalo povišanja, ki je že dovoljeno in vrhu tega je po vseh dosedanjih r.aredbah dopustno povišanje stanarin za vse večje stroške in ravno tako tudi za vsa popravila. Teh povišanj pa mnogo hišnih posestnikov še dosedaj ni izvršilo. Primorani smo izjaviti, da je vsako skupno delovanje onemogočeno, ker zna škodovati ravno tako tudi trgovcem in obrtnikom. Nasprotno pa bi bilo umestno, da bi se vsi produktivni stanovi združili v močne organizacije proti strankam, ki se borijo proti naši lastnini. Ce pa trgovci niso za našo prosto lastnino, potem jih mi tudi ne moremo podpirati v njihovem stremljenju.	(Dalje.)
Za dvakratno obtavo v >ednu se računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA •Svetla«. Mestni trg 25. Verbajs A^ Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6.
JAVNA SKLADISCA •Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel 366.)
KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta & Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
Priporočalo se sledeče domače tvrdke:
KNJIGARNE Jogoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T, D., Kopitarjeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE OIup Josip, Pod Trančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. e. 1.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE. Hibšer Hugon, fotograf, Valvazor jev trg 7, naspr. Križ. cerkve.
SOBNO SLIKARSTVO Zuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Jakob Vodopivec, Zagorje ob Savi.
ŠPEDICiJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33 (Tel. 366.) Uher F- & An Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud«, Woltova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20.
Iščem samostojDo tca&ar.co m dekle
za hišni in gospodarski posel. Nastop takoj. Plača po pogodbi. Mirko Vesla), župnik, Karlovae, Dubovac.
Hrano zasloni
(Za dvakratno obiavo v tednu st računa 8 kron.)
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN, Mikuš U Mestni trg 15. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«,
Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 2f,
ZALOGA POHIŠTVA F. Fajditfa sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Scbuster Anton, Stritarjeva nt 7«
dam rodbini, ki bi odstopila kuhinjo ter opoldne m zvečer eno za serviranje abonentom. Dopisi pod „Dobra kuharica" na anon-Cno ekspedicijo Al. MateliC, Ljubljana.
Bogu vsemogočnemu je dopadlo poklicati v boljše življenje našo predrago sestrično in teto, gospodično
Avrelljo Stibil
po kratkem trpljenju v 70. letu njene starosti, v soboto 29. jan. 1.1. ob pol 12. uri dopoldne, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb se je vršil iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu v pondeljek dne 31. t. m. ob 2. pop.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
Žalujoče rodbine
Vičič, Aljančič, Simončič
Brez posebnega obvestila.	in ostali sorodniki.
IVRN OGRIN RNTOmjR SVIGELJ
POROČENA, LKVERCn 31. 1. 1921.	BREG
Brez drugega obvestila.
Foiilvo,
novo za spalno sobo s o proda. Naslov pri upravi tega lista pod štev. 34'i.
V ————MMMMM—mmmmm——aM——
ya;«njpn razne moči naprodaj. Vpra-liu! UiltJ Sati: Maribor, glavna pošta, pod šifro »Sarajevo 4«.
v oskrbo več ltrav se sprejme, . . kateri bi imet veselje do molže, j Vojaščine mora biti prost, a je lahko vojni I invalid. Fantje z dobrimi spričevali se j imajo obrniti na Kart. samostan, Ple-' j terje, p. Št. Jerne*.	351
I^fp ^P za vaienca-mehanika iz dobre iJlfa Ju poStene hiše stanu primerno priprosto stanovanje z oskrbo. Prispevajo se eventuelno tudi živila. Ponudbe pod »Vajenec, na upravništvo.	366
ob Tržaški cesti na Viču št. 46 s poljem
Proda se Hišo
vred. Natančnejša pojasnila se dobe pri Franc Pezdir, Vič 95, Ljubljana.
Enovprežoi mu^l^Vo
nizki ceni. Pogleda se v Orožnovi ulici št. 7, Maribor.	353
2liTBV3 sta po nizki ceni naprodaj. nluil Več ne poizve v kantini v cukrarni v Ljub lani.
Sorodnikom priporočam v molitev svojega očeta
Vincenc Zupančič
ki so umrli po dolgem trpljenju večkrat prevideni s sv. zakramenti 30. jan. 1921.
Pogreb bo v torek 1. febr. 1921 ob 8. uri.
Polhov gradeč, 1. febr. 1921.
Valentin Zupančič, župnik.
