St, 59 MMMIMIM {Hlapntil Trsta, v torek 10. marca 1925. Posamezna številka 20 cent« Letnik L m ns r ii l Uik vMk dan uHca sv. FtanMlk« li M, L uJsIkvIs. n»J m jpMhb gs:Ncfra- *rslems|a. rokop* •* as vr, OdgoTonu —« F. Psrh. _ Letnik ttakem* Bdino*. Tl..^^. Edino^. Naročim«., mesto L 1r—, 9 -ur, L 1*30, pol 0.I0 l«to L 60.-^ JT, tnoMontTO BfMtao S Ur r«t - Tek ' •» oprmr. It- 11-57. EDINOST PoMunaa« Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi s« računajo v tirokoeti ene kolon« (72 mm.} — Oglasi trgorcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2___ Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, tdis* •v. Frančiška Atiškega štev. 20, I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57, Pogreb drja Antona Gregorčiča dne 9« marca 1925. Pred hišo žalosti. Neibo povečan zastrto z oblaki. Dež Bje, kakor da so se odprle vae zatvornice na nebesnem svoda. Vreme je dado primeren okvir žalosti naroda vsled težke izgube, led ga je zadela, kakor da je hotelo se 1« prav priklicati temu ljudstvu v zavert, kaj ki koliko je izgubilo 9 smrtjo dra. Antona Gregorčiča. In v tem razježenem vremenu se je zgrnila pred hišo žalosti v ulici Favetti mco — zlato mašo. tbro m je naša stvo udeležilo tetfa pokojnikovega slavja z željo, da nam ga Bog ohrani še dolgo ivtrabo let. Božja Previdnost je sklenila drugače. Usmiljeni Bog ga je kotel rešit® na-dainjega trpljenja in gaj v rajskih višavah nagraditi za vse, kar je storil dobrega v gojeni življenju. Pokojnik si je stekel zastkig kakor matokdo. Na vseh poljih je vršiH svojo dolžnost uzorno in v polni meri: na prosvetnem, političnem in gospodarskem poliju: od obaoškega vrtca do strokovnih agnnta ."""T.". ------- ^ otBoskega vrtca ao stroicovroai množica ttsočev glav ki je hotela P0^ ^7^ gimnaz^e. Zernake ostanke njegove mU velikemu pokorniku izraz svoje glo- zemUi, dela njegova in njegov, boke žalosti in hv^ežnosU Nepregledna ^ aamT Proslavljaj množica je upirala svoje oci tja gori proti omin ^ Antona Gregorčiča s tem, da Anom stanovanja pokojnikovega z izra- ^ njemu enaki! Naj počiva v zom žalosti v W V spominsko kn,tgo ^ y zem]H slovenski! ^tT^L deputacije^ kojima je načelovai! Na to je izp,e ^oril,P^JfrJ^ dr. WiUan, so zastopale: politično društvo sednjak. V dru. Gregorctču « Edinost*, šolsko društvo,, «Učiteljsko T^ga največjega miotzaje le z^odovma bo zvezo», «Prosveto» in narodne Trebenjce govonla, kaj nam je bil Zlasti s in Parirano deli na šolskem polju. Z njun smo tz^ibtli m raorrcane. najboljšega politika: Vsekdar premišlje- bprevod. nega, previdnega, umerjenega, ali obenem Ko je zbor «Mladake» odpel v veži ža- neizprosno odločnega, ko je nalagala po- lustinkio, se je začel pomikati sprevod. Na treba, da brana svoje nazore in svoja na- mrtvaškem vozu so bili krasni veliki venci čela. tedaj, ko se mu je življenje nagt- sorodnSkov, pokojnikove .služabnice, in balo k zatonu, je skrbel tn ukrepal za pro-družtne g. Lukežiča, tega zvesto uda-1 SVetm razvoj svojega! naroda. Posebno netfa sotrudnika Antona Gregorčiča. tudi odraslih. Utrjail je v narodu narodno Sprevod je vodil častiti g. župnik cerkve in politično zavednost. Največjo skrb je sv. Ignacija Piccuilrn ob asistenci drugih posvečal siromašnim stanovom. Svoje po- chihovnikov. Na čelu je nosil križ bogoslo- Jitično udejsfcvovanje je začel s socijalnim vec z dvema to v ariš i m«, cib strani. Sledili delom. Njegovemu dehi se imamo zaihva- 90 gojenci Alojzije višča, gluhonemnice,i J a ima naše ljudstvo tako čvrsto in duhovščina v dolgi vrsti, a za njo korpo- razšezno gospodarsko organizacijo, pro- racije in zaistopstva društev iz mesta in vorniik je še označil pokojnikoivo politično dežele; večinoma s krasnimi venci: Mariji- delovanje v deželnem in državnem zboru družba, Zadružna zveza, Vrtojbenska *er mil želel, naj v miru počiva v zemlji zadruga za goriško okolico, krojaška de- ^venski, ki jo je tako goreče ljubil, lav niča v Novem dioimu, bralno in pevsko: