Poitnina plačana v gotovini Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska C. 6, telefon 72 082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kuiar. - Teh. urednik Franjo Ravnikar. - Izhaja 2«*rat mesečno. Cena 2,00 din. Letna naročnina 50,00 din. - Žiro račun 50120*03-5029. Tisk: Delavska univerza Domžale. mM POSEBNA IZDAJA Domžale, avgust 1975 LETO XIV poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Predlog družbenega plana razvoja občine Domžale za obdobje 1976 do 1980 UVOD Občina Domžale je samoupravna skupnost delovnih ljudi, zasnovana na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Preko najvišjega organa samoupravljanja v občini - občinske skupščine -delovni ljudje uresničujejo svoje samoupravne težnje ter funkcijo oblasti, kije na sedanji stopnji razvoja ustrezna. Delovni ljudje občine se samoupravno povezujejo in združujejo preko temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij na delegatski osnovi v skupščinski sistem, katerega sestavni del so tudi samoupravne interesne skupnosti, zlasti s področja posebnega družbenega interesa in pomena. Na ta način so družbenopolitični in ekonomski cilji odraz hotenj delovnih ljudi, kijih v svojih samoupravnih sredinah usklajujejo z možnostmi. Celovita družbena aktivnost občine, kot samoupravne skupnosti vključuje področje materialne proizvodnje (gospodarstvo) in področje nematerialne proizvodnje (družbene službe). Na področju materialne proizvodnje delovni ljudje na osnovi posamezno in skupno dogovorjenih ciljev uresničujejo proizvodnjo materialnih dobrin, potrebnih za obstoj in razvoj družbene skupnosti ter z menjavo materialnih dobrin zagotavljajo tudi tiste, ki jih sami ne proizvajajo. Prizadevanja delovnih ljudi v menjavi materialnih dobrin na domačem in inozemskem trgu imajo skupni smoter v vzpodbujanju ustrezne naravnanosti za izbor vrste materialnih dobrin ter vse večjo ekonomsko neodvisnost. Proizvodnja materialnih dobrin pogojuje ustvarjanje dohodka, ki je družbena lastnina. Delovni ljudje samoupravno dogovorno usmerjajo ustvarjen dohodek tako, da zagotavljajo ustrezno rast proizvodnih zmogljivosti ter pogojev za uspešno delo in večjo produktivnost. Delovni ljudje za učinkovito in uspešno delo potrebujejo zdravje, znanje, socialno in druge vrste varnosti, stanovanje, prostor, ustrezno preskrbo, smotrno zaposlovanje in druge oblike dejavnosti družbenih služb. Te dejavnosti razvrščajo v tiste, ki neposredno koristijo povečanju delovne storilnosti ter v druge, ki pogojujejo rast družbenega standarda. S tem ciljem se povezujejo po delegatskem principu v samoupravne interesne skupnosti, ki so stečišče sporazumevanj in dogovarjanj kot kolektivno tržišče za zagotavljanje tistih dejavnosti in uslug, ki so delovnim ljudem potrebne in kijih skupno zmorejo materialno zagotavljati Družbeni plan je na ta način dogovor delovnih ljudi, ki ciljano usmerja nadaljnji razvoj celotne družbene aktivnosti v korist delovnega človeka kot posameznika in družbe kot celote. Zato družbeni plan opredeljuje, kaj bo kdo za dosego ciljev storil, kaj bo kdo dal in v kakšnem roku. Potrebe delovnih ljudi za njihov obstoj in razvoj rastejo hitrje kot možnosti (na nekaterih področjih dvakratno), zato družbeni plan z osnovno usmeritvijo dohodka ne more zagotavljati vseh potreb. Spoznanje delovnih ljudi o neobhodnosti dosege posameznih ciljev kot pogoja za nadaljnji razvoj celotne samoupravne družbene skupnosti v občini mora dobiti svoj odraz v humani vzajemnosti in solidarnosti, na podlagi katere si delovni ljudje zagotavljajo tudi tiste dobrine, ki presegajo zmogljivosti delitve po delu. Nastopa torej vmesna faza med delitvijo po delu in delitvijo po potrebah. Ta vmesna faza se doseže z odločitvijo delavcev o izločanju dela čistega dohodka za dogovorjene naloge ali pa z referendumom o krajevnem samoprispevku. Krajevne skupnosti, kot temeljne samoupravne skupnosti so mesto, kjer se delovni ljudje dnevno srečujejo s problemi obstoja in razvoja. Krajevne skupnosti imajo dvojni interes: za rast materialne proizvodnje, ker le-ta pogojuje večjo stopnjo družbenega standarda delovnih ljudi, ki so obenem delavci v materialni in nematerialni proizvodnji Cilj družbenega plana je torej v večjem materialnem bogastvu samoupravne skupnosti, kar pomeni večjo blaginjo delovnih ljudi Odločujoč vpliv za dosego dogovorjenih ciljev ima razvoj samoupavnih družbenih odnosov. V kolikor bo večji vpliv delovnih ljudi na snovanje razvojne politike, toliko večja bo zavzetost vsakega posameznika pri uresničevanju te politike, kar pomeni njegovo osebno in skupno družbeno bogastvo. Odbor za planiranje pri izvršnem svetu skupščine občine Domžale Kaj obsega predlog družbenega plana? Izvršni svet pri skupščini občine Domžale se je odločil, da izdela družbeni plan razvoja občine Domžale za obdobje 1976 do 1980 po metodologiji integralnega planiranja po načelih nove ustave. V ta namen je naročil strokovnjakom BIRO 71, da v sodelovanju z delavci ECM Inštituta za regionalno-ekonomski in socialni razvoj iz Ljubljane ter drugimi ustreznimi sodelavci, pripravi osnutek družbenega plana občine. V skladu z metodologijo omenjenega instituta je BIRO 71 pripravil gradivo, ki naj omogoči usklajevanje elementov plana s temeljnimi nosilci planiranja v občini. To gradivo obsega globalno oceno dosedanjega razvoja občine za obdobje 1961 do 1975 in PROJEKCIJO razvoja do leta 1980, kakršno predvidevajo organizacije združenega dela iz gospodarstva. Uvodoma je potrebno podčrtati, da je projekcija izdelana v štirih variantah in to v odvisnosti od realizacije posameznih večjih investicij v LEKU, OLJARNI in Avtoservisu. Omenjene investicije odločilno vplivajo na tempo gospodarske rasti v občini. Projekcija razvoja je razen tega prvi osnutek. Pošiljamo ga v razpravo, da bi dobili kritične pripombe nosilcev planiranja, saj je očitno, da bo treba to projekcijo dopolniti glede na prelomni značaj prihodnjega obdobja za občino Domžale. Moramo pa opozoriti, da je socialni vidik razvoja v gradivu prikazan le s stališča investicij, ki bodo predmet usklajevanja. V gradivu je obravnavan tudi prostorski vidik razvoja, to je po novi metodologiji integralnega planiranja in v tako imenovani SYMAP tehniki. Pri tem opozarjamo, da je to prvi tovrstni poskus družbenega planiranja, ki integrira ekonomski, socialni in prostorski vidik v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji. Razvoj planiramo v konkretnem prostoru in ga obravnavamo pod različnimi socialno-ekonomskimi predpostavkami. To prvo plansko gradivo dajemo v širšo strokovno in politično razpravo z namenom, da bi po tej poti dosegli sporazum delovnih ljudi v občini o obsegu, strukturi in kvaliteti družbenega napredka v predstojećem obdobju. Strokovni sodelavci Globalna ocena dosedanjega razvoja_ l.PEBIVALSTVO Demografski razvoj kaže na značilnosti vsakega socialnoekonomskega prostora. Socialna aglomeracija Domžal (naselja in občina) je v mnogih pogledih specifična. Specifična je zlasti glede geopolitične lege ob magistralni gesti in po svojem položaju v ljubljanski regiji. Obstajajo mnoge specifične lastnosti, ki pozitivno vplivajo na poselitveno privlačnost občine in naselij v njenem zahodnem delu. Ko primerjamo tri „obljubljanske" občine s Slovenijo, vidimo pri vseh nadpoprečno demografsko rast. Poprečna stopnja rasti števila prebivalstva znaša: OBČINA 1948-1971 1953-19711961 -1971 DOMŽALE 1,53 1,6 1,6 KAMNIK 1,26 1,3 1,2 KRANJ 1,60 1,7 1,7 ŠKOFJA LOKA 0,60 0,69 SLOVENIJA 0,88 0,8% 0,8% Na zahodnem, razvitejšem in z infrastrukturo opremljenem delu z najboljšo agrarno zemljo, se prebivalstvo zgošča. Poprečna gostota prebivalstva je v občini 133,5 preb./na km2 (SRS 85,2 preb./km2), v zahodnem delu, ki obsega 1/4 teritorija, prebiva 1/2 vsega življa z gostoto okrog 250 ljudi/km2. Dilema: Najboljša agrarna zemlja v neposredni bližini večjih naselij je močno „napadena" z gradnjami vseh vrst. Najhitrejša je individualna gradnja stanovanjskih hiš, ker infrastruktura ni sektorni razvojni faktor. Zasebni sektor, kljub velikemu in hitremu širjenju vpliva na počasnejšo rast celotnega družbenega proizvoda. Podatki o rasti družbenega produkta (zmanjšani na cene iz leta 1970) kažejo naslednje: Rast družbenega proizvoda 1961-1971 v 000 din (stalne cene 1970): Skupni DP Družbeni sektor Zasebni sekt. V občini je prebivalstvo naraščalo dvakrat hitreje kot poprečno v republiki. Vsako leto je prirastek prebivalstva znašal okrog 500 ljudi (450 do 657). Pomembna informacija je, da se v tem prirastku pojavlja močan priselitveni saldo in sicer 100 do 200 oseb na leto. Priselitveni saldo naraste leta 1971 celo za 304 osebe, medtem koje tega leta znašal naravni prirastek le 291 ljudi. 1. Ugotovitev Občina Domžale je priselitveno privlačna. Priseljeno prebivalstvo po številu dohiteva in celo presega naravni prirastek. Dilema Ali bo občina Domžale tudi v prihodnje demografsko aktivna, zlasti kar zadeva priselitve? Kakšen odnos bo zavzela razvojna politika do tega pojava? Ali bo občina in njena večja naselja (Domžale, Mengeš, Trzin, Dob, Vir, Radomlje, Količevo in dr.) postajalni spalni satelit Ljubljane? Domžalsko gospodarstvo doslej ni moglo zaposliti prirastka, zlasti pa ne priseljeno prebivalstvo? ! Kateri faktorji privlačijo priseljevanje? Dobre prometne zveze z Ljubljano, Kranjem, Kamnikom, ugodnosti za individualno gradnjo, zdravo biofizično okolje, socialni standard in dr. Ali ima občina oblikovane interese glede priseljevanja (davki, prispevki) in ali sb jasne tudi eventualne izgube, ki jih utegne povzročiti priseljevanje (delavec se priseli v Domžale, dela izven občine, njegov socialni strošek pa bremenijo sredstva skupne porabe občine sorazmerno več, kot znašajo prispevki po bivališču delavca)? 2. Prostor Občina Domžale meri 23.991, ha srednjegorskega sveta z obsežnimi ravninskimi območji: domžalska, mengeška, ihanska ravnina, Moravska dolina. Po svojih topografskih, pedoloških, socialekonomskih in drugih značilnostih se občina deli na dva dela: — na zahodni del: t. j. ravninski svet, poseljen in z ugodnimi naravnimi pogoji; — na vzhodni del: t. j. hriboviti del občine: Crni graben in njegova območja, območja Moravske in Tuhinjske doline. Značilno je, da se je velika večina vseh gospodarskih in socialnih dejavnosti naselila v prostoru zahodnega dela občine. Tu se je v zgodovini formiralo 25 naselij z nad 140 prebivalci. Med njimi so najbolj naseljeni kraji: Domžale (6439 prebivalcev), Mengeš (3240 prebivalcev), Preserje (961 prebivalcev), Količevo (1627 prebivalcev), Trzin (1190 prebivalcev), Dob (831 prebivalcev), Radomlje (802 prebivalca) in Vir (776 prebivalcev). V teh naseljih je skoraj polovica vseh prebivalcev občine. V vzhodnem delu prevladujejo majhna naselja s pretežno pod 100 prebivalci in z agrarno socialekonomsko strukturo. Zahodni del ima najkvalitetnejšo agrarno zemljo in relativno gosto infrastrukturo omrežja. H. Ugotovitev - geoekonomska Prostor občine izraža izrazito prostorsko razlikovanje med zahodnim in vzhodnim delom občine. Iz manj razvitega, pretežno agrarnega in slabo poseljenega vzhodnega dela, se prebivalstvo izseljuje, kar povzroča izpraz-njevanje prostora in poslabšanje starostne strukture ljudi. 1961 1971 1974 Povprečna stopnja letne rasti 1971/1961 1974/1971 261.627 482.521 636.245 5,9% 10,0% 240.626 378.953 496.428 4,64 % 9,40% 31.001 103.568 139.817 12,82% 10,50% HI. Ugotovitev V domžalski občini je zasebni sektor gospodarstva v svoji rasti bolj ekspanziven, kot družbeni sektor. Njegov vpliv na splošno rast družbenega proizvoda ne ocenjujemo pozitivno. Pač pa je pomemben kot „dobavitelj" sredstev za javne finance. Dilema: V kolikor bo razvojna politika v občini spremenila svoj odnos do zasebništva, tako v pogledu individualne gradnje in s tem tudi do razvojne stimulacije zasebnega sektorja gospodarstva (z izjemo kmetijstva), potem se v temeljih spremeni tudi politika urbanizacije. Izven dileme pa je pospeševanje prostorskih, infrastrukturnih in socialno-ekonomskih pogojev za razvoj družbenega sektorja gospodarstva, zlasti industrije in terciarnih dejavnosti. Osnovni pečat prihodnji urbanizaciji občine bo tako dajal delavec in njegov življenjski in delovni interes preko organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Možno je postaviti tudi tezo, da bo ekonomsko socialni profil občine Domžale tak, da bo omogočal razvoj obema sektorjema: družbenemu in zasebnemu s tem, da bo užival družbeni sektor prioriteto. Kot pomemben pokazatelj socialno-ekonomske strukture prebivalstva in gospodarstva je delež kmečkega prebivalstva. V domžalski občini je ta delež znašal leta 1953 35 %, do leta 1971 pa seje zmanjšal in sicer na 14%. V primerjavi izgleda socialno-ekonomsko preslojevanje prebivalstva od agararnih na nekmetijske dejavnosti takole: Delež kmečkega prebivalstva po popisih: Domžale Kamnik Kranj Šk. Loka SRS 1953 1961 1971 35 % 24,3 % 14% 31 % 24% 14% 24% 16% 10% 38,8% 24,7 % 15% 41 % 31 % 20% Močna je tendenca upadanja deleža kmečkega prebivalstva v vseh primerjalnih občinah. Ta težnja se bo nadaljevala, saj zaradi majhnih parcel zasebno kmetijstvo ne more preživeti nekaj nad 4000 kmečkih prebivalcev. Po velikosti so parcele izredno majhne, poprečno 0,38 ha. Značilno je, da je razdrobljenost parcel največja na najkvalitetnejših zemljiščih (katastrska občina Domžale ima n.pr. parcele 0,8 ha). Stopnja urbaniziranosti se ne sklada s stopnjo dagrarizacije. Če štejemo kot urbanizirano vse prebivalstvo v vplivnem območju naselij Domžal, Mengša in tudi Radomelj, potem znaša stopnja urbaniziranosti prebivalstva (21.000 od 32.000) 75 % (SRS 42 %), stopnja deagrarizacije pa 86 %. Če pa računamo le prebivalstvo, ki živi v strnjenih urbanskih centrih, t. j. v Domžalah, Mengšu in Radomljah pa je stopnja urbanizacije 40 %. To pomeni, da ca. 10 % prebivalstva, ki se ne ukvarja s kmetijstvom (nekmečko prebivalstvo), prebiva izven urbaniziranih naselij. IV. Ugotovitev: Naselitev v domžalski občini je značilna po tem, da izraža pretežno individualno poselitev v velikih radiusih strnjenih naselij: Domžal, Mengša in Radomelj. Kmetijstvo prav tako individualizirano, z izjemo večjih komplesov družbenih delovnih organizacij. Urbaniziranost je prav tako svojstvena. Opravka imamo s posebnim naselitvenim vzrocem, zjasti v trikotniku Domžale - Trzin - Mengeš, ki ga je med drugim pogojevala izjemna prometna razporeditev industrije, zasebnega sektorja obrti, gostinstva in prevozništva ter zaposlitvena bližina Ljubljane, Kamnika idr. Dilema: Kako organizirati bodočo urbanizacijo in kako reorganizirati zasebni kmetijski prostor? Koliko bodo nanj vplivali novi agretehnični ukrepi (večje parcele, več mehanizacije ipd.)? Kako bo s sedanjimi kmečkimi naselji? Ali se bodo izpraznila ah pa se bodo zadržala kot stalna, pol-kmetijska naselja delavcev — kmetov? Socialno ekonomska struktura je značilna po visoki stopnji zaposlenosti prebivalstva. Od 32.000 prebivalcev je 47,6 % aktivnih, t. j. 15.230 ljudi. Od teh je približno 2.000 aktivnega kmečkega in 13.230 aktivnega nekmečkega prebivalstva. V. Ugotovitev: Socialna mobilnost je posledica razslojevanja kmetijstva. Dnevni delovni odliv in priliv je v občini izredno visok (koeficient mobilnosti znaša celo 40%), t. j. 40 delavcev na 100 aktivnih delavcev. Kar 1/3 vsega aktivnega nekmečkega prebivalstva se vozi na delo v Ljubljano in druge kraje. V občini obstaja pomanjkanje živega dela. Emigracija je po kvalifikacijski strukturi prilično visoka, saj predstavlja skoraj 80 % VK in KV delavcev ter delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Dilema: Domžalska občina ima izjemno „sorodnost" do ljubljanske socialeko-nomske zgoščenosti in njene zaposlitvene in potrošne zmogljivosti. Kakšna bo njena reakcija na splošno prometno dostopnost v ljubljanski regiji v prihodnje? Obstajajo objektivni namigi, da uživajo Domžale določeno zemljiško (teritorialno) rento, ki utegne pomeniti tudi v prihodnosti enega osnovnih primerjalnih prednostnih faktorjev. Ali bo občina Domžale to dejstvo znala izkoristiti? Ali ni morda prav individualizacija v gradnji stanovanj eden poglavitnih elementov odklanjanja dela kupne moči Ljubljančanov? Kaj vse to pomeni za urbanizacijsko politiko občine? Sektorska struktura delovnega prebivalstva kaže na upadanje pomena primarnih dejavnosti in na naraščanje vloge terciarnih dejavnosti: 1961 1971 Skupno število prebivalstva 100,0 % 100,0 % Aktivno prebivalstvo 50,4% 47,6% Vtem: primarni sektor 13,2% 7,2% sekundarni sektor 30,9 % 31,5 % terciarni sektor 3,8% 5,5% kvartarni sektor 2,5% 3,4% Nakazane tendence se bodo nadaljevale v skladu z zakonitostmi sodobnega tehniziranega razvoja. V tej smeri poteka tudi struktura družbenega proizvoda. Narodni dohodek (t. j. družbeni proizvod manj amortizacija) na prebivalca v primerjavi z nekaterimi drugimi (obljubljanskimi) občinami kaže na relativno upadanje položaja domžalske občine na rang lestvici: DOMŽALE KAMNIK KRANJ S K. LOKA SRS 1968 8.705 9.512 11.619 9.235 9.212 1969 9.944 11.065 12.146 11.620 10.736 1970 12.409 13.061 14.945 14.120 13.306 1971 15.717 16.857 19.580 17.546 16.852 1972 19.328 20.328 25.739 21.742 20.349 Med delovno prebivalstvo štejemo zaposlene, lastnike zasebnih obrtnih 'n gostinskih obratov, osebe z lastnimi dohodki in kmečko aktivno prebivalstvo. VI. Ugotovitev Raven narodnega dohodka v občini Domžale na prebivalca zaostaja v primerjavi z drugimi „ooijUDijanskimi" občinami. Dilema: Ali ta pokazatelj objektivno izkazuje socialnc-ekonomski standard v občini? Po splošni stopnji razvitosti je občina na nadpoprečni ravni (23 pokazateljev ekonomskega, socialnega in prostorskega razvoja). Če računamo kupno moč domžalskega prebivalstva, bi se pokazala povsem drugačna slika; domači družbeni produkt za tako socialno gibljivo občino ni objektivno merilo razvitosti. Družbeni proizvod je kljub pomanjkljivostim pri zajemanju podatkov in kljub vplivu cen na njegovo stopnjo zanesljivosti vendarle najkvalitetnejši pokazatelj o razvoju socialno-ekonomske strukture in o njeni dinamičnosti. Potem, ko smo pregledali primerjalne podatke o strukturi družbenega proizvoda domžalske občine (v primerjavi z občinami Kamnik, Škofja Loka in Kranj) ter v primerjavi s Slovenijo, je koristno pregledati dinamiko DP po strukturi, obsegu in na prebivalca v časovnem obdobju 12.