Izhaja vsak fetrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Liberti (Ul.Comnierdale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst/461. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Pošt"nina plačana v gotovini
NOVI
Posamezna štev. Ilr 35.—
NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za Inozemstvo : tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 418
TRST, ČETRTEK 27. SEPTEMBRA 1962, GORICA
LET. XI.
OB OBISKU LEONIDA BREŽNJEVA V JUGOSLAVIJI
Zftližanje med Hoshvo in Beogradom ni všeC ftitajshi
Brežnjev potrdil veljavnost smernic, ki jih je letošnjega maja dal Hruščev - Oster napad kitajskega tiska na Jugoslavijo
Ves svetovni tisk je te dni posvetil mnogo pozornosti uradnemu obisku predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonida Brežnjeva v Jugoslaviji. Visoki sovjetski gost je v ponedeljek dospel v Beograd na j povabilo maršala Tita in s tem vrnil obisk,! ki ga je jugoslovanski predsednik v juniju leta 1956 opravil v Sovjetski zvezi.
Zakaj toliko zanimanja za ta obisk? Odgovor na to vprašanje je dokaj preprost, sa| je dovolj, da se spomnimo na leto 1948, ko( se je mala Jugoslavija pogumno uprla Sta j linu, ki je bil tedaj na višku svoje moči. Bil je zgodovinski dogodek, ki ni le kore-nito spremenil dotedanjih jugoslovansko sovjetskih meddržavnih odnosov, temveč sprožil celo vrsto novih in važnih političnih ler ideoloških problemov v vsem komunističnem taboru.
Odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo so se začeli ponovno urejevati leta 1956, ko sta v Beograd prispela Hruščev in Bui-ganin, ki sta priznala, da je bila Jugoslavija žrtev krivične Stalinove politike in obenem Titu ter sodelavcem ponudila roko sprave. Od tedaj so se odnosi med država ma počasi, a vendar stalno boljšali, tako da danes med njima ni važnih spornih vprašanj, ki bi onemogočala medsebojno sodelovanje na državni stopnji.
IZJAVE NIKITE HRUŠČEVA
»Z Jugoslavijo imamo — je še letošnjega maja izjavil Hruščev — normalne in, rekel bi, celo dobre odnose. Glede mnogih vprašanj, ki zadevajo ohranitev miru, imamo isto stališče. Pripravljeni smo utrjevati in razvijati odnose med obema državama na kulturnem in znanstvenem področju.« Zanimivo je, da je na te izjave Nikite Hruščeva opozoril tudi predsednik Brežnjev ob svojem prihodu v Beograd, kar pomeni, da imajo te smernice za Sovjete še vedno polno veljavo.
Toda za Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo niso važni samo odnosi na državni stopnji, temveč tudi odnosi med komunističnima strankama obeh držav. V tej zvezi pa je Hruščev v že omenjenem gqvoru dejal. »Kljub razlikam v celi vrsti političnih in ideoloških vprašanj bomo kot država, kt uradi komunizem, storili vse, da bomo v redu sodelovali z Jugoslavijo in ta'ko pomagali nienim narodom utrditi socialistične pozicije. To bo v prid ne le izboljšanju vzajemnih odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, marveč bo koristilo tudi vsem državam, ki grade socializem in komunizem.«
Iz teh besed, na katerih veljavnost je pred dnevi opozoril tudi Brežnjev, izhaja, da se je Sovjetska zveza sprijaznila z jugoslovansko stvarnostjo in da priznava jugo slovanski družbeni ureditvi socialistični značaj, in da jugoslovanska »pot v socializem« ne škoduje komunističnemu taboru.
Iz izjav, ki jih je v Beogradu dal Brežnjev, te lahko nadalje sklepa, da Sovjetska zveza pozitivno ocenjuje tudi jugoslovansko zunanjo politiko ter zlasti vlogo, 'ki jo Jugoslavija igra med nevezanimi državami. »Mi visoko cenimo — je dejal Brežnjev — napore jugoslovanske vlade in maršala Tita, ki se zavzema za politiko miru in mirno sodelovanje med državami in za rešitev spornih vprašanj.«
Spričo vsega tega se torej lahko trdi, da ie med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo dejansko prišlo do zbližan ja. To pa je tembolj zanimivo, če imamo pred očmi odmev, ki ga je to dejstvo imelo v nekaterih drugih državah komunističnega tabora.
V zvezi s potovanjem Brežnjeva v Jugoslavijo je na primer kitajski »Ljudski dnevnik« objavil neverjetno oster in grob napad na predsednika Tita, katerega je med drugim proglasil za »lažnjivca, buržuja, reakcionarja, protirevolucionarja in hlapca ameriškega imperializma«. Pekinški dnevnik je ob tej priliki ostro napadel tudi jugoslovansko zunanjo politiko, ker se zavzema za jedrsko razorožitev, in ker poudarja svojo nevezanost na oba obstoječa tabora. Vse to je »Ljudski dnevnik« označil za »nevarno protirevolucionarno zmešnjavo, ki ne dela razlik med imperialističnimi in socialističnimi državami.
Politični opazovavci se sprašujejo, čemu so kitajski komunisti sprožili tako ostro gonjo proti jugoslovanskim voditeljem in jih obsuli s celo vrsto žaljivih vzdevkov prav v trenutku, ko so sovjetsko-jugoslo-vanski napori za normalizacijo medsebojnih odnosov dosegli vrhunec, kar dokazuje {Nadallevanle na 2. strani)
Prod občinskimi volitvami v Trstu
Slovenska katoliška skupnost, Slovenska demokratska zveza, Slovenska krščansko socialna zveza in Skupina neodvisnih Slovencev sporočajo, da so sklenile nastopiti pri volitvah v tržaški občinski svet s skupno Slovensko listo. Spričo sedanjega stanja pozivajo vse Slovence tržaške občine, naj se pridružijo skupni listi in jo podprejo.
SImenska kat. skupnost Slov. demokratska zveza Slov. kršč. soc. zveza Skupina neodvisnih Slovencev
Splošni volilni program
Slovenska lista združuje predstavnike vseh slovenskih političnih skupin na področju tržaške, občine. Kot najširša skupnost zavednih tržaških Slovencev, ki odklanjajo desni in levi totalitarizem, jc edina predstavnica slovenskega prebivavstva na Tržaškem ter bo po svojih predstavnikih najbolj skrbela za pravice našega delavca, kmeta, obrtnika, izobraženca in podjetnika. V njej so združene vse narodno, demokratično, krščansko in socialno zavedne slovenske sile. Je edini slovenski blok, ki naslona nri sedanjih občinskih volitvah v tržaški občini. Zato slovenska lista .vabi na svoj program vse poštene ih demokratično zavedne Slovence. Izključuje ]e_iotalitaree, tako desne, kot leve, ker je globoko prepričana, da je ena sama stranka ječa političnega, gospodarskega, socialnega in verskega življenja.
Kandidati Slovenske, liste se predstavljamo volivcem tržaške občine z naslednjim programom:
1. Predvsem poudarjamo našo dolžnost in pripravljenost, zavzemati se, da se bodo v vsem javnem življenju vedno bolj uveljavljala načela demokracije, narodne enakopravnosti in socialne pravičnosti, ki so neločljiva last krščanske omike ter temelj in jamstvo vsake pravično urejene, družbe.
2. Naš cilj je, združiti okrog Slovenske liste čim-več Slovencev tržaške občine, ker smo prepričani, da je to za narodno manjšino najučinkovitejše sredstvo za izbojevanje in zaščito njenih narodnih, socialnih, kulturnih in gospodarskih pravic ter koristi.
3. Edino slovensko politično predstavništvo more biti tisti činitelj, ki v demokratično urejeni državi omogoča, da narodna manjšina izpriča svoj obstoj in kot posebna jezikovna skupina sodeluje pri javni upravi. To predstavništvo pa bo toliko laže opravljalo svojo nalogo, če bo imelo zaupanje in podporo čimvečjega števila Slovencev.
4. Kandidati Slovenske liste izjavljamo, da hočemo biti predstavniki slovenskih volivcev ter posre-dovavci in branitelji njihovih pravic in koristi. Zato se bomo zavzemali, da bi tržaški Slovenci prenehali bili sredstvo, s katerim določene italijanske stranke utrjujejo svoj politični vpliv, od česar naš živeli nima nikakršne stvarne koristi, temveč le. narodno škodo.
5. V skladu s temi načeli bomo odločno in vztrajno zahtevali. da se začnejo strogo izvajati vsa tista določila ustave in Spomenice o soglasju, ki so bila sprejeta z namenom, da Slovenci postanejo dejansko enakopravni i. Italiiani, kar je prvi pogoj za mirno in prijateljsko sožitje med tukajšnjim Ijud-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Kaj čakajo, da se to nelia?
KADJO TRST A
« NEDELJA, 30. septembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Peresce svetlega sokola«, pravljica (Agna Javornik), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 18.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 19.15 Nedeljski vestnik;
21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret);
22.00 Nedelja v športu.
. PONEDELJEK, L oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe. V odmoru ob 12.00 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret) ; 18.30 Glasba in glasbeniki v anekdotah: »LIaydn, oče simfonične glasbe« (Dušan Pertot); 19.00 Radijska univerza — Spoznavajmo naša živila: »Prehrambena načela«; 20.30 Lodovico Rocca: »Gora Ivnor«, opera v treh dej. po romanu Franza Werfla »40 dni Musa Dag«. Orkester in zbor italijanske Radiotelevizije iz Milana. Približno ob 21.00 »Opera, avtor in njegova doba« (Gojmir Demšar).
• TOREK, 2. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe. V odmoru ob 12.00 »Pomenek s poslušavkami«; 13.30 Glasba po željah; 18.30 Orkester v preteklih stoletjih'; 19.00 Pisani balončki — Radijski tednik za najmlajše; 21.00 Zgodba Pavla Diacona; 21.30 Koncert pianista Claudija Gherbitza;
22.00 Znanost in tehnika — Slavko Andree: Ionski mikroskop.
• SREDA, 5. oktobra, ob: 11.45 Vrliljak, pester spored lahke glasbe; 18.30 Jugoslovanski skladatelji — Uroš Krek: Koncertna glasba za fagot, godalni orkester in timpane; 19.00 Higiena in zdravje s po-svetovavnico dr. Milana Starca; 20.30 »Sebičnež«, drama v štirih dejanjih (Carlo Bertolazzi - Lelja Rehar), igrajo člani RO.
• ČETRTEK, 4. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe; 19.10 Za Valvazorjem po naši deželi (Mara Kalan); 20.30 Simfonični koncert. Približno ob 21.00 Književnost in umetnost — Mariin Jevnikar:	»Prepozno«,	roman	Janeza Švanjceria.
Približno ob 22.00 Iz zgodovine italijanske veleindustrije — Rosario Romeo: »Od prve svetovne vojne do svetovne gospodarske krize leta 1929«.
• PETEK, 5. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe; 13.30 Glasba po željah; 18.30 O glasbeni interpretaciji: »Note in zvoki« (Piero Rat-talino); 19.00 Človek in cesta — R. Dolhar: »Trau-matologija prometne nezgode«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne, glasbe; 22.00 Iz pesniških gajev: »Sergio Corazzini« (Janko Jež); 22.15 Jazz koncert.
• SOBOTA, 6. oktobra, ob: 11.45 Vrtiljak. pester spored lahke glasbe; 16.00 Junaki športa — Dušan Pertot: »Prvo svetovno nogometno prvenstvo«; 16.45 Iz tretje glasbene produkcije tržaškega konsevatoriia »G. Tartini«; 18.30 Jazz panorama: 19.00 Goriški obiski: »Sovodnie«; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Teden v Italiji; 20.40 Zbor Lojze Bratuž iz Gorice: 21.00
•»Potovanje onsnoda Perrichona«. ivra v štirih dot. (Eugene Labiche - Dušan Pertot), igrajo člani RO.
TEDENSKI KOLEDARČEK
30. septembra, nedelja: 16. pobinkoštna
1. oktobra, ponedeljek: Remigij
2. oktobra, torek: Angeli varuhi
3. oktobra, sreda: Terezija
4. oktobra, četrtek: Frančišek Asiški
5. oktobra, petek: Placid
6. oktobra, sobota: Fides	J
—0—
SPOVEDNA MOLČEČNOST
Zanimiva pravda teče med župnikom v fari Casacantitella blizu Pescare in županom dotione občine. Župan Del Duca je pripad ntik 'komunistične stranke, župnik Di Santo ga toži, da je ukazal skriti v spovednice majhne magnetofone, ki so zapisovali vse, kar so se verniki spovedovali. Na ta način je župan vedel za vse tajnosti Občinarjev Don Camiillo in Peppone v drugi izdaji!
Ponarejevanje vsakovrstnih živil je v Italiji že doseglo svoj višek. Takih nesramnosti, da bi nekaj lumpov tlačilo milijarde v žepe s prodajo pokvarjene hrane, menda ni v drugih državah. Začelo je že lani z oljem, nadaljuje s sirom, v katerega mešajo celo mišje odpadke in smeti. Bogvedi koliko revnih odjemavcev je obolelo za rakom zaradi teh trgovskih falotov.