govornik je bil pasi. dr. Josip društvo iz Štandreža, občina Štandrež, WiWan ^ ^ izvajal; Gospodarsko društvo Vrtojba, Dramatično ^ ^^ v ^^ političn€ga dru- društvo, telovadno društvo, športno aru- - - - - Otvorlfeo poslanske zbornice |75-letnlco predsednika Hasaryka #Direktna protfa Hreme—Bolova. Sveč««« »ja gaiata. Vojaika parada na Mi „ n r , ______i_iJgon. Predsednik odlikovan z narvispm dnn- RIM, 9. Po odgovoru posameznih mfcrl- j 0v 0 življe-Zveza prosvetnih društev in še ^sto^va {n ^^ veIilcega pokojnika, počele vrste drugih društev, 1« Jih nismo ^ ^^ ideaAisU ^ ^k-mogli zabeležiti ob velikem ^alu rn n JoAl}aka ^ duhovnika, s^vtolasega strašnem vreinenu, kar naj nam dobrohot- ^ mlack>9tacga dulia. Kratkovidna no oprosti) o. Za mrtvaskun » ! enofitnanost vidi nasprotja tam, kjer je v raka* sorodnik* župan senat^ Bomb g z harmonija. Idealist je .sanjal in sr^oh obdinfikam tajnikom, potem zopet velika praktik je izvrševal m ustvarjal.Narod-vrsta duhovnikov razne depuUctje «1 ne-j ^ mojemu narodu, a kot du-dogki tisoče. Pogled na ta nedogledu, sprevod ^ - ^ > Izkušenost in ostaae vsakemu v neizbrisnem sjx>mmu. J? starosti ni upognila, nego je In ob straneh po vseh ulicah zopet na P du,evno moč< V harmoniji s^jega STSr Krkoma. Sb s^ b^a 1»a ,se nam dr, Anton, Gregorčič po- Firenze—BoAogna z zahtevami za progo Rim—Neapolj. On. Bianchi je nato povda-ril, da poslanci iz južnih krajev nikakor tne nasprotujejo proti zaključitvi pričetih del v severni Italiji; toda vlacfa. se __ _ ne sme obvezati, da bo pričela z novims gko • ■ CL__fm-oAi /4vr»V»r»iai xavr- zo]avnih čestitk. Med temi čestitke predsed Kamenja in traež, men narod: dokaze naičfstejše ljubezm, silen piš in snežni metež. najzve^ejše udanosti m najblojblje hval^- „ K , 1 m ■ _ j__i:l: -i-i/l«« m/vll^ro. nosi.i Zato smn iiveneni rašaniu. so se opustila po konferenci v Cannesu, te< se priznava dobra volja, katere jc prežeta angleška vlada.* Pripombe francoskega tiska. PARIZ, 9. Vsi listi pišejo z zadoščenjem o sestanku med Herriotom in Chamberlainom .ter soglašajo v tem, da sta s tem oba državnika storila korak naprej na poti do rešitve vprašanja varnosti. «Petit Journal* pravi, da .smatra francosko javno mnenje sporazum glede KoeLna in razorožitve za boi} nujnega kakor pakt med petimi, «Petit Parisien* izjavlja, da zahteva ustanovitev sistema, ki naj zagotovi državam varnost, dolgotrajnega dela, ki se bo z vztrajnostjo in tudi s previdnostjo nadaljevalo. «Echo de Paris» zatrjuje, da se je vsled opozicije dela angleškega javnega mnenja opustila misel na zapadni pakt. Ženevski protokol je odgoden za nedoločen čas; za oataio se bodo dogodki razvijali normalno. «Echo de Pariš* zaključuje s pozivom na francosko vlado, da naj odkrito nastopi s svojim stališčem in da naj zavrne zahrbtni predlog. Drugače kakor drugi list se izraža «Matin», ki piše: «Herriot in Chamberlain sta se zmenila, da bosta pripravila angleško in francosko javno mnenje na kontinentalni pakt med petimi. Ker pa ne more Francija zatajiti svojih obvez napram Polrski, bo ta poslednja smela določiti koncesije, ki so združljive a njeno varnostjo. Zborovanje sveta Društva narodov Dnevni red zborovanja 2ENEVA, 8. Jutri se sestane svet Društva narodov k 33. zborovanju. To zborovanje bo izredno velike važnosti ne le radi vprašanj, ki se bodo ob tej priliki reševala, temveč tudi spričo dejstva, da se udeležijo zborovanja največje politične osebnosti Evrope. Čehoslo-vaško bo zastopal dr. Beneš, Bolgarijo Kalkov# Italijo Scialoja. Izmed vprašanj, ki jih bo proučeval svet Društva nar-edov se nahajata na prvem mestu dnevnega reda ženevski protokol in nemška nota glede eventualnega vstopa Nemčije v Društvo narodov. Glede ženevskega protokola bo angleški zunanji ministlr Chamberlain podal izjave, glasom kateri* angleška vlada ne more ratificirati protokola v sedanji obliki ter zahteva, da se razprava o protokolu odgodi. Z cdgoditvijo protokola odpade tudi za mesec