-13. let, t. j. od leta 1961 - 1972 (1973). Rast skupnega družbenega proizvoda 1961-1973 (po stalnih cenah 1970): DP Delež Rast Produktivnost Produkt. Leto v 000 v SRS zap. v gospod. vSRS= 100 din (DP/zap.) 1961 271626 2,07 100 35331 105 1962 294202 2,15 108 37147 110 1963 330112 2,14 122 41935 115 1964 329513 1,88 121 37940 98 1965 325584 1,81 120 39905 98 1966 314653 1,66 116 39199 89 1967 327407 1,65 121 40905 89 1968 356561 1,66 131 44134 90 1969 385851 1,67 142 47078 93 1970 430502 1,68 158 51557 96 1971 482521 1,70 178 55452 97 1972 510990 1,73 188 57196 100 1973 578590 1,70 213 62993 100 1974 636245 234 67256 100 Poprečno je družbeni proizvod (v času 1961-1973) naraščal po stopnji 6,5 % (SRS 7,7 %). Značilna je njegova dinamika v relaciji z gibanjem realnega DP v Sloveniji. Leta 1961 je družbeni proizvod domžalske občine zavzemal 2,07 %, deset let kasneje pa le 1,7 %. Tudi produktivnost, merjena z DP na zaposlenega v gospodarstvu, je v domžalski občini leta 1961 presegala republiško poprečje, nato pa po letu 1963 pričenja padati glede na slovensko raven in je šele leta 1972 dosegla republiški nivo. Gospodarsko strukturo občine izraža družbeni proizvod, zaposlenost, delovno prebivalstvo in investicije. Kakor v večini slovenskih občin, je tudi v donTžalski očiten proces socialno-ekonomske presnove v smeri od relativnega usihanja primarnega sektorja (kmetijstva in gozdarstva) proti krepitvi sekundarnega sektorja gospodarstva (industrija, gradbeništvo, obrt) in terciarnega sektorja (trgovina, gostinstvo, turizem, komunala, promet). Če opazujemo ta proces v primerjavi, potem se izrazi značilnost, da ima domžalska občina relativno najvišji in nad poprečno visok delež primarnega sektorja v družbenem produktu (glede na republiko in primerjane občine). In drugo, tudi hitrost upadanja deleža kmetijstva in gozdarstva v družbenem proizvodu je v domžalski občini relativno hitrejši. Struktura družbenega proizvoda v občini (glede na velikost posameznih sektorjev) je „zdrava", delež primarnega sektorja bo sicer še naprej upadal, vendar ni nevarnosti, tako imenovane monostrukture, t. j. relativnega prevladovanja določene gospodarske panoge. Družbeni proizvod na zaposlenega je dosegel v letu 1971 oz. v letu 1972 približno 1.600 US dolarjev (računajoč po stalnih cenah iz leta 1970 in po notranji kupni moči dinarja: 1 US dolar = 11,17 din). Družbeni proizvod na zaposlenega v družbenem in zasebnem sektorju po tekočih cenah: Leto Domžale Kamnik Kranj Šk. Loka Sloveniji 1971 62.437 54.253 57.312 59.744 65.557 1972 77.906 64.588 74.265 63.760 78.147 Sektorska struktura družbenega proizvoda 1961 -1973(1974): Leto Sektor primarni sekundarni terciarni družbeni zasebni 1961 88,59 11,41 10,0 85,0 5,0 1962 89,57 10,43 9,2 85,4 5,4 1963 89,98 10,02 12,2 82,9 4,8 1964 88,06 11,94 14,9 79,5 5,6 1965 85,78 14,22 15,3 76,6 8,1 1966 84,40 15,60 16,9 72,4 10,6 1967 81,11 18,89 18,5 69,5 12,0 1968 78,84 21,16 17,0 69,4 13,5 1969 77,90 22,10 15,7 69,6 14,8 1970 78,76 21,24 13,7 71,4 14,9 1971 78,54 21,46 13,1 67,0 19,9 1972 79,74 20,26 12,0 67,0 21,0 1973 78,90 21,10 13,9 66,9 19,2 1974 (ocena) 82,10 17,90 12,0 68,0 20,0 Družbeni proizvod na prebivalca v primeru občine Domžale ni dovolj realna računica. V nobeni slovenski občini (z izjemo ljubljanskih) ni tolikšne dnevne delovne migracije. Po oceni vsak dan prihaja na delo okrog 1.200 delavcev. Migracijski saldo je negativen za približno 3.000 delavcev, ki ustvarjajo družbeni proizvod izven domžalske občine, torej tudi družbeni produkt na posameznega vsega domžalskega prebivalstva ni realen, je prenizek, za preračunavanje manjka zanesljivih podatkov, kljub temu pa imajo ti podatki določeno primerjalno vrednost. Družbeni proizvod na prebivalca a (po stalnih cenah 1970): Leto DP/preb. S SRS = 100 Rast 1961 9896 866 122 100 1962 10635 952 124 107 1963 11729 1050 122 119 1964 11540 1033 107 117 1965 11234 1006 103 114 1966 10712 959 94 108 1967 10924 978 93 110 1968 11733 1050 93 119 1969 12528 1122 93 127 1970 13765 1232 93 139 1971 15069 1349 91 152 1972 15651 1401 95 158 1973 17259 1545 95 174 1974 182206 1630 98 184 Tudi ti podatki povedo, da je občina nekoliko pod republiškim poprečjem in da je v preteklem desetletju nazadovala. In naslednja informacija: podatki povedo, da se je družbeni proizvod absolutno in relativno v obdobju po letu 1971 pričel dvigati in da ima možnosti v naslednjem obdobju doseči (in zopet preseči) republiško povprečje. Povsem drugačno sliko bi dobili, če bi računali namesto družbenega plana kupno moč domžalskega prebivalstva. Slika bi bila nedvoumno ugodnejša na veliki emigracijski saldo in glede na kvalifikacijsko strukturo domžalskih delavcev, ki delajo izven občine (ca. 700 delavcev z visoko in višjo izobrazbo in ca. 1700 KV in VK delavcev). Stopnja zaposlenosti domžalskega prebivalstva pokaže, da je socialnoekonomska struktura v občini ugodna, če uporabimo podatke popisov prebivalstva dobimo tako sliko: Leto Prebival. aktiv, vzdržev. kmečko nekmeč. družb, in zas. sektor 1953 1954 1971 1972 1973 1974 24.104 27.440 32.027 32.648 33.524 34.000 13.011 15.921 18.619 11.093 11.528 13.408 8.353 6.673 4.449 15.751 20.776 27.578 Poprečna stopnja letne rasti: 1,7% 2,0% 1,1% -3,4% 3,2% zaposl. 8.533 9.755 9.873 9.950 10.700 0,8% Za dolgoročno obdobje je značilno, daje demografski razvoj v občini, kar smo ugotovili že v prejšnjem poglavju, intenzivnejši, kot npr. v Sloveniji in nekaterih gorenjskih občinah. Indeks rasti prebivalstva 1948-1971 Občina Domžale Kamnik Kranj Sk. Loka Slovenija 141,7 132,5 135,4 113,7 114,7 Poprečno je število prebivalstva naraščalo v obdobju 1953-1973 z 1,7% (v SRS 1,8%) Aktivno prebivalstvo je po številu naraščalo hitreje in sicer z 2,0 %, vzdrževano pa logično počasneje z 1,1 %. Medtem, ko je stopnja rasti nekmečkega prebivalstva v tem času (1953-1971) naraščala z 3,2% (SRS 2,4 %) pa je obratno kmečko prebivalstvo po številu upadalo vsako leto s 3,4% (SRS 3,1 %). Delež aktivnega prebivalstva se je po popisnih letih gibal takole: %-ni delež aktivnega prebivalstva v skupnem prebivalstvu Občina Domžale Kamnik Šk. Loka Slovenija 1953 53,97 53,25 54,22 54,75 1961 58,00 55^9 56,50 56,07 1971 58,13 60,75 58,46 59,70 Pri delu aktivnih je treba pripomniti, da obsega tudi upokojence in druge osebe z lastnimi dohodki. Če izločimo vse upokojence, štipendiste in druge osebe z lastnimi dohodki, potem znaša število aktivnih v občini v letu 1971 le 15,013 (od 18.619) in udeležba le-teh v skupnem številu prebivalstva znaša za to leto 47 %, v letu 1961 pa je ta udeležba znašala 50,4 %. Aktivni prebivalci so tisti, ki opravljajo nek poklic in za svoje delo prejemajo dohodke v denarju ali naravi. Med aktivne štejemo v kmečkih gospodinjstvih tudi pomagajoče družinske člane od 14. leta dalje in kmečke gospodinje, upokojence idr. Hkrati z večjim zmanjševanjem na področju kmetijstva in drugimi socialnoekonomskimi oblikami transformacije upada število aktivnih zaradi večjega števila upokojencev, študentov in zaradi večjega deleža aktivnih v kmetijstvu. Število zaposlenih v družbenem in zasebnem sektorju pa ni naraščalo po skladni stopnji, kakršno bi upravičeno pričakovali glede na stopnjo rasti prebivalstva ter njegovega aktivnega dela. Število zaposlenih je raslo za polovico počasneje kot število prebivalstva — 1,7 : 0,8. Indeks rasti zaposlenih v družbenem in zasebnem sektorju gospodarstva 1961-1971 (v primerjavi): Domžale 114,3 Kamnik 132 Škofja Loka 166 Kranj 126 Slovenija 128 Zaposlovanje se tudi v letih po 1971 v Domžalah ni bistveno „popravilo" število zaposlenih 1971 je bilo 9755, 1972 - 9873, 1973 je bilo 9950, leta 1974 (ocena) - 10.100. Presenetljivo zaostajanje v tempu rasti zaposlovanja si lahko tolmačimo s pomočjo tudi naslednjih vzrokov: a) bližina Ljubljane sprejema približno 28 % vsega aktivnega prebivalstva v dnevno delovno migracijo (približno 4.300 delavcev); b) relativno močan zasebni sektor gospodarstva, ki obsega približno 20% družbenega proizvoda in 21,20% delovnega prebivalstva, t. j. z zaposleni in lastniki i obrtnih obratov in gostišč, ima določen zaviralni učinek na zaposlovanje v družbenem sektorju; c) gospodarske organizacije združenega dela v občini Domžale niso pokazale večje zaposlitvene in razvojne razsežnosti; d) drugi neproučeni vzroki. Struktura zaposlenih delavcev po sektorjih za preteklo desetletje pokaže na poglaviten položaj sekundarnega sektorja, v glavnem industrije. Ta gospodarska panoga zaposluje 64 % vseh delavcev. Sekundarni sektor že 10 in več let zadržuje svoj približni 3/4 delež, medtem ko primarni sektor (kmetijstvo in gozdarstvo) upada, terciar in kvartar pa rasteta. Struktura zaposlenih po sektorjih 1961 — 1972: Leto Primarni Sekundarni Terciarni Kvartarni sektor sektor sektor sektor 1962 9,8 74,4 6,2 9,6 1963 7,2 78,9 4,3 9,6 1964 7,5 78,8 6,2 7,5 1965 7,4 77,7 6,5 8,4 1966 6,8 78,0 7,1 8,1 1967 6,8 77,5 7,3 8,4 1968 6,9 76,6 7,9 8,6 1969 6,1 75,9 8,2 9,8 1970 6,2 75,5 8,4 9,9 1971 5,8 74,6 8,8 10,8 1972 5,7 73,1 9,2 12,1 Zanimiva je primerjava med nekaterimi občinami in Slovenijo. Ta nam pove, da je sektorska struktura zaposlenih v občini Domžale dokaj skladna in hkrati specifična glede na bližino mesta Ljubljane. Primerjava sektorske strukture zaposlenih (1971) Občina Primarni Sekundarni Terciarni Kvartarni Domžale 5,8% 74,6 % 8,8% 10,8% Kamnik 2,3% 77,8 % 11,2 % 8,7% Škofja Loka 4,9% 75,3% 11,1 % 8,7% Kranj 4,8% 64,1 % 17,8% 13,3% Slovenija 5,4% 56,8 % 23,9% 14,7% Gorenj, reg. 4,2% 66,1 % 19,1 % 10,6% Od vseh primerjanih občin je delež terciarnega sektorja (trgovina, gostinstvo, servisi, turizem) v občini Domžale najnižji in njegov vzpon je počasnejši. To pomeni dvoje: kaže potrebo po razvoju trgovine, gostinstva in turizma, ali pa da te dejavnosti relativno zaostajajo. Pripomniti je treba, da za blago trajnejše porabe bližina ljubljanskega trgovinskega potenciala prav tako vpliva na primerjane občine; zaradi razvite obrti v Domžalah lahko rečemo, da prej omenjene dejavnosti zaostajajo za celotnim ekonomsko-socialnim razvojem. Vredno je potrebno pogledati tudi na sektorsko strukturo aktivnega prebivalstva, ker ta vključuje razen zaposlenih, tudi še dnevno delovno migracijo, lastnike obrtnih in gostinskih lokalov, kmete in druge osebe s samostojnimi dohodki (brez upokojencev). Sektorska struktura aktivnega prebivalstva (1971): Občina Primarni Sekundar. Terciarni Kvartarni Domžale 16,8 59,3 13.0 10,9 Kamnik 18,8 62,6 12,2 6,4 Škofja Loka 24,3 58,3 10,9 6,5 Kranj 13,2 57,9 16,6 12,3 Slovenija 30,3 40,3 16,6 12,8 Gor. regija 15,6 59,2 16,7 9,5 Socialna struktura aktivnega prebivalstva popolneje odraža stopnjo razvoja strukture zaposlenih (zaradi dnevne delovne migracije), kakor pa struktura družbenega proizvoda (prelivanje kupne moči iz dnevne delovne migracije idr.). Ena najpomembnejših značilnosti socialno-ekonomske strukture je upadanje števila kmačkega prebivalstva. Leta 1961 je znašal delež kmečkega življa 24,4 %, zadnji popis pa kaže le 13,9 % (4449 kmečkih ljudi od 32.027 prebivalcev). Po določenih pokazateljih se proces razslojevanja kmetijstva nadaljuje. Mladi ljudje odhajajo s kmetij, kmečko prebivalstvo pa se stara. Po naši oceni je v letu 1974 v domžalski občini le okrog 4000 ljudi na kmetijah in od tega le približno 1600 aktivnih v slabi podpoprečni starostni strukturi. Domžalska ekonomika je značilna tudi po tako imenovani „ženski" industriji. Anketa gospodarstva je pokazala, da ..zaposlujejo nad 58 % ženskega živega dela." Ta informacija ima poseben pomen za razvojno politiko občine, zlasti glede socialnega razvoja in urbanizacije. Posebno pozornost zasluži tudi podatek, da približno 200 žensk v industriji dela v nočni izmeni (anketa). Končno, vprašati se je treba po prostorski komponenti socialno ekonomske strukture občine Domžale. Že v prejšnjih poglavjih smo ugotovili, da se občina po gospodarski aktivnosti in prostorski razvitosti deli na dvoje: na zahodni razviti in vzhodni nerazviti del, brez ostro izenačene meje. Upoštevajoč vplivna območja pomembnejših naselij se socialno-ekonomska struktura, t. j. naselitev prebivalstva in razporeditev proizvodnih objektov ter infrastrukture pokaže v tejle razpredelnici: Vplivno Število Stopnja Gostota % kmečkega območje prebival. rasti na km2 življa 61 -73 Domžale 16.832 2,3 290 4,4 Mengeš 5.407 1,4 173 3,8 Radomlje 3.527 2,7 184 6,8 Moravče 3.700 58 29,0 Lukovica 2.685 -0,2 70 27,0 Blagovica 1.030 -0,6 38 44,0 Trojane 343 1,4 35 25,0 Skupaj 33.524 1,7 134 11,0 % Očitno je poglabljanje socialno-ekonomskih razlik v prostoru. Pojavljajo se z vse večjo krepitvijo območja: — koncentracija prebivalstva in delovnih mest, — postopnega nazadovanja števila prebivalstva, — razseljevanje prebivalstva. Na relaciji Šentjakob-Duplica, t. j. vzdolž Kamniške Bistrice se zlago-ma formira strnjena vrsta naselij ter v trikotniku Domžale-Trzin-Mengeš * Prav tako oblikuje specifična oblika naseljevanja. Naselja ter industrijske cone, infrastruktura ter superstruktura v tem območju nima ustrezne stopnje urbanske organiziranosti, toda visoko stopnjo gospodarske aktivnosti. Na drugi strani se oblikuje vplivno območje Moravč z določeno kmetijsko ter industrijsko osnovo. Vendar je razvoj v nazadovanju. Območje razseljevanja je Črni graben, t. j. naselja ob avtocesti od Doba do Trojan in na hribovitih območjih doline Radomlje. UGOTOVITVE: I. Socialno ekonomska struktura domžalske občine je značilna glede počasnejše rasti družbenega proizvoda in s tem akumulativnosti in osebnih dohodkov v razmerju z republiškim povprečjem. II. Čeprav gospodarstvo občine glede zaposlovanja ni bilo v ekspanziji, kot npr. v primerjanih občinah Kamnik, Škofja Loka, Kranj in kot je bilo to v preteklih desetletjih v Sloveniji, pa seje prebivalstvo doseljevalo. Obstaja nasprotje med naselitveno in zaposlitveno privlačnostjo. Glede zaposlovanja je v večjem razmahu zasebni (obrtniški) sektor gospodarstva. III. Osnovno značilnost domžalski ekonomiki daje industrija glede svojega obsega in specifični element zasebne obrti; industrija po svoji ekonomsko-tehnični strukturi ni prodirajoča in nima večjih nosilcev razvoja. Bližina ljubljanske zgoščenosti pa daje polet zasebnim dejavnostim, zlasti v obrti. IV. Kmetijske dejavnosti v zasebnem sektorju nimajo realne perspektive. Nosilec primarne dejavnosti je družbeni sektor (Emona). Izjema so kmetje v razvitem delu občine. Sloj delavca-kmeta prevladuje na kmetijskih območjih, število čistih kmetij se nenehno zmanjšuje. V. Kmetijski prostor v vzhodnem delu občine se razseljuje. Privlačna in prometno dostopna nekmetijska delovna mesta so primarni vzrok za odseljevanje s teh območij. VI. Na slovenskem ni občine, ki bi jo označevala tako obsežna dnevna delovna migracija v druge občine, bližina Ljubljane je pripeljala do enosmerne dnevne delovne migracije (30 % vsega aktivnega prebivalstva), pretežno kvalificiranih in visoko izobraženih delavcev. Zaradi velike dnevne emigracije iz občine so družbeni produkt, produktivnost, akumulativ-nost, narodni dohodek in druge makroekonomske kategorije osnova za ugotavljanje družbenega razvoja v občini. Realnejše bi bilo upoštevati kupno moč vsega prebivalstva. Prav s tega gledišča je problematično zasnovati socialno in prostorsko politiko le na ekonomskem razvoju občine še prav posebej, če upoštevamo intenzivno doseljevanje prebivalstva ne iz gospodarskih, temveč iz nastanitvenih možnosti domžalske občine. Zaradi teh posebnosti bi bilo potrebno pristopiti k planiranju z novimi elementi, kot so kupna moč prebivalstva oziroma narodni dohodek prebivalstva občine ne glede na kraj zaposlitve, dalje cena delovnega mesta, cena novega delovnega mesta, socialni stroški prebivalca oziroma gospodinjstva ter ustrezne bilance med davki, prispevki in samoprispevki idr. VII. Socialno-ekonomska struktura občine je pod izrazitim vplivom ljubljanske zgoščenosti. Prisotnost tega dejstva se izraža kot poseben razvojni pojav na vseh poljih družbenega življenja. Nujno potrebno ga je upoštevati kot razvojni faktor. V občini se doslej še ni izoblikovalo razvojno politično stališče do pojavov, ki jih povzroča prometna dostopnost Ljubljane. VIII. Občina Domžale nima izoblikovanega razvojnega središča, obstoječi vzorec naselitve je nastajal v veliki meri spontano, predvsem na kriteriju individualnih koristi ter interesov ožjih skupnosti. Medsebojne gospodarske in socialne vezi domžalske občine še niso usklajene in zato obstajajo raznovrstni interesi posameznih naselij. Socializacija življenja in dela je tako eden primarnih ciljev v prihodnjem razvoju. 