Leto XIII - št. 191 (3726) TRST, nedelja 11. avgusta 1957 Cena 30 lir Svetovna proizvodnja energije Nekaj važnih, nedolgočasnih številk in drugih podatkov, ki so podlaga mednarodnih gospodarskih in političnih dogodkov i V zadnjih 27 letih se je svetovna proizvodnja energije podvojila, tako da je lani dosegla 3,718 milijonov ton ekvivalenta premoga. Za tem povečanjem se skrivajo velika nesorazmerja pri povečanju proizvodnje posameznih vrst energije. Pri splošnem dvakratnem dvigu proizvodnje se je n. pr. proizvodnja surove nafte povečala štirikrat, hidroenergije 4,5-krat, zemeljskega plina pa več kot petkrat. Zaradi takega razvoja sta zemeljski plin in hidroenergija precej zvišala svoj delež na račun premoga, medtem ko je leta 1929 dajal premog 77,2 odst. celotne svetovne proizvodnje energije, je padel njegov delež kar na 50,9 odst. V tem razdobju se je povečal delež nafte od 15 odst. na 30 odst., zemeljskega plina s 4,1 odst. na 11 odst., a hidroenergije s 3,7 odst. na 8,1 odst. Če pa upoštevamo dvig proizvodnje po posameznih področjih, potem je nesorazmerje še večje. Proizvodnja zemeljskega plina, ki je danes na tretjem mestu med viri energije, je dejansko dosegla velik obseg samo v Severni A-meriki, kjer daje danes četrtino celotne proizvodne energije v primerjav: z 8,5 odst. v letu 1929. Če pa analiziramo področja, kjer proizvajajo e-nergijo, predstavljajo samo vzhodna Evropa, ZSSR in Kitajska ona področja, kjer ni prišlo do zadnjih sprememb v odnosih posameznih virov energije. Na teh področjih predstavlja še vedno premog glavno energetsko podlago gospodarstva. Za bežen pogled na podatke o proizvodnji energije, kaže vso ostrino energetskega vprašanja v zahodni Evropi, kar je brez dvoma zelo važen razlog za forsiranje gradnje jedrskih elektrarn. Pri splošnem dvigu proizvodnje e-nergije v svetu, ki se je povečala dvakrat, se je evropska proizvodnja dvignila samo za 17 odst. To relativno pomanjkanje energije v vzhodni Evropi pa postane jasno šele ko primerjamo zahodnoevropsko proizvodnjo in potrošnjo e-nergije, iz česar se vidi, da je zahodna Evropa vedno bolj odvisna od uvoza z drugih področij. L. 1955 je mogla zahodna Evropa zadostiti samo 88 odst. svojih potreb z lastno proizvodnjo. Vse ostalo je u-važala v glavnem iz Srednjega vzhoda. Na ta način postaja jasno, da področje Srednjega vzhoda ni važno samo iz političnih ozirov in da je vsaka kriza PRAVA SRAMOTA ZA SKOTSKE IZBRANE FANTE V OMANSKI PUŠČAVI Proti 200 (tako pravijo) beduinom ne morejo brezreafcciiških Angleški general Robertson je bil prisiljen zapovedati prekinitev ofenzive proti vasi Firk pri Nizvi - Pričakuje se soglasen sklep vseh devetih članic političnega odbora Arabske lige, da proti angleškemu napadu na Oman protestirajo pri Varnostnem svetu OZN veljstvo je v začetku govorilo o imanovih vojaških silah sila omalovaževalno. Napravili so načrt in izračunali, da bodo v nekaj dneh «očistili teren«, na katerem se nekaj posameznih skupin upira. «Samo dve sto jih je,» so rekli. A sedaj se je izkazalo, da je popolnoma drugače. Ima-nove sile nudijo tak odpor, da jim Britanci z vso svojo, Še tako moderno opremo, ne morejo do živega. Ogromni bombniki, oklopni avtomobili, reakcijski lovci in še vsi drugi pripomočki ne zadostujejo, da bi mogli prodirati po predvidenem načrtu. General Robertson je moral ustaviti vsako napredovanje britanskih im sultanovih oddelkov. Morali so se lotiti «mehčanja sovražnika« s silovitimi letalskimi napadi. A prav Sinoči je imanov predstavnik v Kairu izjavil, da so Angleški bombniki popolnoma porušili mestece Bulho ln še neko bližnjo vas, pri čemer je bilo mnogo civilistov ubitih. Kairski radio pa o tem poroča še, da ta dva kraja nimata prav nobenega vojaškega pomena. teli na upornike, marveč samo na civilno prebivalstvo, ki je ((prijateljsko sprejemalo prodirajoče čete«. Britanski viri vedo povedati, da so pri včerajšnjih borbah imeli Britanci in sultanovi oddelki zelo malo izgub: 1 mrtvega in 1 ranjenega, a 7 vojakov je zadela sončarica. Politični odbor Arabske lige se je sestal danes popoldne v Kairu in je razpravljal o tem, da bi predložili britanski napad na Oman Varnostnemu svetu. Do sedaj se je izjavilo za to že sedem izmed devetih držav, članic Arabske lige. Pričakujejo še odgovora Libije in Iraka. Brž ko bosta prišla, se bo politični odbor ponovno sestal in bo sprejel uradno resolucijo. Kot se zdi, bo položaj v Omanu predložen v proučitev Varnostnemu svetu, «ker pred- London leta 2000: jAIi je kaj novega na konferenci za razorožitev?« (Iz nizozemskega tiska) Aktualni portreti LORD ALTH1NCHAM J« pred dnevi v svoje in članku napadel angleški dvor, ker da «se noče prilagoditi sodobnim razmerami. Angleške kraljice sicer ni napadel direktno, pač pa bolj tiste, ki ji stoje ob strani kot svetovalci. Svojo trditev je dvakrat zagovarjal tudi na TV in zaradi tega dobil klofuto od nekega gorečega nlojalistai. ROSETTA PRELL1-PANVINI iz Vercellija Je morala karabinjerjem protispio-nažne službe izročiti kopico beležk in zvezkov ter 365 ločenih listov, kar naj bi predstavljalo Mussolinijev dnevnik, ki ga je bivši «duce» pi sal od 1921. do svoje smrti. Glede avtentičnosti dnevnika pa so mnenja deljena. HARR1SON je v ameriški reviji •Confidentiali napadel celo vrsto hollywood-skih zvezdnic in zvezdnikov in razkril neke njihove neprijetne in-ti »ne zadeve. Zaradi tega so ga tožili in preiskava se Je že začela. V zadevo je vmešanih precejšnje število holly-svoodskih znanih imen, prič pa bo baje nad UH). SOK H ATE S ONASSIS iti je znan kot lastnik enega največjih petrolej-■klh brodovij na svetu, je predlagal egiptovski vladi, da bi na svoje stroške zgradil ob Sueškem prekopu velik nal-tovod od Sueza do Port Saida. Egiptovska vlada pa je njegovo ponudbo odklonila, s tem pa »e ni odrekla izvedbi tega, tako konkretnega načrta r PABLO CASALES i ga smatrajo za naj-ečjega čelista na svetu, e Je pred nekaj dnevi lofočil z gospodično tarto Montanez. Nič bi e bilo čudnega, če bi 'ablo ne imel 80 let, ijegova žena pa komaj 1. Sicer pa Ju veže vsaj lasba, saj je mlada darta Montanez študent-ia glasbene šole v Por* oricu in hkrati njegova učenka. Sedem dni v svetu KANAD 6 tih ugotovitev. Krivda je hi- odgovoril, da po njegovem la v vodstvu KP ZSSR in 1 mnenju «ni vzroka za trdi- vlade ZSSR, kjer so imeli ie močno besedo stalinisti Molotov, Kaganovič in Malenkov. Po njihovi odstranitvi so bili dani vsi pogoji — in so še vedno — da se preide od besed na dejanja. In da bi se to zgodilo, je prišlo do sestanka v Romuniji. Razumljivo je, da pri vsem tem jugoslovanski voditelji in jugoslovanski tisk ne troi ijo preveč besed■ Dejanja, ki so eding vo+nt, ie vedno niso za-. tev, da bi se neodvisnost Jugoslavije od SZ kakorkoli spremenila». Dodal je, da zanj sestanek ni bil presenečenje, ker je bilo logično, da bo moralo priti med jugoslovanskimi in sovjetskimi voditelji do razčiičenja po odstranitvi stalinistov iz vodstva SZ; toda hkrati je bil previden in je rekel, da bodo prihodnji meseci pokazali, kaj sta se Tito in HruHev zmenila. Ce bi torej hoteli odgovori- Dullesovi predlogi na londonski razorožitveni konferenci: prvi predlog predvideva inšpekcijo iz zraka nad Severno Ameriko in vso SZ (na črtežu označeno z diagonalnimi črtami); nadaljnji predlog: inšpekcija iz zraka nad arktičnim področjem, kjer so baje velikanska tajna oporišča (na črtežu označeno s črno barvo), in končno zračna in zemeljska inšpekcija nad trikotom, ki zajema večji del zapadne in vso vzhodno Evropo ter evropski del SZ in gre od 40- vzporednika do Severnega tečaja. Vsi trije predlogi puščajo izven nadzorovanih področij večino oporišč NATO in SEATO, s katerimi je obkrožena SZ in ostale države s socialistično družbeno ureditvijo (kvadratki predstavljajo sovjetska oporišča, krožci pa oporišča SEATO in NATO)- Sestanek v Romuniji Glavni predmet vseh razpravljanj, ie bolj pa ugibanj, je bil prejšnji teden sestanek med Hruščevom in Titom v Romuniji, čeprav je do sestanka prišlo ie v prvih dneh tega meseca. Vzrok tako velikega zanimanja za rezultate lega sestanka je brez dvoma v vprašanju: ali se bo Jugoslavija vrnila v socialistični tabor? Ko so razni novinarji na Zahodu — predstavniki zahodnih vlad so mnpgo btffj previdni in niso dajali tveganih izjav — skušali odgovarjati na to vprašanje, so napisali izredno mnogo fantastičnih «komentarjev» pa tudi neumnosti. Najhujša med njimi je vsekakor tista o »prepuščanju nekakšnega vplivnega področja, ki bi obsegalo poleg Jugoslavije še Albanijo, Bolgarijo. Romunijo in Madtarsko z makedonskim delom Grčije, V Beogradu so na vse to odgovorili zelo enostavno: preči-tajte si poročilo o sestanku, v katerem je rečeno, da se v Romuniji ni zgodilo nič drugega kot to, da so voditelji o-beh držav ponovno potrdili vso aktualno veljavnost načel, ki jih vsebujeta deklaraciji, podpisani v Beogradu in v Moskvi, to je ob priliki prvega obiska Hruičeva v Jugoslaviji in znamenitega Titovega obiska v ZSSR. Svetovali so vsem, naj proučijo ta načela, ki so: enakopravnost, medsebojna pomoč, sodelovanje, spoštovanje suverenosti, nevmešavanje v notranje zadeve. Seveda so na sestanku govorili tudi o povsem praktičnih vprašanjih konkretnega izvajanja sodelovanja in medsebojne pomoči, predvsem pa v zvezi z nekaj dni prej podpisanimi gospodarskimi protokoli za izvedbo te lani podpisanega gospodarskega sporazuma o investicijah ZSSR in Vzhodne Nemčije v Jugoslaviji, v prvi vrsti za gradnjo velikega aluminijskega kombinata v Crni gor i. Pokazalo se je namreč, da od beograjske deklaracije in od 20. kongresa KP ZSSR načela o neodvisnosti, suverenosti, enakopravnosti itd-, niso šla mnogo dalje od izjav in, papirna- Čeprav ima Francija v Alžiru skoraj pol milijona vojakov in je za zadušitev upora potrošila toliko sredstev, se upor z nezmanjšano silo nadaljuje in i majo Francozi nasprotnika v vsakem Alžircu. Na sliki poulične preiskave francoskih padalcev med Alžirci- čela dokazovati, da potrjujejo besede. S tem pa še ni rečeno, da ne bomo v kratkem zvedeli, da se je to zgodilo. To bo takrat, ko se bo začelo izvajati vse tisto, kar je zapisano v dogovorih v Moskvi za gradnjo omenjenega kombinata in drugih objektov. Pri vsem tem je nadvse zanimivo, pa tudi važno, kako je ameriška vlada ocenila romunski sestanek. Na zadnji redni tedenski konferenci v torek je Dulles novinarjem ti na zgoraj postavljeno vprašanje, bi morali reči: Jugoslavija se ni vrnila v socialistični tabor, temveč je ostala popolnoma neodvisna socialistična dežela, ki se še nadalje bori za edino pravilne odnose, med socialističnimi državami in med vsemi državami sveta ne glede na njihovo notranjo ureditev. To pa ni vedno lahko. Ravno nasprotno: zelo trda je ta borba in večkrat stane tudi obilo materialnih žrtev. Hroščev v Vzh. Nemčiji Drugi dogodek, ki je v zadnjem tednu prekrival prve strani svetovnega časopisja, je obisk Hruščeva, Afikojana in Gromika v Vzhodni Nemčiji. Obisk še vedno traja — verjetno do četrtka — in zaradi tega njegovih rezultatov še ne poznamo. Lahko pa že sedaj rečemo, da njegova važnost ni toliko v govorih, ki jih ima skoro vsak dan Hruščev od svojega prihoda v Berlin in nato v Leipzig itd. Važnost obiska je v razgovorih z vzhodnonemškimi voditelji in v sklepih, ki jih bodo po teh razgovorih objavili- Razgovori pa zadevajo najbolj Važna in krati najtežja vprašanja sedanje mednarodne politike. V prvi vrsti zedinjenje obeh Nemčij in razorožitev, ki jo na Zahodu z zedinjenjem tako vztrajno povezujejo. Vprašanje zedinjenja je danes bolj kot kdajkoli med dvema različnima predlogoma: zahod- nim, berlinsko izjavo, da se zedinjenje izvede z istočasnimi svobodnimi volitvami v o-beh Nemčijah, in vzhodnim, (Nadaljevanje na 8. strani) Prijazno so Te dni sem obiskal ljudsko knjižnico, ki se nahaja v osnovni šoli v Ul. Ugo Polonio št. 4. Ker je ta ulica malo znana, je treba še povedati, da je ta osnovna šola zraven obrtne šole v Ulici Ce-sare Battisti št. 27. Zanima me ta knjižni'. a, ker ima poleg italijanskih tudi lepo zbirko slovenskih knjig, in ker sem mislil, da je to občinska ustanova, se mi je zdelo čudno, da se je moglo pod županom Bartolijem kaj takega pripetiti. V knjižnici so mi povedali, da to ni občinska, ampak državna ustanova, ki je odvisna od ministrstva prosvete. Zato mi je navzočnost slovenskih knjig v novi knjižnici postala bolj razumljiva. Ker je namen tega članka, da opozori slovensko javnost še enkrat na to knjižnico, in ker je postalo moderno, da se članki, posebno ako so dolgi, ne čitajo do konca, povem takoj v začetku, da je knjižnica odprta ob delavnikih od 6. do 8. ure zvečer, da je izposojanje knjig popolnoma brezplačno, da ni potrebna nobena kavcija, ampak je dovolj, da se predloži osebna izkaznica, ki pa ne sme biti stara več ko tri leta, ali pa kak drug veljaven dokument, da se sme knjige držati doma največ 30 dni in da je knjižnica od 1. do 12. avgusta zaprta. V knjižnici so me kot slovenskega novinarja sprejeli najprijazneje in mi takoj dali na razpolago katalog slovenskih knjig. Ne samo načelnik, temveč sploh vse osebje, menda učitelji in učiteljice, so mi z veseljem dali vsa zaželena pojasnila in mi pokazali vse, kar sem želel videti, čeprav so imeli polne roke dela, kar ni težko razumeti, ako se pov 'i, da morajo vsak večer zadovoljiti iGO do 200 strank, ki vračajo pre-čitane in odnašajo nove knjige. Zadržal sem se precej dolgo v knjižnici in lahko rečem, da njeno osebje z velikim veseljem, da ne rečem navdušenostjo, o-pravlja svoje delo, ki je resnično kulturno delo in ki bo marsikaj popravilo, kar kino in druge hudičeve iznajdbe kvarijo. Kar se tiče slovenskih knjig, je zastopana v glavnem vsa originalna slovenska literatura od Levstika, Jurčiča, Stritarja do najnovejših. Prevodov skoraj ni, razen nekaterih iz italijanske literature, med temi sem našel Samčev prevod Gramscijeve knjige *Pisma iz ječe». V tržaški slovenski knjigarni je vodstvo knjižnice nakupilo pred kratkim okoli 250 slovenskih knjig. Knjižnica v Ul. Polonio je bila odprta lani. Vseh knjig je danes približno 21.000. Katalogi so v tisku in bodo izdani v tisoč izvodih, za pozneje nabavljene knjige pa bodo tiskali dodatne kataloge. Razen leposlovja se dobijo tudi znanstvene knjige, med temi velika italijanska enciklopedija Treccani in tudi najnovejše jugoslovanske enciklopedije. V kratkem bodo odprli še drugo tako ljudsko knjižnico za šentjakobski okraj v Ul. Paolo Veronese, kjer so že zaboji s knjigami. V načrtu je tudi ustanovitev 47 postojank, kamor bodo prinašali in odnašali knjige s tovornimi avtomobili.. Ako pomislimo, da se prava, solidna kultura nahaja le v knjigah, potem je naravno, da to kulturno ustanovo najtopleje pozdravljamo in priporočamo. DRAGO GODINA titiiiiiiiitimmitiiiiiiiiiiitHiiiHitiiiimiitiimtittimiMmiiiitiiiiiiii mu iiiiiiiiiiiiiimiiiiiinmHiiiiiiiniuiiiiiiiiiitmimiiiiimiiiiiiiuii"iiuin'»HmiiiiiiniiHn'''''''«''»>'',lll,l,,ll',,,lmm TU, ŠTIRI KORAKE IZ TRSTA, PRI BRIŠČIKIH Prva in edina metereološka pos Državni zavod za raziskovanja je dal na razpolago sredstva za nakup preciznih naprav in inštrumentov, s katerimi bodo odkrivali tajnosti in zakone podzemskega življenja Dober četrt ure vzhodno od Briščkov, v kraju, ki mu pravijo «V boršti«, je lepa kraška jama, za katero so domačini vedeli že dolgo, a sta jo dva tržaška jamarja odkrila leta 1951. Košček zemljišča okrog vhoda v jamo je kupilo tržaško društvo »Societa Alpinj delle Giulie«, ga ogradite m zdaj je jama last tega društva. Po našem Krasu je še mnogo drugih večjih in manjših jam, znanih in še neodkritih; jama «V boršti«1 pa je prav gotovo ena izmed najbolj urejenih, zanimivih in najlepših. A ne samo to. Za občinstvo ni odprta, ker je v njej od 1. januarja letos eksperimentalna podzemska meteorološka postaja; prva in doslej edina te vrste na svetu. Notri so razni aparati in natančne merilne naprave, s katerimi imajo opravka strokovnjaki, zlasti univerzitetni profesor zemeljske fizike na tržaški univerzi Silvio Polli, ki vodi to svojevrstno postajo in svoj prosti čas preživi večinoma med krasnimi kapniki, daleč od mestnega hrušča, pri občutljivih in zanimivih napravah, ki mu pomagajo odkrivati tajnosti in zakone kraškega podzemlja. Q podatkih, ki jih bodo tu nabrali in ki bodo nedvomno velikega pomena za spoznavanje našega podzemeljskega sveta, bo še mnogo pisanja in razprav med strokovnjaki in znanstveniki. Zakaj pa so izbrali prav to jamo? Zato, ker je najbolj primerna in ima najlepše pogoje. Ni daleč od mesta in ima vse značilnosti kraških jam; jašek, rov, kapnike in razne formacije, ki so značilne za kraški podzemeljski svet. In namen te postaje? Proučevanje razmer v jamah v znanstvene in koristne namene; zrak, temperatura, : «Poročila se bom. Ljudje toliko zabavljajo, kadar nanese beseda na zakon, meni pa se le zdi, da je zakon za gospodično nazadnje le najboljša rešitev. Ljudje klepetajo, se norčujejo, toda v življenju je mož vendarle potreben. Vendar nastopijo težave...» e Sem že uganil! Najti moža, kaj ne?