junij napovedana mednarodna razorožitvena konferenca. Razpravo o nemški noti glede vstopa Nemčije v Društvo narodov bo svet najbrže preložit na september, ko se sestane Društvo narodov. Svet Društva narodov ni namreč poklican razpravljati o pogojih, pod katerimi naj bi vstopili v Društvo narodov novi člani. da je 'v j nistrj in bAvSi član brvaisko-srbske koali-Icija. V Beogradu se je danes dopoldne ! vršila na vseučiMKu avečana recepcija. IttMia Bo imela Z40 borznih mejetarjev Na Trst odpade 30 mešetarjev. RIM, 9. Finančni minister je sporazumno z ministrom državnega gospodarstva z ukazom, ki je objavljen v «Gazzetti Uffir ciale»,določil število borznih agentov na 240, ki se razdelijo tako-le: Milan 60, Genua 45, Turki 39, Rim 39, Tr«t 30, Napolj 15, Firenze 5, Boiogna 4 in Palermo 3. Vsaki agent ima lahko dva zostopnika. Agenti na borzah \v Milanu ki Genovi bodo /noraH položiti kavcijo enega milijona Hr, v Rimu, Turirai in Trstu 600.000, na drugih borzah 500.000 tir._ Dviganje lire. RIM« 9. Lira je na new-yorškem trgu dosegla 3. t. m. najnižjo tkvotacijo in se od tega dne zopet dviga, kar je razvidno iz naslednjih številk: dne 4. marca (sreda) otvoritev 4,01 (paritete 24,94), sklep 4,0175 (paritete 24,29); 5. marca (četrtek) otvoritev 4,055 (p«u\ 24,66). sklep 4,0475 (par. 24.706); 6. marca (petak) otvoritev 4,08 (par. 24,51), sklep 4,0675 {par. 24,46). Kvotacija na italijanskih trgih na New-Yo*Cu 4. marca 24,89; 5. marca 24,70. Povprečna kvotacija: 5, marca 24.68!; 6. marca 21525. Odgoditev konference male aatante. BEOGRAD, a Radi poslednjih političnih dogodkov kakor tudi radi bližnje pre-osnove vlade, ie odgodena konferenca Male aniante, ki bi se imela vrt iti 20. t. m. v Bukareštu. Konferenca 99 bo bržkone vršila i. aprila. Občni zbor BEOGRAD 9. (Izv.) Včeraj se je vršil občni zbor Narodne banke, katerega se je udeležilo 125 ipndi z 659 glasovi Po prečiianfu letnega poročila vofatve novega odbom. v ter LONDON, 9. MacDooald zavzema «Daiiy Herakfa* za Ženevski protokol pravi, da bi kataviaibodi dragi palet pomenil le novo večno. njen v takih okolščinah. Brezdvomno je Herriot dokazal, da so nemški predlogi nezadostni, ter opozoril na nevarnost, ki bi iz pe-kta med petimi nastala za Poljsko; razen tega bo Poljska morala Izraziti tudi svoje mnenje o nemških ponudbah ter preceniti njih dobro in slabo stran; na vsak način bo Franci-ja postopala sporazumno • svojimi zavezniki v Varšavi. Zavrnivši te ugovore je Chamberlain zatrdil, da bo splošno pomh-jenje, ki bo spremljalo angleško-f ranoosko-it al ij ans ko-ne m šk o-belgij-ski pakt varnosti, najboljši j>orok za ustalitev položaja Poljske. Tedaj je Herriot predočil svojemu angleškemu tovarišu grožnjo, ki bi Jo predstavljala za Italijo avstrijsko-nemšGca zveza. 2e sedaj pa se krijeta obe tendenci, francoska in angleška, v nekaterih točkah; tako stojijo gotovi državniki na stali&ču, da bo Nemčija pred začetkom pogajanj morala zaprositi za pripustitev v DruStvo narodov, o kateri se bo sklepalo na podlagi splošnih pravilnikov, predvidenih od pakta Društva narodov, ne da bi se v tem oziru dovolili kaki privilegiji, kakor je že Herriot izjavil v preteklem septembru. Z druge strani bi garancijski pakt z Nemčijo ne mogel kršiti pravic, ki izhajajo zaveznikom iz versailleske pogodbe. Posebno se ne more govoriti o (kakem skrajšanju zasedbene dobe za Porenje, ki ima trajati ie deset let, in vsako kršitev členov 42, 43 in 44 pogodbe, ki vsebujejo določbe za demilitarizacijo levega brega Rena, s strani Nemčije bi AngKja In drugi zavezniki smatrali za čm sovražnosti. Vprašanje izpraznitve koelnske cone trn «e* Železnlfanka stavka u GrĆUI Tudi pomorščaki in državni uradniki grozijo s stavko. Imenovanje vojnega ministra. ATENE, 9. Železničarji so proglasili splošno stavko. Železniški, promet je ukinjen. Vladi se bo posrečilo v kratkem vzpostaviti delen promet. Atenska agencija javlja: Tudi elektrotehniki in pomorščaki grozijo, da bodo izrekli