Ufe \mm |yg mjf ifežttSSS $ŠSU*!* #• »fes? $11 ^atfagMi s^KfHi f>r. j raaa liijy 1 •mm, i *h± tf -.j »$ M 0 m> *%■. • : 7.V Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poit ni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne »prejemajo. Uprava, Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. izhaja vsako sredo in sobofto. Naročnina za državo SHS zaaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. « Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1,.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu o nove svetovne konflikte in u-ničujoče vojne. Hooverjeva inicijativa izhaja iz gospodarskih interesov Zedinjenih držav, Amerika je danes industrijsko in gospodarsko sploh na višku, zmožna vsake konkurence. Zaradi tega ni verjetno', da! misli Hoover na idealno svobodo morja, marveč le na položaj gospodarske Amerike. Svoboda morja je pa potrebna za vse; svoboda morja mora biti zajamčena s Kello-govim mirovnim paktom kot mednarodnim zakonom, ki v vsakem primeru onemogoča vojno in z mednarodno hrambo garantira mir in svobodo morja. Vprašanje svobode morja ni enostavno. Razvoj kapitalizma je danes močan, kakor še ni bil, in če on sklepa razne pakte in svobode, dela to obsebi umljivo v svojem interesu. Da postanejo vse lepe mednarodne razprave, mednarodni sklepi kri in meso, Je potrebno predvsem, da dobi v svetovnem koncernu zadosten, če ne popoten vpliv, mednarodna demokracija. Predsednik poSjske vlade Swifal$ki govori za borbo. Za vsako ceno omejitev pravic parlamenta. Dne 19. t. m. je govoril poljski ministrski predsednik dr. Switalski v Varšavi na shodu svoje stranke o reformi poljske ustave. Na shodu so bili navzoči vsi ministri razen Pilsud-skega. Switalski je utemeljeval potrebo izpremembe ustave na Poljskem, češ, da je bila ustava sklenjena takrat, ko je bil Pilsudski poglavar države, ter da predsednik nima po ^jej nobenih pravic. V državi ima Parlamentarna večina absolutistično »loč. Geografični položaj Poljske pa zaihteva prav posebno dobro organi-^no' državno oblast. To doseči, je d namen Pilsudskega manjšinski Prevrat. Glavno je pri vsej reformi J^ejitev pravic in pristojnosti par-a m e ruta. Če se boji za to vprašanje bodo dali omejiti na parlamentar-a ‘la, marveč se bodo morali izvesti širšem polju, ne bo to 'krivda vla-e’ Zakaj, ta pojde do svojega cilja in e ne bo umaknila. Boji utegnejo biti ez j, .a ne tako težki kakor borba za eodvisnost države. Voditelj obeh bo-e v ,je Pilsudski, ki jamči za zmago. 2@i@tilca bsElnanske keisferanse v LJubllanL Sklep o političnem združenju Jugoslovanov in združenju balkanskih držav v balkansko federacijo. Dne 21. novembra 1909 se je vršila v Lijuibljami balkanska konferenca, ki se je ibavila z vprašanjem političnega zedinjenja Jugoslovanov in s problemi balkanskih razmer. Na konferenci so bili zastopani Slovenci, Hrvati, Srbi, Netmci in Čehoslovaki. Med udeleženci omenjamo zlasti Et-bina Kristana, Dimitrija Tucoviča, I dr j a Viktorja Adlerja, dr. Karla Ren-nerja, Juraja Demotroviča, Vilima j Bdkšeka, Jakšiča, Raušerja Bruchu : itd. Konferenca je izdala posebno resolucijo in razpravljala javno. O pomenu konference in nje smernicah iizipreig.ovorimo v bodočih številkah. Ciesrges Clemenceau le umrl. Francoski »tiger« ali zmagovalec v svetovni vojni. V svetovni vojni so Nemci prodrli daleč v Francijo. Sto kilometrov so imeli do Pariza. In tedaj je zarohnel stari tiger, podrl Caillauseovo vlado ter prevzel sam novembra leta 1917 predsedništvo vlade. Caillauea je dal zapreti, notranjega ministra Malvya pa je hotel izročiti državnemu sedišču. Pričel je propagando za vojno, za nadaljevanje in s tem opogumil Francoze in zaveznike tako, da je končno diktiral mir. iS parolo vojna na nož, vojna, vojna, je porazil s francoskim militarizmom nevarni srednjeevropski Viljemov militarizem, ki je že leta in leta ogrožal svetovni mir. In pod predsedstvom teiga tigra Georgeja Clemenceauja je sklepala komisija mir s premaganci, oziroma morala sprejeti diktat, ki je odgovarjal interesom zmagovalcev. Clemenceau je bil radikalec. Bojevit in nebrzdana narava. Po zunanjosti slaboten, a žilav. Že leta 1871 je udrl v burbonsko palačo in zahte- val republiko. Francozi ga imenujejo rešitelja Francije. Ta mož je umrl v nedeljo ob 1.45 uri zjutraj v Parizu v 89. letu starosti. Povsem naravno je, da se ;ga spominjajo vse države in politiki, ki so bili med zadnjim letom svetovne vojne v zvezi z njim. Clemenceau je bil ponovno ministrski predsednik in sicer prvič leta 1906, ko je izgnal pariškega škofa. Nacijonalist od nog do glave je neprestano zahteval tudi vrnitev Alzacije in Lorene >od Nemčije. Zasluga njegova je v tem, da je sitrl oholost srednjeevropskega militarizma. Pravi uspeh bo pa šele takrat, k:o zmaga misel svetovnega miru, in če ta .zmaga je tudi to uspeh , — bivše grozovite vojne. Clemenceauja iso pokapali v Van-i deeji brez slovesnosti, ker je to sam želel. Rakvo ®i je pripravil že sam, nagrobni spomenik mu je pa že leta I 1926 daroval neki grški prijatelj. Avstrijski m madžarski legitimisti brez glave Popoln kaos v njih vrstah. Na Dunaju, izhajajoči list »Der Monarche« je objavil pismo Avgusta Wolfa, ki vodi avstrijski habsburški pokret, na madžarskega legitimista 'grofa Apponya, ki vodi madžarski pokret in je tudi politično vplivna oseba. V pismu očita WoIf madžarskim legitimistem, da je postal Gombos vojni minister, ki je nasprotnik Habs-burgovcev ter zahtevajo, da se morajo ustvariti med avstrijskimi in madžarskimi legitimisti najožji stiki. Zadostno dejstvo za monarhiste, da so madžarski monarhisti deljeni v dva tabora. Appony je za Habsbur-govce, Gombos je tudi monarhist, toda proti Habsburgovcem. Gombos, dasi nacijonalist, je zagovarjal prej celo tezo, da bi se Madžarska priključila Jugoslaviji pod sedanjo dinastijo. Gombos je politično ena najmočnejših osebnosti na Madžarskem, ki ima dva sovražnika: del monarhistov in Italijo; sposoben pa je, da prevzame na Madžarskem diktatorsko oblast. Madžarska vodi slabo zunanjo politiko. Vezala se je z Italijo, računala na konservativno Anglijo že prej, odklanja plačevanje reparacij, tako, da so ji velesile zadnje dni zagrozile z represalijami. Ko je