* «No, najti moža ni tako težko, težko je najti dobrega moža!* «To je nekaj drugega. Razumem!* «To je neobhodno potrebno. Kajti iti na slabše me prav nič ne mika. Biti gospodična še ni tako hudo!* «Verjamem.» eProsta sem, nimam dolžnosti, niti odgovornosti, v hiši teče delo brez mene, vendar si dovolimo lahko tudi kaj takega kot poročene žene, ne da bi zato nastopile težave, sploh lahko delam, kar se mi ravno zdi. Res, prav nič mi ne manjka! Biti gospodična iz dobre družine je zelo prijetna zadeva. Toda ni mogoče ostati gospodična vse življenje! Treba je uživati življenje z vseh strani in gospodična, ki hoče ostati gospodična, se mora marsičemu odreči. Ali ni tako?* *Tako je!* «In če ostaneš predolgo gospodična, postaneš zarjavela devica, kar vsekakor ni simpatično. Videti je tako, da ni nobenemu moškemu prišlo na misel, da bi te vzel za ženo, in to je ponižujoče. Mnogo gospodičen, ki se poročijo, s šestindvajsetimi, osemindvajsetimi ali s tridesetimi leti, kar je zadnja meja za gospodično, ki da nekaj nase, se poroči predvsem zato, da pokažejo vsemu svetu, da tudi one lahko dobe moža. Toda bolje je že prej misliti na to.* «Razumem: Vi mislite!* «Vse mislimo na to, dragi gospod! V začetku mislimo na to kot na neko daljno možnost, vendar mislimo vedno. Z osemnajstimi leti sanja vsaka o svojem princu iz sanj. Moj mož bo najlepši, najboljši, najmočnejši, najljubeznivejši, najbogatejši. A-U tak ali nič! Z dvajsetimi leti ima vsaka že mnogo fantazije, a opaziti je zmanjšanje zahtev, ki postanejo bolj praktične: moj mož bo precej čeden, če že ne lep, bo simpatičen, ravno prav pameten, zelo ljubezniv, zelo bogat. Pri petindvajsetih letih spozna gospodična, da ni prav nič treba, da je mož lep, dovolj je, da je žena lepa! Mož mora biti fin i kajti prava sreča ni v in vse bo v redu. Fin, zelo ljubezniv, zelo bogat. Gospodična se odpove sanjam, zadoščajo praktične odlike. Takole proti tridesetim je gospodična pripravljena temeljito znižati svoje zahteve. Mnogo da na naklonjenost, na način, kako si bodoči mož u-veja lase na čelu, da skrije porajajočo se plešo. Ko predstavlja zaročenca prijateljicam, ne uporablja ueč izrazov iz časov princa iz sanj: „Glejte, kako je lep!* Ne, sedaj reče: «All ni postaven?" Na borzi poročnih postavk pomeni to padec delnic za mnogo točk.* «Kaj pa po tridesetih letih?* *Konec sezone, znižane cene! Vsaka ponudba sprejeta!* «že pri tridesetih letih? Se vam ne zdi malo prezgodaj?* tDragi gospod, ne pozabite, da jih ima gospodična, hi jo imate za tridesetletno, že najmanj petintrideset!* *Drži, oprostite!* Kratka pavza. Nato je zelo mlada, zelo iepa in zelo plavolasa gospodična nadaljevala: *Kot ste videli, je treba na moža misliti pravočasno in brž zagrabiti, ko pokaže prava priložno. hajtl ko pride gospodična do tridesetih ali do tridesetih z dodatkom, spozna, da je bila partija, ki jo je odklonila, ko ji je bilo dvajset let, naravnost veličastna! Tip idealnega soproga doživi spremembo!* cTorej obstaja tip idealnega soproga?* «Pa še kako!* «Draga gospodična, bil bi vam neskončno hvaležen, če bi mi ga hoteli narahlo očrtati!* eNič lažjega kot to! Seveda, nastanejo majhni odkloni glede na posebne okuse ene ali druge od nas, vendar bi bil osrednji tip idealnega moža nekako takle:* «Končno smo tu!* «ln tu tudi ostanemo. So namreč določene čednosti, brez katerih tip idealnega soproga ne bi bil i-dealen in od katerih nikakor ne moremo odstopiti. Predvsem mora mož zagotoviti ženi svojega srca prijetno življenje brez denarnih težkoč, brez utesnjevanj, brez nadležnih misli na jutrišnji dan.* «Razumem! Biti mora bogat.* «Ni ravno potrebno, da bi bil ne vem kako bogat. Dovolj je, če zna tako živeti, kakor da je zelo bogat! Gospodična, ki se seveda prav nič ne razume na plačevanje računov, ker na to mislijo njeni ljubi roditelji, tudi v zakonu noče imeti opravka z možem, ki bi jo dolgočasil s številkami, z računi... Toliko se govori o razprtijah med zakonci, o neenakosti značajev, o psiholoških nerazumevanjih, ki so kriva, da se poruši ali celo mrk-ne zakonska sreča. In zaman tipljejo za vzroki. Vendar ni treba prevelike bistrovidnosti, pa človek spozna, da je po navadi prvi vzrok takle: mož govori o številkah, o prevelikih izdatkih, ki jih bo treba o-mejiti, žena pa te govorice ne razume. Prvi pravi nesporazum se začne tu in lahko daleč pripelje.* «Razumem. Mož mora pripraviti ženi razkošno življenje.* trajal dolgo. Vojvoda je na-prauil bojni načrt, pravzaprav načrt za o-hrambo, in je izdal njegov prvi del z naslednjimi odločnimi besedami: »Angelika in jaz zapustiva še danes ponoči Pariz. Umaenila se bova na posestvo v Brctagni. Računam na vas, dragi nečaki, da nama boste pri tem odhodu pomagali. Ti, Emboise, me boš prišel iskat s svojim zaprtim avtom, vi, Mussy, brste prišli prav tako z avtom in boste tako prijazni, da te boste z mojim slupo Hiacintarn pobrigali za prtljago. Ti, Caorchc, pa pojdeš na Orleansko postajo in naročiš spalni vagon za vlak ob desetih in štirideset minut. Ali velja?« Konec dnevafje potekel brez kakšnega nenavadnega zupletljaja, Po jedi je velel Prnh orsTci P(JjiGvm le 11. avgmta 19S7 modni POMENKI Jesenske novosti po svetu Kako je narobe svet — me *m° komaj z užitkom zač.e-nositi svoje poletne oble• ’e> ko so velike in manjše *l(jdne hiše v svetu že za-ce‘g z modnimi revijami je-inskih modelov. Ni torej nobene bojazni, da bi na-*t0Pi!a jesen, ne da bi bila te vnaprej določena vsa no-Va Pravila, po katerih se bo Vzhodn a jesenska moda rav-n° o. Izvedele smo na pri-n’er že, da bodo krila jesen-i'h oblek in plaščev neko-' o krajša, kot pretek'o po-da bodo v modi predam gladke obleke in tudi Slad/,', vladi n krilu ter da bodo pre-lovale razne pastelne bar-e- od zelene, plave do rja-izvedele smo tudi, da se jeseni nosili klobuki e lega obsega, kot pretekle ***one, da pa bodo pctisnje-1 ** vedno nekoliko na če-B W da bodo pokrivali (im rtc *as- Glede čevljev so ,!l|e modne hiše različnega ‘"'"jo. Medtem ko itnlijnn. e francoske modne hiše **®0,Uflr^n/o čevlje špičastih *k 1,1 a tenko peto, so a-in angleške hiše za iti’ ,n praktične ^o, vse so se pa !e „ da bodo to jesen v 1 Čevlji z nižjo peto. vbi ucr:n še reč go* ■. 1 a 0 modnih revijah, ki . uPn^arjaj0 y Parizu, Lon-nu. Rii»u ali .Veto Yorku. . *a jih še nisem in prav m e so možnosti, da bi f tudi o bodoče doletela €CQ> da bi eni teh lahko fo*tVo val«. Lahko pa vam n 2animivega povem o v 0 n* reviji, ki sem jo prav te videl*1. Začudile Je K°Stf’ vnm P0VPm, da » l*fl ta modna revija v tke- *n prijaznem sloven-ni mestu Maribor. Maribor ni kako ra*7?*9*0, 1ma vendar sko-e tradicionalno modno rgVl)0 K: • ... rib j • nrgamzirajo ma• ltt°r obrtniki že nekaj p, °b «Mariborskem tednu«. Ritirev^0, ki sem jo, kot le/i j5”1 omenila, prav v rtjjjv neh videla, se precej id ."“ia od revij svetovno Pidi m°dnih hiš, ni pa za-®B .-"■.--■-v..; TE 1 ME BO KDO SPO- ' ' s rez J AL! ZMA4L ' ' ' (S/ MBTEV t ■ZLEPA ME NE boste imeli - Jč&EČJ S UP DBA ŽE MORAM JE 2/ ULJE nje JU MEDTEM , V NEPt S OBJ UTRDB C. . __ _______ NISEM BIL.I SMO SLI L A , DA IN A PRERITE Berto 'ti, KC> So MliLB 7Vt Nobenega ne Iju-kttertpi >1- i«l Obrkoh hočeš, oče. '"»d tni je prav vseeno• ^ *’k bom nesrečna » H tpga je nastal noti spor zakaj voj- *'1 -elel. ch, bi sam u izuraiu t oda ona 5,tta n*hala. Ko je bila napo sferi že utni-Sh0° h,,,n' je izbrala rtRmboUa, ki je bil % Vblrj.U, Takoj je vojvoda razposlal3 va- N, J *o $e dosti bol) pazili okoli gradu, . f°r ker je Luplnova molčečnost voj-straMla. Jasno je bilo, da se J* a sovražnik na odločilen udarec in 1^*1 h°skušal onemogočiti poroka na ko > ol» način. > (J rt H n,£ ni kazalo, da se bo ka) zgodilo. 3«nj c*«r pred poroko je ostal miren. ^ rh>l nevesta sta se poročila nniprej Sk*°'*trotn. Potem je sledila cerkvena % 0 Je bilo vse. Sele zdaj se je voy *lic °rldahml Vzlic žalost t svoje hčere. jenerot*nemu molku svojega zeta, ki se otaj precej nenavaden, si je ^ kil? ^'l0 mel roke. Kako si jih tudi ne ®n) je premagal Arsena Lupina. ,l|te duižni most!« je dejal ffiacinlu. «Vsakdo sme priti v grad Nič več se nam tii treva bati » Po jiojedim je dal privaliti sod vina za kmete. Sam je trkal z njimi. Peli so in plesali. Oh treh se te vrnil n priti,in o dvorano. Na koncu hodnika je bita orožarna. Konta; po je prestopil njen piag. ko J» iznenuua obstal in vzkliknil: «Kaj pa delaš tu, d’Emboise? AL smo mar na maškaradi?» D’Emboise je stal pred njim v bretonski ribiški obleki, z umazanim suknjičem, ki je hit strgan, zakrpan in zanj dosti predolg ,n prevelik. Vojvodi se je zdelo, da je vanj treščilo. Dtlgo je gledal z zmedenimi očmi ta obraz, ki ga je poznal in ki je vzlic nejasnosti zbujal v njem spomine na stare čase. Potem je stopil k oknu. ki je gledalo na ploščad, in vzkliknil; e Angelika.’» eKaj pa )>. oče?« je dejala in stopila bliže. ulije pa je tvoj mož?« »Tit, oče,« je dejala Angelika in pokazala na d'Embotja, ki je sedel nedaleč od nje, bral in kadil cigareto. Vojvoda se je opotekel in omahnil drhteč v naslanjač, »Se znorel bom « »Toda mož. ki je nosil ribiško obleko, je pokleknil pred njim in dejal: ePoglejte me, stric! Kaj ne. da me niste peč spoznali? Vaš nečak sem. ki se je nekoč tu igral in ki ste mu pravih Jacgnei. . Spomnite se vendar .. Tu. vidite, je ranah «Dn,» je zajecljal vojvoda, «spoznal sem te . ■ ti si Jacgues! Toda kdo je oni drugi?« In skril je obraz med dlani: sin vendar ne,,, saj m mogoče... po- jasni tni vendar ... čem razumeti!# Ne razumem No- Nastal je molk. Možak, ki je pravkar prišel, je zaprl okno in vrata, ki so vodila v sosedni salon. Potem se ie približal staremu plemiču, da bi ga zbudil it otopelmti. Kar naravnost mu je začel novorili: «Saj se Še spomnite, stric, da sem pred petnajstimi leti zapustil Francijo, ker me Angelika ni marala ta moža. Pred štirimi leti .torej o enajstem letu svojega prostovoljnega pregnanstva n n skrajnem jugu Alžira sem se na lovu seznanil t nekim človekom, ki me je privezal nase s svojo priljudnostjo, nezaslišano spretnostjo, velikim pogumom in s svojim globokoumnim m hkrati zasmehijivim enačajem. Grof An-dresy se je mudil iejt tednov pri meni. Ko je odpotoval, sva si ie dolgo časa pridno dopisovala. Razen tega sem bral njegovo ime pogosto med družabnimi in športnimi obvestili v listih. Sporočil mi je, da rnp ho prišel kmalu spet obiskat in ‘pred kakšnimi tremi meseci sem ga že nestrpno čakal. Nekega večera pa, ko sem se sprehajal, sta planila po meni oba moja arabska spremljevalca. Zvezala sta me in mi zavezala oči. Potem sta me gnala jedem dni in sedem noči po samotnih poteh do nekega pristanišča ob obali, kjer me je čakalo pet ljudi. Spraviti so me takoj na majhen parnik, kt se je brez obotavljanja odpeljal na široko morje. Kdo so bilt ti možje, kaj so nameravali s t etn ugrabljenjem — tega nisem mogel liga.(iti. Zaprli so me v tesno kabino. Vja-ko jutro so mi pos*apili skozi majhno od-p.tino v ječo nekaj kruha, skledo juhe in steklenim vina ter odnesli na isti način ostanke prejšnjega dne. Časih je jahta ponoči obstala tn potem sem slišal šum motornega čolna, ki je nedvomno brzel v najbližje pristanišče, da se tam založi z živežem. Potem se je ladja spet odpeljala dalje. Toda vse je kazalo, da se možem ne mudi preveč. Zdelo se mi je, kakor bi se vozil na ladji, ki križari za zabavo po morju. Časih, kadar jetn stopi! na stol, sem videl v daljavi pas obrežja ki pa je bil tako naleč in tako nerazločen, da nisem mogel odkriti, kam se pravzapiav vozim. To je trajalo dolge dni. Ko sem depeti dan odkril, da vrata, skozi katera so mi dajali hrano, niso zapahnjena, sem jih odprl. Z veliko težavo se mi je posrečilo dobiti s toaletne mizice v sosedni kabint pilico za nohte. Dva tedna nato sem z neizmerno potrpežljivostjo že skoraj prepihi železna drogova v svoji kabini in bi bil lahko ušel. Toda čeprav sem dober plavalec, se vendar hitro utrudim. Zato sem moral paziti na trenutek, ko jahta ne bo daleč od oba le. Sele predvčerajšnjim sem opazil nabrežje in snoči sem ot sončnem *ahodu z za. čudenjem ugotovil, da se svetijo v bližini koničasti stolpi Sarzeauškega gradu. Ali je bil tn kraj cilj mojega skrivnostnega potovanja? Vso noč smo križarili po širokem morju. Sele včeraj zjutraj smo prišli tako blizu k obali, da sem začel tipati, da se mi bo beg posre*’l, Zavozili smo med čeri, za katerimi bi se bil lahko skril. Prav tedaj pa, ko sem hotel zbežati skozi okno, sem opazil, da so zvezna vratca, o katerih sem mislil, da so zapahnjena na stežaj odprta tn da loputajo ob steno. Radovedno sem pogledal v sosedno kabino. V dosegu mojih rok je bila omarica, ki sem jo odprl, in privlekel iz nje šop pisem, Bila so pisma, ki so vsebovala navodila za lopove, katerih ujetnik sem bil. Dobro uro pozneje sem skočil v morje. Tedaj sem že vse vedel: zakaj so me ugrabili, pa tudi to, kako podlo so že tri mesece vlekli vas in vašo hčer za nos. Zal je bilo že vse prepozno. Ker se nisem smel pokazati tla o-bali, da me ne bi z ladje opazili, sem se moral skrivati za pečinami in šele opolnoči sem pribežal na breg. Komaj toliko sem še utegnil, da sem poiskal ribiško kočo in zamenjal svojo obleko za tole, ki jo imam zdaj na sebi. Ko sem šel iz koče, je bila že ura tri. Ko sem prišel sem. sem zvedel, da je bila poroka že davi.» Stari plemič ni izpregovonl niti besedice. Njegove oči so strmele v tujca ki ga je poslušal, s čedalje hujšim strahom. Nehote je moral misliti na besede policijskega prefekta, ki mu je bi! rekel, da mu hoče Lupin juho zabeliti. In potem je dejal z zamolklim glasom: »Gonori .. . Povej vse do konca!» Jetnik je nadaljeval: «Oh, vse ostalo bom lahko opravil z nekai besedami Pri sv njih obiskih je zvedel grof Andresg od mene marsikaj. Tako neumen sem bil. da sem mu razkril precej svojih skrivnosti. Zvedel je, da sem vaš nečak iti da bi me zdaj komaj še spoznali. Da sem zapustil Sarzeau, ko sem bil še otrok in da sem prišel odtlej le še enkrat za kratek čas k vam na obisk. To je bilo takrat, ko sem prosil za Angelikino roko. Zvedel je. da sem pretrgal vse zveze s svojo pretek■ lostjo in da z nikomer več ne dopisujem Opazil je tudi, da sva si zelo podobna in prepričan je bil, da bi se dala ta podobnost morda na kakšen način še bolj poudariti. Na ta odkritja je oprl svoj načrt. Podkupil je moja služabnika, kt bi ga morala takoj obuesttti, ko bi hotel jaz zapustiti Alžir. Potem se je vrnil pod mojim imenom in z mojo vnanjostjo v Pariz m se vtihotapil k vam. Vsakih štirinajst dni je prihajal v vašo hišo v goste tn živel pod mojim imenom. ki je bilo le ena izmed številnih etiket, s katerimi je zakrival svojo resnično osebnost. Pred tremi meseci je začel svoj boj s celo vrsto poročil v listih. Ker se je bal, da ne bi prišel ta ali oni izmed časnikov do mene v Alžir. me je dgl po služabnikih napasti in me potem spravil na ladjo. Ali naj pripovedujem še dalje, dragi stric?