svojo solidarnost železničarjem ter vstopili v stavko. Državni uradniiki zahtevajo od vlade, da jim zviša plače, kajti njihov gmotni položaj je neznosen. Sicer se bodo pridružili stavkujo-čim. ATENE, 9. Gon t ic as je bil imenovan za vof-nega ministra. Jutri položi prisego. Stavka se nadaljuje. ATENE, 9. Vlada je ukrenila vse potrebno, da se vzpostavi železniški promet, Ici je bil prekinjen včeraj radi stavke. Vlada je sprejela v službo druge železničarje. Izpopolnitev grške vlade. ATENE, 9. Ostavka ministra za socijalno skrbstvo je dala priliko za končno izpopolnitev vlaide. Poslanec Kooiditas je postal vojni minister, Manetas prosvetni minister in Mjissiloglu minister za socijalno skrbsftvo. _ J ugosio vensko -pol jsko- romunska železn i ška konferenca v Varšavi. VARŠAVA 9. Poljska je povabUa Jugoslavijo in Romunijo na železniško konferenco* ki se bo vršila v Varšavi 20. marca, d a se uredi tranzitni blagovni promet preko Poljske in Jugoslavije v Romunijo. Konference se smejo udeležiti le železniški furtkcijonarji. Kurdska vstala Kurdi organizirali in oborožili 2 naBjoni SOOjOCC mod. LONDON, 9. »Centra! \T-vvs» javlja iz Carigrada, da je bilo radi izjen lega stanja ustav* ljenih troje listov. Turški notranji minister je izjavil, da uporniška akcija Kurdov nikakor ne napreduje. Nasprotno pa zatrjuje vodia kurdskih upornikov Riffat Se slan Zade, da je kurdsko gibanje večjega obsega, kakor so do-sedaj mislili turški politiki. Vzroki vstaje so verskega in nacijonalnegs značaja. Kurdl so organizirali in oborožili 2,500.000 mož ter so prepričani, da bodo z ojačenji, ki jih pričaka jejo iz Perzie in Mezopotamije, vrgli kema-lizem v turški republiki. I T. DNEVNE VESTI ta I»Ntenft socijalne zakonodaje v starih in Dovib pokrajinah V nedeljo se je vr5ik> v Trstu v dvorani Dante zborovanje zastopnikov bolniških blagajn Julijske Krajine. Na zborovanje je po-etala svoje zastopnice tukajšnja kr. prefektura, •katero je zastopal pod prefekt Delli Santi, dalje je prisostvoval zborovanju tržaški župan •en. Pitacco m veliko Število raznih vešča4cov ina polju socijalnega zavarovanja. Za častnega predsednika zborovanja je bil izvoljen tržaški Župan sen. Pitacco, za dejanskega predsednika. pa g. Vitale. Zborov zrnje je otvoril s pozdravnim govorom podprefekt Delli Santi, nato je govoril župan sen. Pitacco, za njim zastopnik tukajšnjega fašistovskega vodstva Santi DeJ Piero, nakar so sledili govori poročevalcev dr. Šihrija Baldessarija, prof. Salvio-lija, kateremu je sledil potem tudi glavni tajnik zveze fašistovskih sindikatov g. Luigi Ciardi. Govorniki so zahtevali, naj se določbe o delavskem zavarovanju za slučaj jbolezni, ki so v veljavi v novih pokrajinah, povodom izenačenja socijalne zakonodaje raztegnejo na vso kraljevino, a istočasno naj se raztegnejo sedanji italijanski zakoni o zavarovanju proti nesposobnosti in o starostnem zavarovanju tudi na nove pokrajine. Na zborovanju je bila enoglasno sprejeta sledeča resolucija: «Zbonovanje zavodov za socijalno skrbstvo, (ki se je vršilo v Trstu dne 8. marca 1925., je ugotovilo, da kaže socijalna zakonodaja kraljevine resno vrzel glede obveznega zavarovanja za- slučaj bolezni. Nagia-Salo se je načelo, da je prišel čas, da postane naša dežela deležna tudi te oblike socijalnega skrbstva, in to tem bolj, ker kvari ta pomanjkljivost ves sistem socijalnega zavarovanja. Končno so zborovaici upoštevali dejstvo, da se je v novih pokrajinah zanemarjalo obvezno Zavarovanje za slučaj on esp os obijen j a in starosti za vse vrste delavcev, in to kljub prejšnjim proučevanjem in prejšnjim načrtom, ter so sklenili potem sledeče zahteve: 1) priložnost izenačenja /tozadevnih zakonov naj se izrabi za to, da se da državi enoten zakon o obveznem zavarovanju za slučaj bolezni, pri Čemer naj bodo, odločilni temeljni kriteriji, katere narekujejo izkustva z zakonom, Cci je tu v veljavi, in potrebe ostalih pokrajin kraljevine; 2) italijanski zakon o obveznem