V Gorici in Trstu nas tolažijo občinski zdravniki, da ni v prodaji ponarejenega sira. šušlja se pa vse drugače. Prav tako se tudi bere vsak dan, da so živilske komisije odkrile zaloge ponarejenih hranil. Čudno je le to, da se zve le za redka imena sleparskih trgovcev. Fanfani je na široko obljubil, da bodo hudo kaznovani nepošteni izdelo-vavci in prodajavci. Tu jia tam se res sliši, da je bil kak slepar kaznovan z globo neka) tisoč lir, dočim je s svojim zdravju škodljivim blagom prisleparil težke milijone.
Nemci kupujejo obale
Vzdolž celega italijanskega obrežja zelo mnogo gradijo. Gradijo pa male vile, a tudi velikanske hotele in še večje stanovanjske stavbe. V teh so naprodaj posamezna stanovanja. Naj večje stavbe so lastnina bogatih Milančanov, marsikatero vilo ali stanovanje pa so kupili tudi Nemci.
Nemci pa ne nastopajo kot kupci samo v Italiji. V mnogo večji meri — in človek bi rekel, da skoraj načrtno — kupujejo parcele na južni obali Irske. Tam so nakupi Nemcev zavzeli tak razmah, da je proti temu nastopil javno škof iz Corka, ki poziva kmete, naj se ne dajo zapeljati od sedanjih ugodnih cen, ker s prodajo nepremičnin prodajajo tudi svojo samostojnost in Irsko.
Mnogo nepremičnin so Nemci ‘že pokupili v Švici, posebno v romanski, to je v predelih z italijanskim in francoskim življem, predvsem v kantonu Ticino. V velikih nemških listih, kot je Frankfurter Zeitune, je vse polno prodajnih ponudb iz navedenih krajev.
Visoki tečaj nemške marke — 1 DM 155 lir — in aktivna nemška plačilna bilanca olajšujejo te nakupe. V vojni razrušena in poražena Nemčija je danes v Evropi gospodarsko najkrepkejša država, ki uporablja svojo gospodarsko silo za širjenje nemške zemljiške posesti.
V NEODVISNI ALŽIRIJI
V torek se je 195 novoizvoljenih poslan cev Alžirije zbralo k prvemu zasedanju narodne skupščine. Najstarejši poslanec Fcrhat Abas je odprl zborovanje. Prva točka dnevnega reda je bila volitev predsednika. Izvoljen je bij Ferhat Abas s 155 glasovi proti 36 glasovnicam, ki so bile oddane bele. Predsedstvo bo imelo še tri podpredsednike in štiri tajnike. En podpredsednik in en tajnik sta Evropejca.
Novi predsednik zbornice predstavlja začasno vrhovno oblast v republiki. Abdera-man Fares, predsednik dosedanjega izvršnega odbora, in Ben Heda, predsednik začasne revolucionarne vlade, sta namreč prenesla vso oblast na zborničnega predsed nika Ferhata Abasa. V svojem nagovoru je ta poudaril prijateljstvo Alžirije z vsemi narodi in da bo spoštoval vse dogovore s Francijo, podpisane v Evianu.
Kako bi se potem bali, če pa oblast samo grozi in čaka in ne izda niti imen bogatih sleparjev.
Saj je šele od včeraj novica, da so v nekih mlekarnah v Padovi in Anconi —-imen seveda ne povedo — odkrili, da so tam izdelali 3000 ton masla iz mila in olja iz kitovih ostankov. Preprosti državljan se samo sprašuje, kaj še čaka državna Oblast, da bi postavila take zločince pred zid.
MIR OB ADIŽI
V dobi enega leta sc jc politični položaj na Južnem Tirolskem toliko izboljšal, da se je napeto razmerje med Avstrijo in Italijo že močno ublažilo. Veliko zaslugo ima pri tem posebna mešana študijska ‘komisija, ki je bila ustanovljena lansko jesen in ima nalogo proučevati južnotirolsko vprašanje.
Medtem sta se zunanja ministra Kreisky in Piccioni srečala k posebnemu razgovoru v New Yorku, v 'katerem sta eno uro razpravljala o odprtih vprašanjih med Avstrijo in Italijo in seveda tudi o bocenski pokrajini. Kreisky je v torek govoril tudi pred skupščino Združenih narodov in je pojasnil, cl'a ni hotela avstrijska vlada predložiti zadeve Zvezi narodov, kot je bilo nameravano, ker obstaia upanje, da bo prišlo do rešitve južnotirolskega vprašanja z dvostranskimi dogovori. Nov sestanek med zastopniki obeh držav je določen še pred zimo.
»NEDOLŽNI« RIBICI
V Washinglonu so vsi razburjeni, ker je Sovjetska zveza podpisala s Kubo sporazum za ustanovitev ribiškega oporišča na otoku. V luki bo moglo pristati 130 sovjetskih ri biških ladij. V Združenih državah poudarjajo, da te ribiške ladje nc vozijo s seboj samo mreže in zaboje za ribe, marveč da so tudi opremljene s posebnimi radarskimi napravami, katere vestno beležijo vse ameriške raketne jioskuse na rtu Canaveral.
Spričo teh dejstev je ameriška zbornica dala predsedniku široka pooblastila za uporabo vojaške sile.
Zbližanje med Moskvo in Beogradom
(Nadaljevanje s 1. strani)
ravno obisk Brežnjeva v Beogradu, čemu se vse to torej dogaja prav v trenutku, ko Sovjetska zveza končno javno priznava, da jc Jugoslavija socialistična država, ki med drugim vodi tudi pozitivno zunanjo politiko?
Iz tega se sme sklepati, da tarča kitajskih napadov ni toliko Jugoslavija, temveč v prvi vrsti sama Sovjetska zveza in predvsem njen voditelj Nikita Hruščev.
Prav zaradi odmeva, ki ga je imel beograjski obisk Brežnjeva zlasti v kitajskih komunističnih krogih, se sme sklepati, da med Sovjetsko zvezo in Kitajsko ni enotnega pogleda na najvažnejša mednarodna vprašanja in da v kitajski komunistični vladi še vedno prevladuje struja, ki odločno nasprotuje zunanji politiki Nikite Hru-ščeva.
Obisk Brežnjeva jc to potrdil in zato ni nič čudnega,, če je njegovo bivanje v sosedni republiki vzbudilo toliko pozornosti v svetu
Globlje ozadje arg<
Politične razmere v Argentini so še tako zamotane kot klopčič brez začetka in konca. Po revoluciji leta 1955, ki je pregnala Perona iz Rdeče hiše, je kazalo, da se bodo razmere ustalile. Fašistično usmerjeni pe-ronizem naj bi bil zatrt. V resnici se pa bivši diktator še vedno pojavlja kot senca na argentinskem političnem obzorju. Pri zadnjih volitvah v mesecu marcu je stranka peronislov dobila več kot tri milijone glasov. Zasedla je ključne postojanke v več pokrajinah. Proti njim so se uprli nekateri generali, ki so zahtevali od novega predsednika Frondizija, naj razveljavi njih g'asove Ker se je ta obotavljal, so ga strmoglavili in konfinirali.
Njegov naslednik v Casa Rosada je pa že takoj ob nastopu imel preglavice z generali, ki si v Argentini lastijo vso oblast. Generali sami so se pa razdelili v dve skupini: v golpiste ali rdeče, ki stremijo po vojaški diktaturi, in v legaliste a'i plave, ki zahtevajo naj sc spoštuje ustava.
Prejšnji teden je začelo pokati po Buenos Airesu. Zmagal je general Ongania, poveljnik plavih, ki je v zadnjem trenutku pod pri predsednika Guida, ko je ta že podal ostavko. V ponedeljek je vse kazalo, da je predsednik spet na trdnih nogah. Izdal je poziv na narod, da se je položaj ustalil in da »bodo razpisane volitve takoj, ko bo mogoče«. Ta »mogoče« pa spet ni všeč voj-
Latinščina v nižji srednji šoli
Italijanski parlament te dni razpravlja o preureditvi nižjega srednjega šolstva. Kot vse kaže, bo ustanovljena enotna triletna obvezna nižja srednja šola, ki bo popolnoma brezplačna. Iz te šole se bodo dijaki nato lahko vpisali v različne višje srednje šole.
Med političnimi skupinami, ki tvorijo sedanjo vladno večino, ni dolgo moglo priti do sporazuma o pouku latinščine. Demokristjani so predlagali, naj bo pouk tega jezika obvezen za tiste dijake, ki se po končani nižji srednji šoli nameravajo vpisati v klasično gimnazijo. Socialisti pa so se predlogu upirali, češ da bi to predstavljalo neko diskriminacijo med dijaki in so zato predlagali, naj se pouk odpravi.
V torek pa so demokristjani in socialisti dosegli kompromisno rešitev, na osnovi katere v prvem razredu ne bo pouka latinščine, v drugem letniku se bo latinščina poučevala skupno z italijanščino, vendar le toliko, da bodo dijaki spoznali osnovne ra zlike med obema jezikoma, v tretjem letniku pa bo latinščina neobvezen predmet.
K VENERI
Velik znanstven uspeh bo imela poskusna raketa »Mariner 2.0«, ki leti že nekaj dni v smeri proti Veneri. Ravnatelj ameriškeg) zavoda za proučevanje vsemirja je naznanil na 13. astronavtskem kongresu, .da se raketa, opremljena z vsemi možnimi znanstvenimi instrumenti, drži točno določene poti. Od zemlje je zdaj oddaljena sedem milijonov in pol kilometrov. Znanstvena opazovanja oddaja brezhibno. Veneri se bo Mariner približal do najmanjše razdalje dne 14. decembra ob devetih zvečer. Ce bo šlo vse po sreči, bodo ameriški raziskovavci zabeležili s tem poskusom enega največjih znanstvenih dosežkov.
mlinskih dogodkov
ni mornarici, pravzaprav nje admiralom, ki so vsi podali ostavko. Mir ni še gotov, zla sti ker se zdi, da podpirajo admirale Peronovi milijoni.
—0—
333 MRTVIH V ŠPANIJI
V španski deželi Kataloniji je pred dnevi razsajalo strahovito neurje, 'ki je povzročilo ogromno škodo. Po prvih, še ne potrjenih podatkih je neurje zahtevalo 333 smrtnih, žrtev, 416 oseb pa je pogrešanih. To je največja nesieča, ki se je zgodila v zadnji n stoletjih španske zgodovine.
Število komunistov
Na splošno se pretirava število članov, vpisanih v komunistične stranke. Najmočnejša je komunistična stranka na Kitajskem, ki šteje 17 milijonov članov. Vseh prebivavcev pa je tam že 700 milijonov. Druga najmočnejša komunistična stranka je v Sovjetski zvezi. Ta ima približno 10 milijonov vpisanih od 210 milijonov prebivavcev. V obeh primerih je odstotek razmeroma nizek.
V državah izven sovjetskega bloka je najštevilnejša komunistična stranka v Indoneziji z enim milijonom in 800 tisoč člani. Prebivavcev pa ima ta dežela 91 milijonov, četrta po številu, a v sorazmerju s številom prebivavstva najmočnejša, je italijanska komunistična stranka, ki navaja poldrugi milijon članov. V Franciji je komunistov četrt milijona. V Združenih državah je njih število padlo na 10 tisoč. Okoli 50 tisoč zapisanih članov imajo komunistične stranko v treh velikih južnoameriških republikah.
V Afriki pa obstajajo začetki komunističnih organizacij v Maroku, Tuniziji, Sudanu, na Madagaskarju in v Južni Afriki. Po vsem svetu bi torej našteli 40 milijonov članov komunističnih strank ali 12 odstotkov celotnega zemeljskega prebivavstva.
/Pfced 15C leti lo
V drugem tednu septembra leta 1812 je nebo krvavo žarelo nad srcem Rusije, nad Moskvo. Ni gorelo samo nebo, gorelo je tudi mesto samo in z njim vred tudi zvezda sreče, ki je Napoleona spremljala do obzidja Moskve in Kremlja.
S 600 tisoč možmi je francoski cesar ko-rakal po ruskih stepah na vzhod. Vročina in prah, nato sneg, blato in mraz so kar v trumah požirali francoske grenadirje in dragonce. Sovražnik se je pa samo umikal, vse za seboj požigal in se spet kot senca umikal. S polovico armade je Napoleon prodti do Borodina, kjer se je maršal Kutuzov sicer umaknil z bojnega polja, a je Bona-partu prizadel toliko izgub, da je prišel pred Moskvo le s sto tisoč možmi.
Kutuzov se je z rusko armado še vedno umikal, da ohrani ljudi, sposobne za poslednji boj, saj prostranstva je bilo že tako dovolj. Iz Moskve, ki je bilo eno najlepših in najbogatejših mest tedanjega časa, so bežali najprej plemiči in bogati meščani. Dižavni vozovi so odvažali arhive, zaklade in državno imovino. Moskovski poveljnik Fjodor Vasiljevič Rastopčin je hitro organiziral obrambne oddelke iz vojaških beguncev in nižjega ljudstva, a zmeda je bila
Priprave za koncil
Vatikanska bazilika je že pripravljena za sprejem udeležencev vesoljnega cerkvenega zbora, ki se bo začel 11. oktobra. Od danes naprej pa do tistega dne bo cerkev sv. Petra zaprta za vse obiskovavce.