« Nervozen drget je stresel vojvodo Sar-zeau-Vendome. Strašna resnica, ki ji je do. s.cj zapiral oči se mu je pobarala v vsej svoji žarkosti. Pnjei je d'Emboisa za roke in obupano vzkliknil: »Lupin je — ali ne?« «Da strici« (i In jaz sem mu dal s vojn heer za ženo?« «Da .stric, njemu, ki je ukradel meni ime. vnm pa hčer. Angelika je zdaj zakonska žena Arsena Lupina, m sicer na vaš ukaz. Saj ste ukazali svoji hčeri, naj si izbere za moža enegu izmed svojih bratrancev!« «Toda zakaj si je izbrala prav tega in nobenega drugega?« »Saj ste ga izbrali vi, stric!« sSlučajno, ker je bil najbogatejši.« «Ne. ne slučajno, ampak po zahrbtnem nasvetu svojega sluge Hiacinta.» Vojpoda je planil kvjšku. »Kaj, tudi Hiacint je sokrivec?« «N. sokrivec Arsena Lupina, ampak moža, o katerem je mislil, da je d’Emboise. Ta mu je obljubil, da mu bo osem dni po porok i izročil sto tisoč frankov.« .(Nadaljevanje prihodnjič) PrlmoršH^dneviflfc 6 — 11. avgusta 195T pp Vrem« včeraj: Najvišja tempe-ratura 29,7, najnižja 23,1, zračni tlak 1007,4, vlaga 50 odst., morje mirno, temperatura morja 24,8. Vreme danes: Pretežno jasno z delnimi pooblačitvami. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 11. avgusta Suzana, Bolemir Sonce vzide ob 4.59 in zatone oc 19.21. Dolžina dneva 14.22. Luna vzide ob 19.22 in zatone ob o.5°. Jutri, PONEDELJEK, 12. avgusta Klara, Veselka Kriza tržaškega občinskega odbora Edini izhod usmeritev na levo ali pa nove upravne volitve Bilten Krščanske demokracije o zaključkih zasedanja strankinih organov • PSDI poziva KO, naj sestavi nov odbor skupno z «demokratično levico> * Podobno stališče so zavzeli tudi republikanci Bilten tržaške Krščanske demokracije »Agenzia Giulia« sporoča, da se je v petek zvečer zaključila razprava v okviru krajevnih strankarskih organov o stališču do oočinske krize. V biltenu je rečeno, da so vsi vodilni organi prišli do soglasnosti v sledečih dveh u-gotovitvah; 1. popolna solidarnost z odločitvijo demokrist-janskih občinskih odbornikov, kj so se odločili za ostavko izključno iz upravnih razlogov; 2. priznanje Krščanski demokraciji, da je v. okviru svojih možnosti storila vse napore in doprinesla žrtve, da se v Trstu obdrži avtonomija demokratična uprave, ki je bila izražena ztvolilnimi izidi 25. maja leta 1956. Nadalje poudarja, da zavrnitev proračuna zaključuje ciklus vseh poizkusov KD, da bi preprečila komisarsko upravo na občini. Vsi dosedanji poizkusi v občinskem svetu, poudarja bilten, so pokazali nepremostljive težave, ki bi preprečile vsak uspeh ponovnega ponavljanja dosedanjih poizkusov. Znano je, pravi bilten, da za večinsko stranko niso sprejemljive nobene formule, ki niso v okviru demokratičnega centra. Nato bilten zaključuje, da samo zavrnitev ostavke odbornikov in župana po občinskem svetu lahko o-mpgoči nadaljnje delovanje občinske uprave. Ce se bodo demokristjani držali gornjih sklepov, potem ni dvoma, da bo prišlo do novih volitev. Po tem, kar se je v zadnjih tednih pripetilo v občinskem svetu, ni mogoče niti misliti, da bi večina občinskih svetovalcev zavrnila o-stavko župana in odbornikov. Po drugi strani pa socialni demokrati pozivajo KD na sestavo novega občinskega odbora skupno z »demokratično le-vico», in sicer med KD PSDI, PRI, PSI, Up in MEN. Na si-nočnj. seji izvršnega odbora PSDI so ugotovili, da ie glavni krivec sedanje krize občinske uprave KD, ki je razvrednotila demokratične ustanove povzročila zastoj v občinski u-pravi, zavrla zahtevo po ustanovitvi proste cono. kar je povzročilo ogromno škodo celotnemu prebivalstvu. Nato so ugotovili, da je »demokratična levica« vedno dajala konstruktivne predloge, ki jih je KD zavrnila in se povezala » fašisti m monarhisti. Na osnovi analize dosedanjih dogodkov v občinskem svetu in sedanjega političnega položaja v mestu, meni izvršni odbor PSDJ da je ostavka Bartolija in enobarvnega čarskega občinskega odbora Ta je po mnenju PRI edina možnost za rešitev krize. Tržaška federacija KPI pa je včeraj nalepila po zidovih lepak, v katerem ostro obsoja demokristjansko desničarsko politiko in vidi rešitev sedanje krize samo v sestavi levo usmerjenega občinskega odbora. Ce pa do tega ne more priti zahteva KPI čimprejšnje nove volitve. Menimo, da je v gornjih stališčih strank precej jasna slika sedanjega položaja v tržaški občinski upravi. Sodeč po tem. kar sedaj izjavljajo stranke, je treba pozitivno oceniti stališče republikancev, ki so se pridružili levi opoziciji z zahtevo, da se sestavi sredin-sko-levičarski odbor. Takšen odbor, če bi zajel vse tiste stranke, ki jih predlagajo socialdemokrati, bi gotovo deloval v korist mesta in bi st vsa upravna, gospodarska in socialna vprašanja občine in celotnega področja reševala v občo stva. korist vsega prebival- Odpusti pri Smolarsu Uslužbenci pri podjetju Smolars so te dni razburjeni zaradi ravnanja delodajalca, ki je napovedal, da bo odpustil 15 delavcev, pred dnevi je vodstvo podjetja sporočilo notranji komisiji, da bo odpustilo 4 delavce prve kategorije in da jih bo naknadno ponovno sprejelo v službo, toda v nižjo kategorijo. Člani notranje komisije so se seveda temu uprli ,kar pa je razburilo delodajalca, ki je po Zvezi 'ndustrij-cev sporočil, da bo zdaj odpustil ne 4 ampak 15 delavcev. Predstavniki sindikata tiskarskih delavcev pri novi Delavski zbornici CGIL, ko so bili o tem obveščeni, so takoj zahtevali sestanek z delodajalcem na Zvezi industrijcev, da bi zadevo razčistili in preprečili nameravane odpuste. Napetost na sindikalnem področju Delavci CRDA pred koncem delo Razburjenje delavcev v ladjedelnici Felszeg)', ker jim niso izplačali proizvodne nagrade Delavci podjetja CRDA so | dikalni organizaciji jutri spo- včeraj zapustili delo pred koncem delovnega urnika že ob U-30, v Tržaškem arzenalu pa ob 12.30. V ladjedelnici Sv. Justa pa so se razmere zaostrile in delavci so zapustili delo predvčerajšnjim ob 16., včeraj pa jih sploh ni bilo na delu. Kakor smo že omenili, bodo zdaj na vrsti poletni dopusti, sindikalno gibanje pa s tem ne bo prenehalo in bosta sin- Kampanja za tišino Kot prejšnja leta je tudi letos tržaška kvestura organizirala kampanjo za zmanjšanje hrupa po mestnih ulicah. Policijske patrulje, ki jim poveljujejo komisarji ter agenti prometne policije: patruljirajo po mestnih ulicah. Predvsem se policija trudi, da bi se zmanjšat hrup v bližini bolnišnic. Nekaj policijskih skupin je opremljenih s posebnimi aparati, ki zaznamujejo jakost hrupa. Kvestura naproša prebivalstvo, da sodeluje v borbi za zmanjšanje hrupa. miiiiimitiiiiMtmMMiiiiiiiiiHiHiiiiiiimiiiiiiiimiliftiiiHiiiiitiiiniiiiitiiimnmiiiiiitiHiiiiiHitiifiMitimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitHifMiiiitiiiiiHitHi Proces proti Miljčanom Predsednik dal aretirati Coslovija pod obtožbo krivega pričevanja Izjave dveh kapetanov, ki sla pregledala izstreljene krogle in tulce nabojev - Proces se bo nadaljeval jutri Včerajšnja obravnava na procesu proti Miljčanom je bila precej razgibana. Predsednik porotnega sodišča je u-kazal namreč na popoldanskem delu obravnave aretirati pričo Silvana Coslovija pod obtožbo krivega pričevanja. Toda pojdimo po vrsti. V začetku obravnave sta topniška oficirja Loy _ in La-gana predložila balistične oceno sedmih tulcev in štirih krogel, kj so jih našli po zločinu v kleti Trevisanove vile. Od teh so bili nekateri kratkega drugi pa dolgega kalibra 9. iz ocene je bilo razvidno, da so bili naboji kratkega kalibra 9 izstreljeni iz pištole «Beretta» kal. 9, drugi pa iz dveh različnih strelnih orožij, toda vedno kalibra 9, pri čemer je možno, da sta bili uporabljeni brzostrelki. Slediti bi moralo nato pričevanje financarskega poddesetnika Caua, ki pa je bil odsoten. Nato je pričala njegova svakinja Italia Maiola, ki je dejala, da je slišala, kako so ssrg rt-jsrs s? snsurs&i*« činska kriza nerešljiva. Ta položaj se bo po mnenju PSDI spremenil samo, če se KD ponovno poveže s fašisti, ali P* d« sprejme predloge »demokratične levice«. V tem drugem primeru, poudarja PSDI, j« treba zamenjati dosedanje-g župana in doseči med političnimi strankami »demokratične levice« in Krščansko demokracijo sporazum o točnem programu, ki naj bi ga v bodoče zvesto izvajali v občinskem svetu. Izven te možnost' PSDI ne vidi nobene druge rešitve kot razpust občinskega »veta in nove volitve. Tudi republikanci pozivajo KD na sestavo sredinsko-levi- nota bloditi obvezanega in vsega prestrašenega okrog Trevisanove vile. Zatem je pričal še mesar Leone Baldas-si, pri katerem se je kratek čas ustavil Trevisan na večer, ko se je zgodil zločin. Na popoldanski razpravi je bil prvi zaslišan Vivoda, ki živi v Švici in ki je te dni na dopustu v Trstu. Nato pa je prišel na vrsto Silvano Co-slovi, ki je bil včeraj že drugič zasl.šan, ker je medtem sodišče dobilo zapisnik njegovega zaslišanja na policiji dne 19. septembra 1946. Silvano Coslovi je bil namreč z bratom Jožefom Trevisanov kolon, hkrati pa je bil tudi zaposlen v ladjedelnici Sv. Roka. Omenjeni zapisnik pravi, da so Belich, Fontanot in Giaco-mini dejali bratom Coslovija, da sovražijo Trevisana. Nadalje naj bi Coslovi na večer zločina videl Fonianota, Beli-cha in Giacominija, kako so govorili z Ravasinijevo. Coslovi pa je včeraj vse to zanikal in potrdil to, kar je že izjavil na prvem zaslišanju na tem procesu, to je, da je videl od daleč v temi tri moške, ki pa jih ni spoznal. Predsednik je Coslovija opominjal, naj govori resnico. Ta pa mu je odvrnil, da je dal leta 1946 na policiji izjave, ki stoje v zapisniku, ker so ga pretepali. V tem trenutku je dal predsednik Coslovija aretirati in ga premestiti v zapor. Ker je neka ženska vzkliknila, da je Coslovi tokrat govoril resnico, je dal predsednik tudi izprazniti dvorano. Zatem Je sledilo zaslišanje Giuseppa Coslovija, ki je zanikal, da bi Belich, Fontanot in Giacomini pogosto zahajali k njemu ter da bi vedel za kak spor med Belichem in Trevisanom. Ko ga je predsednik vprašal, kako si razlaga bratovo zanikanje izjav iz leta 1946, je Giuseppe Coslovi dejal, da pač zato, ker so ga takrat pretepli. Nato je dejal, da so leta 1946, ko je bil 47 dni zaprt, tudi njega pretepli. Pri tem se je oglasil tudi odvetnik Kezich, ki je dejal da je na takratnem zasliševanju Silvano Coslovi obtožil tudi kronista časopisa »Giornale Alltato«, ki je slučajno prišel v sobo zasliševanja. Proces se bo nadaljeval jutri oo 12.30. tega sta izstopila in začela porivati avtobus. Kmalu nato je motor prijel in vozilo je začelo samo teči naprej. Bianchi je stekel naprej in hotel skočiti v avtobus. Toda, ko je prijel za kljuko, mu je spodrsnilo in je padel. Ko je Korošec opazil, da je tovarig padel, je stekel naprej, odprl vrata avtobusa in skočil vanj. Takoj je sedel za volan in nekaj časa vozil avtobus. Ko pa je prišel do bližnjega zavoja, je zgubil oblast nad vozilom, ki ročili potrebna navodila za stavke v času dopustov. Vse kaže, da se bodo po končanih poletnih dopustih razmere spet poostrile, ker delodajalci trmasto vztrajajo pri svojem in niso pokazali dobre volje, da bi sploh začeli pogajanja s sindikalnimi predstavniki. O ladjedelnici Felszegy ni bilo že precej časa govora, včeraj pa je prišlo tudi v tem podjetju do zapletljaja zaradi izplačila produkcijske nagrade za veliki šmaren. Notranji komisiji sta zahtevali izplačilo 20.000 lir nagrade, po pogajanjih z vodstvom podjetja pa so se dogovorili za 10.000, toda nenadoma je posegel vmes zakladni direktor dr. Antoni-ni Silvi, ki se je uprl izplačilu nagrade. Pri tem se je skliceval na pogodbo, ki je bila podpisana že med bivšo ZVU, glede soudeležbe delavcev pri dobičkih podjetja- Dejal je, da podjetje ne more plačati, nagrade za veliki šmaren, ker je odbilo sporazum o dobičkih. Določena vsota je na razpolago delavcem, toda do izplačila bo lahko prišlo le po povratku dr. Silvija, ko bodo razčistili vso zadevo. Omeniti je treba še, da bo v torek sestanek med sindikalnimi predstavniki in vodstvom podjetja «S‘artori», ki bi moral biti pretekli teden, a so ga na zahtevo delodajalca prenesli. Delavci, ki so bili zaposleni v podjetju Knaus in so bili pred dnevi odpuščeni z dela v ladjedelnici Sv. Justa, naj se čimprej zglasijo na sedežu svoje strokovne organizacije v Ul. Zonta 2 zaradi podatkov, ki jih bo sindikalna organizacija rabila za ureditev spora med prizadetimi delavci in omenjenim podjetjem. *»------- Nezgoda delavca na zelenjadnem trgu Včeraj zjutraj ob 9.45 so pripeljali v splošno bolnišnico 25-letnega delavca Vittoria Fata od S.M.M. Spodnje 1298. Zdravniki so mu ugotovili u-darce na levem gležnju. V bolnišnici je povedal, da je pa- je zavozilo na pločnik in od I ,jej meci delom na zeljenjad Ob osmini za pokojnim Francem Bandlom DAROVI IN PRISPEVKI J tod padlo na spodaj ležečo cesto. Ko so pritekli ljudje, so ponesrečenca potegnili ven. Na veliko presenečenje vseh prisotnih se je Korošec le malo poškodoval. Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so ponesrečenca pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurškem oddelku. Zdravniki so mu ugotovili lažje rane na desni strani telesa in i rano nad očesom. Zdraviti se bo moral okoli deset dni. Na kraj nezgode so prišli a-genti prometne policije, da u-gotovijo njene vzroke. Avtobus so odpeljali v mesto, kjer je na razpolago policiji. Vozilo je utrpelo veliko škodo. »v — Motociklist podrl pešca Delegacija brezdomcev na vladnem komisariatu Dogodki tedna Občinska kriza Tržaško obcins.