Madžarsko v re-paracijiskem vprašanju Italija pustila na cedilu, ter izjavila, da bo tudi na drugi haaški konferenci glasovala proti Madžarski, je v notranji politični strukturi Madžarske nastal hud političen maček. Iz vsega sledi, da bo Bethlenova vlada po vseh porazih morda že v kratkem odstopila in da bo nje naslednik nacijonalist Gombos. Italija se odločno otresa Madžarske in se skuša približevati Mali antanti, obenem pa tudi Madžarska išče boljših odnošajev s Francijo in Jugoslavijo. Vsi ti dogodki so več ali manj v zvezi z bližnjo izpremembo političnih moči na Madžarskem. Bethlen je odločno podpiral legitimiste, dočim jih Gombos, dasi monarhist, ne bo; Bethlen šele sedaj išče stikov z Jugoslavijo, ko ga je Italija pustila na cedilu. Z osamljenim Bethlenom si pn habsburški legitimisti ne bodo po-; magali. Razcep v heimwehrovskih vrstah i se pa tudi v Avstriji močno pojavlja. V Klosterneuburgu so se na zborova-l nju pretepli med seboj fašisti Habs-burgovci in fašisti protihabsburgovci, kar dovolj jasno dokazuje, da javno mnenje ni za restavracijo Habsbur-govcev v srednji Evropi. Komunisti bi radi Marksa v Moskvo. Komunisti bi radi smrtne ostanke Karla Marksa prepeljali v Moskvo. Glasom privatnih poročil iz Rusije namerava moskovska komunistična internaoijonala prepeljati truplo Karla Marksa iiz Londona v Moskvo, kjer hoče preostanke pokopati na Rdečem trgu. Marskovi .sorodniki pa se temu upirajo, (Marks sam bi se upiral, če bi se mogel, kajti tako si on ni predstavljal diktature proletariata, kot jo sedaj izvršujejo ruski bolj-! ševiki!) SodjaSistiaia tatema- cijonala preti JFaSizmu Fašizem v Evropi pomeni vojno nevarnost. Amsterdamska internacionala je priredila v Bruslju veliko protestno zborovanje proti fašizmu, ki sam po sebi pomeni vojno nevarnost. Kot govorniki so nastopili Vandervelde ze Belgijo, Friderik Adler za Nemško Avstrijo, Leon Blum za Francijo in Wells za Anglijo. Celokupno časopisje obsoja fašističrto hujskanje na vojno ter zlasti brani Jugoslavijo pred neutemeljenimi napadi fašističnega tiska. Italija se oborošuje daBje. 139 milijonov lir za nove ladje. V proračunu za leti 1930-31 in 1931-32 je postavila italijanska vlada znesek za nove bojne ladje, oziroma pomorsko oboroževanje. To bo prvi zakon, ki ga bo moral parlament sprejeti v seziji, iki se te dni prične. BeSgifska vlada bojkotira MussoSinijja. Belgijski ministri izjavljajo, da ne marajo sedeti z Mussolinijem pri eni mizi. K poroki italijanskega prestolonaslednika Umberta in princezinje Marije Jožefe se peljejo v Rim belgijska kraljeva dvojica, princ Leopold, maršal dvora ter dva adjutanta z o-sobjem. Belgijska vlada pa ne pošlje nobenega zastopnika. Ta odlok vlade tolmačijo tako, da se je postavila vlada na stališče belgijskega zunanjega ministra Hymansa, ki je odklonil, da bi sedel z Mussolinijem ob isti mizi. Plebiscita v Nemčiji ne bo? 10.000 glasov neveljavnih. Huggenberg je s svojo zahtevo1, da sodi plebiscit o politiki državne vlade in obtoži ministre zaradi sprejema Y(Oungovega načrta ter s tem pomore pučistom do vpliva in moči, pogorel. Doslej je ugotovljeno, da je bilo za plebiscitno volitev 10.000 ponarejenih vpisov neveljavnih. Če to ugotovitev potrdi državno volilno sodišče, potem plebiscitnega glasovanja ne bo, ker ga zahteva premalo volilcev* in Huggenibergov fašizem bo s tem korenito zapečaten. Vprašanje reparacij vzhodnih držav. Reparacijska konferenca v Parizu brez uspeha, V komisiji za reparacije ni prišlo do sporazuma, ker Bolgarija in Madžarska nočeta izpolniti obveznosti po Youngovem načrtu. Francosko časopisje je zaradi teiga silno ogorčeno ter pravi, da ti dve državi radi sprejemata mednarodna posojila za svoja sicer dobro stoječa gospodarska, ne marata pa izpolniti obveznosti do držav, ki so prinesle žrtve za zmago zavezniškega orožja. — V Bolgariji protestirajo, črne zastave razobešajo in demonstirijajo, toda interesirane države groze, da prisilijo Madžarsko in Bolgarijo, da sprejemeta obveznosti, ki izhajajo iz reparacijskega načrta. Odsek je ukinil svoje delo in izročil poročilo predsedniku baaške konference Jasparju. Vladna kriza na Čeho-slovaškem. Meščanski blok hoče ostati v večini. — Predsednik republike nezadovoljen? — Socijalni demokrati odloče-valni. Že štiri tedne sestavlja čehoslova-ški ministrski (predsednik Udržal novo vlado. Obravnava s strankami, se pogaja in skoro je že mislil, da se mu posreči sestaviti nacijonalno vlado, če bi vstopili v vlado češki socijalni demokrati brez nemških in narodni socijalisti Udržal je poročal o položaju predsedniku republike, ki je bil, dasi ni o tem avtentičnih poročil, mnenja, da taka vlada ne odgovarja ne taktu, ne volilnemu rezultatu in ne tendenci politike, ki se hoče izogniti novim političnim bojem. Vrhutega imajo češki in nemški socijalni demokrati dogovor, po katerem uravnavata enotno svojo politiko. Udržalov poizkus, oziroma z njim delujočih strank, da bi dali tudi v če-hoslovaški republiki parlamentu značaj »meščanske« večine, 'ki bi eventualno vodila na pota fašizma, kakor v drugih državah, se je popolnoma ponesrečil. Za sestavo nove vlade mora biti merodajen izid volitev in toleranca. Kellog o razorožitvi. Reducirati je treba vse vrste vojnega ladjeva, razen onega, ki služi o-brambi prebivalstva. Kellog je bil v Londonu gost kluba »Pilgrim«. Lord Cecil je pozdravil in poveličeval zasluge Kellogove za mir in povdaril, da je pomorska konferenca petih velesil velik napredek na poti v razorožitvi. Kellog je odgovoril med drugim: »Omejitev oborožitve mora iti tako daleč, da1 ‘bodo reducirane vse vr-,ste vojnega ladjevja, razen onega, 'ki služi obrambi prebivalstva. Če se to izvede, la'bko računamo na popolno varnost in noben narod ne bo v stanu, da zavlada nad svetom. Varnost sveta se doseže šele po popolnem sporazumu, Reševanje tega vprašanja med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo je imelo mnogo težkoč; med obema! državama je treba postaviti pariteto med pomorskimi silami. Vojna med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo je pa itak nemogoča.