zavarovanju za slučaj onesposobljenja in proti starosti naj se raztegne tudi na nove pokrajine, in sicer z onimi prikroiitvamr, ki jih narekuje v njih vsebovano pravno stanje.» Na zborovanju je bil nato izvoljen poseben odbor za proučevanje in propagiranje vprašanj, tičočih se socijalnega zavarovanja. Isto-tako je bil izvoljen tudi poseben odbor, ki ima izvršiti priprave za ustanovitev zveze vseh bolniških blagajn Julijske Krajine. — t Škerianc Ivan. V nedeljo ob 5.30 pop. fe preminul v tržaški bolnišnici Ivan Škerjanc. BM je zvest sin svojega naroda, ki je deloval v ra-znih narodnih društvih kot pevec tenorist, najprej v Trstu, zadnjih 20 let pa pri društvu «*Lipa» v Bazovici. Vnet za svoj narod, se je nesebično postavljal v prve bojne vrste, če tudi so bile njegove gmotne razmere zelo skromne. Od ust si je pritrgaL, da je mogel uspešno vršiti svojo narodno dolžnost. Vršil \cr*je z na-vdušenjem in velike so njegove zasluge poeebno za obstoj «Lipe»,. Vsi sovaščani ga bodo ohranili v blagem spominu z željo, da bi dobil še mnogo posnemovalcev, — Za- frnšča šest nepreskrbljenih otročičev in bo-ehno vdovo, za katere je neumorno delal od zore do mraka, da jim je preskrbel vsakdanjega skromnega kruha. Reveži so sedaj izgubili svojega rednika in izpostavljeni so največji bedi. Prijatelji in znanci se obračajo do poikojni-kovih znancev s prošnjo, da bi priskočili ubogi družini na pomoč s kakšnhm milodarom, ki naj se pošlje na uredništvo -Edinosti«, da se tako pomore sirotam vrlega narodnega borca, — Nabrežiinski kamion za milanski kolodvor. Iz Milana poročajo, da je nadzorovalna komisija javnih stavb sklenila, da se zgradi nov kolodvor v Milanu z nabrežinskim kamnom. V to svrho se bo za sedaj nabavilo 3000 kub. metrov kamna iz nabrežinskih kamnolomov, V slučaju dobrih cen bo gradbeno vodstvo nakupilo kasneje še 2500 kub. metrov. V Milanu je zgrajena iz imenovanega kamna palača denarnega zavoda «Banca Com-merciale® in kapela rodbine Nava. Društvene vesti — Glasbena Matica. Dre vi ob 19,30 odbo- rova seja. SPOKT Priporočamo «VaIu», da zravna tvoje igrišče, kar ne bo zahtevalo velikih strofikov. Imeli bomo tako prostor, ki bo odgovarjal vsem zahtevam, kar se o drugih naših igriščih do danes ne more trditi • • * — O izida nedeljskih tekem smo prejeli še sledeče uradno poročilo tehmčne komisije «Adrije»: Rezultati nedeljskih tekem. Skupina A: Jadran — Zarja 2-2; Adria II. — Obzor 0-7. — Skupina B: Sparta — M. D. P. - Trst 2 - 5; Val — M.DP - Opčine (prekinjena). Opombe: Izid tekem Adria II — Obzor (0 - 7) in Sparta — M.D.P - Trst (2 - 5) se končno veljavno odobri, Tavno tako se odobri izid tekme Jadran — Zarja (2 - 2], ker je poslani priziv zadnje brez tehnične podlage in kot tak nesprejemljiv. Izid tekme Val — M. D.P. - Opč ine in tozadevno odobrenje se prenese na drugo sejo. Koledar vseh tekem se objavi v četrtkovi številki «Edmosti». Opozarjajo se še enkrat vsa tekmujoča društva, da se morajo centralni prizivi doposlati na T. K. S. D. Adria v DKD pri Sv. Jakobu št. 5 (gostilna) najpozneje v 24. urah po tekmi. — T.K. • * • — Vzpodbujevalna kolesarska dirka za člane S, K. «VaJ» v Bark ovij ah, ki se je vršila v nedeljo na progi Barkovlje, Prosek, Opčiiie, Bazovica, Lokev in nazaj, je nudila mladim bar-kovljanskim kolesarjem priliko, da poskusijo svoje moči in se pripravijo za bodoče resnejše tekme. Posuta pot ni dovolila, da bi prišli dirkači do popolne veljave, a dobili smo vtis, da bodo «Valaši» pri dirkah za kupo »Edinosti« in za prvenstvo Častno zastopali svoje društvo. Prvi je došel na cilj Stanko Pertot iz Pancerovca, ki je pretekel progo v 1 uri 31 minut, drugi Barič Roman v 1 uri 43 minut, in tretji Starec Dragotin v 1 uri 56 minut. Vsled pokvar so se drugi kolesarji odtegnili pred Padričami. Dirko sta spremljala na motornih kolesih g. Kralj in Pino Pertot, za Ccar se jima odbor iskreno zahvaljuje. • • • — SL D. «Adrta». Danes, v torek, važna od-borova seja ob 20. uri. Prosi se za točnost. V sredo in soboto popoldne training prve in druge čete. • • • —Športno Udruženje vabi gg. odbornike k važni odborovi seji, ki se vrši jutri, v sredo, ob 20. uri. zola. Zdr»*"pik rešilne postaie jo je z izpranjenc želodca spravil iz nevarnosti, vendar pa je bili ženska prepeljana v mestno bolnišnico. — Smit zastrupljene«. Vieraj z;utr«»j je umr! v mestni bolnišnici oni Josip Kabusin. o ka erem tmc poročali, da se jt pretekla pobota zvečer zastrupil v ja*ui*in tfi'.u na irgu I.ibert*. — Tekme za kupo g. Povha, S. K. «VaK -Barkovlje — M.D.P. - Opčine 2 : 0 (1:0).