-a uprava je ponovno zgbredla v krizo. Občinski odbor je po nedavnem porazu v občinskem svetu, ki je zavrnil letošnji proračun, podal ostavko. Sedaj se pričakuje, da bo celoten občinski odbor skupno z županom podal še formalno o-stavko občinskemu svetu, ki jo mora sprejeti ali zavrniti. Sicer pa ni nobenega dvoma, da bo večina občinskih svetovalcev, zlasti pa leva opozicija, ostavko sprejela. Kaj se bo potem zgodilo ni še mogoče točno presoditi. Obstajata pa samo dve možnosti: ali pride do izvolitve novega župana in odbora, ali pa se bo občinski snet razpustil in bodo morali razpisati nove volitve. Nova kriza je izraz sedanjega političnega položaja v mestu in je posebno obsodba dosedanje demokrisljanske porezane s fašisti in monarhisti. Zato je tudi Krščanska demokracija v veliki zadregi in še. ne ve, kaj bi pran-zaprav storila, da bi se izmazala iz te zagate, v katero je zašla z nepremišljeno desničarsko politiko. Dejstvo je, da samo nov občinski odbor na levo, oziroma odbor, ki bo vodil napredno socialno in gspodarsko politiko mesta, lahko uspešno upravlja občino. V nasprotnem primeru pa je najbolje, da pride do novih volitev, da se s tem prepusti volivcem, naj odločijo o bodoči občinski u-prani. Demokratična jaonost ne more več dopustiti dosedanje občinske politike tiar-tolija in nekaterih njeponih ngjožjih sodelavcev, ki so do sedaj šli mimo vseh najnuj- nejših gospodarskih in socialnih koristi ter demokratičnih vrednot prebivalstva, samo da so si zagotovili svoje stolčke. Sindikalno življenje Tudi pretekli teden je bilo kolikor toliko živahno sindikalno življenje, ker so tržaški kovinarji nadaljenali snojo borbo za izboljšanje delonnih pogojev in mezd v tržaških ladjedelnicah. Stavkali so vsak dan po nekaj ur v obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu ter v ladjedelnici Sv. Justa, v kateri so se razmere zadnje dni še bolj zaostrile, ker so bila brez uspeha pogajanja med sindikalnimi zastopniki in rodstuom tega podjetja. V torek pa so stavkali tudi uslužbenci bolnišnic, ker pristojne oblasti zavlačujejo rešitev vprašanja poenotenja plač. Stavka, ki je tra-la nepretrgoma 24 ur, je lepo uspela, ker je bila enotna in so se je udeležili psi u-službenci, razen tistih, ki so bili oproščeni. Pri občinskem podjetju ACEGAT tudi nekaj pre, ker uprapa podjetja predlaga sklenitev dveh ločenih delovnih pogodb za svoje uslužbence in ufcinitep delavske menze od I. oktobra naprej, Kaže, da se bo v prihodnjih dneh položaj v tem podjetju zaostril, če ne bo prišlo an dogovora in sporazuma med vodstvom podjetja in predstavniki delavstva. Omeniti je še treba, da razna podjetja (Sartori, ladjedelnica Sv. Justa, Industrie Triestine Fibre Tessili, Smolar? itd,) grozijo z novimi odpusti delavcev, ki so zaradi tega zelo zaskrbljeni. Delegacija najemnikov, ki so bili izgnani iz stanovanj ali pa ki jim grozi izgon, in ki so jo izvolili v ponedeljek na zborovanju Združenja stanovanjskih upravičencev, je bila včeraj na vladnem Komisariatu, kjer jo je sprejel prefek-turni svetnik dr. Ruggieri. V razgovoru ie tajnik Združenja stanovanjskih upravičencev, kj je spremljal delegaci jo, izročil dr. Ruggieriju resolucijo, sprejeto na zborovanju, Včeraj popoldne se je Dario Marussi vozil na svojem motorju po Miramarskem drevoredu proti Grljanu. V bližini kopališča »Topolino« se je zaletel v 17-letnega Klavdija Zulian? s Šalite di Contovelo 51, ki je hotel prekoračiti cesto. Prj zaletu je Klavdij padel na tla in se hudo poškodoval. Z nekim avtomobilom, ki je tedaj privozil mimo, so ponesrečenca pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh. Zdravniki so mu ugotovili hudo rano na desni roki, globo-| ko rano na levi roki, razne i praske na glavi in majhno rano na laktu leve roke. — «» 1 Nezgoda ženske Včeraj so pripeljali v bolnišnico 46-letno Francesco Scur s Korza Garibaldi 7. Zdravnikom je povedala, da jo je na Goldonijevem trgu povozil neki Leonardo del Prete iz Ul. Madonnina 19, ki je privozil iz Ul. Silvio Pelico. Ponesre-čenko so sprejeli na ortuped- nem trgu v Ul. Čampo Marzio, medtem ko je peljal majhen ročni voziček. Pridržali so ga na sprejemnem oddelku. O-kreval bo v nekaj dneh, seveda če ne bodo nastale komplikacije. Hudo nas je prizadela kruta vest, ki je prišla iz Milana, da nas je za vedno zapustil naš dobri, skromni Franc, zvesta duša. Pogrešali ga bodo mnogi v Trstu, žalovali bodo tudi za njim vsi iz Rojana in bregov nad Rojanom, kjer je bil doma in od koder izvira njegova rodbina. Na stara leta se je s težkim srcem obenem s svojo soprogo preselil v Milan k svoji hčerki, ki je hotela imeti svoje starše pri sebi, da bi jim bilo tam boije in 'aže. Rad je odšel F hčeri, težko mu je bilo zapustiti svoj Trst, svoje okolje, svoje ljudi, ki jih je imel rad in katerim je ostal vedno zvest. Rodil se je pred -77 leti. Ko je doštudiral italijansko gim-nazijo — kot mnogo naših starejših ljudi, ki niso imeli prilike posečati slovenskih šol — je stopil v službo v računovodski oddelek pri cesarskem namestništvu v Trstu Kljub temu da je posečal italijansko srednjo šolo. ki je bila vedno leglo šovinizma, je zvesto ohranil svoje slovenstvo, kar je bila zasluga tudi njegove rodbine. Ohranil si je čist svoj materin jezik z vso njegovo lepoto in blagozvočnostjo. Kot toliko drugih, ki jih je oblast prej ali pozneje, tako ali drugače spravila iz službe, ali na službena mesta v druge kraje, zato da bi jih odrinila iz teh krajev, je tudi on moral v mnogo, mnogo predčasni pokoj. Ni se pa hotel izseliti, da bi si poiskal službo v pregnanstvu v Jugoslaviji. Čutil je dolžnost, da ostane na svojem mestu in da pomaga kjerkoli bi mogel. In res. tiho in neutrudljivo je so. deloval z nasvetom in dejansko pri vseh političnih in kul tumo-prosvetnih gibanjih. Zato ga je tudi osvobodilna vojna našla pripravljenega, da je doprinesel svoj delež. In po vojni je zopet tudi on pristopil, da bi sodeloval in je nadaljeval s svojim tihim požrtvovalnim delom pri naprednih političnih gibanjih, pri prosvetnih organizacijah in povsod tam kjerkoli je lahko vsaj nekaj nudil skupnosti Vedno in povsod je bil tudi on zraven. In ni še prav dolgo od tega, ko je Kot velik ljubitelj knjig daroval kopo knjig, ki jih je skrbno hranil .narodni in študijski knjižnici v Trstu. Za vse to bodi mu hvslla! Težko nam bo. ker ne bomo mogli več tudi njega vprašati za mnenje in si ga poiskati, da bi sodeloval. Zaradi njegovega lepega značaja, njegove prisrčnosti, njegove pr.-pravljenosti pomagati, zaradi njegove zvestobe ga bomo ohranili vsi oni mnogi, ki smo ga poznali, v lepem spominu J. K. V počastitev spomina pok. Franca Bandelja darujeta soproga Olga in hči Vida 10.000 lir za Dijaško Matico. OD VČERAJ DO DANES POROKE IN Zlata poroka nato pa mu je orisal stano vanjsko krizo in položaj glede i ssr sssr cesar se bo morala zdraviti približno 40 dni, seveda če ne bodo nastale komplikacije. Dr. Ruggieri je sprejel izjave na znanje in obljubil, da j bo obvestil dr. palamaro o za- I htevah brezdomcev ter da bo poskrbel za odgovor združenju. skem oddelku. Ugotovili so ji di Izpiti iz angleške trgovske korespondence Od 28. junija do 1. julija so bili pri tržaški trgovinski zbornici izpiti iz angleške korespondence, ki jih je pripravila »British Chamber of Commerce for Italy« iz Milana. Sodelovanje naše trgovinske zbornice pri tej koristni pobudi na torišču strokovne kvalifikacije je omogočilo, da je postal tudi Trst sedež teh izpitov, ki so se doslej redno vršili v večjih italijanskih mestih. Pri zadnjih izpitih so izdelali in dobili diplomo: Hiagio Pozzetto, Dora porigo, Manue-la Pittoni in Arturo Rizzoli. Avto v kolesarja Z osebnim avtom so včeraj Avtobus se je prevrnil Včeraj zjutraj se je v Dolini pripetila dokaj nenavadna ne- ob 11. uri pripeljali v bolnišnico 15-lelnega Vittoria Ros-sanija iz Skednja. Zdravniki so mu ugotovili udarce na levi nogi in praske na lahtu desne roke. Izjavil je, da se je od 10.30 vozil na svojem kolesu po Ul. Brunner proti Ul. Battisti. V bližini gledališča Hossetti se je zaletel vanj s svojim avtomobilom 43-letni Giovanni Cataruzza, ki ga je tudi pripeljal v bolnišnico. Poslali so ga na sprejemni oddelek, kjer se bo moral zdraviti 4 do 6 dni. Zastrupitev delavca v Tržaškem arzenalu Medtem ko je včeraj po polnoči 51-letni delavec Giuseppe Trevisan iz Ul. Luigi Ricci 2. v Tržaškem arzenalu popravljal neki stroj, so uhajali iz njega bencinski hlapi. Trevi-sanu je postalo slabo in je pa- zgoda ki na srečo ni bila hu- I del na tla. Poklicali so rešilni da. Malo pred šesto uro sta | avto Rdečega križa, ki ga je vstopila v avtobus 19-letni j takoj odpeljal v bolnišnico. Tu sprevodnik Rudolf Korošec in ; so mu ugotovili lažjo zastru-44-letni šofer Valeriano Bian- j pitev. Pridržali so ga na chi. Ko je Bianchi hotel vžgati | zdravniškem oddelku, kjer se motor, je presenečen opazil, bo moral zdraviti približno en da motor ne deluje. Zaradi j teden. Franc Strancar in njegova žena Tereza iz Trsta, Drevored XX. septembra 94 sta praznovala S. t.m. zlato poroko. Ob tej priliki jima želijo obilo zdravja in veselja ter jima kličejo še na mnoga leta hčere Vera in Nada ter sin Anton z družinami. — Čestitkam se pridružuje tudi uprava in uredništvo «Primorskega dnevni kas i I tt ROJSTVA, SMRTI Dne 10. avgusta t. 1. so se v Trstu rodili 3 otroci (1 mrtvorojen), umrlo je 7 oseb, poroke pa so bile 4, POROČILI SO SE: pomorščak Vincent Edvvard Young in gospodinja Luigia Olga Knez, geometer Sergio Guglia in gospodinja Maria Amadei, šofer E. Richard Guglielmo in gospodinja Ida Cat-tarini, inženir Sebastiano Depin-guente in gospodinja Romilda Sc tol is. UMRLI SO: 84-letoi Josip Vi-skovič, 91-letma Maria Maddale-na Blagonja vd. Žiberna, 57-letm Anton Triglau, 62-letni Josi Fle-go, 67-letna Maria Moacolin por. Vascotto, 49-letni Silvano Quaiat, 84-letna Anna Grisonich vd. De-bernardi. OKLICI: tehnik Enzo Trampuš in uradnica Mirna Marzan, steklar Romano Capecchi in šivilja Delia Ravalico, šofer Sergio Dui-movich in blagajničarka Luigia Fici-ni, pleskar Giovanni Paiero in gospodinja Norma Sandrin, uradnik Albino Zerial in gospodinja Claudia Leiter, uradnik Bruno Di Tommaso in gospodinja Maria Grazia Fragiacomo, trgovec Giovanni Pecenca in študentka M-ilvia Covassi, elektrotehnik Luciano Fonda in uradnica Io-landa Duanelli, barist Gino Casa-languida in gospodinja Bruna Claut, industrijec Vittorio Riosa in dipl. bolničarka Giovanna De-pangher, delavec Bruno Sorgato in prodajalka Ida Legovich, električar Silvano Stancicn in gospodinja Imera Magei, trgovec Nerio Dobrilla in prodajalka Adriana B.doli, bančni uradnik Luciano Petrigiia in gospodinja MirtUa Trovi, šofer Giorgio Cernoli m gospodinja Anna Maria Prasselli, uradnik Claudio Štolfa i-n uradnica Rosetta Giachetti, strugar Aminta Gaiardo in gospodinja Giuseppina Lozar, uradnik Luciano Hlacia in uradnica Maria Grazia Millotti, letalski podoficir Umberto Centazzo in šivilja Bruna Berger, doktor trgovskih ved Antonio Gasperi in gospodinja Sonia Ghersinich, zdravnik Gae-tano Zuccali in gospodinja Elvia Bfcvilacoua, trgovec Salvatore Terranova in uradnica Giorgia Perissich, zdravnik Edmondo Do-se in učiteljica Elisa Sorči, uradnik Vincenzo Carbonini in Prodajalka Giuseppina Rohregger, delavec Pietro Capitanio in gospodinja Giovanna Bisiani, pomorščak Pietro Fonda in kuharica Neverina Bembi, uradnik Italo Dotti in gospodinja Gisella Gerbini, uradnik Amedeo Alle-gretti in gospodinja Licia Ra-gusin, dr Egone Orazi in gospodinja’ Nedda Schubert, kotlar Angelo Barnazza in šivilja Elsa Bessone, barist Bruno Sabbatucci in rožarica Laura ‘Pesamosca, uradnik Germano Popovac in uradnica Claudia Vucenovich, zdravnik Ernesto Zar in gospodinja Lucilla Taurian, geometer Mario Cecchetti in prodajalka Graziella Manidi, uradnik Adriano Micoli in prodajalka Gigliola Renzi, uradnik Sergio Gaspari in uradnica Arvnomaria Muiesan, kapitan Antonio Petron-io in gospodinja Anna Melchiorune, delavec Arrigo Viezzoli in prodajalka Lucilla Peresson, delavec Giovanni Pertot in gospodinja Sabina Germani, prodajalec Luigi Manteo in gospodinja Santina Matiussi, mehanik Rolando Ro-sada in gospodinja Edvina Gior-gieri, advokat Bruno Severi in uradnica Liliana Ritossa, upokojenec Ollviero Loik in gospodinja Anna Vettore, mehanik Giovanni Rizzo in študentka Gigliola Rocco, strojnik Aldo Calcagno in uradnica Elena Pulcini, mizar Giorgio Losetti in gospodinja Gigliola Canziani, delavec Gino Guštin in gospodinja Maria Degan, inženir Pietro delia Peruta in bolničarka Ornella Ruzzier, šofer Salvatore Magnano San Lio in liospodinja Liliana Antonante, vn, ( KAZKA OBVESTILA J* v skem zboru, da se udeleže P^v‘ot. vaje, ki bo v torek 13. t. m. ™arni Opozarjamo poslušalce Radia Koper, da bo v današnji oddaji »Sosedni kraji in ljudje« reportaža iz življenja v Velikem Repnu. Oddaja se začn« ob 10.30. kraji in ijudje: Veliki Repen — največja vas repentaborske občine; 10.45 Glasbena medigra; 11.00 Koncert operne glasbe; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Poje ženski oktet iz Tolmina p.v. Vere Klemente; 15.30 Z mikrofonom po Primorski; Tukaj Yu 3 CST; 16.00-19.00 Spored iz Ljubljane; 19.25 Lahka glasba: 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 7.35 Veseli zvoki; 8.30 Mladinska radijska igra — Niko Kuret: Ostržek - I.; 9.30 Slovenske narodne pesmi in napevi; 9.45 Se pomnite, tovariši... — Miloš Jako. pec: Maščevanje; 10.15 Pisana vrsta priljubljenih skladb; 11.15 Opoldanski glasbeni spored; 12.00 Revija zabavnih melodij; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Naši poslu, šalci čestitajo in pozdravljajo 16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Menander: Lepotica s Samosa: 18.24 Melodije za dobro voljo: 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Malo od tu in malo od tam; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Nikolaj Rimski-Korsakov: Šeherezada, simf. suita; 22.15 Zaplešimo; 23.