« Atentat na brzovlak pri Carihrodu je zbudil veliko senzacijo. Poročali so, da sta bila dva potnika ubita 'ter vlak izropan. Iz Beograda pa poročajo, da je bil atentat organiziran od izvestnih organizacij, da ni bilo mrtvih in ne ropa. Atentat je imel namen otežkočiti pogajanja z Bolgarijo. Štiridesetletnica socialnega lavarovanja. Vpliv izjemnega stanja v Nemčiji je poostril politične razmere v letih 1880 do 1890 tudi v Avstriji. Z najri-gcroznejšimi pomočki je hotela avstrijska birokracija zatreti delavsko gibanje, ki je zahtevalo politične in socijalne pravice. Kljub preganjanju pa zahteve niso u-tihnile. Tako je avstrijska vlada pripravila početke socijalne zakonodaje in jih uveljavila. Nezgodno zavarovanje pred vojno. Predvsem je bil uveljavljen zakon onezgodnem zavarovanju obrtnih in tovarniških delavcev za nezgode dne 28. decembra 1887 in pozneje dopolnjen z zakonom za plovstvo in ribolov (11. februarja 1892) ter z zakonom za rudarje (7. aprila 1914). Nezgodni zakon za delavce je določal sedem- okrožnih nezgodnih zavarovalnic s sedeži v Pragi, na Dunaju, v Salzburgu, Gradcu, Brnu, Lembergu in Trstu. K tržaški nezgodni zavarovalnici je pripadal teritorij Trst, Gorica in Gradiška, Istra, Kranjska in Dalmacija. Štajerska je pripadala Gradcu, Koroška Salzburgu. Izvzeti so bili iz splošnega nezgodnega zavarovanja rudarji, železničarji in delavci pri plovstvu in ribolovu, ki so dobili svoje zavarovalnice. Rudarska nezgodna zavarovalnica je imela svojo centralo in upravo na Dunaju. V svrho volitve načelstva je bil razdeljen ves teritorij na pet volilnih okrožij. V načestvu je bilo polovica delavcev in polovica delojemalcev. Načelstvo je štelo 18 članov. Bolniško zavarovanje pred in med vojno. V povsem isti situaciji je uvedla avstrijska vlada z zakonom z dne 30. marca 1888 bolniško zavarovanje za obrtne in tovarniške delavce ter nameščence (v kolikor niso bili dobro plačani vodilni uradniki, kar se je pozneje izpremenilo). Avstrijski zakon o bolniškem zavarovanju je uvedel sistem okrajnih bolniških blagajn. Poleg teh je dovoljeval še obratne, stavbne, zadružne, bratovske sklad-nice. Okrajne bolniške blagajne so potem tvorile v posameznih teritorijih nezgodnih zavarovalnic zvezo bolniških blagajn, ki je vršila statistiko in zbirala razmeroma majhen rezervni sklad za blagajne, ki bi prišle v denarno zadrego. V upravah so bili zastopani delavci z dvema tretjinama, delodajalci pa z eno tretjino. Razcepljenost socijalnega zavarovanja je bila torej velika, tako velika, da ni bilo niti misliti na to, da bi se moglo zavarovanje deloma zaradi slabega zakona, deloma pa, ker ob taki razcepljenosti uprave ni mogoče združiti potrebnih sil za višje cilje zavarovanja. Velika večina okrajnih bolniških blagajn je poslovala samo zaradi zakona, ker so imeli v njih vpliv faktorji, ki jim ni bilo za zavarovanje. Nihče se ni brigal za pripravljanje in mezdi primerno uvrstitev delavcev. Poleg okrajnih bolniških blagajn pa je v Avstriji obstojala še splošna delavska bolniška blagajna (društvena), ki je bila skoro enako močna kakor okrajne in je tudi ustanovila svobodno državno komisijo avstrijskih bolniških blagajn. Vse inicijative je dajala le ta komisija, ki je vzgojila iz svojega delavskega uradništva še danes priznavane socijalnozavarovalne veščake ter dvignila s tem ugled zavarovanja in vodila žilavo borbo s pomočjo delavskih strokovnih organizacij kakor tudi delavske parlamentarne frakcije za izpopolnitev socijalnega zavarovanja. Tako se je morala avstrijska vlada v letih 1904-05 resno baviti tudi z uvedbo splošnega zavarovanja za onemoglost in starost. Izdelan je bil zakonski načrt, sicer nezadosten, po katerem naj bi tudi država prispevala k ustanovitvi 100 milijonov zlatih kron in naslednja leta po 70 milijonov. Takrat je vlada hotela izvesti tudi znani atentat na strokovne organizacije. Vlada je namreč hotela svobodni morganizacijam vzeti pravico samoodločbe, staviti jih pod državno zavarovalno tehnično kontrolo, da jim s tem onemogoči potrebne borbe za izboljšanje socijalnega položaja članstva in porabi njih denar pri zavarovanju za starost. Organizacije so to namero odklonile, ker ne gre, da bi država enostavno zaplenila zasebno imetje organizacij, ko je organizacijam nujno potrebno v borbi za vsakdanji obstanek. Načrt zakona o starostnem zavarovanju se pa končno zaradi odpora zlasti agra-rcev, industrijcev in zaradi nacijonalnih prepirov ni uveljavil. Do vojne so bolniške blagajne poslovale vsaj v teritoriju tržaške nezgodne zavarovalnice samo administrativno brez vsakršnih višjih ciljev, ki jih ima socijalno zavarovanje. Izjema v tem pogledu so le bolniške blagajne v Trstu, Gorici, Ljubljani in Splošna delavska blagajna v Mariboru. Toda tudi te so se utegnile omejiti le na zdravniško, zdraviliščno in moralno nego svojih članov, ker je zakon določal preozek delokrog. Med vojno se je poslovanje bolniških blagajn nadaljevalo povsem monotono. Iz početka vojne je število članstva za 50 odstotkov nazadovalo, po razvoju vojne industrije pa Proslava Tucoviča v Beogradu. Sijajna udeležba. — Svečanosti. Delavstvo iz cele države je proslavilo v nedeljo, dne 24. novembra 15 letnico smrti svojega prvoboritelja Tucoviča na zelo slovesen način. V prostorih krasne palače Delavske zbornice v Beogradu so že ves dan v soboto zborovali delegati raznih strokovnih organizacij. V nedeljo pa se je vršilo predavanje »URSSa«, katerega so se udeležili številni delegati iz cele Jugoslavije. V svojih sijajnih referatih so posamezni predavatelji obravnavali vprašanje revizije socijalne zakonodaje. Centralni tajnik delavskih zbornic Živko Topalo-vič se je bavil z vprašanjem revizije socijalne zakonodaje v načelu. Pfeifer, tajnik Delavske zbornice iz Zagreba, je predaval o reviziji zakona o zaščiti delavcev, tajnik Del. zbor. v Ljubljani, Uratnik, o zavarovanju delav/cev, IKrekič o svobodi strokovnih organizacij. Predavanju je sledila debata, ki je dokazala, kako zelo je interesirano vse delavstvo na socijalni zakonodaji. Popoldne olb 4. uri pa se je pričela oficijelna proslava in odkritje doprsnega kipa pokojnega Tucoviča. Slavnostne govore so imeli Negoslav Ilič, Belič in dr, Živko Topalovič; vsi govorniki so živo slikali delovanje velikega pokojnika, tako za srbsko predvojno delavsko gibanje in socijalno zakonodajo, kakor