V cerkvi polagajo še ogrevalne naprave, zvočnike, televizijo in elektromehanske naprave za glasovanje in prevajanje. Povečana je gasilska in varnostna služba. Priglašenih je tudi 500 časnikarjev iz vseh delov sveta. Prva polovica cerkvenega zbora bo trajala od 11. oktobra do 8. decembra. Prvi udeleženci so že prišli v Rim.
Doslej ni bil še nobeden vesoljni cerkveni zbor tako skrbno pripravljen. Že 5. junija 1960 je papež odločil 11 komisij in tri tajništva za proučevanje predlogov, ki so prihajali iz vseh škofij. Osrednja komisija, katero je sestavljalo 827 bogoslovnih in drugih izvedencev, je te predloge pretehtala in jih uredila v več debelih zvezkov. Na podlagi teh predlogov bo 2.800 cerkvenih očetov usmerilo bodoče delo in življenje Cerkve.
VESEL POUK
Pri nas se toliko govori, kako naj bi se pouk na šolah izboljšal. Slišijo se pritožbe, da nekateri profesorji predolgočasno predavajo, seveda po študentovski kritiki. Pa s je neki profesor socialne psihologije v New Yoiku zmislil nov način, da bodo dijaki bolj pazljivi. Razlaga, riše na tablo, kat naenkrat pa potegne pištolo iz žepa in ustreli v zrak. Nenadni pok vzdrami kajpak tudi najbolj raztresene učence kje v zad njih klopeh. Drugič spet jim kaže kakšne čarovnije, ker je profesor tudi rokohitrec. ali pa vmes katero zapojejo. In tako se lepo pouk psihologije nadaljuje v veliko zado-' voljnost učencev, ki so proglasili profesorja za najbolj »popularnega«.
c§o'iolvt lllobh ML
prevelika, da bi ji bili kos guvernerjevi lepaki in ukazi. Ukazal je odpreti vse ječe in kakor čreda sestradanih volkov so se Kaznjenci vrgli na zapuščene hiše in trgovine. Tu pa tam se je med lesenimi hišami vžigal požar. Gasilnih voz ni bilo nikjer. Kar je še ostalo prebivavcev, so se še ti pridružili plenivcem in skrivnostnim postavam, ki so tekale z gorečimi baklami po samotnih ulicah. Nekateri so vpili, da je ukazal sam Rastopčin vse požgati, uničiti, pokrasti. Zgodovina ne ve natančno povedati, ali je res izdal tako obupno povelje. Dejstvo pa je, da se je tudi on mahoma začutil v splošnem kaosu osamljenega, šibkega, brez tal pod nogami in ni mogel ničesar ukreniti, ko je ogenj skrivnostno izbruhnil zdaj na tem, zdaj na drugem koncu mesta.
V plamenečem morju
Moskva je gorela na vseh koncili, ko je Napoleon v noči od 14. na 15. september prijahal v mesto. Muratovi prvi oddelki so že pred njim vdrli v hiše in osamljene palače in kurili ognje kar v sobanah. Stražni ognji so goreli v lesenih izbah in lizali stene in podobe. Napoleon je prišel v Kremelj. Z (Nadaljevanje na 6. strani)
*J TVsa^ff Pi/ tt
Bazovica:
KONCERT KOROŠKIH PEVCEV
V soboto bodo v dvorani v Bazovici 30 stovali pevci s Koroškega. H koncertu, ki se bo začei ob 20. uri, so vabljeni vsi ljubitelji slovenske ljudske in umetne pesmi.
Udeležimo se pevskega koncerta, da s tem tudi pokažemo polno solidarnost s tistimi koroškimi brati, ki v težkih pogojih pogumno bijejo boj za narodni obstanek.
NEUTEMELJEN IN KRIVIČEN UKREP
Iz odvetniških krogov smo zvedeli, da jenov finančni inšpektor v Trstu uvedel pri nas novost, ki bo prizadela zlasti naše kmete. Gre za zvišanje takse na razsodbe, ki ugotavljajo pridobitev lastninske pravice na osnovi priposestvovanja. To višjo takso bodo aplicirali tudi na stare razsodbe iz leta 1960 in 1961.
Zvišanje omenjene pristojbine ni le pravno neutemeljeno, temveč je tudi skrajno krivično. Znano je namreč, da je zemljiška knjiga v Trstu zanemarjena, ker ni v skladu s katastrom zaradi starih sporov med italijanskimi nacionalisti in avstrijsko vlado, ki je dopuščala vknjižbe tudi v slovenščini in torej vsekakor ne po krivdi naših kmetov. Zato bi oblastva morala odstraniti posledice svoje nemarnosti na lastne stroške z odpravo nesoglasja med zemljiško knjigo in katastrom.
V Trstu pa se ravna ravno nasprotno. Ker imamo v zemljiški knjigi še stare številke iz časa Marije Terezije, ki se ne ujemajo z novimi na katastru, mora vsak kmet, ki hoče urediti zemljeknjižni položaj svoie-
(Nadaljevanje s I. strani)
slvom. Pravice slovenske manjšine je treba zagotoviti tudi v deželnem statutu in jih dejansko izvajati.
6. Zavzemali se bomo, da se odpravi narodna neenakopravnost, ki se javlja predvsem v tem, da Slovenci niso sorazmerno zastopani v javni in zlasti občinski upravi. Zahtevali bomo, da se v vse občinske komisije, v vodstva vseh občinskih ustanov in podjetij vključujejo tudi slovenski predstavniki.
7. Globoko smo prepričani, da je narodnoobrambno delo prva dolžnost slovenskih političnih predstavnikov. Slovenska lista si bo z vsemi silami prizadevala ohraniti in okrepiti narodno samobitnost slovenske manjšine ter zaščititi narodnostno sestavo slovenskih krajev pred umetnim raznarodovanjem in potujčevanjem. Zato sc obvezuje, da se bo z vsemi silami zavzemala zlasti za pospeševanje slovenskega šolstva ter za finansiranje slovenskih kulturnih, športnih in dobrodelnih organizacij in ustanov iz javnih skladov. Slovenska lista nasprotuje slehernemu šovinizmu ter je za mirno in bratsko sožitje z večinskim narodom, ki pa mora zajamčiti Slovencem nemoteno in svobodno vsestransko udejstvovanje.
8. Zdravo gospodarstvo je temelj našega neodvisnega narodnega življenja. Zato mora nova občinska uprava več storiti za naše ljudi na tem področju. pa naj gre za delavec, kmete, obrtnike, trgovce ali podjetnike. Občina mora vodili takšno gospodarsko in davčno politiko, da jim bo odpirala razmah, ne pa jih dušila. Delavec in kmet sta stebra naše narodne skupnosti. Zato mora občinska uprava v svojem delokrogu, pa tudi s posredovanjem pri višjih državnih oblasteh, storiti vse za zaščito socialnih in gospodarskih koristi našega delavstva.
ga premoženja, naročiti mapo, na osnovi katere je razvidno, katera nova katastrska številka odgovarja stari tavolarni, kar je združeno seveda z znatnimi stroški za geometra.
Ce to upoštevamo, moramo vsekakor zaključiti, da je zvišanje omenjene pristojbine nerazumljivo in krivično.
Kot smo čuli, bodo odvetniki vložili proti tej novotariji pritožbo.
CENTER ZA TEORETIČNO IN JEDRSKO FIZIKO
Tehnična in programska komisija, ki deluje v okvira glavne konference Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki ima sedež na Dunaju, je skoraj soglasno sprejela resolucijo, v kateri predlaga, naj sc ustanovi Mednarodni center za teoretično in jedrsko fiziko. Svet guvernerjev in glavni ravnatelj omenjene agencije imata sedaj nalogo, da predlog proučita in določita kraj, v katerem bo novi center imel svoj sedež.
Kot znano, se tržaška oblastva in zlasti predstavniki tukajšnje univerze že več časa potegujejo, da bi Center za jedrsko fiziko imel svoj sedež v Trstu. Zdi se, da se bo to tudi uresničilo, kajti znanstveniki in drugi strokovnjaki, ki so se pred kratkim udeležili Seminarja za jedrsko fiziko v Trstu, so odnesli iz našega mesta zelo dcnber vtis.
Tržaška občina je ustanovi že brezplačno ponudila zemljišče pri Miramaru, kjer bi zgradili glavno poslopje za novo znanstveno središče. Italijanska vlada pa se je obvezala, da bo v tem primeru dala na razpolago skupno milijon 250 tisoč dolarjev za iz
Posebno skrb mora posvečati mladim delavcem ter jim omogočiti poklicno - strokovno izobrazbo in specializacijo v njihovem materinem jeziku. Slovenska lista sc bo zavzemala za socialno-sindikalno zaščito slovenskih hišnih pomočnic, zlasti za njihovo starostno oskrbo. Dalje vabi Slovenska lista na svoj program slovenskega kmeta, ki je čuvar naše zemlje. in neusahljiv vir našega življenja. Za vsako ceno se bo trudila, da bosta občina in javna oblast omogočili našemu kmetu takšno življenje, da mu ne bo treba bežati z rodne grude. Ze zdaj dviga in bo dvigala svoj glas za naglo pomoč našemu pode :clju, ki je bilo zlasti letos hudo prizadeto od suše in toče.
9.	Slovenska lista se bori za demokratično občinsko upravo ter za gospodarno upravljanje občine. Zato sc bo zavzemala za cenene občinske usluge, za zadostno razsvetljavo, ureditev poti in kanalizacijo v predmestjih in okolici, za izboljšanje uprave občinskih socialnih ustanov, za večjo podporo potrebnim iz sklada Občinske podporne ustanove, za pravično obdavčenje in znižanje občinskih trošarin, za zaščito javnih in zasebnih nameščencev, za izboljšanje položaja upokojencev ter za boljše prometne zveze z okolico. V občinsko podjetje ACEGAT je treba žc enkrat uvesti zdravo politiko, da ne bo pasivno in terjalo novih žrtev od davkoplačevavcev. Nova podražitev uslug ACEGAT je nedopustna, poviške cen električnega toka je treba odpraviti. Slovenska lista odločno zahteva, naj občinska uprava bolj upošteva potrebe naših krajev in ljudi. Tudi Slovenci imamo pravico živeti v ličnih in zdravih hišah, imeti asfaltirane ceste, zadostno razsvetljavo ter napeljavo plina in vode itd.
Skupna Usta bo pravočasno objavila podrobni program za posamezne kraje v tržaški občini.
vršitev del, 'ki so potrebna, da lahko ustanova začne delovati.
če bo Trst res izbran za sedež te pomembne mednarodne znanstvene ustanove, bo to zanj gotovo važna pridobitev.
IZIDI UČITELJSKIH MATUR
K jesenskim usposobljenostnim izpitom na slovenskem učiteljišču v Trstu se je priglasilo dvanajst kandidatov in kandidatinj iz Trsta in Gorice. Ena kandidatinja je bila odsotna, štirje so bili odklonjeni; izpite je pa opravilo s povoljnim uspehom 7 kandi datov. Usposobljeni so: Pertot Majda, Ter-čič Darinka, Gruden Anastazija, Lovrečič Danilo, Oblak Ana; z goriškega učiteljišča pa: Bordon Santina in Di Dio Silva.
Čestitamo!
ŠOLSKA OBVESTILA
Na državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu začne novo šolsko leto 1962/63 v ponedeljek, I. oktobra ob 8.45 s sv. mašo v ulici Giustinelli.
Začetna sv. maša za dijake slovenskega učiteljišča v Trstu bo v ponedeljek, t. oktobra ob 11. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Nato naj dijaki pridejo v šolo.
Iz Gorice
Ravnateljstvo liceja in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoča, da se prične šolsko leto 1962/63 v ponedeljek, 1. oktobra. Vsi dijaki morajo priti v šolo ob 9.30, od koder bodo šli v spremstvu profesorjev k šolski maši.
ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA
Na nižji srednji šoli (gimnaziji) in strokovni šoli v Gorici se novo šolsko leto začne v ponedeljek, I. oktobra. Dijaki obeh šol naj se do 9.30 zberejo na šolskem dvorišču, od koder pojdejo v spremstvu profesorjev v cerkev k otvoritveni šolski maši.
TAVORJANA
Naša dolina, ki se vleče ob Tavorjanski Bistrici do Mažerol in Tamore, je gospodarsko precej zapuščena. Večina ljudi je po svetu, nekaj jih hodi delat v Čedad, ostali se pa ubijajo doma s trdo zemljo. Saj bi še šlo, če bi dobili odkod kaj podpore za izboljšavo zemljišč in govedoreje. Ker pa nobena oblast ne da prostovoljno ničesar, se je nekaj naših gospodarjev spomnilo na stari rek: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. No, in tako se je 28 družinskih poglavarjev združilo na posvet in so podpisali prošnje na pristojno oblast za posojilo. Radi bi imeli 16 milijonov lir za izboljšanje hlevov in nabavo živine izbranih pasem. Upamo, da jim bo oblast šla na roko.
SLENART
Letošnje poletje je z vremenskimi nezgodami, s sušo in vmes tudi s točo, prizade jalo precej škode tudi po naših vaseh. Pr -tožbe in prošnje naših ljudi so ponekod pri oblasteh naletele na razumevanje. Obljubljena je tudi pomoč tistim, 'ki so zaradi suše imeli škodo, posebno pri živini. Zganile so se tudi nekatere druge javne ustanove.