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba). -TELEVIZIJA 16.00 Reportaža s svetovnega kolesarskega prvenstva; 18.00 «Vrata v nebesa«, film; 19.20 Športne vesti; 21.00 Telematch; 22.30 Glas, kitara in ameriška luna; 22.50 Nedelja v športu. Slika nam kaže tržaški «Trio Jena««, ki nastopa te dni v hotelu sGaleb» v Kopru, Sinoči je nastopil tudi p radiu Koper, še prej pa v poskusni teleuizijski oddaji v Ljubljani ter v Zagrebu in Opatiji 100.000 lir nagrade dobi tisti, ki bo lahko nudil vesli o izginotju Mangona Jacquesa med 29. in 30. julijem okrog treh zjutraj z ladje AEGEAON v. bližini italijanske ali jugoslovanske obale. MANGON Jacques se je rodil 6. aprila 1936 v Charleroiu v Belgiji- Ima kostanjeve lase, ovalen obraz, modre oči. Posebni znaki: brazgotina na zatilniku, skrivljena leva roka. Pisati na naslov: Ets. Mangon (Meubles) Ma»-chien-ne (Belgtja). KINO Prosvetno društvo »Igo Gru^'°’lt:tiv pev-}5 J vskelelos rrosvemo orusivo ~ iz Nabrežine sporoča vsem j^vja j cem, ki so sodelovali društvenih Pr0£^[^režio«*czS praznuje v nedeljo 18. av8u?l„ 20.30 Godbeno društvo za 60-letnico svojega obstoja. ®?hen{' priliki priredi na trgu gm* J°mo koncert. Gostje društva b° gvlivlji dan tudi godbe s Proseka, (1 Križa in Doberdoba fogri De h * ir MALI OGLASI -V°i O: prednjo priložnost, 19.500 lir. Draž1 oJteg; luksuzno omarico 29.500 D*-,poOtu c marice za šivalne stroje tiag). lir. Cene, ki se še niso J, v Obiščite nas; Ruggero .R°7jnj'aciZ' Trst, Korzo Garibaldi 8, trS°'enj:ki DAJEM INSTRUKCIJE, cc ugodna. Naslov Ul. Roma l-L VESPE, AVTOMOBILE, K“„vt SA in ŠIVALNE STROJEj'^ Itžal in rabljene si oglejte brez_ { razlltne nadoim^, Tg in razna darila vezr.osti, deie potrebnimi listinami, najhitreje in daje vsa (F 1 pojasnila tvr. Beltram, Tr»i ired Valdirivo 3. tel, B6-991-urkem 7.000 Motorna kolesa 44.000 UL tja kolesa - darilne P.a,Ketp[gTA KOLESA, znižana cena MARGON, UL. u j,, veseljih-im faktorja 3, Trst. MLADO DEKLE, ki ima •- ^ do dela v kavarni, naj se z flf ‘C-drobne vesti oglasi v k« i«£ri Bratuš v Gorici. _________________3>) p Bratuš v Gorici. TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK (j ^ ; itfSft; ___________________________ palcev znamke Kendy 95.00 j ■ drugi 17 palcev 70.000^ U_L^|fjt?; na prilika, prodamo. |)e- t Hrt (Jlllirvd, GilAOlllV. j- 95-460 v ponedeljek od 9. uu trie ir. od 17. do 19. ure. .. I*. V SEŽANI, zaradi ,^T<^rcelU;° odselitve, ugodno prodam ob cesti (krasen položaj za Vra*1! \ obrt), več gozdnih parcel, m (n nikov. Sežana 279, Petelin Ezcelslor. 16.00 »Gusar Zelenega otoka«, Burt Lancaster. Fenicc. 16.00; «Upor na pomolu štev. 6», A. Franz in B. Gar- la-nd. Nazionale. 16.00: »Provincialka«: G. Lollobrigida, G. Ferzetti in F. Interlenghi. FUodrammattco. 15.00: »Gospodo-valec iz Texasa». Technicolor Audie Murphy, Susan Cabot, Paul Xelly. Grattacieto. 15.00; »Rdeči suknjiči«, G Cooper in P. Gobdard. Supercinema. 14.30: »Moj prijatelj Kelly«. Technicolor. Cinemascope Arcobaleno. 14.00: »Gangsterji«, A Gardner in B. Lancas.er, Astra Rojan. 15.00: »Bojna pesem«. Rock Hudson. Capitol. 15.00: »Mister X, mož v senci«, E. VVilliams in G. Nader. Crlstalio 15.00: »Divje steze«. Vi. stavision. Technicc-ior. J. Way-ne, J. Hunter. Alabarda. 15.00: «Zadnja nebesa«, Cinemascope. Ariston. Glej kino na prostem! Aurora. 15.00; «Bratje tekmeci«. R, Egan, D. Paget in Eivis Presley. Armonia. 14.00: »Huk, krik, ki ubija«, G. Montgomery, M. Freeman. Ideale. 16.00: #Na}lepši dnevi«, Emma Gramatlca, A. Lualdi. Impero. 15.00: «Davy Crockett In gusarji«, E. Parker. Italia. 15.00: »Veliki manevri«, B. Bardot, M Morgan, G. Philip. Moderno. 16.00: »Guaglione«, M. Girotti, Giulia Rubini, D. Gray. Savona. 14.00: »Skrivališče tihotapcev«, Stevvart Granger, G. Sa nders. Vtale. Zaprto za počitnice. Vltt. Veneto. Zaprto za počitnice. Belvedere. 14.30; »Gorila na begu« Technicolor. Masslmo. 16.00: «SOS 117 ni mrtev«. Vohunski film. Magall Noel in Ivan Desny. n* b f. FOTO STUDIO «EDI» ■( tsji ttei Last. Egon Piš se priporoča: slika na aomu. poroke in razne dokumente. - . dobite tudi v 24 ura Ul. Oiiani 2/1. (Barriera’ Pokličite nas na tel. 93-2 J i č anc tud' za Slik« Go Po 0V| a 'm popoldne sprejeti na ob-e pa so si ogledali . kasnej l5.t.a^m’vosti našega mesta. 4t j sreoanja so vsekakor °«odošla in upati je, da do niih še prišlo v kratim in to tudi med goriškimi 3jihaVite^' 'n zastopn'ki phž- S mest sosedne republike mil Tnik' kar bl Iabko samo uz'lo boljšemu spoznavanja u\ pr')aleljskemu sožitju med ,a 'Janškim in slovenskim življem. K- drugače pa je občinska dejavnost precej mrtva, glede, V smo sredi poletja in da JJ večina Uradov precej praz-0»i5' Zato pa so toliko bolj ,v. ivne postali cestna in mest-ii/i Po*'pUa. ki skušata s so-J5| 0Vaniem organov javne arnosti preprečiti prometne »V^ode in z zaustavljenjam jT zaPisovanjem glob opozoriti ■nfeg'asne motocikliste in av-trmobiliste. da motijo mirno Slavljenje v mestu in okolici. 1 Sa na žalost vedno bolj L Srešamo. V zadnjih dveh 8eb je goriška policija javi-inio Imena i® motociklistov, ki 1 Plačali globe za njihovo O^glasno Topotanje po me-J"[u °b najnenavadnejših urah. ;„irav tako je bilo poostreno nadzorstvo nad težkimi tovor- ln vozači, ki se nočejo -.■iati določil cestnega pravnika. : vj: v naši pokrajini zabe-(jfflii dve zmagi. V podgorski 5*. pa teden so delavci in usluž-nrtnci 'Jedilnici in sicer v ra.von-^oddelku so končno de-fttd' dosegli, da jim je vče-fA1 ravnateljstvo predilnice, rit 1Ina z nov'm oddelkom o-'^no prihodov izplačalo po-ir?VlCo nekakšne proizvodne ^Srade, medtem kr bodo dru ii»i Polovic° prejeli do konca .«1 5’,Takrat bodo tudi uredili ;jt; fašanje proizvodne nagra-1* ki j0 sedaj zaradi neure- stig Proizvodnje in položaja n h* * U 1Z [tli!l0slenih še niso mogli do-a$l *• Drugi sporazum pa je ra' v petek dosežen za usluž-nce vseh delavskih zadrug n,ah pokrajini, ki so se dol-rasa borili za priznanje oo-raj'nskčiVdelovne pogodbe, s er° bo delno izboljšan tu-bJihov^mezdni položaj. kovanje SNG v Štandrežu Precej doigi odsotnosti ^nskega arodnega gleda-•Ca 'z Trsta, ki se je gori-‘|n Slovencem izredno pri-. ‘1°, smo včeraj in dam.s Z1veli ponovno gostoyanje sgovegB priznanega uraetni-' ®a ansambla. Tokrat so tr-' Umetniki nastopili na od-Lev odru v Štandrežu, kar ■° doživeli po enem letu iaznine. Lansko leto SNG na zaradi ovir ni moglo ! v Štandrežu, zato u- , da bo njegova letošnia ^etna sezona bogatejša in bas bo že v kratkem zno- ■i obiskalo. taft’1’ Z! ) Cpitl ^orda bo le pomagalol 7.1?°ve globe preglasnim ° motociklistom KiGoriska policija jp sporoči-a4)j a 8ta mestna in cestna po. tiu,-V petek ustavili več mo-, klistov, ki so drveli po me- pat 0.3 ---------------------------- 11 ri.Yfpraj sta se v Go-i,J. poročila gospodična » p! SCATTOLIN m ' “vodnik gorišk. tedniki >ra N~°ca» IVO MARINČIČ. 7.11 (-'Poročencema česli-v a m želita obilo sreče "'j: i'auPnem zakonskem uredništvo in u. TUka3 p,r'morske«!a dnev- », Opozorilo bivšim ujetnikom iz Aushchwilza, Hcydelbrechla in Buna-Monovilza Goriška podružnica INCA sporoča vsem bivšim vojnim in političnim ujetnikom, odnosno preganjancem, ki so biit zaprti v nemških lagcrjih Au-schvvitzu, Hejdelbrechtu, Buna-Monowitzu m so delali za podjetja IGE - Farbenindustrtč, da lahko do konca leta naslovijo na gornje podjetje prošnjo za povrnitev škode, ki so jo utrpeli zaradi preganjanja na delu ali izven njega. Prošnje sprejema v-Gorici INCA v Ul. 24. maggio L, v Tržiču INCA v Ul. Duca D’Aosta 30 v Gradiški Delavska zborni-Giovanni Mattiroli (Go 638), j ca, v Krminu tudi Delavska Benedetto Curci (Go 739), Ro- zbornica. Pravico do odškod- nine imajo tudi sorodniki umrlih preganjancev. stu in okoiiških krajih z odprtim izpuhom in tako povzročili ropot, ki ljudem vsekakor ni najbolj dobrodošel. Globe so bili deležni: Franc £audek iz Sovodenj. Mario Uevetta ./. Ul. del Carso 8. Cosimo Go-mi.šček Ul. Giuslo 10. Anto.i Drufovka Ul. Ponte del Tor-rione 2, Walter ZofE. Tržaška cesta 98. Giuseppe Vesel UL Lunga 37, Antonio Bastiani. Svetogorska 99, Franco Cokani. Ul. Garzarolli in Anton Primožič Ul. L. da Vinci. Cestna policija je ustavila tudi štiri tovorne avtomobile s prikolico ki so bili preveč obremenjeni. Zaradi tega so lastnikom Odvzeli prometna dovoljenja ?a vozila za dobo enega meseca. Prizadeti so: mano Caprara (Go 819), Giordano Rizzatti (Go 7547). ‘iiiiiiMmiiiiMiMumiiiiMiiiiniiintiiHiMiiiiMiiiiiiitiiiiiMiiiiHiMnmiMiiiiMiimumtiiiiiiTiiiiii Po dolgotrajnih pogajanjih v Gorici Uslužbenci Delavskih zadrug dosegli ugoden sporazum Po dolgih sindikalnih borbah so v petek popoldne sindikalni zastopniki uslužbencev delavskih zadrug iz goriške pokrajine podpisali z ravnateljem delavskih zadgug iz Trsta sporazum, po katerem stopi takoj v veljavo pokrajinska delovna pogodba za vse uslužbence deiavskih zadrug. Ravnateljstvo omenjenih zadrug bo moralo izpolnjevati vse člene pogodbe, in seveda tudi tiste, ki določajo mezdne dohodke 'uslužbencem *e trgovske kategorije. IZ STANDREZA Izlet prosv. društva septembra v Koper Prosvetno društvo ’z Stan-dreža obvešča, da bo prve dni septembra priredilo celodnevni izlet v Koper. Vsi, ki se bi radi udeležili lepega izleta, naj se javijo za informacije in podrobna obvestila pri Emilu Paskulinu n Aicj-zu Tabajti v Štandrežu. Včeraj so na gorišketn letališču zabeležili najvišjo temperaturo ob 14,30 in sicer 30 stopinj C, najnižjo pa ob 1. uri ponoči 18.8 stopinj C. 11. in 12. avgusta ^Praznik napredka* v Doberdobu Kakor vsako lelo, prireit tudi letos sekcija KP1 v Doberdobu poletno prireditev pod geslom «Praznik napredka«. Danes popoldne bo v vasi na prireditvenem prostoru priložnostni govor, vgč šaljivih iger in nato ples. ki bo priče, ob 20. uri. - KINO - CORSO. lo.oo: «Uporna mla- dina«, G. Rogers, v cinema-scopu i>n v barvah. VERDI. 15.00: «Mladina brez bodočnosti«. R. Wagner. J. Leight, v cinemascopu in v barvah; mladini izpod 16 let vstop prepovedan. VITTORIA. 15.00: »Možje v vojni« CENTRALE. 15.00: »Tujec med angeli«, v cinemascopu in v barvah. MODERNO. 15.00: »Zadnji Apaš«. POLETNI KINO. 21.00: »Škržat«, ruski film, ki je prejel mnoga priznanja. UrniK trgovin za veliRi šmaren Po nekaj dni bodo zaprte tudi nekatere trgovine, vsak ponedeljek pa kavarna Bratuš V sredo 14. avgusta, dan pred velikim šmarnom bodo trgovine lahko odprte do poijub-be ure. Beki bodo poskrbeli za pravočasno in zadostno preskrbo kruha vseh mestnih prodajaln kruha. Prav tako bodo mesnice in mlekarne poskrbe, le za zadostne zaloge. V četrtek 15. avgusta bodo zaprte vse trgovine. Izjemi bodo cvetličarne, ki bodo odprte dopoidne do 13. ure, vso druge trgovine tudi pekarne, mesnice, miekarne in trgovine s sadjem in želenjavo bodo zaprte ves dan. V petek 16. avgusta bodo v Gorici in v vseh občinah in krajih, kjer običajno ne praznujejo domačega patrona, vse trgovine zaprte razen mesnic, mlekarn, pekarn in trgovin z zelenjavo m sadjem, ki bodo odprte v dopoldainskih urah. V tistih krajih pa, kjer proslavljajo patrona po koledarju, pa bodo trgovine odprte po rednem urniku. # # * Zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bodo spadaj navedene trgovine in javni lokali zaradi poletnih počitnic za določen rok zaprti: mesnica Štefana Gorjana Trg 27. marca od 12. do 26. avgusta; trgovina Smut na Travniku od 12. do 18. avgusta; mesnica Ivan Makuc. Korzo Verdi od 19. avgusta do 1. septembra; tvrdka, z gorivom Depicolzzuane Ul. Mattioli 18, od 18. do 20. avgusta; trgovina z mešanim blagom Rodolfo Lutman Travnik 24, od 14. do 18. avgusta; trgovina z železnino Braunizer Ul. Leopardi 24, od 15. do 19. avgusta. S prihodnjim tednom bo kavarna Bratuš zaprta vsak po- Obisk zaslopnic UDI v Novi Gorici Na povabilo okrajne zveze ženskih društev iz Nove Gorice bo te dni skupina desetih žena, članic UDI iz Gociške obiskala Novo Gorico in obmejne kraje, v katerih so počitniške kolonije šolskih otrok. iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiutiiiimiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiimniiiTffiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiNiiiiiiiiMiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiMiiimiiiitMtiitiiifiiiiiitiiiiiniviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dopisi Iz naših krajev nedeljek počitka. zaradi tedenskega Vpisovanje v Goriški iški dom Dijaška Matica v Gorici obvešča dijakinje in dijake, ki nameravajo v prihodnjem šolskem letu 1957-1958 prositi za sprejem v Dijaški dom, da morajo vložiti prošnje za la sprejem do 31. avgusta. Prosilci naj natančno in vestno izpolnijo obrazec, ki ga dobe od 15. avgusta dalje v dopoldanskih urah v Dijaškem domu. Prošnji je treba priložiti rojstni list, družinski list (na navadnem papirju), zadnje šolsko spričevalo in zadnje vzgojno (za bivše gojence). Prošnjo naj podpišejo starši ali pa skrbniki. «»-------- DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku štev. 14, tel. 29-72; do 12. ure je odprta lekarna Urbani-Albanese. Ul. Rossini štev. 1, tel. 24-43. Športni dnevnik Svetovno kolesarsko prvenstvo na dirkališča Prvi dan velik uspeh Italijanov LIEGE, 10. — Danes se je in a dirkališču Ročour pflčelo svetovno kolesarsko prvenstvo. Vreme je bilo že v z.a-četku grozeče in pozneje se je res vlilo, tako da se n: vedelo, ali se bo spored sploh lahko še danes razvijal naprej. Vendar se je vreme sptl popravilo in spored se je na daljeval. Samo okrog 2000 gledalcev je bilo na dirkališču. ko sc se oh 14.30 pričele tekme. HITROSTNE DIRKE DILETANTOV Začelo se je s predteki v hitrostni vožnji diletantov. Med dvanajstimi predteki je v drugem nastopil Italijan Pe-senti in zmagal pred Dancem Bechmannom in Američanom Pfeiferjem. V sedmi je Lombardi piistil za seboj Angleža Bincha in Madžara Furmena, v dvanajsti pa Gasparella nekega Irca in Nimca. Poleg vseh treh Italijanov so se plasirali tudi vsi trije Francozi: Rousseau, Vidal in Gruchet, dva Avstralca: Ploog in Mid-dleton. dva Rusa: Vargaškin in Romanov (tretji Rus Hmel se ni plasiral) ter dva Holandca: Gerritsen in Captem. Pozneje so se dirke ponovile za nadaljnja štiri mesti osmine finala med tistimi, ki so bili v prejšnjih predtekin drugi in tretji. Tekmovalci so razdeljeni na osem skupin pa tri. Zmagovalci skupin bodo Pod okriljem ZSPD v Gorici gostuje SNG iz Trsta DANES ob 20.30 uri NA PROSTEM v ŠTANDREŽU s Pregarčevo komedijo « S A G R A » Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo pri blagajni na dvorišču Konzumne gostilne. REPENTAB0R Okrog velikega šmarna obiskujejo Repentabor procesije pobožnjakov in nepobožnih romarjev iz mesta in s podeželja. Bolj priletni primerjajo nekdanji Repentabor in Col z današnjim in naštevajo njih novote: ceste, nove javne lo-, kale, stanovanjske hiše, prenovljen dostop do cerkve i. dr. Smo pač na važnem turističnem področju, od katerega pa nimamo delovni ljudje posebnih ugodnosti. Prihodnja zima nam bo predla precej skrbi, ki jih je zasnovala letošnja slaba letina Pričakovali smo z ostalimi prizadetimi vasmi vred, da bomo zaradi tega deležni kakšne izdatne pomoči v eni ali drugi obliki. Ne vemo, kako si naše državno predstavništvo to zamišlja, če pravi, da je ta pomoč mogoča le, če občina stavi v svoj proračun zvišane davščine. Kakšna državna pomoč naj bi ’ to bila? Tudi ukrepi kmetijskega nadzorništva za ugotovitev škode enkrat na ta, drugič na drug način se nam ne zdijo resni. VELIKI REPEN Bolje, da se držimo našega starega naziva Repen, čeprav se je naša vas spremenila po svoji zunanjosti in tudi duševnosti. Zaradi svoje vloge v tujskem piometu in težnje vaščanov za čimbolj udobnim življenjem se je vas v marsičem spremenila. Precej se zida. prizidava, prezidava in preureja. Gostilne in trgovina nimajo več lica še izza nekaj let nazaj. Dotok izletnikov narašča in ob nedeljah skoro ni prostora za parkiranje vozil. Gozd med našo vasjo in državno mejo je sila privlačen tudi za voznike, saj vodi dobra pot celo do Zekenj, kjer je najbolj gozdnat del naše pokrajine, lep razgled in svež zrak. Te dni je udarila iz naše va- si v svet senzacija o odkritju nove «grote». Jamarji