4. Infrastruktura Infrastruktura, t. j. ceste, železnica, energetsko omrežje, PTT omrežje, TRV in vodno gospodarstvo, je za domžalsko občino in njen socialno-gospodarski napredek že zgodovinsko temeljna razvojna prednost. Že stoletja potekajo skozi občino važne cestne poti na relaciji Trst-Dunaj. Južna železnica je sicer pustila občino ob strani, toda aktiviranje vloge cestnega prometa prinese občini zopet nove možnosti. Danes je domžalska občina ena od prometno najbolj povezanih občin v Sloveniji. Skozi občino poteka magistralna cesta Maribor-Ljubljana in vključuje občinski teritorij v središče slovenskega cestnega križa. Tudi nova hitra cesta, severovzhodni krak cestnega križa, bo šla čez domžalski teritorij. Tri regionalne ceste: Trzin-Kranj, Ljubljana-Kamnik, Zelodnik-Zagorje, povezujejo občino s sosednjimi središči in z letališčem Brnik. Ceste so prometno preobremenjene, zlasti v turistični sezoni. V tem pogleduje na prvem mestu seveda magistralna cesta. Železnico Kamnik-Ljubljana je prevzelo od ZZTP Ljubljana kamniško in domžalsko gospodarstvo. To je edinstven primer v Sloveniji, saj bi sicer to progo ukinili. Medtem, ko promet po cestah že desetletje narašča, pa nasprotno tovorni promet na železnici usiha. Vzrok: pomankanje industrijskih tirov in transporta ter bližina Ljubljane. V občini je, zlasti v njenem zahodnem delu, relativno ugodno razvito PTT omrežje, nasprotno pa je v njenem vzhodnem delu 130 naselij brez telefona. Na območju občine je lociran centralni radijski srednjevalovni oddajnik, ki pa za občino ne pomeni prednosti, pač pa omejitev za elektropre-nosno visokonapetostno omrežje. Značilno je, da občina nima energetskih virov. Od energetskega omrežja so pomembni daljnovodi 220 KV (tranzitni) in 110 K V, 35 KV in 20 KV. Oskrba z visoko in nizko napetostnim omrežjem, RTP in nizkona-petosnim TP je ugodna. Poraba elektroenergije strmo narašča (v 10 letih trikratno povečanje). Prognoza do leta 2000 predvideva deset kratno povečanje porabe elektroenergije na domžalskokamniškem energetskem območju. Obstajajo načrti za termoelektrarno (na petro oziroma na jedrski osnovi) v Dolskem. Ta energetski objekt, v neposredni bližini občine, bo imel določene vplive na njen razvoj. V vodnogospodarskem pogledu je domžalska občina tako glede oskrbe /. vodo, kakor tudi glede vodnogospodarskih ureditev v relativno ugodnem položaju. Zlasti v ravninskem (zahodnem) predelu občine so zadovoljive količine podtalnice. Problematična pa so poplavna območja ob Kamniški Bistrici, Pšati, Rači in Radomlji. Oskrba z vodo po vodovodnem omrežju zajame preko 90 % prebivalcev in poraba vode presega 2.5 milijona kubičnih metrov. Slabša je situacija z vaškimi vodovodi. Ti so zastareli (nad 50 let) in slabo vzdrževani. Poseben problem so odplake, oljne cisterne, čistilne naprave in kanalizacija nasploh. Nevarnost onesnaženja vode hitro narašča. S kanalizacijskimi napravami sta opremljeni naselji Domžale in Mengeš in še to ne v celoti. V načrtu so velike investicije v vodno gospodarstvo in v tovrstno komunalno infrastrukturo: kolektor, čistilne naprave, rezervoarji, omrežje vodovoda. UGOTOVITEV: Raztresena gradnja stanovanj, pretežno individualnega tipa družinskih hiš, terja približno petkrat večjo in s tem dražjo urbansko infrastrukturo. Cestno omrežje — magistralno in regionalno — poteka v občini v dokajšnji gostoti in pomeni dobro prometno povezavo večine občine. Hkrati pa magistralna cesta (sedanja in prihodnja hitra cesta) seka teritorij in povzroča sekundarne nevšečnosti. Vodno gospodarska situacija je ugodna in pomeni skupaj s prometno povezanostjo in ugodno energetsko infrastrukturo eno temeljnih primerjalnih prednosti nadaljnjega razvoja. Dilema: Komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija, ulice, parki, elektro-omrežje, PTT) je v ospredju urbanske problematike, strnjena ali povezovalna gradnja, ali vmesna stopnja urbanizacije je izhodišče za komunalno infrastrukturo. Kakšen odnos bo imela občina Domžale do predvidenih infrastrukturnih investicij, zlasti glede nove avtoceste, plinovoda in termoelektrarne Dolsko? Prostor je že v veliki meri angažiran z regionalnimi in republiškimi infrastruktumimi objekti. Kakšno korist ali vsaj kompenzacijo lahko pričakuje občina od infrstrukture višjega ranga? A. Vzgoja in izobraževanje Izhajajoč iz podatka, da je v občini med zaposlenimi nad 58 % žensk, postavljamo vprašanje otroškega varstva na osrednje mesto. Vzgojno varstveni zavod Domžale pa ima sedaj le omejene zmogljivosti: 366 mest v 6 vrtcih. Karta lokacij vrtcev pokaže, da so le-ti v glavnem v razvitem delu občine: Domžale-Savska, Domžale-Stolpič, Domžale-Kidričeva, Mengeš. Vir in Preserje. Le 10% predšolskih otrok (484 otrok) je zajetih v VVZ Domžale. Še posebno pereč je problem jasli. Vrtci so preobremenjeni. Vzhodni del občine varstva otrok nima urejenega, tudi krajevne skupnosti (glej anketo KS) nimajo ustrezne evidence. Socialna diferenciacija se kaže na tem polju v svoji začetni in hkrati najbolj izostreni luči. Mala šola je organizirana na' 18 šolah (t. j. na vseh šolah z izjemo posebne šole Homec), organizirana pa je tudi v nekaterih vrtcih. Toda celotna mala šola obstaja le na dveh šolah. Podaljšano bivanje otrok, ki ga pravkar uvajamo, zajema le 5,5 % šolskih otrok. Telovadnico imajo šole v Domžalah (Šlandrova in J. Broz Tito) Mengšu in Radomljah. Organizirana prehrana šolskih otrok ne zajema vseh otrok. UGOTOVITVE: I. Za vzgojo in osnovno izobraževanje otrok v občini Domžale je značilno pomanjkanje ustreznih prostorov in sodobnih učnih pripomočkov. Vse to postane še posebej problematično ob uvajanju celodnevne šole. Izpostavljeno je vprašanje vzgoje in izobraževanja na elementarni stopnji v krajih z redko naselitvijo in nižjo stopnjo gospodarske aktivnosti (problem prevozov šolarjev). Potreben je pretehtan koncept razvoja te dejavnosti glede na prioriteto in glede na problem socialne diferenciacije. Srednje šolstvo je v domžalski občini zastopano s Srednjo usnjarsko in galanterijsko šolo (tehnikum) in Srednjo ekonomsko šolo. Okrog 800 domžalskih dijakov pa obiskuje šole v Ljubljani in Kamniku. Odprto je vprašanje srednješolskega centra in strokovno-izobraževalnega centra (ali obojega v smotrni povezavi). II. Domžalska občina še ni rešila koncepcije izobraževanja na srednji stopnji. Sama zase ga ne bo mogla zadovoljivo rešiti, pač pa v povezavi s sosednjo kamniško občino in ljubljanskimi občinami. Gospodarska in socialna rast občine je organsko povezana s skupnimi interesi izobraževanja v ljubljanski regiji in tudi v Sloveniji. Domžale bodo morale v tem okviru posekati ustrezen funkcionalni položaj in vlogo. Kulturne dejav- nosti in modernih medijev v socialni sredini kakršna je domžalska, se specifično odražajo pri spoznavanju in doživljanju kulturnih vrednot. Doba, ko prevladuje pasivno udeleževanje ljudi v kulturnem življenju, je v zatonu in vsebolj prodira potreba po živem soustvarjalnem kulturnem življenju. V občini je ta proces že zaznaven. Računati je treba z vlogo krajevnih skupnosti v kultiviranju življenja, dela in življenjskega okolja. Sodoben čas je značilen pri iskanju novih oblik kulturnih dejavnosti. III. V tako raznovrstno sestavljeni socialni sredini bo kultura zmogla ustvarjati nove socialne vezi med ljudmi. Razvojna kulturna politika, zlasti njena prostorska komponenta je bistvenega pomena pri ustvarjanju urbanske socialno-ekonomske zasnove s poudarjeno dimenzijo socializacije duhovne kulture. Fizična kultura ima podobno kot duhovna kultura močne povezovalne lastnosti. Domžalska občina je v tem pogledu v zadnjih letih bistveno napredovala. Sodobno življenje in delo označuje hiter tempo, kar terja ne le večjo moralno, marveč tudi fizično kondicijo mladine in delovnih ljudi. Tudi v krajih izven domžalsko-mengeške zgoščenosti prebivalstva se vse bolj osveščajo: ustanavljajo klube, društva, odbore, (Moravče, Prevo-je, Krašnja idr.). IV. Telesna vzgoja in kultura je na dobri poti, da postane poleg dejavnosti duhovne kulture, prosvete in izobraževanja močan povezovalni faktor v procesu socializacije v samoupravnem življenju ljudi. Urbanska politika urejanja prostora bo morala zasledovati interese in potrebe te družbene dejavnosti v prostoru celotne občine. Izjemoma telesna kultura ni tako zelo pod vplivom in v odvisnosti od same Ljubljane. ZDRAVSTVENO VARSTVO Zdravstveno varstvo ljudi ima izdelan načrt v okviru ljubljanske zdravstvene regije. Le-to je realizirano že do te stopnje, ko gre za uresničevanje specializiranih funkcij zdravstvenih institucij. Opozoriti pa je vredno, da vzhodni del občine zaostaja tako glede zdravstvenih institucij, in s tem zdravstvenega varstva, kot tudi glede zdravstvene kulture. Podobno kot v drugih družbenih dejavnostih je zdravstvo skoncentrirano v gosto poseljenem območju domžalsko-mengeškega naselitvenega prostora. Zdravstveno varstvo je za 20.000 domžalskih delovnih ljudi v okvirih republiškega povprečja, za 12.000 občanov izven te naseljenosti pa je deficitarno. V tem je ključni problem razvoja zdravstvenega varstva v domžalski občini. UGOTOVITEV V. Proces izenačevanja družbenega življenja in odpravljanja socialnih diferenciacij vseh vrst v prostoru občine je osnovna naloga zdravstva. Hitrejši življenjski utrip in večji delovni (psihofizični) napori močno prizadevajo zdravstveno (telesno in fizično) stanje in odpornost ljudi, zlasti tistih, ki so v relativno kratkem času spremenili svojo socialno sredino, delovne in življenjske okoliščine; bolezenska slika sodobne družbe se odraža tudi v domžalski občini v specifičnih in sodobnih, poklicnih in drugih oblikah med delavci, mladino in med otroki. Zlasti pa je duševno in telesno močno obremenjena zaposlena ženska — mati. Razvojni načrt bo moral kljub svoji dodelanosti zasledovati težnje in potrebe ljudi, ne oziraje se na kraj njihovega dela in bivanja. GRADNJA STANOVANJ V obdobju od leta 1961 do leta 1971 (zlasti po letu 1965) se je v občini močno zmanjšal stanovanjski primanjkljaj v glavnem zaradi intenzivne zasebne gradnje individualnih stanovanjskih hiš. Primanjkljaj stanovanj, računan kot razlika med številom gospodinjstev in številom stanovanj, se je zmanjšal v tem obdobju za polovico od 127 v I. 1961 na 828 v letu 1971. Vendar pa je pomanjkanje stanovanj dejansko večje, če upoštevamo zasilna stanovanja, poslovne prostore, ki se uporabljajo kot stanovanja, utesnjena oziroma prezesedena stanovanja ipd. Dejanski primanjkljaj je znašal leta 1971 približno 1.100 enot. Leta 1961 je odpadlo 1,3 gospodinjstva na eno stanovanje. Leta 1971 pa le 1,1 gospodinjstva. O izboljšanju stanovanjskega standarda priča podatek, da se je število prebivalcev in gospodinjstev med obema popisoma (1961, 1971) povečalo za 17 %, število stanovanj pa za 42 %. Tudi starostna struktura se je zaradi intenzivne gradnje stanovanj izboljšala. Po podatkih popisa iz leta 1971 je bilo od 7.906 stanovanj zgrajenih pred letom 1918, kar je 28,4 %, po letu 1961 pa 33,2 %. Na enega prebivalca odpade približno 74,9 kv. metra. Opremljenost stanovanj je ustrezna njihovi starostni strukturi'le 47,5 % stanovanj ima kopalnico. Domžalski stanovanjski fondi imajo predvsem troje značilnosti: 1. Upoštevajoč normativ 15 kv. metrov stanovanjske površine, je v občini družbeni stanovanjski fond pod normativom in ima 13 kv. metrov, zasebni pa 15,5 kv. metra na eno osebo. 2. Zasebna gradnja močno presega družbeno. V zasebni lasti je 92 % vse stanovanjske površine. 3. Le 10 % vseh stanovanj je v blokovni gradnji. Zasebna gradnja je dala naselitvenemu okolju izrazit poudarek. Tako Domžale kot središče občine nima niti oblikovne niti funkcionalne urbanske celote in je brez oblikovanega mestnega jedra. Drugo urbanizirano naselje Mengeš je po svojih kvalitetah prav gotovo izražen profil naselja, ki se je: iz kmetijsko obrtniške strukture hitro presnavljalo v „polproletarsko,, mesto. Taka polurbanska naselja so imela v preteklosti veliko opraviti s komunalno problematiko. Kanalizacijska mreža, ki pokriva v Domžalah 120 ha, v Mengšu 8 ha, je mešanega tipa. Sanirana in čistilne naprave ne obstajajo. Komunalno gospodarstvo je nasploh v za- četni fazi razvoja. Največ sredstev je še vedno namenjenih za reševanje osnovne komunalne infrastrukture in sicer gradnji in urejanju ulic in cest. V podeželskih naseljih je komunalna situacija še veliko slabša. Na splošno rečeno je še najbolj napredovala oskrba z vodo. Iz javnih vodovodov se preskrbuje 90 % prebivalstva. Elektriko pa ima vsako gospodinjstvo. UGOTOVITVE: VI. Splošna ocena socialnih stalnih fondov, t. j. opremljenost social-no-ekonomskega prostora občine je, da obstaja velika razlika med obema že omenjenima deloma občine. Pretežno se ves razvoj socialne infrastrukture omejuje na domžalsko-mengeško območje, vendar v neizraziti, neorganizirani obliki. VII. Rast socialne infrastrukture: stanovanj, izobraženih , zdravstvenih, kulturnih in telesnokulturnih in drugih javnih objektov (uprava, sodstvo, finance) izraža hitro sicialno-ekonomsko preoblikovanje, ki ga ni pogojevala industrializacija v občini, ampak velika ponudba delovnih mest v bližnjem ljubljanskem naselitvenem območju. VIII. Bližina in vpliv Ljubljane se kaže zlasti v zaostaja jočem razvoju kulturno-prosvetnih dejavnostih, zlasti pri srednjem šolstvu, dopolnilnem izobraževanju, deloma tudi pri drugih dejavnostih. Nasprotno pa ta isti pojav vpliva na hitrejšo rast stanovanj in preseljevanje v občino. Ljubljana nudi delo, ne pa tudi stanovanja. V občini Domžale pa je obratno. IX. Dosedanja rast socialne infrastrukture izraža zaradi številnih posebnih pogojev, veliko pomanjkanje, zlasti v komunalnem gospodarstvu. Lahko rečemo, da so ti procesi: doseljevanje in dnevna delovna emigracija, enosmerna rast zasebne gradnje individualnih hiš in v končni posledici delno oblikovanje Domžal v „spalni satelit Ljubljane, pripeljali do stanja, ko socialni stroški rastejo hitreje, kot gospodarska obnova. Rešitev te neskladnosti vidimo v uveljavljanju ustavnih načel glede oblikovanja javnih sredstev po principu delavčevega stanovanja, prebivališča, formiranje in uveljavljanje interesnih skupnostih in drugo. X. Občina v svojem aktivnem — zahodnem gospodarskem prostoru nima funkcionalno opredeljene razporeditve socialne infrastrukture in gospodarske strukture. Naselja so brez oblike, brez ustrezne koncepcije, se zlagoma zlivajo v strnjeno verigo. Poudarja se vseskozi individualni in skupinski socialni interes brez skupnih komponent. Vse to vpliva na način življenja in na odnos ljudi do družbene atmosfere in na odnos ljudi pri reševanju skupnih interesov. Prevladujoč problem prostorske politike, t. j. funkcionalnega, socialnega in ekonomskega strnjenega stanja je, da z reorganizacijo urbanističnega urejanja gosto naseljenih Domžal in Mengša rešimo obstoječe stanje. XI. Socialna infrastruktura v gospodarsko manj aktivnem — vzhodnem delu občine, pa se odvijajo procesi, značilni za vse tiste predele Slovenije, ki so izven sodobnih ekonomskih tokov. Gospodarska baza je kmetijstvo in gozdarstvo, v socialnem pogledu pa se uveljavlja sloj delavca -kmeta. Izjema je moravsko območje, ki je potencialni industrijski center glede na surovinsko osnovo in zaledje (rezerve) živega dela. Prostorska razvojna politika bo morala v tem delu občine ubrati specifična pota. Vsi njeni ukrepi bodo pod skupnim imenovalcem: ohraniti živ kultiviran prostor, zlasti tam, kjer za to obstajajo objektivni gospodarsko-socialni in prostorski pogoji. XII. Zaradi specifične naseljenosti brez formirane urbanske zasnove in zaradi dejstva, da čez 20.000 ljudi prebiva v urbanizirani poselitvi, kiji je osnova individualna družinska hiša in polproletarsko obdelovanje zemlje, ni mogoče pričakovati, da se bo urbanska zasnova domžalsko-mengeškega območja v prihodnjem desetletju bistveno spremenila. Možno jo je sanirati in to na ideji krajevne skupnosti. Značilno za občino je, da ima le tri večje krajevne skupnosti (od skupaj 25). To so KS Domžale s 8.877 ljudmi ali 24,3 % vsega prebivalstva, KS Mengeš s 4.504 prebivalci ali 13,20 % vseh prebivalcev ter KS Vir s 3.000 prebivalci ali 8,8 %. Vse druge skupnosti imajo povprečno približno 800 ljudi s tem, da odstopajo Češnjice (105) in Dob (1.509). Na taki, relativno enakomerni porazdelitvi prebivalstva po krajevnih skupnostih, je ideja urbanizacije na osnovi krajevnih skupnosti in njihova funkcionalna povezava in združevanje interesov v organizacijskem okviru realna in sodobna. V okviru tako urbansko-socialno organiziranih KS bosta Domžale in Mengeš odigravali funkcijo močnejših in primerno urejenih ter opremljenih dužbenih središč. S tem zavračamo zamisel, ki je že dolgo prisotna, da bi se naselje Domžale izoblikovalo kot večje mestno naselje v smislu klasičnih (in v glavnem tudi preživetih) kriterijev urbanizacije. 