V prvi vrsti moramo omeniti videmsko hranilnico (Cassa di Rispanmio), ki je sprejela važen sklep za kmetovavce. S posebnim sklopom svojega odbora je stavila posestnikom na razpolago pol milijarde lir pod izredno lahkimi pogoji. Posojila do 150.000 lir so brezobrestna; za posojila od 150 do največ 300 tisoč lir pa zahteva posojilnica samo dva odstotka obresti. Prosivci lahko vložijo prošnje na prostem papirju tudi prš
OBČINSKI SKLEPI
Prejšnjo sredo je goriški občinski odbor sprejel nekaj sklepov, ki se tičejo novih javnih del. V prvi vrsti se bo uredil od to K: mestnih greznic. V ta namen je občina najela posojilo 41 milijonov lir. Odbor je sklenil tudi povečati občinsko palačo in sodobno urediti nove prostore za urade. Za ta dela je potrebnih drugih 70 milijonov lir za katere bo občima najela posojilo.
K javnim delom, katerih se je občina lotila z bolj pospešeno naglico, spada tudi asfaltiranje nekaterih ulic v bolj odročnih mestnih okrajih. Še pred deževno dobo upajo, da bodo uredili ceste med hišami pod staro bolnišnico in med Stražicami.
Pohvale vredna sta tudi dva socialna ukrepa, in sicer podpora v znesku enega milijona za kmetovavce, ki so bili prizadeti od suše. Drugi sklep se pa tiče občinskih uslužbencev. Županstvo jim bo nakazalo 4 milijone lir predujma na plače, da si bodo mogli preskrbeti kuriva za zimo.
NEVARNO KRIŽIŠČE
Kakor vse kaže, se občinska uprava ne briga dovolj za ureditev in nadzorstvo cestnega prometa. Pripetiti se mora poprej nekaj hudih nesreč, celo smrtnih, da se vsaj narišejo tiste bele črte po asfaltu. Na Kor-nu se je moral smrtno ponesrečiti gostilničar Figelj, da je občina napravila bele znake po tleh.
Na Katariniju, kjer je zelo prometno križišče pred uršulinskim portalom, je pa še vedno smrtnonevaren prehod. Vsako leto sena tistem križišču pripeti nekaj nesreč. Nevarno je zlasti za vozila in pešce, ki pridejo
- Ham nIhlifi rloltna
vsaki podružnici hranilnice. Rok za vlaganje prošenj poteče 31. oktobra.
Zdaj pa povejmo še kaj lepšega, in sicei da smo se šentlenartski farani udeležili prejšnjo sredo prav zanimivega romanja in izleta. Domači župnik je zbral nad 45 žup ljanov, ki smo z avtobusi odrinili proti Barbani. V Marijinem svetišču so navdušeno donele naše domače pesmi. Z Barbane sme se potegnili še v Trst, odtam v Gorico, kjer smo se malo oddahnili, in nato smo proti večeru odšli domov. Odnesli smo vsi prav lepe vtise ter se vsem organizatorjem romarskega izleta, zlasti gospodu župniku, prav iz srca zahvaljujemo.
SV. VIŠARJE
V četrtek so imeli na Svetih Višarjah izreden obisk. Z žičnico se je povzpel na goro kardinal Antoniutti, ki se že nekaj časa mudi v svoji rojstni Furlaniji. Spremljali so ga še drugi visoki cerkveni dostojanstveniki. Na vrhu je kardinala, sprejel trbiški župan Lindaver in cerkveni oskrbniki. Kardinal Antoniutti si je z zanimanjem ogledoval starodavno svetišče. Zelo so mu bile všeč Kraljeve freske po stenah.
Opoldne se je kardinal s spremstvom vrnil v Lužnice, kjer se nahajajo na letovišču videmski semeniščniki. Popoldne se je pa odpeljali na obisk v Trbiž. Tam si je ogledal župno cerkev, katero so popolnoma prenovili in odstranili pokopališče tako, da pride lepo do izraza krasni gotski slog te farne cerkve. Po obisku se je kardinal odpeljal proti Karniji.
z Livade proti trgu. Zid na oglu ulice zapira pogled na dirkajoča vozila s SvetogorsKe ceste. Nevarni so tudi avti, ki pridirjajo i' ulice Mighetti. Dokaz je nesreča na tem križišču v soboto popoldne. 16-letnega fanta Jurija Bassina je podrl tovornik, ki je drčal s prikolico iz te ulice. Deček je zelo hudo ranjen. Težkemu vozilu se pa seveda ni nič zgodilo.
Vprašamo občinske upravitelje, ali se ne bi dalo na kak način urediti prometno nadzorstvo na tem nevarnem križišču. To je tem bolj potrebno, ker bo z začetkom šolskega leta hodilo tam preko vsak dan na stotine otrok v uršulinski zavod.
ŠTMAVER
V nekem videmsko-beneškem dnevniku smo te dni z začudenjem brali, kako nekateri naši sovaščani hvalijo, kaj vse je občina že storila za blagor in procvit Štmavra. Pod tisto izjavo je podpisanih šest prebi-vavcev. Med njimi so Guolo, Clauscek, Br-sauscek, imena, katera se je nekdo potrudil lepo popačiti. Toda pustimo to.
V omenjenem listu beremo zahvale podpisanih, da je prišel v Štmaver telefon, luč, voda in željo, naj bi se v sabotinskem bregu zopet odprl kamnolom.
Pod zahvalo odgovarja uredništvo, da se bo kamnolom morda le spet odprl. Odvisno pa je to od najemnika, tržaškega odvetnika Goldsteina. Kakor pa mi vemo, se dotični kamnolom nahaja na cerkvenem zemljišču in tudi pot do jave je preozka za vozove. Sicer pa je v sami uredniški pripombi po-1 vedano, da bi dobilo v kamnolomu zaposlitev komaj pet ali šest oseb. Za gospodarski podvig štmaverskih vasic bi to pač ne prišlo toliko v poštev.
Italijanski dnevnik potolaži v zameno, da se 'bo razširila cesta po pevmskem polju, ko bodo dograjene tiste nove hiše. Po razširjeni cesti da bo potem prišlo k nam dosti meščanov na dobro kapljico, če si bomo znali urediti gostilne. Tudi to je slalba tolažba za naš splošni gospodarski razvoj. Vprašamo se pa, ali mar doslej niso naši razriti klanci, še bolj kot cesta po polju, potrebni izdatnih popravil? Samo krčme za izletnike pa tudi ne bodo rešavale revnega kmeta.
PEVMA
V ponedeljek popoldne smo pokopali našega sovaščana Mirka Gabrijelčiča, že pred mesecem dni se je ponesrečil, ko je Guelo iz štmavra zavozil z motociklom v gručo sosedov, ki so se pogovarjali pred otroškim vrtcem. Takrat se poškodbe še niso zdele tako hude, a je revež podlegel v soboto notranjemu krvavenju. Pokojnik, ki je bil uslužben v tovarni Vouk, zapušča ženo in dva že odrastla sinova. Družini in sorodnikom izrekajo vsi znanci svoje sožalje.
Na nekdanjem Fogarjevem polju pod vasjo se že dvigajo nove hiše. Zida jih »Ente« za svoje kolone. Štiri so že pokrite; vseh skupaj jih bo pa šest. Kmalu bo tudi Pevma obdana po vsem spodnjem koncu z novimi naselji.
za jesenske pridelke. V poštev pride še za grozdje. Dober je pa le bil tisti dežek vsaj za sejanje zgodnje zelene krme. Ponekod so deteljišča še nekam ozelenela. Ako bo ugodna jesen, bomo morda imeli še eno majhno košnjo. Rdeči radič je pa ostal precej šibek.
Kakor običajno so tudi letos nastaviii lovci strup za lisice. Smola je pa hotela, da so strup požrli naši psi, lisice so se pa smejale in so obiskavale naše kurnike.
Po našem polju se pojavlja še druga, velika nadloga. Spreletava se vse polno domačih in tujih vran. Najprej pozobljejo žito po vrhu, potem začno pa še brskati. Pridno Jim pomagajo tudi golobje; bolj kot divji, tisti domači iz mesta. Z mestnih trgov jih podijo in zato se zaletavajo v velikih krdelih na naše njive, ker se ljudi prav nič ne bojijo. Nasprotno pa, vedno manj opazujemo ptičev pevcev.
Te dni je hodil po hišah poljski čuvaj zapisovat tiste, ki bodo dobili za znižano ceno nadomestno krmo. Obljubili so na vsako glavo živine po 50 kg koruzne moke. Ce bo ostalo samo pri tej količini, bo le majhna pomoč.
KRMIN
Sončno nedeljsko vreme je privabilo v nedeljo precejšnjo množico ljudi na »vinski praznik«. Občinski turistični odsek je pripravil res pester spored običajnega jesenskega slavja. Dopoldne so se odigrale različne športne tekme. Popoldne se je pa razvil sprevod alegoričnih voz. Bilo jih je p<" samo osem. Prvo nagrado je prejel voz, ki je predstavljal »Otrokove sanje«. Po sprevodu so gostje poslušali godbo in petje. Sledila je tombola, pri kateri sta si delila prvi dobitek v znesku 100.000 lir domačinka Rosana Coceancig in neki možak iz Medeje. Še najbolj živahno je bilo zvečer pri veselih zvokih in ob kozarcu dobre kapljice.
RUPA
V nedeljo so naši sosedje Mirenci obhajali prav slovesno vsakoletno »bendimsko kvatrnico«. Iz naše vasi in tudi iz sosedinih so ljudje kar v trumah hodili na mirenski Grad, kjer se je zlbralo kakih tri tisoč ljudi. Po cerkvenem opravilu so občudovali umetniška dela mojstra Toneta Kralja v cerkvi in na njenem pročelju. Nekateri obiskovav-ci so pogrešali že kar na vrhu kako »osmi-co«, zato so si pa dušo tem ibolj trdno privezali spodaj v vasi. Manjkal ni tudi običajni ples, katerega bi prav lahko prenesli na naslednjo nedeljo. Lepo prvoje-sensko vreme je razpoloženje romarjev in neromarjev še povečalo.
★ *
BREZPLAČEN PREVOZ DIJAKOV
Dijaki rtižje srednje šole (gimnazije) in strokovne šole v Gorici, ki želijo brezplačno vožnjo v šolo in nazaj, naj takoj vložijo na nekolkovanem papirju prošnjo na ravnateljstvo šole, ki jo bodo obiskovali, in naj prošnji priložijo družinski list, na katerega morji davčni urad napisati, če in koliko plačuje družina davkov. Prošnjo, ki naj bo napisana italijanščini (ker gre na višjo šolsko oblast), pod-
namestnik dijaka. Za razpolago
SOLKANSKO POLJE
Odkar smo se zadnjič oglasili v listu in pisali o hudi suši, je prišel že trikrat dež.
piše oče ali mati ali zakoniti vsa pojasnila je tajništvo obeh šol na
-	j	.v,	vsa	pojasnila	je	tajništvo	obe
Zadnja plohica je seveda prišla prepoznoVSak delavnik od 10. do 12. ure.
IZ KULTURNEGA ŽIV JLJ JEN J A
Mepmmjs po bmšadi?
V oktobru bo v Moskvi pod pokroviteljstvom Zveze sovjetskih književnikov »četrti vsesovjetski kongres mladih književnikov«. Za kulisami te propagandistično na veliko napovedane prireditve, ki naj pokaže, da so v Sovjetski zvezi dovoljena tudi mnenja mladih književnikov, ki niso partijsko pravoverna, se pa jasno skriva precejšnje neugodje. To elito mladih književnikov občutijo kot tuje telo, vodilni funkcionarji ne zaupajo njihovim idealnim gibanjem in njihovim podnetom, to ne sicer zato, ker bi vse to bilo usmerjeno protikomunistično — ker bi bila v tem primeru brez nadaljnjega možna njihova obsodba — ampak ker jemljejo ti mladi ljudje tako imenovano »humanistično poslanstvo« komunizma popolnoma resno, ker sicer spoštujejo simbole komunizma, ne pa tudi fikcij režima.
Režim je zato hkrati, ko je velikopotezno dovolil kongres literatov drugega mnenja, odredil tudi, da bo kongres dostopen le omejenemu številu udeležencev, le ozkemu krogu izobražencev. To se pravi, da bo pri razpravah javnost več ali manj izključena.
V tej zvezi preseneča, da je revija »Oktober«, katere uredništvo slovi po stoodstotnosti zvestobe režimu, objavila tako imenovan »kritični dialog«, v katerem prihaja očitno do izraza diametralni miselni razcep V sodobni sovjetski književnosti in s tem tudi v krogu bravcev, predvsem mladine. Dialog naj bi bil poučen primer.
Po eni strani vzamejo torej kongresu že v naprej možnost širšega vplivanja, po drugii strani pa prinaša liniji zvest obzornik, ki je dostopen javnosti, blasfemična mnenja dozdevnega »nezadovoljneža«. Na tem ne izpremeni veliko, da članek hitro spravi ta mnenja na »partijsko linijo«: natisnjeno je natisnjeno.
