Posamezna štev. 60 vin, SfeV. 37. Poštnina -" f(f!" • pavfaffrana. v LiDtsilani v nedeiio, dne e. leDroaria im Leto KLVffl. •nOVERBC« velja M hH ■■ atml Jago- tM!> <■ v MobUol: asastotatonopraj. K 10*- ■BE9 Inserati: aseai Eaoatolpaa potttvfsta (M mm Stroka la 3 mm visoka ali njo prostor) m takrat ... po K uradni naglasi, poslana 1M. .... po K 3*— Pri mroSnn sad 10 objav popust Najmanjši oglas 59/9 mm S 6*-» I shaja vsa* dan Isroomši po-nedeljah In dan po prasnlka, ob 5. nrl sjatrsi. ____j« v Kopitarjevi allot Itvr. S/m. m Tradmjo; natrsnklrana pisma s« m Dreta, telet št*. SO, oprava, itr. 328. Političen Ust za slovenski narod. Uprava jo t Kopltsrjorl nI. 8. — Račun poštno hran. ljubljansko št. 650 u naročnino In št. 349 za oglaso, svstr. In češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-haro, 7563, Vlada demisllanirala. - Novo ulado sesfaui opozicija. LDU BaHgrad, 14, februarja. Presbiro poroča uradno: Vlada Je de-ttlstonlrala. Beligrad, 14. februarja. Presbiro poroča: Novo vlado bo se-Stavila opozicija. Zagreb, 14. februarja. »Jutarnji List« poroča i7. Belega grada z dne 13. t, m.: Naš dopisnik je izvedel iz krogov opozicijskega bloka, da je danes na konierenci pri regenta, katere so se udeležili Ninčič, Spalajkovič in general Pešič, padla odločitev. Regent ne bo podpisal ukaza o razpustu parlamenta in bo po odstopu Davidovičevega kabineta poveril sestavo vlade opozicijskemu bloka. V novo vlado ne bodo šli niti demokrati niti socialisti. Na zahtevo opozicije bo namesto Balug-džiča imenovan za ministra dvora Panla Gavrilovič, Bol za iurni delauBiils. Pariz, 2, febr. Mednarodna konferenca za varstvo delavcev se je sestala v Washingtonu in je aaznanila javnosti že rezultat prvih svojih sklepov. Reči moramo, da je ustvaritev te konference delo mirovne konference. Do danes so reševali to vprašanje. Po-aamezne države vsaka zase v svojem območju, k večjemu, da so se pristaši te ali one stranke zbrali k mednarodnim posvetovanjem, sodelovanja vseh držav in vseh strank pa ne pozna zgodovina socijalnih problemov. Uspehi mednarodnih posvetovanj v Washingtonu bodo odvisni od sodelovanja dežel Prvi sklepi so že znani. Prva naloga, katero si je stavila ta konferenca, je ureditev delovne dobe: ena točka izmed mnogih zahtev, katere vsebuje moderni delavski program. In sklep konference: Posvetovanja so 3e končala s principijel-irim odobrenjem 8 urnega delovnega tedna. Torej so zastopniki narodov principiel-no pristali na najnovejše delavske zahteve in proglasili 8 urni delavnik kot delovno dobo, katero imajo priznati in uveljaviti vse države. Maksimum ne sme presegati 9 ur ali 56 ur na teden. Vse ure, ki jih delavcc dela nad to delovno dobo, sc mu morajo plačati s 25 odstotno zvišano nagrado. Natančno besedilo šc ni znajio, tudi izjeme, ki so dovoljene ne, zato bo o tem vprašanju šele mogoče pisati, ko bo vse publicirano. 8 urni delavnik jc stara zahteva delavstva. Praktično so to zahtevo že ures-ničili državniki v Avstriji v 16. stoletju v avstrijskih rudnikih, a kot specijelno zahtevo za vse obrate brez izjeme jo je vzel med svoje programatične zahteve šele er-furtski program iz 1. 1873 in odslej najdemo to zahtevo v vseh delavskih programih in jo beremb v vseh delavskih spomenicah. Do najnovejšega časa sc zakonodaja ta. ureditev delavnega časa ni brigala. V Avstriji jc bil šele 1902. 1. sklenjen zakon, ki določuje za rudnike 9 ur, za tovarne je Ea bil v veljavi šc vedno zakon iz 1. 1885, i je določil delavno dobo na 11 ur; 11 urni delavnik je imela tudi že Švica, Francija je imela do 1919 1. še 12 urnega. Šele iz 1. 1919 imamo nove zakone, katere so uveljavile novo nastale države v Češkoslovaški republiki, v Nemčiji, v Sloveniji in naslednje v Rusiji in celi Jugoslaviji. Mednarodna konferenca v Washing-tonu je pa sklenila, da mora ta princip postati obvezen za zakonodajo celega človeštva. Ker se baš v Franciji vrši silen boj proti zakonu od 31. dec. 1913 in od 24. junija 1919, ki določata 8 urni delavnik za vse obrate v Franciji, bo morda zanimivo, ako se podajo iz te borbe nekateri podatki slovenski javnosti, Zakon je Francija izdala in zahteva-fa takojšnjo izvršitev. V principu so zakon nasplošno sprejeli z zadovoljstvom, na-sprotstva pa so velika glede vprašanja, če je bilo primerno ravno sedaj po vojski ta zakon uveljaviti in tako skrčiti dobo produkcije dnevno za 2.—4. ure, Socialistične stranke kot take se bojujejo za takojšnjo in dobesedno izvršitev zakona. Konservativne stranke so za aplikacijo v 1. 1920 — 1921. Kje tičijo vzroki? Francija živi v veliki gospodarski krizi. Življenje postaja dan za dnem občutno dražje in sporedno sc kaže to v rapidnem padanju francoskega franka. Edino rešitev iz gospodarske krize vidijo ekonomi v takojšnjem zvišanju izvoza. Večji izvoz sc da pa doseči z zvišanjem produkcijc. Ako pa država gre in delovno dobo skrči za 3 — 4 ure, pomeni to 30 odstotkov znižanja produkcijc, ne glede na to, da so za preboleti še drugi nedostatki, na katerih boleha francosko gospodarstvo po vojski. Stroji so občutno slabejši kakor 1914, v marsikakih slučajih nerabni, tako da v istem času manj pridelajo, transportno vprašanje ni povoljno rešeno, delavci sc po vojski veliko veliko slabejši in manj sposobni za delo, kot prej, Sedaj pa država šc sama produktivno moč zniža s svojim 8 urnim delavnikom, S tem jc rečeno, da jc ta postava od leta 1919 prenagljena in usodepolna za razvoj francoskega gospodarstva po vojski in za boj proti neznosni draginji. Ekonomi naglašajo tudi vseobče. da jc Francija postala s tem zakonom inferior-ua napram drugim državam. Kako? V Nemčiji so dclavci prostovoljno pristali na daljš idclovni čas, zato da bi premagani in oslabljeni domovini hitreje pomagali, v Angliji