6. Občina Domžale v merilu ljubljanske regije Občina Domžale je s severovzhodne strani vstopna občina v ljubljansko (osrednjeslovensko) regijo. To njeno geopolitično pozicijo omogoča predvsem cestno omrežje zlasti avtoceste E-93. Po cesti na relaciji Ljubljana- Domžale-Celje-Maribor poteka že danes (leta 1971) avtopro-met 25.000 vozil na dan. Ljubljanska regija obsega 5 ljubljanskih občin, dalje občine Domžale, Kamnik, Kranj, Tržič, Škofja Loka, Idrija, Cerknica, Vrhnika, Logatec, Kočevje, Ribnica, Grosuplje in Litija. V tej regiji živi (1971) nad 533 tisoč prebivalcev. Stopnja urbanizacije je dosegla 74,1 % ali 395 tisoč prebivalcev. Gospodarstvo je v tej regiji doseglo 30 % DP Slovenije in nad 25 % vseh zaposlenih. Domžalska občina dosega danes okrog 6 % prebivalcev in okrog 5 % družbenega proizvoda v regiji. Ljubljanska regija nima enotne strukture. V mestu Ljubljana prevladujejo terciarne dejavnosti, v drugih občinah in tudi v domžalski, pa ostaja industrija lahkopredelovalnega tipa. Medsebojno proizvodno- kooperacijske zveze so šibke. Regija nima osvojenega enotnega dolgoročnega razvojnega koncepta. Naravno, akumulirano bogastvo stalnih fondov in znanja, geopolitični prometni položaj in drugo, daje regiji ne samo slovenske, pač pa poleg jugoslovanske, tudi evropske razvojne razsežnosti. Le-te so danes le deloma ali sploh neizkoriščene (npr. univerzitetno središče - industrija). Brez kakršnihkoli pretenzij pa lahko že sedaj napovemo hiter vzpon tej regionalni skupnosti, ki bo hitrejši, v kolikor bodo zavestne sile spoznale objektivne, dane in potencialne možnosti razvoja v industrijskih dejavnostih, transportu, turizmu in kar je še zlasti pomembno: razvojne možnosti glede na praktične prilagoditve izobrazbe delavcev. Ljubljanska regija ima po naši sodbi na podlagi dosedanjega spoznanja in proučevanj (dolgoročni razvojni koncept Slovenije, gorenjske regije, Ljubljana 2000, srednjeročnih planov razvoja občin Kamnik, Kočevje, Ribnica, Škofja Loka in drugih dokumentov), boljše primerjalne razvojne možnosti, kakor velika območja v soseščini, kot so Zagreb, Trst, Reka, Gradec, Celovec, Gorica idr. Poglavitni problem je sporazumna koncepcija dolgoročnega razvoja te regije ter ustrezna sporazumna in dogovorjena akcija zavestnih družbenih sil. Za potrebe tega elaborata je potrebno odgovoriti na vprašanje: kakšen položaj in vlogo bo imela (naj bi imela oziroma bo morala imeti) domžalska občina v Ljubljanski regiji? Na to vprašanje bi seveda bilo lažje odgovoriti, če bi bili na voljo ustrezni sprejeti dokumenti o razvoju regije. Brez njih pa lahko le z relativno stopnjo zanesljivosti postavimo naslednje predpostavke in ugotovitve: 1. Domžalska občina je in bo v prihodnje še v globlji meri sestavni del ljubljanske socialne-ekonomske regije oziroma celo naselitvenega območ- 2. Domžale so severovzhodna vrata v ljubljanski gospodarski bazen in skozi občino poteka ena najvažnejših cestno-prometnih arterij, t. j. severovzhodni krak slovenskega cestnega križa. 3. Gospodarstvo občine je le v manjšem delu povezano z regionalno ekonomiko (Slovenija-ceste, Slovenijales, Lek, Žito, Emona idr.). Industrija s sedežem v občini nima večjih nosilcev ter ni integrirana v širšem regionalnem, republiškem ali zveznem merilu. 4. Posebej je v občini razvita obrt. Nobena druga občina v regiji ni v toliki meri izkoristila bližino velikega potrošniškega središča in hkrati permanentno decifitarnost obrtnih storitev ter proizvodnje. 5. Domžalska občina je priselitveno zanimivo območje zaradi širših možnosti individualne graditve stanovanjskih hiš. Zaradi izjemne prometne dostopnosti, dalje zavoljo relativno ugodnih socialnih pogojev (šolstvo, zdravstvo, varstvo) in zaradi ugodnejših biofizičnih življenjskih pogojev, kot jih ima Ljubljana. 6. Integracijski procesi med domžalsko in regijsko ter republiško ekonomiko so življenjska nujnost. Razvojno logična je tudi dnevna delovna migracija delavcev iz domžalske občine v druge občine, predvsem v ljubljanske. Enako vrednotimo tudi dnevno delovno migracijo v obratni smeri, t. j. dnevno delovno migracijo delavcev iz drugih v domžalsko občino. 7. Migracijski tokovi zavzemajo tudi druge funkcionalne oblike, ki so v domžalski občini močno zastopane: — šolska dnevna migracija (srednje, višje, visoke šole) — nakupovalna stalna in občasna migracija, zdravstvena, kulturna, zabavna idr. Med Domžalami in Ljubljano se spletajo mnogotere vezi, kijih planer-sko-analitično ni mogoče indentificirati. Zaradi tega bo potrebno pri oblikovanju urbanističnih programov in načrtov ter tudi družbenem planiranju uporabljati specifične metode dela. 8. Osnovni pomen ima opredelitev interesa občine v prostoru ljubljanske regije. Pri tem nastajajo tudi določene dileme razvojno političnega pomena. Kot primer naj navedemo priseljevanje prebivalstva v . Domžale (od vseh stanovanj, ki sta jih v letu 1968-1972 zgradili GIP Beton (176) in GP Obnova (234) so pokupili Db»žaJ£ani 47 %, Ljubljan-' čani 48 % in drugi 5 %). Ali ima domžalska občina interes glede priseljevanja? Načrtna stanovanjska gradnja in urbanizacija, gospodarska, komunalna in socialna infrastruktura, realizacija in učinki, pa ne morejo biti skladni glede na neznane, nepričakovane vplive kupne moči interesentov izven Domžal. Kako bo odpravljen stanovanjski primanjkljaj 1100 stanovanj? Gradnja bo morala biti dvakrat obsežnejša glede na to, da nad polovico novozgrajenega stanovanjskega fonda pokupijo izvendomžalski kupci! Razvojno političnih dilem je še več na drugih območjih socialnega in ' gospodarskega življenja. Kot primer navajamo trgovino. Kupna moč domžalskih delavcev se v veliki meri preliva v Ljubljano skozi blagovni promet, storitve idr. Tako se odliva tudi dohodek za financiranje družbenih dejavnosti. Domžalska občina pa ima tako geopolitično in prometno lego, da bi lahko na severovzhodnih vratih v ljubljansko regijo postavili velik shop-center ob avtocesti, ki bi ga opremili z gostinskimi, zabaviščnimi, športno-rekreacrjskimi objekti in napravami, parkirišči idr. Tako bi lahko prestrezali domačo in turistično kupno moč in s tem (v obliki npr. prometnega davka) vire za financiranje družbenih dejavnosti. V industriji bi lahko dosegli izjemne efekte s pomočjo tehnološke kooperacije na podlagi nakopičenega tehničnega znanja v univerzitetnem središču Ljubljane. Velike možnosti so še v transportu, turizmu, obrti idr. Analiza dosedanjega razvoja naselij obdelana v urbanističnem programu občine 1. Od leta 1961 do 1971 so se na celotnem območju občine, v skoraj vseh naseljih, izvršili bistveni premiki v strukturi prebivalcev: - v naseljih v glavnem prevladujejo mlajši prebivalci z razliko od leta 1961, ko so prevladovali še starejši; • - bistven je premik v izobrazbi od leta 1961, ko je večina prebivalcev dosegala izobrazbo nepopolne osemletke, do leta 1971, ko je večina pre bivalcev z KV in VKV izobrazbo; - leta 1961 je bila dominantna dejavnost prebivalcev v kmetijstvu, manj v industriji, leta 1971 pa je v večini naselij dejavnost v industriji ter terciaru (trgovina, obrt), v nekaj naseljih pa že v kvartaru (šola, uprava, zdravstvo), kar kaže na interesno prestrukturiranje, pomembno pri planiranju v gospodarstvu. 2. Bistven je premik v velikosti kmečkih posesti. Kljub temu, da število kmečkih gospodinjstev upada, pa se v nekaterih naseljih večajo njihove posesti, kar je pomemben faktor pri oblikovanju kmetijske politike. 3. Pomemben element v procesu naseljevanja v občini je dnevna delovna migracija zaposlenih, ki zajame v povprečju nad 80% aktivnih prebivalcev, predvsem vzhodnega dela občine. Značilno je. da se aktivni prebivalci vzhodnega območja vozijo na delo v domžalske delovne organizacije, ki so skoraj vse locirane v okolici Domžal in Mengša ter da se aktivni prebivalci zahodnega območja (zahodno od Domžal) vozijo na delo v ljubljanske občine. To dnevno pretakanje delovne sile od vzhoda na zahod je posebna značilnost občine in vpliva na razvoj komunikacij in na razvoj poseljevanja, ker obstojajo tendence bližanja bivalnih mest delovnim, odnosno vsaj k primernim komunikacijam 4. Razporeditev in kapaciteta objektov družbenega standarda v občini ne zadovoljuje: - podružnične šole pri željeni oddaljenosti do naselja maksimalno 2,0 km ter pri celodnevnemu pouku ne zajemajo precejšnje število naselij; - vzgojne varstvene ustanove so samo v Domžalah ter v Mengšu in daleč ne pokrivajo potreb. V urbaniziranem področju Domžal in Mengša ter Moravč je potrebno z urbanističnim načrtom določiti mrežo, kapaciteto in prioritete VVU, na ostalem območju pa je predlagati prioriteto izgradnje v tistih naseljih, kjer je veliko otrok in veliko zaposlenih žensk. Željena je tudi navezava na lokacijo osnovnih šol; - mreža osnovne preskrbe je z ozirom na oddaljenosti ter kapacitete daleč izpod slovenskega povprečja in zahteva hitro intervencijo. Doseči je potrebno vsaj minimalni standard 0,5 kv. metra/prebivalca (sedaj 0,01 kv. metra) in pokrivanje z oddaljenostjo 2,0 km; - zdravstvene ustanove, kulturne institucije (knjižnice, kino, klubi) fiskulturne organizacije idr. so danes locirani v glavnem v centrih urbanizacije (Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica) in so šibka točka strukture družbenega standarda. Pomanjkanje kapacitet in aktivnosti bi moralo vplivati na formiranje družbenih planov KS, SIS in občine. Njihove nove lokacije je potrebno vezati na izločena aktivna naselja-generatorje svojega območja; - stanovanjski in komunalni fond (površina stanovanja na prebivalca, komunalna opremljenost stanovanj in naselij, starost stanovanj) je dokaj ugoden na zahodnem območju, na vzhodu pa so v večini stara stanovanja, brez vodovoda in kanalizacije. Na zahodu odpade manj stanovanjske površine na stanovalca, na vzhodu pa so v glavnem velika stara stanovanja, odnosno dovolj kv. meter/prebiv., razen v družbenih stanovanjih, ki so le delna pomoč socialno ogroženim in ne rešujejo njihovih bivalnih problemov (9 kv. metra/ stanovalca). To so bistvene značilnosti izločene v analizah procesa v prostoru po posameznih naseljih. Vse spremembe v prostoru in analizirane lastnosti so podrobneje opisane v posameznih prikazih urbanističnega programa, ki ga je izdelal BIRO 71. Posebno so pomembne zbirne karte z izločenimi zbirnimi karakteristikami posameznih naselij in v njih so zbrana naselja po specifičnih lastnostih. Prilagamo nekatere prikaze procesov v prostoru občine za vsako posamezno naselje. Vrisane so samo meje krajevnih skupnosti, posamezna naselja pa so razvidna iz priložene karte mej naselij z označenimi številkami. Za Domžale, Mengeš in Trzin vsi štirje plani predlagajo izgradnjo no vega vrtca, kar ustreza predvsem tendencam intenzivne urbanizacije in ustreznim potrebam, za Moravče, Homec in Dragomelj pa se ujemajo predlogi KS, SIS in UP. Za ostale otroške vrtce so predlogi v dveh planih s tem, da smo dali prioriteto predlogom KS, kjer so potrebe najbolj očitne. TOZD predlagajo lokacije vrtcev predvsem poleg lokacij proizvodnje, UP pa upošteva predvsem zaledje otrok in intenzivno zaposlitev žensk v naseljih izven urbaniziranega področja (Vrhpolje, Brezje, Krašnja). Lokacija KS SIS UP TOZD (111. var.) Domžale vrtec vrtec vrtec vrtec Mengeš vrtec vrtec vrtec vrtec Trzin vrtec vrtec vrtec vrtec Moravče vrtec vrtec vrtec Homec vrtec vrtec vrtec Dragomelj vrtec vrtec vrtec Dob vrtec vrtec Lukovica vrtec vrtec Radomlje vrtec vrtec Vir vrtec vrtec Ihan vrtec vrtec Prevoje vrtec Peče potujoči vrtec Krtina adaptacija Vrhpolje adaptacija vrtec Brezje vrtec Krašnja vrtec PREDLOGI V PLANIH KS, TOZD, UP ZA NOVOGRADNJE ALI ADAPTACIJE TRGOVIN Skoraj vse KS predlagajo nove trgovinske prostore na svojih območjih, trgovinske organizacije (Napredek, Metalka) pa le v urbaniziranih področjih (Domžale, Mengeš, Dob, Lukovica). UP predlaga nove prostore enakomerno razporejene na območju občine tako, da se zadovolji kriterij oddaljenosti 2,5 km od naselij. Vse obstoječe trgovine bi bilo potrebno dopolniti, ker so površine z ozirom na zaledje odločno premajhne. Lokacija KS TOZD UP Mengeš trgovina samopos.trgov. Dob trgovina samopos.trgov. Lukovica trgovina samopos.trgov. Jarše trgovina trgovina Vir Rova Domžale Češnjice Dragome lj Krtina Moravče Radomlje trgovina trgovina trgovina trgovina trgovina samopost. šamopost. veleblag. samop.Sever I samop.Savska samopos. trgovina Vrhpolje trgovina trgovina Rafolče trgovina Homec trgovina Blagovica trgovina Rača Dupeljne Trnovče Ples Hrib Koseze Gorenje trgovina trgovina trgovina trgovina trgovina trgovina trgovina PREDLOGI V PLANIH KS, TOZD ZA NOVE ALI RAZŠIRJENE OBRATE INDUSTRIJE KS čutijo potrebe po novih industrijskih obratih, predvsem zaradi Prevoje zaposlovanja domače delovne sile. Čez 80% aktivnih prebivalcev je za- Trojane poslenih izven kraja bivanja in je zato razumljiv takšen predlog z ozirom Trzin na obstoječo intenzivno dnevno delovno emigracijo. TOZD predlagajo le Vrhpolje razširitve obstoječih proizvodnih prostorov. Domžale Mengeš industr. obrat industr. obrat industr. obrat industr. obrat Lokacije Moravče Radomlje Dob Peče KS povečanje ind. obratov obrat papirnice Količevo industr. obrat industr. obrat TOZD pripr. hale Termit rekonstr. hale Rašica sušil, komora Opekarne Vir Jarše Preserje pripr. hale Mlinostroj pripr. hale Univerzal pripr. hale T oko novi obrat Lek novi obrat Trak pripr. hale Filc sušilnica opekarna rekonstr. Papirnica skladišče Oljarne novi obrat Avtoservis skladišče Slovenijales PREDLOGI V PLANIH KS. SKLADOV IN ORGANIZACIJ. UP Delno se ujemajo predlogi v dveh planih (KS + Sklad, KS + UP, Sklad + UP). Z ozirom na kriterij enakih predlogov imajo prioriteto rekonstrukcije Zlato polje - Ceplje, Vir - Ihan, Domžale - Dob, ker dajemo prednost predlogom KS. V UP so predlogi utemeljeni z intenzivnostjo dnevne delovne migracije odnosno dostopi do dejavnosti (šole, trgovine). Lokacija Zlato polje—Trnovče-Čeplje Vir-Ihan Domžale—Podrečje—Dob Sp. Koseze— Imovica— Šentvid—Prevoje Trnja va—Trnovče Rača-Brezje Gora-Peče Rafolče-Brdo Šentvid-Brdo KS Skladi UP rekonstr. asfalt asfalt asfalt asfalt asfalt asfalt asfalt rekonstr. asfalt rekonstr. asfalt asfalt asfalt asfalt asfalt asfalt asfalt Moravče-Gora Blagovica-Češnjica- Lipa-Selce Laze-Brezovica Krtina-Brezje-Škocjan Luk ovica-M oravč e Lukovica—Gradišče Moravče-Soteska Bršlenovica-Prvine Vrhpolje-Krašce Zalog-Kokošnje Rova-Rafolče Brdo-Čeplje Petelinjek-Gorenje Radomlje—Turnše Vrhpolje-Dupeljne Hrib—Moravče asfalt asfalt rekonstr. rekonstr. asfalt asfalt asfalt rekonstr. rekonstr. rekonstr. asfalt rekonstr. asfalt rekonstr. asfalt asfalt asfalt asfalt asfalt PREDLOGI V PLANIH KS, SIS, UP, TOZD, TV ORGANIZACIJ ZA NOVE OBJEKTE ALI UREDITVE ZA POTREBE TELESNE VZGOJE Za objekte potreb telesne vzgoje so predlogi v vseh planih izredno obširni in bogati. Programi predlogov so sicer na istih lokacijah včasih različni, vendar se v glavnem ujemajo. Vsi plani v Domžalah predlagajo poleg stadiona oz. športnega parka še ostale dodatne programe, v Mengšu pa nogometno igrišče ter ostala igrišča. Ostali predlogi so navedeni po vrstnem redu, najprej tisti, kjer se ujemajo po trije predlogi, nato po dva, itd. Prednost imajo predlogi KS. Vir igrišče športno plav. bazen igr- odbojka nogomet rokomet Lokacija KS Domžale Mengeš Jarše Ihan Vrhpolje Dob Prevoje KS SIS UP TV.ORG. TOZD Lokacija KS SIS UP šp. park