so doslej dosegli nižino 126 m in njeno širino na nekem kraju 30 m. Jama ima nekaj zelo ozkih grl- Poskušali bodo — če se bo dalo — spustiti se še niže, ker jih zanima, če , ni mogoče jama v zvezi s kakšnim rokavom Timava. Se razume, da jim želimo pri tem vso srečo, vendar pa mislimo, da je to navaden kraški «odeš-njik«,. kakršnih je tod mnogo. Dokler delujejo naši kamno-lbrni (6 po številu), kj zaposlujejo okrog 100 delavcev, Selad pri izdelavi gramoza v kamnolomu Petroviča pa kakih 40, še gre in ni brezposelnosti. Zaslužek tekne tembolj tistim, ki imajo kaj zemlje. Strinjamo se z večkratnim poudarjanjem v dopisih in tudi na drugih mestih, da naj; se naša mladina za to : opravilo tudi pripravi, strokovno izuči. Ce bi ona znala izkoristiti zemljo z večjim pridom, torej bolj umno in donosno, bi nedvomno delala na zemlji z večjim veseljem in zadoščenjem. O letini nimamo povedati kaj posebnega, ker se v tem ne razlikujemo od drugih so- ko temeljito, da se z vozom ne upamo po njej. Treba pa jo je vedno rabiti za eno in drugo. Tako nekateri gospodarji s tesnim dvoriščem (gnojiščem) sproti odvažajo gnoj v breg, drugi privažajo od tam pridelke. Ta opravila ni moč odložiti. Potrebna je torej poprava poti brez odlašanja. Občinski svetnik Gombač je v občinskem svetu načel zadevo o preskrbi vode našim vrtnarjem. Zelo umestna beseda! Tudi mnogi proseški cvetličarji so glede vode v zadregi in bi si jo radi napeljali na svoja zemljišča. Naj se občina temu ne izmika, ker ni za to nobenega tehtnega razloga, pa čeprav bi baje morala menjati dovodne cevi. Predpisane ustrezne stroške bi interesenti (nad 20 po številu) radj plačali. Vprašanje gospodarstva zahteva, da se to kmalu izvrši. PRAPROT Kot ima naš kraj zaradi svoje lege svoje prednosti, tako ima tudi svoje nedostatke. Takšpn nedostatek je v tazdi- sednjih vasi. Menda smo na i , j. | ralnem učinku vode ob močnem nalivu, . kot je -bil - n. pr. v nedeljo, 28. pr. m. Strme poti in klanci so kot nalašč za njeno rušilno silo. Stara pot proti Malnarjevi hiši je na večjih strminah neuporabna, glavna pa proti SempolajU močilo izprana in nazobčana. Ta pot je močno prometna, a se avtovozniki in motoristi nanjo zelo jezijo. Prav je, da je občina asfaltiranje te poti u-vrstila v letošnja javna dela, a še bolj prav bi bilo, da bi se to čimprej izvedlo. Ali želite slišati o modernem čudežu? Ivan Gruden iz Sempolaja, ki ima svojo skrbno obdelano zemljišče v na-1 šem katastru, vam o 'em pove tole; Preoral je strnišče za ajdo. Ko je nekaj dni po oranju nameraval sejati, je začudeno gledal na že vzklilo ajdo. Takoj mu je padel na misel »sejalec)) iz lanskega leta; toča, ki mu je oklestila že dozorelo ajdo. Leto dni je ta Naliv predzadnje nedelje potrpežljivo čakala na svoj nam je pot v brege razril ta-I čas in primerne pogoje. boljšem od njih glede krme, ker ni bila trava slaba. Seveda precej zaležejo tudi detelji-šča in so zalogam sena pomagale tudi openske senožeti. O penej namreč imajo od nekdanjih 500 glav živine le še kakih 70 in prodajajo travo. Vši smo mnenja, da bo treba to zimo njive pravočasno preorati in nagnojiti. Za oranje sta na razpolago kar dva traktorja: občinski in Miličev iz Zagrajca. Ni torej več stra' hu za vprego. Dela na poti proti Briščikom gredo h koncu. Ce bo še igo-niška občina uredila pot tako kot je na naši strani (zravnava cestišča, odprava večjih o-vinkov, solidni podzidki) bo pot odgovarjala svojemu namenu. PROSEK K0NK0NEL Zopet smo imeli v naši vasi poroko. Pravzaprav dve. Poročila sta se Irma Ferluga in Celestin Cok. Irma je vas zapustila ter se preselila v mesto, a Celestin je pripeljal Svoje ženo v vas. Obema paroma želimo v novem življenju mnogo sreče. Pod našo vasjo, pravzaprav že v Skorklji, dokončujejo športno igrišče. Kdor se pelje z openskim tramvajem, je gotovo opazil tam, kjer je tramvajsko postajališče Kolonja, to je blizu šole na prostem, lepo zravnano igrišče. Nastalo je iz zasilnega igrišča. Takoj po prvi svetovni vojni so na tem mestu igrali vojaki nogomet. Zato ni bilo tam nobenih primernih naprav, ne vode za umivanje, ne slačilnic itd. Po zadnji vojni pa so ameriški vojaki tam napravili nekako skladišče za municijo. Vse do njih odhoda iz Trsta je bila tam municija. Sedaj pa že od lanskega leta popolnoma pie-urejujejo ta prostor, in bo namenjen vsem vrstam športa. Največ bodo vadili lahko atletiko. V ta namen postavljajo slačilnice, napeljali so vodo in prostor sam so že dobro u-trdili, da bo primeren za ta namen. Temu kraju pravijo Kolonja. To pa zaradi tega, ker je bila pred prvo svetovno vojno tam velika kmetija, ki jo je obdeloval kolon, najemnik. Kmetija je last tržaške občine, prav tako ves gozdiček, ki je nekoč bil tam med Novo cesto in tramvajsko progo, in kjer so danes lepe stanovanjske hiše. Tista kmetija je bila precej donosna. Kolon je pridelal vsega dosti, vendar pa se je pozneje preve^ zanemarilo, ker nj bilo pravega gospodarja. Danes so njive zanemarjene, vsaj povečini. Želimo, da igrišče, ki ga delajo na Kolonji, ne bi služilo samo ezulom, marveč, da bi bilo na razpolago tudi domačj mladini, ki bi se rada ukvarjala s športom. R. A. potem dirkali v štirih dvojicah: štirje Žtnagovalci posameznih dvojic se plasirajo v osmino finala. Posamezni zmagovalci osmih skupin so: Goo-vaerts (Beig.), Sore (Madž.), Melby (Dan.). Meier (Svic.), Daragh n Derksen. no en Anglež: Harris. Švicar: Van Bueren in Francoz: Gaignard. Pri naknadnih vožnjah so bili neplasiram razdeljeni na štiri skupine, v katerih so zmagali Oriani (It.). Bellenger (Fr.). Treijsider (Av-stral.) in De Bakker. Ti štirje so potem tekmovali se med seboj in četrtfinalist je poslal Italijan Oriani. Edino Italija ima vse tri tekmovalce v četrtfinalu. ZASLEDOVALNA VOŽNJA DILETANTOV Pozneje se je tekmovanje nadaljevalo z zasledovalnimi Moštva serije A v novi sezoni (Objavljamo i« imena trenerjev in igralcev ostaiih pe tih moštev, ki Jih včeraj nismo mogli objaviti zaradi pomanjkanja prostora.) S AMPDORIA TRENER: Dodgim. NOVI: Sarti (Padova). ODDANI: Rosa (Padova). POSTAVA: Bardelli, Fari- na, Agostir.elli; Martini, Ber-nasconi, Vicini; Conti, Ocwirk, Firmani, Tortul (Ronzon), A-gnoletto. SPAL TRENER: Tabanelli. NOVI: Vitali (Napoli), Roz-zoni (Fiorentiina), Zaglio (La-zio). Mezzalira (Cagliari). ODDANI: Di Giacomo in No-vclli (Napoli). Vinyei in Dido (prost). B. Villa (Trapani). POSTAVA: Bertocchi; Del- fraii. Lucchi; Zaglio. Ferraro. Dal Pos; Vitali. Sandell, Roz-zoni, Brocctni, Mezzalira. TORINO TRENER: Marjanovič. NOVI: Bonifaci (Bologna). Ricagni (Milan). Bearzot (In-ter). ODDANI: Jeppson (prost) Bodi (Bologna). Grosso (Brescia). Rimbaldo (Triestina na posodo). Caslelletti. Orlando, Vieri (Vigevano, na posodo). Brotlo (Modena). Boniz zoni (Casale), Borsanj (Ata-lanta). POSTAVA: Rigamonti; Gra va. Branealeoni; Bearzot. Gan-zer, Fogli; Armano, Bonifaci Arce. Ricagni (Pelli«), Berto-loni (Tacchi). UDINESE TRENER: Bigogno. NOVI: T entrelli (Argenti- na). Cardarelli (Roma), Betti-mi (Lazio). ODDANI: Menegotti Magli. Secchi (Roma). Gon (Livorno) POSTAVA: Cudicini (Romano); Azimonti. Valenti; Pique De Giovannt. Cardarelli: Pen-trelli. Pantaleohi. Bettini, Lihdskog, Fontanesi. VERONA TRENER: Piccioli. NOVI: Gunderssen (Norveška). Cuttica (Como). Rosetta (Fiorentina), Bagnoli (Milan) ODDANI: Bertucco (Napoli), Begalli (Genoa), Stefanini II. (Como). POSTAVA: Ghizzardi; Ba-siliani, Cuttica (De Toni); Frasi. Rosetta (Cardano). Stefanini I. (Carini); Galassini. Gunderssen, Maccacaro, Ghian-di. Bagnoli, dirkami diletantov. Prediekoz je 14. Osem dirkačev t najboljšimi časi pride v četrtfinale. Najboljši čas on vseh je dosegel Italijan Gandint, druv gi je bil Anglež Shell, tretji pa Italijan Simonigh. Jugoslovan Pokupeč je vozil s Holandcem Van Bruggenom; a ga je premagal, vendar ni nje. gov čas men najboljšimi. Številni tekmovalci pa imaio sc vedno znatno slabši čas od P ’-kupca. V četrtfinale so se plasirali: Gandini (It.). Sheil (V. B.), Simonigh (It.). Gambri" (V.B.), Geldermans (IIol), De-noyette. Pedersen (Dan.). Gie-seler (Vzh. Nemč.). ENOURNA VOŽNJA V prvi skupini je zmagal Belgijec Veisclruerčn. ki je prevozil 69,680 km. V finale sta se plasirala še č>|.anec Ti-moner in Holandec Wierstra. Italijan Mariino je bii sele šesti. Koblet je odstopil. itti molorjfv v Bclfasln BELFAST. 10. — Rezultnfi dirke za veliko nagrado li-sterja, ki je predzadnja dirka za svetovno motociklistu*-, no prvenstvo; Kfizred 123 kem (10 krogov. 120 km); 1. Taveri (Sv.) MV r>(>’4:r povprečho 120.24: 2. Provini (lt.) Mondial fki’44”, 125.21; 3. Vestmi (It.) M V 5t>’47” 125.09; 4. Chadwjck (V.B.); 5. Miller (V.B.); ti. WeLster (V.B.), Dirko je motil dež. Italijan Provini, ki si je praktično žc osvojil prvenstvo, je dosegel največ jo hitrost v posameznem krogli, in-sicer neveterr, s povprečjem 129 km. «UNI0N» Svetovno znana n varovilnlca od .leta 1828 te v TRSTU (IL GHEGA 8-1 tel. 27512 - 35939 Prokurator R A VNIK Razred 350 kem (20 krogov, 240 krnit 1. Cnmnbell (Avstral.) Guz-zi 1.4421". povprečno 137.2; 2. Brveh (Avstral.)' Guzzi 1.44’ in 47". 136.68; 3. Liberati (It.) Giiera 1.48’4l". 131.77; 4. Hart-le (V.B.); 5. Chadtvick (V.B); 6. Pursloiv (V.B.). Mladi Avstralec je že definitivno osvojil svetovno prvenstvo svoje kategorije. Žarni: okvar je moral odstopiti ni“gov najnevarnejši nasprotnik Stmtrrs i *r bivši sveovru prvak Gpnff Duke. Razred 250 kem (12 krogov, 144 kmj: 1. Snndford (V.B.) Mondial J 04'06", pivDrečno 134.06; 2- Chadrviok (V.B.) MV 1.05-06'\ povprečno 132. Snndfcrl si jp osvojil svetovno' prve,1 st vo kategorije 9.50 kem. Vodil je ves čas dirke. res je pa tudi. da je moralo več hudih nasprotnikov odsloniti zaradi okvar, taki Taveri. Venlurr in tudi Bravini. Razred 500 kem (20 krogov, 240 km); 1. Liberati (It.) Giiera 1.37' in 11 "8. povnrečno 147.35: 2. Mclntvre (V.B.) Giiera 1.37* in 49”: 3. Duke (V.B.) Giiera 1.38’11"; 4. Tanner (VB). Liberati vodi sam v klasifikaciji za svetovno prvenstvo po današnji zmagi, medtem ko ie doslej oelil mesto z Angležem Surteesom in Škotom Mcintyrom. Surtees je dosegel najhitrejši čas kroga S povprečjem 153.96 km, kar je obenem rekord proge, kmalu pa je moral zaradi okvare odstopiti. Uniovorni ureOclV STANISLAV HENKO risks Tiskar*It* /avoa ZTT - Trs« KINO SKEDENJ predvaja danes II. 1. m. MOJA ŽENA IMA RAJE SVOJEGA MOŽA Zabavni glasbeni cinemascope Taste na predvaja danes 11. avgusta z začetkom ob l(. uri v kino dvorani barvni film: «0DISEJ» Igrata: SILVANA MANGANO in KIRK DOUGLAS Danes 11. t. m. ob 20 uri NA PROSTEM Citiemascope barvni film: INDIJANSKI BES ti ¥ Igrajo: VICTOR MATURE. SUZAN BALL, JOHN LUNI) in drugi. V ponedeljek 12. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma. r /Raigher Homan KONTROLOR ŠKR0BAR JU jjaz sem sicer Štajerec, Savinjčan; a Kranjska se začne že elJu za Slovenje-gorlčana. Mi smo tujci. In ker nismo ^tnv°'Jni s temi razmerami, zlasti s političnimi razmerami, tatnšuas sovraž* ljudstvo. Množica je konservativna in zato je Skutarska, ker je nemškutarstvo tradicija. Nas eden ne e’ Hravj tu ničesar.« L ^'je lz kupice, pa sl obrifee brke in se melanholično zagleda ,0 * P? trgu. 11^4lika odpre usta in hoče nekaj ziniti, a Sever Ji odmigne rfA^ftazumem. Vi niste tega mislili. Vi ste mislili našo ožjo * ,”}*>. Vi bl si želeli zabav in veselic in plesov. Te družab-r1 vam manjka, kaj?» ‘"‘Uka zlekne tilnik in tleskne z roko po mizi. •Mar ni potrebna tudi ta? Premožnejši in inteligentnejši 'tj ljudstvom so v večni nevarnosti, da Jih zapelje nemštvo. |uravno te bi morali priklepati z družabnim delom. Zdaj jih j nemškutarji.« ^ • Rte Je!« kima Sever in vzdihne glasno; »Pri Sv. Jedrti ^ marsikaj poskusili.« lid h ~ poskusili?« se razljuti Milika. «KaJ bodo poskušali ki se resnično čutijo tujce med nami? Pridejo kot ru * ki kopljejo in kopljejo, dokler si ne nakopljejo blaga, 4 Potem kar najhitreje poskačejo zopet ven iz teh grobov.« Prestraši besed ln pleča se ji zdrznejo. • • iz teh grobov!« doni odmev Severja in glava se mu Milika pa se razgreje zopet: »Saj je res: grobove vidijo v teh krajih, zato so tujci. Jaz sem pa tu doma in ne vidim nobenih grobov in zato hočem življenja, živega življenja, ne pa trohnobe in plesnobe grobne.« Pogleda me z razžarjenimi lici, nekoljko odprtimi usti in trepetajočimi ustnicami in išče soglasja v mojih očeh Pritrje-valno ji prikimam, a ne najdem besede, ker se mi je bilo v tistem hipu posrečilo, doseči zopet raport s Cilikino nožico. Sever reče resno: »Skoraj vsi tujci so že reševali narodnost in si pri tem opekli prste — zato so tujci.« Milika pa se zasmeje: »Hudokopi reševalci?! Ali si slišala, Cilika? Gospa dr. Žižkova se je zadnjič ženirala sedeti pri isti mizi kakor ti. Zato ker sl ob delavnikih natakarica. Ali je to sramota? Domača hči! — Gospa dr. Njivarjeva bi te dala kar zapreti, ker si mlada in lepa m nevarna njenemu možu. — In ta ošabnost naj bl reševala?! Me smo vsaj umite in ne smrdimo; kako šele bi šli reševat preprosto ljudstvo?« »Laže, ker je konkurenca manjša,« še ji poklonim poredno. Bratko pa pripomni strogo: »Reševanje bi bilo morda bolj potrebno v umitih krogih kakor v neumitih.« In jaz se mu čudim, od kod je bil dobil pogum. Milika ga pa samo pogleda zviška in pihne zaničljivo po dlani. Cikal je seveda na njeno občevanje s Konradom. Sever se obrne proti meni: «Ljudstvo je namreč zaverovano v nemštvo in ne pozna nevarnosti raznaroditve. Zatorej je pač težko delo; skrajno nehvaležno za narodne delavce, ki jih je tako samo peščica.« «Posebno za rudokope,« plane Milika na kratko in stresa nervozno z nogo. Bratkova pripomba jo je bila razkačila. Sever pa zardi srdito: »Ali smo narodni delavci tu sami grabeži?« «Vi ne!« ga pogleda ona odkrito. »Učitelj pa — rudokop?!« Roko dene na prsi in se ozre čudeč se proti stropu. In Sever zamahne grenko: »Ta prokleti pesimizem! Domačinom je vcepljen že od roj- stva — kakor podedovani greh. Stoletno jerobstvo nemško! Kamor koli pogledate po deželi: slovensko ljudstvo — raja, Nemec je graščak. Slovenec je prostak, Nemec oficir, janičarski oficir navadno.« »Tu sta dva kadeta pod kostanji!« opozori veselo Cilika in pokaže v poltemo, kjer sta se bila zopet pojavila Roman in Konrad. «Potem ni čudno, če se že rodi to ljudstvo z vžgano vero večnega tlačanstva.« »In Janezov Krstnikov ni,» vzkliknem z nekoliko narejenim pomilovanjem. Milika pa se oglasi skoraj ošabno: »Jaz sem se krstila sama.« Sever me pogleda žalostno: «Krstnlki sami izgube navadno vero v krst. Obup in pesimizem jih prevzameta, ko žanjejo za svoje delo samo nehvaležnost in blamažo.« »In potem se izpremenijo v grabeže!« nadaljuje Milika trmasto. «To je namreč vraštvo za pesimizem in obup. Ti gospodje reševalci so tako domišljavi, da prihajajo v pozi zveli* čarjev; in so strašno razočarani, ker jim ljudstvo ne stelje cvetja na pot, marveč jih gleda nezaupno od strani. Tudi Jaz jim ne zaupam - tujcem, ki nas ne ljubijo in ne razumejo Ko vidijo, da jim ne gre pšenica v klasje, sploh opustijo setev, še ti ta dva kadeta tam na trgu in vse to janičarstvo -še ti imaio več srca za nas. Človek ne živi samo od besede narodnjaške. Dokler je ustanovljeno pri nas, da reže Nemec kmetu kruh, mu trobimo zastonj v ušesa narodnostne fraze. In če je razumljivo, da se oklepa ljudstvo svoje vere v starega boga, je tudi razumljivo, da ne more kar čez noč zavreči vere v nemštvo.