in Ameriki govore vodilni politiki o intenzivnejši izrabi dela (intcnsific' ct muetplie). Drugi narodi čakajo šc. Tako jo Francija v naglici postala gospodarsko sla-bejša in v gospodarskem razmahu počasnejša. Ni dvoma, da sc bodo druge države prej opomogle, kot ona. Obenem je ta zakon tudi nekako uradno dovolil podraženje živil. Jasno! Francija porabi iste množine blaga kot prej. Z istimi delavskimi močmi, ki so kvalitativno labejše od prej, se po novem delavniku pridela dnevno manj. Ako se hoče produkcija zdržati na isti višini, so potrebne nove moči, ki sc morajo plačati. To podraženje produkcijc pa plačuje konzument v obliki podraženja živil in dnevnih potrebščin, Nasprotno: sedaj v dobi, ko sc vojno gospodarstvo spreminja v mirovno, sedaj, ko jc država v kritičnem položaju, sedaj bi sc moralo delati nato, da sc produkcija brani in ščiti od strani vlade. Zato imenuje znani francoski ekonom Georges Valois to postavo akt, ki ga je sklenila v naglici la chambre affole.c (državni zbor norcr.v). Nasprotniki na tc argumente nc dajo nič in trdijo, da je prva dolžnost vsake države, ako hoče da sodelujejo vsi stanovi v njen procvit, da si napravi zdravo podlago za gospodarsko življenje z zdravo in moderno socialno zakonodajo. Delavcu se mora dali odmor, sc mu mora dati počitek in možnost, da se posveti tudi družinskemu življenju, potem bo delovni čas, ki je odmerjen, uporabil tudi intenzivno. Tudi ne kaže čakati s socialnimi reformami, zato ker so sc drugod medtem že prakiično izvršile in kolikor jc mogoče dobiti vpogleda, nc v veliko škodo gospodarstva. Država ima odpadli delovni čas nadomestiti z izboljšanjem metode pri delu, draginjo bo pa spodbila z nadziranjem čistih dohodkov kapitalističnih podjetij. Ker jc zavzel ta boj med strankami za in proti velike dimenzije, so nekateri veliki listi poslali vprašanje na razna večja industrijska podjetja, če se opaža tam znižanje produkcije in če je res, da delavstvo samo ni želelo za sedanji čas 8 urnega delavnika. Tekstilne industrije so odgovorile (organizacije delavcev in podjetniki), da je v tej stroki produkcija padla tako globoko, da je v življenski nevarnosti, dokler sc 8 urni delavnik ne uvede splošno po vsem svetu v vseh tekstilnih obratih. Posamentirerji so sc izrekli tudi v tem smislu. Ponekod (ob Loisi) so delavci prostovoljno ostali čez postavni čas v obratu. Pretežna večina pa se je izjavila,-da se znižanje produkcijc ne pozna, Dumuis, generalni ravnatelj mctalurgičmh obratov v Franciji, jc odgovoril, da opaža celo zvišanje, zato ker sc obrati trudijo nastaviti povsod boljše moči, kot inženerje in obra-tovodje in zato, ker podjetniki intenzivno modernizirajo svoja podjetja. Drugače bo, tako trdi on, pri tovarnah za olje in v rudnikih, ki so navezani veliko na delo z rokami in kjer se to delo nc da mnogo nadomestiti z boljšimi tehničnimi močmi. Tukaj aplikacija Burnega delavnika znižj produkcijo in cnormno zniža cenc Ta boj bo šel v Franciji še naprej. Potrebo tega zakona pa principielno naglašajo, vsi, akoravno so glede uvedbe časa velika nasprotja. Pričakuje sc. da bodo vse države sledile klicu iz Washingtona, akoravno bo tu in tam pomenil la zakon prelom s starim gospodarskim sistemom in bo združen s hipnimi gospodarskimi težkočami. mm sfraia&e. Skupina mladih Srbov, ki jo bila prežeta z zapadno kulturo, je osnovala 1. 1881. narodno radikalno stranko. Program je temeljil na idejah zapadno demokracijo in na slovanski orientaciji v zunanji politiki. Ta čas sta se v Srbiji borili za prvenstvo dve stranki: liberalna in napredna. (Obe stranki sta danes v demokratski zajcdnici razen skupine g. Ribarca.) Srbska država je imela zelo reakcionarno ustavo, srbske množice so bile brez političnih pravic. Demokratičnega parlamenta ni bilo. V zbornici so imeli eno četrtino mandatov virilieti, ki jih je imenoval kralj. Upliva na državne iinaucc skupščina ni imela skoraj nobenega, o proračunu ni imela pravice sklepati. Tudi vlada ni bila odgovorna skupščini, ampak kralju. Mlada stranka je začela odločen boj za demokratizacijo srbske ustave in uprave. Politično brezpravne množice so sc začele organizirati v njej, čimbolj je nazadnjaška vlada pritiskala z vojaštvom in vsem mogočim nasiljem na inlado gibanje. L. 1883. je prišlo do zaječarske ustaje. Cela vrsta radikalnih voditeljev je bila obsojena na smrt, 1800 strankinih pristašev je sedelo v ječi. Kralj Milan Obrenovič je bil obdan 7. reakcionarnimi osebami; videl je v radikalni stranki silno nevarnost, ki grozi uničiti prestol in dinastijo. Zato je 7. vsemi sredstvi skušal ubiti radikalno-demokratični pokret. Pet let po zaječarski ustaji, 1. 1888. je prišlo do drugega velikega boja med vlado in radikalci. Silnemu pritisku kmečkih množic, ki so se zbrale v radikalni stranki, ni mogel kralj Milan odoleti. Srbija jc dobila demokratično, za takratni čas zelo moderno ustavo. Toda Obrenoviči niso mogli prenesti zmage radikalcev, čakali so na ugoden trenotek, da ugrabijo ljudstvu pravice, ki so jih morali dati i z rok. Kralj Aleksander jo 1. 1894. izvršil državni preokret: Ukinil je ustavo iz I. 1888. in zopet uveljavil staro nazadnjaško ustavo iz 1. 186& Takrat je stopil boj, ki ga je vodila radikalna stranka za demokratizacijo Srbije in za zunanjepolitično orientacijo, v odločilen stadij. Nad celimi pokrajinami je bilo proglašeno obsedno stanje. Vlada si je izmišljevala razne afere, ki spominjajo na Friedjungov proces, da bi mogla uničiti radikalne voditelje. Tako se je moglo zgoditi, da sta bila Nikola Pašič in Stojan Protio obsojena na smrt. Liberalci so insceni-rali 1. 1899. ivandanski atentat na kra-t lja, kar je dalo vladi dobrodošel povod, da je zaprla vso radikalne voditelje. S padcem Obrenovičcv je končal ta boj in radikalna stranka, ki je stala skoro četrt stoletja v opoziciji, jc prišla na vlado. Njen prvi čin je bil, da jo obnovila ustavo iz 1. 