slovenski dnevnik ? 7 Zeritajenih državah..
Velja za vse leto.. • $3.00 4 -f Ima 10.000 naročnikov
rBLEFOH rHAJtlCM: 4*87 OOKTULKDT. Mnttre4 u Seconi-Cl*« Matter, Sept«mb«r U, IMS, M tki Poti OffiM il Miw York, *. Y., uln tfct Atl off Ooifrni off Ibrtk 8, l«Ti* . TELETOM PISAJLKS; OSI SOSTLUm
NO. 303. — ŠTEV. 303.	NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 27, 1915. — PONEDELJEK, 27. DECEMBRA, 1915.	TOLUMB XXETL LSTVXK XXED
The onty Sloveniac
? in the Urited	-
■ ■ n
Issued every da.v esctffc •s Sundays and Holidays ^
GLAS NARODA
Ost slovenskih delavcev v Ameriki
Balkansko bojišče.
-o-
VROČI BOJI ZA SOLUN. — NEMCI IN AVSTRIJCI SO SKLENILI DOBITI NA VSAK NAČIN MESTO V 3VOJE ROKE. — KONCENTRACIJA ČET OB SRBSKO GRŠKI MEJI. — ZAVEZNIKI SO HOTELI IZKRCATI NEKAJ SVOJEGA VOJAŠTVA V KAVALI. VAŽNI SRBSKI DOKUMENTI. — ČRNOGORCI ZMAGUJEJO. — SITUACIJA NA GALIPOLISU.
-o-
ZAVEZNIŠKA POROČILA.
Nemci v bankah.
Velika newyorska banka National City Bank je odslovila zopet dva svoja nemška uradnika.
Dva nemška uradnika, ki sta bila zaposlena v inozemskem oddelku v National City Bank v New ^ orku. sta bila prisiljena zadnji petek, da odstopita iz svojih služb.
Kakor znano, je bil v ravno tej banki pred kratkim aretiran nek nemški uradnik, češ, da je bil soudeležen pri nemških zarotah proti zaveznikom in njihovi trgovini in da je poročal o vseli važnih stvareh svojim nemškim rojakom, ki so mu za to delo zelo dobro plačali in uporabljali njegova poročila pri svojih nakanah, kako ovirati trgovino med zavezniškimi deželami in Združenimi državami.
L radniki po ne\vyorških bankah morajo ponavadi naznaniti svoja bivališča delodajalcem in zavarovalnim družbam, kjer so zavarovani, da v slučaju kakih nepravilnosti poravnajo morebitno škodo banki. Ta dva nemška uradnika pa nisia naznanila banki, da sta se preselila in zato sta bila odslov-Ijena.
Oba odslovljena nemška uradnika sta bila zaposlena pri tej banki že skoz več let ter sta se dobro obnašala. Ker pa so vsi AmeriKan-ei v zadnjih Časih zelo nezaupljivi, ravno vsled mnogih slučajev, ko so njihovi nemški uradniki zlorabljali zaupnost, ne marajo še nadalje ostati v negotovosti. Poleg omenjenih dveh je še nad sto dn° gih Nemcev zaposlenih v National City Bank, v ndar teh niso odslovili. —
$300,000 škode po povodnji.
Memphis, Tenn., 2iJ. decembra. Nad -$300.000 škode je bilo povzročene sinoči vsled velikanske povodnji. Skoro 300 čevljev mostnih naprav je bilo razrušenih pri tukajšnji železnici Haralmn in silni toki, ki so nastali v reki, Mississippi, so odnesli most. Vendar pri tej nesreči ni bil nihče ranjen.
Most, ki je bil uničen, bi moral biti gotov prihodnje poletje ter bi stal približno .$5,000.000. Inžener-ji. ki so nadzorovali delo, so rekli, da ho ovirano delo za približno sedem mesecev.
Pozor, pošijatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrije bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, posta gre nemotljeno prt-ko HOLANDIJE in SKANDINA VIJE.
Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI na GORIŠKEM, DALMACIJI in de loma v PRIMORJU. — Za de) ISTRE, KRANJSKO vbo in enako spodnji &TAJER in druge notra nje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih Časih, seveda traja poši ljanje in izplačevanje kaka dve tedna dalj, nego v mirovnih ras merah.
Od tukaj se vojakom ne mom denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošljt sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo ss njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dome stic Postal Money Order", ter pri loži te natančni Vi naslov in on« osebe, kateri se ima izplačati.
O	• n • :
K $	K	$
f™ .90	| 120....	17 40
10....	1.60	I 130....	18.85
15....	2.:?5	| 140....	20.30
20....	3.15	150....	S l. 76
25....	3.80	160....	23 Jf!
30.... 4.50	170....	21.65
35.... 5.25	180....	26 10
40.... 5 95	190....	i7.£5
45,^ 6.70	200....	2!) 0)
50.... 7.40	250..,.	36.'25
55...* 8.15	300...«	4:t.n0
60.... 8.85	350,...	f.O 75
65..,, 9.60	400..,.	58.00
70....	10.30	450....	05 25
75--------11.05	500..»»	72 50
80.... 11.75	600....	87 00
85.... 12.50	700....	101 60
90.,.. 13.20	800....	116 00
13.95	900....	130.50
IUU--------14.60 1000________142 00
110....	15.95
Ker se cene sedaj j ako spremlJ : njajo, naj rojaki vedno gledajojH naš oglas.	^fl
TVRDKA FRANK SAKJH 82 Cortl&ndt st„ New Yqfl
Obstreljevanje Tolmina.
Avstrijci so pregnali Italjane s Kolovrata. — Vroči artilerijski boji. — Nov pripomoček. — V Tirolah.
Dunaj, Avstrija. 2(J. decembra. — Italjaiii so že večkrat napadali Tolmin, toda dosedaj se jim je še skoraj vsak napad izjalovil. Pred dvema dnevoma so z vso silo navalili na avstrijske postojanke, izgubili so na tisoče in tisoče svojih vojakov, opravili pa niso ničesar.
Avstrijski gen. stab poroča sledeče:
Italjani so se že nekaj časa pripravljali na splošen napad. Na pogorje Kolovrat so spravili veliko težkih baterij in začeli obstreljevali Tolmin. Naša artile-rija jim je nekaj časa odgovarjala, potem je pa stopila v akcijo infanterija in pregnala sovražnika s Kolovrata. Bojni plen, ki smo ga dobili, je precejšen. 8 tem smo Italjanom dokazali, da je Tolmin ravnotako nezav-zeten kakor Gorica.
Rim, Italija, 2(3. decembra. — Včeraj so se vršili ob celi ronti vroči artilerijski spopadi. V Judikarijah so Avstrijci parkrat navalili na naše postojanke, pa so se morali vedno umakniti. V dolini Riccamerce smo i-meli precejšnje izgube, ker so spuščali Avstrijci iz višin na nas velike skale. To je najnovejše avstrijsko o-rožje, ki je obenem tudi pre cej uspešno.
Ob Soči se ni ničesar posebnega pripetilo.
Rim, Italija, 21 j. decem-bra. — Papež Benedikt je bral o polnoči v kapeli svetega Pavla mašo za one. ki so padli na bojišču.
Dunaj, Avstrija, 26. decembra. — Avstrijski generalni štab poroča:
Sovražnik je poskušal priti na Dobrdobsko planoto, kar se mu je pa popolnoma izjalovilo. Naše postojanke so tako utrjene, da jih sploh ni mogoče zavzeti.
Vzgoja za otroke po deželi.
Washington, D. C., 26. dec. — Otroški oddelek v uradu Združenih držav za delo bo objavil posebno objavo, v kateri se bo dokazalo, kako zelo ko otroci potrebni dobre izobrazbe, posebno po deželi.
Zatrjujejo, da je tri petine od 30.000,000 otrok v Združenih državah doma z dežele. Zadnji podatki od štetja v letu 1910 kažejo, da je število otrok, ki ne znajo citati, skoro dvakrat tako veliko na deželi, kakor pa je v mestih. Kjer morajo otroci po deželi delati, tam je neizobraženost še mnogo večja.
Če hočemo doseči kake uspehe na polju izobrazbe na deželi iu na polju pospeševanja telesnega zdravja, moramo v ta namen posvetiti vso svojo pozornost.
Največja ovira, da bi se doseglo veliko uspeha a- tem pigledu, je dejstvo, da gonijo mlade otroke prehitro na delo. Xa ta način pokvarijo ne samo njihovo telesno napredovanje, temveč tudi duševni napredek pri tem trpi in mesto da bi napredovali, otroci nazadujejo. Otroci pa bodo enkrat možje in državljani v deželi, zato jim je treba posvetiti mnogo pozornosti in nežne skrbi.
t'strelil se je
v Budimpešti glavni zdravnik tam-
Ikajšnjega reševalnega društva doktor Aezel.
Socijalisti in vojna.
Tu naznanjajo široko zasnovane priprave, da se čim preje konča vojna. — Socijalisti vseh dežel.
Maks S. Hayes, eden izmed voditeljev soeijalistične stranke v Združenih državah, je naznanil včeraj, da so se že začele uspešne priprave med socijalisti vseli de žel, da se čim preje konča sedanja vojna v Evropi. Hayes je rekei med drugim:
'"Izvrševalni odbor italijanskih socijalistov je odobril delovanje in poziv mednarodne konference v Zimmervvaldu v Švici ter pozivlji vse strankine organizacije, časni ke, soeijalistične uradnike, držav ne poslance, občine in sploh vse proletarske organizacije, naj pod pirajo to mirovno gibanje. Naj značilnejše je, da je dovolila italijanska vlada, da so razširjal javno lepake in razglase, v kate rili obljubljajo socijalisti, da se bodo posluževali vseh sredstev, s katerimi bi bilo mogoče končati in skrajšati vojno. To pa s pomoč jo proletarijata iz vseli dežel.
Tudi socijalisti iz Angleške ii iz .Švice, ki so se udeležili medna rodnega zborovanja v Švici, so se strinjali z mirovnim gibanjem, ki se je započelo. Tudi avstrijski t eijalisti so naznanili, da se popolnoma strinjajo z načrti, ki so .p« zasnovali nemški socijalisti ter zahtevajo. da ne obdrže Nemci zav ze+ega ozemlja, da države ustanove mednarodno razsodišče, razoro ženje in dr.
Tako so se strnili socijalisti vseh narodov in skupno mislijo pospeševati mirovno misel med proleta-rijatom vseh dežel."
Amerikansko seno v balah kot ob ramba proti kroglam.
Galveston, Texas. 25. dec. — Angleška in francoska vlada rabijo na tisoče bal sena na svojih bojnih črtah, da se z njimi ohranjujejo krogelj. Za to dejstvo se j< ravno razvedelo, ko so začeli začeli zavezniški prekupei in zastop niki nakupovati velikanske množine sena po Texas. Pod njihoviir nadzorstvom ga na poseben način zvežejo v velike bale, da so tem boljša obramba proti kroglam. — Predno jih nalože na ladije za Ev ropo, zvežejo tri navadne bale v eno samo, in na ta način pravijo da se doseže isto učinkovitost, kakor pri jeklenih ploščah za odbijanje krogelj. Pravijo, da uporabljajo v zadnjih časih senene bah v velikanskih množinah v zakopil: v severo-vzhodni Franciji.
I "mrl Je
na Dunaju socijalno demokratični državni poslanec Winarsky v 43. letu svoje starosti.
Svetovna vojna.
Sedanja vojna se ne da primerjati z nobeno v svetovni zgodovini. — Pregled dogodkov.
Nekateri med nami se niti ne zavedajo, da žive v važni zgodo vinski dobi, v dobi svetovne vojne. Devet držav je zapletenih v to grozno klanje, devet držav je sklenilo boriti se do konca. Kdor natančno ne zasleduje vseh dogodkov, ne ve, kako se je vojna razvijala, ni mu znano, kdaj je ta ali ona država- napovedala vojno in ne ve, kdaj je padla ta ali ona važna trdnjava. Potrebno se nam je zdelo sestaviti kratek pregled vseh važnejših dogodkov sedanje vojne tako da bo vsak rojak vedel uatančno za dan, ko se je kaj važnejšega pripetilo.
Tozadevni pregled je natisnjen v letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarju, ki vsebuje razen tega še vse polno člankov, lepih povesti, raznih zanimivosti in slik. Nobena slovenska hiša bi ne smela biti brez njega. Ker smo ga letošnje leto tiskali le omejeno število, opozarjamo rojake, da naj ga vsak I ta ko j naroči.
' Stane samo 35 centov s poštnino vred. Naročite ga pri: 8LOVENIC PUBLISHING CO.,
82 Cortlaadt St, New York, N. T.
>
Vihar v New Yorku.
Včeraj dopoldne je bilo v New Yorku pozorišče velikega viharja,
ki je zahteval sedem žrtev.
Skoro vsako leto se srečajo v tem mestu viharji z mrzlega severa in gorkega juga, ki imajo za posledico navadno nekaj smrtnih . nesreč. To se je zgodilo tudi včeraj zjutraj, iz lahnega deža, ki je je pršel zgodaj zjutraj, je nastal hud vihar, pomešan z naletavanjem snega in bliskanjem. Hitrost viharja se je povečala do 90 milj na uro in zavladal je hud mraz in kmalu je vse zmrznilo po ulicah. Snega sicer ni bilo mnogo, vendar dovolj, da je bil nekoliko oviran promet in da je zakrivil smrt štirih oseb.
Matthew Ward, 21-letni kurjač je našel svojo smrt ob deveti ur. dopoldne, ko se je zaletel voz poulične železnice v nek voz. na katerem se je on vozil. Dva njegova tovariša, ki sta bila z njim, sta pa bila nevarno ranjena in so ju prepeljali v bolnišnico. Voznik \ vozu poulične železnice, ki je baje zakrivil nesrečo, je bil aretiran in obtožen zločina uboja.
Neka ženska, Margaret Charles je bila za hip oslepljena vsled nevihte ter je zašla pred voz po ul lene železnice. Voznik na vozu električne zelenice je skušal usta viti, pa je bilo prepozno in ženska je našla smrt pod kolesi voza. — Njena spremljevalka pa je bila nevarno ranjena.
Neka neznana ženska je tudi u mrla na cesti vsled mraza in snega. Nek uslužbenec na nekem čol nu je utonil, ko se jc odvezal čoln v zalivu. Kakih 20 žensk in otrok pa so rešili, ki so bili tudi v nevarnosti, da potonejo v zalivu.
67-letni John Devline je umrl v celici neke stražnice v Brooklynn, kamor so ga zaprli vsled tega, ker so ga našli pijanega.
Sesti smrtni slučaj se je pripetil, nekemu železniškemu čuvaju, 59-letnemu Patricku Trubriediju! Kavno je hotel dati z zastavico znamenje, da bi se ustavil neki potniški vlak. pa mu je spodrsnilo na spolzkih tračnicah in vihar ga je vrgel naravnost pred vlak in pod kolesa.
Sedma žrtev viharja je bil 38-letni Anton Krusinski. On in njegova žena sta se peljala s kolesom ter vsled deža in snega nista videla prihajajočega avtomobila. Še-fer na avtomobilu tudi ni mogel videti vsled deža in je zavozil v oba kolesarja ter ju podrl. Krusinski je bil ubit, njegova žena pr. nevarno ranjena.
Poleg navedenih smrtnih slučajev se je zgodilo še nešteto drugih manjših nesreč in le energičnemu postopanju stražnikov v New Yorku se je zahvaliti, da nesreče niso bile večje in občutnejše. Mnogo škode se je zgodilo tudi žičnim in drugim napravam, posebno izven mesta. Promet na železnicah je bil zelo oviran, vendar se na železnicah ni zgodilo posebnih nesreč.
Največja škoda je bila prizade ta v pristanišču, kjer se je poto-ilo sedem velikih bark, ki so bile naložene z blagom za zaveznike. Ljudje so se pa k sreči vsi rešili.
Vihar v Massachusetts.
Hartford, Conn.. 26. dec. — Danes je divjal prek države Massachusetts eden najhujših viharjev, ki je napravil velikansko škodo. Pokvaril je mnogo poslopij, pretrgal brzojavne žice ter prinesel seboj nekaj palcev snega.
Vihar je dosegel največjo hitrost eno uro pred predpoldnem, in sicer 60 milj na uro. Odtrgal je streho z neke tovarne ter petih hiš in pobil krog 250 velikih oken. Drevesa, ki jih je ruval vihar, so pri padanju pretrgala električne žice in napravila velikansko škodo. Mesto je bilo zvečer zavito v temo in v nekaterih krajih so morali rabiti za razsvetljavo sveče. Ob železnicah je bilo podrtih vse polno brzojavnih drogov, ki so znatno ovirali železniški promet med posameznimi kraji. Železniško osobje je imelo vse polno dela, da je Čistilo progo in spravljalo v normalen tir promet na železnici.
skega generalnega štaba v Solun. — kljub temu. da je to javna tajnost.
AVSTRIJSKO- NEMŠKO- BOLGAR
SKA POROClIA.
Pri Kut-el-Aniari.
Carigrad, Turčija. 26. decembra. — I>anes je bilo tukaj uradno sq>oroče no -il«MloOe:
<''e bo šlo tako naprej, bomo v te ku par dni obkolili sovražnika pr Kut-el-Amari v Mmpotamiji. Vče raj smo obstreljevali angleška skla dlšča in povzročili sovražniku precej šnjo škodo.
Včeraj jc naša obrežna artilerijf potopila neko sovražno križarko, k se je ]>oskušala približati obali. Mo št v o je utonilo. Pri Sedd-elRahri fino iM»ffnali po vročem boju sovraž nika v ln-g. V splošnem j«* jK>loža. ueizpremenjen.
Splošen položaj.
Dunaj, Avstrija, 2'*- de<-embra. — Vrhovno armadno poveljstvo nazna-nja: Na Balkanu se nI ničesar posebnega prij»etilo.
Dokumenti.
Berlin, Nemčija, 20. decembra. —
V	palači srbskega prestolonaslednika so našli naši vojaki veliko zelo važnih dokumentov. V nekem predalu je bilo vse polno privatnih pisetu. katere so pisali razni vladarji srbskemu kralju.
Berlin, Nemčija. 20. decembra. — Antrleške čete. katere so zapustile Azijo, so se poskušale vkrcati v Ka-vali. kar s<- jim pa ni posrečilo, <Jr-ki so s«- že večkrat bridko pokesali. ker so pustili zaveznike v Solun, zato l»i jkhI noltenim i ►obojem ne hoteli, da bi bili zavezniki gospodarji še v kakem drugem grškem pristanišču.
Perzijski kabinet.
Berlin. Nemčija. 20. decembra. — Neki tukajšnji list je dobil od svojega dopisnika iz Teherana sledeče poročilo :
Perzijski kabinet je rezigniral. Šah je imenoval min. predsednika princa Firmana Firmo. Novi min. predsednik je baje izvrsten diplomat in ima zelo velik upliv.
V Kavkazn.
Carigrad, Turčija, 26. decembra. —
V	Kavkazu se še neprestano vrše vroči boji med našimi in ruskimi četami. Pri Ibaru se naiu je posrečilo zavzeti nekaj sovražniških postojank, ki so za nas izvanredno velike strate-ffične važnosti.
Srbski hegunei.
Berlin, Nemčija. 20. decembra. — Srbskim beguncem se v Albaniji zelo slabo godi. Za srbsko civilno prebivalstvo Iti bilo najboljše, če bi ostalo doi^a, vojakom bi pa tudi nikdo ne zameril, «V bi se udali, ko so izprevi-deli, da ne morejo ničesar opraviti.
Onim ljud u. ki so pričakali prilio da Nemcev, Avstrijcev in Bolgarov, se s«nlaj zelo dobro go<\\.
Albanci so Srbom sovražni, napada jo jih Iz zasede in jim ne dajo nobene hrane. Sedaj so ti reveži že pol mino ma obupali, da jim bo mogoče priti v Italijo. V Italiji je le kralj in nekaj diplomatov.
Ruske čete.
Berlin, Nemčija, 2(5. deeemhra. — Poročilo, da so se naraelavare -niz Poročilo, da so se nameravale ruske čete izkrcati v bližini Varne, je neresnično. rtes je, da se je pojavilo
pred pristaniščem nekaj ruskih bojnih ladij, pa niso ničesar opravile, ker sn se takoj umaknile, kakorhitro so stopile bolgarske baterije v akcijo.