P^i tem »kritičnem dialogu« »Oktobra« gre za baje stenografiran pogovor med dvema kritikoma, od
Za boljšo šolo
V prostorih lateranske univerze v Rimu je zasedal rte dni sedmi kongres italijanske zveze katoliških učiteljev. Na njem razpravljajo tudi o vprašanju »Šola in gospodarski ter socialni razvoj«, O tem je med drugim predaval poslanec Pedini. Rekel je, da omogoča tehnološki napredek človeku, da rešuje probleme, ki so se prej zdeli nerešljivi, in dovoljujejo sklepanje, da se bodo hitro razvijale tudi zdaj zaostale države. Hiter napredek pa ni mogoč brez resnično dobre in učinkovite šole, ki lahko poveča človekovo sposobnost za ustvarjanje nove rnaterialne blaginje in novih idej. Tehnični napredek se tudi ne more izraziti v kulturnem napredku br2Z dviganja kulturne ravni vsega prebivavstva in boljšanja njegovih življenjskih navad. V človeku je treba ustvariti dovolj trdne moralne temelje, da s svojim delom ne bo stremel za vedno večjo razprtijo med razredi in narodi, ampak po vedno boljšem razumevanju med ljudmi. V dobi množičnih trgov in vedno širše demokracije ima šola neposreden vpliv na gospodarstvo, in zlasti katoliška šola najbolj zvesto odraža globoko krščanski značaj naše dobe, v kateri postajajo zakoni ljubezni do bližnjega, splošnega napredka, svobodne izbire in odgovornosti osnovna gibala zgodovine in moderne e-konomije, je rekel govornik. Poslanec Pedini je potem v svojem predavanju opozoril na poklicne probleme učiteljev. Dejal je, da mora biti šola v neposrednem stiku z gospodarskim življenjem, pri čemer pa ne sme pozabiti, da je središče vsega gospodarstva človek in da je glavni namen gospodarskega napredka v tem, da dviga socialno in kulturno raven širokih mas ljudstva. Šola mora zaradi tega oblikovati mladega človeka tudi idejno in duhovno. Brez tega bi postal gospodarski napredek lahko samo vzpodbuda za prehod v nevarni materializem. Le šola lahko vzgoji v mladih ljudeh občutek kolektivne vzajemnosti in državljanske omikanosti. In v tem pogledu ima glavno vlogo zlasti osnovna šola. Samo ona lahko ustvari pogoje, da se bo tako pojmovanje razširilo med množice. Zato je vloga osnovnošolskega učitelja zelo važna in treba bi ji bilo pripisati večjo vrednost.
Na kongresu so razpravljali tudi o vprašanju »Šola in moralni ter civilni razvoj«.
katerih zastopa prvi, Lev Aninskij, liberalno smer, njegova nasprotnica, Larisa Krječenko, pa nenavadno napadalno partijsko stališče. Oba uporabljata iste pojme, pogosto tudi ista gesla, toda pomen, ki se za njimi skriva, je osupljivo različen. Kar razume Aninskiij pod komunizmom, socialističnim svetovnim nazorom, socialističnim pesništvom, bi se ujemalo bolj z miselnimi predstavami kot s strnjenim komunističnim družbenim redom. Zato tudi njego-j va trpka ugotovitev na koncu teh petnajstih ozko tiskanih strani: »Vi mislite po drugem sistemu, vi obsojate nadarjene književnike zaradi njihovih eksperimentov, medtem ko oproščate nenadarjene zaradi njihove ideološke zvestobe«. Nakar odgovori Larisa Krjačenko: »Bojim se, da midva pod ideološko zvestobo razumeva nekaj načelno drugega!«
Krizo mlade sovjetske generacije zajame Aninskij na drugem mestu brez slehernega prikrivanja, ko pravi: »Duh nemira in nezadovoljstva, ki ga zastopajo mladi pisatelji, ta duh je. za mladi rod značilen, to je posledica njihove usode«. Krjačenkova odpravi ta značaj krize s tem, da ga označuje za simbolizem.
Stravinski v Sovjetski zvezi
Moskovski dnevnik »Izvestja« je objavil včeraj kratek pozdravni članek o Igorju Stravinskem, za njegov obisk v Sovjetski zvezi. List pravi, da predstavlja Stravinskijevo glasbeno delo posebno stran glasbene zgodovine 20. stoletja. Vedno je iskal nove glasbene oblike in nov glasben izraz in vsako njegovo delo povzroči različne občutke, a nikoli ne pusti poslušavca indiferentnega. So ljudje — nadaljuje list — ki pravijo, da Stravinsi v na|i državi ni odobravan, toda to ni res, njegova dela' so zelo razširjena in v kratkem bosta izšla tudi dva zvezka njegove knjige »Kronika mojega življenja«. Stravinski je torej precej poznan v Sovjetski zvezi. V Rusijo ga ni bilo že 50 let in sovjetsko občinstvo bo veselo, da ga lahko osebno spozna. Z vsem srcem pozdravljamo odličnega mojstra in mu izrekamo dobrodošlico v ruskem jeziku, ki ga zelo dobro zna — zaključujejo Izvestja svoj pozdravni članek.
'ROBERT STOLZ — OSEMDESETLETNIK
Znani avstrijski skladatelj Robert Stolz, ki je zložil približno petdeset operet, je obhajal pred kratkim svojo 80-letnico. Robert Stolz je zložil tudi glasbo za skoraj sto filmov in mnogo popevk. Rodil se je v Gradcu. Smatrajo ga za zadnjega mojstra slavne dunajske operete »Trauminsel« (Otok sanj).
Sovjetski film gre svojo pot?
Centralni komite Komunistične stranke Sovjetske zveee je dal ministru za kulturo Furcevi točna navodila, kako naj poskrbi, da bo prišla komunistična propaganda v sovjetskem filmu do večjega poudarka. Izjava Centralnega komiteja, ki jo je objavila najnovejša številka revije »Komunist«, pravi med drugim: »Sovjetski film še ne igra svoje popolne vloge v komunistični vzgoji ljudstva. V zadnjih letih je bilo napravljenih veliko število ideolo- : ško pomanjkljivih filmov.«
Izjava Centralnega komiteja poudarja, da so »zaželeni filmi, ki predstavljajo žive slike naših sodobnikov, ki so ideološko močni graditelji novega sveta ...«
Izjava ostro kritizira ministrstvo gospe Furceve za kulturo. Zatrjuje, da ministrstvo ne nadzoruje filmiskih študijev in da ne vpliva v zadostni meri na teme, na ideološke smeri in umetniške kakovosti proizvedenih filmov. Izjava nalaga gospe Furcevi dolžnost, da te pomanjkljivosti odstrani.
AVTORSKE PRAVICE V SZ
V ameriških literarnih, znanstvenih in založniških krogih z zanimanjem spremljajo pogajanja, ki jih vodi v Sovjetski zvezi delegacija newyorških založb, da bi pripravila sovjetsko vlado do tega, da bi pristopila k mednarodni pogodbi o avtorskih pravicah. Sovjetska zveza zdaj ne priznava te pogodbe, kar ima za posledico, da lahko v Sovjetski zvezi svobodno prevajajo vsa tuja dela, ne da bi plačali kak honorar avtorjem. V izjemnih primerih sicer plačajo honorar, a samo v rubljih, katere mora avtor potrošiti v Sovjetski zvezi. Seveda lahko vsakdo svobodno prevaja in objavlja zaradi tega tudi dela sovjetskih avtorjev, ne da bi mu bilo treba plačati kak honorar, kar pa ni ravno v prid sovjetski literaturi. Kajti ameriške in tudi druge založbe se branijo objavljati dela sovjetskih avtorjev, ker nimajo nobenega jamstva, da ne bo istega dela listočasno objavila kaka druga založba. Na sovjetski strani te težave ni, ker so založbe državne in med seboj sodelujejo. Ravnatelj newyorške založbe »Mc Gravv-Hill«, ki je član delegacije, ki se mudi v Sovjetski zvezi, je izjavil, da mu vzbuja razpoloženje, na katero je naletel v Moskvi, optimizem in da upa, da bo Sovjetska zveza v kratkem pristopila k mednarodni konvenciji o avtorskih pravicah. Delegacija newyorških založnikov nima uradnega značaja in je odpotovala v Sovjetsko zvezo največ z namenom, da bi preučila organizacijo sovjetskih založb. Potovanje so organizirali po programu ameriško - sovjetske kulturne izmenjave. Po istem programu bo prišla prihodnje leto v Ameriko delegacija sovjetskih založb in tiskarn. Toda ameriški založniki so izkoristili obisk v Sovjetski zvezi tudi za to, da bi pripravili Sovjetsko zvezo do pristopa k mednarodni pogodbi o avtorskih pravicah, in, kot se zdi, so naleteli na znatno razumevanje.
(Nadaljevanje s 3. strani)
obzidja je strmel v plameneče morje. Dušeč dim se je valil proti kremeljskim katedralam. Gasilski oddelki so letali od gorišča do gorišča. Komaj so nekje udušili zublje, že je močan veter razpihal iskre kje v soseščini. Napoleon je dal ukaz, naj vsakega požigavca na mestu posekajo, štiristo so jih res, a bilo je še na tisoče drugih. Pet šestin hiš je bilo lesenih, zubelj se je razlival kot povodenj po mestu, posvečenemu poginu. V smrtni grozi so tekali ljudje po mestu, iz beznic je rjovelo vpitje, vmes so doneli topovi in treskale eksplozije v skladiščih granat in smodnika.
Napoleon je gledal s kremeljskega obzidja ta groze in veličastja polni prizor. Ognjeno morje je pljuskalo že pod Kremelj. Stekla v oknih so pokala od vročine. Na strehah so francoski vojaki z metlami in namočenimi rjuhami dušili naletavajoče iskre.
V naslednji noči je nenadoma zadonelo vpitje:
»Kremelj gori!« Lesena streha poleg car-
ske palače se je sesula v žareče zublje. Telesna straža prihiti in ujame nekaj poži-gavcev. Sam Napoleon se mora s škripajočimi zobmi umikati po temnih hodnikih v bolj oddaljene dele kremeljske trdnjave. Na begu ga zajame vroč oblak dima in isker, da so ga komaj rešili. Iz mesta udarjata na uho blazno vpitje in pokanje.
Kremelj so rešili pred požarom. Drugo jutro je Napoleon zopet gledal na mesto, od koder se je vlekel dražljiv dim, zasmrajen od pepela in zoglenelih trupel, šele 19. septembra je začel ogenj pojemati. Tri četrt mesta je ležalo v počrnelih razvalinah m v pepelu.
V 20. dnevnem povelju »velike armade« je sam Napoleon priznal, da Moskve ni več. Zamrl je pa tudi zalet francoskih grenadirjev. Pritisnila je ruska zima in mogočni cesar je petintrideseti dan po zasedbi Moskve dal ukaz za umik.
Bil je konec Moskve, a tudi začetek konca Napoleonove silave.
GOSPODARSTVO
Vino za domačo porabo
Mnogi so, ki pijejo doma najboljše vino, kar so ga pridelali. Pravijo: celo leto smo se Umili in sedaj naj bi drugi pili naše najboljše vino? Ne in ne! Tako lahko rečejo premožnejši, ki imajo kaj pod palcem, a jih je malo med našimi ljudmi. Mnogo več je revnejših, ki morajo gledati, od kod bi dobili kakšen denar za druge potrebe. Taki prodajo svoje boljše vino in za dom prihranijo slabše, mogoče tudi nekoliko pomnoženo z vodo in sladkorjem. Mnogi pa sploh pridelajo premalo vina /.a lastne po trebe in zato vino pomnožijo.
Jasno moramo poudariti, da sc v Italiii smejo prodajati samo pristna vina, napravljena samo iz grozdja vinske trte. Ne smej p sc prodajati napravljena ali popravljena vina, za kar bi uporabili sladkor, melaso, med, suhe smokve, rožiče ali drugo sadje in snovi, ki niso pravo grozdje. Popravljati in delati vina iz takih snovi, kakor tudi jih hranili v istih prostorih, kjer se hrani vino za- prodajo, je strogo prepovedano. Kazni so zelo občutljive, saj je treba plačati globo po 1.000 lir od vsakega litra ponarejenega vina. V posebnih prostorih pa se lahko dela umetno vino, a samo za domačo uporabo. Vsakdo naj se strogo drži zakona 1
Za domačo uporabo pomnožijo naši ljudje svoje vino skoraj izključno tako, da dodajo vodo in sladkor ter potrebne soli, to je vinsko kislino in čreslovino ali taninovo kislino. Po predvideni celoletni potrebi vina dodajo nekateri le del vode, drugi polovico, zopet drugi še enkrat toliko vode, kot je mošta. Mnogi pa napravijo tudi po 2-krat, 5-krat in celo 10-krat toliko umetnega vina, kot je bilo mošta.