tudi za mednarodni proletarijat. Ostali program, je bil zelo pester. Nastopila sta pevska zbora »Abraševič« in »Jedin-stvo«. Član beograjskega gledališča ije ricitiral nekaj} pokojnik, verzov, med tem pa je z veliko fineso sviral delavski orkester. Kot zadnja točka pa so prednašali člani dramatskega odseka »Abraševič« dobro uspelo gledališko igro. Velika dvorana Delavske zbornice je bila nabito polna posetniikov te proslave, katerih število je gotovo prekašalo 2000 oseb. je zopet naraslo vsaj po večjih centrih nad normalo. Ljubljana je imela normalno nekaj nad 4000 članov; že leta 1916 pa je štela 6000 članov. Državna strokovna komisija je priporočala med vojno ustanavljanje zvez bolniških blagajn (po deželah), da se s tem zavodi finančno okrepe. Ljubljanska bolniška blagajna je to misel propagirala zlasti pod načelstvom Fr. Bartla in M. Rožanca ter tajnika Kocmurja, toda do konca vojne s tem delom ni u-spela, po vojni pa se je vodilnim organom zdelo bolj pametno, če se vsa Slovenija, sedaj Dravska banovina, združi v eno samo veliko bolniško blagajno, ki bo sčasom utegnila res nekaj nuditi in tudi pospeševati akcijo za izpolnitev socijalnega zavaro-vanla- (Nadaljevanje sledi.) Aleksander Neverov: Toiksnt — kralrn bogato mesto. fRuska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.) 5 Spomnil se je dogovora, ki sta ga sklenila, da ne smeta zapustiti drug drugega. Kaj narediti? Vrnil se bo s prihodnje postaje nazaj, po Serjoška. Naenkrat je vagon začel voiziti počasneje in se je ustavil. Najbrž so nekaj pozabili. Nenadoma se je zopet pomaknil. Miška je opazil, da je zavol na druge tračnice. Se en sunek in vagon je ponovno odskočil — zopet na druge tračnice. Kakih petkrat se je vijugasto obrnil sem in tja, potem pa je vlak zapeljal na polje zadaj zia postajo in obstal. Stroj je puhnil dim in odpeljal, sam, brez vagonov. Mužik z dvema vrečama preko rame se jezi. — Vrag te vzemi! Mislil sem, da je pravi vlak in da pelje v Sibirijo ... Miška je bil vets vzradoščen. 'Pribežal je na postajo, a Serjoške ni našel nikjer, Stekel je na tisto mesto, kjer je Serjoška padel, a mesta ni mogoče najti. Morda je tukaj, morda je tam, kamorkoli pogleda, se mu zdi, da bi to utegnilo biti mesto, kjer se je Serjoška prekobuc-nil. Iskal ga je in iskal in s trudom ga je našel nekje pri čuvajnici. Glavo med koleni sedi (Serjoška in plaka. Maška je ozlovoljen. — Zakaj pliakaš? — Izgubil si me. — Odslej se bova držala drug za drugega, vprašala bova natančno, katera pot vodi v Taškent. V naglici več ne sedem v vagon. Počakaj, zbežim na postajo, da slišim, kaj mužiki govore. Ti pa nikamor ne hodi, ter na mestu ostani. Ne sme ugovarjati. Miška je vodja. Serjoška se je stisnil k čuvajnici in je zaprl oči, — Ah, tepček, izakaj sem šel? Lačen je, na jok mu sili. Miška bo pozabil nanj, sede sam v vagon in se odpelje. A on ne ve niti za pot, po kateri bi se vrnil domov. Četudi bi vedel, saj ne more iti sam. Pridem do klanca, tam preže razbojniki. Odrasle mužike ubijajo, pa bi majhnemu dečku prizanesli. Doma najbrže mislijo: kdaj se neki vrne Serjoška? Mati hodi k sosedom in pripoveduje: »Naš Serjoška je šel v Taškent po kruh.« Babica, ne doživi vrnitve, prej umre, škoda! Dobra babica! Niti enkrat še ni tepla Serjoška. Tudi mati je dobra! . .. In kakšna je reka? Celo leto se lahko koplje v njej, samo, da bi ne bilo lakote. Na postajo se plazi večer, ogrinja drevesa s črno ruto. Iz krogel, visečiji na stebrih, se usipa luč. V uti, za steno, inekdo ropoče: — Drrr! Drrr! A Miška ni od nikoder. Sam se vsede v voz in se odpelje. Zopet ropot iza steno. —- Drrrl Drrr! Serjoška je hotel pogledati skozi okno. V tem trenutku prisopiha mimo utice počast z ognjenimi očmi, trušč napolni ozračje. Iskre lete kvišku. Naenkrat sikne, ravno pred uto. Z boka plane dim, naravnost na Serjoška. Serjoška Ije odskočil in pri tem pozabil na culico z laptami. 6. Miška je hkrati 'opravil dvoje poslov. Zvedel je za pot v faškent in izprosil si je od rdečevojnika skorjico kruha. Na vse je treba misliti. Kruha ni, denarja ni, Serjoška je neizkušen. Treba ga je nekoliko nahraniti, da bi ne oslabel. Miška je vtaknil skorjico v žep, vgriznil 'dvakrat in pomislil: — Vseeno mu dam nekoliko skorjice. Pozneje mi povrne. Hotel se je takoj vrniti k uti po Serjoška, a zagledal je skozi okno brzojavni aparat. Zanimivo! Trak belega papirja je lezel iz njega in človek je s prstom potrkaval. Drugi človek s slušalko na ušesu je goviril v lijak. Miška se je zagledal in sam ni vedel, kdaj je položil skorjico kruha v usta. Spomnil se je lačnega Serjoška in jela ga je peči vest in mu očitati: —* Zakaj si snedel? Stekel je proti uti, kjer je pustil iSerjoška. A Serjoška ni nikjer. Saj je to tista uta z onim oknom... ali je morda druga, oni na las podobna? Kaj to pomeni? Nekoliko se je zamislil. Obrnil se je na drugo stran in šel na polje. Kup slame leži na zemlji. Mesec stoji nad kupom in gleda Miška. Nobenega človeka ni videti. Samo udarci kladiva odmevajo za postajo in nekdo tiho plače v kanalu. Šel je bližje. V kanalu sedi baba z otroci okrog ugašajočega ognija, raizmršeni so njeni lasje, z glavo maje in tolaži: — Mili moji otročički! Kiam naj gremo sedaj? In Miška je pomislil: —• A kam naij grem jaz? Vrnil se je na postajo in kriknil, V naselbini je zalajal pes. Štev. 97. »DELAVSKA POLITIKA« Stran 3. Ljubljana. V Mostah pri Ljubljani bodo ustanovili faro in zidali farno cerkev. Občina je dala v ta namen kot prvi obrok 200.000 Din iz občinskega imetja. Imeli bodo potemtakem meščani dve veliki cerkvi komaj deset minut narazen. Z novo cerkvijo bo imela Ljubljana z ožjo okolico 12 velikih in 6 manijših cerkva ter nekaj kapelic. In vendar, kaj je Ljubljana proti mestu Rimu, ki ima kar 300 cerkva! Finančnih direkcij je bilo sedaj v Jugoslaviji 14; po novi ureditvi države ijih bo 10, to je v vsaki banovini in v Beogradu. Miklavža priredi Zveza žen in deklet s sodelovanjem zaupnikov strokovnih organizacij ter gledališk. odseka »Svobode« v četrtek, dne 5. decembra 1929 ob pol 5. uri popoldan v dvorani delavske zbornice v Ljubljani. Prijave sprejema in daje pojasnila Zveza žen in deklet ter pisarna iStrokovne komisije. Zaupniki dobe