Kusi bi edino na ta način lahko prišli v Bolgarsko, če bi prekršili ru-munsko nevtralnost in prekoračili Ru-munijo Predno se bodo za kaj takega odločili, jih bo minilo že vse ve.se-
<T,ete. ki so jih koncentrirali v Be-sa rabi jI, so bile zadnji teden odpoklicane na severno fronto.
Smrt boljša od življenja. Philadelphia, Pa.. 25. dee. — Ker je čutil, da bo boljše, če njegov sin umre, kakor pa da bi ostal za celo življenje pohabljen, je Samuel Bbinger prepovedal zdravnikom odrezati svojemu sinu nogo. ki jo je zdrobil neki voz. Sin Albert Ebinger je umrl nekoliko ur kasneje v bolnišnici v starosti 13 let. Zdravniki so rekli, da bi mu s tem mogli rešiti življenje, če bi mu odrezali nogo. Ko je oče izvedel zato, se je prijel z rokami za glavo in rekel:
— Že osem mesecev nisem mogel dobiti dela.
Če jaz ne morem dobiti dela z obema noeame, kako bi mogel kdaj moj sin dobiti delo, če bo imel samo eno nogo.
London, Anglija, 2G. decembra. — Kakor kaže, se bo v bližini Sohma ali pa v Solnim samem odločilo, kakšno stališče bo zavzela Grška. Nemci, Avstrijci in Bolgari ne boJo preje mirovali, dokler ne bodo pregnali zaveznike z ;rškili tal. Ob jn/nnsrbski meji imajo razpostavljene veli k** t .»pove. s katerimi obstreljujejo angleške 111 francoske postojanke pri Solunu.
Angleži utrjujejo z mrzlično naglico vse višine okoli S.»luna in neprestano dovažajo nove čete.
London, Anglija, decembra.— Iz Aten poročajo, <la dospe skoraj vsak dan v solunsko pristanišče kaka transportna ladija, ki izkrca vojaštvo, nakar odpluje zo-jm-t proti (»alipolisu. Angleška in francoska bojna črta je izvanredno močno utrjena. Vojaki so nočindan na delu.
V okolici Bit olja ter ob ^rš ko-srbski meji so začeli Win* i in Bolgari koncentrirati svoje čete. Kakorhitro bodo vse predpriprave gotove, se bo začelo splošno prodiranje proii Solium. Turki se bojev ne bodo udeležili, ampak bodo stali v južnem delu Bolgarske v rezervi.
Rim, Italija, lib. decembra. — Če bodo Nemci še naprej tako postopali, kakor so dosedaj, je gotovo, da se Angleži in Francozi ne bodo mogli dolgo vzdržati. Nemški cesar Viljem je zagotovil grški vladi, da ne bodo Nemci in Bolgari niti najmanj prekršili grške nevtralnosti. Ko bodo pregnali zaveznike iz Sohma, se bodo umaknili, ne da bi s«1 še kaj umešavali v grške zadeve.
Kralj Konstantin je baje s tem popolnoma zadovoljen.
C'e je to resnica, se lahko reče, da so Nemci vse doselili. kar so hoteli doseči. Zavezniki so si na vse kriplje prizadevali pridobiti Grško na svojo stran, delali so vsako-\rs1ne obljube, dajali najrazličnejša zagotovila, pa ni vse skupaj pomagalo.
Pariz, Francija. 26. decembra. — Tukajšnje črnogorsko poslaništvo priobčilo je danes poročilo, tičoče se zadnjih dogodkov na Balkanu. Poročilo se glasi:
Pri Sandžaku se vrši že dva dni vroča bitka, ki pa do--edaj še ni odločilna. Na par mestih se nam je posrečilo pregnali Avstrijce za petnajst milj nazaj. Avstrijcem smo odvzeli tudi nekaj pozicij, ki bodo za nas izvanredno velike strategične važnosti.
Atene, < irško, 26. decembra. — Tukašnje časopisje po-roča. da je < irska vprašala italjansko vlado, zakaj je izkrcala svoje čete v Albaniji in na kak način misli razširiti >voje gospodstvo na albanskih tleh. Italija ji je odgovorila, da bo skušala s pomočjo grške vlade doseči cilje, katere si je postavila.
Atene, Grško, 20. decembra. — Italjnnske čete, ki so « izkreale v Valoni, so začele prodirati v notranjost deže-Prednje straže so že prišle v dotiko z grškimi prednjimi stražami v južnem delu Albanije.
Rim, Italija, 2d decembra. — Danes se je pripeljal iz Albanije srbski kralj Peter Karagjorgjevič. Vsled zad-njih dogodkov se je njegovo zdravstveno stanje zelo poslabšalo.
Pariz, Francija, 26. decembra.— Iz Aten - poročajo, da je d »spel tja srbski vojni minister ter da je bil takoj zatem v avdienei pri grškem min. predsedniku in pri vojnem ministru. O čem so razpravljali, se dosedaj še ni daio dognati.
Atene, Grško, 26. decembra. — V Carigrad dovažajo iz Berlina vedno več modernih topov, katerih so se posluževali Nemci v Belgiji in na Iiusko Poljskem. Vojaški si rokovnjaki so prepričani, da bodo začeli Turki obstreljevati angleške utrdbe pri Sueškem prekopu. Če prepode Angleže od Kneza, jim je pot v Egipet takorekoč odprta.
Pariz, Francija, 26. decembra. — Iz Bukarešta poročajo, da je začela Rumunska 24. decembra pošiljati žito v Avstrijo in Nemčijo.
vilnlm prebivalstvom in bolgarskim vojaštvom.
London. Anplija. 20. decembra. — Tukaj prevladuje mnenje, da se bo vršila pri Solunu največja bitka v sedanji vojni. V tej hitki se bo odločilo, če bodo v sedanji vojni xmasoval-<-i zavezniki ali pa Nemci. Iz zanesljivega vira se je doznalo. da imajo zavezniki 400.000 inož in da kontrolirajo vse dohode k mestu. Nemci. Avstrijci in Bolpari imajo na Balkanu 370.000 moft.
Paril, Francija. 26. decembra. — Francosko ra sop Is je ne sme sporočiti dejstva, da je odpotoval šef franco-
Kim. Italija. 2t«. decembra. — liane* j»> ilos|n>k iz Albanije ameriški zdravnik iir. Mendel*c*i; spremlja ga več drugih ameriških zdravnikov in bolniških strežnic
liondon, Anglija, 20. decembra. — Iz xadnjih brzojavk je razvidno, da Nem«-! In Bolgari neprestano obstreljujejo zavezniške iioetojanke pri S<v Ituiu.
Angleži so dobili zopet nekaj oja-čenj.
Nemci so ustanovili v Nlšu provi-zorlčno vlado in odredili, da so se Bolgari umaknili ia. okolice. S tem je napravljen konec spopadom med cl-
GLAS NARODA, 27. DECEMBBA, 1915. ~
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned nnil published by the
SLOVENIC PUBLISHING CO.
»a corporation.) FRANK SAKSHK, President. lA U'lS BEXEP1K. Treasurer.
IMa<v i»f	of the eorjK>ration
an«i artdrcs«'« of above officers: c-.tiiandt Street, Borouph of Manhattan, New York iMty. N. Y.
7at ■ elo lei o velja list za Ameriko in
turiado......................$3.00
.. jkuI 1« ta ....................UV)
< i !• i leio zu mesto New York.. 4.00
i» ia za mesto New York.. 2.00
r.ri'i«o /3i vse leto..........4..%0
.. [>,>1 leta............2."m
.. oftrtleta..........1.70
-t;LAS NAIWH>A" Izhaja vsak dan iyvzeiu^i inVlelj in prazjiikov.
"i, IAS N A K O I> A"
t "Voice •<( i he l'eoijle"> I*fnj..<i cvi-ry «'a.v except .Sundays and Holidays.
S ul »•—• ■ r i j > l ii'ii yearly $3.00._
Advertisement on agreement.
H<.ji1-i br«T. pi*lpissi "m «x.«bi!<jsti se ne
prioWujejo. I M-;ijir uuj blagovoli int-i.il jati i*o —
Honey Onler. l'ri - remeuiM Kraja naročnikov pro->iinii. ■ ?:» nam tudi prejšnje b»-t a litre ' awuuii. da hitreje naj-tU'iao naslovnika.
11 'rtu.m in ]»«Ailjatvani naredite ta
na<0.'v:
"Ii L A S N \ K O I) A"
(Yirtlrmdt St..	New York City.
TeU*ft»u 4«»s7 Cortlandi.
soma
Amerikansko delavstvo.
Bolj kakor v katerikoli dragi deželi, se v Ameriki kaže razlika med lM)i»ast\oiii in delavstvom, ki ustvarja to bbgastvo. Ta razlika )»a je zato tako velika, ker je ravno tukaj nakopičeno največje bo-stvo in j.h zato. ker tu ni nika-k>-<ra takozvanega srednjega ali n • s<'iiuskc{ra -.tami. kakor ga po-, .: Kvropa. Kdor ni bogataš, ki / ; /uljev tll*Ll<rUl. je pa dela-v. ki prodaja svoje delo, kakor tra pač more.
Seveda. s«~- "tii<11 t»vk(v<> kažejo v iiii,)- hiri. kakor pa po drugih <i'v-l.<h in globokejš: je prepad, t* i loči a meri tonskega delavca od a rikanskega kapitalista. Ame-1 rtiv;t -ki kapitalisti so se povzdiguj i s svojo lastno močjo m zmožnostjo. oni pravijo, da so "self-■lade men", možje, ki so si sami napravili bogastvo. Zato so na to ln.i ast\o ponosni ter se nočejo u-kloniti zahtevam delavskega stanu. in k«-r je vlada Združenih dr-/<•!»■ še j;? k<» mlada in ne še preiz-k - i.l \ ognju zgodovino, kakor
-	> ilr/a'< * v Evropi, zato še tukaj : ;> >s*:iv, ki bi se z njimi moglo
omejiti prehitro in prenevarno ra-' > t o e o silo amerikanskega boga-s t v; t. s katerim za more kupiti karkoli hoče.
Te razmere je pa kmalu opazilo nmerikansko delavstvo ter začelo] biti neizprosen hoj proti njiui. Z j ne/aansko hitrieo so se razširile lavske unije, ki so najhujše o-i »/je organiziranega delavstva, ki /adobiva vedno veljavo in upošte-i.K p' i deloda jalskem stanu. Amerikansko delavstvo sestavljajo še po večini ljudje, ki so pri-šl. kot priseljenci v Ameriko. Ker ► dobili ponavadi večjo plačo, seveda za v e e j e delo. kakor pa v svoji domovini, so bili zadovoljni, tudi zato, ker niso vedeli, kako neprimerno večji so 1»i 1 i zaslužki d. lodajaleev. V škodo teh d<dav-■e\ je bi!.» tudi dejstvo, da niso
l>.li zmožni deželnega jezika ter
-	i bili čisto odvisni <>d dobre volje delodajalcev.
K.izmere pa ,, • izpremcnile i boljše, kiikor hitro so se za-•ele dei..\<-ke organizacije po eeli deželi. I>elavstvo je imelo mnogo poštenih in <iobi-ih voditeljev, ki so si postavili nalogo, da delav--ivo /.obrazijo ter pouče o razmera ii. Naravno je, <ia je še precej u ' e i • do popolnega ufcpelia, vendar je t.i usprh zagotovljen.
Si.-er so v nekaterih krajih in pri nekaterih industrijah delavci pravi sužnji, a delodajalci dobro vedo, da se ne bodo mogli nič več dolgo ustavljati zahtevam ča-in da bodo morali enkrat žrtvovali svoje prevelike predpraviee zahtevani delavskega stanu. Posebno na zapadu vidimo v nekaterih podjetjih, ki so lastnina Fiockefcllerja in podobnih denar-o h mogotcev, še zelo slabe raz-^mere, ki so prav malo razlikujejo pravega suženjstva. Dq bi de- 1 K\n potolažili, jim dajo vsaj
nekaj navideznih prednosti, zato jih vzamejo drugje ter prepovedujejo delavcem, da se ne smejo pridružiti delavskim organizacijam. da morajo kupovati pri s volih lastnih delodajalcih vse potrebščine itd. To pa je seveda tako izvrstno urejeno, da potem delavcu ničesar ne ostane. Tudi v tovarni Forda so se uveljavile nekatere ntJVotarije, ki so prinesle delavstvu navidez velike koristi, ki pa so v resnici le pesek v oči. ker se vzame tam delavcu vso svobodo in je popolnoma pod nadzorstvom gospodarja. Ta pa že ve. kako se iz Tega kuje še večje dobičke.
Xova prosvitljcna doba je pa tudi amerikanskemu delavstvu odprla oči in mu pokazala, da mi ni samo upravičen životariti, temveč upravičen tudi živeli in uživati vsaj nekaj sadov svojega dela.
Amerikansko delavstvo sme biti ponosno na že dosežene sadov-' svojega dela na polju sprememb prejšnjih razmer. Gotovo ni v v daleč čiis, ko bo doseglo poool't uspeli, to je pravo razmerje med delodajalci in delavci in tedaj b_> Amerika ris dežela prave, n kaljene svobode. Po vojni se bv,*-kone ne bo priselilo tolika delavcev. kakor se jih je vsako leto po pivj in potem se tudi kapitalizem ne lio mogel norčevati, ker r.*- -h> mogel dobiti neizkušenih delavcev, s katerimi bi delal svojevoljno in s'kaierimi je prej kljuboval zahtevam organiziranega dela.
Tedaj pa bodo morda tudi utihnili glasovi proti priseljencem, ki so jib gotovi krogi smatrali p**ej za "manj vredno blairo".
I
Dopisi.
Farreil, Pa, — Pred kratkim je bilo poročano, da bo društvo sv. Itarbare št. S2 priredilo na Novo leto veselico s tombolo. Tem potom naznanjamo, da smo tombolo zaradi tehtnih vzrokov preložili. | Vršila se bo tedaj, ko bo Društveni dom dogotovljen. Za tombolo bo vsak dar dobrodošel. Darovalcem se že vnaprej zahvaljujemo. V ta namen je že daroval Mr. .Toe M a rine i e iz Oevelanda, O., zlato uro. Srčna hvala! Pozdrav! — Anton Val en t inčič.
Bridgeport, O. — Ker že davno ni bilo nobonega dopisa iz naše t naselbine, sem se namenil nekoli-I ko poročati o tukajšnjih razme-| rah. Kakor znano, je bila tukaj premognrska stavka, ki je trajala ' 16 mesecev. Koivečno so zmagali delavci in dobili takozvani "run of mine" sistem. Kakor vedno v takih časih, je tudi v času stavke prenehalo vse društveno življenje. Sedaj je pa zopet vse v teku. In tako smo imeli dve veselici; prvo je priredilo društvo Rožna Dolina . S. S. P. Z., drugo pa odbor Slovenske dvorane. Obe sta bili po-voljno obiskani. Sedaj se nam ob-1 ljubuje nekaj izvanrednega, namreč slovensko dramatično društvo ("Orel" se je zopet organiziralo in bode priredilo igro in veselico i na Silvestrov večer v Slovenski dvorani. Igra Krčmar pri Zvitem rogu*' je jako zanimiva, vzc-ta iz piiprostega kmečkega življenja. Po tej igri bode komičen prizor "Žane iz Ljubljane". O-polnočj bode živa slika starega in novega leta. Vse uloge so v naj-boljših rokah in igralci se marljivo učijo. Gotovo l>o to najboljša pr M stava, kar jih je dramatično društvo "Orel" še kedaj vprizo-rilo. Veselica se prične ob fi. uri zvečer, igra se pa začne točno ob' 7. uri. Po igri se nadaljuje vese-lieji. opolnoči po predstavi starega in novega leta me pa veselica zaključi. Vsi tukajšnji rojaki in1 rojakinje, kakor tudi iz bližnjih slovenskih naselbin v Ohio in West Virginiji se vljudno vabijo,1 da se udeleže in tako pokažejo.' da se zanimajo za napredek. II koncu želim vsem Slovencem in J Slovenkam veselo novo leto, listu pa veliko naročnikov. — Frank Hočevar.
Omaha, Neb. — Z delavskimi razmerami se ne moremo posebno hvaliti, ker vam je gotovo znano.' da #»e pozimi povsod le slabo napreduje. — Pred kratkim je nekdo ustrelil rojaka Karola Rud-' mana. Ko je zvečer vračal z nekim tovarišem domov, ga je u-| stavil neki možki in zahteval od njega denar. Ker ga ni hotel dati. ga je zločinec ustrelil. Policija je morilca dobila šele tretji dan, ko je hotel zapustiti Omaho. Pravijo, da ima na vesti še več drugih! zločinov. Pokojniku bodi lahka tuja žemljica! Pozdrav! — .f.1 '"rich, naročnik.
| Propovednikova nevesta.
Povest iz ameriškega zapada.
Iz odprtili vrat malega lesenega poslopja, katero je služilo za cerkev in šolo hkrati, je prihajala bleda svetloba, katera je natančno obsevala hrast, ki je rastel kraj poti. katera je vodila k cerkvi. Za hrastom je bilo opaziti temni predmet, kateri se je neprestano semintja premikal. Ako bi predmet natančno opazovali, bi spoznali, da je tamkaj stalo več konj. kateri so bili k manjini drevesom privezani in ki so nepotr-i pežljivo s kopiti kopali po zemlji, kadarkoli so se ozrli na zelene vejice, katere so jim brez-dvomno oživljale tek. katerih na niso mogli dobiti.
V leseni stavbi se je vršila služba božja, kajti iz cerkve je prihajal svečani glas duhovna, katerega so pa eestokrat prekinili glasovi vernikov, kateri so počasno in pobožno izgovarjali: *"a— a—amen", ali "um—ma". s ka-1 terimi besedami so verniki odobravali in potrjevali molitev svojega duhovna.
Medtem se je blizo cerkve [>o-j^vil jezdec, kateri je na razsvetljenem prostoru razjašil. Radi nemirnih konj je postal došlee opre-' zen. Tiho in oprezno je privezal svojega konja k bližnjemu drevesu ter previdno odšel v grmovje k ostalim konjem.
Sel je od konja do konja, in ' ker je radi teme moral rabiti svo-'ije roke mesto oči. je prijel takoj 1 vsakega za noge, da se tako prepriča o vrlinah vsakega posameznega konja. Glas duhovnika je glasno :n razločno prihajal do njega. On je celo par trenutkov poslušal, ko je propovednik svojim poslušalcem razlagal svetopisemske resnice. Nekatere besede so bile za došleca zelo primerne . in ko je še nekaj časa poslu stil. ► se je nehote odkril, in sicer tiiko hlastno, kakor da bi bil on sam i j v svetišču.
Ko je pričel duhoven prepovedovati o tolažbi človeštva in o ke-i su, je došlee nehote popustil uzdo, za katero je držal najboljšega konja in pričel govoriti:
"Duhoven razume svoj posel, i on je čuden patron! Jaz bom konje raje pustil. Mogoče bi baš njegovega konja vzel — in on , ima gotovo dobre klju.se."
Potem je odšel k svojemu konju. kjer se je zopet ustavi] ter poslušal propoved. Hotel je svojega konja zopet od vezat i Ln odjezditi. ko je prišel sredi svetlobe, katera je prihajala iz cerkve.
"Vseeno bom skusil", je pričel sam s seboj govoriti: "naravno, da je /e dolgo, odkar sem bil zadnjič v cerkvi-"
Njegov prihod v cerkev pobožne duše. večinoma stari možki in bledolice ženice, niti zapazili nisoj kajti oni so tako verno in pazno poslušali duhovna, da .se'za druge stvari niso zmenili.
Duhoven je bil mali mož. čegar lica so bila tudi bleda. Bil je zelo skromno oblečen, njegova obleka je bila — kakor je to pri njego-' vih tovariših sploh opaziti — celo zanemarjena. Ko je na prižnicij med propoved j o stopal sedaj naprej sedaj nazaj, je tujec opazil, da je hrom.