Najbolj primerna doba za napravo umetnega vin", je doba trgatve, ko je pristni trt ni mošt še sladek in še ni povrel. Takega razredčimo z oslajeno vodo, v kateri smo raztopili šc ostale potrebne snovi. Za vsakih 100 litrov vode moramo vzeti 18 do 20 kg sladkorja, 10 gramov čreslovine in 150 gramov vinske kisline, kar vse raztopimo v vodi, preden isto zlijemo k moštu oziroma na tropine. Paziti pa moramo na toploto. Ko zlijemo oslajeno vodo, oziroma raztopino na tropine z moštom, mora raztopina kazati nad 16 a man j kot 25" C toplote. Nižja toplota bi zadržala kipen je, višja pa bi zamorila žlahtne 'kipelnc kvasnice in bi ostale samo divje, ki bi povzročile, da bi bilo vino grenko sladko. Če ima oslajena raztopina navedeno toploto — od 16 do 25" C — in če ima tako toploto tudi mošt v tropinah, bo po premešan ju obeh takoj nastopilo redno kipenje. Po dveh dneh kipenja na tropinah odtočimo umetni mošt, tropine pa sprešamo in nalijemo sode za nadaljnje kipenje, kot sc pač dela z vsakim mladim vinom.
Šc na nekaj moramo paziti: če je pristnega mošta mnogo in dolite vode malo, ni nujno potreben dodatek selekcioniranih kvasnic, ker jih je dovolj v moštu, če pa je bil mošt močno razredčen z oslajeno vodo ali mošta sploh ni bilo, marveč le tropine, potem moramo nujno dodati selekcionirane kvasnice. V tem slučaju moramo raztopiti na vsakih 100 litrov oslajene vode poleg
vsega drugega še po 20 gramov amonijevega fosfata, ki služi za nekakšno hrano umetnim kvasnicam.
Za pripravo umetnega vina lahko uporabimo tudi gnilo grozdje in jagode, ki jih izberemo pri čiščenju grozdja ob trgatvi, kakor tudi nepopolnoma dozorele grozde. Umljivo je, da moramo gnilo grozdje žveplati še pred mastenjem, za kar uporablja mo amonijev žveplenokisli fosfat (solfosfa-to ammonico). Tega prahu potrosimo po 40 do 50 gramov na vsakih 100 kg jagod ozi roma grozdja in zmastimo. Pod vplivom dodanega amonijevega žveplenokislega fosfata mošt ne bo začel takoj kipeti, pač pa se bo razs-luzil, kar pomeni da se bo sčistil. V tem primeru uporabimo za napravo umetnega vina samo čisti mošt, vsedlino pa zavržemo, če je bilo mnogo zelenega, to je kislega grozdja, je zelo priporočljivo, da izmerimo s sladkomerom ali moštno tehtnico odstotek sladkorja v moštu in da ga primerno osladkamo s sladkorjem.
Če nismo pretiravali z dodatkom vode, je mnogokrat umetno vino težko razločiti od pristnega, posebno če mu dodamo še kakšen primeren okus. Vinu pa dodamo lahko različne posebne okuse: po rizlingu, po malvaziji, moškatu itd. Ne ravna napačno, kdor bi svojemu vinu iz mešanih sort dal poseben primeren okus.
JESENI SADITE ČEBULO IN ČESEN
Naši kmetje in vrtnarji sadijo čebuljček in česen spomladi, večkrat še pozno tja v aprilu. Tako pozno sajenje pa ne daje nik dar posebno bogate letine. Mnogo več pridelaš, če vsadiš česen in čebuljček že jeseni, in sicer tako zgodaj, da se pred zimo že močno ukoreninita.
Zato pa je prva polovica oktobra najprimernejša doba za sajenje čebuljčka in česna.
Važno sporočilo Kmetijskega nadzomištva:
PRISPEVKI KMETOVAVCEM NA OSNOVI ZELENEGA NAČRTA
Kmetijsko nadzorništvo v Trstu opozarja kmetovavce, da na osnovi Zelenega načrta (zakon štev. 434 z dne 2. junija 1961) lahko prejmejo prispevke na račun gradnje osnov nih sredstev ter lahko zaprosijo za posojila, če nameravajo izvršiti eno naslednjih del:
a) sezidati, popraviti ali razširiti kmečka poslopja (hleve, senike, kleti, predkle-ti, lope, shrambe, stanovanjske hiše);
b) nakupiti poljedelske stroje ( traktorje, samoobdelovalne stroje, obdelovalne stroje na vprego, prikolice, motorne in električne črpalke za namakanje);
c) nakupiti živino ter razno živinorejsko opremo.
Kdor sc za to zanima, naj se oglasi na Kmetijskem nadzorništvu v Trstu, ul. Ghe-ga 6/1 — tel. 38-673 in 23-927, kjer bo.lahko zvedel, če obstajajo pogoji zi dodelitev prispevkov in posojil, in kjer bo lahko predložil tudi prošnjo.
ZEMA EN BOM
GROZDJE — ZDRAVILNO SADJE
Ko je Noe dospe! po vesoljnem potopu s svojo ladjo na goro Ararat v Armenijo in spustil na zemljo svojega kozlička, se je. ta najedel nekega divjega zelenja, ki je tam rasllo. Žival se je nato vrnila h gospodarju v tako opojnem stanju, da je z . l ogovi napadala potem druge živali, ki so bile oko- ' li njega in uganjala še druge nenavadne stvari. Na ta način je Nec spoznal trto in jo začel gojiti. Tako pripoveduje stara legenda.
Arheologi so na osnovi izkopanin ugotovili, da je trta obstajala v Evropi še pred naselitvijo arijskih narodov. Semiti so jo ponesli iz Francije in Švice v Grčijo, od tu pa se je razširila tudi po Italiji.
Grki so zelo napredovali v industriji vina, saj so vina iz Lezba, Smirne in Lampsaka slovela daleč naokoli.
Tudi Galci so se v času svojega vladanja v Rimu naučili gojiti trto in izdelovali vino. Njim tudi pripisujejo iznajdbo sodov, ki so pripomogli k lažjemu prevažanju vina iz kraja v kraj.
Imamo namizno grozdje in grozdje, namenj.no izdelovanju vina.
% z stari zdravniki so uporabljali grozdje v zdravstvene namene. Z njihovim sokom so pomagali bolnikom z visoko vročino, služilo je pri angini, odžejanju, pomanjkanju teka itd. Grozdje, posušeno na soncu je služilo predvsem pri raznih pljučnih boleznih, boleznih obisti, mehurja in želodca. Tudi trtni listi so imeli svojo vlogo pri raznih kožnih boleznih. Voda, ki je kapljala spomladi iz trtnih listov, je služila pri očesnih boleznih.
V svežem grozdju se nahaja: 81,13% vode, 15,91% ogljikovih hidratov, 1,39% maščob, 1,14% albumina, 0,43% soli. Temu je treba dodati še »enocianino«, barvilo pri rdečem in črnem grozdju, ki služi kot odvajalno sredstvo, medtem ko je rumeno grozdje obarvano z rumenkastozelenim pigmentom, imenovanim »enoflavina«.
Kar zadeva vitamine, moramo omeniti, da 100 gramov svežega grozdja vsebuje: 80’> vitamina A, 0,5 miligr. vitamina BI, 0,03 miligr. vitamina B2 in 4 miligr. vitamina C. Količina vitamina C se suče od najmanj 1 miligrama do največ 4 miligrame z ozirom na kraj, kjer grozdje uspeva.
Poleg omenjenih snovi se nahajajo v grozdju še: fosfor, kalcij, magnezij, železo, tanin in druge, mineralne snovi.
Grozdje se je uveljavilo tudi pri dietetični hrani, ker ,ga z lahkoto prebavijo mlajše pa tudi starejše, osebe. Sladkor, ki ga grozdje vsebuje, je glukoza, ki je sestavni del navadne krvi. Kislina, ki jo grozdje vsebuje, pospešuje hiter prehod hrane iz želodca v črevesje. Sladkor preide naravnost v kri.
Da bi poudarili vrednost, ki jo ima grozdje v prehrani, so znanstveniki primerjali sok grozdja z ženskim mlekom in dobili sledeče, podatke:
Voda	75—83%	86—88%
Sladkorji	12—20" .>	10—12%
Proteini	1,2%	1,5%
Maščobe	—	10—12%
Soli	1,5%	0,4%
Iz tega so prišli do sklepa, da je sok iz grozdja neke vrste rastlinsko mleko, kal rega sestava ima največjo podobnost z ženskim mlekom. Pripomniti pa je treba, da ta sok ne vsebuje maščob in da so proteini, ki se nahajajo v grozdju, po naravi različni od tistih, ki se nahajajo v mleku.
Grozdje ima večjo prehrambeno vrednost od vsega ostalega sadja, ker vsebuje posebno ogljikove hidrate, ki so velike važnosti v prehrani.
Ako vzamemo v pošlev energije, ki jo daje 100 gramov svežega grozdja, ugotovimo, da se ta suče okoli 90-91 kalorij, medtem ko 100, gramov suhega grozdja daje 298 kalorij.
Zaradi glukoze, ki prehaja naravnost v kri, jo grozdje priporočljivo športnikom, osebam, ki opravljajo težka dela, osebam, potrebnim, da se okrepijo,
(Nadaljevanje na 9. strani)
K. B.
Peša u
28.
Mladi mož se je sunkovito obrnil k de kletu. Njegov vroči pogled je 'božal ljubljene poteze njenega obraza.
Objel je dekle. »Kako lepo je, da si spri pri meni,« je vzkliknil. »Vedno sem mislil le nate... tudi v zadnjih dneh... ko mi je Ani dala jasno vedeti...«
»Ne obujaj spominov, Rajko,« se je privila k njemu. »Nikar ne govoriva več, kar je bilo.«
»Ne, saj imaš prav,« je potrdil Rajko pridušeno in bolestno vzdihnil. »Ne bova govorila o tem, toda zopet te bom izgubil... in morda za vedno ...«
»Nikomur ni potrebno za vedno obupati, gospod inženir Rajko Prašnik!« se je nekdo oglasil za hrbtom Obeh mladih ljudi. »Kar se je zgodilo v tovarni, je že pojasnjeno Inženir Mirt je vse dognal do konca in to že sinoči.«
Tovarnar Lipič je pristopil k Dragici in Rajku. »S pomočjo gospodične Vornik je prišla resnica na dan,« je pojasnjeval. »Ona vam bo vse povedala, gospod Prašnik!«
Prijel je Oba mlada človeka za roke 'n jih je sklenil: »Pozabita vse, kar je naredil Hari Brenk. Ljubosum je ga je prigna'o tako daleč. Napravil je vse brez premisleka hi danes bridko obžaluje svoje koralke. Inženirju Mirtu je vse skesano povedal, ko ga je kar sredi noči nenadoma zbudil in ga je po telefonu obdolžil kraje tistih načrtov. Saj niso nikamor izginili, le inženirja Prašnika je hotel potlačiti v sramoto.«
Tovarnarjev obraz je spreletel smehljaj.
»Že meni na ljubo morate na vse to pozabiti, dragi inženir. Ne samo zato, ker boste spet delali v mojih tovarnah, zdaj kot višji inženir, marveč zato, ker boste z menoj še v tesnejših zvezah.« Sklonil se je k njegovemu ušesu in mu je pošepetal: »Namreč kot moj zet.«
Rajko je kar pobledel. Saj ni več mislil na Ani, tovarnarjevo hčer. Ko je Lipič opazil njegovo zadrego, se je obrni! k Dragici: »Pojasni mu ti, otrok moj... in bodUa
srečna... za vedno.«
! Obrnil se je in stopil k staremu gozdarju I Vorniku, ki je stal pri vratih.
| »Pojdiva, prijatelj, mlada dva naju ne potrebujeta več.« Ko sta se usedla v sosedni sobi, je tovarnar segel po gozdarjevi desnici: »Ostaniva si srčna prijatelja, že zato morava, ker sva oba — očeta naše Dragice. Jakob, seziva si v desnice!«
Stari gozdar je kar hlipal od ganotja. Solze so mu silile v oči. Hotel je ziniti nekaj besed, pa ni mogel spraviti glasu iz sebe. Stisnil je tovarnarjevo desnico... v naslednjem hipu jo je že ves preplašen spustil.
»Ne ... kar sem včeraj storil...,« je vzkliknil. »To je končano in že davno pozabljeno, Jakob,« mu je hitro padel Lipič v besedo. »Tvoj strel mi ni niti kože posnel. Jaz ti popolnoma nič ne zamerim. Bržkone bi jaz v tvojem položaju enako ravnal. 1 i si pač mislil na svojo sestro... na nesrečno... mojo Darjo ...«
Tovarnar se je obrnil, da bi prikril solze, ki se jim je zaman upiral. »Taka je pač pot usode,« je pripomnil z ubitim glasom. »Nikdar ne bom pozabil tistih časov.« Počasi se je spet obrnil proti gozdarju. »Ni me več sram solz. Neizmerno srečnega se počutim in Bog daj, da bi se kmalu znašli vsi skupaj.«
—0—
Ta želja se pa tovarnarju ni uresničila, ker ni mogel gozdarja Jakoba Vornika nih če prepričati, da bi se premaknil iz Tihega dola. Enkrat na leto je pa le obiskal lepo vilo, ki jo je zgi'adil tovarnar za svojo hčerko Dragico brž po njeni poroki z Rajkom.
Stala je poleg Lipičeve vile in so zato srečni ljudje pogosto sedeli skupaj v razkošnem vrtu. Vsi so bili zadovoljni, tudi Ani, ki ni dobila inženirja Prašnika.