1888. Potem se je oprijela težkega dela, da uredi razrvane srbske finance, kar sc ji je posrečilo. Da bi se Srbija gospodarsko osamosvojila od avstrijskega varuštva, je poiskala vlada novih trgov za srbski izvoz. Velevažno jc bilo predvsem zunanje politično delo. Srbija se je naslonila na Rusijo in si jc znala poiskati ozkih zvez in velikih simpatij na zapadli. S tem diplomatičnim delom in organizacijo srbske armade je radikalna stranka mnogo pripomoglo, da je prišel jugoslovanski narod do svobode. Pašič in Vesnič sta vodila balkansko vojno. Tudi v najtrpkejSih trenutkih med svetovno vojno so bili radikalci oni, ki niso obupali, ampak trezno in preudarno krmarili državno ladjo. Potek pogajanj v Belemgradu. LDU Belgrad, 13. febr. »Politika« javlja: Včeraj opoldne je regent ponovno apeliral na obe skupini, da sc sporazumeta in da sc sestavi konccntracijski kabinet. Vlada bo morala jutri, 14. febr. podati ostavko, ako nc ho rešeno vprašanje o razpustitvi sedanjega predstavništva. Včeraj po* poldne je bil na dvoru dr. Ninčič, predsta* vitelj skupine pomirljivih radikalcev v opozicijskem bloku. Potem jc ob šestnajstih g. Ninčič poselil predsednika Pavido-viča ter z njim dolgo konferiral o tem, kako bi izšli iz sedanje politične situacije. Upajo, da bo v spornem vprašanju glede dela sedanjega parlamenta prišlo do sporazuma. LDU Belgrad, 13. febr. V poslanskih krogih so predpoldnc trdili, da je med De-mokratsko-socialistično zajcdnico in opozicijskim blokom dosežen sporazum v vprašanju dela sedanjega parlamenta. Danes sc bodo nadaljevali razgovori o sestavi koncentracijske vlade. Trdi se, da opozicijski blok šc vedno stoji na svoji prejšnji zahtevi, da mora biti ali ministrski predsednik, aH pa minister notranjih stvari iz parlamentarne zajednicc in ne iz vladnih strank. Tako bo danes osebno vprašanje ponovno prišlo na dnevni red. LDU Belgrad, 13. febr. Danes se vrši zelo važna seja ministrskega sveta, ki sedaj (ob 21. uri) šc traja in ho trajala pozno v noč, Rešuje se izhod iz sedanje situacije, ki je nastala po zadnjih pregovorih med opozicijo in vlado. LDU Belgrad, 14. febr. Včeraj dopoldne je bila sklicana seja ministrskega sveta, ki se jc posvetovala o situaciji in o ukazu razpusta narodnega predstavništva. Med sejo j? prišel regent v ministrsko predsedništvo in posetil g. Davidoviča. Posel jc trajal okoli en četrt ure. Govori se, da jc regent izrazil željo, da se pregovori z opozicijo nadaljujejo. Ministrski predsednik Davidovič je izjavil, da ostaja vlada tudi nadalje popolnoma naklonjena sporazumu ter da bo vsled tega tudi še danes počakala na rezultat; pridejal pa je, da vlada glede pogojev, s katerimi naj bi se parlament sestal, ne more učiniti več konccsij. Povratek ministrov. LDU Beligrad, 14. februarja Včeraj popoldne so se vmili iz Zagreba in Ljubljane člani vlade dr. Kramer. Kristan in Stojanovič, Stran 2. sccrviiiEC. m fcfiMfc im Vprašanje ženske volivne pravice. LDU Beligrad, 14. februarja. V soci-alno-demokrafskib krogih se govori, da se je med sociaJno-demoKratsko in ostalimi vladnimi strankami dosegel popoln sporazum glede vprašanja ženske volivne pravico. Naknadno kolkovanjc kron. LDU Beligrad, 14. februarja. Finančno ministrstvo objavlja, da se bodo upoštevale samo one prošnje za naknadno kolkovanjc kron, katerim je priloženo zdravniško spričevalo, da je bil prositelj v času kolkovania bolan. Ponarejeni kolki 7,a iOOOkronrV bankovce. LDU Novi Sad, 14. febrarja. Tu so idfošli na sled ponarejenim kolkor.i za 1000 kronske bankovce. Ti kolk' se razločujejo od pravih v tem, da so nekoliko daljši in svetlejše barve. Ponarejevalci so pobegli. _ j Žcudarmerijske šole. LDU Beligrad, 14. februarja. Mini- I »trstvo z«, notranje stvari je osnovalo v ! Kamenici podčastniško žendarmerijsko lolo. Predavanja bodo trajala za vsako ■kupino kandidatov po šest mesecev. Po-tečali jo bodo podčastniki, ki mislijo stalno ostati pri žendarmeriji. Za ravnatelja je imenovan žendarmerijski podpolkovnik Ni kola Begič. Zakupnina as. razdeljena releposestva. LDU Beligrad, 14. februarja. Ministrstvo za agrerno reformo jc odredilo, da se za veleposestva, ki so bila razdeljena siromašnim kmetovalcem, začasna esdnipnina za leto 1920., plača v imenu rafcopnine, pravnih in drugih stroškov enesek, enak osemkratnemu čistemu ka-tastralneln dohodku, in deset kron za vsako jutro. Ravno tako se bo odredita zakupnina za zemljišča, dana v zakup do-brovoljcev, vendar pa je dobrovoljci ne hrxtn plavali, temveč drsava sama. Obmejne straža. LDU Beligrad, 14. februarja. Mim-ifrstvo za finance in notranje stvari bo tkrenilo potrebne korake, da bo po de- mobilizaciji varovala državne meje Jugoslavije finančna straža, ojačena s pcšci in Eendarmerijskimi konjeniškimi oddelki. Spopadi z bolgarskimi četami. LDU Beligrad, 13. februarja. Kljub femu, da lx»lgarska vlada zagotavlja zaveznikom, da bo lojalna in da maccdon-?kemu komiteju ne bo pripustila delova-aja proti naši državi, vendar dovoljuje, da macedonski komite ustvarja četniške organizacije. General Protopopov, ki bi se ail moral izročiti zaveznikom radi zločinov, ki jih je bil storil v Srbiji v času okupacije, zadnje dni najživahnejše doluje ori ustanavljanju novih čet, ki prestopajo oaše meje in s katerimi se že vrše spopadi na Kozjaku z našimi obmejnimi četami. Mirovni posvet. LDU Haag, 13. februarja- (DunKU) Glasom brzojavne vesti iz Londona je konferenca ministrskih predsednikov sklenila. da ostane Pariz glavni sedež mirovne konference, da pa bo ta zborovala začasno dva do tri tedne v Londonu, da se jc angleški ministri lažje udeležujejo. Mille-rand