Vendar pa tujec ni mogel dolgo ostali v cerkvi. Odšel je torej zopet na prosto, pokril svoj klobuk globoko nad oči. zajašil svo-j je ga konja in odjezdil dalje po potu, čegar pravee sieer ni poznal, za kar se pa v ostalem ni j zmenil. Naenkrat je opazil pred, seboj na potu ležati malo žival: konj se je prestrašil in skočil v stran. Naslednji trenutek je ne-l kdo jezdeca udaril po glavi, ka-I kor da bi se velika bukev, katera | je rasla, kraj poti in razprostirala , svoje veje čez pot. nanj podrla. I Ne da bi zamogel izustiti naj-! manjši glas, je padel raz konja.' , in predno je padel na zemljo, je i tudi prestrašeni konj brcnil njega, radi česar se je popolnoma o-nesvestil.
Uro kasneje je bledi duhoven po istem potu prišel in se skoraj (prevrnil čez osebo, katera je ležala pod veliko bukvijo. Stari ši-rokokraji klobuk mu je padel niz glavo in_ njegovi lasje so bili namočeni s krvjo, katera mu je tekla iz velike raue na Čdlu.
Slabotni duhoven je imel z ranjencem mnogo opraviti, konečno se mu je vendar posrečilo tujca,j kater-i je bil še vedno nezavesten, prenesti v malo kočo, v kateri je on stanoval.
Več dni je minulo, predno je bolnik v toliko okreval, da je zamogel sedeti v svojem naslanjaču in opazovati, kako je duhoven v i
svoji sobi posloval in njemu stre-j gel. Tujec je bil težko ranjen, kajti zadel se je ob vejo in si razbil lobanjo; razun tega mu je tudi konj zlomil par reber.
Nekega dne je dobil duhoven ( pismo, katerega je oeividno pisala neka ženska. Ko je pismo preči-tal, se je nemudoma vsedel, da ^ odgovori, vendar pa z odgovorom še ni bil gotov, ko je moral oditi I v cerkev k vsakdanjim molitvam.
Ko je duhoven odšel, je bolnik f pristopil k mizi in ne da bi se mnogo zmenil, pričel je Čitati pi>-. mo ženske in tudi še negotov odgovor.
"On njegove ljubice!" vzkliknil je bolnik, ko je prečital pismo in pričeti odgovor. "Tlvoga revi-ea! Ako čitam njeno pismo, jo ( vidim pred seboj stati. Ona stanuje daleč na iztoku in pričakuje dne, da jej dragi dopošlje denar, s pomočjo katerega bode za mogla semkaj priti. Ona že dolgo čaka j — tako piše, — toda kljub temu bode še čakala, čeravno mora vse življenje čakati. Ljnbeznjivo dekle! Ona ga prosi, naj bode srčen, kajti prepričana, je, da bode potrebni denar že dobil. Na zapadu so ljudje znani radi svoje blago-dušnosti in mu bodo gotovo za vse pošteno plačali, o čemur je docela prepričana."
Pri tem je bolnik za nekaj Časa ^ prenehal čitati in je povzdignil pest :
"Vrag jih vzemi! Tukajšnji I ljudje — in pošteno plačati! Oni J bi morali imeti boljše srce. Potem bi mu mogoče dali boljšo plačo in j bi v cerkvi tako nevzdikovali. — i Kvo vam!" je nadaljeval bolnik 'jezno. "On je mož. pravi kristjan. > kateri kljub temu, da. je hrom, ) neprestano dela, da reši vaše po-, kvarjene duše. In kako mu vi plačate' Daste mu baš toliko, da lakote ne umrje. Vi ne zaslužile „ drugega, da vzamem vaše konje , in ž njimi odjezdim!" j In zopet je jezno povzdignil j svojo pest proti ljudem na za-t padu.
j "To za vas! On se za vas tukaj ' muči in za to mu tako malo plačate, da je oni čas, ko bo zamogel J svojo nevesto k sebi pozvati. B^g j ve kako še daleč in bode reva 1110-jrala še več let čokati. Mene se pa. iker ne znam drugega nego krasti ■ vaše konje, bojite. Vi ste se do-- menili in mi izkazali čast. da bo-( dete plačali onemu, kateri me vja-j me, dvesto dolarjev. Njemu pla-I čajo le par centov in ga imajo J vedno ter vsaki čas, dočim hočejo mene imeti le par ur in zato so razpisali nagrado v znesku dvesto dolarjev! Kje pa je njihova pame-t?"
I Potem je pričel Cikati Še nedokončani odgovor na pismo. Dasi-ravno je bil pisan le navadno, spoznati je bilo v njem vse polno potrpežljivosti in več ne«ro enkrat ,ie bolnik vzdihml ter se nehote 'j prijel za čelo. O pritožbah in stiskah. s katerimi je imel duhoven \ opraviti, v odgovoru ni bilo mnogo čitati. pač pa je duhovnik živo slikal svojemu dekletu srečno pri-'jhodnost. v kateri bodeta zajedno uživala njuno srečo in nesrečo. V (onih vrsticah je bilo mnogo tolaž-,be, o kateri je bil duhoven prepričan, da se bo kmalu uresničila, j Ko je bolnik odgovor prečital. je iznova povzdignil svojo pest proti dozdevnim nasprotnikom, češ: "Za mene dvesto dolarjev in za tega junaka ničesar! Ali ni to sramota!"
V tem trenutku se je pa nekaj domislil, kar je moralo bili oči-vidno veselo, kajti z desnico je tako krepko udaril po mizi. da je po vsej koči zadonelo. S "Da, baš to bom napravil — to moram storiti!" je vzkliknil veselo. "On mora dobiti svojo nevesto. ui sicer prej ko mogoče!"
Polnoči je že minulo, ko se je duhovnik vrnil domov. Njegovemu gostu se je dozdevalo, da je I bil še bolj bled nego preje in da I je bolan.
"Dragi prijatelj in cenjeni gost", je pričel duhoven, "zelo me veseli, da ste skoraj popolnoma okrevali, kajti v tej hiši vam bom zamogel le še par dni streči."
temu to?" je vprašal bolnik. "Jaz dobro vem, da sem vam zelo nadležen in da bi se me radi prej ko mogoče iznebiti."
"Nekaj takega niti ne mislim. Toda posestnik te koče mi je odpovedal stanovanje, ker ne morem plačati stanarine in — ker — ker —"
| "Kaj boste pa sedaj počeli?" prekinil ga je gost.
''Tega še sam ne vem. Vseka ko se bo že na boljše okrenilo, dasi-ravno niti sam ne vem kako. Jaz mislim —''
"Gospod župnik, vi ste mi storili že toliko uslug, ali bi mi ne
■j hoteli še nekaj storiti?" prekinil
•	;ga je zopet bolnik.
■j "Z veseljem, ako mi bo le mo-•jgoče". je Odvrnil duhovnik. | "Potem bi vas prosil, ako ho-i j čete ponesti ali poslati to pisemce upredsedniku "varnostnega odbo-
-	ra"."
1 "Torej A m os lladdemi?" i "Da. njemu. On je moj prija-i telj in bo zelo vesel, ako me zopet . vidi. Storite pa to takoj, kajti to : je zadnje, kar vas prosim."
Duhovnik se je ponoči žalostno
-	napotil v naselbino, da tako iz-
-	polni zadnjo željo svojega varovanca. dočim je sledu j; pričel zo-
•	i pet sam s seboj govoriti. Medtem 1. .T" večkrat udaril s pet jo po mizi
-	in pri tem govoril:
"Prav gotovo se bo stari Amos
-	Hadden veselil mene videti! ln 'tudi ostali lopovi od "varnostne-
•	|ga odbora! Vragovi, hočejo dve-i sto dolarjev za mene plačati, do-i čini svojemu duhovniku niti cen-i ta ne privoščijo! Dobro, on mora ? sedaj dobiti imenovanih dvesto
dolarjev, katere so razpisali kot . nagrado za mene in za to bodo
-	mene dobili."
ij Potem se je zopet vsedel in dalj -j časa molčal.
'j "Sedaj za morem še uiti in se i tako ž njimi norčevati", j;1 dejal | konečno poluglasno. "kajti ako i me sedaj dobe. me bodo ali zaprli. I ali pa linčali."
! Pri teh besedah je vzel še eti-i krat pismo, katero je pisala du-i hovnikova nevesta in pričel izno-l va citati.
ij "Z dvesto dolarji za morem ta
-	dva človeka storiti srečnim", je c govoril nadalje med seboj. "Za . mene seveda ponienja vse to — .. linčanje. Dobro, naj me linčajo!" -j Vmta. so se počasi odprla in ka-
-	kib ses*. dobro oboroženih mož je
-	prišlo v kočo. Bolnikov obraz se ft niti malo ni spremenil, dasiravno e je konjski tat dobro vedel, kaj
j pom en ja j o resni in tihi došlee i. Ij "Dobrodošli, prijatelji! S čem -1 m e hočete p< K*a stit i ?''
"Jack Harris", je dejal pred-j sednik varnostnega odbora, "mi
-	te že dolgo iščemo!"
Ij "In sedaj ste gotovo veseli, da £ ste me našli?"
-j "Da, in te tudi ne bomo več iz-J pustili !"
ij "Da sem iskren, vam tega tudi
-ne zamerim'', je dejal Harris.
-	"Saj me že dolgo niste videli in
-	radi tega se niti malo ne čudim, -J da me hočete za vedno pridržati. i>"Ali vam je duhovnik naznanil, da
>	sem jaz tukaj.'" :> "Da."
"Ali ste ura že izplačali na-\ grado?"
"Ne, tega nismo storili. V na-
-	prej mi ničesar ne plačamo."
Pri teh J>esedah je nekdo potr-. kal na vrata in klical: , "Pustite me notri, jaz moram t v hišo!"
.. "To je duhoven!" je dejal ne-. kdo. "Bili, pojdite ven kaj in ne i pustite nikogar notri!"
Pod mizo so člani varnostnega
>	odbora opazili puškino cev. Jack . Harris je takoj zgrabil za puško i in pomeril na glavo predsednika.
"Pustite ga notri!" je zakričal . Jack.
Inače bledi obraz duhovna je bil rdeč in v njegovih očeh je bilo opaziti solze, ko je prišel v sobo in obstal kraj Jack Harrisa. "Ah. dragi prijatelj, kaj sem j storil?" je vzkliknil ihte. , "Ste-li oddali moje pismo?" ''Da, in s tem za borni denar prodal vašo prostost. Toda Bog mi je svedok, jaz ksij takega nisem nameraval!"
Jokaje je duhoven pokril svoj obraz z rokami.	I
Potem je Harris dejal predsedniku varnostnega odbora:
"Hadden, dajte duhovnu nagrado! Kakor hitro dobi on denar, potem ne bom več na vas me-j ril. Saj vendar veste, da vaše živ-! Ijenje niti en cent ne vredi, dokler na vas merim.	| Možje so se nekaj časa posvetovali, potem je vsakdo vzel svojo denarnico iz žepa in dal nekoliko denarja v klobuk predsednika. Nato je predsednik stresel denar na mizo in kraj denarja je položil Harris svojo puško. | Ne da bi se branil, pustil se je potem z vezat i ter je pri tem dejal mlademu duhovniku:
"S tem denarjem bodite vi ter 'vaša nevesta ua iztoku srečna. Zdravstvujte!"	j
Pri teh besedah se je približal duhoven prišlecem.	i
"Se en t renutek ! * * Potem jim je pričel pripovedovati, kako se je konjski tat za njegovo srečo žrtovaL Pri teb besedah so člani varnostnega odbora postali razburjeni.
"Dragi", nagovoril jih je predsednik, "jaz sem glavar našega odbora, je-li?"
, pm-- —-
"Da, ti si naš glavar!" odgo-j vorili so mu enoglasno.
"In kar jaz rečem, to velja!"!
"Naravno!"
"In kdor krade konje. *.e morit! po naših zakonih obesiti, .ledi tako
"Tudi to je tako!"
"Potem obsodim Jack Harrisa. Jack Harris bo danes teden obešen. Do takrat naj ga pa čuva, Dick M.ver. On je namreč najmanjši med nami. Ako mu uide. potem mora plačati poldrugi dolar kazni."
Dick Myer je poiskal v svojih žepih en in pol dolarja, katero svoto jc dal predsedniku, rekoč:
"Evo moje kazni!"
"In duhovnik pridrži svojo nagrado ?''
"Gotovo!" so mu odvrnili člani varnostnega odbora enoglasno.'
"Sedaj mi bo pa lahko plačal stanarino", je bilo slišati glas. ka-1 teri je bil brezdvomo onega sko-1 pega farmerja. ki je bil lastnik ' male koče. v koji jc duhovnik stanoval.
Štirinajst dni kasneje se vršila poroka, katera je duhovnika za vedno združila z njegovo lepo nevesto. Vs;> srečna je pogledala 1 svojemu ^~>progu v oči ter de-jala :
1 "Meni se dozdeva, da te imajo . župljani zelo radi, da tako velikodušno proti rebi postopajo. So-li • bili vedno taki?"
"O ne. šele par tednov je od ■ tega. ko so se popolnoma p red ru-gaeili."
i "Kateri pa s> bili oni resni in ' odločni možje, kateri so nas tako i navdušeno pozdravili, ko je bila ; poroka končana?"
"Bili so člani varnostnega od-
-	bora."
"Ah, sedaj se spomnim", je \ pripomnila njegova soproga, "da » sem, ko sem prišla na mejo ;lr-I zave. srečala nekega drznega človeka, kateri me je vprašal po mo-i jem imenu. Jaz sem mu to povedala. nakar mi je odvrnil: Povej-; te duhovnu, da ste videli Jack i Harrisa, kateri upa, da bosta vidva srečna! — Potem je izginil." 1 "Bog mu povrni!" je vzkliknila mlada žena, ko ji j<> njen so-
-	prog povedal pripovest o Jack Ilarrisu in njegovi pož.rfvoval-
i nosti.
i
Potres v Guatemali. Guatemala City, Guatemala. '2X ■ decembra. — Danes zjutraj je nastal tukaj močan potres. Prebivalci so občutili deset ali dvanajst "j precej močnih potresnih sunkov.
ki so trajali po par sekund. Po-" tres ni povzročil skoraj nikake škode.
Ustreljen špijon. 1 Los Angeles, ('al.. 2:1. dec. Kakor zatrjuje neka gospa, ki je dospela včeraj semkaj, je bil u-streljen v Londonu na Angleškem kot špijon svetovnoznani atlet Eu-[ gene Sandotv. Kmalu po izbruhu vojne so se razširile govorice, da ' je Sandovv odločen pristaš Nemcev in kmalu za tem je izginil, da tudi prijatelji njegovi niso imeli nikakih pojasnil, kje se mudi. Kasneje se je razvedelo. da je bil ustreljen v Londonu kot špijon.
Vesti o bolezni nemškega cesarja.
London, Anglija. 24. decembra. — Neka vest. ki prihaja iz Nizozemskega. zatrjuje, da s.* širijo po Berlinu vesti, da je zdravstveno stanje nemškega cesarja I zelo kritično. Uradno pa se v-.-' te vesti zanikuje.
| Govorice so se širile, da bo tre-' j ba bolnega cesarja operirati na j raku. a zdravniško poročilo pravi. da je bolezen cesarja posledica vnetja.	i
Počitnice nemških delavcev i razstreljiv.
Berlin. Nemčija, decembra. ,— Delavci v nemških državnih arzenalih. ki izdelujejo orožje, topove in razstreljiva za nemško armado, bodo imeli letos po,-it- j nice tekom božičnih in novolet nih praznikov. Lansko leto so I morali delati brez prekiujenja. Iz tega sklepa berlinsko časopisje na uspehe, ki so jih napravili I od zadnjega leta in na obilico vojaških potrebščin, posebno orožja in razstreljiv.
fcfclandra. I Salandra se je posvetoval s kraljem in Cadorno o problemu italijanske akcije na Balkanu. »Salandra je takoj, ko se je vnil, sprejel ministra Zuppellija. potem pa je imel dolg pogovor s Sonninom, katerega je informiral o diplomatskih pogajanjih s Parizom. Londonom in-Petrogradom. V tem* razgovoru je prišlo do mnogih važ-
■
jnili odločb. Salandra je konferiral potem z ministroma Orlandom in Carcanom. ki se je isti večer vrnil p fronte, kjer je kralju poročal o I finančnih razmerah. Pričakuje *«* j sklicanje ministrskega sveta za ta j teden. Minister Gareano bo pripo-
Iročal veliko štedljivost; -Misli se tudi na nove davke, zlasti na davek na tobak, po drugi strani pa se hoče kolikor mogoče zmanjšati troške za javno upravo.
Italijanski ministrski svet.
Rim, Italija, decembra. —-Italijanski ministrski svet je rešil celo vrsto upravnih vprašanj. Son-nino je poročal podrobno o političnem položaju in med drugim vprašal tudi. ali se mu še zaupa, nakar so bila v-a njegova porodila soglasno sprejeta. Ministrski svet jc odobril vojni davek za <■-ne raožke. ki niso sposobni za vojne dobavateljc: s temi davki se zvišajo dohodki za l.~>0 milijonov.
Rusko uradno poročilo.
Splošni položaj je neizpremenjen. Zapadno od Obolskega jezera smo zavzeli vas Gavrance in pokopališče severno pristave G ire j še. < , Pri p jet u v okolišu Nevela smo vr-Igii sovražnika čez reko. Med o-fenzivo blizu železnice zapadno Tarnopoia smo zagrabili sovražnika v boku ter ga vrgli z velikimi I izgubami čez Stripo nazaj. V noči je izvršil sovražnik štiri napad • ter se je vrgel istega dne pri vasi Hajvoronka ob Stripi vzhodno Trembovle z bajonetom na naše
^ čete. Z Ijntiin protinapadom smo vrgli sovražnika nazaj da se it> moral v popolnem neredu umakniti v svoje jarke. V istem okolišu nas je sovražnik tudi napadel. — Naši oddelki so ga pustili, da s,> | nam je približal ter so mu nato odgovorili s protinapadom, s katerim so ga vrgli zopet na Stripo nazaj.
i-----
j Siaoinikarska shoda
-	ki sta se vršila dec. -*ta se zeio dobro obnesla. Navzočih je bilo
-	preko f>(X)(J oseb. kar je vsekakor
-	lepo znamenje. Najprej so govor-c ni pojasnili, kaj je namen tega <_ri-
-	banja in kake koristi ima d-iave od unije, zatem s,- j,- p;, sklenilo sledeče:
| 1. Dela naj te 50 ur na teden. — i V soboto se ne sme delati vec kakor do 1. ure popoldne. | 2. V vseh delavnicah mora biti enaka plača za vse.
3. Operatorji naj imajo na uro 70 centov plače, biokarji in sajzar-ji pa po S4 na dan.
5. Delodajalec ne sme dati nobenega dela iz tovarne. Vse se mora napraviti v tovarni sami. i 6. Delodajalci morajo pripozna-ti unijo.
t Tozadeven sklep bo pravočasno odposlan vsem delodajalcem s pripombo. da morajo do določenega roka odgovoriti. — Ako delodajalci ne bodo sprejeli naših pogojev. bo proglašena generalna stavka. — Danes ob desetih bo tajna seja "Zveze bosov". in pri tej priliki se bo najbrže že razpravljalo
0	naših zahtevah.
1	Slovenski slamnikarji. vstopite v unijo! Kaj lahko se prigodi, da bodo neunisti spodeni na eesto. na njihovo mesto bodo pa prišli linijski delavci. Prej naj nikdo ne za-stavka. dokler ne pride odredba iz glavnega stana unije!
i Torej vsi v unijo, katere urad se nahaja v hiši štv: 62 E.. 4. cesta, New York.
SANATOGEN
I DOBROTNIK ČLOVEŠTVA
KRI ! Dosežejo oni, ki se zdravijo MOČ ! z evropskimi zdravili, ker so Zdravje ! najbolja. Posebno Sa-
. r.atogen je pravi čudež za vse bolehne.
slabotne in slabokrvne. 21,000 zdrav-: nikov pa priporoča po celem svetu, i Dobiva sc pri nas. (Dom. Lekarna), kakor tudi druga garantirana zdravila
za: Želodčne bolezni, ner-voznost, revmatizem, prehlajenje, spolne bolezni, zdravila za pridobitev možke moči in za vse druge bolezni.
S temi zdravili smo pomagali veliko rojakom, tako lahko tudi vam, ako se obrnete na nas. Na vsa vprašanja damo mi točna pojasnila o bolez iih in zdravilih zastonj!
S tem si prihranite denar in pridobite si ZDRAVJE.