— Kljub neugodnemu vremenu se je zbralo v nedeljo na lepem igrišču «Vala» v-eliko število športnikov in ljubiteljev nogometa, da prisostvujejo tekmi med Openci~in Barkovljani. Mislimo, da jim ni bilo žal, kajti priča so bili lepi in napeti vgri od začetka do konca. Vsi igralci so si bili svesti velike odgovornosti, ker se je računalo toliko na tej strani kolikor na drugi na zmago. Z nedeljske tekme pa smo odnesli tudi vtis, da se naše čete od dneva do dneva spopolnjujejo, in ne bo dolgo* ko bomo razpolagali z igralci, ki bodo na lepi višini nogometne rutine. Kljub svojemu porazu je pokazala v nedeljo openska četa, da zasluži glas, ki ga uživa. Napadalno vrsto «Prosvete» tvorijo hitri in rutinirani igralci, ki se posamezno dobro uveljavljajo, manjka pa jim strnjena igra. Izborno Ca se je izikazala v tej tekmi todi obramba, i je prekrižala «Valaiem» marsikateri račun. Vratar, večkrat zaposlen, spada v boljšo vrsto, < Val* je imel včeraj težko nalogo. Proti taki četi, kot je openska «Prosveta», ni šale. Da so pa v nedeljo «Vala£i» uspeli, se imajo zahvaliti svoji lepi, kombiniram igri. Napadalna vrsta razvija svojo igro predvsem s krilnimi Igralci, kš centrirajo Sele pred nasprotnikovimi vrati. Ce je izvršila prva in druga napadalna vrsta svojo težko nalogo, ne zasluži nič manj pohvale obramba «Vala», ki se je izkazala Še pri vsaki tekmi na svojem mestu. Skozi vrata, ki jih brani tak vratar, kot je Starec, najde ioga le redkokdaj svojo pot Izid tekme 2 : O v prid «Valu» odgovarja poteku igre, priporočali bi pa sodniku, ki je drugače dobro sodil, da se drži bližje žoge, ker bo le tako mogel ugotoviti nedostatke, ki Imajo večkrat za posledico nerede. Igro je sodil g. Kralj, Član S. D. «Adria». Pred to zanimivo tekmo se je vršila prijateljska tekma med mlado «Višaw» in II. četo «Vala», ki se je zaključila z izidom 6:0 v prid «Va!u», Tudi v II. četi «Vala» smo opazili mlade igralce, ki delajo čast svojim tovarišem. (z tržaškega življenja — Avtomobil s šestimi osebami trčil ob vlak ter se razbil, - Vsi potniki ušli smrti na čudežen način. Na cesti med Opčinami in Sežano se je pretekle nedelje zjutraj pripetila velika nesreča. Na mestu, kjer vodi cesta preko železniške proge, je osebni avtomobil trčil z vso silo ob vlak ter se razbil. Čuden slučaj pa je nanesel, da pri tem ni bilo nobene človeške žrtve. O nenavadnem dogodku so nam znane sledeče podrobnosti: Okoli 5. ure zjutraj je odrinil iz našega mesta avtomobil, v Gcaterem je sedelo šest oseb: zobozdravnik Ferdinand Palovec iz Ljubljane, njegova soproga Božena, gg. dr. Fr. Gruden, Dušan Dekleva ter Guido Degan, vsi iz Postojne, in gospodična Marija Sever iz Tihe Doline pri Postojni. Vsi so se bili udeležili plesa, ki ga je priredilo akad. fer. društvo «Balkan» preteklo soboto zvečer, ter se vračali tedaj domov. Avtomobil, ki je vozil zelo naglo, je kmalu pustil za sabo Opčine in drvel z nezmanjšano naglico proti Sežani. Par kilometrov pred Sežano, kjer vodi cesta preko železniškega tira, je nenadoma zastavil avtomobilu pot osebni vlak, ki je v istem hipu prihrumel črez cesto. Zdi se, da prečnice niso bile zaprte, najbrž zato je šofer zapazil pretečo nevarnost, ko je bilo že prepozno. Trčenje je bilo silno; avtomobil se je razsul s strašnim hruščem in potniki so zleteli na cesto; zdelo se je, da ni niti eden ostal živ. Toda k sreči ni bilo tako; eden za