« Sever se zadivljeno zagleda vanjo in nenadoma plane navdušen : »Tu ste zdaj zadeli v živo, gospodična! Odvalili ste mi kamen od srca. — Jaz sam sem bil že malone obupal... A zakaj? — Ker sem prelahko vzel to nalogo. In vsi so jo prelahko vzeli. Saj ni tlačanstva v ljudstvu — to je verstvo! Vi ste uganili! Tradicije sem videl v množici, poznal sem zgodo- vino pozna! stoletno gospodarsko odvisnost, tisočletno navado mori' ni^n’611 psposko v Nemcu - pa nisem pomislil, da mora to vtisniti sledove, ki se zakopljejo v meso, da jih ne £ nremLa? mah' To korenin> v srcih kakor vera. In kdo lfuCNtvfl Id T° v eni noei? ~ Pa smo zahtevali od tega ljudstva, ki je skoraj se v povojih, da kar požge malike in gre za nami v novi vek svobode narodov« odSssurrdSž’: “* k;>s* °btasa * -,^?^Z:i0VerJe T Pomislite: še babje vraže — kako jih Je težko iztrgati naivnežem! Pa smo hoteli...« In udari z roko po mizi: »Jaz bi vas poljubil, gospodična ...» »No, to bi vas pogledala!« se smeje Milika. A Sever se ne da zmotiti: »Od kraja je treba začeti. Z abecedo moramo začeti. Treznb iiPHh ?™u kakor v šoli. Brez vseh pričakovanj, brez vseh velikih upov in razočaranj. V vsakem razredu je komaj pe-scica nadarjenih; pa četudi zmagamo prvi razred kie ie še srednja sola, kje je še matura?« Navdušeno zakrili z rokama in objame nenadoma Miliko da se mu komaj izvije v smehu in krohotu. ’ »Ali ne vidite, da ste razvozlali uganko? Tu je vzrok vsem neuspehom, našemu obupu in pesimizmu. Pesimizem je v politiki zločin. Ker smo pričakovali skokov, zato se skoraj nismo premaknili z mesta. Pa prodirajmo počasi dalje — ped za ned-jo — korak za korakom . .» Nalije si kozarec in ga izpije v dušku. »Naprej zastava Slave ...» A se v hipu premisli: «Ne! To bi bii skok. Le lepo počasi!« Jaz intoniram brez pomisleka: »Fantje, fantje, le korajžo za to rajžo žalostno! Ce ne bo nič, se le branimo! če bo kaj, pa le bežimo! Fantje, fantje .. (Nadaljevanje sledi) TRST, nedelja 11. avgusta 1957 Leto XIII . Št. 191 (3726) Cena 30 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini hR^?^ISTVO: UL" MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 9J-I9« IN S4-63« — Po št m predal 558 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno JI® St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. s. Pellico 1-11., Tel, 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm PoStnt tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba S1OT» i višine v Širini l »tolpca: trgovski 80. finančno-upravn: 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . kb . 1 - Z . 375 - izdata Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ- ^ POROČILO DELEGACIJE KPI0 OBISKU V ZSSR Zadnji odmevi polemik o predčasnih volitvah in o Južni Tirolski (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Polemika o predčasnem razpustu poslanske zbornice in polemika o Južni Tirolski sta imeli tudi danes nekak «odmev». Glede prve se je oglasil pravosodni minister Gonella. Dejal je enostavno, da je treba spoštovati zakon. Rekel je tudi, da je po njegovem zelo škod ljiva polemika med socialdemokrati in republikanci ter liberalci in demokristjani, kajti volilno kampanjo bodo morale vse štiri stranke voditi proti levici in desnici in ne med seboj. Izjava je malo presenetila prepotene novinarje, ki so še edini ostali v Rimu v tej vročini, ker Gonella vleče z njo na dan zopet staro štiristran-karsiko solidarnost, ki je že zdavnaj preživela, toda Gonella se rad spominja časov, ko je mislil, da je cvetela, dokler je bil on — Fanfani. Polemika o Južni Tirolski pa je zašla v fazo obiskovanja Južne Tirolske. Zunanji minister Pella je odpotoval v Bočen, da bi se prepričal ne samo o veliki škodi, ki jo je povzročilo zadnje strašno neurje, temveč tudi kako se izvaja sporazum Gruber-De Ga-speri. Ponovno je prišel na Južno Tirolsko tudi zunanji minister Avstrije Leopold Figi. Toda vrnil se je že danes v Avstrijo. Tudi on ni mogel potovati, koder bi bil hotel, ker so mu to preprečili številni plazovi, ki so zasuli ceste. Jutrišnja «Unita» objavljr obljubljeno poročilo delegacije KPI v ZbSR o razgovorih z Mikojanom, Susiovom, Kuu-zinenom, Furcevo in drugim, partijskimi voditelji. V poročilu je rečeno, da je bila »diskusija odkrita in lojalna« in da bodo «vtise v prihodnosti poglobili, vendar pa da je jasno da so ti vtisi potrdili superiornost socialističnega sistema nad kapitalističnim«. V miru so bile popravljene napake in odstranjene ovire, kar so omogočiie s svojo ustvarjalno kritiko široke ljudske m-nožice. Sovjetska zveza je zeio napredovala. Zlasti so bili storjeni veliki napori za dvig življenjske ravni. Delegacija, ki je prepotovala velik dei Sovjetske zveze, je opazna, da je ljudstvo združeno okrog Komunistične partije zlasti po zgodovinskih sklepih 20. kongresa, dalje zaradi ukrepov za ponovno popolno vzpostavitev socialistične zakonitosti, za razvoj socialistične demokra cije v »originalnih oblikah, iti so se ustvarile v zadnjih 40 letlb in ki so v svojem bistvu ostaje in se niso spreminjale kljub napakam in kultu osebnosti ter idjub metodam vladanja v tisti dobi«. Precejšen del poročila je posvečen na-števanju sprememb na vodi!-j nih mestih, v produkciji, v u-pravi in v sindikatih. Vse to omogoča sprostitev novih sil. Tudi izključitev Molotova, ročilo — je potrebno nadaljevati z utrjevanjem enotnosti socialističnega tabora in okrepiti sodelovanje med komunističnimi partijami ter enotnost mednarodnega komunističnega gibanja v duhu proletarskega internacionalizma in zvestobe marksizmu-leninizmu«. A. P. Angleži in Francozi sc pogajajo z Naserjem KAIRO, 10. — Kot pise «A1 Ahram« se bodo anglo-egip-tovski razgovori, ki so bili ma- ja v Rimu, obnovili oktobra. Ti razgovori pa se bodo obnovili le po predhodnem načelnem sporazumu, da bodo objavili obenem v Londonu in Kairu izjavo, s katero bodo potrdili na eni strani sprostitev zamrznjenih egiptovskih fondov v Angliji, po podržav-Ijenju Sueškega prekopa, po drugi strani pa preklic zaplembe angleškega premoženja v F.giptu po lanskih oktobrskih operacijah. Kot poroča kairski radio, je egiptovski finančni minister sporočil, da se bodo trgovinska pogajanja med Francijo in Egiptom začela 20. t. m. v Ženevi. Francoski uradni krogi potrjujejo, da so se začeli predhodni stiki za finančne razgovore med Francijo in Egiptom. pri tem posredujejo nevtralni krogi. Ko je egiptovski finančni minister odobril izvoz bomba- ža v Francijo, so tudi francoski uradni krogi izjavili, da ne bodo nasprotovali tej egiptovski pobudi. Egiptovski list «A1 Ahram« piše, da znaša celokupna vrednost premoženja bivšega e-giptovskega kralja Faruka, 5.020.000 egiptovskih šterlin-gov. V tem so vštete vse palače. letoviške hiše, pohištvo in drugi predmeti. List piše, da so del teh predmetov prodali. del pa so poslali v egiptovske muzeje. Di Vittorio pri Titu BEOGRAD, 10. — Maršal Tito je danes sprejel na Brionih generalnega tajnika CGIL Di Vittoria in se z njim zadržal v razgovoru. Sprejemu je prisostvoval tudi predsednik sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj. «Borba» o Djilasovem pamfletu 7 D. Mrkoš«. Premika se proti zahodu nekoliko nad obzorjem in je vi- hanju.« »Zato — poudarja po-1 den z vseh strani sveta. Boiirg&s-Maunoijry obišče Alžirijo Tudi «Le Monde» zaplenjen v Alžiru ALŽIR, 10. — Po nalogu alžirskih oblasti so zaplenili danes vse izvode pariškega dnevnika «Le Monde«. Kot smo poročali, so včeraj zaplenil' tednik «L’Express», čeprav so v izvodih, ki so prišli v Al-žir, izpustili članek, v katerem se kritizirajo metode francoskega poveljstva v Alžiriji. A «Le Monde« pa je bil danes zaplenjen, ker je komentiral včerajšnjo zaplembo «L’Express». Iz vladnih virov v Parizu se je izvedelo, da bo predsednik francoske vlade, Maurice Bourges-Maunoury, prišel na uradni obisk v Alžir med li-in 22. avgustom. Namen njegovega obiska je posvetovati se o lokainih zadevah. Predsednik vlade bo predvsem govoril z rezidentom Lacostom in drugimi funkcionarji o novem zakonu o alžirski reformi o kateri meni, da bo v Inozemski turisti bodo lahko kupili francoske franke za 20 odst. ceneje, kot je uradni tečaj franka, medtem ko bodo Francozi, ki gredo v tu- prekosila ZDA v industrijski produkciji in jih dosegla tudi glede življenjske ravni. Toda zato je potreDna razredna zavest delavstva in partija, ki se ne trese pred imperialisti. »Gospod Adenauer bo verjetno dejal, da dela Hruščev propagando v demokratični nemški republiki. Toda, kaj naj bi sicer delal. Jaz izhajam iz delavskega razreda in sem bil propagandist tega razreda. Mar naj bi tu pred vami delal propagando za kapitaliste? Niti sam Adenauer ne bi pričakoval nekaj podobnega«, je dejal Hruščev. Medtem pa sta Mikojan, ki potuje z Grotewohlom na čelu druge skupine sovjetskih gostov, obiskala Warnemuende in Rostock na Baltiku. Mikojan je v Rostocku dejal, da Bonn nasprotuje prijateljskim odnosom, ki jih hoče Sovjetska zveza vzpostaviti z zahodno Nemčijo in da hoče Ade-rtauerjeva vlada ovirati zmanjšanje mednarodne napetosti, kajti tega se bojijo Adenauer in njegovi ljudje tako, kot se boji otrok ognja. Toda delavski razred Zahodne Nemčije mora dati Adenauerju primeren odgovor. Medtem pa iz Kaira poročajo, da dnevmik «A1 Akhbar« objavlja vest iz Ženeve, da bo Nikita Hruščev v kratkem obiskal Kairo in Damask in da bo datum potovanja naknadno določen. Ko so v Berlinu povedal vodja republikancev v zbornici, Joseph Martin, postavil svoj veto, in da bo sklical kongres na jesen k posebnemu zasedanju, kjer bi obravnavali samo ta zakon. Emanuel Celier, demokrat- za to vest zvedeli, so novinar- ski poslanec iz New Yorka, in ji vprašali sovjetsko veleposlaništvo, ali je resnična. Predstavnik veleposlaništva je odgovoril, da trnu ni nič znano« in dodal, da «se mu zdi vest napačna«. Poudaril pa je, da je sovjetska vlada povabila Naserja, naj obišče Sovjetsko zvezo. Borba za kompromis glede pravic črncev VVASHINGTON, 10. — Bitka za zakon o civilnih pravicah v ZDA se bo razvnela prihodnji teden, ko bo posebna konferenca obeh zbornic poskušala najti kompromis med besedilom, ki ga je sprejela zbornica, ki ga je skoraj v celoti predlagal predsednik in med besedilom, ki ga je izglasoval senat v sredo. Predsednik predstavniške zbornice demokrat Sam Raiburn, je ;z-javil, da bo podpiral zakon, ki je bil sprejet v senatu. Precej verjetno je, da bo predsednik Eisenhovver, kot je na- predsednik pravne komisije v zbornici, domneva, da bo zelo težko, če ne nemogoče, doseči kompromis med besedilom, ki je bilo sprejeto v zbornici in onim v senatu. «Ne sme se pozabiti«, je dejal, »da je bilo pri lanskih volitvah 60 odst. črnskih glasov za demokrate in 40 za republikance«. Politični komentator, James Reston, je pa dejal: «Senat je lahko ponosen, ker se mu je posrečilo braniti hkrati volilno pravico in pravico do procesa z ljudko poroto«. se vmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije in drugih socialističnih držav in harangi-rala proti ideji mednarodne koeksistence. Glede na ogromna denarna sredstva, ki jih trošijo za propagando, ugotavlja «Borba», da ne gre za navadno propagando, temveč za široko zamišljeno politično gonjo proti mednarodnemu sodelovanju. »Borba« piše, da je ameriški časopis »Life« najel najprej britanskega publicista »znanega strokovnjaka za vprašanja komunizma« Edvarda Kreng-shoa, da napiše recenzijo knj'-ge, ki je dejansko služila kot direktiva za objavo številnih člankov. Po objavi tega članka je račel delovati ogromen propagandni aparat in z njim tudi po protikomunistični histeriji znana radijska postaji «Svobodna Evropa«. »Dejstvo, da se je mednarodna reakcija danes poprijela tako bedne figure kot je Djilas in tako zelo vztrajala na njegovem goebbelsovskem pisunstvu samo pokazuje, kako močan je socializem in mednarodno delavsko gibanje«, ugotavlja «Borba» in dodaja, da tu ne gre za ideološka vprašanja, temveč za določeno pojmovanje mednarodnih odnosov. Vročina PALERMO, 10. — Vročina, ki je zopet pritisnila, je ponekod na Siciliji dosegla 40 stopinj. Zaradi vročine se je razpočila obločnica cestne razsvetljave in stekleni drobci so ranili dva moška, ki sta takrat šla po cesti. Iz več krajev pa poročajo o večjih požarih na polju in v gozdovih. »Da ne bi bilo nesporazuma, nadaljuje «Borba», je potrebno jasno povedati naslednje: Nas Jugoslovane niti najmanj ne razburjajo neoriginalne ideje Djilasovega pan-fleta. S takimi protikomunističnimi «tezami» smo že zdavnaj obračunali, in sicer zelo uspešno, v borbi proti hitlerjevski protikomunistični propagandi. Mi reagiramo na vso stvar s popolnoma drugega vidika, poudarja »Borba« in u-gotavlja, da je očitno, da skozi propagando v zvezi v Dji-lasovim pamfletom štrlijo konkretne težnje in postopki, ki so usmerjeni proti mednarodnemu sodelovanju, da gre za poskus vmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije in drugih socialističnih držav, še več za poskus vmešavanja v tako-zvane «nevtralne države«. V komentarju «New York Timesa«, «da je pomen Djila sove knjige ravno v tem, da je objavljena prav v sedanjem trenutku« dokazuje, gotavlja «Borba», da mnogi na Zahodu ne odobravajo popuščanje napetosti v svetu in da je prav zaradi tega potrebno, da na ta ali na drugi način delujejo proti zbli-žanju med narodi in državami. Potrebno je prav tako jasno povedati, ugotavlja «Bor- ......................................................................................................................................... min.................................... (Nadaljevanje z 2. strani) da do zedinjenja pride polagoma s konfederacijo obeh držav, o čemer smo na tem mestu pisali podrobneje preteklo nedeljo. V svojem prvem govoru po prihodu v Berlin in nato v vzhodnonemškem parlamentu naslednjega dne je Hruščev izjavil, da se strinja z vzhodnonemškim predlogom o konfederaciji. Zlasti na zahodu govor natančno proučujejo. Predstavniki zahodnih vlad seveda še niso povedali svojega nv enja, ker čakajo na uradno poročilo o obisku — razen Adenauerjevega zunanjega ministra von Brentana, ki po ie govor ocenil bolj s stališča kampanje za volitve, ki bodo 15. septembra; zato ni potrebno poudarjati, da je govor o-cenil popolnoma negativno. Kot je znano, se tudi social ba», da so izjave o privrženosti mednarodnemu sodelovanju na eni strani, in podpiranju take kampanje kot je ta v zvezi z Djilasovim pamfie-tom, na drugi strani, dve popolnoma nezdružljivi stvari. Prav tako se ne more govoriti o iskreni politiki mednarodnega sodelovanja, ko se istočasno hrabrijo in podpiraj) težnje in poskusi zastrupljanja mednarodnega ozračja. Gledano s tega stališča, zasluži vsa stvar resno pozornost, kajti gre za poskus kršitve osnovnih norm in pravil normalnega mednarodnega obnašanja. Jugoslavija se