Priznalna pisma pričajo o tem jasno. Naročila se izvršujejo strogo zaupno. Pisma naslovite tako:
J. F. Dolenc, _Box 819 Milwaukee, Wis.
Krasne žepne koledarje z dnevnim zapiskom, poštnimi določba, mi, zemljevidi itd. pošljemo vsakemu našemu naročniku POPOLNOMA ZASTONJ kot novoletno darilo.
J. P. Dolenc,	d
Box 819,	Milwaukee, Wii^
OLA g VAKODA. 27.	1S13.
Med bogomolci v "Ruskem Jeruzalemu".
Dr. Ivan Knific.
(Nadaljevanje.)
Stopil sem na dvorišče; tedaj sem šele spoznal, kako ogromna je
naša romarska hiša. Sestoji iz več poslopij, ki jih imenujejo "korpus"' š . 1, 2. 3 it«.
A pritličju so obedniee, po ruski: stolcvaja. Kasneje sem se prepriča]. tla so še večje romarske hiše zgradili poleg Peče rs ke lavre. kjer imajo korpusov 12. če ne več.
Poleg monastirja se dviga starodavna Mihajlovska cerkev. Seden kipol ima. pozlačenih, da odsevajoča solneu, druga streha pa je zelenkasta. Zvonik stoji zase; cerkve so zidane v takem slogu, da se stolp lie more nasloniti na svetišče. Znotraj so si ruske cerkve zelo podobne. Ladij o loči od olta ja visoka stena, ki sega ponekot do stopa, znani vztočni ikonostas Kakor je cerkev bogatejša ali rev nejša. tak je tudi ikonostas. Navadno je pozlačen; nanj so v več oddelkih pritrdili svete podobe: kone. Stena ima troje vrat. Srednja, "carska vrata", sme prestopiti samo duhovnik; skoz dvoja stranka prihajajo in odhajajo di-j ikoni pa cerkveni služabniki. Na desni strani carskih vrat visi podoba Kristusova, na levi pu slika Bogorodiee. Pred ti dve ikoni, pa tudi pred druge, postavljajo stojala, «i.i verniki nanje prit rja jo goreče svečke. I'o imenitnejših cerkvah ! i i kapelah ves dan gore množine takih sveč. Carska vrata so drugače zaprta; le pri glavnih masnih delih se odpro.
Liturgije so neznansko dolge. Nedeljska služba božja, peta sove <ia. traja dve uri. A' Alihajlovski • erkvi so pričeli z dnevnicami ob
<	-mih : poldan je odbilo, ko sem se vračal mimo cerkve; peli so zadnje molitve. Sedežev nimajo v pravoslavnih cerkvah. Verniki so pomešani brez reda. Molitvenikov »n- rabijo, kakor tudi ne molkov; par pa se mnogo križajo in priklanjajo: potihoma molijo in poslušajo pelje, te pomislimo, kako vroče j>- poleti in mrzlo pozimi, se čudimo njih vztrajnosti. Pridig imajo prav malo; zato so navadni Kuni v verskih resnicah le slabo poučeni, tembolj pa eednostni. — Hvalijo nravnost in usmiljenost preprostega Kusa.
Krasno je cerkveno petje. Or rle in vsji godala so po cerkvah strogo prepovedana; zato pa tem bolj skrbe za pevski zbor.
Vsakovrstni romarji s»» dohajali v Miha j lovsko cerkev: Mužiki z dolgo brado, mastnimi lasmi, zamazano obleko in visokimi škor-Jiji; mamice, oblečeno kot preproste Slovenke; pa tudi nekaj go -pode sem opazil, celo v uradniški uniformi.
Poljubovali so romarji ikone, križali se na moč, poklekavali, z glavo se dotikali tal in v tej legi molili. \ idelo se jim je, da molijo zaupljivo, iz srca. Menihu-zakri-fitanut so prinašali male kolačke; ta jih je izročil svečeniku, da jih je nesel za ikonostas in tam blagoslovil.
Dnevnice so peli v stranski kapeli sv. Barbare. V srebrni rakvi ita vzvišenem prostoru hranijo njene ostanke. Komarji molijo pred rak vi jo ter jo s častjo poljubu jejo. 1:1 menihov — 'černorizei' ; črnooblečeni) jim pravijo Kusi sem naštel ob službi božji; nekateri so nosili črno meniško haljo, drugi pa so si nadeli rdečkaste dalmatike in plašče.
Prvi dijakon je z glasom, da se je cerkev tresla, prepeval evangelij <» pametnih in nespametnih de-vieah. Neumljivi so mi nizki basi, iii sem jih občudoval po Kusiji.
<	erkveni pevci so venomer ponavljali: "(iospodin, pomiluj!" Le po kaki cerkveni molitvi so zaklicali: "Aliluja, aliluja, aliluja!"
Kuska duhovščina s<? loči v dva drla: črno duhovenstvo in belo duhovenstvo. Redovniki se oblačijo črno, nosijo na glavi visoke štule brez krajeveev, ovite s paj-eolanom. ki jim sega na hrbet; žive po samostanih in se ne smejo ženiti. Beli duhovniki (svjaščeni-k(/i nosijo ohlapno haljo sive ali rjave barve, žive med svetom in morajo biti oženjeni; komur soproga umrje, se ne more več ože-"iti- lahko pa stopi v samostan. — Višja duhovščina: metropoliti, nadškofje in škofije, arhimandriti (opati), i {rumeni (predstojniki samostanov) morajo biti redovniki. Svetni duhovniki so protopopi ali protoiereji (nadžupniki) ter navadni popi (iereji). ki jim ljudstvo pravi "batjuška" (oče). Tem| so podrejeni dijakoni (brez maš-
niškega posvečenja) in psalomžči-
ki (cerkveni pevci).
Nedaleč od Mihajlovskega mo-nastira, na najvišjem kraju mesta, se dviga kijevska stolnica, Sofijska katedrala ali Sofijskij sabor, po earigrajskem vzorcu posvečena Božji Modrosti. Na petnajsterih zlatih kupolah bleste ruski križi: vidijo se daleč naokrog. Stolnico krase prav Jepe slike in mozaiki. I Sploh so ruske cerkvene slikarije ijako dostojne; resni obrazi so včasih asketični. Poleg cerkve stolu je metropol it. Kako visok gospod je to, izprevidimo iz tega. da sto-milijonskemu narodu načelujejo samo trije metropoliti: peterbur-ški, moskovski pa kijevski.
Na širnem trgu pred stolnico stopi visoki spomenik Bogdana Ifmelniekega. glasovitega kazaške-ga lietmana. Ko so gospodarili Po-- Ijaki po Ukrajini, so se jim Kaza-i ki upirali. Njih poglavar Hmelnie-ki je spoznal, da sam no moro pre-' magati Poljakov; zato je (1654> ponudil deželo moskovskemu carju. ki je z močno vojsko udri na Poljsko in si priboril Maloruse. Na visokem, do vrha z bršljinom po-rastlem podstavu stoji bronast ko-j
•	ujenik. Žival se vzpenja v zrak. : orjaški hetman pa vihti v desnici
"bulavo'* (žezlo), ki z njo kaže proti Moskvi. Na prednji strani so i napisali: 'Volim pod carja vastoe-nava pravoslavnava'. ("Želimo pod vzhodnega pravoslavnega ce-
•	sarja.'" Tako so najbrž klicali liet-manovi Kazaki). Na levi so vkle-
l vali: 4'Bogdanu Hmelnickomu —
•	edinaja nedjelimaja Rossija". na
•	desni pa letnici: 1G.34—188f\
Nikogar ni bilo. da bi mi razkazoval mesto, turistovskega Baede-1 kerja si pa tudi še nisem omislil : zato sem prvi dan brez cilja tavs po ulicah. Prispel sem do lepe stavbe, cerkve sv Andreja "pr-vopoklicanega" — "Prepodobni"
blaženi) Nestor poroča, da je sve-' ti Andrej prišel z učenci tudi na Rusko: po Dnjepru je plul navzgor in se ustavil pod griči seda-, " njega Kijeva. Prerokoval je učen-" ceni: "Vidite li te gore? Ko bo na teh hribih zasijala milost božja, s« bo dvignilo veliko mesto in sezidalo se bo mnogo cerkva."* Zleze' je na frrič, postavil križ. pomolil 1 k Bogu in blagoslovil pokrajino nato je plul dalje po Diijepni Kjer je (po Nestorju) zasadil križ. so njemu v čast zgradili cerkev, ki 1 me ni toliko zanimala, kakor p.i razgled za svetiščem.
Cerkev so sezidali 90 metrov nad reko, kjer je pobočje najbolj str moi. Krasen pogled so nam nudi od tod na Dnjcper. Široka, umazana rek^a leze prav leno; po njej švigajo parniki navzgor in navzdol. Do morja seveda ne morejo, ker so pod Jekaterinoslavom svo-tovnoznani, 70 kolometrov dolgi "porogi" (pragovi), koder je reka plitva, struga preprežena s skalami, ki mimo njih voda z veliko hitrostjo dere na jug. Sedem takih Dnjeprovih brzin zavira vožnjo. ker so "porogi"' nepremagljivi. Onstran pragov so Kazaki zasedli vso zemljo: odtod njih ime: Zapoioški Kazaki.
< Konec prihodnjič.)
8,000 ljudi ubitih 1.1914
v preteklem letu je bilo ubitih v Združenih državah s.«**) ljudi in SO odstotkov (Mi teh je hilo iuo<kih. Največje število odstotkov uhitih je bilo v mestu Memphis. Tenn.. ki ima loo.ooo prehlvnl<-ev. Najnesn^-nej.še v tem pogledu pa je hilo mesto Reading, J'a. V mestu New York pa je hilo uhitih na vsakih 100.O00 ljudi šest oseh.
V	teh številkah so pa le oni sluea-ji. ki jih je objavil Frederiek L. Hof-man v zavarovalnem listu *S'iteota-tor". Hoffman spada mod priznane strokovnjake na polju zavarovanja.
Nezgode te vrste so se zdatno zmanjšalo v mestu New Yorku. Pri tem zmanjšanju sta posebno prizadeta Bronx in Manhattan. To nazadovanje se že opaža zadnjih 12 let. V Brooklyn« so se odstotki ubojev še bolj zmanjšali.
Za mestom Memplilsora, ki ima zaznamovati največ ubojev, sledi mesto Charlestown, S. C., kjer pride na ion. Ono prebivahfv ljudi uhitih.
Posebno nesrečna v tem ] »ogledu so južna uiesta. posebno ona z za.nor-»kini prebivalstvom. Tam so ljudje neizobraženi, nevedni in brezpravni in tudi eloveško življenje se eeni tam prav malo. Tam se prelije največ človeške krvi.
V	Chieagi je bilo 1! 1T ubojev, v New Yorku liso. v- Philadelphiji 101 lu v liostonu ;H>.
V	letu 1014 se je zvišalo število samomorov. Večina samomorilcev se je nahajala v starosti mod 25 iu 34 leti.
j Samomorilci so se po večini posluževali strupa.
Neprijetnosti potovanja. >
_ i<
_______
(Simeon Ford.)	j
Niti ena stvar na svetu ni za j' vzgojo in oliko tako koristna, ni i1 stvari, ki bi bila potrebnejša in |{ koristnejša, kakor so brezplačni1' potni listki. Vsled tega si sedaj ■ lahko predstavljate, čemu sem ta- ' ko izborno vzgojen in tudi olikan
Na svetu mi ni nobena stvar, znana, ki bi napravila potovanje tako prijetno, kakor prosti, odno sno brezplačni vozni listek na železnicah. Potom tega listka se je prav lahko ogniti vsem neprili-kam in eventualnim nezgodam.
Vsi zapuščeni kraji se potom J tega listka spremene v kraje, ki so tako prijetni in mili, kakor — vrtnice. Cestokrat sem rano zjutraj ustal, ostavil udobno sobo. drage prijatelje in neljube upnike. ter se odpeljal v nepoznane in nezanimive kraje, zgolj vsled za - peljivosti brezplačnih vozilih list i kov. Menim, da je vsakomur, ki l je čital nekoliko ameriško zgodo-. vine, tudi znano, kako jo S ven ga-i li očaral ubogega Trilbvja z navadnim brezplačnim voznim list i kont.
Naš nesmrtni ameriški pesnik
>	Longfellow se jo gotovo motil, ko je pisal sledeči verz:
, Try not the pass, the old man
said :
Dark lowers the tempest over
head:
The roaring torrent is deep and i	. wide.
And loud that clarion voice re
plied
" Excelsior!**
Naš stari pesnik jo najbrže sve toval mladini, da naj se ne poslu ž? . prostih voznih listkov, kajti on j ' najbrže vedel, da mu je pričakova-• ti kako nevarnost, ako bi dobil kak tak listek.
Navada, na opij jo le malenkostna. ako so jo primerja z navado na brezplačna potovanja. I> dejstvo, ako se kdo zaveda. «!? , sploh nima pravice do prosto vožnjo. običajno še poveča željo do potovanja.
Najslabši zakon, kar jih imamc i v državah, je gotovo oni. ki prepoveduje zvezin i m uradnikom
>	sprejemati brezplačne vozne lisi
>	ko. kajti vsled tega zakona se na i si najboljši državljani sploh ne
zanimajo za politiko. Tako je pri šlo do tega. da je nekdo dejal — i v začasni odsotnosti svojih mi sli — da bi bil "raje pravičen, ka-I kor da postane predsednik": — toda v kolikor pridem jaz v po I štev. imam raje brezplačni vožn' listek New York Central železni co v žepu. kakor da nie izvolijo assemblymanom.
Edina slaba naprava pri vpo rabi brezplačnega voznega listka (razen dejstva, da človek niti sa , mega sebe ne spoštuje) jo pa ta da v slučaju nesreče na železnici vaši zemski ostanki nimajo de narne vrednosti, kojo bi zamogli ost a vi t i žalujoči rodbini. Vsled tega jo vs. komur, ki potuje z po močjo takih listkov priporočiti da v svojo in svojih žalujočih o stalili korist, vsako leto potroš; nekoliko premoženja, da si naba vi zavarovalninsko polico. Potem ko je vse to v redu, zamore človek v zadnjih trenotkih svojega življenja tolažiti s tem, da je dobil igro na obeh koncih. , Ker pa v svojem življenju n» som nikdar imel srečo, da bi dobi* tudi prosti listek za uporabe Pullmanovih spalnih vozov, mi slim, da sem upravičen napisat: nekoliko pripomb z ozirom na tr železniški oddelek, in sicer n< vsled jeze. temveč vsled — žalo sti.
Večkrat so zatrjuje, posebno p? v oglasih, da jo potovanje v tako-zvanih palačnih spalnih vozovih pravo razkošje in skrajna udob nost: tudi jaz sem mnenja, da sr ti vozovi popolni in da kljub po polnosti prinašajo lepe dividendr vsem lastnikom "'povodenih delnic". vendar moram izjaviti, d? vedno, kadar prebijem eno no? v takem vagonu, čutim, kakor d? se me je polastila akutna — cholera infantum.
Takovi vozovi so posebno neprijetni po zimi. Kakor hitro sf prične vlak pomikati dalje, kažf toplomer v takem vozu najmanj stoindeset stopinj nad ničlo — v senci. Človek tako vročino potr pežljivo prenaša, dokler ne izgu bi par funtov pošteno in teškr prisluženega mesa, nakar morr precej dolgo časa ugibati, če b" bilo umestno pritisniti na olek trieni gumb.
Tako se mora potem pritiskat' in pritiskati, dokler ne prično pr stjo boleti, in po dolgem času o stavi črnopolti Etijop svojo skrivališče ter prične povpraševati, i
česa si nesrečni Pullmanov potnik želi. Potem se mu mora pove-i dati. da je vročina v vozu "ali •right" za dežele v Indiji, da je [ pa prevroča za ljudi, ki so oble-j kli Jaegrovo spodnje perilo. Porter, ki je zelo postrežljiv, takoj i odstrani streho in tudi komad [desk na podu in posledica temu je. da temperatura v vagonu pade takoj na ničlo. Potem mora potnik mirno sedeti na svojem se-! dc-žu. ako se neče zameriti por-i terju s tem, da ga še enkrat pokliče.
Ako se pa to zgodi, se zamorec osveti še isto noč tako. da priredi postelj potem, ko je z vsemi drugimi gotov; in ko gre potnik potem ob treh zjutraj k počitku, se čudi. čemu ni ostal v kadilnici. mesto da bi ležal z odprtini očmi na svojem ležišču.
Nekateri ljudje pa zamor. jo kljub vsemu temu spati, kadar so v spalnih vezeh — nekateri eelc na to prisezajo — toda meni s« kaj takega dosedaj še vedno ni posrečilo.
To dejstvo običajno pripisujem železniškim rjuham. — Bret Harte je nekoč pisal, da so železniško rjuhe z ozirom na svojo ve likost in trpežnost podobne ajdo vini slaščicam, in jaz mislim, da je imel prav. Vsckako so te rjuhe stkane iz neke trde tvarine tako da so vroče v poletju, mrzle po zimi ter skrajno neprijetne spomladi in jeseni.
Za človeka, ki meri po svoji velikosti le tri čevlje in šest palcev, SO dovolj velike, toda za človeka, ki je visok šest Čevljev in tri palce, so vsekakor premajhne. Velikemu človeku toraj ne preostane kaj druzega. nego da vso noč premišlja, bi li bilo boljše, a-ko potegne rjuho navzgor tako. da mu zmrznejo noge, ali pa da jo potegne navzdol in potem umrje vsled pljučnice.
In končno, komu v Ameriki ni znano veselje, s katerim se potnik v Pnllmanu zjutraj oblači, posebno še. ako mora ležati na postelji v gorenjih vrstah! Kdor zna telovaditi na svojem lastnem vra-: tu ill pri tem oblačiti hlače tako. da no izgubi iz svojih žepov ves drobiš, nadalje, kdor se zna na taki postelji oblačiti v svoj • last 1 ne hlače tako. da pri tem ne raz-Žali žensk, ki spe v neposednji bližini, ta mora biti v resnici pravi telovadec. Ako pa potnik slučajno prenočuje na dolenji postelji. ima nekoliko več prostora in tako se zamore telovaditi tudi na trebuhu tor iskati svoje čevlje, katere niu je porter vestno namazal in skril pod ležišče.
Toda ti afriški porterji se nepopisno izpremonc. kad se človek bliža svojemu cilju. Njegove o-brazne poteze, ki so bile prej ta ke. da se človek kar trese vsled strahu, se hipoma izpremeiie v prijazen nasmeh ter otročjo uda-ifost in njegova skrb za udobnost potnikov tekom zadnjih deset minut je uprav ganljiva.
In ko končno pride z svojim oinelom ter vas okrtači in osnaži potem izgine hipoma vsa jeza iu vsak potnik mu drago volje podari denar, katerega je hranil, da plača glazbenega učitelja za svojo najstarejšo hčer ....
K pohodu na Egipt,
Nemci so končali že vse -priprave pohod na KffipT ter imajo v to svrlio baje že jiolmiljonsko vojsko, ki sestoji i/. .'{OO.OOO Turkov, 100,000 Nemcev In 1 OO.OOO Arabcev.
Načrt za ta poho»l v Kgipt so sestavili in zamislili pri turškem generalnem štabu, in sier-r pod vodstvom tiemškejza generala pl. <h»ltza iu dru-prtli nemških štabnih častnikov.
Glavni namen teira ]»olioda je baje zavzetje Sueškega prekopa ki ga mislijo potem izpremeniti Nemci v nekak "drugi Gibraltar".
Za to egiptovsko vojevanje pripravljajo Nemci teško artilerijo in izkušene nemške artileriste.
Nemški generali stavijo posebno veliko upanje na arabske vojake, med katerimi je vsak obenem dober jezdec in pešec.
Turkom se je baje posrečilo poslati v Arabijo, Perzijo, Sudan in Kiiv-najko na stotine ljudi, kojih naloga je delovati med domačim prebivalstvom za "sveto vojno" ter jih naščuvati proti zaveznikom.
Nemci tudi zatrjujejo, da se jim naklaujajo tudi prebivalci pri Suezu in v Egiptu. Po vsem videzu so Angleži umaknili svoje čete z Galipolja v ta namen, da z njimi okrepe vojsko. ki bo branila Sueški prekop in Egipt.
Pogovor.