posebna navodila. Spored Miklavža bo lep in primeren otrokom. Želeti je, da se delavstvo prireditve udeležili in se je spomni tudi gmotno, ker ima namen podpreti res potrebne. Pri tej prireditvi ne bo nič »Miklavža in parklja«. Maribor. Proslava desetletnice mariborske »Svobode« v soboto, dne 7, decembra v veliki kazinski dvorani. Vrši se delavski kulturni večer s sodelovanjem vseh odsekov. Ponesrečeni pilot Miiller umrl. Včeraj popoldne je umrl v bolnici pilot Miiller na posledicah poškodb, katere je zadobil pri znani letalski nesreči v Mariboru. Truplo pokojnika bode prepeljeno v Nemčijo. Težka kazen za obrekovanje. Delavec Jožef Kleiderman, ki ije nedavno stanoval v Dajnkovib barakah, je iz maščevalnosti obdolžil mestnega delavca Franca Babiča komunizma, kričal o tem okrog po Glavnem trgu in ga šel radi tega ovadit tudi nia policijo. Posledica je bila ta, da so bolnega Franca Babiča zaprli in je moral biti celi mesec v preiskovalnem zaporu, predno je prišel akt nazaj od državnega sodišča, nakar je bilo postopanje ustavljeno in Babič izpuščen, ker se je izkazala obdolžitev kot popolnoma neresnična. Babič pa je pri tem težko zbolel in leži še sedaj bolan. Seveda se je potem ost obrnila proti Kleidermanu in je bil Jožef Kleiderman pretekli petek pri okrajnem sodišču obsojen radi tega klevetanja na mesec dni zapora. Žalostno, da se delavec tako daleč spozabi in spravlja v nesrečo tovariša in njegovo rodbino z izmišljeno obdolžitvijo. 1000 Din pričnine. V petek se je vršila pri okrajnem sodišču v Mariboru razprava med odvetniki dr. Bar-letom in dvema njegovima tovarišema dr. Pernatom in dr. Bergočem radi žaljenja časti. Beograjski odvetnik dr. Barle je predlagal kot pričo tudi svojega sorodnika g. Srečko Kcbija, lesnega trgovca iz Borovnice pri Ljubljani, brata mariborskega trgovca Drago Robija. K razpravi se je pripeljal Srečko Kobi kar sam, ne da bi ga sodišče vabilo. Drugi dan pa je prišel beograjski advokat dr. Barle k sodniku javit, da zahteva Srečko Kobi nič manj kot 1000 Din pričnine. Ker pa sodišče te drage priče sploh ni vabilo, ji seveda tudi ničesar ni priznalo. Nobl pa znajo biti visoki gospodje! Dragi starši! Društvo »Detoljub« v Mariboru Vas vabi na velezanimivo predavanje našega priznano prvovrstnega pedagoga g. prof. dr. Žgeč-ia, ki bo govoril v soboto, dne 30. novembra 1929 ob 19. uri v našem domu na Ruški cesti n svojih' vtisih iz študijskega potovanja na Dunaj ter o najnovejših šolskih napredkih, ki so danes vzor celemu svetu. Imeli borno priliko, da si ustvari-m‘n potom slik vpogled v najmodernejše poučne metode. Na ta način bomo tudi v stanju pravilno presojati strašno krivico, da celo zločin, ki ga store pretepaški pedagogi nad otrokom in s tem tudi na človeštvu. Ime predavatelja jamči za zanimiv večer. — Družnost. Doma in General Sarkotič, ki je sicer Hrvat in je komandiral Bosno, se je po prevratu naselil v avstrijsko republiko, ne radi tega, da bi bil bogzna kako navdušen za njo, marveč zaradi lepe petnzije — 10.000 šilingov letno; sedaj nuje proti tej republiki in pomaga monarhističnim zarotnikom. Ker pa se mu je to očitalo, zato se brani v »Neue Freie Presse«, sicer zelo nerodno. Siti general je celo drzen, ker trdi, da je res monarhist in da mu tega nikdo ne more braniti; formelno ni član Heimwehra, da pa bi bil z dušo in telesom, če bi bil mlajši. Trdi sicer, da se politiko »mnogo« ne bavi. G. Seipel je že vedel, komu je dal visoko penzijo. Žitna konferenca — žitni kartel. Snuje se med jugoslovanskimi, madžarskimi in rumunskimi veletrgovci kartel za vnovčevanje koruznih in žitnih pridelkov sploh. Konsumentom kartel teh borznih predstavnikov ne bo koristil, pač pa splošno-politično kompleks spada v nekako gospodarsko enoto. Tatvina ameriških denarnih pisem na zagrebški pošti II. Z nadzorstvom so poverili dnevničarja Petra Lukasijeviča, da pazi na osumljene o-sebe. Mož je delal nejasne ovadbe, brez jedra. Končno je padel opravičen sum nanj, ko so mu podtaknili fingirano pismo Lukasijeviču so že vtaknili v zapore. — V Pančevu pa je bila aretirana poštna raznašalka, ki je poneverila ameriški ček za 30.000 dolarjev. * Heimvvehrovci se pretepajo med seboj. Dne 18. t. m. je v Klosterneu-burgu imela zborovanje skupina Heimwehra v čast najstarejšemu sinu bivšega ;sina Karla. S tem pa ni bila zadovoljna druga skupina Heimweh-ra, ki simpatizira z italijanskim fašizmom. Ti so udrli v lokal, kjer so habsburgič. Heimvvehrovci zborovali. Razvil se je krvav pretep. Cel lokal se demolirali. Habsburgični Heimvvehrovci so bili premagani in so es deloma rešili z .begom skozi okna. Pretep se je nadaljeval še na ulici in je morala vmes poseči žandarmerija, da je razdvojila podivjane heimvvehrov-ske bratce. Tekom pretepa je bilo pet Heimvvehrovcev težko ranjenih. Lepim individuom bi Seipel rad izročil usodo avstrijske republike. Kdo financira Heimvvehr? Ni nobena tajnost, da je avstrijsko monarhistično fašistično vojsko organizirala in da ije tudi vzdržuje »Zveza industrialcev«. Informativni biro »Ull-stein« v Berlinu pa sedaj prinaša vest, da štajerski Heimvvehr, ki šteje 20.000 mož, vzdržuje »Alpine Montan-Ge-sellschaft« in daje v te svrhe vsoto 14.000 šilingov (112.000 Din) na razpolago, dočirn tirolske Heimvvehrov-ce podpira vlada s 6000 šilingi mesečno. Uprava »Alpine Montan-Ge-sellschaft« v Avstriji bo radi tega morala nemškim akcijonarjem dajati odgovor, ker ta družba ne more radi slabega finančnega stanja svojim delničarjem izplačevati nikakih dividend, medtem pa meče denar ven za Heimvvehr. Istotako je značilno1, da se deželna finančna sredstva trošijo v te svrhe. T oje rets specizaliteta nem-ško-avstrijskih klerikalcev. Državna reforma v Nemčiji. Pododbor, ki je bil izvoljen na konferenci dežel, je sklenil izdelati načrt, po katerem se bodo Prusija ter majhne ioStanj. Tudi šoštanjska »Svoboda« se je zbudila in je začela z delom. Res skrajni čas je bil, da se je delavstvo vendar začelo zanimati za kulturno gibanje. Vršila se je seja odbora, katere se je udeležil tudi predsednik »Svobode« Štukelj iz Ljubljane. Pri tej priliki se je napravil sklep, da bo začel dramatični odsek z delom, da se bo obnovila knjižnica in da se bo tudi sicer skušalo