sc v sredo odpelje v Pariz, a odpotuje 23. t. m. ponovno v London. Ko bo odsoten, ga bosta zastopala Paul Cambon in Bcrthelol, LDU London, 14. februarja. (DKU) Rcutcrjcv urad poroča: Vrhovni svet je odobril besedilo not Nemčiji in Nizozemski, zadevajoč se izročitve vojnih krivcev m bivšega cesarja Viljema. Ogrski delegaciji je bil dovoljen rok enega tedna, da izroči ostale note. Nato je vrhovni svet začel s posvetovanji glede jadranskega vprašanja. Vrhovni svet dr. Trumbiču. LDU London, 14. februarja. (DKU] Vrhovni svet je poslal dr Trumbiču pismo, ki sc tiče zadržanja Jugoslavije v jadranskem vprašanju. Sluslja. Kolčnk nstreljen. LDU London, 14. februarja. (DKU) Vest o smrti admirala Kolčaka se potrjuje. Admiral Kolčak jc bil 7. februarja rano zjutraj, 3 ure po svoji smrtni obsodbi, ki jo je izreklo r evolucijsko sodišče v Irkutsku, ustreljen. Amerika. Wilson. LDU Berlin, 14. februarja. (DunKU) »Lokalanzeiger« prinaša iz Frankfurta ob Meni nastopno vvashingtonsko vest: J.z noročil.i dr. Munga izhaja, da jc predsednik Wilson bolehal na trombozi, združeni z ohromljenjem leve strani telesa. Predsednik Wilson se je kakor čudežno rušil smrti. Duševno ie sedaj popolnoma okreval in tudi telesno stanje se izboljšuje, Lanshtg odstopil. LDU Washington, dne 13. februarja. (DunKU) Državni tanik Lansing je podal ostavko, ki jc bila sprejeta. Italija« Proti brezdelju. LDU Dunaj, 14. februarja. (ČTU) Kakor poroča Neue Freic Presse«, je bil v italijanski zbornici stavljen predlog, naj se brezdelje obdavči. Kdor nc dela, ali živi od rent, mora državi odstopiti polovico dohodkov. Glavnica v trgovinskih obratih sc ne smatra za delo. Kdor noče delati, ga bodo izgnali. Turčija. Turško vprašanje. LDU Lyon, 14. februar j?. (Brezžično.) »Matin« piše o ureditvi turškega, vprašanja: Med zavezniki se jc dosegal sporazum, po katerem se izločijo ir, nto-manskega cesarstva Mezopotamija, Sirija, Palestina in Arabija. Armenija dobi svojo ustavo. Francoska vlada jc pripravljena, priznati turško "uvprenosfc nad vsemi ostalimi pokrajinami ntomanskega imperija, razen seveda onega dela Traci-je, ki ima pripasti Grški, Italija bo dobila gotove predpravicc v okrožju Smirnn in AdaJije. Francija sc zadovoljuje z zgolj gospodarskimi, zlasti trgovinskimi ugodnostmi v Ciliciji. V ostalem stoji francoska vlada na. stališču, da bi popolno razkosanje turškega cesarstva dalo povod številnim konfliktom. Potltlln« novic«. -j- Tn Jih imamo! Demokratsko-socialistične vladne stranke s svojo vlado vred naznanjajo urbi et orbi, uradno in neuradno, da t"c nc morejo sporazumeti z opozicijo, ker da hočejo takoj volitve, parlament pc da bi volitve zadrževal, Neglede na. to, da je la trditev jalova, iz trte zvita, objavlja včerajšnji »Naprej« iz Belega grada, da predloži vlada tekom dneva regentu v podpis dekret, s katerim se razpušča parlament in se odrejajo nove volitve — tekom treh mesecev. To se pravi, da bi se volitve vršile dejansko k večjemu mcscca majnika. Vladne stranke, so pa pri pogajanjih izjavile, da more parlament k večjemu dva do tri. tedne delovati, nakar bodo takoj razpisane volitve. Ves ostali čas pa bi seveda vlada po sedanjem absolutističnem režimu pripravljala ••svobodne« volitve. Med tem časom, dokler se ne razpišejo volitve, bi parlament prav lahko obravnaval pereča, neodložljiva vprašanja, kakor valutno reformo, Toda lega vlada ravno noče, ker bi ji parlament utegnil prekrižati za. narod pogubne sklepe in načrte in bi marsikatera intcrpclacija odkrila gnilobo, ki se jc za čas nasilnega vladanja nabrala. Vse so gospoda demokrati za volitve tako lepo napeljali, in sedaj naj bi to vse v vodo padlo, ker bi parlament ne trpel nobenega nasilja! Kaj nc da? To so tiste mačje solze! -f Anarhija tudi v šolstva. Poleg splošne anarhije je bilo ravnotega še treba! Učiteljstvo jeseniške šole je sklenilo v svoji zadnji krajevni konferenci, da se ne pusti nadzorvati od svojega okr. nadzornika radi znanih vzrokov. Tako poroča »Učit. Tovariš«. Notico z enako vsebino je že enkrat objavil, samo da takrat nt navedel šole. Mi se ne čudimo jeseniškim amonitom nad toliko korajžo, ampak viš. šolskemu svetu, ki trpi tako uvajanje anarhije tudi na šolskem polju. Kako bodo gospodje gledali, če recimo sklene po tej metodi kak kraj. šol. svet, da ne bode pustil otrok v nadzorovanje znanemu svobodomiselnemu nadzorniku. Če je onim, ki so poklicani čuvati na red v državi tako početje prav, nam tudi! Poskrbeti pa se bo moralo, da jeseniški šolski vodja, kakor še kdo drugi iz radovljiškega in kranjskega okraja dobi zasluženo nagrado. Upamo, da ne bode dolgo, ko bodo ti gospodje lahko premišljevali, da je dober premislek več vreden, kakor dan hoda. Tudi gluha dolina se bode vzbudila in bo obračunala z »Lanovci« na Jesenicah in tudi še kod drugod, •f Dr. Žerjavu se mudi. Naredba dež. vlade za Slovenijo, s katero sc izpreminja naredba Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 27. dec. 1918, št. 234 Ur. 1., glede uprave Kranjske deželne banke: Vsi posli ku-ratorija Kranjske deželne banke so začasno poverjeni kuratorju za oskrbovanje in likvidacijo imovine bivše vojvodinc Kranjske. Dosedanji člani direktorija Kranjsko deželne banke se odvezujejo svoiih funkcij. Za predsednika direktoriju Kranjske deželne banke jc začasno imenovan dr. Oton Feitieh-Frankheim; ostale, člane direktorija imenuje deželna vlada. Število revizorjev Kranjske deželno banke je skrčeno na tri, ki jili imenui« deželna vlada Dosedanji revizorji so razrešeni svojih poetov. Ta naredba dobi moč z dnem, ko sc razglas v Uradnem listu. V Ljubljani, dne 10. februarja W20. Deželna vlada za Slovenijo. Predsednik: dr. Žerjav s. r. 4- Čudne konftuijc in zmedenosti na- pravlja nesoglasje med odredbami