Hči: "Obožava me	ta dobri
mož!"	j
Mati: "To še ni nič,	dokler te
ne poroči!'"	'
f.
Na potovanju.
Sedel sem v čakalnici na postaji in pričakoval vlaka. Vsaki čas mora dospeti, rnisi.il sem si in stopil k oknu. da sem mogel gledati proti oni strani, odkoder je imel priti vlak. s katerim sem ^e mislil odpeljati.
Ni minilo dolgo časa. ko sem zapazil iz daljave bližajočo se lokomotivo, ki je bruhala iz sebe mogočne oblake sivega dima. Sedaj je para za brizgnila. Vedno počasneje se je bližal vlak postaji in slednjič se je ustavila dolga vrst? vozov pred mojimi očmi.
"Postaja Iv...", je" za klical sprevod ni kin odpiral vrata mogočnih vozov.
In kakor čebelo iz panjev, so s.* ' vsipali potniki iz vlaka ter hiteli v postajno poslopje. Videl sem tu ljudi različnih slojev, a največ je I bilo delavcev z ogorelimi obrazi in ti so obračali vso i » pozornost nase.
Hiteli so mimo men- ..li so to
-	ljudje v najboljših letih, (llasno, skoraj preglasno so govorili med seboj. Ko sem cul, da govorijo
i moj materini jezik, sem se še bolj zanimal zanje.
Sel sem za njimi v bližjo sobo.
•	Sam ne vem. zakaj so me tako za-1 n i mali.
Bilo jih je okolu petdeset. Vsi ! so imeli s seboj velike kovčege.
-	Nekoliko njih so bili lepo obleče-
■	nI; na prstih s,-, se jim blesteli
i prstani.	|
A teh je bilo malo.
Večina njih je bila oblečena po 1 delavska in njih obleke so bile
•	zelo zamazane.
I'a vseeno sr> eni in drugi bili jako razposajeno veseli. <lasi so bili njihovi obrabi zelo upadli. (
"<Mkod ste pa prišli.'" vprašal
i ^	-M
seui enega njih.
"Prihajamo iz II...". rekel mi je prijazno. In pristavil je še la-, ko nekako veselo: "In zdaj smo
na potu v Ameriko."	;
Zdelo se mi je. da mu je žar ni-. dosti preletel obraz. Iu ta žar sem čital tudi ix dinfri-ii obrazov. Vsi ti obrazi so klicali radostno: "In zdaj smo na potu v Ameriko!'* j j Da, radi tega so vsi veseli, ker . sr> na potu za božjim kruhom. Clo-' tovo so >i v bedni domovini vedno želeli proč. vedno jim je srce hre-, penelo preko morja — domov. In i zdaj se jim skoro uresniči to lire-j .pem-nje, kmalu pridejo...
Med njimi je bila tudi ena ženska jako prikupljivega obličja; . morala je biti zelo mlada iti nok-j : daj je gotovo bila lepa. Ali zdaj
-	ji jc bil obraz voščeno bled in k<>-. ščenosuh. Poleg nje je sedel njen
1 mož. Gngal je na svojih kolenih'
•	malega dečka, a žena mu jo drža-
-	la v rokah blazinico, v kateri je r bilo majhno dete. vse zavito v neke cunje.
Stopil sem bližje k tej ženski, i Kar strah me je obšel, ko sem zagledal dete, ki je je bila mati od-i črnila. Orožen pogled! Obraz je bila sama kost in koža, vdrti očesi i sta zrli mrtvaško v mater. Vsak-'
-	do bi bil mislil, da je ta ubožeek: mrtev, da ni zgibal svojih ročic, ki sta bili skoraj še bolj suhi nego obraz. Deček, katerega je pe-j stoval oče, je bil malo boljši. j
Obrnil sem se proč. tako rne je pretresel Ši pogled.	j
Ali kar nehote sem so zopet ozrl 1 proti očetu.
''Sta li ta otročiea vaša?*' sem ga vprašal.
"Da", je. odgovoril z nekim . čudnim glasom. "Revčka sta oba
-	tako slabotna. Toda doma sta bila! i jako čvrsta in upam. da se zopet
■	okrepita, ko pridemo v Ameriko/'
In šinil mu je preko obraza zopet oni izraz radosti, ki sem ga opažal na drugih.
"Ah, to potovanje je revčka . tako oslabilo! In to ni čudno, saj je še nam odraslim mnogo škodovalo. Ali kaj se hoče, moramo to i prestati, če hočemo priti v Anie-' riko.**
Sreča in veselje sta sijala iz oči. ko je, govoril. In še mali deček so je tako sladko nasmehnil...
Zdaj sem moral stopiti v vlak. a delavci so ostali še na postaji. Ko sem že sedel v vozu. mi je še donelo s postajo njihovo glasno govorjenje in zdelo se mi je še vedno, da mi govori oni delavec: 44 In zdaj gremo v Ameriko!" '
Stroj je zavrisnil. vozovi so se začeli premikati. Tam na vratih sem zagledal svojega znanca, s katerim sem prej govoril. Zamah- i nil mi je s klobukom. Odzdravil i sem mu. Potem pa sem ga kmalu'« izgubil z oči. In vlak je sopihai : | in hitel naprej in naprej ter še ] , bolj in še bolj oddaljeval od po- 1 'staje, kjer so čakali delavci pri-'c
Slovens ko k a t o 1 i š k o
B	B
podp. društvo	SV8ie ^arl]ar8
B	rkl
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 ▼ državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
PrtaseOnlk: JOŽEF PETEBNEL, Box 95, Willock, Pa.
L podpredsednik: KAROL Z Al. AR, Bor 647, Forest City, Pa.
II. podpredsednik: LOUIS TAL'CHAit. Box 835, Bock Springs, Wyo.
Tajnik: JOHN TEL,BAN, Box 707, Forest City, Pa.
O. tajnik: JOHN OSOL1N, Box 492, Forest City, Pjl
Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Fa.
Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 Nortn Chicago St, Jollit 111.
VKHOVN! ZD KAVNI* i ot3 MARTIN IVEC, 000 Chicago St.. Jollet, 111
NADZORNI ODBORt
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Plctsbargh. Pa.
L nadzornik: JOHN TORINČ, Box e22. Forest City, Pa, n. nadzornik: FRANK PAVLOVČlC, Box 705, Conemaagh, Pa. (XL M-isornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland, Obla.
POROTNI ODBOR:
Prediedalk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kan«. L porotnik: MARTIN ŠTEFANČIC, Box 78, Franklin, Kana. n. porotnik: MIHAEL KLOPČlC, 528 Davscn Ave., B. F. D. 1, «r**» field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predfiednlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport. O
L npravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. O. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402. Witt, III.
Doriisl naj se poilljajo I. tajnika Iva« Telb**, P. O. Box T9T, F«r*«> City, Pemia.
Drnštveno glaallo: "GLAS RlBCDi.'1
hoclnjoga vlaka, ki jim naj i/polni vroro željo, da jih od vodo v daljno Ameriko . .
I "
Izpolnitev volje Leva Niko-kolajeviča Tolstoja.
i X nekom ni-kctn li-tti so olijavili
]K>ic«>vi>r 7. Aleksandro Lvovnu Tiflstc*-j<> ir? < -<ls- ty.|M>lnirv<> volj!- ran.ik»*ir:i l»isatolja. l'<> njenjii 1m>simI:i1i -■•> se . kmetje. Ki >>• j »r i tem iirizinlet i. »lolno I *]Mir:i'*iiiut'ii t-T izpoiiiili vot.io
ga v«*lik«*ga dobrotnika in <nVta. i V" nasvetu L"va Nikolajevira >o s! 1 mztlflili kuu't.if iu<*«l	iti
sorazmerno i>o sti'vili' prf-bivnu-cw Tako mož. kakor ni ii žena.
Poles teira >•> si nst;inovi!i ]»oseben I o<l«lolek zemljo, ki -o ^a Oolur-ili ■/.:■ 'obrane, ki ^ ■ im.lo še narodi I i in {>;; za one. ki se Itodo vrnili iz uo-t ter
nanovo naselili \ donnn'iji. i Naet-lo skuj>iio.^a ,~osii -ihirstva na vadno iirevladuji- ineil ••ninn kin-ti < elo drva si n.-tjtravljajo meilsobojno po načel n enakosti.
Radi ]>ravilnosti in roda j»ri razdeljevanju piMlarjeiio zemlje in za bovanje te zemljo ^o -i izbrali mnžiki i iz svoje sredo staros* ki je ol»eiH-m j tudi vaški načelnik in ta ima <h)I«»'■*•-vati o vseli stvareh, ki se tičejo reira u'"->;»vl:?rstva in oskrbovanja.
Ta starosta. Ki izin-lnjuje voljo u-mrlega Leva Nikolajeviča Tolstoja, in ki so j:a izvolili kmetje sami. je obe-, nem tndl posre<lnik me<l kmeti in .Tolstojevo heerko Aleksandro Lvov-i no. i>n je Tudi dolžan, da skrbi za to j da se ne pojavi med vaščani nikak I prepir ali zavist ylodo razdeljene J zemlje, da si posamezni ne bi na^aja-j li medsebojno in da bi vedno vladal ' med vsemi pravi, neskaljeni r«M in
I zdravo načelo »lobroini g:osj»o«larstvii in spravnosti. ^
Dalje je rekla Tolstojeva hčerka.; da rešijo kmetje vsa vprašanja iii! zafleve ] topol p orna spravljivo na -kup | ščinah in da se izvrši vse v najlep j šern redu ln-ez^ njenega umeševanja. j ' To je bila tudi trlavna p«»kojniki»vn i i želja. Njegova želja je bila tuiii. la se pusti kmetom ]K>polno s:itno>tal-nost in neodvisnost.
Aleksandra Lvovna pravi tudi. da ji je ranjki oče vedno govoril :
— Verjemi, v \ -rh svojih gospodarskih vprašanjih so kmetje pamet nejši (»1 nas. Na svojih sin »dih so bolje pogovore ter napravijo boljše skleix». kakor pa mi. Ni nesreča, če >e IkkIo pri svojih zadevah včasih hudo prepirali, ali rolo sprli, ker !><»-do vse take stvari tudi uspešno končali in na moder način odločili.
Novi angleški poveljnik.
London, Anglija, lVI. decembra. Dosedanji angleški poveljnik pri Dardanelah Charles Monroo jo bil imenovai za poveljnika prve angleške armade v Franciji. — Monroo je baje eden najbolj zmožnih angleških vojskovodij.
i
Angleški glasovi.
Vojaški kritik lista :>Times" ponavlja trditev, da ne more Angleška s fronte na zapadu, kjer je za sedla skoro 100 kilometrov, nobenih čet vzeti in drugam poslati — Francija in Flandersko sta glavni bojišči in "hi bo izvojevana zadnja odločitev. Angleška ima dovolj vo- ,
-'jakov in nnmioije. da more prema-• gati Nemce. Vsako stransko podjetje in zavlačevanje pa pomeni o-slabl jenje. Nemo i so lahko vsak /•as na Ruskem omejo na obrambo in pošljejo nove čet«* na zapad.
Hčerko je umorila.
Cincinnati,	»leeembra. —
Danes zjutraj je zbudila tieorga 11. Shmitza njegova žena in mu i zašepetala na uho: — Gertie seni
-	umorila. Skočil je iz. postelje in letel v sobo, kejr je prebivala nje-
■ gova hčerka. Našel jo je mrtvo na ' tleh s prerezanim vratom. Takoj zatem jo šel na policijo in izpove-. dal, da je njegova /.ena usmrtila hčerko s tem, da jo je parkrat sunila z nožem. Baje jo je zategadelj umorila, ker je hčerka zašla na , kriva pota.
Švedska.
Stockholm, Švedsko. dee. — T"lr»SSr>->*» časonisie so zelo jezi, £er so Nemci zasledovali v šved-
,	i v u. 4»#»j ■ t su'iisKi parnik 'Ar-
go" in ga slednjič tudi vjeli. —
-	Vlada jo uvedla obširno preiska-
-	vo. —
i j
Kako sodijo OgTi.
( f Budimpeštanski parlamentarni krogi imajo vsled ugodnih vesti z bojišč precej upanja, tla se bo av-( strijski in nemški diplomaciji po-_ srečilo vprašanje rešiti zadovolji-„ vo.—
-i "Poster Lloyd" piše: Italijan-' ski listi, ki so v zadnjih mesecih c vedno nastopali proti vojnim hujskačem. zagotavljajo, da se je položaj v zadnjemu času znatno iz-Mb-rljšal.
\ I	. _	_
i I
j Vrani.
Ivan Prosekar. —
,j	>rco mojo gladni
so posedli vrani, v dušo dno mi režo 1	krik njih neubrani.
t rna so brezupnost njihove peruti, kljuni ko kosanje ostri jim in krnti.
Puško bi nabasal in ustrelil mednje: saj no plaši groza ur«.* me poslednje.
Pa drhti sree mi. pa se brani roka: ne ooje ti vrani svinca so, ni poka.
Hej. in trdovratno vsi bi obsedeli, v tihi. večni noči še glasneje peli. —
Nič no bodem streljal .... Naj se le gostijo, mirno izpojo naj syojo melodijo..
Jaz jih bom zastrupil / tiho in lokavo
s čudotvornim strupom J^u s krvjo svojo .-:- zdra^^
GLAS XABOPA. 27. DECEMBRA. 1915.
JiigGslovanska	Katol. Jednota |
nkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota,
Sedež v ELY, MINNESOTA.	j
•ULVWI CBADSIX&	j
r>6difdnik: J. A. GEIiM, 507 Cherry Way oi bo* 55?, ll«4 j
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALA NT, 112 Sterling Av6., Barberto*
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VEHOVN1 ZDRAVNIK:
Ui If AS TIN IYEO, »00 N. Chicago St., Joliet, HI.
NADZORNIKI:
ML*K3S ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PtfVEB ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Km. JOHN KRŽlSNIK Box 133. Burdine Pa IOEIN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HL JOILN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
POROTNIKI:
CKAN JUSTIN, 1708 E. 28th St.. borate, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo « ' PORENTA, Box 701 Black Diamond, Waah
POMOŽNI ODBOR:
lOilEPH MERTEL, od društva «v. Cirila in Metoda, itrr s
Ely, Minn.
I OTIS CHAMPA, od društva »t. Srca Jeraa, itev. t Mb
Minn.
JOHN GRAHEK, «t. od drultva Blovene«, Iter. 114 11» Minn.
V« dopisi, tikajoil te uradnih Eadev, kakor tndl denarii* poB.'ljatve, naj §e pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vie pri
»ofbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na oaebna ali neuradna pisma od »tranl žlanor at M bod-
Jo.
Društveno glasilo: "G LAB NARODA"
IZ URADA PREDSEDNIKA NADZORNEGA ODBORA.
T--m potom naznanjam vsem društvom, spadajočim k J>im»iovanski Katoliški Jednoti, da se bo začela revizija (]»TL;lrd) računov dno 18. januarja lf*l(> ob osmi uri zju-tiaj. < V ima kako društvo v tej zadevi kaj sporočiti, naj to t M i d<> omenjenega dne. Mi bomo poskušali v splošno v dovoljnost vseh članov storiti vse, kar bo v naši moči.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Mihael Zunich, nadzornik.
Spominska plošča, i
Dr. Fr. Detela.
Župan Lomast se je odpravil: drugega dne k župniku, da poiz-ve. kdaj se je rodil slaviti Škorec, da p>>vabi gospoda na sodelovanje pri slavnost i in mimogrede tudi zase kaj opravi Lomast jc bil namreč praktičen politik, kakršnih zahteva današnji čas. Držal j s«- jc vedno močnejše stranke, ii! j sicer iz prepričanja, po svojih na-! čelih, tako da bi bil takoj presto-, pil k nasprotnikom, kakorhitro bi ti dobili premoč. Da so ga imeli nekateri za neznačajuega, je čudno, ko je vendar doslednost po načelih bistvo vsakega značaju. Nastopa! ji* Lomast navadno oblastno, pohlevno le tedaj, če je čutil na nasprotni strani premoč. Zato je s ponižnim smehom okrog mastnih ustnic upiral okrogle oči v dobrodušnega župnika, ko je pripovedoval, kako nameravajo proslaViti rajnega Vrbana Škorca in kako so hoteli nekateri — "prosim, gospod župnik, to zaupno' — imenoval jih ne bom. ker jih vsi dobro poznamo" — gospoda župnika kar prezreti; on pa da se je potegnil zanj in tudi dosegel, da se bo pričela slavnost s sveto mašo. kakor se kristjanom spodobi.
Župnik je stisnil možu roko in menil, da naj le store, kar se jim zdi potrebno; on da bo tudi prispeval k stroškom
"A jaz znam tudi prijeti ljudi, gospod župnik", je poudarja! Lomast. "Ali še veste, kako sem jih ugnal, Lo so se ustavljali popravilom pri cerkvi, ki so bile vendar tako potrebna! Zdaj Vam bomo pa prezidali hleve, ker je sramota za našo župnij. . da ima župnik svojo živino v takšni podrtiji. To bom vse jaz uredil; Vam ne bo treba nič prigovarjati, nič prositi."
"Lomast ". je dejal župnik. 4 Vi ste moja desna roka'.
"In roka roko umiva; kaj, gospod župnik?" jc z uslužno zaupnostjo pokimal Lomast. "Morda bi se dalo tako napraviti, da bi dobil jaz v posojilnici kakih dvajset tisoč. Saj zase ne potrebujem, ampak revi*emu kmetu bi*rad po-^magal. Marsikaj siromak, ki S' ^ sramuje prositi v posojilnici, se ^k:ateec k meni; a jaz ne morem po-l^gati, ker nimam/'
"Kar se bo dalo storiti, bom storil", je od slavi jal župnik sladkega moža. ki se je še na stopnicah obračal in klanjal. "Xa.š mož pošten mož", si je župnik mel roke. —
Zvečer je pripeljal Škorec še soseda Rjavkarja k Lomastu, in prišel jc tudi krčmar Mlakar, nekak tekmec Lomastov.
"Slavni Vrban Škorec je poklical zopet vina mizo", je dejal Lomast in poln Štefan pred družbo. Gospodinja pa je prinesla velik krožnik suh.-ga mesa.
Ivan je imel že zopet svoje pomisleke; zato je sklenil malo jesti in malo piti. Nasprotno pa je meni! Škorec, da veže strica dolžnost. da plača pred vsem za njega, stričnika. potem šele za dru-|ge; on je jedel in pil z najlažjo vestjo.
Ko se je žeja in lakota polegla, je prebral Ivan genljiv poziv ro doljubuim srcem, naj se spomnijo pozabljenega in v življenju preži ranega pisatelja, naj se vsaj umrlemu oddolže. ker niso živega cenil x^o zaslugah.»
"Ni slabo", je dejal Lomast in pil.
"Tako genljivo". je pristavil Mlakar in založil kos svinjine "da bodo tekle ljudem solzo iz o-
č i."
"In krone iz žepov", je dodal Janko.
'To bomo videli', je menil Ško-ree. "Pisanje je lepo; tegt; ne bom tajil; lahko bi se bilo pa tudi še pristavilo, da slavnega Vrbana j stričnik še živi. Marsikdo bi se {potem tudi njega spomnil; zakaj : stric ne potrebuje več. stričniku ■ bi pa prav prišlo/*
"Denar se bo pošiljal seveda pošiljal meni", je nadaljeval Lomast: "zakaj mene poznajo povsod."
"Tudi meni bi se lahko pošiljal". je menil Škorec.
"Kam pa? v Hrast je!*' ga je zavrnil Lomast. "-'Saj še pošte nimate. To bi bila neumnost."
"Vrban je bil pa le v Hrastju doma", sc je zagovarjal Škorec, "in ne na Mlaki, če imate prav pošto in župnijo."
"Zastran maše", je poročal Lo-jinast. "sem že jaz z župnikom govoril. Mlakar, ti boš streljal; naroči smodnika!"
"Streljal bom", je dejal Mlakar; "prosil bom pa tudi dopustila, da bi v Hrastju tisti dan točil. Ljudi se bo nateplo dosti, in žejo bodo trpeli."