drugim so se pobrali vsi prepadeni radi pretresljivega dogodka, a večinoma nepoškodovani. O nesreči je bila telefoničnim potom obveščena tržaška rešilna postaja, odkoder je čez kakih 20 minut prihitel zdravnik z avtomobilom na mesto nesreče. Ker radi teme ni bilo mogoče podati ponesrečencem potrebne pomoči, so bili vsi nemudoma prepeljani na rešilno postajo, Ccjer je zdravnik spoznal, da ni nihče poškodovan; več ali manj so bili sicer še razburjeni, kar je tudi popolnoma umljivo, če se pomisli, da so na tako čudežen način ušli smrti. Kljub temu pa so kmalu potem odpotovali z drugim avtomobilom. — Pozna zima. Dočim mo imeli od božiča sem večinoma lepe, skoro pomladanske dneve, se je včeraj zopet oglasila zima. Vreme je bilo vse dopoldne čemerno, popoldne pa je začel pihati močan hladen veter, ki je kmalu dosegel brzino kakih 80 km na uro. Z vetrom je pričel najprej dež, potem sneg, ki je pa sproti kopnel; le v okolici se je nekoliko boljše še držal ter pobelil griče. Temperatura je padla za celih 7 stopinj, proti večeru je kazal toplomer 4 stopinje nad ničlo. Silni veter je zelo razburkal morje in več majhnih ladij je bilo v nevarnosti. Vlačilec «Audax», ki ga je dalo pripraviti pristaniško poveljstvo, je pomagal na varno nekaterim jadrenicam, ki radi vetra in valov niso mogle v pristanišče. Tudi nekateri paroiki so bili v nevarnosti, da jih veter odtrŽe od brega. Hujših nezgod ni bilo. Vendar pa je neurje zahtevalo svoje žrtve. V ulici Carducci je vihar okoli 14. ure prevrnil voziček 50-letne branjevke Josipine Mo-stranuzzi, stanujoče v ul. Rigutti št. 23. Ženska je pri tem prišla pod voz in zadobila številne poškodbe na raznih delih telesa. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico. Podobna nezgoda je doletela okoli 16. ure 56-letnega upokojenca Ivana Bastiancich, sta-nujočega na ReSki cesti Št. 573. Njega je burja vrgla v bližini bolnifinice pri Sv. M. Magda* leni s tako silo na tla, da si je zlomil desno nogo. Tudi on je moral v bolnišnico. Tretja žrtev burje je 50-letna zasebnica Judita Tommasini, stanujoča v ul. E. Toti št. 19. Burja jo je vrgla na tla v ul. Industria pri čemer si je zlomila desno roko. Dobila je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar so jo prepeljali na dom. Končno je moral radi burje iskati pomoči v mestni bolnišici 23-letni uradnik Renato Va-lenti, ki si je pri padcu izpahnU levo nogo ter se pobil po kolenu. — V znamenj« HtiJb Potrta radi prepira s svojim možem je 28-Ietna zasebnica Karolina Mor, stanujoča v ul. Gatteri št. 33, predsinoč- 'i»jim izpila ▼ svojem s'anovanju nekoliko li- Vesti i GoriSkega — .?z Ajdovščine. Iz poročil, objavljenih v zadnjih tednih iz našega trga bi sklepal morda marsikdo, da se je pri nas v predpustnem času samo plesalo in da je drugo pravo prosvetno delo spalo. Temu pa ni tako. Naj nam bo zato dovoljeno, da spopolnimo ona poročila. Po razmeroma kratkem času nas je razveselil naš pevski odsek Zveze prosvetnih društev na pustno nedeljo z lepo uspelo veselico. Pod vodstvom g, Vuga so nastopili vrli pevci z enim mešanim in dvema moškima zboroma. Petje je bilo razmeroma dobro podano. Vešča roka imenovanega pevovodje bi zamogla iz te male skupine naše mladine ustvariti še prav dober pevski zbor. Po petju so bili uprizorjeni trije odpski komadi, in sicer šaljivi sa-mogovor «Peter Smol a» s kupletom,, kratka burka z vpletenimi kupleti «Mož je mož» in končno burka «Doktor Hribar*. V vseh treh komadih smo videli nastopati po veČini nove, oziroma mlajše odrske moči, a kljub temu moramo priznati, da so posamezni izvajalci dobro rešili svoje naloge, posebno ako uvažu-jemo, da spada ravno ta vrsta nastopov, kakor so kupleti, med najtežje glede pravilnega in efektnega prednašanja. Glavni pogoj za uspeh takih nastopov p« je brez dvoma čista izgovarjava, da zamore poslušalec slediti vsebini komada, na kar se sadnjič, žal, ni vedno pazilo od strani igralcev. V celoti se je igralo dobro in so igre zelo