adapt. igrišča stadion šah dvor. Krtina igr. košarka igr. nogom.in mini bazen stadion pokrit rokomet, košarka golf, rokomet atl. ste- stadion nogomet rokomet tenis za keglj. Trzin rokomet.od- >gr- telovad. bojka, košar- košar. pl. bazen nogomet igrišča igr. ro- ka, drsališče rok. igr. rokomet atl. st. atlet.st. komet, strelišče košarka, dvorana plav. bazen košarka Moravče telovadnica telovad. nogomet balinanje igr. športno šp. igrišča odbojka bazen šp. igrišča igrišča igr. košar- Krašnja športna dvo- telovad. ka tenis, rana šp. igrišča pl. bazen nogomet kegljišče Trojane šp. igrišča šp. igrišča atl. steza atl. steza Češnjice šp. igrišča šp. igrišča plast, skakal. Blagovica šp. igrišča igrišče ml. igrišče igr. košarka Pšata šp. igrišča nogomet Lukovica telovadnica plast. skak. šp. igrišče šport.igrišče smuč. šp. igr. Peče šp. igrišče smuč. teki vleč. Velika vas šp. igrišče nogom. igr. telovadnica Duplje šp. igrišča šp. igrišča telovad. trim steza Koseze šp. igrišča nogom. igr. Hrib šp. igrišča hokej drsališče Ples šp. igrišča TV. ORG.TOZD šp. igrišče PREDLOGI V PLANIH KS, SIS, UP ZA NOVOGRADNJE ALI ADAPTACIJE OBJEKTOV ZA KULTURNO DEJAVNOST KS so predlagale dokaj obširen program, SIS pa le adaptacijo doma v Domžalah in sanacijo gradu Krumperk. V UP so predlogi za večnamenske prostore razporejeni po prostoru občine enakomerno, da lahko zadovoljimo potrebe zaledja. Vezani so na predloge za lokacije novih šol. Lokacija KS Domžale dvorana Mengeš razstavni prostor Krašnja Kmet. dom Trojane Kmet. dom Radomlje adaptacija SIS dom za razstave, vaje, orkester UP večnam. prostori večnam. prostori večnam. prostori večnam. prostori Ihan Vrh polje Blagovica Dob Homec Krtina Lukovica Prevoje Velika vas Rova Zlato polje Ples Trnovče Sp. Koseze dvorane adapt. dvorane adapt. dvorane povečanje doma Kult. dom Kult. dom adapt. Kino dvor. Kino dovrane Kult. dom Kult. dom Kult. dom večnam. prostori večnam. prostori večnam. prostori Sanacija Krumperk večnam. prostor večnam. prostor večnam. prostor PREDLOGI V PLANIH KS, TOZD ZA NOVE ALI RAZŠIRJENE OBRATE OBRTNE DEJAVNOSTI Za zadovoljevanje potreb uslug predlagajo KS nove servisne delavnice predvsem za popravilo gospodinjskih in kmetijskih strojev. Lokacija KS Moravče avtomehanska delavnica popr. gospod, str. Domžale poprav, gospod, str. TOZD mizarska del. Lukovica Radomlje Vrh polje Ihan Krašnja Mengeš Jarše servis za kmet. stroje poprav, gospod, str. obrt obrt servis za kmet. str. pripr. hala Slamnik 7320 7559 DOGRADITVE IN ADAPTACIJE OSNOVNIH SOL PREDLOGI V PLANIH KS, SIS. UP ZA NOVOGRADNJE, Vsi trije plani predlagajo adaptacijo ali novogradnjo s povečanjem kapacitet za osnovno šolo v Trzinu, ki je tako na prvem prioritetnem mestu, za ostale šole se ujemajo predlogi v dveh planih, na koncu tabele pa so šole, ki jih predlagajo posamezni plani. Predlogi v planih KS se ogrevajo v glavnem za obnove obstoječih šol, v UP pa so predlagane nove podružnične šole predvsem tam, kjer obstoječe zaradi prevelike oddaljenosti ne pokrivajo območja 2,5 km (Koseze, Dupeljne). Pri prehodu na celodnevno šolo pa bi primanjkovalo v obstoječih šestih matičnih šolah približno 50 učilnic za višje razrede, zato je v UP predlagana dograditev obstoječih (Mengeš, Domžale, Brdo). Zaradi velikega območja, ki ga pokriva šola na Brdu (do Trojan približno 13 km) je potrebno razmisliti o eventualni novi popolni osemletki na tem območju. Lokacija Trzin KS osnovna šola SIS novogradnja ali adapt. UP dograditev Mengeš Krašnja Ihan Brdo Domžale Krtina Moravče Prevoje Ples Koseze Dupeljne osnovna šola osnovna šola osnovna šola glasbena šola mala šola novogradnja adaptacija telovadnica nova šola V. Perko nova šola Savska posebna šola teh. srednja ekonom, srednja telovadnica dograditev dograditev dograditev novogradnja novogradnja novogradnja ( MOŽNOSTI OCENJEVANJA RAZLIČNIH PREDLOGOV V OKVIRJU CILJEV DP) Urbanistični program občine Domžale predstavlja zbir vseh podatkov o vsebini prostora, družbe in gospodarstva. Za potrebe družbenega plana občine so zajete informacije, ki jih vsebuje UP v obliki banke podatkov s potrebnimi načini pristopa in obdelave. Različni predlogi o ciljih DP zahtevajo enoten način tehtanja v procesu družbenega planiranja, ki bi dal točnejše rezultate v celotnem DP. Sodelovanje udeležencev planiranja, z enotno podatkovno osnovo daje možnost preverjanja in odkrivanja učinkovitosti planiranja pri usklajevanju različnih odločitev. V trenutku prvih poiskusov, kako planirati potrebe varstva, izobraževanja, kulture in oskrbe v občini, je dani koncept planiranja pokazal prve rezultate. Testirani so bili predlogi krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, ki so na osnovi svojih podatkov in meril pokazale popolnoma različne interese. V različnih primerih so različne lokacije planiranih objektov bolj ali manj ustrezale potrebam. Veljavnost različnih predlogov pa je v večini primerov enostranska in je rezultat posebnih meril. V družbenem planiranju velja za osnovno načelo princip dogovarjanja. Ta način nas obvezuje, če hočemo doseči dobre rezultate, da osvojimo enoten sistem meril, ki omogočajo, da se izognemo nesporazumu in pristranski oceni. Predmet planiranja so skupne potrebe, kijih razvijajo gibanja v sistemu naših družbenih odnosov. V teh razmerah se pojavlja najtežja naloga, kako delati s spremembami, ki nastajajo same in tiste, kijih planiramo. Na osnovi sprememb, ki nastajajo z razvojem in sprememb, ki jih hočemo, moramo oblikovati sisteme informiranja z obsegom danih in veljavnih spremenljivk. Razvita je metoda simulacij, ki z virom različnih spremenljivk skuša prikazati njihovo delovanje v sistemu medsebojnih razmerij. Različne vrednosti spremenljivk, ki jih uporabljamo enkrat kot dane, drugič pa hotene, predstavljajo orodje v rokah planiranja, ki se samo preverja, meri, preusmerja, skratka vodi. Govorimo o nujnosti srečujočega planiranja, ki nima namena vztrajati 5 let na.svojih odločitvah, temveč hoče trajno spremljati spremembe in v njihovih okvirih reševati nastajajoče probleme. Izključeno je kakršnokoli deterministično, dokončno postavljanje stvari na neko mesto, ampak način razvojnega usklajenega dela s dejanskimi potrebami. Prisiljeni smo na večni delni rezultat, ki ni pomanjkanje idej, prepušče no izbiri alternativ, temveč koncept prilagajanja možnosti - potrebam! TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV LJUBLJANA TOZD INVEST SERVIS L E K objavlja prosto delovno mesto CISTILKE za obrate v Mengšu (3 izvajalce) Delo: čiSčenje proizvodnih,skladiščnih in stranskih prostorov. Pogoji: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti še 6 razredov osnovne šole. Poskusno delo traja 60 dni. Mesečni osebni dohodek je okrog 2.500 dinarjev. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe pošljejo v desetih dneh po objavi kadrovsko-splošnemu sektorju podjetja ,,LEK" Ljubljana, Celovška 135. NASELJE Bišče 001 Blagovica 002 Brdo 003 Brdo pri Lukovici 004 Brezje pri Dobu 005 Brezovica pri Dobu 006 Brezovica pri Zlatem polju 007 Bršlenovica 008 Čeplje 009 Češenik 010 Češnjice 011 Češnjice pri Moravčah 012 Depala vas 013 Dešen 014 Dob Do beno Dole pod Trojico Dole pri Krašcah Dolenje Domžale Drago melj Drtija Dupeljne Gabrje pod Lim. goro Gabrje pod Špil kom Gol čaj Gora pri Peča h Gorenje Gorica Goričica pri Ihanu 015 Goričica pri Moravčah 031 016 Gorjuša 032 017 Gradišče pri Lukovici 033 018 Homec 034 019 Hrastnik 035 020 Hrib nad Ribčami 036 021 Hribi 037 022 Hudo 038 023 Ihan 039 024 Imenje 040 025 Imovica 041 026 Jasen 042 027 Javorje pri Blagovici 043 028 Jelša 044 029 Katarija 045 030 Kokošnje 046 Količevo Kolovec Kompolje Kore no Korpe Krajno brdo Krašce Krašnja Križate Krtina Laze pri Domžalah Limbarska gora Lipa Log Loka pri Mengšu Lukovica 047 Mala Lašna 063 048 Mala Loka 064 049 Mali Jelnik 065 050 Mengeš 066 051 Moravče 067 052 Mošenik 068 053 Negastrn 069 054 Nožice 070 055 Obrše 071 056 peče 072 057 Ples 073 058 Podgora pri Zlatem polju 074 059 Podgorica pri Pecah 075 060 Podmilj 076 061 Podrečje 077 062 Podsmrečje 078 Podstran 079 Pogled 080 Poljane nad Blagovico 081 Prelog 082 Preserje pri Lukovici 083 Preserje pri Radomljah 084 Preserje pri Zlatem polju 085 Pretrž 086 Prevalje 087 Prevoje 088 Prevoje pri Šentvidu 089 Prikrnica 090 Prilesje 091 Prvine 092 Pšata 093 Rača 094 Račni vrh 095 Radomlje 096 Rafolče 097 Rodica 098 Rova 099 Rudnik pri Moravčah 100 Selce 101 Selce pri Moravčah 102 Selo pri Ihanu 103 Selo pri Moravčah 104 Serjuče 105 Soteska pri Moravčah 106 Spodnja Dobrava 107 Spodnja Javoršica 108 Spodnje Jarše 109 Spodnje Koseze 110 Spodnje Loke 111 Spodnje Prapreče 112 Spodnji Petelinjek 113 Spodnji Prekar 114 Spodnji Tustanj 115 Srednje Jarše 116 Stegne 117 Straža 118 Studenec pri Krtini 119 Susa 120 Sentožbolt 121 Šentpavel 122 Šentvid 123 Škocjan 124 Škrjančevo 125 Topole 126 Trnjava 127 Trnovče 128 Trojane 129 Trojica 130 Trzin 131 Turnše 132 Učak 133 VZideh 134 Velika vas 135 Veliki Jelnik 136 Videm pri Lukovici 137 Vinje pri Moravčah 138 Vir 139 Vošce 140 Vranke 141 Vrba 142 Vrh nad Krašnjo 143 Vrhovlje 144 Vrhpolje pri Moravčah 145 Zaboršt 146 Zagorica pri Rovah 147 Zalog pod Trojico 148 Zalog pri Kresnicah 149 Zalog pri Moravčah 150 Zavrh pri Trojanah 151 Zgornja Dobrava 152 Zgornja Javoršica 153 Zgornje Jarše 154 Zgornje Koseze 155 Zgornje Loke 156 Zgornje Prapreče 157 Zgornji Petelinjek 158 Zgornji Prekar 159 Zgornji Tustanj 160 Zlatenek 161 Zlato polje 162 Žeje 163 Želodnik 164 Žice 165 Žirovše 166 PI 5, homec"' radomlje'! /lato polje ?tiž;:::;::::::: .krajnja lukovic vrhpolje PI 6 Tendenca v izobrazbi prebivalcev po naseljih leta 1961 in 1971 = - V naselju so v večini prebivalci Z nepopolne) osemletko. „ . . i , X+z V naselju so v večini prebivalci z KV, VKV in nepopolno sred Karte pi ika/ujejo. katera stopnja i/obrazbe je bila dominantna leta 11)0 $0|0 1961 in leta 1971. Znaki pomenijo: X+Z+N v u^c\n) w v večini prebivalci z nepopolno osemletko in V naselju so enakomerno zastopane vse stopnje izobrazbe. nižjo izobrazbo. ■ ■■ ■ V naselju so v večini prebivalci z višjo in visoko izobrazbo (končana srednja šola, višja šola. fakulteta). Izredno je zanimiva primerjava med letom 1961 in 1971. Leta 1961 j 62 LT v većini naselij na vzhodu in zahodu prevladovala izobrazba z nedokončano osemletko, le v štirih naseljih so bili v večini prebivalci s KV in VKV izobrazbo. Leta 1971 pa je v večini naselij prevladovala KV in VKV izobrazba in le nekaj naselij je ostalo, kjer so še v večini prebivalci z nepopolno osem- letko. Izrazit premik v strukturi izobrazbe je razveseljiv in povezan s premikom v dejavnosti (od zaposlenosti v I. sektorju do zaposlenosti v II. in III. sektorju). Še vedno pa je zaskrbljujoča izobrazbena struktura v urbanih centrih (Domžale, Mengeš, Moravče), ki bi zaradi svojih upravnih in vzgojnih funkcij morali vsebovati višjo izobrazbeno strukturo. Dominantna dejavnost prebivalcev po naseljih leta 1971 Karte prikazujejo dominantno dejavnost prebivalcev po posameznih sektorjih. Znaki pnka/.ujejo sledeče: V naselju so v glavnem zaposleni v I. sektorju (kmetijstvo, gozdarstvo). = = = V naselju so v glavnem zaposleni v II. sektorju (industrija, gradbeništvo). = = = V naselju so v glavnem zaposleni v III. in IV. sektorju (obrt, usluge, uprava). X+Z V naselju so v glavnem zaposleni v I. in 11. sektorju. X+Z+N V naselju so v glavnem zaposleni v I., III. in IV. sektorju. X+z+N+i+! V naselju so v glavnem zaposleni v II.. III. in IV. sektorju. Kažeta se dve izraziti področji dominantne zaposlenosti v industriji (srednji del) ter zaposlenost v kmetijstvu (vzhodni del), med njima je prehodni pas dominantne zaposlitve v I. in II. sektorju, v zahodnem delu pa tendenca k zaposlovanju v III. in IV. sektorju. Dominantna zaposlenost v III. in IV. sektorju je v glavnem zaradi institucij, ki zaposlujejo delovno silo v teh sektorjih (Lukovica, Blagovica, Trojane), odnosno vplivov sosednjih občin (Mala loka. Zalog). Primerjava s karto dominantne dejavnosti leta 1961 (glej Urb. program) kaže na izrazit premik dejavnosti na zahodu v III. odnosno IV. sektor iz II. sektorja, na srednjem delu pa v II. sektor iz I. sektorja. Bližina velikega upravnega središča Slovenije ter razvite komunikacije vzpodbujata zaposlovanje v terciar in kvartar, ki nudita boljše delovne in materialne pogoje. i EEEE i T i iT f!!T c Tendence dobe priseljevanja po naseljih Karta kaže, v katerem času so se prebivalci naselili v naselju. Znaki pomenijo: ----- V naselje so se prebivalci naseljevali v glavnem enakomerno ves čas. = = = V naselje so se prebivalci naseljevali v glavnem zadnja leta (po 1965). XXX V naselje so se prebivalci naselili v glavnem zgodnja leta (pred 1950). ; X+z V naselje so se prebivalci naselili v glavnem v letih od 1950-1965. X+Z+N V naselje so se prebivalci naselili v glavnem zgodaj (pred 1950) in zadnja leta (po 1965). V Mengšu in Trzinu so se prebivalci priseljevali ves čas, v Domžale. Vir, Dob pa intenzivneje srednja leta, Preserje, Radomlje, Homec, Depala vas in druga naselja na vzhodu so mlajša. V glavnem je težko izločiti enotna območja in imajo posamezna naselja specifično karakteristiko, pogojeno z dosedanjim razvojem in lego (bližina komunikacij, razprodaja zemlje). Za nadaljnje analize so pomembna naselja, kjer so se prebivalci naseljevali zadnja leta, ker prav gotovo vsebujejo določene zanimive in atraktivne elemente, vabljive za priseljevanje. Tendence velikosti posesti v kmečkih gospodinjstvih leta 1961 in 1971 Karte prikazujejo, katere velikosti posesti so leta 1961 in 1971 dominirale v naseljih. Znaki pomenijo: V naselju so v glavnem različne velikosti posesti v kmečkih gospodinjstvih. = = = V naselju so v večini velike posesti (nad 5 ha) v kmečkih gospodinjstvih. ž_-_r_ V naselju so v večini majhne posesti (do 3 ha) v kmečkih gospodinjstvih. X+Z V naselju so v večini srednje velike posesti (do 3 - 5 ha) v kmečkih gospodinjstvih. X+Z+N V naselju so v večini majhne (do 3 ha) in velike (nad 5 ha) posesti v kmečkih gospodinjstvih. Izredno je zanimiva primerjava v velikosti posesti med leti 1961 in 1971. Leta 1961 so na vzhodnem območju prevladovala kmečka gospodinjstva z velikimi in majhnimi posesti, na vzhodu pa /. majhnimi (Mengeš, Trzin. Domžale /. okolico), le v dveh naseljih so prevladovala kmečka gospodinjstva z velikimi posestmi (Kolovec. Pod Stran). Leta 1971 seje slika popolnoma spremenila. Na vzhodu so pretežno naselja, kjer so v večini kmečka gospodinjstva velikimi posestmi. V nekaj naseljih so v večini kmečka gospodinjstva s srednjimi posestmi, le izjemoma so naselja t majhnimi. Na zahodu so v večini naselja z velikimi in majhnimi kmečkimi posestmi, le v Trzinu se je kmečka zemlja razdrobila. Na povečanje kmečkih posesti na vzhodu je gotovo vplival zakon o dovoljenih večjih posestih nad 600 kv.m in pa deagrarizacija naselij s prestruktuacijo mešanih gospodinjstev s prodajo zemljišč. Kljub temu, da so vsa ta posestva na zemlji slabe kategorije, velja takim naseljem, kjer se prebivalstvo v večini bavi s kmetijstvom (glej zbirne karte), posebna pozornost. Prikaz tendence v starosti prebivalcev v letih 1961 in 1971 Karte prikazujejo dominantno starost prebivalcev v posameznih naseljih. Znaki prikazujejo sledeče: V naselju so enakomerno zastopane vse starosti. Z Z V naselju so v glavnem starejši prebivalci (nad 50 let). - - V naselju so v glavnem mlajši prebivalci (do 25 let). X X V naselju so v glavnem prebivalci srednjih let (25-50). X+Z+N+l V naselju so v glavnem mlajši (do 25) in starejši (naj 50 let) prebivalci. Prikaz po letu 1961 kaže, da so na zahodu v glavnem mlajši prebivalci na vzhodu pa naselja z mlajšimi in starejšimi prebivalci in, da obstoja nekaj naselij s starejšimi prebivalci (Brdo, Sp. Tustanj, Zlatenek, Javorje, Križate). Leta 1971 se je struktura prebivalcev z o/.irom na starost bistveno korigirala in so v naseljih v glavnem mlajši prebivalci. Na zahodnem področju v vseh naseljih razen na Dobenu. in v veliki večini tudi na vzhodu V glavnem samo starejše prebivalce imajo le še naselja Korpe in Mala loka. Prikaz aktivnih naselij N.i osnovi izbranih karakteristik so izločena naselja, ki so kazala aktiven (po/itiven) razvoj v letih 1961 -1971. Osnovni kriteriji so bili pozitiv-iva kisi prebivalcev, predvsem mlajših, pozitivna rast aktivnih prebivalcev, doseljevanje prebivalcev v zadnjih letih, intenzivnost novogradenj, pretežno mlada struktura prebivalcev ipd. Naselja z močnejšimi znaki zado- voljujejo strožje kriterije in so pokazala izredno ugoden dosedanji razvoj. Med njimi so na osnovi prostorskih značilnosti (oddaljenosti, konfiguracije) izbrana naselja kot generatorji svojega razvoja. Na osnovni geodetski karti so ta naselja označena s temnejšimi krogi, ostala aktivna naselja s svetlimi. Kvadrati predstavljajo aktivna naselja, kjer se prebivalstvo na velikih posestvih v glavnem ukvarja s kmetijstvom, temnejša med njimi pa so generatorji svojega področja. Predlog: Vrtci: zmogljivost: SOV (I) V 1 - letniki: 71/70/69/68/67 Domžale 1 6 od d krog 1,5 km Mengeš 10 odd pogoji: Moravče 3 odd Dob 4 odd 1. V vrtec hodi vsak 5. otrok. Trzin 4 odd 2. Generacije otrok imajo poskusno vrednost. Homec 2 odd 3. Zajete so tudi stare zmogljivosti. Lukovica 2 odd OPOMBA: 20 otrok/odd Poskusne ocene so pokazale samo delno zadovoljene potrebe zaledja Predlog: Vrtci: SOV (II) Domžale Mengeš Moravče Dob Trzin Homec Lukovica Krtina Vrhpoljc V 2 16 odd. 10 odd 3 odd 2 odd 4 odd 2 odd 2 odd 1 odd 1 odd - zmogljivost: - letniki: krog: - pogoji: 20 otrok/odd 71/70/69/68/67 1,5 km 1. V vrtec hodi vsak 5. otrok. 