oživotvoriti vse panoge kulturnega gibanja. Saj vendar imamo lope prostore v Zadružnem domu, ki jlih je treba izrabiti; potrebno je pritegniti mladino in storiti vse, da bomo dokazali svetu, da nekaj zmoremo, če le hočemo. Pretek- po svetu. državice severno od Majne združile z državo, medtem ko bi južne dežele nadalje ostale samostojne. Pruska in državna vlada postanejo ena ustavna enota in pruski deželni zbor se spoji z državnim parlamentom v eno enoto. Nova umora v Sofiji, Dne 22. t. m. so zopelt trije napadalci napadli v Sofiji pred njegovo trgovino slaščičarja Strašila Kositova. Županov šofer Alekso Hristov je ustavil avtomobil. Ko mu je pek pred prodajalno stregel, okoli sedmih zvečer, so se približali trije neznanci, od katerih je eden ustrelil trgovca, šofer je hotel z avtomobilom pobegniti, a so ga tudi ustrelili. Atentatorji so bili skriti prej v sosednji veži. Angleška konservativna stranka je imela dne 21. t. m. in naslednje dni svoj kongres v Londonu. Udeležencev je bilo okoli 4000, med njimi 2000 žena. Kongres (Baldvvin) je napadal delavsko vlado, sicer je pa zahteval dalekosežno izpopolnitev raznovrstnih carin, ker konservativci menijo, da je visoka carina rešilna bilka za preživelo gospodarstvo. Šnanskj diktator Primo de Rivera, ki gospodari že šest let na Španskem, ima vedno več nasprotnikov. Po vsej državi se namreč snuje odpor proti njemu in ne sodelujejo v organizacijah samo levičarji, ampak tudi desničarji in inteligenca, ki so doslej podpirali njegov režim. Vsake kaše je enkrat dosti. Ruski revolucionarji pred sodiščem, V Voronezu v Rusiji se vrši obravnava proti pristašem sekte Fjo-dorovcev. Obdolženi so obtoženci, da so pripravljali upor in oborožene napade na uradnike. Ti ljudje niso ves čas procesa izpregovorili niti besedice. Na izastavi so imeli napis »Bože carja hrani«. Vsi obtoženci bodo obsojeni na smrt. Rusi tepejo Kitajce. V Mandžuriji se vrše večji boji, v katerih so bili Kitajci občutno tepeni. Izgubili so 2000 mož. Rusi so bolje oboroženi ter porabljajo v vojni poleg modernega orožja tanke in strupene pline ter avijatične pomočke. Vrši se torej enako grda vojna kakor je bila svetovna vojna. Avstralija uvede sistem prostovoljske vojske. V avstralskem parlamentu je delavska vlada naznanila, da uvede sistem prostovoljske vojske. S tem je načelno odpravljena vojaška obveznost v angleškem do-minionu. Klerikalni kandidat za mehiško predsedništvo Vasconcelosa je v volilni propagandi zopet hujskal na revolucijo. Tudi je hujskal k vstaji. Izvoljeni predsednik Ort iz Rubio je izdal tiralico za njim, toda bivši 'kandidat se spretno skriva in bo skušal bežati v Zedinjene države, če ne bo obmejna straža tega preprečila. * Izguba pri nevjorškem borznem polomu. Izguba pri nevjoškem borznih papirjih je znašala do 1, novembra 1929 (to je okroglo v treh me.se-cih) 71.752,650.908 dolarjev. V dinarski veljavi bi to znašalo okroglo 4020 milijard dinarjev. Če bi hoteli ta znesek zbrati v dinarjih, bi morali plačevati okoli 334 let tako velik znesek, kakor je naš letni državni proračun. Če 'bi se ta znesek razdelil na naše državljane, bi moral vsak državljan plačati enkrat za vselej 334 , lost nam je za to najboljši dokaz. Kakor smo delali takrat, tako bi morali delati tudi v bodoče. Imamo tudi ski-optični aparat za predavanja, ki nam bo pri našem delu gotovo dobro služil. — Delavci in delavke in vi vsi, ki ste voljni delati na kulturnem polju in v okviru »Svobode«, pridite, da bo šlo delo hitrejše od rok. Jesenice. Poroka, V nedeljo, dne 24. t. m. se je na Brezjah poročil delovni član jeseniških delavskih organizacij France Franc s članico »Svobode« Gusti Starič. Mlademu proletarskemu paru želimo obilo sreče in upamo, da bo tudi v bodoče požrtvovalno de- tisoč dinarjev. Na vsakega Amerikan-ca pa pride okoli 30.000 dinarjev, ker je država velika. Iz teh številk se vidi, ob kako ogromne prihranke so spravili špekulanti milijone ameriških državljanov sploh in manjše kapitalistične špekulante. Višji sodni svetnik na zatožni klopi. Na Dunaju se je pretekli teden vršil pred deželnim sodiščem proces proti višjemu sodnemu svetniku, ki je sam skozi dolgih dvajset let sodil druge grešnike, ki so se pregrešili proti zakonom. Imenuje se viš. sod. svet. dr. Nehoda. Sodnik je Obdolžen krivde, krivega pričanja in ponarejanja dokumentov. Iz poročila obravnave je razvidno, da je sodnik Nehoda zašel na kriva pota vsled vedne-ga pomanjkanja denarja, ker je imel silno potratno ter zapravljivo ženo, od katere je končno pc-begnil. Toda takoj pa je padel drugi v mreže, tki ni bila nič boljša, ampak še slabša, ki je neizprosno terjala od njega denar in zopet denar za svoje luksuzno življenje. Poleg dragega pohištva je zahtevala dragocen nakit, drage kožuhe, glasovir, avto itd., kar je stalo de-settisoče šilingov. Da ustreže svoji prijateljici, se je končno sodnik podal na pot goljufije, da bi prišel do denarja. Napravil je 760.000 Din dolga, dasi njegova mesečna plača ne presega 4800 Din. Zagovorniki predlagajo, naj bi se preiskalo njegovo duševno stanje. Kaznilnišld paznik načelnik vlomilcev, Kaznilniški paznik kaznilnice v Olomocu, Vencel Pilat in njegova žena sta bila aretirana, ker sta bila v zvezi s proslulo Grunt o vo vlomilsko tolpo. Vodja te bande, Grunt, se je nahajal v kaznilnici, odkoder je s pomočjo obeh Pilatovih vzdrževal še nadalje zveze z vlomilci. V Pilatovem stanovanju so našli 17 Grunto-vih pisem na svoje tovariše z natančnimi načrti za razne vlome. Pilatova žena je bila posestnica autotaksija, s katerim je prenašala poročila vlomilcem. Za uslugo sta participiralo na ropu. Socijalna vpraSanja. Poklicna izobraževališča v Angliji. Ministrstvo deila v Angliji namerava ustanoviti poklicna izobraževališča za mlade nezaposlence. Te zavode bo vlada podpirala povsod, kjer se zglasi 50 takih mladih ljudi enega spola. Pouk bo za mladino med 14. in 18. letom brezplačen. Kolektivna pogodba angleških ladjedelcev sklenjena. V angleški ladjedelski stroki je pretila večja stavka. Dne 19. t. m. se je pa po deveturnem pogajanju med delojemalci in delodajalci sklenila kolektivna pogodba, ki bo veljala za vso Anglijo. Prizadetih je nad 15.000 delavcev. Višje ali nižje