Nekega dne je sama priznala materi: »Kako je prav, da se ni sklenila poroka med menoj in Prašnikom. Ko pogledam njega in Dragico, mi je vedno bolj jasno,
da samo ona dva spadata drug k drugemu. Če bi bil vzel mene, bi vedno mislil le na Dragico in jaz bi biila tako nesrečna ...«
»Prav vesela sem, da zdaj tako trezno misliš,« je odgovorila mati. »Veseli me tudi zato, ker prihaja pravkar nekdo k nam na obisk.«
»Na obisk? Kdo?«
»Poglej skozi okno! Inženir Hari Brenk « Ob teh besedah je pazljivo pogledala hčerin obraz. Olajšana je vzdihnila, ko je opazila, da so hčeri zalesketale oči in da je rahla rdečica navdahnila njena lica.
»Moram malo k Dragici,« je vstala. »Počakajta me s Harijem kar tu. Se bom kmalu vrnila.«
Preden je odšla iz hiše, je še malo prisluhnila. Slišala je še korake mladega inženirja po pesku in kako sta se on in njena hči veselo pozdravila. Vsa zadovoljna sc je namuznila.
Že od daleč je ugledala na terasi Dragico in Rajkovo mater. Pomahala jima je z roko in veselo pozdravljala: »Dober dan. Danes se mi zdijo tudi vaši obrazi nekam bolj veseli kot Običajno.«
»Seveda, seveda, saj imamo tudi vzrok za to,« je živahno odgovarjala gospa Prašnikova, »ker pričakujemo veselega dogodka.«
»Pri tebi, Dragica?« je veselo vzkliknila tovarnarjeva žena. V hipu pa se je udarila po čelu: »Kako sem neumna! Tako vprašanje. Pri kom pa neki, če ne pri tebi, Dragica. Ah, kako sem srečna ... Morda bo pa tudi pri nas kaj novic. Ani ima obisk in je prav vesela.«
»Kdo jo je prišel obiskat,« je Dragica vsa radovedna poizvedovala.
»Hari Brenk je prišel. Če me vse ne vara, se bo pogostokrat oglašal pri nas... to se pravd, pri Ani.«
Dragica je za hip zaprla oči. Njene misli so romale daleč nazaj. Le kratek hip so trajali ti spomini, kajti vse, kar je bilo temnega, je bilo že tako neznansko daleč.
Zdaj ždvi ona srečna med zadovoljnimi Gozdarjeva rejenka, tovarnarjeva hči ni zdaj Rajkova žena je kot zasanjana potiho šepnila: »Res čudna so pota usode...«
KONEC
To je bilo dokazano in tako preizkušeno, da niso več računali na izjeme. Saj se že stoleja niso več primerile. Kdor je bil kriv, je pred tem pogledom priznal svojo krivdo in se da! odpeljati, da so napravili z njim kar so administrativno spoznati za pravilno. Tu pa se je dogajalo nekaj neverjetnega. Uniformiranec skoro ni verjel svojim očem in strmenje v njem je bi o takšno, da mu ni dalo misliti. Togo je čakal na udarec, ki ga je pobil na tla. Drugi udafec je tudi njemu zdrobil lobanjo.
Begunec je zaklical ljudem v vozilu, naj pridejo ven. Ubogali so ga, čeprav je videl, da se boje. Niso si znali razložiti, kaj se dogaja, in niso vedeli, če naj vidijo v njem svojega rešitelja ali rablja. Vdano so obstali pred njim; obe materi sta stiskali otroka k sebi in jima obračali obrazka vstran od obeh ubitih in njunega ubijavca. Tedaj je begunec še enkrat poklical in i z vozila je prilezel še tretji uniformiranec, ki ga je upravljal. Nedvomno je vse videl, toda tudi on se ni upiral. Njegova lobanja je čudno zahreščala pod udarcem, a še ko je ležal na tleh, so bile njegove oči polne začudenja.
Begunec se je prepričal, da ni nobenega uniformiranca več v vozilu, nato pa je z rahlim gnusom odvrgel krvavi kamen in se obrnil k skupini, ki je še vedno nepremično sta'a pred sre-brno-sivo steno vozila.
»Prosti ste,« je rekel in pokazal na trupla. »Ni se vam jih treba več bati.«
^oofcaielž ocso(j.a
K. Z.
68.
Oživeli so in na njihovih obrazih se je počasi prikazalo veselje. Prva sc je zavedla mali pobegle deklice. Z veselim krikom je planila k njej ir. si jo dvignila	v naročje.
Drugi so ga strme gledali.
»Kdo si ti?« so ga vprašali.	Moral se	jim	je	zdeti	skoraj
nadnaravno bitje, da se je upal upreti pripadnikom Uprave Srečnega sveta za varstvo reda in jih celo pobiti, kar se ni še nikoli zgodilo. Obenem pa so se ravno zaradi tega tudi bali.
»Eden izmed vas sem,« je rekel. »Tudi jaz sem pobegnil iz Srečnega sveta in se zatekel v te gozdove, toda že pred leti. Imel pa sem več sreče kakor vi. Mene niso dobili.«
Po njihovih izrazih je sodil,	da niso nikoli	slišali	o	njem,
čeprav je pomenil njegov beg nezaslišano dejanje. Vlada Srečnega sveta je gotovo zamolčala njegovo izdajstvo in pobeg, kot je bila vedno zamolčala vsa neprijetna dejstva, ki bi bila mogla motiti pokojni potek življenja v Srečnem svetu in vznemirjati njegove prebivavcc. Njena glavna skrb in dolžnost je bila, da ostanejo ti mirni in srečni, brez skrbi, dvomov in upornosti.
(Dalje)
ŠPORTNI PREGLED
V SEP1EMBRU JE BILO V VSEH ŠPORTNIH PANOGAH ZELO ŽIVAHNO
T'1'if itf Tfcztii>fnii if /jfioVfii
Tržačane že. davno smatrajo za dobre in borbene športnike. Dolgo vrsto let so preblvavci našega mesta stalno prisostvovali važnim in zanimivim tekmam, v katerih so se tržaški športniki potegovali in uspešno borili za častne naslove ne samo Italije, temveč tudi Evrope. Marsikateri Tržačan je postal tudi svetovni prvak. Ni bilo športa, kjer ne bi našli kakšnega Tržačana ali kakšne tržaške ekipe, v o-spredju, če ne na vrhu lestvice. Zadnja leta pa šport v Trstu nazaduje in raven tržaških šport n kov pada, čeprav tu pa tam naletimo na kakšno izjemo. Tržačani se stalno pritožujejo, da primanjkuje zanimivih tekem, ker se ne zadovoljujejo z gostovanji raznih ekip, ki se trudne vračajo v svoje kraje ali ki smatrajo srečanje v Trstu za nekakšno vajo.
Triestina v „B“ ligi
Dne 16. septembra so se začele tekme za italijansko nogometno prvenstvo. Tržačane najdemo v drugi ligi, kar je sicer razveseljivo, če pomislimo, da so bili lani v tretji ligi. Triestina je že igrala dve tekmi in obakrat neporažena zapustila igrišče. V Monzi je igrala neodločeno (2:2) proti Simmentha-Iu, v nedeljo pa je v Trstu »remizirala« (2:2) s Pro-Patrio. Tekmovanje v »B« ligi bo za Triestino zelo naporno in cilj tržaške enajstorice je, ostati v drugi ligi. Triestina je zelo mlada ekipa in je zalo še neizkušena, kar nam potrjujejo zadnji izidi tekem. Tako v tekmi za pokal Italije kot v tekmah na državnem prvenstvu so tržaški nogometaši zapravljali končne zmage. Dne 9. septembra je Triestina igrala proti Torinu (pokal Italija) in vodila 88’; dve minuti pred koncem so gostje izenačili; dne 16. septembra je v prvi tekmi prvenstva Triestina vodila v Monzi 89’ in ponovno prejela v zadnji minuti gol. Triestina je obe tekmi prvenstva igrala v sledeči Postavi: Toros; Frigeri, Vitali; Dalio, Merktiza, Sadar; Santelli, Trevisan, Vit, Sechi in Risos. Zabila je štiri gole (Santelli, Vit, Secchi in en avtogol), prejela jih je tudi štiri. Glavni problem ekipe je vratar. Stari Toros je zelo negotov in le njemu je pripisati, da je Triestina trikrat izenačila, ker je v vseh treh tekmah zakrivil odločilni gol. Ostala vratarja Miniussi in De Min nista še pripravi jena, ker služita vojsko. Zelo dobra in čvrsta pa je o-bramba. Merkuza in Frigeri sta vseskozi najboljša na igrišču, Vitali, Dalio in Sadar vlivajo ekipi potrebno gotovost. Napad je zelo prodoren. Le Padova in Brescia sta zabili več golov od Triestine. Krili sla Santelli in Risos, poleg tega bosta nastopila že Mantovani (poškodovan) in Corso, odlični zvezi sla Travisan in Secchi, prodoren napadavec pa je tudi Orlando.
Triestina bo v nedeljo igrala proti Messini, naslednjo nedeljo pa proti Cosenzi, obakrat kot gost. Tekmi bosta pokazali, če bo letošnja pot »rdeče ekipe« trnjeva ali ne. V 5. kolu bo prišla v Trst Udi-nese. Naslednje tekme bo Triestina igrala proti sledečim moštvom: Sambenedcttese, Verona, Parma. Bari, Foggia Tncedit, Lucchesc, Como, Alcssandrln, Padova, Lecco, Cagliari, Lazio, Brescia in Catanza-ro (z mastnimi črkami so označene tekme, ki sc bodo odigrale v Trstu).
Ko že govorimo o nogomefu. ne smemo prezreti tekmovanj v »C« in »D« ligi. V tretji ligi nastopa <-'kipa CRDA iz Tržiča, ki se bo tudi borila za obstanek. V nedeljo je tržiška enajstorica igrala svojo prvo tekmo in na domačem igrišču klonila (0:1) Proti ekipi Cremoncsc. V četrti lici, razdeljeni v več skupin, nastopa več tržaških ekip, in sicer: San Giovanni. Ponziana, Cremcaffč, Libertas ter Forti-tudo in Muggesana iz Milj. Prvenstvo ‘sc bo pričelo v nedeljo, 30. septembra.
Triestina prvak v hocko/u
Sedem dolgih let je Triestina čakala, da osvoji državno prvenstvo v hoekeju na kotalkah. Letošnje državno prvenstvo ni bilo na visoki ravni, ker je večina ekip imela v svojih vrstah že priletne iglavce, ki ne mislijo več nastopati. Le Triestina in delilo Novara sta tekmovali s pomlajenimi vrstami. Nekoč dobre ekipe Modena, Monza, Marzotto in La-zio, ki so dale italijanskemu hoekeju mnogo uspe-
hov v zadnjih letih, so razočarale in bodo zato skoraj vse nastopile v prihodnjem prvenstvu z novimi in zalo neizkušenimi igravci. Triestina je pravočasno pomladila ekipo in zato strokovnjaki menijo, da bo dosegla še nov.e uspehe. Triestina je letos osvojila častni naslov italijanskega prvaka z izredno lahkoto. Kot gost je zmagala v vseh devetih tekmah in le. v Trstu je zaradi malomarnosti doživela dva poraza in en neodločen izid (šestkrat pa je zmagala). Nabrala je 31 točk, zabila 80 golov, prejela jih je 33. Triestina je osvojila prvenstvo z naslednjo postavo: Mari (Savini); Cervo; Plin/.; Rus-* so in Martellani; Počkaj in Perok. Najboljši igravci so bili branivec Prinz (15 golov) ter napadavca Russo in Martellani (oba 21 golov). Tudi rezene posebno Perok, so se častno izkazale. Na drugem mestu (s štirimi točkami razlike) je Mrdena (27), sledijo Lodi (26), Novara (25), lanski državni prvak Monza (nabral je samo 20 točk)', tržaška ekipa Fc.rroviario, ki je nanizala 16 točk in odigrala zadovoljivo skoraj v vseli srečanjih, Marzotto (15) in Lazio (8). Pirelli (7) in Treviso (5) sta izradli iz prve lige. Najboljši strelci prvenstva so bili Gelmi-ni (Lodi) 54 golov, Zaffinetti (Novara) 45 golov in Tržačan Brezigar (Modena), ki je zabil 40 golov. Na šesto mesto se je uvrstil Tržačan Gregori (Fer-roviario), ki je- zabil 31 golov in je bil duša vseh napadov železniške ekipe iz Trsta, skupno s Spes-sotom (27 golov). Ferroviario je nabral 7 zmag, 2 neodločena izida in 9 porazov, zabil 75 golov in prejel 87. Največ golov je zabila ekipa Novara (122), najmanj golov pa je prejela prav Triestina.
Uspehi in neuspehi
Ko govorijo v Trstu o boksu, ne mislijo na amaterje, ki so dvakrat porazili reprezentanco Bavarske z izidi 11:9 in 8:4, in niti na Loia, ki je izgubil svetovno prvenstvo \velter lahke, kategorije (Loi se je rodil v Trstu, živi pa stalno v Genovi in Milanu) temveč na novo nado italijanskega boksa Nina Bcn-venuttija, ki je najboljši italijanski boksar srednje kategorije. Be.nvenutti je v septembru z lahkoto odpravil (K.O. v 2. rudi) Gentileltija (dvoboj je bil v Sinigalli) in že misli na italijansko prvenstvo, ki ga drži Čarati. Poleg tega misli tudi na razna srečanja z odličnimi boksarji, kot so: Papp, trikratni olimpijski prvak, znani Ray »Sugar« Robinson in bivši evropski prvak Anglež Mac Cormack.