J "Saj bi jaz tudi lahko točil", jc pripomnil Škorec, "ker sem stričnik."
j "Ampak patenta nimaš, Škorec. patenta", je dejal Mlakar. "To ni na dnevnem redu", ie!
ii
odločil Lomast. "Preden preidem k naslednji točki, bi še vse gospo-' de na nekaj opozoril. Mi pridemo j povsod med ljudi, v gostilniei. pred cerkvijo, in če se kdo kam pelje: nabirajino tudi sami za i slavnost. Gospod Ivan. Vi znate imenito govoriti na dušo; Vam sc ne bo izlepa kdo ustavil. Gospo-.da nadučitelja pozna vsa župnija; on lehko tudi v šoli namigne tako in tako. Otroci bomo povedali doma. in starši bodo dajali, ta več. ta manj; ta rad, ta nerad; denarju se to ne pozna nič. To pa jim je I trebil povedati, da naj nosijo k imeni. Škorec, tvojo hišo bodo ho-jdili gledat. Kadar pride kdo. po-| , trkaj mu na srce ali ti ali pa Kjavkar. </e primakne vsak nekaj ma-jlega, se bo precej nabralo, in kaj : bi hodili zastonj gledat! Slavnostni govor bo sestavil gospod Ivan. (,'ez en teden mi ga že lahko pri- ; nesete."	|<
"Se prej", je dejal Ivan. "Kaj pa petje, gospod naduči-j telj?"	Ji
"Brez skrbi!" jc dejal Janko. . "Če boste vi tako gotovi o pra- \ vem času kakor jaz, pojde vse ■ gladko."	(
"Po vajah pripeljite pevce en- < krat ali dvakrat k meni! Parkrat ] j jih slavni Vrban Škorec lahko na- : poji, ker mu bodo peli: jaz jih mo-J ram tudi. kadar mi zapojo za 'god."	H
"Bolj na roke", jc menil Mla- < kar. "bi bila pevcem moja jrostil-!j niča." _	<
"To ne gre", je dejal Lomast.'] "kt-r bi bilo treba potem poraču- j niti: tukaj bo pa denar že pri-'« pravi jen. To je torej tudi v redu. j] Zdaj moramo govoriti še o plošči i) ali Tabli, ki se bo vzidala. S kam-K nosekom Filipom sva se že dogo-v voril. On ima dve prav lepi ploš-ji či in poceni; samo črke bo treba < izklesati. Kaj naj se napiše?" c "To je jasno", je dejal Ivan in 1 podal županu listek. "V tej hiši * se je rodil tega in tega dne slo- s venski pisatelj Vrban Škorec. 1 dokler slovenski roti hodi po zemlji t tod, bode slovelo njegovo ime." "Izvrstno", je dejal Janko, "in 1 se da tudi zapeti."	s
"Prav dobro", je potrdil Mlakar.	* "Torej smo vsi zato", je povzel 1 Lomast.
"Tole bi jaz prosil", je menil * Škorec, "da bi se i-n Tabli še pri- * stavilo, da prodaja stričnik v Vr- 1 banovi rojstni hiši tobak."	*
"To ne gre", je ugovarjal Ivan : 1 "prodaja tobaka ni v nobeni zve- ' zi z Vrbanom."	1
"Z Vrbanom ne", je dejal ško- * ree, "z njegovo rojstno hišo pa."|' "Škorec, to ni nič", je odločil Lo- ' mast "Če mi kaj takšnega zapišemo. bi se nam otroci smejali."c "ln otrok otroci", je dodal 1 Janko.	j1
"Toda tobak pa res prodaja.1 Škorec", se je potegnil Rjavkar za soseda. "Malo opaldo ima. Kar j2 je res. je res."	]
"Vi me hočete izriniti", je u- 1 daril Škorec ob mizo; "toda jaz ' se nedam. Kdo je stričnik? — Jaz, in .jaz da ne bi imel tukaj nobene ] besede? Glejte si jili! V mojo hišo 1 hočejo vzidati tablo, zapisati pa j' tako, da ne bo živa duša vedela. : da je bil Vrban moj stric! Odškod-I nine ne dobim nobene —**	j
"Saj piješ", mu je presekal be-J, sedo Lomast.
"Ali vi ne pijetc? Ali ste pa vi kakšni stričniki? Glej jih, zlode-jev, kako me hočejo potisniti v stran! Kar odriniti me hočejo."
Odborniki so pogovarjali razjarjenega stričnika in mu dokazovali. da ni na vsem svetu spominske plošče, ki bi priporočala tobak; potem bi moral stati na plošči še cesarski orel.
"Zakaj pa ne?" je dejal Škorec. Saj je bil moj stric tudi cesarski človek. Ali ni bil pri sodniji?" j "Orla imaš vendar na leseni tabli nad vrati", se je hudoval Ln-, mast. "Ali prodajaš tobak na vseh j oglih svoje hiše?"	i
Ivanu je bilo hudo pri srcu, ko se je trudil vneti stričnika Škorca za višje nazore in cul iz puhlih, njegovih ugovorov samo cvenk denarja.
"Le preveč gleda na svojo korist", je vzdihnil proti Janku.
"S tem brani najuspešneje svoj dom. dom slavnih Škorcev", je o-pravičeval stričipka Janko.
Pravega soglasja ni bilo ta večer. Škorec in Rjavkar sta bila prepričana, da hočejo Mlačani odriniti Hraščane, ker se niso mogli ponositi Mlačani z nobenim velja-, kom, ki bi se oddaleč dal primer-j 'jati z Vrbanom Škorcem.
"Odriniti, Rjavkar, se midva ne dava", je modroval srditi Škorec domov grede. "Ali je bil Vrban Škorec Mlačan? O. radi bi ga imeli. radi!"
"Toda Vrban je naš in ostane naš", je pritrdil Kjavkar. 1 'Kako to misliš. Rjavkar? Naš!" je ustavil soseda Škorec. "Vaš vendar tudi ni bil. Nas se pravi Skorčev."
1 "No, seveda; iz llrastja je bil pa vendar."
"Škorcev iz Hrast ja". je poudaril Škorec.
Nekako soparno je postalo med obema Hraščanoma. Umolknila sta oba. Škorcu je prišlo na misel, tla se še na soseda ne more prav zanesti, da si hoče zdaj še Kjavkar prisvojiti imenitnega strica, kakor da bi bil Vrban kak občinski pisatelj. Vsak si ga že bo lastil!
Rjavkarju pa sc je zdel sosed ošaben in nehvaležen. Ali* je njegova zasluga, da je imel takšnega strica? Ali je zato on kaj boljši, kaj modrejši ali imenitnejši? "Če bi bil tudi papež moj stric, škof zaradi tega jaz še nisem. Ej, moški smo, na tuj račun: na mizo kličemo, ker drug plačuje."
Ko je tako začaral Rjavkar v svojih mislih Škorčevo nadutost kot neutemeljeno in neopravičeno, se je oglasilo v njegovem srcu žc tudi tisto grdo čuvstvo. ki se ga človek naj kasneje zave in najteže odkriža, oglasila se je zavist. Poprej sta stala na isti stopinji. Škorec celo toliko niže, kolikor je bila Rjavkarjeva hiša višja; zdaj se je povzdignil škorec čez soseda, brez svojih zasulg. To boli, to budi odpor. Zavist je demokratičen greh, ki ne trpi, da bi sc kdo pov spel čez druge. Enakost je geslo: prostost in bratstvo sc ne zdita tolikega pomena. Rjavkar je zagle dal v Skoreu tihega nasprotnika, ki njega ponižuje, in nevoščljivea, ki niti mrvice slave ne privošči drugim Hraščanom. In pri Lomastu se je on zavzemal zanj!! Zdaj ima zahvalo. Tako daleč je prignala naposled zavist Rjavkarja, da se mu je zdelo, da bi bilo naj-prijetnejše, če bi slavni Vrban sploh ne bil živel, potem pa. da bi se vsaj slavnost razbila.
Prav hladno sta se ločila soseda.
Ivan pa je tarnal proti Janku, kako težko je vneti naše ljudi za skupno delo.
"Nič sc ne boj!" ga je tolaži! Janko. "Pri skupnem delu je vedno prepir. Pevci se razpremo petkrat, preden kaj skupaj spravimo. Nazadnje pa le gre. Samo odne bati se ne sme. Ti pojdi svojo pot naprej! Če odleti polovica spremljevalcev. prideš z drugimi vendar do cilja. Plošča se bo vzidala, ti boš imel imeniten govor, in mi bo mo peli, da se bo Kemija tresla Naj bodo težave, kakršne hočejo pevci so rešilno društvo v vseh stiskah Zakaj pa vpletajo dramatiki med igre lepo petje? Zato da jim odpuščajo poslušalci drama tične grehe. Tebi priskočijo pa št* narodne noše na pomoč. Zatorej nič bati!"
Po Hrastju. po Mlaki in po sosednjih vaseh se je širil glas o slav nem Vrbanu Škorcu; od začetka negotovo, previdno, potem vedno odločneje in pogumneje.
Ko pa je izšel v novinah Ivanov navdušeni poziv, so se poskril dvomljivci in ugovarjalei po ko tih, kakor se poskrijejo Škorcev ali tudi Rjavkarjcvi ščurki, kadar posije v to in ono hišo beli dan. Novine so šle iz rok v roke; ta jih je bral naglas, ta tiho: ta je razumel takoj, zakaj tla gre, drugemu sc je moralo razložiti; vsem so polnile srca prijetne misli o časti in slavi, ki jim jo je bil naklonil imenitni rojak. Posebno trdo in pokoncu so hodili Hraščani. "Presneta reč, kdo bi si mislil?" je rekel marsikdo. — "O Vrbanu jaz nikoli, ker sem ga poznal ", je dejal drugi. — "Škorec se bo pa tu di moško nosil." — "Lahko, kdor ima takšnega strica. — "Šimnov Ivan zna dobro povedati. — "Kaj bodo li vse naredili?" — "Jaz bom postavil maje, ker imam nekaj ,smrek posekanih."
Tako so se vuemali ljubi rojaki iob ognju, ki ga je bil zauetil f\an. O slavijencu samem ni vedel pravega nihče nič; ugibali so sem in tja in pripisovali slavnemu Vrbanu najraznovrstnejših zaslug. ■— Skrivnosten mrak je obdajal imenitno ime.
Toliko pametni so pa bili Hra ščanje in Mlačani tudi. da so ve deli, da stane vsaka slavnost denar. Zato so začeli nabirati, ne tolikanj med seboj kolikor po drugih krajih in pri drugih ljudeh; po pravici; zakaj oni so bili že izpolnili svojo dolžnost, ko so dali . rojakom takšnega moža. Če je se-J del kak Hraščan ali Mlačan v tuji družbi, je vedno sukal pogovor
i
, Tako. da je nanesla beseda slavne-; ga Škorca; potem pa je potrkal na rodoljubna srca. in marsikje se mu je odprlo. "Kan je iz Hrast . a in z Mlake doma. to zdaj vse[ pobira; kakor pogorele i hodijo o-j krog", se je marsikdo jezil in pla-
jčal.
' Dalje prihodnjič.1'
j
Na deželi.
; Tueje: "Vaš deček je motal name kamenje." j Domačni: Ali je vas zadel?"
Tujec,- "Ne.''
Domačin: "Potem ni bil -uoj deeek!"
r
__Listje, ;
Spisal Ivan Cankar.	i
Pozno jeseni je bilo. že blizu: Vseh svetih, ob tistem tihem času. ko začuti človek težo na ramenih, pa ne ve odkod, žalost v srcu. pa ne ve zakaj.
Sedel sem na Rožniku pred hišo. Mračilo se jo. Z mrakom pa se je zgrinjala gosta, vlažna, siva megla od vsepovsod. Prišla je kakor noč, nevidna in neslišna. Uto nili so v njej hribov! nad Vrhniko.
zalila je vso dolino poti grebenom, hladno in mokro, kaicor roka bolnikova. mi je dihnila v lica in nazadnje jc segla tudi v srce. da je-, bilo vse malodušno in potrio in da i se je zbalo samote.
Iz mraka in megle so štrlelo črne, rogovilasto vejo kostanjev. — : Skoraj vse so bile že gole. nepremične, brez življenja. Na enem s;i-mem kostanju, čisto na vrhu, s* je držalo še nekaj listov; tudi ii so bili že črni in zgrbljeni, ali še j so živeli.	j
Prijel sem v roko mrtev list. kij1 jo ležal na mizi. ter sem ga vzdignil visoko. Ni se ganil: toliko ve.ji tra n i bilo. da bi zazibal pajčevi-[: no. Kadar je list umrl. je padal na ! tla v čisto ravni črti. kakor ka-| men. Natanko pa sem razločil, da ■ so oni na vrhu vztrepets *ali.
Konci dolge veje se je stiska-1 lo troje listov drug k drugemu. ! Tako se stiskajo otroci v temi. Ti j sti v sredi so jo prijel zvijati in kr-
l
citi, stresel se je, nagnil ter je —/ brezslišno, tise kakor rosna kaplja zdrknil na tla. Tam je obležal Črn in miren, podoben ptiču, ki ob i smrtnem treuotku podvije noge in : skloni glavo.
Ona dva v visočini sta se strni-L la samo za hip, nato sta se Trepeta-1 ] je zvila ter sta legla k tovarišu.' Živeli so. doživeli —- sladko živijo-' ] nje v ljubezni, dodeli nam ga Dog! i
Čisto droben listič je visel viso-|< ko gori na teoki veji. Trepetal jej, io se zvijal, ni se hotel odluščiti, i ni maral umreti. Mladega ga je za- 1 lotila jesen. Ni bil še okusil polet- i nega solnca. ne še sladkosti milih \ mesečnih noči, pa je že lila nanj i mrzla in mokra, dušeča mogla — i predhodnica smrti. Prezgodaj je . [črnela nežna polt. pred pra t ič no u- 1 jro so je začela grbiti koža, tako . i gladka poprej. Ni ga premagala ' burja — vesela bi bila smrt v boju .< '.in viharju. Ali težko je. težko — |mlademu, storiti smrt betežnega i starca ....	,
; Videl sem jih na tisoče; v enem i samem okraju dunajskem na ti- 1 soče, v eni sami ulici na stotine.
Videl sein otroke — usehla lica, 1 udrte, začudene, prestrašene oči. vole ustnice. Koliko časa še? Koliko tednov, koliko dni? Morda že to noč ....
Poznal sein žensko, sijajno, lepo, kakršne pozneje nisem več videl. Lica čista in bela, ne od tr ' dega mramorja, temveč nežna kakor mehki labodji puh. Velike rjave oči so se smehljale in ta čud ? žni. ljubezni polni smehljaj je ob žaril tudi njen obraz, njene kretnje. njeno hojo. njo vso, kakor je bila. Tudi takih rok nisem videl ' pozneje nikoli več.
Zdelo se mi je, da živita svoje življenje, da govorita dvoje tihih, ljubeznivih otrok v objemu.
Ta ženska je umrla, ko ji če ni ; bilo dvajset let. — In še hujše re 1 či sem videl. Imel sem prijatelja človeka v dnhu visokega, v razum vseobsežnega. v srcu otroško čistega. Med tistimi je bil, ki so na svet poslani, da kaže njihov pla men človeštvu pot od roda do ro- ] da. On pa. je umrl. ko mu še ni bilo triindvajset let. Fnirl je \ uboštvu in žalosti: lepše umira < popotnik kraj ceste.
Srce se upira, um ne verjame ne more verjeti. Ni še dovršen božji umotvor, pa udari nevidna
1 i
-jpest in zdrobljen je v prah. Luč i je bila prižgana, da bi s vet lila t tisočerim, svetlobe žejnim, pa jo » ugasila. Še preden so odprli o-'i. i Zablisnilo sc je — iz noči v noč | je planila zvezda, življenje enega
■	samega hipa, neopaieno, brezki)-
■	j ristno ....
•	j Vzdramilo me je iz spominov, j kakor da je zamolklo jeknilo. zavzdihnilo. Listič na vrhu >o je
| drgeta je krivil, odluščil s. je t r j je padal počasi, tiho,- niti na tleh
■	j ni zašuštelo. Najmlajši j.* bil in
bil je zadnji. Črno in go!o je .sir-(mel o visoko drevo v meglo. k.:k.r : silno razpelo na križpotu. IV l i njim je bilo pokopališče. Na ii>: -.če jih je ležalo tam. na tis,,:-,.
•	drobnih trupel, črnih, zgrbljenih, trohnečih; strupena rosa iz megle
1 je lila nanje.
Noč je bila temnejša, kom., j sem še razločil obrise kostanjev. Dišalo jo po trohnobi, megl > j,, tiščala na prsi. Stopil sem v : da bi se napravil spat. Ali za^:. ti nisem mogel. Jokajo in ki •. ta jo je sko vikala sova. k: jo šim plahutati pod svojim okno .i vsako noc.--
Legenda,
Bili so eudočndni sni, in sanjal sem o roži. o sladki, ko mater oči. o bridki, ko brušeni noži ....
Videl sfin tujko, nad tuje je d te
prsi zgrnila, in kot da ra^tlo pod njenim je srcem,
ga je dojila.
Videl sem v dušo možu. udarjeno
oil žene izdano; trikrat prevarjena je odpustila, težko, a vdano.
Videl sem v bitki ju: smrt sta
dala
in izdalinila. prej pa sta v spravo se poljubila, si odpustila ....
O, čudoeudni sni
in čudo bogastvo rož.
tak sladkih, ko mater o'-i,
tak bridkih, ko brušen nož ....
Ivan Pregelj.
SL0VENSK0-AMER1KANSKI
KOLEDAR
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke.
—	Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem easu. — Jasna noe. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstriji". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rrneua pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohab ljenee. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil ? — Klasični topovi. — Pes v voj ni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov
—	Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špeeialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi — Smešmce. — Oglasi.
Slike:
• Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani^o vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vfcj iki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. — Učinek avstrijskih granat v Ž agradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Ru-siji- Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — IMzor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem —• Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bov&c s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje.
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
82 CORTIaANDT STREET,	NEW YORK, N. Y
(VLAS N'AKODA. 27. DTCT^fTlT? A. 1915.
t
Časnik,
>;il Eciir.ondo de Araicis.
K d;.r dolžin v voke "•a^opl'«, <w* 'i /di. d;: >e mahoma osvobodim - h -vnjih misli, vseh občutkov.: u p 7j.rnrist moja <><trmi nad ča-= <>pis.'.in. kakor nad reč jo. katero - ti ugledal prvikrat. Prinese mi tiovo i/nenadenje iti občudovanje.j K k i '-itdv/nu j'- 1a tiskana k nji-i . 'in i"- ■ papirja izhaja vsaki| .!..» p„.l istim naJovom / različ-i it') vsi-bino. razdeljeno v -io po-'-'lavij bi 'Z zve/.e. drugo za dru-L'ini, \> '«i ji i- vsako p'>-*ji m -zno za- j i i t ; i i v o in poučno. Ta zanimiva
l n.iiua poroča o vseh javnih dogodkih. iti za pi;r novcev izve« no-l viee i/, raznih krajev sveta, i/, dr-/avnrga zbora, iz domačih za^to-l nov. razii' politične dofirotlke. do-
, " ,,	,, tiv/ivii IN, L*unči
m are tioviee. o ugovini i?i kii[>< i-i
ji. <'; i -: 11 k sviluje trgovcu, obrt-j nil. t. zabava s pravljicami gospo-j <!i.'-ii<- !j' ■• /j»-»-elnini tlaje uganke v r:izr'-iitev. priporoča bolnim zdravila, možiiželjnim dekletom /••ni: • . / Inižuje v sebi misli r.iz-i:ii ljudi, raznaša noviee. različne \Kini. po .širnem >vetu. Ta ; e d.-la, službe, denarja, druge-n. . se ponuja liUa, z-mljiv-e itd. Zatiranei* toži v njem o krivicah, d m ure mu se oznanja vesela novica, odlikovanje, povišanje v slu/.-bi, poroča o novih iznajdbah ter raz .ih v< selih iti žalostnih <log >d-kih. < asnik prinaša novosti iz naj-■»(Idaljonejših delov sveta, poroča
0	nesrečah, prigodivših se pred .»ar urami v daljnih in bližnjih krajih, obenem potrjuje in zopet zanika, na »*tii in isti strani tilozo-iira, se šali. objokuje mrtveca, o-pisuje tatu, častita k jw>roki in por« ča a škandalu. Xašc misli odnaša \ par minutah v daljne strani zemlje, od politik«- prehaja k u-nutnosti, od literature h kuhinji, .»d vojtu* h koneertu. (."'asnik ve v-e. j(» doma povsodi. govori 7. vse-
ni stanovi, govori z vsemi stanovi in o v -"h predmetih, živi življenje i ivi .. rojene zjutraj, zvečer po-si ara n ■. .Irnjsi dan na ž.- pokopane in pozabljene.