mezde v Ameriki. Po borznem polomu bi radi nekateri podjetniki znižalli delavske mezde. Predsednik Hoover je imel glede reorganizacije razgovor z voditelji gospodarstva in so se obvezali, da mezde ne bodo znižali. Henrik Ford pa: je rekel po razgovoru, da je sklep slab, zakaj mezde bi se morale povišati. On sam bo v svojih obratih izvedel splošno povišanje. — In vendar Fordova podjetja najbolj uspevajo in delavstvo dela pri njem z veseljem. Izkaz tiskovnega sklada. iZa tiskovni sklad so darovali iz Ruš Žižek Franc 10 iDin in Happe Anton 12 Din, Adolf Kreuch iz Bistrice pri Limbušu 8 Din. Iskrena hvala, posnemajte. lova! v vrstah jeseniškega proletari-jata. Prvi prosvetni večer »Svobode« v letošnji sezoni se je vršil v petek, dne 22. t. m. S telovadnimi točkami je nastopila deca, dalje članice bi člani. Skupinske vaje slednjih so bile naj-strumnejše izvedene. Ta večer je zapel nekaj pesmi društveni moški zbor in tako prvič pred širšo javnostjo nastopil. Poznalo se mu je začetništvo, toda upati je, da se izboljša. Vodi ga Martin Jeran. Zbor je neobhodno potreben, a nič manj ne društveni orkester, saj se krvavo pogreša pri prireditvah, Naj se skuša osnovati. Igralci so postavili na oder burko »Trije tički« z dovolj posrečeno komiko. (Režija J. Vodnjov.) Želeti je tudi res- Ueltka je razlika med čevlji in čevlji J>ripc?c2as!3o tSam najboljša 3{aro *««. Jtfarbcr, koroška cesta št. 1S nejših delavskim odrom primernejših komadov. — Ugajala je točnost začetka, nefunkcijoniranje zastora pa kvarno vplivalo . ,. Pa za reklamo naj se ‘bolje poskrbi, da bo obisk še lepši! Požar je uničil v sredo, 20 t. m. hišico gozdnega čuvaja KID v Hre-novici, v tovarniškem gozdnem kompleksu sredi Jesenic. Zdaj bodo postavili zidano. Takoj drugo jutro je gorelo za meščansko šolo, a brez težjih posledic. Ruša. Minuli teden se je vršila pri okrajnem sodišču v Mariboru zanimiva razjprava v tožbi tovarniškega delavca Ivana Mernika proti Josipu Niess-nerju, inozemcu in strojnemu mojstru iz tovarne za dušik v Rušah. Ta ino-zemec, ki je še po desetih letih našega osvobojenja nenadomestljiv v Rušah, se še tudi vedno ni naučil spoštovati v domačem delavcu dostojanstvo človeka. Ponovno je na naj-grše načine žalil razne delavce, med njimi tudi kleparja Ivana Mernika, ki pa je sklenil, da napravi tem maniram gospoda Niessnerja enkrat za vselej konec ter vložil radi žaljivk obtožbo. Zaslišana je ibila cela vnsta prič, ki so potrdile, da je strojni mojster Josip Niiessner v ruški tovarni delavce neštetokrat, skoro vsak dan zmerjal, da so »gimplni, kamele, kameltigri, opice, butlni, hašerli« itd. Strojni mojster Niesisner pa se je junaško zagovarjal, da je sicer res zmerjal Mernika, ampak že mnogo prej, kot trdi Mernik, t. j. že ipred potekom 6 tednov in da je radi tega tožba že zastarana. Ker se nekatere priče niso mogle natanko spominjati, kedaj so ravno padle vto-žene psovke, ki so bile pač na dnevnem redu, je predlagal Mernikov zastopnik dr. Reisman, da se razprava preloži lin vabijo še nove priče. Razprava se bo vršila zopet 9. decembra in bomo o tem še poročali. Proti obnašanju g. Niessnerja pa se je pritožila tudi delavska organizacija pri vodstvu tovarne in upamo, da bo tudi ta proces storil svoje, tako, da bo končno vendarle red. Sladki vrh ob Muri. Spor med tovarniškim delavcem Štrumflom in inžinerjem Kohnom radi klofute, je končal pred sodiščem s poravnavo. Inž. Kohn se je zavezal plačati stroške obeh zastopnikov, vse pniče in pa še 300 Din v blagajno Delavske strokovne organizacije v Sladkem vrhu. Organizacija je ta denar že tudi dobila in je takšno poravnavo le pozdraviti. Delavci v ,Sladkem vrhu se zavedajo svoje dolžnosti nalpram sebi in drugemu in so od prvega do zadnjega vsi organizirani. V organizaciji je moč. Tovarna papirja odklanja sklenitev kolektivne pogodbe in povišanje mizernih plač delavstva. Nas 'odklonilni odgovor ni presenetil, ker pač vemo, da si mora delavstvo j izboljšanje svojega položaja izvojevati. In j to bomo storili tudi mi, papirniški delavci. J Pripravljeni smo na vse. Razumljivo je, da ' bomo vsa sredstva za mirno poravnavo tega spora poprej uporabili. Zaprosili bomo Inšpekcijo diela, da skliče razpravo in smo prepričani, dia se bode izkazalo na razpravi, da so naši zahtevki upravičeni in da nas ne bo podjetje prisililo, da se poslužimo skrajnega sredstva. ICuSturni pregled. Heinz Luedecke, Berlin: fiim. V »Delavski Politiki« smo že večkrat pisali O' novih ruskih filmih, pri čemer smo omenili, da visoko prekašajo vse za-padnoevropske in amerikanske. O priliki internacionalnega tedna za film in fotografijo, so ponovili v Berlinu nekaj najboljših ruskih filmov, ki smo jih videli še preje. Taka ponovitev je bila zelo koristna in zaželjena; v letošnji sezoni pa so predvajali šele prav malo novih filmov. Veliko Eisensteinovo filmsko delo »Generalna linija«, ki prikazuje industrializacijo in kolektiviziranje ruske vasi in ki smo ga željno pričakovali, ni moglo priti še na spored radi nenadnega finančnega poloma »Derusse« (Deutsch-russi-sche Filmallianz). Kot edini ruski film smo videli v preteklem mesecu »Boj za Pariš« (manuskript in režija: Kozincev in Tranberg; fabrikat Sovkina); to delo pa je v primeri z velikimi filmi Eisensteina in Pudovkina precej, slabo. »Boj za Pariš« nam kaže pariško komuno l. 1871., njene vzroke in udu-šitev. V fotografičnem in tehničnem oziru je ta film mojsterski; prikazuje z rafinirano kompozicijo krasne slike, vendar te slike niso povezane v zaokroženo celoto. Tempo je prepočasen, vse je vse preveč jasno in preobširno začrtano, tako da posamezne scene zabrisujejo celoto. Gledalec mora postati pri tem utrujen. Revolucijske scene so nalik klišejem, prikaz ni — kot v drugih filmih — naraven in enostaven, temveč igralsko pretiran. Čeprav nismo torej v zadnjem času videli nobenega posebnega ruskega filma, smo pa zato tem več slišali o njem. V Berlin je namreč prispel S. M. Eisenstein z dvema svojima sotrudnikoma; Eisenstein je ob tej priliki govoril v radio o filmskem delu v Rusiji Vaš dopisnik pa je slišal njegovo predavanje v »Zvezi proletarskih pisateljev«. Tukaj se je čutil Eisenstein med enakomisle-čimi in nam je govoril kot tovariš