Osem dolgih let so Tržačani čakali, da kakšno njihovo moštvo pride ponovno v prvo ligo v baseballu. Spominjali so se dobe, v kateri so bila v prvi ligi dobra moštva (Royeo 1949, Trieste B. C. leta 1950 ter odlični Yankees ter Gianls). Zadnja tržaška ekipa v prvi ligi je bila postava Gianls. Letos bo z najboljšimi moštvi države igrala tudi ekipa' Radiči. Tržaško moštvo je najprej v Milanu porazilo ekipo »Juventus 48« iz Torina (10:3), nato v Vi-cenzi še postavo Bazzancsc iz Bologne (8:6), in tako osvojilo prvenstvo »B« lige in pravico do nastopa v prvi ligi. Tržaško moštvo je zelo dobro, ker ga vodi ameriški trener Mr. Urner in ker se poslužuje dobrih Američanov, kot so: Carr in Yoshioka. Ostali člani ekipe so: Velišček, I.epri, Vcrzaro, Ciacchi, Vatta. Francavilla, Orel, Sironič, Saletu in Ceugna. Tržaški ljubitelji base-balla so imeli priliko prisostvovati vsakoletnemu turnirju za pokal gen. Se-breeja. Turnirja so se udeležili močni ameriški eki-oi Eagles iz Aviana in SF.TAF iz Vicenze, italijanski prvak Europhon, ki bo tudi letos osvojil državno prvenstvo, ter tržaška reprezentanca. Europhon (odlična sta bila Glorioso in Američan Goldstein) in F.agles iz Aviana sta odpravila ekipi SETAF (8:2) in mesta Trst (9:8). Finalno srečanje sc je zaključilo z zmago ameriške ekipe z izidom 6:1. Glavno zaslugo za uspeh je imel Grenfield. V tekmi za tre-»ie mesto je SETAF premagal reprezentanco mesta Trst z rezultatom 14:1.
V mesecu septembru so bile na sporedu tekme za deželno prvenstvo v plavanju. Nastopili so tudi državni reprezentanti Spangaro (2’8"9 na 200 m prosto), Passagnoli in Ceechi. Izidi so zadovoljivi in največ zmag je osvojila Triestina (23), sledijo F.dc-ra Trieste (14), Fiamma Trieste (2) in AusoniaGra-do (1). Ljubitelje tržaškega plavanja je razveselila
zmaga, ki jo je dosegla Ilaria Rabusin (CN Trie-ste) v tekmovanju pokala Scarioni, ki ga smatrajo za nekakšno prvenstvo Italije plavavcev izpod 14 let, v disciplini 50 m prsno s časom 42”6.
Lahka atletika je tudi v Trstu zelo razvita, čeprav mesto Trst ne. daje zadnje čase vrhunskih tek-movavcev (izjema je le Švara). Moška ekipa Soc. Ginnastica Triestina je prejšnjo nedeljo osvojila v Goricii pokal Schnabel, čeprav so se za to zmago potegovale zelo močne postave, kot AE Udinese, CRDA Monlalcone, Fiamma in Libertas iz Trsta. Tržačani so zmagali skoraj v vseh disciplinah. Zenska postava Soc. Ginnastica Triestina je žela velik uspeh tudi v Tridentu, kjer je osvojila pokal Foemina. Čeprav niso Tržačanke osvojile niti ene posamezne zmage, so bile prve v skupni oceni, in sicer pred postavami Gilera Arcore, Gualf iz Vidma ter Libertas Mantova.
Bor oživlja šport
Odbojka je v Trstu zelo razvita in zasluga gre športnemu združenju Bor, ki prireja večkrat zanimive tekme. V nedeljo so bile na »Stadionu 1. maj« tekme s sodelovanjem ljubljanske ekipe, italijanskih prvakinj (Casa deJla Lampada, ki je iz Trsta), močne goriške ekipe AGI ter domače postave Bora. Ljubljančanke so z lahkoto porazile nasprotnike (vedno s prepričljivim 2:0) ter se uvrstile na prvo mesto. Velika zasluga gre tekmovavkam Trkulja in Pregelj, ki so že nastopili v državnem moštvu. Na drugo mesto so sc uvrstile prvakinje (pred dnevi so izgubile v Trstu tudi proti poljskim državnim prvakom Valasske Mezirici Ostrava z izidom 0:3), na tretje AGI in na četrto Bor. Turnir je. bil zelo dobro pripravljen. Predstavnice Bora so se zaman trudile, da bi bile kos močnejšim ekipam in so klonile v vseh treh tekmah z izidom 0:2. V Trstu so se začele tudi tekme za pokal Friuli - Venezia Giulia s sodelovanjem moških ekip VVFF iz Trsta, Libertas, CRDA in Villagsio Sereno.
Po začasnem mrtvilu se je namizni tenis po zaslugi Bora prebudil tuli v Trstu. Povsod se igravci pripravljajo. V začetku septembra so v Trstu go-slovali predstavn;ki 1 jubljanskesa Odreda s svojim močnim igravcem Edvardom Veokom. Odred ie z lahkoto porazil ekino Bor z izidom 5:0. Vecko, Stroi-nik in Krnc so bili nepremagljivi, prav tako tudi Pirčeva in Zrimceva. Vecko in Pirčeva sta zmagala tudi med posamezniki. Odigrala so sc tudi notranja nrvenstva ŠZ Bor. Na nrvo mesto so se uvrstili Boris Košuta (moški), Miranda Batista (ženske1 in Švab (novinci).	D. T.
(Nadaljevanje z 8. strani)
GROZDJE — ZDRAVILNO SADJE
sploh vsem, ki potrebujejo mnogo kalorij.
Zaradi vode. in soli, ki jih grozdje vsebuje, povzroča to sadje laže izločanje vode ter dobro dene obistim in želodcu.
Zaradi obilnosti vode in sladkorja ter pomanjkanja protein in maščob, je grozdje prehrana, s katero je mogoče, vsaj delno, nadomestiti meso pri osebah, ki so že v letih. Na ta način bo delovanje jeter olajšano, prav tako sc bo tudi zmanjšal krvni pritisk.
Celuloza in druge snovi, ki so v grozdju povečajo delovanje čreves, tako da služi tudi kot odvajalno sredstvo z ozirom na količino zaužitega grozdja. Treba pa ga je jesti počasi in dobro prežvečiti.
Tistim, ki bi sc radi zdravili z grozdjem, zdravniki svetujejo, da začnejo z uživanjem 1 kg grozdja na dan: zjutraj’l/3, popoldne 1/3 in zvečer 1/3. To količino lahko polagoma povečamo na 2 kg dnevno. Bolje je, da jemo grozdje na mestu, kjer raste kot pa kupljeno, ako moremo. Po zaužitem grozdju si je treba zobe očistiti z alkalno raztopino.
Zelo dobre uspehe daje grozdje danes pri sledečih boleznih: skorbutu, bolezni obisti, jeter, črevesja ter pri kožnih boleznih.
Zjutraj je priporočljivo jesti rumeno grozdje, ki je bolj vitaminizirano, popoldne in zvečer pa črno grozdje, ki pomaga prehavi s svojimi fermenti.
Grozdje, zaužito v jesenskem času. je zelo zdravo, ker z obilico soli in vitaminov, ki jih to sadje vsebuje, si telo napravi nekako zalogo, iz katere bo polagoma črpalo v zimskem času, ko bo vitaminov primanjkovalo.
Ondina
Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst,
Telefon 29-477
Wp,
v
bo > O O * ^ O p
03 K«
G ^ rt ^
So.£
OJ
X) TD C
O *-H C
V> «
^ rt
N	rt	OJ	CA	
3	V) I>	Uh M	O C	
	OJ	<S)		rt
	T3 rt	oj	3	O
	G.	«/5	rt	H
	Si	rt		rt Uh
H	4_,	TD	a>	C/)
	rt	_		rt
OJ		'ili	IG	
	rt	O	rt	OJ
a .e |^ ‘g
a)
aj
N
3 «'
rt OJ , X) TD rt
H
rt •
^ m 1/3 g v ’> | .H, >n 'C ^ ca j	2	rt	a	rt	C
i «0 N 'X 3	,^{
;	P	TD	^	<u	to
>	rt	2	M	~	O
i . n E
;	*	rt	Uh »—• *C
l .& •* ^Jrt •	57	^	^	1
'“* o
.w m 1—1 rt ■"
>u) c
O rt rt H C n
u
. uh rt ro D,
'3*! ” E a :a o :s, ■■=.
5 c -
K? U >K
o.«-g E rt — o »h i D« a I
m 2 J3 7?	*>
'E. .5,
O rt
’U) d .S
ec •—>
T3, o G O M g
fl> * Cl. . OJ OJ
c >-•
<L' -G vi Z c _«p |
**> rt
rt N >(/)
ro S *
c >o Ifl E rt
a 1/5 y c
OJ
OJ
bO
rt O TD -C rt C
?•££, . rt
S « 6
Cy '■a
9 > m
* rt rt
. ^ Uh
r: O, a
rt g
i* ^ »
rt >cj bo *o G
&£ Š
k o ^
rt
7? E E E 'Z w
OJ ^ Ih C
q. oj rt
« E c
« £ 45
-D.*
S|l
»3 =
a> O x
bj »o rt M JJ N
^ ^ O rt i/i a u
•go.«
O u « Q X) O
* O
> C ._
rt — jo
a
o c ž:
O rt • TJ
X rt
•rt £30 ‘ ^ CJ
P
‘c OJ
o c .
;^7> -a
Č/)
N
•H ^ O >U 9 T}
•s £
OJ
>N
, -rt O
k > rt </> :g
i j2 i ■
'rt rt
oj C
OJ
<si qj
oj —
V 'r
v E
^ rt Uh
rt T3 bo oj oj u
o E T V
N
rt r,
OO-S
OJ X
2! x
d 3 b 5.Sfl
bo >o
ii -3 9 rt
ui J3 »u
a^p
= 45	.
£ s .2
<S> _E ° X rt :G oj •—> O u-
g, o x g.
o > • r;
O, ^ OJ
u ^ .5 ■”
(/) Oj ^ ^ -rt OJ
■a??37 11 |l
t/Tf-H D ,G
La
rt H
U, -rt
>
<x rt
E co
OJ
>CJ J
(U
C "g
OJ ^ Uh
OJ
■g*
oj c rt
o.^ .y
OJ
c "”>'o <u > ■- G •c« rt ^
'O
u u
HO
p.^' E
rt
S C
■c a
P. M
oj rt
”S
rt” ^ oj rt O — > ^ p — *>
>vo
C *
i «l»
1 u<
>o
J2 ~ • ° - o
s c -'8
CQ
OJ G
^ TD G
.2, rt
rt
G -7 G oj	ro
>U TJ x
S	^
N o
a e “ R
.si, 2
t/)
TD S-O rt
a^i
dj ^
'51 2
N ^
d)
— OJ rt >o
N o rt --1 ^ G % £ .2 3
<J M
6 i)
C o O P-<
G
aJ rt >o >
rt 'oj £ oj > G O ^
rr-< ^	•
TD o
rt
n rt
rt ^
N .E oj
G. | oj ; G r
n rt
‘p bo ;
OJ
•rr* OJ G*
^	-r-,	O (/)
O G
>cj -i-,
OJ _ ° rt
'X G
b(j
« rt
s*
rt
g -■
M« ,
OJ •
' rE OJ ^ SS T3 •rt "T
Jo o .i*
o »J rE <3 •“ 3
| s.fe.J £■?=;
<D ,« S° « G, ^ . O ,E°>K D, ^
5 -O H w
^ 'H,
(/)
r-T G
<ij rt TD X •^ o
G, ^ Oj </)
•1—i a
O ..
W p
o
-	«	«	3	.S
,<u	IS	•	S	rt
^	«h	d,	rt
•rt -G O ^
E	>	bi)	rt
•« G >c^ C	d	3
.G	>0	>n	rt
TD	»c/j	O	TD	bO
^ rt cj ,2 — g c/5 rt
S ^	^
M
I o>l/>
OJ ^ Uh
'g.ojS
<A r-
g u.Si.
OJ
G
P E
iS o
s I
rt 1
>75 -h
^ rt S X O rt > H OJ <u
■sr
ai
•<U
rt G
o ■S
,H o
bfl
o a
, -a
N y « "T
•’—i rt
e|
OJ OJ V) .X, , O o a n
Uh G rt
is R
V) i
o .1 bo
s-s
rt O
'S
   </>
OJ
G .s
S OB U N 5 ” 'n
^ o ^
S M G
Oj rt rt (/) -rt TD --H
i°	-	o	2
^	rt	--•	^
O g «E c e 5
X	3	2
g	s	«
N (U
TD TD »N O 3 O P- rt G,
r
i
v.
	Q>
	>«5
0)	's5
>W5	
C M	S
Nn	naj
»
j
ao (^30<q:qd ^-aj-ze)D sg
fh
ui3 ^5*
/v ••
M-U	JL-w—l—
ANDZViK