POftiŠIVO U SPOlllO SfiUO vegatsa-;
pisalna miza plišasta zofa s 4 naslonjači in otroški voziček se proda. Selo 41.
enostavne in dvojne, barvo za lase „Nuisol", zobno kremo „Kalodont" gledališCne šminke v garniturah ter pristni „Mastix" priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
na Bledu, enonadstropna s celotnim pohištvom, sa proda. — Naslov pove upravništvo »Slovenca" pod štev. 348.
l©i€®n@
zvitke, kadilo, sveče za; hišno rabe priporoča sveča^r J. KOPAČ, Ljub« liana, Gosposvetska cesta 90.
az
anjam,
29. jam. 1921 ni več moj zastopnik in nima več pravice v mojem imenu blago prodajati oziroma na moje ime kupovati in zame kakršnakoli plačila sprejemati
E. Driaij Parfums, Ljubljana.
sama z malo prtljago želela bi se pridružiti stranki, ki se vrača v domovino. Stroške povrne. Pisati: »Vračajoča« 359 na upravo lista.
Zahvala.
Vsem, ki so nama stali na strani v bolezni in smrti najine drage mamice, gospe
Marije Kos roi. Šumi
tem potom najina iskrena zahvala. Posebej se zahvaljujeva duševnemu tolažniku preč. gosp. P. Placidu, prečastiti duhovščini, zdravniku dr. Minaf-u in vsem, ki so blago po-kojnlco spremili na zadnji poti. Istotako zahvala vsem za mnogoštevilno izraženo sožalje.
Ljubljana, 31. januarja 1921.
Josip In Stanko Kos.
Pozor! JOSIP mmi ŽZ:
varna Šoštanj, priporoča svoje mizarske in stavbiuske izdelke. 2e v zalogi pohištvo in stavbeni izdelki.
Rl/tflm^l dobro ohranjen s šestimi me-JlllUllIiil lodijami, se radi presleiive zelo ugodno proda. Ponudbe na upravništvo pod šifro »Avtomat.« 338.
(fnhflfjna pridna in poštena se sprej-nUillllitU me takoj; ravno iam služkinja za vsa hišna dela proti dobri plači. — Naslov se izve v upravi Slovenca pod štev. 274.
V soboto dne 5. februarija otvorim tik jubllej-
_________ nega (Zmajevega) mostu
ovo mesarsko stolnico.
Dobivalo se bo vsak dan sveže telečje in prašičevo meso kakor tudi slanina najboljših pitanih prašičev.
Za obilni obisk se priporoča z velespoštovanjem
Josep Ocvis-k, mesar in gostilničar.
Ilofoavlmo Preskrbimo
Prevzamemo
F. NBBKlrclisr«co
kemične izdelke vsake vrste, surovo blago, polizgotovljene in izgotovljene izdelke po vedno zelo nizkih cenah.
pri limitih z naplafiilom ali fiksnih naročilih po najnižjem dneVnem kurzu prodajo kemičn. izdelkov vsake vrste proti komisiji in oficijol. posredov. pristojbin na dunajski blagovni borzi, komisijsko prodajo vseh kem. izdelkov. Velika suha skladišča, lastna vozila, izvežbano osobje.
tovarna In velalrgavlaa keiaFBnlb izdelkov, fomna Ig pisarna: WIEN XX,
Rauschorstr. 31, sklaDISSt: WIEN II, brzojsvl: Nepre, Telefon 47J44.
Tovarna
JOS. MEICH
LjuDiians. Poflanshl nasin 4. Podružnica:
PODRUŽNICE: MilRIBOR Gosposka ul. 38.
Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike, za-
1.pestnice in srajce.
NOVO MESTO
Glavni trg.
KOČEVJE
Stev. 39.
TVORNICfl KEKSOV, PREPECENCEV, OBLflTOV IU VEFELJMOV
V.BIZJAK m DRU(5
_______ROGAŠKA SLRTINR fine irAM*
Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin'in orodja itd. Za obilen obisk se priporoča tvrdka jus. PeteHnc, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. ' HaSnižše cene na drobno in na debelo
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D.
V LJUBLJANI
ir
n
!, OtrnalsHa c. M
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
PaottfašCssrt prodajaiec srefili Slržaune Razredne Loterije.
izplačuje svojim Riilenloni vsaK znesek Urez odpveiii v gotovini.
Izdaja konzorcij >Slovencac.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v LJubljani.
«