Tiso•.'■<• listov čakal svoje usode. <;.: j i 11 objame tiskarski stroj.
1	i! pojde ta ali oni list. ko ga ,• -o i« o ti-kane-ga s tisoči misli
;/. .st l oja .' V daljni svet, čez. moril. , • aziia m -sta itt vasi. Prišel ! o \ roke državniku, kateri ga a/.' i e je/no v stran, ko bo čital li; , svojih del, ali v roke tatu. lm kupi /a par novčičev. da iz-1- . '.ako ga zasleduje policija. <la j; ...JI!' ill odnese pete. I'd njegova h > v strm«- gore. (osamljene i.raje. Kamor ga ponese se! po slabi poli preko snega in ledu. ležal 1) » na mizi čmernega moža, kateremu se ne bode zdelo vredno ga pregledati; dobrodošel bo v vaški gostilni, kjer bodo nepotrpežljivo čakali radovedneži njegovih no-vie. kritikovali ga bodo, morda tudi hvalili. Vzbujal bo različne misli in čustva onim, katerim je namenjen on iti njegovi bratje rojeni \ istem času. Prinesel bode marsikateremu iznenadenje, drugi m vesele in žalostne novice, pa t ;• 1 neizmerno veselje posiimezni-ku. k<» l><> vkU*1 prvič tiskano svoje ime in svoje mMi. Pozdravljen V ni zagovornik pravice in napredka. preklinjau in preganjan od nasprotne stranke; nasprotniki se bodo zgražali nad njegovimi čita-•e).ji. jih prezirali, imenovali jih bodo brezverce, se jih izogibali samo zaradi njega, videč ga v njih rokah. In koliko debat v javnosti, razgovorov v družini, med potniki \ vlaku, na trgu in v prodajalnah! Povod stoterim dogodkom v • 'nižini: Oče bo čital časopis, s k val ga bode pred svojimi hčerami; t.- pa bodo iz radovednosti •skale njegova skrivališča in ako ga bodo našle, Čitale <_'a bodo s sh stjo; mladenič ga bode bral skrivaj, da izve iz njega prve na-Z'»te o življenju v veliko presenečenje svojih sta riše v ; nevesta bole morda celo iztrgala časopis iz ■ "k svojega zaročenca, meneč, da od nje i m! vrača pozornost in / ru»njšuje ljubezen. Časopis se bode porabljal na sto in sto načinov: Kot pahljač za vroča lica de-t. . a. otroci si bodo narejali rake in čolničke, zavijali bodo vanj knjige, ttgovee bo delal iz njega zavitke, na ulici bo ležal, kjer ga N» pobral revež, zmečkal in zanetil ogenj v peči. llribolazen ga potu se na vrhove gor«, in ko mu bo dr,služil, vrgel ga bode proč; najti ga bo po samotnih gozdih, kamor ga ponese lovec; pobral ga ho morda potepuh, da čita že zastarele novice. Le malokateri teh
listov se ohrani.
* * *
Gotovo je, da izmed tisoč na-
ročni kov. tudi najbolj i z ob ra že- • nih, kateri čitajo časnik, nimajo .
večinoma niti pojma, koliko dela : je iiagromadenega v dnevniku, koliko različnih sodelovaleev. ko- : liko točnosti in koliko časa to zahteva. Veliko čitateljev niti ne slu: i. da mora pri časniku vladati red. kakor v državi. Časnik, ozna-njevalee resnice, izhaja iz čudežne delavnice, v kateri delujejo pisatelji. stavci, upravniki, delavci, razna še vale i. v>i združeni pod že-zloin tega vsega ved nega iu vsestransko delujočega duha.
Različni so vplivi. katere povzroča časopis v vrstah svojih čitateljev. Na ljudi, oddaljene od mest, brez lastne sodbe, navezane edino na časopis, vpliva neizmerno. Vsako trditev smatrajo kot edino resnično, hvala jim je rnero-Idajna. fraza globoka misel, skratka. čim manjše je njih obzorje. , tem večji je vpliv t" tiskane bo-:-ode. Vendar jo dosti ljudi, ki govore o časopisju prezirljivo, zani-: • uj. jo ga. vse jim je la/. njivo in izmišljeno, kar- poroča, t'Kla težko bi ir;. v« ndarle pogrešali, zakaj neobhodno jim j>* potreben k njihovi, modrosti. Pobožni ljudje smatrajo katoliški list kot nekaj vzvi-šeinga. prečita jo ga od naslova do zadnjega oglasa, vso resno premišljujejo, kakor bi čitali molitveno knjigo. Zopet drugi zabavljajo časopisom, ne čitajo jih: ako slučajno dobe v roke- list. jim zadostuje par domačih novic, brez dušne radovednosti so. ne brigajo s" ■/.:; svetovne dogodke in ne zganili bi prsta, ako bi takoj prenehali vsi časniki. Vsak časopis ima svoje sovražnike, ki mu pripisujejo. da povzroča vse zlo na sve-! i; smatrajo ga polilijšljivim inj kot vir vsega hudega. Iti vendar jc neobhodno potreben človeški družbi k soeijalnemn in dražab-, nemu redu.
Nasprotno pa ima časopis* tudi dosti zagovornikov, ki ga čislajo in smatrajo potrebnim za civilizacijo in napredek, imenujejo ga učenika. zagovornika resnice, nezmotljivega voditelja človeštva v obljubljeno deželo. Časnik porabljajo nekateri v proslavo svoje osebe. da. jih. podpira v delovanju, da širi slavo njihovega imena in jih brani sovražnih nakan; nje same pa v«-že do časopisa čut hvaležnosti, zakaj bil jim je dobrodošlo orožje, kojega so se posluževali v vseh prilikah.
<'udna in neštevilna je množica naročnikov, kateri ne morejo pogrešati berila iti utajiti velikega vpliva, ki ga ima časopisje na njih mišljenje in čustvovanje. Nezmožni lastnih misli, komaj čakajo večera, da dobe časopis, ki jim da gradiva za razgovor celega dno. Po listu politikujejo, sodijo
0	literaturi in umetnosti, govore ravnokar čitane fraze, skratka: list jim je kazalo svetovnega znanja.	j
Zanimivo hi bilo .preiskati ne-št evilue sodbe, ki se izrekajo, nt i- j se, katere povzročajo novine, vpliv, ki ga ima na javnost časo-j pisje. Časnikarstvo ima vzroka 1 dovolj se pritoževati, da večina: čitateljev izreka prepovršno sod-' bo o njem. da kritikuje njegova dela. izvršena v splošno korist, in' ga ne podpira zadostno v njegovem plemenitem stremljenju. * *
*
Zamišljen sediš pri svoji pisalni' mizi, preobložen z delom, trdno sij sklenil, se popolnoma vtopiti v, svoje delo. Ali glej. tu prod teboj loži skušnjavoe v obliki žuraala; na misel ti prihajajo vsi včerajšnji dogodki, premagati radovednosti ni mogoče. Pdaš se novim mislim, pregleduje novico, čitaš o revščini, katera te gane. o škandalu. ki se ti studi, občuduješ že-uijalno idejo, katera te navdušuje. Misli ti odbito <»d predmeta,
, s katerim si se ha vil in polete v i daljne svetove, kjer ti novi utisi objemo duha. In vendar to ni . škodljivo! Marsikateremu pisatelju so so na ta način rodile v njc-govf m duhu ideje za poznejša njegova dela. Nejevoljen jo vzel v roke list, zdelo se mu je nepotrebno ga čitati in vendar je pozneje iz njega črpal obnove slovstvenim
1	svojim delom. Mnogim ljudem je . | časopis neobhodno potreben, ker .•jim nadomešča knjige. Nadome-I šča jih, ker poroča in razlaga v . kratkih besedah vse, kar splošno , zanima občinstvo, česar knjiga ne
more vedno. Ako bi izginili časopisi s sveta, oživeli bi stari časi t pravljic in razcvetela bi se zopet . bujno nebrzdana domišljija; ne-I vednost bi za kralje vala in prene-, hal bi maloma ves napredek. Odstranite časopise in tisoči ljudi
l bodo brez kruha.
* *
*
j Koliko spominov, navdušenja, ■ žalosti in veselja veže nas starej-
še na časopis. Velik del življenja j je deloval v n;:.s,. njegove besede še žive v naši duši. Iz časopisa! -:uo izvedeli žalostno novico o smrti dragega prijatelja, čitali o* znancih, katere -mo že objokovali kot mrtvo, da žive. seznanjali se; z junaškimi čini m««/, v vso4i delih sveta; časopis je nam utrjeval ve-j ri.i v napredek človeštva, poročal j je o zmagah, katere je dosegla pravica, navdal nas z upanjem, da' nismo omugaii v hoj u življenja.1 Iz njega smo izvedeli o imenitnih J literarnih delih svojega ^naroda.) čitali proizvode iz tujih slovstev iu sv1 seznanjali z modernimi iznajdbami. katere so ponos našega veka. Časopis je nam bil v razvedrilo. ko je bilo naše sree po-J trto, tolažba v nesreči, nada v J boljšo bodočnost.
Mi. ki smo živeli v času bojev In zmag. ko je pretila narodu nevarnost. ljubimo časnik z vso vnemo. Ali ga nismo pričakovali s strahom in trepetom? Roke so se
iztezale po njem. radovali smo se. kadar so bila poročila vesela, s! solzami pa k. m o močili list. ko smo čitali o nesrečah svoje ožje domovine in svojega naroda. Dogodki onega ča-.a so so utisnili v naš spomin. kakor smo jih videli tiskane v priljubljenem svojem časniku. Časnik nam je bil vsakdanja povest v tistih letih, pretrešujoč
glas naše zmage.
* ' * *
Mnogim je v dobrem spominu starček, moj sorodnik. Časnik mu je bil v poznih letih, ko ga je bolezen priklenila, na postelj, edino razvedrilo. Ločen od sveta, je čutil v časopisu dihljaje Človeštva i;i zdelo se mu ie. da. njegova duša | v slabotnem telesu dobiva vsaki dan okrepčila. Pričakoval je željno kakor otrok časnika, vpraša-! joč po desetkrat po njem. Razve-I selil se je vedno, kadar ga je zagledal in nikdar ni mogel dovolj iriizno p reč i t at i. Zdelo so je, da je bil časopis edina vez, katera ga je spajala s svetom, samo zaradi njega je želel živeti, da bi iz njega poizvedel napredek in srečo svojega naroda. Ljubili so vsi dobrega starčka, zato je tudi družina spoštovala starčku dragi časopis. Naposled mu je opešal vid in kdo i/med domačih je čital starčku vsak dan svetovne dogodke, in ko njegov um ni mogel več slediti, so ponavljali berilo po večkrat; na-j posled ga je utrudilo tudi že to. Pokladali so mu priljubljeni časopis na kolena in s tresočo roko ga je držal po več ur kakor dragocen zaklad. Nekega večera pa je našla. družina starčka nezavestnega, poleg je ležal časopis. -Jokajoč so prenesli mrtveca na mrtvaški oder in položili potem njegovo truplo v krsto. iS spoštovanjem, je pobral sin časopis, ga poljubil in položil na mrliča, saj je bil ta očetu najdražji prijatelj v življenju, (tolažnlk v nesreči in spremljeva-' lee na zadnjem potu v večnost.
<r ,tm :i
Za kratek čas.
I —
Vzrok.
I A - "Čemu si -se pa tako nepri-ča kovano oženil ?T'
T>: "Hotel sem dobiti dopust iu na drug način ga nisem mogel dobiti!"
Modema, kuharica.
O o spa (prišedši v kuhinjo}: 4*Cenm pa kadite pri kuhanju, Ana?"
Kuharica: "Da. jaz kuham namreč jajca in slednja bodo gotova. kadar pokadim cigareto."
Dokaz.
I Uigeri (s cilindrom na glavi pisarju1: "Ali verujete na dvojno p ri kazen st vari '' j Pisar: "Gotovo!" '< G i gori: "Ali mi za morete navesti eno?"
Pisar: "Vaš cilinder."
Gigerl: "To ne razumem."
Pisar: "No. eden prazen prostor na drugem!"
>
Prva misel.
Zidar kateri je padel iz tretjega nadstropja, ne da bi se poškodoval ) : "Sedaj l>i pa rati vedel, čemu sem član podpornega društva !"
i, i
Enfant terrible.
!i Deček; "Teta, mene zebe." 'i Teta: "Kako je mogoče, da te zoV>e pri tako lepem vremenu? Vidiš. mene n*1 zebe." ; Deček: "Da. teta. ti pa imaš
; debelo kožo, tako je dejal papa." 1
Praktično.
^Ilad zdravnik: "Oče, jaz se , bom izučil za špeeijalista. in sicer za bolezni v glavi."
!
Oče: "Neumnost! izuči h- rajši1 '.a zobozdravnika, kajti v vsaki; »lavi je dvaintrideset zobov." j k
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE;'
za leto 1916.	j E
Izšlo je šestero knjig in sicer:
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.	I
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka | štev. 17.
4.	Zgodovina slovenskega naro-i da, D. zvezek.
5.	Slovenske veeernice, 69. zv.
6.	Trojka, povest, namesto mo-litvenika.	I
En iztis knjig po pošti stane g 5.150, za naročnike v Pitsburghu, rievelandu in Chieagi pa samo ?1.30 ker v teh ihestih imam za- £ ogo. Sprejemam tudi udnmo za prihodnje leto. ki znaša samo en j lolar.
ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402. N. Y. City. ^
-------1
POZOR, GOZD AH JI!
Potrebujem več delavcev za C logse rezati ter " timsterj.*". kateri so vajeni konjem, za Mii!«-r Lumber Co.	J
John Chepirlo.
P. O. Ste ver. Md. S
EDINI SLOVENSKI SALOON
v Diiluth, Minn.	1
Rojakom Slovencem naznanjam da se nahaja moj SALOON pol ( bloka od Union postaje n.* desni ] strani W. Michigan St. štev 413. Za obilen poset se priporočam J OS. SCHARABON.
—- . 3
l.š čem svojega prijatelja JAKO-1 HA A HRAM. Doma jc i/. Počje- t ga pri St. Pet m na Notranjskem. Za njegov naslov bi rad zvedel, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve, naj mi javi, ali j ] naj so sam oglasi. — -Joseph Korošec. Ron: ]. Cainbrook. Pa.
(24-28—12) --------f
Iščem svojo sestr ALO-IZUO LA\ RIC. omoženo Krašovec. Pred enim letom .st- je nahajala v Pittsburgu. Kansas. Ker bi j l'iula važne reči sporočila, torej jo prosim, tla se mi takoj oglasi. ako je pa kateremu rojaku znano za njeno bivanje, ga prosim, da jo opozori na to. za kar se že vnaprej zahvaljujem. — Maria Krnic. :S702 Superior Ave.. Cleveland. Ohio. (2x 23&27—12}
PARNIKI,
ki vozijo avstrijsko pešto.
Sledeči parniki. ki bodo vozili tudi avstrijsko pošto, odpljujej'-iz New Vorka ob naznačenih dne vili::
"Rotterdam", torek. 28. de cembra.
"United States", pondeljek, :{. , januarja.	j
"Ryndam". torek, 4. januarja. ! "Bergensfjord", sobota. 8. januarja.
"Nieuvr Amsterdam", torek, 18. januarja.
"Noordam", torek, 25. jan. "Kristiania fjord", setoba, januarja.
"Hellig Olav". četrtek, 3. februarja.
"Oscar II.". četrtek, 17. febr "Bergensfjord", sobota. 1!). februarja.
PRIMERNO DARILO.
Najprimernejše božično ali novoletno darilo za vašo ženo, dekle, prijateljico ali soroduieo bo nedvomno naša knjiga: Kažipot am. Slovenkam, ali: Kaj mora ve deti vsaka odrastla Slovenka Knjiga n: nikak humbug; tako mislijo vse dosedanje čitateljice o čemer pričajo številna priznal-r.a pisma. Ker smo jih dosedaj prodali več kakor smo mislili, srno znižali ceno na 60f. dve za $1. štiri za $2. Poleg tega dob vsak naročnik še drugo lepo da rilo brezplačno. Še danes pišite po to zanimivo knjigo na: Poučna Biblioteka, Box 80S, Milwaukee Wis.	(14.15.20.21,27—12)
, Čudovita zdravljenja.
-o-
! Če trpite n* boleznih na pljučih, v želodcu, jetrih, obistib, tia katarju, revmatžftinu aJi živcih, — ce 1 odlašajte niti en dan. temveč oe informirajte glede našega zdravljenja potom elektrike in eerumov kot ae jih rabi v največ j ii evropskih eanatorijih, ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki so bili v brezupnem stanju, a so sedaj zdravi in srečni. Poskusite naSe zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE.
Dr. L. E. S1EGELSTEIN,
308 Firant BU». 74« EadiJ Atcmc, OmUad, Oki*
I
ŽENITNA PONUDBA.
Nameni? sem se ženiti s Slovenki« v starosti od do 2Tj let. Jaz • sem s;;n- "Js	imam stalno de-j
lo. Katero veseli možiti se. naj mi ; piš. priloži svojo slik«>.
'rank Klemenčič. Box 7."»	East Helena. Mont.j
Slovensko - Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Cena mu je
35c.
Dobi se pri:
SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY, 82 Cortlandt St., New York.
U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleve-j land, Ohio.
Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, C.
Fr. iieskovic, Box 44, —; Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut I St., Coneinaugli, Pa.
L. Balant, 112 Sterling Ave., Bar cert on, Oliio.
M. O grin, 12 - 10th St., N. Chicago, 111.
H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis.
Alois Rudman, 737 Hoi I mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah.
Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
PRVA HHVAŠr.O-SLOVENSKA TOVARNA TAMBBRfG V AMERIKI
p^ipor^ča t-e vaetii Slovenskim :am-^^ ^^	baralkim ^horom
kakor tue.i pesii ^tEfSsl	meznikom, ki liu-
^	bijo tarnl»uie. "V
fii	ti tarirni s? iide
^it ŽS£	iu jejo tam bare pc
<J(fe^J SS	KmjncT^jiem ai«:e-
l^S	R'tjpOpCtSini-
£ ^S	lib uraetwiikih a*-
m w	seri in ▼š&kctrr t-
0 jSj	uimi rolaiul.
H	vsakovrstnih godal
najbcljših prt; Ujofocov ter finir ^^^^^^^^^^^^ ^'oYe-.skih p!o§č i
ruff" -	ni cenik s ElikRDii
poSljem vsRitenau
Ivan Benetk
4354 Sl- CUir Are.,
.	I
j Rad bi izvedel za prijatelja ANTONA SIRCA. Doma je iz P!:i-nine pri Kak-ku na Notranjskem. Piosim eenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ira mi javi, ali naj se pa s-;-j otjliisi. za kar mu bom z> lo hvaležen. — -J ose: »h Gregor in. j Camp 35, Cheat Bridge. AY. Va. ; (27-29—12)
NAZNANILO.
Društvo "Avstrija" si. ."i S. D. P. Z. v Ralphton. Pa., jo sklenilo na svoji letni -ej; rine P>. de"! ti-bra. da s. j 1: VESELICO . j
s korist društvene blagajne, in -:-} jeer na Silvestrov večer, t. j. in.-:il. decembra 1915.
Sobratje! Društvo '•Avstrija", vas kliče skup. da vam priredi šel j zadnji večer v t.-m letu zaba vo. Udeležite je vsi v polnem što-! vilu i>i društveni blagajni pa hode' s tem veliko pomagano. Vabim J tudi v.se rojake, ki niso v društvu, j . da se innogs.št evilno udele." 'jo. ; j \"sak član iz Ralphton. Boss-1 j V.'el 1 ill Aeesta. 1'a.. ki se ne ude leži veselice, mora prispevali ]>o , r»(,»r v društveno blagajno, i 1 o rej. sobratje u rojaki, skup i vsi na Silvestrov večer, da bode J zabava tem popolnejša!
Solinitski jiozdrav \ sem član »:t:' | in član team ter na %•<•>♦•'»» >vide-
I
,! nje ;U. decembra!