in na-redbami deželne vlade v Ljubljani in osrednjo vlado v Belem gradu. Minister Kristan priporoča in zagovarja na vseh sestankih zvišanje plač Si podraženje izdelkov, deželna vlada pa žuga z ostro kaznijo vsakomur, ki bi podražil svoje izdelke. Vprašamo se, kdo ima prav, ali minister ali deželna vlada? Na vsak r.a-čin jc treba, da sc ljudstvo pouči, kaj je prav in kaj ne, in katere naredbe imajo prednost. Kako pride pošten človek do tog*, c!a bo sedel v luknji, če posluša in se ravna po besedah ministra, katerega mrn-a smatrati za resnega moža in njegove besede za vladno voljo in ukaz, če to deželni vladi ni po volji! Zakaj drugače v Bdem gradu in drugače v Ljubljani? Vseh teh zmešnjav bi ne bilo, če bi hoteli mc-"rnJajni možro, t. j. ministrstvo in centralna vlada gledati na to, da bi naša valuta dobila tisto vrednost, ki jej spada. Ako y>. lahko za. 100 in 100 milijonov izvaža iz tostranskih savskih pokrajin vsako Jeto živeža, lesa in premoga v tuje drfs.Vr., jc vsakemu trezno mislečemu člo-I veku nerazumno, da naša krona nc bi imel vrednosti vsaj (oliko kot frank iD lira. — Vi možje centralne vlade ste krivi vssh teh mizerij z našo valuto in naše nepotrebna draginje! V zlati kletki smo, pa j naj hi lakolo trpeli, samo radi nesposobnosti vodilnih vladnih mož. Dal Bog, da se kmalu ukrene na bolje in zamenjajo nesposobni s sposobnejšimi ministri. -f Delitev selške občine bo monda. šla po Sori, V četrtek so pred okr. glavarjem izjavile vse stranke, da so proti ločitvi; sedaj tudi Demšar. Gerenta, ki ju je nastavila vlada, nečeta sprejeti ponudene službe; zaupniki vseh strank izjavljajo, da ne imenujejo prisednikov. Kaj bo skotila vlada? "Domovina« pa piše, da bo ustreženo želji ljudstva*, da so občina loči. Ta pa pozna ljudi! 4- Volitve v Zagrebu. »Jadran« poroča: Zagrebčani z nervoznostjo pričakujejo izid občinskih volitev. Razen strank nastopijo tudi razne skupine, kot javni in zasebni nameščenci, mali obrtniki in gostilničarji. Po sedanjem položaju bi dobila Hrvatska Zajednica krog 20 občinskih svetnikov, demokrati krog 10, Pucka i stranka 5, komunisti 10, socialdemokrati j 3, druge skupine 2. Domneva se, da bodo v občinskem zastopstvu kooperirali demokrati z obema kriloma socialistov, z desničarji in komunisti. 4- Finančna politika bel grajske vlade. Pravda« prinaša sledečo kritiko naše finančne politike: Ko bi bili morah uvesti davek na vojne dobičke, smo odšli na Dunaj in. prinesli k nam tristo milijonov kron. Ko bi bili morali pripraviti celo vrsto davčnih uredb, da povečamo državne dohodke, smo sklenili, da z žigosanjem potrošimo 20 odstotkov za redne državne potrebe. Ko bomo jutri končn.oveljarvno zamenjali krone za nove kremsko-diuarske bankovce, ne bomo zamenjali samo onih šest miljard kronskih bankovcev, ki so bili predloženi v žigosanje, ampak eno miljar-do več, namreč za onih 20 odstotkov več, v zmislu priznanic, ki se nahajajo v rokah onih, ki so žigosali denar. Vse to ne bo vplivajo, da se našo finance sanirajo in naša valuta popravi. J- Centram in HohenzoUernci. Augs-burger Zcitung« jc tc dni priobčila članek pod naslovom -Centrom in republika«. Člankar veli, da je zasebna .stvar posameznih centrumovih pristašev, ali v svoji notranjosti soglašajo z monarhistično ali republikansko državno obliko. Na zunaj je pa vsak brezpogojno dolžan vpoštevati dana dejstva in se pokoriti oblasti. Ako bi pa ljudstvo kdaj izpremenilo svoje mišljenje in želelo ljudskega cesarja, sc Centrom glasovanju o tem ne bo protivil. Seveda pa ni treba, da bi bil npvi cesar iz knežjega rodu, marveč je lahko navaden plemič ali meščan. Kar sc tiče Hohezollern-ccv, sc že danes lahko pove, da Centrum nima prav nobenega razloga, da bi si jih želel nazaj. Pristransko obnašanje te protestantske dinastije nasproti katoličanom je Hohenzollernce pri katoličanih v naprej onemogočilo. Tako nemški nacionalci kakor tudi gotovi pruski katoliški krogi naj si misel na novo cesarstvo Hohenzolleru-cev izbijejo i* glave. Sicer pa danes Centrom oe stoji pred vprašanjem: republika ali monarhija, ampak pred vprašanjem, ozdravljenje ali propad, red ali meščanska voina, samoodločba ali sovražna zasedba. Odgovor za domoljubno stranko jc dan ob sebi. Dnevn« novice. Kje je nered? Včeraj dne 14. februarju nam ie dostavil tuk. poštno-hraniinični urad poštne položnico s poštnega uradu Vuh rod na Štajerskem, ki nosii.o datum v-pinčiJa? 10. in 19. januarja! Kaj Čuda potem, če se naročniki »Slovenca« oilr. »Več lista« pritožujejo, zakaj ne dobe lista", akoravno bo pošteno plačali! In to so nam godi v času, ko se list ustavlja zamudnikom in med temi tudi takim, ki so v resnici pravočasno obnovili naročnino. Take počasnosti pač nfco v čast naSi slovonaki poštni hranilnici in občinstvo je neljubo prisiljeno posesati po mnogo dražjih poštnih nakaznicah. — Višnja gora. Gospod Anton Kopitar, trgovec iz Ormoža, se je poročil z g. Marijo Zupančičevo iz Višnje gore. Orlovski odsek je poročeneema priredil v mestni cerkvi pri poroki godbo in potje, zvečer pa. podoknico. V zahvalo je ženin podaril društvu 200 K. — K. s, Irobrai. društvo na Homoit vprizori v nedeljo 15. februarja 1920 ob 3. uri popoldne v društveni dvorani Finžgarjevo igro: Divji lovec, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih — Cene prostorom: T. sedež 4 K, II. redež S K, stojišče 2 T<. - K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. —Zamenjevanje kronskih bankovcev avstroogrske banke za kronskedinarske bankovce. Začne sc pri nas dne 16. februarja t. 1. Zamenjavali se bodo samo bankovci Avstroogskc banke po 20, 50, 100 in 1000 K, ki so pravilno kolkovani. Tc bankovce bodo po vsej Sloveniji zamenjavali davčni uradi in sicer vse štiri vrste kronskih bankovcc-v, le