tovarišem. Kar nam je Eisenstein povedal o ruski filmski produkciji, nam je deloma že znano iz knjig. Zelo važno pa je, da smo izvedeli pri tem predavanju nekatere doslej neznane podrobnosti. Da je sovjetski'film popolnoma zavrgel »stara«, je znano. Da pa igrajo vodilne vloge v velikih filmih, kot n. pr. v »Potemkinu« in v »Desetih dneh« lajiki, ki jih je pobral Eisenstein s ceste in postavil pred kamero, to nam govore cele knjige o brezimeni proletarski kulturi Rusije. V »Generalni liniji« je glavna igralka neka preprosta kmetica, ki preje še nikoli ni bila v filmskem ateljeju. Več tednov je potoval Eisenstein s svojimi sotrudniki po vsej Ru- siji, da je našel to žensko, ki reprezentira po njegovem mnenju novi proletarski človeški tip. Na isti način so našli tudi ostale igralce. Iz tega razvidimo, da režiser v Rusiji ni nikak »polbog« kot v Ameriki, kjer ga mora masa brezpogojno ubogati. Navadni ljudje iz fabrik in vasi tu sami odločajo o stilu filma, kajti Rusom ni za estetične učinke, temveč za to, da vidijo prikaz proletarske »duše« in pa vsakdanjo resničnost, če potem še vemo, da vsak dogotovljen film kontrolira in »cenzurira« cela vrsta proletarskih kulturnih organizacij, preden začno film predvajati ali preden ga pošljejo v inozemstvo, potem nam ni resničnost in živ-ijenska blizkost ruskih filmov nobena tajnost več. Ruski fiimski režiser ne ustvarja za dobičkaželjne akcijske družbe, temveč za maso in pod njenim neposrednim vodstvom.. Samo na ta način lahko nastanejo dragocena umetniška dela, ki kažejo pot v bodočnost!! — Zanimivo je, da je pozdravil Eisensteina pri njegovem prihodu v Berlin državni poverjenik za umetnost dr. Redslob. Pri svojem oficijelnem nagovoru je moral celo ta meščansko-demokratski državni uradnik priznati, da ruski film v umetniškem in v ideološkem oziru daleč prekaša vso nemško filmsko produkcijo. Iz Berlina je odpotoval Eisenstein v Anglijo in Ameriko, da si ogleda tam nekatere tehnične novosti. Ob tej priliki naj opozorimo čitatelje na izborno malo in ceneno knjižico »Der russi-sche Revolutionsfilm«, ki obsega 67 strani in kateri je napisal predgovor bivši prosvetni komisar Lunačarskij. Ta poučna knjižica je izšla kot 2. zvezek »Schaubiicher« v založbi Orella Fiisslija v Ztirichu. Seveda manjka dobro izbranim slikam glavno: ritmični utrip življenja, ki ga nam more podati le premikajoči se filmski trak. V deželah, kjer ni mogoče videti novih ruskih filmov, je ta drobna knjižica s slikami dobrodošlo »nadomestilo«. Pri gledanju slik vsaj deloma lahko slutimo silno moč nove proletarske umetniške oblike. Lunačarskega uvod je pisan jasno in občuteno. Uvod poudarja, da je ruski narod spoznal važnost filma in da se trudi, da ga popolnoma osvoji. Rusom je pri ustvarjanju novih filmov zelo pomagala nemška kritika. O ruskem filmu pa je izšla že 1. 1927. še druga, mnogo obširnejša knjiga »Russi-sche Filmkunst« (Ernst Pollak Verlag, Berlin, Charlottenburg). Knjigi je napisal prav lep uvod' berlinski kritik Alfred Kerr, ki ga smemo po pravici smatrati za prvoboriteija za ruski film med nemško meščansko inteligenco. — Talpa. MALA NAZNANI LA. i Ali ste že krili | . , svoje potrebe v f^kovinah Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri Albertu Eccariuf urar, Maribor, SlomSkov trg 5 LIPUS IGNAZ mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah- MARIBOR. KOROŠKA CESTA 90. \ ulkaniziranj e Gumiji za avtomobile, snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah. TERBUC, Morlbor, KcrotKa c. 3, (poprej tiskarna Ažbe). Mehanična delavnica za popravilo vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, pod jamstvom solidne in brezkonkurenčne cene' JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR TATTENBACHOVA ULICA 14 Zadostuje dopisnica, da pridem po Vaše stroje in gramofone na dom. ČITAJTE! novo izišlo, socialno dramo Rudolia Golouha KRIZA. Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socialno dramo. Elektrotehnična delavnica PRATTES & TRABI, Maribor, Vodnikov trg št. 3. Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev. Enkratna ponudba. Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-teenmsenes Lexnron, Mk 3.60; Wo steekt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. 'In 1 S (šiling) za pošto in zavojnino. Tvormca štampiljk Ir* prodaja v »o stroko spadajočih potrebščin T. Soklič Maribor, Aleksandrova c. 43. V tekstilnem bazarju Vetrinjska ulica št. 15 Maribor se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe. O Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj niz j ih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd„ Nabirajte nove naročnike SEMfifSiHH Ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica št. 20 Etaportira hitu „LUH A“ Maribor, Aleksandrova cesta 19 Brezkonkurenčne cene za vsakovrstno galanterijsko robo In Igraie. Specljalna trgovina z nogavicami, kakor tudi pletenin, telovnikov, oblek, ieplc, dokoienic etc. lastnega Izdelka. Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih. I. MARIBORSKA DKUVSK4 PFKARNA K. X X O. X. Ustan. 1898 MARIBOR, TRŽA&KA CESTA ŠTEV. 36-38 Telefon 324 Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18 Moderno In htgijensko urejena pekarna,—Priporočamo vsem organiziranim delavcem In dela"kam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz ■ Delavske pi.karne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P. j Otroške nogavice . . . od Din 5- dalje Moške nogavice . , 5-- Damske nogavice . 7- Dam>ke nogavice s svilenim robom . . 10-— Prim« flor nogavice . )> n 15-- Damske nogavice melirane »> »I 10- Damske nogavice la angleško melirane 13 — Rokavice vseh velikosti, trikot in pletene »> M 15-- D .mske trikot hlače • M II 20- Velika zaloga moškega, damskega in otroškega perila Ovratniki in samoveznice od Din 10-— dalje. Nova zaloga igrač za MIKIm/žei/n in božično darilo po znatno znižanih cenah D Suecijelna izložba za okraske božičnih drevesc. { Kupujte samo pri tvrdkah, ki ogla- j sujejo v „Delav-skl Politiki" I — t i Občinski tajnik le prvovrstna moč se sprejme z novim letom. Prošnje do 15. decembra 1.1. Županstvo Senovo. Tiska: Ljudska tiska* la 4 d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.