-b.sip S-iinš k. predsednik, i I____ 2:;-J7 P2
K jo sta moja prijatelja JOSIP STEN BE R G'E11 ' in FRANK
VALKNTlNClt pred t! uu-se-ei s no bil: ~ : . »: j v t'restih >nt. N. C. Prosi:,, ju. da mi javita. .'-e pa k i » d i^i ve za nju naslov, pro s i;	JUi nazna-
ni. — Frank Zu:>; m'ie. Box 25.
l''"N 1'mIi'I. X. < '.
I.Š e r SIMONA JANKŽIČ*. D um > iz. Jez. ra pri t'irkniei. IVo--im eenjeno rojake, če k»l<i ve. • la mi jav: njegov naslov. ali
naj s., pa >aai ogias;. — Jo, -ph Križmau, Box 217, Salisbury
< enter. N. V.	27-29—12*
lš.--e;n JANKZA BANI C. D.«:ii!i je iz. Zavoda pri S\. Križu na Dolenjskem. Cul se !:l. d;t se »Kll.a-
ja v državi Illinois. Prosim eenjene rojake, če kdo ve. da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. Ker poročati mu imam n kaj zelo važnega. — Nikola Vido-• hit)4 » mu St.. Gary. Ind.
HARMONIKE
Dodial k«.ir?netoll vrste ijzdelajem la
popravljftc? po r.ajnlžj!"a ccDsti, a delo tiecžno in lanealjivo. V popra.?3 uu2o.«:jito vsakdo pošlje, ker aem fed aa-i 18 let tuiaj v tem poalu ln sed&l v svojem lastnem domu. V popravek
vramem kranjske kakor vse drujce harmonike ter računam po delu k*« iorlno kdo uhteva brea nadaJjula rpngtaj.
JOHN WKNZEU lil7 t	St.. aevfbafc Or.U.
IAoHt* "GLAS KASODA" skosi Jtiri < xu«mg« dnavao, Lxvzcaiii nedelj in po-at«.vnih pra2oiicc7. "GLAg NAXODA" Ith&j* dnevno na lastili straneh, tako, ža dobi c« tedensko S3 strani berila, t rr?33ecn 166 strani, ali 624 strani ▼ štirlli mesecih. "GLA* NAE0DA" io&aia dnevne poročila 2 bojišča in r&zns slike. Sedaj ga sleherni dan raxposilj&nio III 000! — Ta številka jasno govori, da je Hat selo rasiirje*. r t'zi oaobjv? lista Je organizirano in spada 7 strokovne nnije.
Kadar Je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regalje, j godbene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. TTprasnnJe Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike , več vrs* roSiljam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO^, Coiie*au?fr, P*: Box
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^ ^^^ ^^^^ ^^
^fe	^	okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-^
m^^^^aB^^'-.	pp^igpl zem, katar, naduha in funkcijcnalne bolezni srca H
^^^^^^^^^ se laHko vspešno zdravijo privatno na domu in z | M^^^^fe^^m^y'T ^ ifi' ^^H^p^g! majhnimi stroški.
a^AŽ^^^^^&^S^^l^fr-	Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim S
^M^^^hKBl.	načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so ^
^jl^^^^mm/	sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna p
j_	slabost, moška nemoč, semenetok, slabost mozga-
nov» kongestivna striktura, bolezni na mehurju in E x ledvicadi in razne druge bolezni na spolno-urinar- n ^^	na	mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 1 osebna^^^^^^m ^	^ strani, zastonj.
JI Acli|T|f PSI	Pišite ie danes po to knjižico in u r.jej boste našli enostavna
{IVOllUUtU	fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga M
mn^p	^^ 'znanosti in vsebuje informacije in nasvet ki bi jih mora! znati jg
liUUV*	\vsak moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni Bj
^ tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej Hočete znati, kako bi do- gfi z^slim, da me pozna vsaki mož in xS.'CV^^k	nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite takoj po to brezplačno jjSj
V£r.ka žena v tej d=ž-li, katerti trpi na N^M	knjižico :n zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. H
-Tr j j iL?* po2na,°.'kot r-J Ne Pošiljajte denarja! - pošljite samo vaše ime in naslov na flj
tt^SS'JTXi^S	sredcK t	kuponu. Ne trošhe denarja za kakšna ničvredna |
Mota slika vam lahko spričuje. da 8Cm osi- sred£^a' temveč citajte to knjižico, katera je kallpo! U Zdravju, in črpajte iz g vet v medicinski praksi, katero vršim že	Pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lanko zveste, na čem vi trpite §1
dolgo vrsio let: moji lasje so danes snežo- ln kako se more vaša teškoča obvladati, beli po dolgih letih Studirenja, rajaskavanja	__
in dela. Skrfeno sem proual in analiziral	KlipOIl Za breZplaČRO klljiŽlCO.
vse tiste stare, kronične in globoko vkor-	_
»eair.jene boiezni, ki ae tako teško zdravijo	Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še danes,
in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov	Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
Ie povišno znanje. Želim, dami vsak bo- —_________________________... .........................
lan moški in vsaka bolna ženska zaupa p>D * p(icer, PD-r-zr f
si-oje teticoče in tajnosti; vsakemu bom dal UR. J. KUSžF.l .1. A RlCE L.O.,
pošten nasvet, ter želim, da «n,zv«kim	S. 1100, 208 N. 5th Ave., Chicago, 111..
dober prijatelj. Pišite po btezplačno knji-	j- d •	.
.žico. katero vam nudim. :.n čitajte mojo	Ijospodje; frosim, pošljite mi takoj vašo zrtrsivnSko Ktijli Jca popolnoma S
poslanico nadc.	zastonj in poštnine prosto.
_ _____[me in priimek___________________________ _______________ ______________HJ
5te»-io u,ic« »J« Box....................................... ............
____nr. A S NTA~RODA\ -27.	A*. 10] 5
EMIUE GABORIAU:
TATVINA
V p.. t	tri dni n; o r 'fin drugem govorilo kakor o t at vi- *
ni % U.nki Ai dr- ja Faiiv -lla. Tat. katerega ni mogla policija na i ol.ni na e in -!<• liti. ie '»i! ukradel iz zaprte blagajne :Jf>0,000 fran- ^
K> .}>■ i)	ina pop« •! n<'ina nepoškodovana, si nt mogel nik- |
! .:/:,M-r.dt • u:- kal: •;;'• u j«- izginil denar. V prostor, kjer je stala j lJ!:.' >1,1.,!. ni.- , imeli vstopa. Prostor je bil razdeljen z že- j leicao mrežo % dv.- polo vie i. poleg blagajne so pa bila v zidu mala ne- j nliui ve;:!,;. ;.. wodila v nivnateljevo sobo. Blagajna je bila tri j , , t •. : ... I.' h'. ga /t-leza ter z močnimi vijaki pritrjena k tlom. j K 1 j i j ■: \ u')-it l/. h i '/.v,. nredn>. umetno izdelana. Pri njej je bila mala j i. ■ > vsili' vr-tne 4*rke sredi pa malo kazalce, katerega se j .. /	|.t r ik.it: - mt.-rt.ia. Kdor je hotel odpreti ključavnico. J
. ,, ; ; ,, ,.ti ....trelmi, lu-s.-ilo in najprej pomikati kazalec od črke j do črke.	J
\\ .. ila k s.' jo j<- lahko od časa do časa izpremenilo. je bila zna- < na samo šefu in blagajniku	I
1., ■ i .; j. bila v pritličju velike hiše, katere lastnik je bil bankir j sam. V zadnji m bi j-* stala blagajna.	j
i	... k-, so .,pazi 1 i tatvino, j«- prišel v pisarno elegantno
,,» !■ ,•! n; v de/ zelo <-hol člov<-k in rekel, tla bi rad govoril z blagajnikom.	;
1,	,, I .I\v lain < • a t., š« ni in da se blagajna odpre šele <
, I. -u .■ . ni bi> ničkaj zadovoljen in je priče! rohneti.
.! / j n, i- j-, i L.niis » 'lam« t an iz Loraina in sem gospoda Fail- j ,	.,! . - . 1 sv.i j. iji prihodu. Denar, katerega moram dobiti, je J
vli./il moj p"k'..im brat v vaš. banko. Takoj hočem imeti 300.000 frankov.
I'radiiiki so zmigavali z rameni.
'.lagajnii a ni tukaj - so odvrnili — mi ne moremo ničesar
storit i.
-	Pa pokličit«4 šefa! . I'owdali mi mu, da tmli šelV. še ni.
1'rid*	zncj.- je oii\rnil in odšel brez pozdrava.
No ravn. pnjazpn pa ni ta gospoil — se je oglasil mlad urad-iik C'.iv. illon p-, iiiesiu. ki je sral pri oknu in tudi smolo ima. — Poglejte, ravno sedaj prihaja blagajnik.
ln	t r* ■ i: 111 e k t'Z.n je j.- vstopil Prosper Bertomv. blagajnik
i a . ,ve (tank. . Hil j<- hp. tridesetletni mož; imel je plave lase i,i i i., t. i sn...!:•.• > i. < »b!e<'-"ii j-- bil v najelcgantnejšo angleško obleko m s, j, splol: nosi! čisto po angleškem vzorcu. Pametnim ljudem je zdel nekoliko smešen.
ai. s« vendar prišli .' g;*, je vprašal Oavaillon smeje. — Neki L!ospoil .je bil tukaj in vprašal za vas.
N> \i vie.in te. ki j" lastnik velikih rudnikov. Bo že prišel, nič m ne bojte: siec,- j.- pa denar tai^-alitako pripravljen.
l'r .sp. r j.' s'«.pil najprej v svojo pisarno, potem je pa šel v prostor, kjer je stala blagajna.
Ta .'-lovek s.- nir nr poboljša — je opomnil nekdo drugi. Ce š. • si tal...i jr/:. ..n s. risi,, ni.- ne zmeni. S.-veda. kdor cele noči pre-[»;!■ i !•>•,.;.! i ■■> umre biti zjutraj na svojem mestu. — Ali ste ga videli, kakšen je danes? Saj j«' <"isto zelen.
Uotovo je /oprt igral. Včeraj sem izvedel, da je pred d vem i dnevi zaigral loOO frankov
I )el.et n ... I itik j. pa vseeno. In če bi bil ti na njegovem mestu ... .
N; • d.-bn. sk.-neal stavka ko so vrata odprla in skoznje se je primajal Prosper liertomy.
i r.-M'l • je po Iem telesu obraz je imel spačen. oči so mu švigale sciiitert ja.
Okradli vi> jt zajecal s hripavim glasom, i rad iki se prestrašili in skočili k njemu — kaj se je vara i godilo? K«lo vas jr okradrl?
I", i. Ib' Sj , ■ i.j mosrel odgovoriti. Tako se je tresel, da se je moral oprijeti stola.
Ko so mu ponudili stol je omahnil nanj.
Denar iz blagajne. ... ni ga —---ukraden---
Potem ni spravil toliko časa nobene besede iz sebe. dokler mu ni prinesel 1'availlon kozarca vod« .
Denarja ni v.v	denarje ukraden....
-	Vse ?
Da. \kar s ni bil pripravil. Trije zavoji po stotisoč f ranic*.\ e n a i >i /a p ' lesetti-o. Vs.- štiri som zavil skupaj in sedaj ni ničesar več.
Ali su razstrelili blagajno? Ne, blagajna j«* popolnoma nepoškodovana. S —'Toda, kakor i«* to mogoče?
Ne vi m. Veni samo to. da je bilo včeraj zvečer v blagajni r,."»0.000 frankov in da sedaj ni ničesar več.
V se je molčalo, samo neki stari uradnik je rekel:
ViK.ir se udar tolik«« ne razburjajte, gospod Bert homy! Iz .■a pri" i d: i . i j j j, • • vendar in4 more izginiti denar. Najbrže sra je rabil šef in ^a vzel....
Nesrečni blagajnik s« .i«' globoko oddahnil:
Da. sa j ga j«' res štd'. . . . Toda takoj sr je še bolj sključil in začel tarnati:
Ne. m n; mogoče. Že pet let sem blagajnik, pa se šef nikdar dotaknil denarja. .'•,> ni m ne vprašal. — Samo v moji navzočno-i	nik.. druga.'.-. . . . Ne. ne vse upanje sem izgubil.
Za obupani«* j«- se vedno dovolj časa. — Najboljše je vprašati gospoda.
\ est. da ie blagajna okradena se je razširila kakor blisk po celi
banki.
Tudi gospod Fauveli je izvedel zanjo.	,
V" sobo je stopil ravno tedaj, ko je hotel poslati Cavaillon nekega služabnika ponj.
Andr. Fauv.-ll je bil star. kakih petdeset let. bil je precej velik m.> ni in je zelo dobrodušno gledal. Imel j«* črne lase. ki so bili ramo na sencih malo sivi.
Kaj se je zgodilo? — je vprašal. I radniki. ki so sr bili vsi strnili okoli blagajnika, so mu napravili prostor.
K«, je Berth r>my zapazil šefa, je vstal, stopil predenj in rekel: <.ospod Fauvell včeraj sem poslal na banko po 350,000 frankov. ker moram danes izplačati precejšno svoto denarja.
Zakaj pa včeraj? ga je prekinil šef. — Ali vam nisem že ti-o krai rekel. «la sr mora denar naročiti tedaj, ko se ga potrebuje,
V. m. da nisem storil prav. in ravno zategadelj se je zgodila nesreča. V blagajno ni bilo vlomljeno, toda denarja ni nikoder.
Ali s«1 vam je zmešalo? — Ali sanjate? Kako more izginiti
denar?
^	Mislim, da je moja pamet zdrava, sanjam pa tudi ne — je od-
^K-nil blagajnik ravnodušno
^LFauvell se je razburil, zgrabil je blagajnika za roko in začel
BB^Kdo je p:, odprl blagajno? Kdo jo je odprl? — Vi? — Govo-
—	Ne vem.
—	Ključ imava samo iaz in vi. za geslo ne ve razen mene in vas noben človek.
Kljub temu. da so zvenele te besede kakor obdolžitev. se je blagajnik vzravnal, pogledal šefu ostro v oči in izpregovoril z odločnim
glasom:
—	Da. gospod Fauvell. ali ste vi vzeli deuar. ali sem pa jaz. — Drugi ga ni mogel.
Sel* je nameril roko in bi gotovo udaril svojega blagajnika, če bi tedaj ne vstopil marki Clameran. Obnašal se je tako kot da bi ničesar ne opazil.
—	Deset je ura !
Ker mu ni na to nobed. n nič odgovoril, se je hotel zopet začeti kregati. — Sreč;., da je opazil bankirja, kateremu je še precej rekel prijazno :
—	Ah. dobro. «la ste vi tukaj! — Enkrat sem bil že tukaj, pa vašega blagajnika še ni bilo. — Tudi vas menda še ni bilo v pisarni.
f Narialjujs net
! EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
I	(Notary Public)
v GREATER NEW YORXU
i ANTON BURGAR
I	62 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
!	IZDELUJE IN PRESKRBUJE
i	vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne
\	nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti
j	ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede
datuma izkrcanja ali imena parnika.
j	Obrnite se zaupno na nJega, kjer boste točno ln solidno postreSesL
MODERNO UREJENA
JISKAPA GLAS ŠAHOM
555 vsakovrstne tiskovine s • ~	izvršuje po nizkih	*
CENAH.
« c • V
• " delo okusno • • • • • •
lzvrsuje prevodi v
druge jezika
*	• s a
unusko organizirana
*	1 V 1
POSEBNOST 80:
društvena pravila okrožnice — pamfleti ceniki i t. d.
VSA NAROČILA POŠLJIT* NA t
SLQVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St,, New York, N.Y.
Kaj pnrUt »lcsttljl. afeaja&l la trlaralkl • tajlflS BtrtC tfk
"Doli z orožjem!"
fjtw Nlkslajerl« Tt&sUJ ]« pisal: Knjifo na ■ rsllklas tf»>
(«a prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta kajlaa Ml« rpllva na Človeka ln obsega nebroj lepih mlill.-...
Friderik »1. Bodeostedt: Odkar je umrla biiiim Stattl al bUo na cveta tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Pref. 4r. A. Dodel: "Doli s orožjem je pravo ogledalo sedaaj*-gm. iaea. Ko ilovek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, ta M bližajo človeštvu boljši časL Kratkommlo: selo dobra knjl^.
Dr. Lai. Jakobevsid: To knjigo bi človek najrsjl« poljabU. V dno srca me je pretreslo, ko sem Jo prebral.
Štajerski plut tel j Peter Rosegger piše: Sedel sem v askiw C^sdn pri Krieglach ln iem bral knjigo ■ naslovom "Doli ■ ord-jeai" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahk« rsfam. da sta ta dva dneva nekaj posebnega r mojem iivljeaja Ko sem jo prebral, sem mželel, da bi se prestavilo knjigo t vsi k al turn® Jezike, da bi jo imela vsaka knjigarn«, da bo Je tudi v Šolah ne smelo manjkati Na sveta so dražbe, ki rssilrjsjo BtiU rism«. Ali ki m w ssacl« astaaovitl droSbs, ki bi rasiirjala to KaJlcaT
■tarifi Marti » Te ]• aajbalj siarljlva kaj Iga. Sar #m OS Kaj bral-.
C. Neasaaaa Hsfer! — To je aajboljia knjiga, kar s« Jlb spi-
•sli ljudje, ki se borijo sa svetovni mir....
Haas Land (na shodu, katerega Je imel leta 1890 v Berila«>% K« be?^ davil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bost pa-audiL Naj bi tudi ta knjiga naila svoje apostolje, ki bi BI Saj« krlSemsvet ln učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem gov* (« v poslanski sbornlcl: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi spisana na pretresljiv način vojna Knjige nI napisal noben voja-Ikl strokovnjak, noben državnik, paC pa prlprosta Ženska Berta »L Buttnerjeva. Prosim' Vas, posvetite par ar tema dela. ■a Si as M alkd« vsi aavdnieval sa vojno, is bo prebral to h»J<g*i GINA M GBNTOT.
Malta le prti
Slovenic Publishing Co.,
iS Cortlandt Street, Hew York City, M« Y,
"glas naroda" je edini slovenski dnevnik v združenih državah. — naročite SE NANJ I
naznanilo.
5 Cenjenim naročnikom v Penn-
sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni u-
1 stopnik
Mr. ZV0NK0 JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila, Upravništvo "Glas Naroda"
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"The Bnrean of Industrien and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljen cem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo rav nali.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije v natarali-zaeijskih zadevah: kako : postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI
DEPARTMENT
(State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Torku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure.
raiil BCJ&BT'
ne osiveli. Ravm»tlzem, kosti bol ali trganje t rokah, noKth in križa v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bale, ture. kraete ln grinte. potna noge, kurje oči. bradovice, ozebline ▼ par dneh popolnoma oditranim. Kdor bi moja zdravila bras cspeba rabil, mu jamčim ca S5.00. Pilita takoj po cenik in knjiSleo. pošljem zastonj.
JAKOB WAHČlC, IN! E. «4th SU	Cleveland. O.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa koloni; &kih posestev vseb velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov na 20tih straneh ia vsaka stran je 10^ Pri 13^2 palca velika
Cena samo 25 centov
Manjši vojni atlas
oba« devet raznih zemlje« I dona 9 straneh, vsaua stran S pri 14 palccv.
Cena samo IS centov.
| V«i zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak I lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, itevilo pre-■ bivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod I tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne ' države.
Pošljite 5s5c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem j odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
i 82 Cortlandt Street	New York N V
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
S_________(1ZREŽITE TA KUPON) ^^
f^ ta POSEBNI KUPOM J« rraden dmt (Ife,
lABSAH CIGARETNIH KUPONOV ako (CH ** pradloži skupno a devetdesetimi (90) ali r«t r* ^sii /£fl 4lml HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kak« i- S (fti ^ HA£8AK PREMIJSKIH POSTAJ ali »H
/JK	THB UCERICAN TOBACCO CO,
TrnduDfM 1M B<^omf St. N«v T«1 « t yg^j | SaCT^,	Ta ponudba ugasne 31. marca 1918.	y^^pl
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
V©lik:ost je 21 pri 2S palcih. i—j® Cena 15 centov.
Zftdej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. I. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri oas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na t
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street	New York, N. Y
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikov ia znancem v staro domovino?
100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred.j
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, , New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.