ugajale, Peter Smola se nam je v svojo smolo zakopan zares smiliL Dobro se je zmazal tudi «copatar» v drugi igrici iz svojega nesrečnega jarma. Lepo mu je pomagala iz njega korajžna hčerka. Tudi žena je bila zelo «moška». V zadnji burki se je pa posebno dobro odrezal «bolnik». Razne manjše napake, ki so se opažale več ali manj pri vseh igralcih, kakor izgovarjava in dr_ bi se dale z vajo polagoma odpraviti. Imeli smo pa vtis, da »o bue te pomanjkljivosti posledica površnega naMudirasja iger. Za v bodoče bi priporočali tudi prirediteljem, da bi pazili, kolikor se da, na skrajšanje odmorov med posameznimi točkami. — Pogrešali smo na odru znane starejše moči, toliko v pevskem zboru, kakor tudi v igrah. Upajmo, da bomo imeli še priliko tudi nje videti in slišati, in da nas bo vrli pevski odsek kmalu nopet razveselil s kako prireditvijo. mogoče takih, ki bi bili v ceni nizki, a kljub temu lepi. Obrtno-nadaljevalo a šola s svojimi vezami bi IaJiko mnogo pripomogla k teanu. Opaža se sicer njen blagodejni vpliv na razvoju mizarstva, a to je še vse premalo. Treba je, da se mizarji tudi sauni zganejo. Po mojem mnenju bi bilo dobno osnovati društvo, ki bi si eventualno — poleg določevanja minimalnih cen produktom in vsestranskega proučevanja izdelorvanja pohištva — oskrbelo tudi strokovna predavanja. Z dobro voljo in složnim nastopom bi se dalo mnogo doseči. S primerno reklamo bi se zainteresirali ljudje širom Julijske Krajine, posebno pa goriške okolice za solkanske izdelke, tako da bi kupci prišli kupcrvait pohištvo naravnost v Solkan, pri čemer bi mnogo pri-i hranili, kajti bil bi izključen trgovec-po-sredovalec in s tem njegov dobiček. Na ta način bi se mnogo koristilo* obrtnikom v Solkanu kakor tudi konsumentom. Solkan zalaga danes pretežni del Julijske Krajine s pohištvom. Trst, Reka, Istra sploh dobavljajo po veliki večini iz Solkana. Inicijativa razmaha je danes v rokah privatnikov, a tudi tem je onemogočen večji razmah bas radi cen, ki še precej variirajo. Kriva temu pa je predvsem neorganiziranost, X. URADNICA, vešča slovenskega, italijanskega m nemškega jezika ter strojepisja, išče tt * .v »li na deželi. Ponudbe pod ♦ Uradnica* na upravništvo. 34J SEMENA za vrt in njivo, nemška iz Erfurt* prodaja Juat Ušaj, agronom v Gorici, Via Favetti 6. (281) MLINAR« zanesljiv in vajenec, se sprejme1.«; takoj, za mlin in žago, proti mesečni plači, z vso oskrbo in stanovanjem. Vprašati pri podjetju Černe & Turk, Sepulje, p. TomajJ 337: MLADENIČ, Hrvat, s štirimi razredi gimnazije, govori hrvatsko, italijansko in nekoliko slovensko, piše tudi cirilico, želi službe. Ponudbe na I. Verša, Reka, via R. Sanzio 7. 338 PRIDNA, STAREJŠA služkinja, vešča vseh hišnih del in nekoliko kuhania, sc sprejme k mirni družini šestih oseb. Plača, hrana in ravnanje dobri. Naslov: Poštnoležeče 3, Trnovo pri II. Bistrici. 329 DAROVI — Suša Anton, Portorose, daruje L 20 Dij. Matici in L 20 Šol. društvu. Denar hrani upravništvo. Gospodarstvo SOLKANSKO MIZARSTVO Redkokdaj se čaje v naši javnosti razpravljati o gospodarskih vprašanjih. Predvsem naj bi tu omenil, da je ta malomarnost rakrama, ki se nam globoko zajeda v naše narodno telo. Koliko je gospodarskih vprašanj, ki bi se dala rešiti z majhnim trudom! Eno izmed teh je vprašanje produkcije pohištva v Solkanu. Solkan, kaiteri je pred vojno dosegel na polju mizarstva lepe uspehe, v katerem je cvetela mizarska obrt kakor malokje, je po venjni zabredel v marsikatere neprilike. Mnogo na tem izvira pač že izza predvojne dobe, ko je še obstojala «Mi-zanska zadruga«, katera je pa, žalibog, pod nesposobnim vodstvdm morala propasti in prizadejati mnogo Škode obrti kot taki in zadružništvu sploh. Ta primer iz predvojne dobe kakor tudi oni drugi, n. pr. «Produktivne zadruge solkanskih mizarjev® , katera tudi m uspela — sta povzročila nekaiko stagnacijo na organizacijskem polju mizarstva. Vem, da z zadrugo vsaj za dogledni čas v Solkanu ne more biti govora. Ali da!o bi