ljubljanska dva davčna urada samo bankovce po 20, 50 in 100 K. Tisočake bo zamenjavala v Ljubljani samo finajična deželna blagajna na Krekovem trgu. Tudi podružnici Avstroogrske banke v Ljubljani in Mariboru bosta sprejemali v zameno, pa samo bankovce po 30, 50 in 100 kron. Od 1. februarja t. 1. dalje so novi bankovci Narodne banke SHS splošno zakonito plačilno sredstvo v celem kraljestvu, tako, da sc z njimi plačujejo polno-veljavno vse obveznosti, dogovorjene v kronah ali dinarjih. Upnik nima pravice zahtevati od dolžnika plačilo v kronskih bankovcih Avstroogrske banke aH v dinarskih bankovcih Narodne banke kraljevine Srbijo. Vsakdo mora vzeti za plačilo nove kronskodinarske bankovce. Dne 15. marca t. L prenehajo biti kronski bankovci Avstroogrske banke po 20, 50, 100 in 1000 K pri nas splošno zakonito plačilno sredstvo. Ostanejo pa še nadalje v prometu kronski bankovci po 1, 2 in 10 K. Ti se bodo vzeli pozneje iz prometa. — Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani. — Učit. Tovariš v vsaki številki nekoliko vščipne Slomškarje. Kar ginljivo je, kako se zanima, za. nas. Dolžnost nas. veže, da se. nekoliko odzovemo in to tembolj, ker bi utegnili misliti mestni gospodje, da učitelji po deželi spimo iD se ne zanimamo za nanovske zadeve. Naj prvo moramo gospodo okrog Učit. Tov. potolažiti, ker je v silnih skrbeh, kaj bo s Slomškovo zvezo? Šteje baje samo 100 udov in pri tem mrazu lahko še ti zmrznejo. Resnici na ljubo bodi povedano, da šteje zveza sedaj 500 udov, ki se pa vedno pomnožujejo. Nekaj omahljivcev, ki pa zatrjujejo, da so še vedno pristaši S. L. S., smo res izgubili, zato pa prihajajo drugi, novi. Torej na to stran nič skrbi. Prijaznemu nasvetu, naj bi se stanovske stvari obravnavale v stanovskih listih, žal ne moremo povsem ustreči, ker nimamo sredstev in ne tiskarne, da bi. vzdrževali tednik. Gospoda okoli. Tovariša je pred vojno premoženje Učit. konvikta in Vdovskega društva okupirala zase, četudi imamo mi isto pravico do tega denarja kot Zavezarji- V predvojnem času bi se s vsoto 150.000 K tudi mi gmotno organizirali, kar nam bi zdaj Že donašalo dobiček, če bi t udi odrajtovali obrestL Namesto hvaležnosti dobivamo od iste organizacije, ki smo jo posredno pomagali ustanoviti, le udarce. Druge koristi nimamo. Da bi mogli biti ..a to še hvaležni, tega pa menda gospodje okrog Tovariša sami ne verjamejo. O tem in o hvaležnosti do Vdovskega društva se pa lahko pomenimo, če vas jo volja. Najmartj opravičen je pa tov. Marolt, da se zaletava v nas. Med učitelj stvom ni bilo večjega malkontenta, kakor je bil Marolt. Leta 1908. jc dobil od Zavezarjev par stotakov za zgodov. učne slike. S tem so ga priklenili n6se. Ko so mu pa poverili Tovariševo uprav-nJštvo, so mu popolnoma zavezali jezik. Nehajte že vendar z namigavanji o de-nunciantih, ako vam je kaj na srcu ugled našega stanu. Tudi mi bi lahko veliko o tem pisali — celo o takih, ki jim družinski prag ni bil svet. Ko je pokojnega tovariša P. »Tovariš« strahovito napadal, so padle krilate besede: »Že marsikaterega smo ubili, pa tud/ tega bomo.« — Poročen je bil v Tržiču 14. L ta. g. Ludovik Stiihr, oddelkovodja v tovarni Ko* zina z gdč. Anico Klofutar, hčerko tovarnarja Jožeta Kiotuiar. — Tat v cerkvi. V ž opni cerkvi v Tržiču je bilo pred dnevi ukradenih z oltar- jev par jako ličnih vijolčasith prtov s srebrnimi franžami. Svari se pred nakupom. — Umrl jc v Križu pri Tržiču tovarnar gosp. Ivan Smuk, nagle smrti. Vlila se mu je kri. — Društvo sv. Jožefa v Tržiču priredi na pustno nedeljo igro -.-Moč uniforme*. Igra se ponovi na pustni torek popoldne ob 4. uri v Našem domu. — V Sv. Križu pri Kostanjevici se je Ustanovila »Fantovska zveza« za krško okrožje, kršč. politično - kulturna organizacija. — Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani Na rednem občnem zboru slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, dne 29. januarja t. 1. se je izvolil bledeči odbor: Predsednik: Dr. Zalokar Alojzij. Tajnik: D. Jamar Tone. Tajnikov namestnik: Dr. Matjašič Franc. Blagajnik: Dr. De-reani Ernest. Knjižničar: Dr. Brecelj Anton. Odborniki: Dr. Kraigher Alojzij, dr. Lapajne Živko, dr. Homan Alojzij, dr. Čer-nič Mirko, dr. Raišp Ivan, dr. Kogoj Franc. Kot revizorja: Dr. Geiger Ivan, dr. Prauen-seis Alojzij. — Izredni občni zbor slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani in mesečni sestanek sc vršita dne 16. t. m. ob 16. uri v porodišnici javne bolnicc v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Razdelitev Loschner-Maderjeve ustanove. Referent dr. Gregorič Vinko. 3. Častni sod. 4. Znanstvena predavanja. — »Vendar so se enkrat stepli, da ne razpravljamo samo o tatvinah,« jc vzkliknil prvomestnik kazenskega senata ljubljanske deželne sodnijc nadsvetnik Veder-njak, ko se predstavijo Jakob Cotelj, France Cotelj in Vincenc Papler iz Leš pri Tržiču. Obtožba jim očita: Dne 5. okt. 1919 je prišlo v gostilni Karla Janca na Brezjah do spora med fanti iz Bistrice in iz Leš. Janez Pernuš jih je posvaril, naj mirujejo, v odgovor ga jc pa Jakob Cotelj s pestjo dvakrat udaril po glavi in ga sunil v okno, da jc zdrobil nekaj šip. Na to so pa obtoženci z drugimi Lešani napadli Andreja Janca in ga pretepali ter vrgli Bistričane iz gostilne, v kateri je ostal le še Pernuš, v katerega so nato metali, kar Hm je prišlo pod roke. Jakob Cotelj ga je pa ranil z nožem v levo stran prst Razprava se je v svrho zaslišanja novih prič odgodila, — Razbijač. Janez Mole je razbijal pri Modicu v Novi vasi. Zato mu je prisodilo dež. sodišče v Ljubljani 6 tednov ječe. — Z demarkauijske črte na Koroškem. Franc Ručigaj iz Trzina, ki dela v Novi vasi na Koroškem, je Sel dne 6. avgusta 1. 