2. Generacije otrok imajo poskusno vrednost. 3. Zajete so tudi stare zmogljivosti. OPOMBA: Poizkus je pokazal samo delno ustreznost predloga. Predlog: Vrtci: KS in TO/D Domžale Mengeš Moravče Dob Trzin Homec Lukovica Dragomelj Prevoje Ihan V 3 _ 16 odd 10 odd _ 3 odd 2 odd 1. 4 odd 2. 2 odd 2 odd 1 odd 1 odd 2 odd zmogljivost: letniki: krog: 20 otrok/odd 71/70/69/68/67 1,5 km 1. V vrtec hodi vsak 5. otrok. 2. Generacije otrok imajo poizkusilo vrednost. 3. Zajete so tudi stare zmogljivosti. OPOMBA: Predlogi nekaterih večjih KS predvidevajo premalo zmogljivosti vrtcev, da bi pokrili potrebe zaledja. Predlog: Mala šola: zmogljivost: 151 KO 71 Domžale Vit Količcvo Radomlje Preserje Mengeš M) uč./odd študija M 1 3 odd 1 odd 1 odd 1 odd 1 odd 1 odd letnik: krog: pogoji: 71 2,5 km 1. V malo šolo hodijo otroci stari 6 let. 2. Pouk v vrtcih. 3. Simulacija velja za leto 77 za generacijo 71. SIMULACIJA - pomeni prikaz stanja v prostoru po danem predlogu. IN7I Predlog: Mala šola: BIRO 71 Domžale Mengeš Radomlje Brdo pri Lukavici Moravče Dob Ihan Tr/.in Blagovica Dragomelj Krašnja Krtina Vrh polje študija M 2 8 odd 2 odd 2 odd 2 odd 2 odd 2 odd 1 odd 1 odd I odd 1 odd 1 odd 1 odd 1 odd 3. zmogljivost: letnik: krog: pogoji: Češnjice Šentožbolt Rova 30uč./odd 71 2,5 km odd odd odd V malo šolo hodijo otroci stari 6 let. Pouk v šolah. Simulacija velja za leto 77 za generacijo 71. OPOMBA: Pouk male šole v osnovnih šolah bi potreboval dodatne kapacitete pri zaledju v krogih 2.5 km oddaljenosti. VAŠI PRIHRANKI BODO NAJBOLJE NALOŽENI V LJUBUANSKI BANKI — PODRUŽNICI DOMŽALE! Predlog: Šola: KAPACITETE I. i }. 4. S. 6. 7. K. <). 10. II. i:. Matični pouk I 2 odd 3 odd 2 odd 3 odd 3 odd 1 odd 10 odd 4 j|r.....EfiiirCZ................................Jlr............................................ I.............. ■.....In ili 111 f....... |uj..........' t' 'i" L^JSih ■ , mi'^Vii' ' JT^*. i fi ** "» ■ • »m'I'i'i 'i".'/,'. V/, 'i'.'. '. " i',1,',1,', '," J;;:;;:;;;:;:;;:;;;;::;;;;;::;;;;;"'u^hinlpreserieiil^ »f;!': ^^1? "J ^ ■ 5 ff'iJSiHihi;: v!; :::■'::::;::;:! ii: iii;::; . i" •...........m i.......i i«i m............i..........i I;; is::::!: men««* ;: Mi'iiiijM s s s z s i i ::;:;!:;;:!;"£:s a a ;:::;;■f>n•»» J I". ■:::;.:: jjf .::::;;:;:::ES = sr.gg jjj,™ "i« : \\ \\ ■ JT r'"v°'^iilill|lil| "i' .'.'iti, !i" i» "u "u "i "< i'!' "u^tu ". ".' "Ki"', m ,", lijil.'.'i .'m i'!-Oh. I I ....,£»•»......SI :;"::!! domiarle iitii* ii!!rtl ii!! ■ ■ ■.....................•»..... ................. muravt.e «' i>i vrhpolji —J ^--^^^"J^TU * ""lip* lh*n ; ;; r- d"E^ r _J «i».......»tal Lit........]....................................mi m m -y~ velika vas B* 48 Projekcija razvoja za obdobje 1976 do 1980 po predvidevanju družbenih organizacij Globalno projekcijo razvoja občine v prihodnjem petletnem obdobju naslanjamo na reprezentativne ekonomske kategorije in njihovo dinamiko v preteklih 10. letih ter načrtovanih gibanj gospodarskega razvoja TOZD do leta 1980. Izdelani so štirje variantni modeli razvoja. Kot osnova je bila izbrana varianta, ki predvideva najhitrejšo dinamiko razvoja in temelji na predpostavki stoprocentne realizacije investicijskih programov temeljnih organizacij združenega dela. Varianta I. predstavlja 63,2% realizacijo investicijskih programov temeljnih organizacij združenega dela. V celotnem obdobju bi bile izvršene investicije v vrednosti 1.751.951 tisoč din, povprečno letno 350.390 tisoč din. Družbeni proizvod bi naraščal z dinamiko 11,2 %, zaposlenost pa 3,0 %. Varianta II. predpostavlja 100% realizacijo investicijskih programov temeljnih organizacij združenega dela. V celotnem obdobju bodo izvršene investicije v vrednosti 2.769.901 tisoč din, povprečno letno 553.980 tisoč din. Družbeni proizvod bo naraščal z dinamiko 16,3 %, zaposlenost pa 6 %. Varianta III. predpostavlja 97,8 % realizacijo investicijskih programov. V celotnem obdobju bi bile izvršene investicije v vrednosti 2.709.901 tisoč din, povprečno letno 541.980 tisoč din. Družbeni proizvod bi naraščal z dinamiko 15,0 %, zaposlenost pa 4,4 %. Varianta IV. predpostavlja 38,4 % realizacijo investicijskih programov. V celotnem obdobju bi bile izvršene investicije v vrednosti 1.063.951 tisoč din, povprečno letno 212.790 tisoč din. Družbeni proizvod bi naraščal z dinamiko 9,0 %, zaposlenost pa 2,5 %. Vrednost variantnih predlogov razvoja je lažje presoditi, če jih primerjamo s preteklim obdobjem. Družbeni proizvod (stalne cene 1975) Leto 1975 1980 Dejansko dosežen DP Varianta I 1.387.523 2.373.379 Varianta II Varianta III Varianta IV 1.387.523 2.959.895 1.387.523 1.387.523 2.784.842 2.139.159 Povprečna stopnja rasti DP 71-74 Povprečna stopnja rasti DP 75-80 Povprečna stopnja rasti DP v Sloveniji 10,1 11,3 16,3 7,4 15,0 9,0 Za občino Domžale predstavlja zastavljena projekcija veliko preokret-nico. Od 10,1 % rasti družbenega proizvoda v obdobju 70-74 naj bi v naslednjem obdobju dosegla 16,3 % rast. To je za 2,2 enot višja stopnja, kot pa je predvidena v SRS. Alije taka stopnja realna? Dosedanja relativno počasnejša gibanja gospodarstva v občini, ki se odražajo v podpovprečno ustvarjenem družbenem proizvodu na prebivalca, visoke iztrošenosti delovnih sredstev, veliki zaposlenosti izven občine, narekujejo, da se ustvarijo pogoji za hitrejšo rast domžalskega gospodarstva. Izvedene modernizacije proizvodnje v zadnjih letih, neizkoriščeni potenciali občine, zastavljene investicije za uvajanja novih tehnologij, populacija prebivalstva, prometne zveze, kot tudi naravni pogoji, dajejo realne možnosti, da gospodarstvo ustvari zastavljene si cilje. Materialna osnova gospodarstva je tako nizka, da bi enaka dinamika razvoja, kot v preteklem desetletnem obdobju pomenila stagnacijo oziroma celo nazadovanje. To trditev dokazujejo variantni modeli bodočega razvoja, posebno pa IV. varianta. V primeru, da ne bodo realizirane načrtovane investicije Papirnice, Leka, Oljarne ter Avtoservisa, ki predstavljajo uvajanje najsodobnejše tehnologije in v bistvu pomenijo preobrazbo domžalskega gospodarstva, bi dinamika razvoja tekla po stopnji 9,0%. Ta stopnja je celo nižja od dosežene v preteklem obdobju in tudi ne zagotavlja v izhodiščih zastavljenega minimalnega cilja (doseči povprečno gospodarsko raven SRS merjeno po družbenem proizvodu na prebivalca). Iztrošenost delovnih sredstev bi v tem primeru postala tako nizka, da bi dolgoročno onemogočila kakršnokoli gospodarsko rast. Na bazi notranjih moči, to je domačih finančnih sredstev ter drugih produkcijskih tvorcev zagotovljena dinamika razvoja ne bi bila možna. Načrtovanje investicijske naložbe bank kot tudi TOZD izven občine zagotavljajo možnost načrtovanja podvojenega razvoja. Obstoječa populacija prebivalcev, predvsem pa velika migracija delovne sile izven občine ter njena ugodna kadrovska struktura, zagotavlja zasedbo novopridobljenih delovnih mest. Predpogoj pa je vsekakor zagotovitev ustreznega standarda. 3100 .. 2900 . 2700 2500 2300 .. 2100 .. 1900 -[• 1700 1500 .. 1300 .. RAST REALNEGA DRUŽBENEGA PROIZVODA I., II... III., IN IV. VARIANTA V MIO DIN . II. VARIANTA /' III. VARIANTA riMUD INVbSTK IJ IX) LETA l'rno 1175 'i IM.lIlV I Varlanlii II VnrianlH III Varianta IV .15 I (K.4 .15 I (K.4 .15 I 1)1.4 .151 (K.4 I 751 »JI 7M.V01 70» .101 ovprecno I ETNO .150.310 55.11K0 MIMO 212.710 12000 -11500 11000-10500--10000--9500 •■ 9000-8500 ■ 8000-- 1975 1976 1977 1978 1979 1980 Dinamika rasti zaposlovanja Domžalčanov v družbenem sektorju DINAMIKA RASTI ZSPOSLOVANJA DOMŽALČANOV V DRUŽBENEM SEKTORJU II. VARIANTA III. VARIANTA I. VARIANTA IV. VARIANTA Dinamik« rHSti zaposlovanja Domžale anov v družbenem sektorju Število /aprili Povpr. itupnja pnvpt.ll. Leto Varianta v gosjioclar. DomZul rasti v občini rasti izven obe me 1975 1976 1975 - I II 1180 III IV -1- 8772 102IV 11K37 1013.1 10015 -t- 3.0 6.0 4.4 2i II Realizacija zastavljenih ciljev zahteva — povečanje produktivnosti v gospodarskih in družbenih dejavnostih, boljšo izrabo delovnih sredstev in časa ter donosnost naloženih sredstev v gospodarstvu; — stimulativnejšo štipendijsko, nagrajevalno stanovanjsko politiko, ter načrtnejšo kadrovsko politiko, boljšo raven in strukturo zaposlenih; — skladnejšo in bolj funkcionalno rast kvartarnega sektorja, hitrejši razvoj terciarnega sektorja ter ustvarjanje trdnih osnov za pospešeni razvoj primarnega sektorja; — vzpodbujanje večje stopnje samoorganiziranosti gospodarstva (skupne naložbe v naprave, ki pospešujejo onesnaženje zraka, vode, okolja, reševanje prometnih zvez) ter angažiranosti družbenopolitičnih dejavnikov občine, zlasti nosilcev razvoja; — preusmeritev OZD s trajno nizko akumulativnostjo na rentabilnejše in produktivnejše dejavnosti, ter dopolnitev proizvodnje z izdelki, ki jih lahko izvažamo oziroma izdelki, kijih uvažamo; — intenzivnejši razvoj bančništva, pospešeno denarno varčevanje, hitrejše kreditiranje proizvodnje za izvoz ter večjo povezavo finančnega potenciala zavarovalnih zavodov z domžalskim gospodarstvom; — ustreznejšo delitev sredstev, ki se zbirajo na republiški ravni ter v regiji; — razvijanje samoupravnih oblik demokratičnega odločanja v gospodarskih in izven gospodarskih dejavnostih. Posebno pozornost je potrebno posvetiti delovnim enotam s sedežem izven Domžal, da se organizirajo kot TOZD in močnejše vežejo na domžalsko gospodarstvo. I. PROJEKCIJA DEMOGRAFSKEGA RAZVOJA IN ZAPOSLENOSTI DO LETA 1980 Glede na dosedanjo dinamiko rasti prebivalcev ter urbanizacijo prostora občine Domžale je pričakovati da se bodo do leta 1980 število prebivalcev povečalo na 37.910. S tem je tudi za vnaprej predvidena hitrejša rast kot v republiškem povprečju (občina 1,9 % letno, republika 0,73 %). ŠTEV. A PREB 38000 -- 36000 -- 34000 - - 32000 0 1971 1974 1975 1980 V zvezi z demografsko prognozo so pomembna predvsem naslednja dejstva: — Deagrarizacija prebivalstva je dosegla stopnjo, ko že ni mogoče zagotoviti obdelavo kmetijskih površin in k uit urnost pokrajine. To problematiko zaostruje slaba starostna struktura kmečkega življa. 1953 1961 1971 1981 Plan predvideva, da se kmečko prebivalstvo ne bo bistveno zmanjšalo (cca 4000). Kontrola razseljevanja in deagrarizacije je eden temeljnih ciljev tega plana! Število aktivnega prebivalstva bo ostalo v dosedanjem razmerju do skupnega prebivalstva, to je približno 47,6 %, to je 18.050 ljudi. Število zaposlenih v družbenem sektorju bo naraščalo po stopnji 2,7 % in se bo povečalo od sedanjih 12.000 na 13.900 delavcev. V občini bo manj zaposlenih, kot je delovnega prebivalstva. Ta ugotovitev podpira II. varianto, kajti tudi po tako hitrem odpiranju novih delovnih mest, ki jo le-ta predvideva, bo ostala manjša migracija delovne sile izven občine. 1971 1974 1975 V občini je zaposleno več kot polovico žensk (cca 55 %). Spričo uvajanja novih tehnologij se predvideva, da bo zaposlenost žensk padla za približno 5 %. Produktivnost, merjena z družbenim proizvodom, na zaposlenega, bo naraščala s 11 % povprečno letno stopnjo. Tako zastavljena intenzifikacija dela je dvakrat hitrejša od načrtovane v republiškem planu. Zaposlenih 13.900 delavcev se ne kaže le v kvanitativni, marveč predvsem v kvalitativni luči, ali drugače rečeno v luči kvalifikacijske stopnje in strukture delavcev. Izboljšanje kvalitete živega dela je izhodišče tega razvojnega koncepta. Prognozirana delovna mesta zahtevajo naslednjo izobrazbeno strukturo: povprečna letna 1975 1980 stopnja rasti Ozki profil 1 12,1 11,2 5,1 ozki profil 2 23,9 22,2 5,2 ozki profil 3 28,5 25,1 3,7 s poklicno šolo 22,8 26,6 9,7 s srednjo šolo 8,8 9,7 8,3 z višjo šolo 1,5 2,0 11,5 z visoko šolo 2,4 3,2 13,0 100,0 100,0 6,3 OZKI PROFIL I, II IN III S POKLICNO ŠOLO S SREDNJO ŠOLO Z VIŠJO ŠOLO Z VISOKO ŠOLO Predvideva se večja stopnja zaposlovanja Domžalčanov v občini tako, da bo leta 1980 razmerje med dnevno delovno migracijo iz občine in dnevno delovno migracijo v občino 1:1. Razvojni koncept občine predvideva da bo 1980 leta iskalo zaposlitev v Domžalah približno polovico zdomcev. II. PROJEKCIJA GOSPODARSKEGA RAZVOJA Ključno vprašanje razvoja v prihodnjem obdobju je postopna sprememba ekonomske strukture v korist družbenega sektorja. Družbeni sektor mora predvsem razviti tiste dejavnosti, v katerih danes prevladuje zasebni sektor. Neizkoriščene naravne možnosti so predvsem v tercialu in kvartalu. STRUKTURA DRUŽBENEGA PROIZVODA 1975 1980 - II. VARIANT, DRUŽBENI SEKTOR [^^NSN^ ZASEBNI SEKTOR DRUZBKNI PROIZVOD PO SF.KTORJIH 1974 Struktura 1975 Struktura 1980 struktura Sektor I Sektor II Sektor III 137.139 945.675 166.162 1.248.976 11,0 75,7 13,3 145.134 1.060.590 181.799 10,4 6,5 13,9 189.874 2.466.585 303.439 100,0 1.387.523 100,0 2.959.898 6,5 83,3 10,2 100,0 SEKTOR I KMETIJSKA ZEMLJIŠČ/ [~\X^X> GOZDNA ZEMLJIŠČA BRUTO ZAZIDANA ZEMLJIŠČA S pretežnim delom zemljisć razpolaga zasebni sektor. ZASEBNI SEKTOR 1 1 DRUŽBENI SEKTOR Za razvojno usmeritev v obravnavanem obdobju je osrednji problem, kako zaustaviti nadaljnjo deagrarizacijo kmečkega prebivalstva in preprečili nekontroliran odliv zemlje v nekmetijske namene. Program predvideva: 1. Nadaljevanje načrtnega usmerjanja zasebne kmetijske proizvodnje z uvajanjem nove tehnologije v proizvodnji, razširjanjem proizvodnih kapacitet, tržnim usmerjanjem kmetij in specializacijo proizvodnje. Uvajanjem intenzivnih pasem v živinoreji ter izobraževanjem kmetijskih proizvajalcev. Konkretno predvideva preusmeritev nadaljnjih 300 kmetij. 2. Koncentracija raztresenih in nesmotrno izkoriščanje zemljišč v lasti splošnega ljudskega premoženja v zaokrožene agrarne komplekse in njihove oddaje v dolgoročni najem kmetovalcem usmerjenim v tržno proizvodnjo. 3. Hidro in agromelioracija na 1000 ha zemljišč ob Rači in Radomlji. Melioracijo 400 ha bo izvedla Emona Na ostalih zemljiščih bo morala izvršiti melioracijo kmetijsko zemljiška razvojna skupnost z organiziranjem zasebnih proizvajalcev. 4. Nadaljevanje procesa združevanja zasebnih proizvajalcev v strojne skupnosti zaradi intenzifikacije dela in racionalnejše izrabe modernih kmetijskih pripomočkov. 5. Sodelovanje in povezava s turizmom, trgovino, industrijo predelave kmetijskih pridelkov. 