je vedno borila proti vsem tem poskusom in želi tudi tokrat opozoriti na posledice protidemokratičnega ravnanja v mednarodnih odnosih kajti tu ne gre za propagandno hajko proti Jugoslaviji, niti za ideološko razpravo, temveč a konkretno politično gonjo, katere smotri so v nasprotju s koristmi mednarodnega sodelovanja. Za nas v Jugoslaviji bo ta gonja imela le pozitiven učinek, ker bo vsakemu, tudi tistemu, ki doslej ni verjel, jasno, kako globoko sovražne občutke in namene imajo nekateri krogi na Zahodu do naše socialistične države in do socializma sploh. Kar pa se tiče Djilasa, je znano, da je on že zdavnaj padel na piotikomunistične .n protiljudske pozicije in da je najprej objektivno, potem pa tudi subjektivno stopil v službo sovražnikov Jugoslavije in postal instrument vmešavanja inozemstva v notranje zadeve Jugoslavije. Protikomunistični pamf'et «Novi razred«, ki ga je začel pisati Djilas pred nekaj leti, samo še bolj potrjuje to dejstvo. «Borba» zaključuje, da je popolnoma jasno, zakaj so nekateri krogi na Zahodu načeli to propagando. Postavlja pa se samo ob sebi vprašanje: Mar ti krogi niso razumeli, čeprav so imeli dosti priložnosti za to, kako narodi Jugoslavije gledajo na poskus vmešavanja v notranje zadeve. Narodi Jugoslavije niso dovolili, da jih kdor koli iz inozemstva ovira v razvoju ki so si ga sami izbrali, in to nikdar ne bodo dovolili. Dosledno privržena načelom spoštovanja pravic vsakega naroda na njegov svobodni notranji razvoj, narodi Jugoslavije ne bodo seveda dovolili, da bi jim to pravico teptali niti tuji instrumenti mešanja v njihove notranje zadeve. B. B. -«»- uer ne strinja z izjavami Hru- končaina do glavnih obrisih 25. t. m. Iz zanesljivih virov poroča- jo, da je bilo v 33 mesecih alžirske vstaje, to je do 1. avgusta, med Alžirci oko., 35.000 mrtvih in 20000 ujetih. V istem razdobju so francoske sile imele 2900 mrtvih 9.000 ranjenih in 700 pogrešanih. Izgube med civilnim prebivalstvom so bile: 6.000 muslimanov ubitih, 2300 pogrešanih, 3700 ranjenih; 945 Evropejcev ubitih, 140 pogrešanih in 2700 ranjenih. Poudarjajo, da je polovica tega števila od 1. februarja letos dalje, to pomeni, da so se borbe v zadnjih mesecih poostrile. . Francoski finančni minister, Felix Gaillard, je sporočil danes, da je z 11. avgustom predpisana nova taksa na vsako uvoženo blago, ki znaša odslej 20 odstotkov (doslej 15), a izvozniki bo,do za vsako izvoženo blago prejeli 20 odstotkov vrednosti izvoženega blaga. tečaj. Pri tem je finančni minister dejal, da je morala vlada poseči po teh merah, da bi preprečila beg deviz iz dr* žave. Je to pomoč izvoznikom in obdavčenje uvoza. Obenem pa bo povečala prihod tujcev v Francijo. Francoski sklep glede zamenjave tuje valute je danes odobril mednarodni denarni sklad v Washingtonu. Nadalje je dejal Gaillard, da so bile te mere »nujne in neizogibne«. Glede turistov iz inozemstva je Gaillard dejal, da so do sedaj mnogi tuji turisti kupovali franke na črni borzi, kar je škodovalo državni blagajni. Hotelirji smejo nuditi turistom 15-odstotni popust, če plačajo v devizah. «>------------------ Dva napada irskih republikancev BELFAST, 10. — Kakor poročajo iz Belfasta v Severni Irski, so davi napadli pristaši #Irske republikanske vojske« policijsko postajo v Swa-traghu v grofiji Londonbery Napadalci so povrocili na policijskem poslopju nekaj škode, razbili so šipe in vodni rezervoar. Policija je napad odbila in aretirala tri napadalce. Uro pozneje so sporočili o drugem napadu in sicer na angleški carinski urad na severni irski meji in ki je okoli 100 kilometrov oddaljen od kraja, kjer je bila napadena policijska postaja. Poslopje tirada je porušeno, človeških žrtev pa ni. ščeva, čeprav je prepovedana komunistična partija Zahodne Nemčije pozvala svoje pristaše, naj glasujejo za Ollenha-uerja, ker sama ne more nastopiti na volitvah- Pač pa so prisiljeni na Zahodu vsi priznati, da je upoštevanja vredna izjava Hruščeva glede umika sovjetske vojske ne samo iz Vzhodne Nemčije, temveč iz vseh držav varšavskega pakta s pogojem, da umakne svojo vojsko tudi vlada ZDA iz vseh držav Evrope. Prav tako morajo na Zahodu priznati, da je Hruščev dopustil emožnost drugih potiš glede sklenitve delnega raz-orožitvenega sporazuma, poti. ki bi bile različne od dosedanjega sovjetskega predloga za dve do triletno prepoved a-tomskih eksplozij ločeno od vseh ostalih razorožitvenih sporazumov. Razorožitev S tem pa prihajamo že na razorožitveno konferenco v Londonu, ki je tudi ta teden dokazala, da se vleče in on se bo vlekla kot j ara kača. In da predlog, ki Ua ie prejšnji petek prebral Dulles v resnici zasluži ime, ki so mu ga takoj dali: «Predlog na harmoniko#. Vse delo tega tedna se je omejilo na Zori-nova vprašanja in Stassenove odgovore. Zorin je najprej zelo upravičeno pripomnil, da se zahodni predlog omejuje sa- mo na vprašanja inšpekcij. Kaj pa vse ostalo: prepoved eksplozij, znižanje številčnega stanja vojakov, zmanjšanje količine orožja — atomskega in običajnega, prenehanje izdelave atomskega orožja, uporabljanje fizijskih tvarin v miroljubne namene itd. Vprašal je pojasnila. Zakaj baze ZDA, NATO in SEATO v Severni Afriki, na Srednjem vzhodu, Turčiji in Pakistanu ter drugod, niso vključene v načrt za inšpekcijo, letalsko in kopensko? Na to vprašanje ni dobil odgovora. Nekako posredno mu je odgovoril le Ei-senhoiver na svoji redni tedenski konferenci v sredo z izgovorom, da te baze niso bile vključene, ker na konferenci ni prisotna Kitajska-Vsekakor zelo neprepričljiv izgovor, saj je vendar prav Eisenhotver tisti, ki najbolj nasprotuje vstopu Kitajske v Organizacijo združenih narodov, kaj šele v razorožitve rti pododbor. Drugo Znrinovo vprašanje: Zakaj mora biti obsep področij za izšpekcijo odvisen od tega, da ZSSR že v naprej pristaja na enepa izmed načrtov «predloga na harmoniko?» Na to je od Stascena prejel samo delni odgovor. Rekel je, da so vključili «samo tista področja, ki ne povzročajo političnih težav» in se je izgovarjal, da predvidevajo na Zahodu razširiti ta področja šele v nadaljnjih etapah raz-oroževanja in da tudi sovjetski predlog od 30. aprila ne obsega vse tisto, na kar misli Zorin. Tretje vprašanje.- Ali mora biti sporazum o inšpekcijah sklenjen prej kot stopijo v veljavo razorožitveni predlogi? Nato je Zorinu odgovoril fran coski delegat Moch, ki je dejal, da so zahodne vlade že predložile ustanovitev skupine strokovnjakov, na kar Zorin še doslej ni da', pravega odgovora. No, in v tem smislu so razpravljali kar precej živahno ves teden, dokler niso zahodni delegati spoznali, da mo vendarle povedati obširno m točno, kakšen je pravzaprav v celoti zahodni razorožitveni predlog. Ta razlaga bo trajala od prihodnjega torka do sobote. Verjetno bo vsebovala zahodni odgovor na sovjetske predloge od aprila in junija letos. Sele potem bo Zorin lahko povedal stališče svoje vlade o zahodnem epredlogu na harmoniko«. Omeniti moramo, da so razgovori še kar znosni in včasih celo precej prijazni, kar dokazuje, da niti na Vzhodu niti na Zahodu nočejo povzročiti prekinitve pogajanj, ker se zavedajo, da hi krivca za prekinitev obsojal ves svet. Hočiminh v FIRJ rej psi glavni politiki na oddihu in prihodnji teden bo politično mrtvilo sna višku«. Kljub temu pa je v preteklem tednu bilo precej polemik zlasti okrog predčasne razpustitve poslanske zbornice, ki ji poteče mandatna doba točno 25. junija 1958. Potemtakem I bi morale biti volitve po ustavi najkasneje do 3. septembra t. j. 70 dni po poteku mandatne dobe kar pomeni prav nekje sredi prihodnjega poletja. In temu vročemu datumu bi se hoteli izogniti — tako se izgovarjajo — desničarji, med katere spada tudi del demokristjanov s čimer pa se hočejo izogniti dejansko razpravljanju o najbolj težavnih zakonskih osnutkih, na prvem mestu o ograrnih pogodbah, kar bi bilo seveda na ta način preneseno pred bodoči parlament. Predsednik Zoli je takole mimogrede omenil, naj bi bile volitve 29. marca in poslanska zbornica naj bi bila razpuščena najmanj mesec ali dva prej. No, polemika je pokazala, da je večina političnih strank proti temu in je zahtevala, naj poslanska zbornica deluje, dokler ji ne poteče rok in nato naj bodo volitve KAIRO. 10. — Po vesteh '.z dobro informiranih arabskih krogov, bo prejela Sirija iz SZ dve majhni obalni podmornici na podlagi sporazuma. AUTOVIE CARSICHE mr ■ > " ”■ . i[j-vg PROGa TRST BAZOVICA - PADR1CE * GROPADA • TREBČE Odhodi s postaje Trg Liberta in Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11., 12., 13.10, 14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22.40. OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10., 11.. 12.30, 13.10, 13-»«- 14.30, 15., 15.30, 16.. 16.30. 17., 17.30, 18., 18.30, 19.. l»-*)' 20.30, 22.30, 24. PROGA TRST - BLOK FRNETIC1 Udhod s Trga Liberta. OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.55. OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30, 13.10, M-f' 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30. 17., 17.30 18. 18.30, 19, 19W’ 20.30, 22.30. Odhod s Frnetičev OB DELAVNKIH: ob 8.20. 10.50, 14.05, 15.40, 18.55. OB PRAZNIKIH: ob 8, 9.10, 10.50, 11.40, 13.20 14, ljj-J?' 15.15, 15.30, 15.50, 16.20. 1650, 17.35, 18 18.50. 19.20, 19-w' 20.20, 20.50, 21.45, 23.10 PROGA TRST - BLOK PESEK 13.05,* Udhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.45, 13.10, 17.30. OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30. Odhod s Peska OB DELAVNIKIH; ob 8.20, 13.50, 18.05. OB PRAZNIKIH: ob 12.05. 18.05 PROGA TRST - KOZINA - HERPELJE Odhod s Trga Liberta ob 7.30 tn 13.10. Iz Herpelj 9. uri in 14.30. — Vožnje vsako soboto. PROGA TRST • DOMJO - BOLJUNEC • DOLINA * -PREBENEG Udhod s Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.35, 7.25, 10.20, * 12.05 16.35. 17.05,* 18.05, 18.35, 19.20 20.45, 22.35 OB PRAZNIKIH; ob 9.05 10.35. 12.35» 14.35, 16.05. H05 18.15, 19.35, 20.40. 22.05 N. B * Samo ti avtobusi vozijo do Prebenega. druš se ustavijo v Dolini. PROGA TRST - DOMJO • K1CMANJE Udhodi s postaje na Trgu Stare milnice OB DELAVNIKIH: ob 7.35. 10.35. 12.20 13.35 18.05 1930 OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05 16.20. 19.35 , 22 50. PROGA TRST • ADAMIČ MACKOVLJE Udhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 11., 13.30 OB PRAZNIKIH: ob 13., 22.30, PROGA TRST - OSP . MACKOVLJE Udhodi s Trga Liberta OB DELAVNIKIH- ob 18.15. OB PRAZNIKIH: ob 18.30. PROGA TRST - PODLONJER LONJEH Udhod i s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.20, 6.40** 7., 7.22'* 7.40. 8.07** 8.25, 8.52, 9.02, 9.30»», 9.40, 10 15, 10.30* 11 02, 11 2°* 11.40. 12.02, 12.20, 12.40. 13„ 13.20»*, 13.40. 14.15* 14-« 15.16* 15.45* 16., 16.20 16.40. 17., 17.20, 17.40**. 18.30**. 18.50 19.20** 19.40 20.05** 20.30 20.52. M-1U 21.40. 22.15» 22.45». 23.20. „ OB' PRAZNIKIH: ob 8.: 8.31. 9.01, 9.31, 10.01, W-31 11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 15 minut. * Odhodi s Trga S. Francesco - ** Ti avtobusi voziio do Lonjerja ostali se ustavi)®-10 v Podlon.ier.iu Opravljamo prevoze blage za tretje z lahkimi ,rt težkimi kamioni ter avtoeisternami turli v in°j zemstvo. ' Za injor maci fe kličite telefonski števil' ki 36-794 in 55-378. „Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuj* V resnici plača oglase konkurent, ki sam ut oglaša. “ Herbert Cassoi* Tudi obtsk predsednika Severnega Vietnama v Jugosla-1 pa čeprav bi morali politiki viji je vzbudil mnogo zanimanja v svetovnem javnem mnenju. Ta obisk je važen ne samo za pravilno ureditev odnosov med socialističnimi državami, temveč tudi za odnose med državami sploh. Podobnost borbe za osvoboditev med obema narodnoosvobodilnima gibanjima in graditev socializma ter zelo podobni pogledi na najvažnejša mednarodna vprašanja imajo pri tem obisku prav poseben pomen. Prav to je bilo poudarjeno v skupnem poročilu o razgovorih, v katerem je bilo še podčrtano, da bo Jugoslavija podprla vietnamsko ljudstvo v njegovi borbi za zedinjenje Severnega Vietnama z Južnim tako kot je bilo sklenjeno na ženevski konferenci. Konkret- voditi volilno kampanjo v naj-hujši vročini. Polemika se je vnela tudi o Južni Tirolski. Najvidnejši avstrijski državniki so pretekli teden ponovno poudarili, da Italija ne izvaja sporazuma Gruber - De Gasperi. V Rimu o teh očitkih nočejo ničesar slišati m zato padajo tudi močni izrazi: o poskusu vmešavanja Avstrije v notranje zadeve in celo o poskusu načenjanja integritete italijanske republike in podobno. Dejansko gre samo za upravičeno zahtevo avstrijske manjšine in avstrijske vlade, naj se sporazum Gruber - De Gasperi lojalno izvaja. Dokler se to ne bo zgodilo, bomo verjetno še večkrat brali o podobnih polemikah kot prejšnji teden. ni sklepi pa zadevajo politič- j Slovenci v Italiji pač takšne no gospodarsko in kulturno 1 stvari zelo dobro razumemo, sodelovanje med obema deže- i imamo sami iz dneva v lama čeprav sta zelo oddalje- [ dan opravka s kršitvijo medni ter vabilo Hočiminha pred- j narodnega sporazuma, ki se sedniku Titu, naj uradno ob- tiče prav nas — londonskega išče Severni Vietnam. O tem j memoranduma. Ittnik K, » M. Gttmeh, dneh odpotuje na Daljni uradnl v JrQn of) jprem. vzhod, komor nameraua /uso- st„u zunanjega ministra'Pelle; slavijo v večji men izvazati ^n,j^0 _ .. *___* svoje proizvode. Vsi na oddihu Medtem ko predsednik republike že nekaj dni iovi ribe, je predsednik vlade šele danes odpotoval na oddih v rajo sovjetskemu delegatu | Revisondoh. Praktično so to- dalje bo Zoli verjetno v kratkem vrnil Mussolinijevi vdovi truplo njenega moža in končno smo malo podrobneje slišali o stališču, ki ga ima zunanji minister Pella o tako imenovanem zahodnem predlogu ima harmoniko« o zračnih inšpekcijah. Nič senzacionalnega. OBVESTILO Glasbene šole, društva in glasbenike obveščamo, da )e ustanovljena obrtno-uslužnostna delavnica za popravila in izdelovanje strunskih in ostalih glasbil — »GLASBILO* s sedežem v Ljubljani, začasno v Vegovi ulici 5. V delavnici bomo popravljali vsa strunska in ostala glasbila (godala, harfe-klavirje, harmonije itd.) in izdelovali tudi nova. Razen tega bomo sprejemali n8-ročila za uglaševanje tn bomo na zahtevo naročnikov pošiljali svoje strokovnjake uglaševat klavirje, harmonije itd. tudi izven delavnice. Potrudili se bomo opraviti vsa naročila v popolno zadovoljstvo naročnikov ih se priporočamo za naročila. »GLASBILO" Ljubljana, Vegova 5 -H V TRGOVINAH O R G A N I Z A VIJ K UITTADELLO HK NADALJUJE tradicionalna prodaja trst fJTu DANTE (vogal Ul. Genova) Vse konfekcije po neverjetno nizkih cenah III NEKAJ PltllMKItOV: OBLEKA AIPAGATEX Magnoni Tedeschi Bolivar lir 13400 OBLEKE bombažne mak6 lir 4.800 in 6.900 > fresko volna » 9.900 » 12.700 > iz česanega blaga » 7.900 > 9.800 » iz fin. čes. blaga » 18.900 HLAČE «Jolly» > 890 > 1.200 > popeline makč » 2.500 > 3.100 > nezmečkljive » 1.900 > 2.300 » fresko volna » 3.500 » 4.800 JOPIČI volna » 2.900 » 4.900 » kamela šport » 6.900 DEŽNI PLAŠČI makč » 6.500 » 9.800 » > zelo fini » 18.500 PLAŠČI Iz čiste volne > 4.500 SCALA D’OR° Izkoristite priliko / Ugoden trenutni Jr/