1. brez vsakega dovoljenja v Celovec. Stražo, ki ga je ustavila, ko se je vrnil, je surovo ozmerjal. V Ljubljani so zato obsodili Ručigaja na 4 dni strogega zapora. — V italijanskem vojnem ujetništvu umrli ujetniki, »Slovenski Rdeči križ« jav-lia: v taborišču Campo concentramento, grig. di guerra, Casale d'Altamura, Prov. ari, so umrli: Pernat Franc, pešec, ' 1884, Cirkovec, Štajersko; t 22./6. 1919. — Penič Ivan, poddeset., * 1884, Žusem, Loka, Štajersko; f 29./9. 1919. — Pegan Anton, pešec, * 1882, Pusačc, Podnart, Kranjsko; j 29./1. 1919, Peščer Leopold, pešec, * 1895, Studenec, Dev. Mar. v Polju; f 2./6. 1919. — Pavalec Anton, desetnik, * 1890, Sv. Lenart, Štajersko; t 18./5. 1919. — Pavlin Franc, pešec, * 1900, Donaj, Krško, Kranjsko; f 12/5. 1919. — Papež Josip, pešec, * 1900, Gabrije, Tržišče, Dolenjsko; f 16.*8. 1919. — Polunšek Jurij, pešec, * 1877, Prevalje, Prcholje, Koroško; f 1./8. 1919. — Potočnik Ciril, pešec, * 1890, Ne-goenjen. Rogaška Slatina; 13./6. 1919. — Prainikar Josip, pešec, * 1890, Zabava, Vače, Litija; f 23./8. 1919. — Prijatelj Josip, pešec, " 1900, Sv. Gregor, Ortenek, Kranjsko; f29./9. 1919. — Prijatelj Ivan, pešec, * 1897, Sodražica, Kranjsko; f 30./4. 1919. — Prosen Janez, poddesetnik, * 1888, Dolenja vas, Polhov Gradec; f 13./6, 1919. — Ražen Josip, pešec, * 1883, Srednja vas, Radovljica; f 28./5. 1919. — Repoš Avgust, pešec, * 1890, Sipangiirtl, Celovec; f 14./8. 1919. — Richter Peter, pešec, * 1876, Nova Štifta, Gor. Grad, Štajersko; f8./4. 1919. — Rogelj Ignac, pešec, * 1900, Šmartno, Litija; f 24-/4. 1919. — Rozman Blaž, pe-gec, * 1883, Gor. Brno, Cerklje, Kranjsko; 124-/4. 1919. — Sdolšek Jure, pešec, * 1895, Dobje, Dramljc, Štajersko; f 16./6. 1919. — Sitar Karol, pešec, * 1897, Hrib, Kamnik; f2./4. 1919. ljubljanska novice. lj »Lumpacij Vagabnnd«, burko v treh dejanjih uprizori Kat. društvo rokodelskih pomočnikov danes zvečer ob pol osmih v Ljudskem domu. Vstopnice se dobe v predprodaji v društvenih prostorih Rokodelskega doma, Ko-menskega ulica 12 danes dopoldne od 10. do 12. ure ter zvečer pred predstavo pri blagajni v Ljudskem domu. Predstava se v torek zvečer ob isti uri ponovi. lj Slovenska Straža. Odborovo sejo v ponedeljek 16. t m. ne bo. Prihodnja seja se bo naznanila pismenim potom. lj Sestanek konferenc dražbe sv. Elizabete za ljubljansko akoiijo. Da se konstituira osrednji svet družbe sv. Elizabete za ljubljansko škofijo, se vabijo vse že doslej v okrilju Vincencije-vih konferenc karitativno delujoče gospe in gospodične na sestanek, ki bo prvo postno nedeljo, t. j. 23. februarja, ob 17. uri. (pol štirih) v Marijanišču (dvorana v pritličju). Ker bo neposredno pred tem tudi običajni sestanek Vincencijevih konferenc ob IG. uri isto-tam, se članico lahko preje udeleže tudi tega sestanka. — Stolni kanonik Ivan Sušnik. lj Občni zbor Leonove družbe se vrši v četrtek, 4, marca popoldne ob treh v Jugoslovanski tiskarni.(I. nadstr.) s slede- I čim dnevnim redom: 1, Nagovor predsednika. 2, Poror-ilo tajnikovo, 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo preglednikov. 5. Predlogi. 6. Izprememba pravil (§ 4, b, c). 7, Volitev odbora. 8. Slučajnosti, lj K odgovoru »članov opere« v včerajšnjem Slovanskem Narodu« nam javlja naš glasbeni dopisnik g. Marij Kogoj, da bo v najkrajšem času svoje utemeljevanje izpopolnil in k izjavi anonimnih »članov« opere dodal svoje rtvarnc opazke, ki bodo celo zadevo nekoliko bolj pojasnile, lj Vse članico »Gloga«, d rušiva žena in vdov javnih nastavlj-jccev in naslav-ljenk se opozarjajo, da dobijo izkaznice društva vsako sredo in soboto od 3. do 4. ure popoldne, Kralja Petra trg 3, L nadstropje levo (Slovenski trg). Tam!:"j se sprejemajo tudi nove članice. Pri prejemu izkaznice treba je vplačati vpisnine 1 K in članarine vsaj za tri mesecc po 1 Iv. Ker donaša društvo gospodarske koristi članicam, pristopajte pridno v društvo in ga priporočajte. Imena trgovcev, ki so društvenim članom priznali ugodnosti, se bodo objavljala v :Našem Glasu«. I) Razstava bosanskih vezenin. V ponedeljek pop. bodo razstavljene ua obrtni šoli bosanske vezenine, bosanska ročna dela. Za šolsko mladino bo vstop pod vodstvom učiteljstva prost, za drugo občinstvo bo pa vstopnina 10 K. Vezenine bodo razstavljene mesec dni. lj Posebne vrste tat je neki mlijši fant, kateri je ukradel svojemu mojsUu 18 kg slanine, katera je bila vredna 756 kron. Medtem ko drugi mladi tatiči ojs-gove vrsto tak denar navadno zaoravijo, ga je fant naložil v hranilnico. »Tri leta sem služil, gospodar me ni plačeval, le tu in tam mi je vrgel kako krono. Vzel sem slanino, da se oškodujem. Sicer sem se pa naučil krasti pri gospodarju, kateri je bil udeležen pri ve'ikih tatvinah ovsa,« je povedal fant, ko so izsledili mladega »šparovca«. lj Ogrski zločinec pobegnil v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru je ustalila državna varnostna straža 13. t. m. Ivana Sepcrja iz Pi-ksfelda na Ogr?Vem, ker se jc pripeljal brez voznega listka iz Celja v Ljubljano. Pripovedoval je: »Ušel sem brez denarja s puste Pcterhaza na Ogrskem pri Gyoru. Moja nevesta Juh jana Horvath mi ni bila zvesta; na njenega zapeljivca Josipa Koniczarja sem, ko sem prišel z lova, streljal in ga, če ne motim, zadel v nogo. Tak, kakor .