6. Pospešen razvoj družbene kmetijske proizvodnje. Investicijske naložbe družbenega sektorja bodo v obdobju 1976-80 znašale 77.161 din. Največje naložbe bodo v melioracijo (20.000 tisoč din), mehanizacijo (17.500 tisoč din) ter čistilne naprave za odpadne vode (3000 tisoč din). Približno polovico vsega zemljišča je pokritoz gozdovi, ki so v pretežni večini (82 %) v zasebnem sektorju lastništva. Program daje gozdarstvu občine razen gospodarskega tudi specifični pomen. Gozdovi so pomembni za ohranjevanje naravnega ravnotežja, plodnosti tal, izravnavanje vodne bilance. Poleg tega ugodno vplivajo na klimo v posmeznih predelih. Vedno pomembnejše mesto zavzemajo gozdovi v turizmu. Zaradi vsega povedanega daje ta program izreden poudarek varstvu gozdov in njegovi ekonomski in socialni povezanosti gozdarstva, kmetijstva, turizma in infrastrukture. Dosežena bo naslednja stopnja rasti družbenega proizvoda: Kmetijstvo 5,5 družb, sektor 6,7 zasebni sektor 5,0 gozdarstvo 4,2 Sekundarni sektor Sekundarni sektor obsega industrijo, gradbeništvo in proizvodno obrt. Za občino je ta sektor že danes prevladujoč: daje 76,5 % družbenega proizvoda in zaposluje 51 % vsega aktivnega prebivalstva. Tudi za predstojeće obdobje bo sekundarni sektor ključno gospodarsko vprašanje. Projekcija razvoja do leta 1980 predvideva naslednje spremembe glede udeležbe sekundarnega sektorja v družbenem proizvodu. Primarni sektor Delež II sektorja v DPstopnja rasti Primarni sektor gospodarstva, to je kmetijstvo in gospodarstvo razpola- občine DP v II sektorju ga danes s 13 % prebivalstva in daje cca 10 % družbenega proizvoda. Od skupne površine občine, ki meri 23.991 ha uporablja naslednje 1975 površine 1980 76.5 83,3 indeks 18.6 >35 1975 '980 Daleč v ospredju je industrija in tudi v.prihodnje je koncipiran razvoj, ki mu bo ta gospodarska dejavnost dajala odločilen pečet. Gradbeništvo v občini ni razvito in tudi v prihodnje sloni na gradbenih podjetjih izven občine ter zasebnem sektorju. Industrija Program razvoja industrije pomeni prelomnico dosedanje smeri razvoja. To se izkazuje v 18 % povprečni letni rasti družbenega proizvoda, 4 krat večjih investicijskih letnih naložb; 2 krat večji rasti produktivnosti, ter dvakratnemu povečanju količinske proizvodnje. Nosilci takšnega razvoja bodo papirna (2,5 kratno povečanje proizvodnje), kemična (Helios 2 kratno povečanje proizvodnje in Lek 5 kratno povečanje) ter kovinska industrija (proizvodnja avtomobilskih kosov). Tekstilna industrija, kije v dosedanjem razvoju dajala pečat domžalski industriji, bo v prihodnje nadaljevala razvojni načrt preteklega petletnega obdobja. Spričo zasićenosti trga bodo njene investicijske naložbe v modernizacijo in posodobitev proizvodnje. Fizični obseg proizvodnje bo rasel po stopnji 6 %. Podoben razvoj predvidevata usnjarska in lesna predelovalna industrija. Predviden razvoj industrije gradbenega materiala in glasbil pomeni stagnacijo (razen Termita). Posebno je treba izpostaviti opekarne, ki bazirajo na uporabi domačih surovin ter Melodijo, ki ima že danes skoraj 70 % na odpisanost osnovnih sredstev, ne predvideva pa nobenih investicijskih naložb. Gradbeništvo Gradbeništvo je specifična panoga, ki teritorialno ni vezana. Prispevek, ki ga dajejo druge gradbene delovne organizacije (domačih ni) k skupnemu družbenemu proizvodu je dosegel 1975 leta 3,8%. Ta plan predvideva, da se ta delež do leta 1980. ne bo povečal. Delež v družbenem proizvodu občine zasebne gradbene dejavnosti, ki v strukturi družbenega proizvoda gradbeništva predstavlja 50%, bo leta 1980 2,5 %. Zaradi izjemno velikega vpliva gradbeništva na razvoj drugih gospodarskih in družbenih dejavnosti bodo morali samoupravni subjekti v občini tej gospodarski panogi posvetiti večjo pozornost. Delavci naročniki in gradbeni delavci ter drugi faktorji se bodo morali sporazumevati za racionalno gradnjo, štednjo s prostorom, materialom in časom. Skupščina občine bo pobudnik za sporazume med graditelji stanovanj in komunalne infrastrukture, urejevalci gradbenih zemljišč in kupci financerji, projektanti, urbanisti in drugimi zainteresiranimi. Proizvodna obrt Obrt in komunala se v strukturi družbenega produkta pojavljata 7,2 % (SRS 4.57 %). V predstojećem obdobju se bo ta delež zmanjšal za 5,7 %. 1975 1980 V družbeni obrti je predvidena 19 % povprečna letna rast družbenega proizvoda. Ta rast temelji na pospešenem razvoju nekaterih obstoječih obrtnih TOZD, predvsem pa na vse večjem vključevanju zasebne obrti v družbeni sektor (POZD). Podpiranje vključevanja zasebne obrti v družbeni sektor je eden temeljnih ciljev tega razvojnega koncepta. Predvideva se, da bo razvojna stopnja zasebne obrti nekoliko počasnejša (8,0 % povprečno letno), kot v preteklem obdobju. TERCIALNI SEKTOR Tercialni sektor obsega trgovino, gostinstvo, promet, servisno obrt in komunalo (turizem se, kot posebna dejavnost statično ne pojavlja, ker je prepleten z dejavnostmi gospodarstva in negospodarstva). Ta sektor ima svoj specifičen pomtn na različnih nivojih razvoja. Mehanizacija dela v primarnem, zlasti pa še v sekundarnem sektorju terja vse več terciarnih in kvartarnih dejavnosti in to ne le zaradi tehnoloških in ekonomskih sprememb, marveč tudi zaradi višjega standarda in več prostega časa. K temu prispevajo tudi drugi elementi v občini, predvsem njena prometna lega in bližina velikih centrov. Vloga tega sektorja se v domžalski občini sicer krepi, vendar pa niso izkoriščene možnosti, ki jih ima ta sektor, predvsem glede na ugodno prometno lego. 1975 1.980 Delež tercialnega sektorja v sestavi družbenega produkta je znašal leta 1975 13,1 %. Do leta 1980 bo III. sektor dosegel komaj 10,2%. Predvidena povprečna letna rast znaša 10,7 %, kar je za 7,3 % počasneje, kot predvidena rast industrije. Iz tega lahko ugotovimo, da kljub prej navedenim možnostim razvoja tega sektorja, ta ne bo sledil potrebam. Še dalje se bo večal razkorak med sekundarnim in tercialnim sektorjem. Trgovina Za skladen razvoj gospodarstva ima posebno vlogo trgovina. Med elementi tercialnega sektorja zavzema trgovina nedvomno izpostavljeno mesto. V prihodnjem obdobju se bo ta gospodarska dejavnost razvijala v dve smeri' a) koncentracija dejavnosti v urbanih naseljih; b) izboljšanje materialne osnove trgovine v nezgoščenih naseljih. Pomembno izhodišče prihodnjega razvoja je, da se trgovinska dejavnost horizontalno in vertikalno poveže. Njen razvoj bo tekel po povprečni letni stopnji 11,1 Investicijske naložbe bodo 65.630 tisoč din (povprečna letna 12.600 tisoč din). Pridobljenih bo približno 5000 kvadratnih metrov novih skladišč in prodajnih prostorov. Gostinstvo in turizem Po predvidevanjih bo razvoj gostinstva in turizma tekel po 8,0% povprečni letni stopnji, kar je 2 krat počasneje od predvidene rasti razvoja celotnega gospodarstva. Z ozirom na celotno zaostajanje in nerazvitost te dejavnosti pomeni predviden-razvoj v bistvu stagnacijo in nazadovanje. V celotnem obdobju bodo investicije znašale 50.000 din. Predvidena je izgradnja objekta družbene prehrane, manjšega hotela ter razširitev gostinskega objekta na Trojanah. STORITVENA OBRT V okviru terciarnega sektorja ugotavljamo, kljub izredno razviti družbeni, predvsem pa zasebni obrti, kronično pomanjkanje nekaterih usluž-nostnih obrti. Projekcija razvoja zaustavlja pospešen razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti s pomočjo družbenih sredstev. Promet in zveze ter prometna infrastruktura Prometna dejavnost je vse bolj dinamična gospodarska panoga in je prva v zgodovini prekoračila vsakršne meje. Zato jo je v merilu občine težko programirati. Prometno dejavnost opravljajo za interesente iz občine številni prevozniki. Kljub ugotovitvi po nujnosti ponovne uvedbe potniškega prometa, ŽTP nima v načrtu uvedbo potniškega prometa na progi Ljubljana-Dom-žale-Kamnik. V strukturi družbenega proizvoda je predstavljal leta 1975 1,1 %, leta 1980 pa bo 0,8 %. Koncept predvideva 10,5 % - na povprečno letno rast družbenega proizvoda. PTT zmogljivosti zaostajajo za potrebami. Razvojni program predvideva modernizacijo PTT omrežja na območju občine. STANOVANJSKA DEJAVNOST Poleg tega, da je stanovanje ena od glavnih postavk življenjskega standarda, pa je prav toliko pomembno ne le za socialni, ampak tudi za ekonomski razvoj občine. Zato temu planu tako pri dokončnem oblikovanju, kot tudi pri njegovi realizaciji moramo posvetiti posebno pozornost. V srednjeročnem planu stanovanjske gradnje za obdobje 1972—1976 smo odločili, da bomo zgradili 2000 stanovanj oziroma 400 stanovanj povprečno letno od tega 300 stanovanj v blokovni gradnji in 100 stanovanj v individualnih stanovanjskih hišah. Kako bomo realizirali tekoči plan stanovanjske gradnje je razvidno iz naslednje tabele: Plan Realizacija Vrsta gradnje 1972 - 1976 1972 - 1976 IX 1. stanovanja v blokih 1500 936 62 2. individualne hiše 500 862 172 SKUPAJ: 2000 1798 90 Povprečno letno smo gradili 2% manj stanovanj, kot smo planirali. Manj stanovanj je zgrajenih v blokih, kot smo planirali in veliko več v individualnih hišah, kar narekuje spremembo v sistemu financiranja. Pri realizaciji plana je potrebno upoštevati pri individualni gradnji, da se gradijo nekatere hiše tudi z dvemi stanovanji tako, da je realizacija plana še bolj ugodna še posebej glede na to, da je plan bil ambiciozno postavljen. Pri izdelavi novega srednjeročnega plana stanovanjske gradnje za obdobje 1976-1980 smo izhajali iz naslednjih ciljev: — rešiti stanovanjsko vprašanje kot socialni problem — s stanovanjsko gradnjo slediti potrebam razvoja gospodarstva in družbenih služb; — usklajevati obseg in dinamiko stanovanjske gradnje z obsegom in dinamiko gradnje spremljajočih objektov. Obseg in struktura potreb po stanovanjih je razvidna iz naslednjega pregleda: število stanovanj 1. začetni primankljaj leta 1976 2. tekoči primankljaj 2.1. — naravni prirast 2.2. — priselitveni prirast 2.3. - zaradi rušitev skupaj: 500 1175 500 600 75 Plan stanovanjske gradnje 1976-1980 Struktura plana stanovanjske gradnjepo lastništvu je: 1. blokovna gradnja - stanovanj 2. individualna gradnja - hiše 1175 500 Struktura stanovanj po vrsti stanovanj je naslednja: Velikost število % m2 (cca) a) garsonjere 140 8,4 3.500 b) 1 - sobna 305 18,2 9.150 c) 2 - sobna 630 37,6 37.800 d) 3 - sobna 100 6,0 7.000 e) individualne hiše 500 29,8 60.000 Skupaj : 1.675 100 117.450 Pri sedanji povprečni ceni 5.500 din kvadratni meter bi za navedeni obseg gradnje potrebovali 645.975.000 din. Sredstva so zagotovljena na osnovi sedanjega načina financiranja stanovanjske gradnje, v kolikor cenene bodo naraščale tako, kot v zadnjih letih. Zunanje trgovinska menjava Gospodarstvo občine Domžale je, z ozirom na vlogo, ki jo je imela tekstilna in kemična industrija, bilo v preteklem obdobju vezano na surovine iz. zunanjih trgov. Zaradi tega je v preteklosti bil konstantno prisoten zunanjetrgovinski primanjkljaj. Koncept razvoja, ki predvideva spremembo strukture gospodarstva, daje možnosti pretežne nabave surovin na domačem trgu. To se pozitivno izraža v gibanju zunanjetrgovinske menjave. Razvojni program predvideva naslednjo dinamiko izvoza in uvoza: Delež izvoza v proizvodnji: Vrednost proizvodnje v 000 din Vrednost izvoza v 000 din Vrednost izvoza v USA dol. % izvoza v proizvodnji Indeks rasti Povpr. stopnja rasti Delež uvoza v porabljenem materialu: Vrednost materiala v 000 din Vrednost uvoza v 000 din Vrednost uvoza v USA dol. % uvozav porabljenem materialu Indeks rasti Povprečna stopnja rasti 1975 2.426.143 316.858 18.638.700 13,1 100 1975 1.413.918 419.813 24.694.879 29,7 100 Dinamika uvoza in izvoza nakazuje kvalitetno spremembo v letih 1675 1977-1978. V teh letih bo ostvarjena pozitivna zunanjetrgovinska bilanca, kar je tudi eden od najvažnejših ciljev tega razvojnega programa 1675 POSAMEZNA PODROČJA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN OSNOVE TER USMERITVE NJIHOVEGA RAZVOJA Skupnost otroškega varstva To svojo usmerjenost bo naravnavala v: - zagotovitev pogojev za oblikovanje in življenje družine; - zagotovitev pogojev za uresničevanje materinstva; - zagotovitev pogojev za razvoj, vzgojo in socialno varnost otroK. Za uresničenje take usmerjenosti bo SOV prenašala del nalog, ki zahtevajo široko solidarnostno osnovo na zvezo skupnosti v republiki (denarne dajatve za otroke, otroški dodatek, subvencije ter zagotovitev pogojev za uresničitev podaljšanega poporodnega dopusta materam zaradi otrok), drugi del nalog pa bo preko dejavnosti vzgojno varstvenega zavoda ali direktno v SOV zagotavljala sama ali pa v sodelovanju z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Cilji bodočega razvoja: - v organizirano dnevno varstvo v vzgojno varstvenih ustanovah vključiti na novo 580 predšolskih otrok (varianta: 700); - v druge oblike dnevnega varstva (cicibanova šola, potujoči vrtec, varstvo v drugih družinah ipd.) vključiti nanovo 1.000 otrok; - vsak otrok v starosti 5. do 6. let mora v letu 1980 biti deležen ene od oblik vzgoje in varstva; - zmogljivosti vzgojno varstvenih ustanov je maksimalno izkoristiti in pripraviti programe popoldanskega varstva in vzgoje, kjer so za to pogoji; - z načrtno kadrovsko in štipendijsko politiko zagotoviti pravočasno in ustrezno oblikovanje zdravstvenega in vzgojiteljskega kadra za potrebe WU; - z družbeno akcijo zagotoviti, da bo skladno z ustavnimi načeli, ne glede na materialne zmogljivosti in drugih možnosti družine in okolja, v katerem otroci živijo omogočena predšolska vzgoja in priprava otrok na šolo. 1980 4.869.030 1.040.511 61.206.528 21,4 328 21,4% 1980 2.618.841 815.849 47.991.115 31,1 194 14,2 % Občinska izobraževalna skupnost Programsko obdobje 1976-80 bo na tem področju pomembno zaradi utrjevanja in nadaljnjega izgrajevanja izobraževalnega sistema, ki ustreza sodobnim zahtevam za oblikovanje mladih ljudi kot delavcev in samo-upravljalcev. Zato bo usmerjenost te skupnosti zlasti v: — posodobljanju pouka skladno z zahtevami socialistične družbe; — načrtno razvijanje celodnevne šole; — skladen razvoj šolske mreže glede na potrebe sodobnega pouka; — razvijanje drugih dejavnosti na šolah in ob šolah, ki naj postanejo družbeni centri mladih družin in otrok; — skrbi za ustrezno kadrovsko politiko in politiko štipendiranja, ki naj zagotovi potrebno število, profile zavestno usmerjenih kadrov. Izvajanje nalog, skupnega pomena bo OIS prenašala na republiško skupnost, kakor tudi širšo solidarnost, ki se lahko zagotavlja na ravni republike. Cilji bodočega razvoja: — uresničitev celotnega učno-vzgojnega programa obvezne šole; — v celodnevno šolo do leta 1980 vključiti od 20-30 % šoloobveznih otrok; — razvoj šolske prehrane za potrebe celodnevne šole; — razvoj dejavnosti male šole tako, da bo do leta 1980 vključena v celotno malo šolo celotna populacija predšolskega letnika; — skupaj s SOV zagotoviti 2 oddelka za varstvo srednje prizadetih otrok; — uresničiti program zaščitne delavnice za potrebe razvojno motenih otrok; — uresničiti program izgradnje posebne osnovne šole ob udeležbi republiških sredstev solidarnosti; — na podlagi strokovnih analiz prilagoditi strokovno izobraževanje v centru srednjih šol potrebam družbene aktivnosti v občini; — razviti dejavnost glasbene šole ter — z načrtno kadrovsko in štipendijsko politiko ob zagotavljanju ustreznih pogojev za delo in življenje pridobiti nove kadre tako prosvetne, kot tudi nujne potrebne svetovalske; — uresničiti sprejeti program izgradnje šolske mreže v občini in ga po potrebi dopolniti, da bodo vlaganj v največji meri zagotavljala realizacijo sprejetega programa razvoja tega področja; — Center srednjih šol razviti v Center za usmerjeno izobraževanje in mu zagotoviti potrebne prostorske in kadrovske pogoje; — sodelovati s skupnostjo za štipendiranje pri oblikovanju najustreznejše dolgoročne kadrovske politike v občini. Kulturna skupnost Usmerjenost kulturne skupnosti za naslednje plansko obdobjebo prilagojena zlasti: — množičnosti, — kakovosti. .- kontinuiranosti, — akcijski gibčnosti, — skladnosti razvoja posameznih kulturnih panog in posameznim območiem občine, — uveljavljanju v slovenskem kulturnem prostoru. Cilji razvoja Kulturne dejavnosti razviti do te mere, da bodo postale last delovnega človeka. Glede na izhodišča bo kulturna skupnost razvijala zlasti naslednje dejavnosti: — knjižničarstvo (matične in podružnične knjižnice ter čitalnice); — založništvo: (občinski poročevalec, poljudno znanstvena dela, literarnaglasila, sofinanciranje izdaje gramof. pl.); — dejavnost društev (pevski zbori, dramske skupine, godbi, simf. orkester, harmonikarski orkester, likovno društvo, revije pevskih zborov, dramskih skupin); — šolska kulturna društva; — gledališko, glasbeno in likovno dejavnost; — muzejsko dejavnost, arhivsko varstvo; — filmsko dejavnost; — vzdrževanje kulturnih objektov, skrb za opremo itd. Telesno kulturna skupnost S svojo usmerjenostjo bo razvijala zlasti tiste oblike, ki zagotavljajo vključevanje kar največjega števila delovnih ljudi, zlasti pa otrok in mladine. Razvoj te dejavnosti bo potekal s težnjo, da telesna kultura ni privilegij za posameznike, temveč družbeno pomembna dejavnost, ki v veliki meri prispeva k zdravju, vzgoji, smotrni uporabi prostega časa in obrambni sposobnosti prebivalcev. Zato mora telesna kultura biti ne le potreba,pač pa tudipravica delovnih ljudi. Usmerjenost samoupravne interesne skupnosti bo v uresničevanju tistih teženj delovnih ljudi, da se tekmovalni športi urejajo z dogovorjenim sistemom po panogah glede uvrščanja v višje tekmovalne ekipe na podlagi kvalitete. — zagotovitev minimalnih pogojev življenja vsem občanom; — diferencirano pomoč občanom, ki bo prilagojena dejanskemu stanju in potrebam; — izenačitev socialnih pomoči z večanjem življenjskega standarda; — učinkovito preventivno dejavnost na vseh področjih; — organizacijo pomoči za ostarele občane, kjer je to potreba in možnost; — izobraževanje rejnikov in skrbnikov, da bodo lahko odgovorno opravljali svoje delo; — zavarovanje položaja vsake družine, ki ima prizadetega otroka; — pospešitev kvalitetnega rejništva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; — nove oblike dela z mladoletniki in otroki (grupno delo); — razvoj vseh oblik svetovanja in vodenja v okviru družine, oddaja v zavod pa naj bi bila rešitev le za izjemne primere, ko obravnavo ni mogoče organizirati v lastni oziroma v nadomestni družini; — razvijanje vseh oblik zavodskega in izven zavodskega varstva; — sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so posebnega družbenega pomena; — zagotovitev ustrezne organizacije strokovne socialne službe v osnovnih celicah družbenega dogajanja — v TOZD, šolah KS itd; — razvijanje zavodskega varstva za ostarele občane na območju občine. Skupnost zdravstvenega varstva Svojo dejavnost bo usmerila predvsem v uresničevanje obveznihoblik zdravstvenega varstva. Prednost bodajala zaradi družb :ne pomembnosti in koristi preventivnemu zdravstvenemu varstvu in zdravstvenemu prosvet-ljevanju. Krepila bo dispanzerske oblike skrbi za zdravstveno varnost najmlajše populacije ter do 1980 uvedla poleg sistematičnih pregledov, ki so že vpeljani, še sistematične preglede 5-letnih otrok. Cilji do leta 1980 Skladno z rastjo materialne moči družbene samoupravne skupnosti bo skrbela za ustrezen razvoj in za uvajanje novih, sodobnih metod v: — splošno ambulantnimdispanzerskem zdravljenju; — specialističnem zdravljenju; — zagotavljanju zdravil; — bolnišničnem zdravljenju; — zdraviliškem zdravljenju; — zobni negi in protetiki; — prevozih z reševalnimi avtomobili; — drugimi oblikami zdravljenja, — skrbela bo za obveznosti na podlagi koncencij, za ustrezno zdravstveno varstvo študentov in skladno s potrebami in možnostmi za širitev mreže zdravstvenih zmogljivosti, da bo zdravljenje za občane na ustrezni ravni. KRAJEVNE SKUPNOSTI Krajevna skupnost je sestavni del združenega dela. V njej občani in delovni ljudje prebivajo, ustvarjajo družine, organizirajo varstvo, vzgojo in obvezno šolanje otrok, ustvarjajo pogoje za kulturne, telesnokultume, zdravstvene, socialno-varstvene in druge potrebe, pogoje za oskrbovanje z nujno potrebnim blagom široke porabe. Sedaj je aktivnost ljudi v krajevnih skupnostih bila usmerjena pretežno v gradnjo in vzdrževanje cestnega omrežja ter gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov. Manj pa so se ukvarjali z zadovoljevanjem drugil potreb ljudi: položaja otrok, družin, starih občanov, higiene, kulturnega in telesnokulturnega življenja ljudi in podobno. Zaradi tega je nujno v bodoče sodelovati z vsemi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in TOZD. V okviru krajevnih skupnosti je tvorno podpirati in omogočiti realizacijo programov, ki si jih posamezne SIS skupno z delovnimi ljudmi in občani v KS postavljajo kot naloge. Za dosego teh nalog pa je potrebno zagotoviti trdnejšo obliko in enakomernejšo delitev sredstev, ki se bodo oblikovala na podlagi določil 74. člena ustave SR Slovenije ob upoštevanju solidarnostnega faktorja. Cilji razvoja Do leta 1980 vključiti v aktivnosti na telesnokulturnem področju vsaj 40% vseh prebivalcev občine, zlasti pa predšolskih, šolskih otrok in doraščajočemladi ne obizboru ustreznih aktivnosti za vse starostne grupe. Skupnost socialnega skrbstva Z razvijajočo družbeno skupnostjo se z različnimi socialnimi ukrepi vsaj približno izenačujejo pogoji zaživljenje občanov. V vsaki družbi pa je de! prebivalstva, ki lastnega preživljanja ne zmore, ali pa ne v celoti, oziroma iz različnih vzrokov tega ne uspe. Zato bo usmeritev te skupnosti v izenačitvi minimalnih pogojev za življenje vseh občanov. Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva Domžale bo zlasn skrbela za: »MLINOSTROJ« TOVARNA STROJEV DOMŽALE W Priporoča svoje storitve PROJEKCIJA PREBIVALCEV IN ZAPOSLENIH DO LETA 1980 per31.3. Število prebival. Aktivni prebivalci Zaposleni v družb, sektorju Zaposleni v zasebnem sektorju Obrtniki in gostinci Kmečki prebivalci (zasebni sektor) Zaposleni v inozemstvu Delovna migracija Zaposleni v družb, sektorju v občini V tem: gospodarstvo negospodarstvo Od tega izven občine Zaposleni Domžalčani Zaposleni izven občine v družbenem in zaseb. sektorju 1971 32.027 15.255 11.468 636 5619 1.940 620 8.920 1.140 7.780 3.858 1974 24.004 16.196 11.848 1.169 634 1.940 620 9.528 1.200 8.328 3.520 1975 34.463 16.410 12.011 1.205 1.940 620 9.927 1.300 8.527 3.484 II. varianta: LEK, OLJARNA in AVTOSERVIS zajeti po njihovih predvidevanjih III. varianta: LEK in OLJARNA zajeti po njunih predvidevanjih, AVTOSERVIS ni zajet IV. varianta: LEK, OLJARNA in PAPIRNICA po preteklem obdobju, AVTOSERVIS ni zajet I. varianta: LEK in OLJARNA po preteklem obdobju, Avtoservis ni zajet I. varianta II. varianta HI. varianta IV. varianta 37.910 37.910 37.910 37.910 18.050 18.050 18.050 18.050 13.930 13.930 13.930 13.930 1.360 1.360 1.360 1.360 720 720 720 720 1.740 1.740 1.740 1.740 300 300 300 300 11.719 13.337 12.433 11.515 10.219 11.837 10.933 10.015 1.500 1.500 1.500 1.500 1.400 1.800 1.800 1.800 10.319 11.537 10.633 9.715 3.611 2.393 3.297 4.215 PROJEKCIJA DRUŽBENEGA PROIZVODA DO LETA 1980 V 000 DIN I. variant. Panoga, sektor 1974 J 1975 J 1980 J SKUPAJ 1,248.976 149 1,387.523 111 2,373.379 171,1 Družbeni sektor 1,030.720 151 1,154.921 112 2,057.333 178,1 Zasebni sektor 218.256 123 232.602 107 316.046 135,8 Industrija 762.770 166 858.116 112,5 1,544.600 180 Kmetijstvo 126.696 115 134.691 106 177.039 131,4 Družbeni sektor 42.557 122 46.345 108,9 63.956 138 Zasebni sektor 84.130 115 88.346 105 113.083 128 Gozdarstvo 10.443 115 10.443 100 12.835 122,9 Gradbeništvo 92.028 145 102.397 111 167.782 163,9 Družbeni sektor 46.629 150 52.458 112,5 94.372 179,9 Zasebni sektor 45.399 140 49.939 110 73.410 147 Promet 13.481 126 15.027 112 24.849 184,0 Družbeni sektor 6.599 126 7.457 113 13.721 184,0 Zasebni sektor 6.882 126 7.570 110 11.128 147 Trgovina 120.468 126 130.828 108,6 221.753 169,5 Družbeni sektor 11.507 157 13.578 118 20.774 153 Zasebni sektor 10.609 130 11.246 106 15.744 140 Obrt in komunala 100.974 128 111.197 110 187.944 169,1 Družbeni sektor 29.748 145 35.696 120 85.313 239 Zasebni sektor 71.227 122 75.501 106 102.681 136 II. varianta O 1980 11,3 12,2 6,3 12,5 5,5 6,7 5,0 10,4 12,5 8,0 10,5 13,0 8,0 11,1 8,0 8,9 7,0 11,1 19,0 8,0 J III. varianta O 1980 2,959.898 213,3 2,643.852 228,9 316.046 135,0 2,128.128 248,0 16,3 18,0 19,9 19,9 2,784.842 2,468.796 316.046 1,953.072 200,7 213,8 135,8 227,6 IV. varianta O 1980 O 15,0 2,139.159 154,2 9,0 16,4 1,823.113 157,9 9,6 6,3 316.046 135,8 6,3 17,9 1,310.389 153,0 8,9 I. VARIANTA: LEK in OLJARNA po preteklem obdobju, AVTOSERVIS ni zajet II. VARIANTA: LEK ORODJARNA IN AVTOSERVIS zajeti po njihovih predvidevanjih III. VARIANTA: LEK, OLJARNA zajeti po njunih prizadevanjih, AVTOSERVIS ni zajet IV. VARIANTA: LEK, OLJARNA IN PAPIRNICA po preteklem obdobju, AVTOSERVIS ni zajet PREGLED INVESTICIJ PO PANOGAH 1976-80 poletu 1970 sredstva Viri sredstev Panoga Vrsta investicij Predračunska vrednost Od tega do leta 1976 TOZD sredstva OZD druga sredstva Industrija gospodarske v druž. stand. skupaj 2,806.857 79.055 2,885.912 289.353 6.408 295,76 2,421.004 71.447 2,492.451 96.500 1.200 97.700 879.258 44.255 923.513 256.680 12.598 269.278 1,670.919 22.202 1,693.121 kmetijstvo gospodarske 87.741 10.520. 77.161 60 8.610 23.123 56.008 Gozdarstvo gospodarske v druž. standar. skupaj 9.916 663 10.579 1.750" 107 2.857 8.166 556 8.722 — 2.217 663 2.880 5.694 5.694 2.005 2.005 Gradbeništvo v druž. stand. 1.800 - 1.800 - 1.800 - - Promet gospodarske v druž.stand. skupaj 170.065 1.152 171.217 5.617 167 4.784 100.204 985 101.189 64.244 64.244 103.497 1.152 104.649 9.095 9.095 57.473 57.473 Trgovina gospodarske v druž.stand. skupaj 149.260 850 150.110 38.480 150 38.630 85.630 500 86.130 25.150 200 25.350 12.903 700 13.603 70.957 150 71.107 65.400 65.400 Gostinstvo gospodarske 26.127 3.622 22.505 - 1.377 12.310 12.440 Obrt gospodarske 29.756 1.727 24.534 3.500 2.187 12.319 8.250 Komunala Skupaj gospodarstvo gospodarske v druž.stand. skupaj gospodarske v druž.stand. skupaj 29.205 :.4m) 31.755 3,309.017 86.000 3.195.017 2 290 27.005 2.480 2.290 29.485 353.354 2,766.209 6.832 77.768 360.186 2,843.977 189.454 1.400 190.854 500 500 1,010.549 48.570 1,059.119 12.806 1.100 13.906 409.984 13.848 423.832 15.989 1.380 17.369 1,888.484 23.582 1,912.066 Naziv Skupaj Industrija Industrija s sedež, v obč. v USA S Industr. s sedež, izven občine Trgovina Obrt Gozdarstvo Delež izvoza in uvoza v proizvodnji in porabi surovin do leta 1980 Proizvodnja in storitve v 000 din skupaj 2,426.143 2,351.381 1,897.238 454.143 50.000 10.330 14.432 1975 za izvoz 316.858 18,638.700 316.242 18,602.465 210.881 12,404.761 105.361 6,197.704 13,1 13,4 11,1 23,2 616 4,3 skupaj 4,869.030 4,736.265 3,217.157 1,519.108 100.000 17.625 15.140 1980 za izvoz 1,040.511 61,206.528 1,039.863 61,168.410 408.586 24,034.469 631.277 58,227.234 21,4 21,9 12,7 41,5 648 38.118 4,3 Poraba energije, surovin in materiala v 000 din 1975 Naziv podjetja Skupaj Industrija Industrija s sedež v obč. Industr. s sedežem izven občine Trgovina Obrt Gozdarstvo skupaj 1,413.918 1,368.145 1,108.486 259.659 41.000 4.680 93 iz uvoza 419.813 24,694.879 416.603 24,506.055 322.826 18,989.761 93.777 5,516.294 1.000 58.824 2.210 130.000 29,7 30,4 29,1 36,1 2,4 47,2 skupaj 2,618.841 2,527.788 1,675.248 852.540 82.000 8.960 93 1980 iz uvoza 815.849 47,991.115 810.929 47,701.704 488.811 28,753.586 322.118 18,948.118 1.800 105.882 3.120 183.529 % 31,1 32,1 29,2 37,8 2,2 34,8 PROJEKCIJE SREDSTEV REALNO ZA N VARIANTA II. OSNOVA Stopnja 1975 DEJAVNOST otroško varstvo bruto OD 2,37 18.905 SRS Občina bruto 01) Drugi nep.doh. 0,43 3.430 14 izobraževanje korigirani SRS dohodek 8,63 27.606 prebivanje bruto OD 0.36 2.872 občina bruto 01) 5.19 11 401 samoprispevek neto OD 1,00 6.700 kultura E DEJAVNOSTI, PO PRISPEVNIH STOPNJAH LETA 1975 v tisoč din 1976 1977 1978 1979 1980 1976-1980 20.358 21.925 23.612 25.428 27.383 118.706 3.694 3.978 4.284 4.613 4.968 21.537 16 17 18 19 21 91 32.437 3.092 44.528 7.216 38.113 3.330 48.013 7.772 44.783 3.587 51.708 8.370 52.620 3.862 55.684 3.004 61.784 4.159 59.965 229.737 18.030 259.898 26.362 SRS občina telesna kultura 20 % skupne naloge 80% občina soo občina zaposlovanje zdravstvo pokoj .in inv. znanost izobr. štipend. OZD občina Stanovanjsko gosp. OZD združeno varč. solidarnost mestna zemlj. vodni sklad republiški proračun Bosenske krajine skupaj proračun občine komunalna skup. samoprispevek skupaj bruto OD 0,17 bruto OD 0,34 bruto OD 0,35 bruto OD 0,58 povprečen bruto OD 0,16 bruto OD 8,01 bruto OD iz dohodka 1,47 bruto OD 11,80 bruto OD iz dohodka 1,00 Poslovni sklad 1,27 korigiran dohodek 1,70 bruto OD 1,00 bruto OD 0.50 bruto OD 3,15 bruto OD 1,75 bruto OD 2,10 prisp.od m2 8,00 korigiran doh. 5 % OD 1 % davki pogonske gorivo 1.356 2.712 4.068 2.792 558 2.234 4.627 1.456 6.083 753 63.896 6.918 94,129 4.706 15,499 114.334 5.438 4.706 2.353 7.059 14.825 8.236 16.752 39.813 3.600 5.461 15.903 3.179 378.769 40.000 2.000 420.769 6.700 414.069 1.460 2.921 4.381 3.007 601 2.406 1.573 3.145 4.718 3.238 684 2.590 1.694 3.387 5.081 3.487 697 2.790 4.982 5.366 5779 1.544 1.663 1.791 6.526 7.029 7.570 839 899 965 68.806 74.101 79.804 7.711 8.264 8.866 101.362 109.169 117.563 5.245 5.622 6.031 17.700 20.214 23.084 124.307 135.005 146.678 6.390 7.508 2.822 5.245 5.622 6.031 2.622 2.811 3.015 7.867 8.433 9.046 16.523 17.709 18.998 9.180 9.838 10.554 18.039 19.427 20.922 43.742 46.974 50.474 4.032 4.516 5.058 6.280 7.222 8.305 19.179 23.130 27.895 3.580 4.031 4.539 416.444 456.553 501.161 43.680 47.699 52.087 2.240 2.509 2.810 462.364 506.761 556.058 7.216 7.772 8.370 455.148 498.989 547.688 1.824 3.648 5.472 3.755 751 3.004 6.223 1.929 8.152 I. 086 85.939 9.980 126.602 6.789 26.362 159.753 10.365 6.789 3.395 10.184 21.386 II. 881 22.530 55.797 5.665 9.551 33.641 5.111 547.752 56.879 3.147 607.778 3.004 604.774 1.964 3.928 5.892 4.044 809 3.235 6.701 2.077 8.778 I. 117 92.548 10.261 136.337 6.980 30.054 173.371 12.171 6.980 3.490 10.470 21.988 12.216 24.236 58.467 6.345 II. 001 40.571 5.756 596.995 62.112 3.525 662.632 662.632 8.515 17.029 25.544 17.531 3.506 14.025 29.051 9.004 38.055 4.906 401.198 45.082 591.033- 30.667 117.414 739.114 45.256 30.667 15.333 46.000 96.604 53.669 105.181 255.454 25.616 42.359 144.416 23.017 2.518.905 262.457 14.231 2.795.593 26.362 2.769.231 I. varianta pokoj, in inv. znanost izobraževanje stan. gosp. a. OZD b. združeno varč. zaposlovanje zdravstvo pokoj štipen. - OZD — občina II. varianta pokoj .in inv. znanost izobraževanje stan. gosp. a. OZD b. združ. varč. zaposlovanje zdravstvo pokoj štipen. - OZD — občina III. varianta pokoj.in inv. znanost izobraževanje stan. gosp. a. OZD b. združ. varč. zaposlovanje zdravstvo pokoj. štip. - OZD — občina IV. varianta pokoj, in inv. znanost izobraževanje stan.gosp. Stopnja 1,27 1,70 8,63 3,15 1,75 0,16 1,47 l,oo 1,00 0,50 1,27 1,70 8,63 3,15 1,75 0,16 1,47 1,00 1,00 0,50 1,27 1,70 8,63 3,15 1,75 0,16 1,47 1,00 1,00 0,50 1,27 1,70 8,63 1975 Prispevek 1976 Prispevek 1977 Prispevek 1978 Prispevek 1979 Prispevek 198U Prispevek 15.499 5.438 27.606 17.406 6.210 31.526 19.547 7.092 36.002 21.951 8.099 41.115 24.651 9.249 . 46.953 27.699 10.532 53.465 14.825 8.236 753 6.918 4.706 4.706 2.353 16.076 8.931 817 7.502 5.104 5.104 2.552 17.313 9.619 879 8.080 5.496 5.496 2.748 18.646 10.359 947 8.701 5.919 5.919 2.960 20.989 11.661 1.066 9.795 6.663 6.663 3.332 21.731 12.073 1.104 10.141 6.899 6.899 3.450 15.499 5.438 27.606 17.700 6.390 32.437 20.2 4 7.508 38.113 23.084 8.822 44.783 26.362 10.365 52.620 30.054 12.171 61.784 14.825 8.236 753 6.918 4.706 4.706 2.353 16.523 9.180 839 7.711 5.245 5.245 2.623 17.709 9.838 899 8.264 5.622 5.622 2.811 18.998 10.554 965 8.866 6.031 6.031 3.016 21.386 11.881 1.086 9.980 6.789 6.789 3.395 21.988 12.216 10.261 10.261 6.980 6.980 3.490 15.499 5.438 27.606 17.638 6.308 32.023 20.072 7.317 37.146 22.842 8.488 43.090 25.995 9.846 49.984 29.610 11.396 57.849 14.825 8.236 753 6.918 4.706 4.706 2.353 16.204 9.002 823 7.562 5.144 5.144 2.572 17.399 9.666 884 8.120 5.524 5.524 2.762 18.738 10.410 952 8.745 5.949 5.949 2.975 21.135 11.742 1.074 9.863 6.710 6.710 3.355 21.752 12.085 1.105 10.151 6.905 6.905 3.453 15.499 5.438 27.605 16.987 5.922 30.063 18.618 6.449 32.738 20.405 7.023 35.652 22.364 7.648 38.825 24.518 8.305 42.161 a. - OZD b. — združ.varč. zaposlovanje zdravstvo pokoj. štip. - OZD —občina 3,15 1,75 0,16 1,47 1,00 1,00 0,50 14.825 8.236 753 6.918 4.706 4.706 2.353 TURISTIČNA AGENCIJA Poslovalnica Domžale LIST IZ TURISTIČNE BELEŽKE V zadnjem času se v domžalski občini opaža čedalje večje zanimanje za turizem, tako v domovini in tujini, s tem pa tudi želja po svetovljanstvu. Vidi pa se tudi, da ljudje o vsem, kar zajema področje turizma, niso dobro seznanjeni. Prav zato smo se odločili, skupno VIATOR in DELAVSKA UNIVERZA Domžale, da uvedemo novo rubriko v Občinskem poročevalcu, ki naj bi, vsaj upamo, ostala stalna. Seveda pa, dragi občani, brez Vaše pomoči, zopet ne gre! Naš namen je, da Vas seznanjamo o lepotah in znamenitostih v naši okolici, domovini in tujini, da Vam po najugodnejših cenah pripravimo izlete, aranžmaje in druge ugodnosti, ki jih do sedaj niste izkoristili, seveda ker za te niste vedeli. Mnogo vas je, ki poznate skrite lepote naše bližnje in daljne okolice I Pošljite nam novice, podatke, vse kar je novega. Zanimivo bomo tudi objavili. Zanima nas, kam bi radi potovali, kaj bi radi videli. Naštejte nam kraje, v domovini in tujini, katere bi radi obiskali I Pišite nam, mi pa bomo izbrali največje število enakih želja in v prijetnih septemberskih dneh že pripravili prvi skupni izlet. O vsakem izletu vas bomo na široko informirali in pripravili prijetno presenečenje. Vi pa boste izpolnili prijavni listek— kupon, katerega boste ob prijavi priložili. Da ne bo prevelikih težav pri izbiri, vam posredujemo nekaj podatkov, koliko lahko v eno, dvo ali trodnevnih izletih vidite: 1 dan — kjerkoli v Sloveniji, Italija—do Benetk, Avstrija—do Grossglocknerja, Madžarska — do Blatnega jezera, itd. 2 dni — Slovenija, Hrvatska (morje), Italija — San Marino, Milano, Gardsko jezero. Madžarska — Blatno jezero, Budimpešta, ipd. 3 dni - po Sloveniji, Jugoslaviji - do Đerdapa ali Ohrida. Italija — Cervinia, Milano, Garda, Rim, Luxembourg, Monaco, Madžarska, ipd. Sedaj se odločite in nam pišite I Pišite nam na naslov VIATOR, TURISTIČNA AGENCIJA, 61230 Domžale, Kolodvorska ul.ali DELAVSKA UNIVERZA, 61230 Domžale, Kolodvorska ul. 6; v vogal pa pripišite „LIST IZ TURISTIČNE BELEŽKE", vse ostalo pa bomo za vas uredili mi. LEP POZDRAV I 15.901 8.834 808 7.420 5.048 5.048 2.524 17.124 9.513 870 7.991 5.436 5.436 2.717 18.442 10.246 937 8.606 5.855 5.855 2.928 20.801 11.556 1.057 9.707 6.604 6.604 3.302 21.473 11.930 1.091 10.021 6.817 6.817 3.409 I« •I 71 BIRO 71 — Domžale Ljubljanska cesta 110 a PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE IN URBANIZEM, STAVBNA ZEMLJIŠČA, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN ENGINEERING PRIPOROČA SVOJE STORITVE TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE S SVOJIMI TOZD: — Galanterija — Usnjarna — Inštitut za usnjarstvo — Maloprodaja Proizvodni program: Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptllij Vrhnje usnje in usnjena podloga Usnjarska pomožna sredstva in sredstva za nego čevljev