-era bil, sem zbežal s puste. Deloma peš, de loma z železnico sem se pripeljal v Ljubljano. Če je še Kaniczar živ ali mrtev, ne vem. Horvatha so v Ljubljani zaprli. NalmroaHSa paroCIfa. Telefonska zveza z Belim gradom je tudi danes pokvarjena,' zato so izostala najnovejša poročila iz Belega grada. VPRAŠANJE ZAPADNE OGRSKE. LDU Dunaj, 14. februarja. (DunKU) Mažarski izredni poslanik in pooblaščeni minister dr. Gustav Gratz je danes na Dunaju izročil državnemu kanclerju dr. Rennerju noto, ki pooblašča poslanika v imenu mažarske vlade, da stavi avstrijski vladi oficielen predlog, naj_ so vprašanje bodoče državne pripadnosti pasa Zapad-ne Ogrske, ki se v smislu mirovne pogodbe, sklenjene v Saint Germainu in pogojev mirovne pogodbe z Mažarsko odstopa Avstriji, reši na podlagi medsebojnega prijateljskega sporazuma. Mažarska vlada je pripravljena odreči se uveljavljenju onih zgodovinskih pravic, ki so ogrski državi na tem ozemlju dale več kot tisočletno preteklost. Pripravljena je nadalje, prepustiti rešitev vprašanja hodoče pripadnosti tega ozemlja avstrijski republiki ali Mažarski prebivalstvu tega pasa ter se s tem strinja, da se kolikor-mogoče zajamči omogočenjc svobodnega izražanja, volje prebivalcev teh pokrajin, prosto vsakega zunanjega pritiska. Mizarska vlada sc obvezuje, da bo izid ljudskega glasovanja — predpostavivši, da avstrijska vlada poda enako izjavo — smatrala zase za obvezen. Mažarska je nadalje pripravljena, dovoliti nemškim prebivalcem Zapadnc Ogrske obširno avtonomijo, da morejo sami upravljali svoje zadeve. Mažarska vlada trdno voa. da avstrijska vlada, ki se jc v Saint Germainu tako odločno zavzemala za to, da se vprašanja pripadnosti ozemelj rešavajo lc s privoljenjem prebivalcev, ki prebivajo v teh pokrajinah, in ne samo potom anek-sij, ne bo nenaklonjena temu predlogu mažarske vlade. KRIZA V ŠPANSKI VLADI, LDU Madrid, 14. februarja. (DunKU) - »Agence Havas«) Vsled ostavke delovnega ministra Gimena je ves kabinet odstopil. Kralj Alfonz pa je ministrstvu izrazil svoje zaupanje, vsled česar ostane vlada Allende Salazarja. Ministrski predsednik prevzame listnico delovnega ministrstva. Prosve&a. pr Kristalni grad. Letošnjo sezono smo doživeli že tretjo slovensko noviteto v dramskem gledališču. Vendar nismo razen v enem slučaiu doživeli ničeSbr novega in težko, da smo doživeli v naši dramatiki nov korak naprej. Tudi A. Funlkovo igro, katere preraijera se je vršila sinoči, ne moremo stoti med uspehe slovenske drame; še pri Funtku samem nismo opazili napredovanja. Vsebina igre je ob kratkem sledeča: Tovarnar in trgovcc Nemanja je dogradil novo poslopje s pomočjo svojega starega prijatelja in blagajnika Proja, katerega hči naj bo nevesto, mladega tovarnar-jevega sina Marka, bodočega gospodarja imovine Nemanjev. Nemanja mora plačati graditelju tovarne šc zadnji obrok 30.000 kron do naslednjega dne opoldne; ta denar mu prinese kot vrnjeni dolg slučajno ravno istega dne agent neke tvrdke. Tovarnarjc-vo veselje je popolno; naslednji dan je rojstni dan Projeve hčerke Nede, zato povabi Nemanja ujo in očota k sebi na kosilo. Tovarnarjev sin Marko je bil zaigral nedavno v neki družbi v glavnem mestu 10.000 kron, katere je moral na častno besedo plačati takoj. Ker ni imel denarja, je podpisal menico ua očetovo firmo. Od tedaj naprej se je trudil v laboratoriju noč in dan, da bi si prislužil in prihranil toliko denarja, da bi rešil menico. Izumil je nov preparat, ki ga jc poslal na poizkus v tujino. Zaman! Prišel je dan, ko bi moral plačati menico, a je imel samo 3000 K denarja. V ti stiski se je zatekel k staremu, dobremu prijatelju Proju. Ta mu jc ponudil 2000 K svojih prihrankov, a to ni bilo dovolj; Marko je zagledal kopico tisočakov na mizi, ki so bili namenjeni za poravnavo zadnjega obroka za graditelja tovarne in je zahteval 5000 K od tega derarja. Blagajnik se temu ni udal in šele, ko ie Marko obljubil, da mu prinese takoj drugi dan opoldne posojenih 5000 K, ki jih bo prejel, da zastavi dragoceni nakit, ki ga ima po svoji materi in ki je namenjen za Nedo, se je Proj odločil za ponudbo. Marko je na ta način rešil menico, toda obliubljenih net tisočakov mu drugi dan opoldne ni prinesel, zakaj dragocenega nakita ni bilo nikjer. Prelahko je uganiti, da jc nakit vzel oče, ki ga je daroval Nedi v navzočnosti svojega sina in blagajnika. V tem pozvoni telefon, graditelj vpraša po denarju; nastane konflikt med tovarnarjem in njegovim blagajnikom, ki prizna, da jc denar vzel on in ga uekomu posodil — komu, tega ni hotel povedati, dokler ni Marko sam priznal vsega. To je hudo zadelo trdega, na denar navezanega očeta; neizprosen je v svojem trgovskem ponosu, sinu ne preostaja drugega, kot da gre po svetu. Tudi blagajnik hoče zapustiti hišo, v kateri je delal 22 let. Nemanja ga pregovori, da ostane. Hči povprašuje začudena po vzorkih čudnega vedenja vseh; Marko se poslavlja, oče se ne omehča. Vsakdo pričakuje, da bo šel sin po svetu iskat si nove sreče. Toda v tem hipu dospe brzojavka, ki naznanja rešilno novico, da je Markov preparat z uspehom preiskušen in sprejet in se mu obljublja zanj ogromno vsoto. Razpoloženje v družini se v tem hipu spremeni, oče hiti za sinom, ki hoče v svojem ponosu zapustiti hišo in ga pripelje v naročje Nede. Kristalni grad novega podjetja in družinske sreče, ki se je majal, se končno ni razrušil. To je vsebina igrokaza. — Igra ima vse premalo one notranje sile, ki bi zgrabila človeka in vlekla za seboj. Dejanje — kar ga je — stoji kot izrezljano pred nami in ne dela vtisa živega organizma, ki diha, živi in raste pred očmi gledalcev. To moramo zahtevati od vsake igre v prvi vrsti, brez ozira na to, če je drama zgrajena natančno po pravilih dramatične tehnike ali ne. Ču se spustimo v posameznosti, se nam zde nekateri dialogi odločno predolgi in pregosto-besedni, ki so dejanju, ki ga je v igri vse premalo, samo v bala&L To, kar govorita sluga in Proj v uvodnem prizoru in poij-uejc Proj in Nemanja, je v bistvu skoraj eno in isto. Sluga blebeče stvari, ki niso s poznejšim razvojem dejanja in s karakteri-zacijo oseb v nobeni zvezi. Tudi je talca vrsta vpeljave zelo ponesrečena, ker na-! pravi že takoj s početka delujoče osebe ueiiiltircsantne. Milje in značaje ot>eb bi morali spoznati iz njih dejanja. Istntnko (.