Leto XIII. Štev. 158 TELEFONs UREDNIŠTVA 25 -67 UPRAVE 28 • 67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 14. julija 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina *i din Cena | din 1— | Angleška propaganda v Nemčiji Inform ci ska in svarilna pisma angleškega propagandnega urada Nemcem v Nemčjji — „Versailleski mir te bil otroška igrača nasproti miru po novi vojni" — Odgovor propagandnega ministra Goebbelsa — Nemči a se m boji vojne in ne dvomi v zmago BERLIN, 14. julija. DNB. Zadnje tedne je Nemčija preplavljena s pismi, ki izgledajo na zunaj kot zasebna. Ta pisma prihajajo po pošti iz Anglije in nji-!,°v namen je nahujskati nemški narod proti voditeljem. V zadnjih dneh so dobili mnogi Nemci taka pisma od nekega Stevcna Kinga Halla, v katerih se hoče približati »dragim nemškim čitateljem« in izzvati med nemškim ljudstvom vstaško r 1 je ta informativna služba uradna Juanova, ki jo pa vodijo zasebniki, ter °če popolnoma neodvisno od dnevnega 'ska in popolnoma po resnici oskrbovati ^mce z informacijami. Po opisu svojih yojn’h doživljajev pravi Hall: »Po vsem tem vem prav dobro, kaj je vojna in sl zato želim miru, ako ga lahko dosežem pod častnimi pogoji. Zato še sedaj vprašujem, ali se nam bo posrečilo ohraniti mir? Jaz o tem močno dvomim.« KRŠITEV SPORAZUMOV. Nato pravi Hall, da je, kakor vsi An-?'**>> ogorčen nad nesramnim načinom, ak» nemška vlada krši monakovski spojni in prihaja do sklepa, da so vodje emčije, vsaj Ribbentrop, Goebbels in •"jnniler popolnoma nemogoči ljudje, s aterimi ni mogoče skleniti nobenega spo-razuma, ki bi imel kako vrednost. Hall je Prepričan, da zveni to za Nemce strašno, je pa žal resnica, da notirajo tudi Hitlerjeve besede na angleški polifčni borzi najnižje. Nobenega izgleda tudi ni več, da bi dala Velika Britanija Nemčiji kakršnekoli koncesije še, dokler se ne obnovi |'era v nemško besedo. Na kako vračanje kolonij po tistem, kar se je zgodilo v Pra-8* sploh ne more biti govora. Do ugra-, 7 Češke se je pa vprašanje nemških °nU v Angliji resno razmotrivalo. Versailles je bil igrača. Nemška vlada trd’, da Anglija Nemčijo . koljuje, a v resnici se obkoljuje sama, fr sili vse narode, da se združijo proti ”jei. kakor so se 1. 1914. Pisec razpravlja 5*aIie o izgledih bodoče vojne, v katero Sotovo posegla tudi Amerika. Nemčija °° blokirana In o izidu ne more biti no-eneRa dvoma. Res je, da stoji Nemčiji ob ^rani Italija, toda ta edina zaveznica ire-|Jega raj,ha je prav Jako brez surovin, kakor Nemčija in Italijani kljub fašizmu nimajo zadostne odpornosti. Kaj se bo torej Ugodilo, ko bo vojna končana s porazom Nemčije in Italije? Sklenjen bo mir, nasproti kateremu je bil versailleski po svetovni vojni otroška igrača. Sila nemškega naroda bo za vedno ali vsaj za dolgo uničena. Odločitev o vojni ali miru pa v rokah nemškega naroda, kajti tisti, ki bo aal signal za napad, bo Hitler, ne Chamberlain. Zdi pa se, da sta R bbentrop in Goebbels zatajila Hitlerju važne Informacije. Pismo sklepa z apelom na Nemce, naj že enkrat prično misliti z lastno gla-vo, pokažejo pisma tudi svojim pr’jate-'jem in piscu pošljejo svoje eventuelne Pripombe. NEMŠKI URADNI ODGOVOR. V odgovor na to pravi nemški tiskovni “rad, da je Nemčiia že davno prepričana, ^a se angleška politika ne vod'« z mnogo 8kruoulov in se zato tudi ne čudi neumnostim Stevena Kinpa Halla, ki pa zaslugo vendarle neko hvaležnost. Sedaj Nem-ve, kako izgleda nn(rle«t^ nrooapan- da, ki jo je Chamberlain pred tedni napovedal, ve pa tudi in pozna metode, katerih namen je ustvariti jez med vodstvom in narodom. Zato je v odgovor Hallu napisal propagandni minister dr. Goebbels dolg članek v »Volkischer Beobachterju«. GOEBBELSOV odgovor. V tem članku pravi minister, da na Hallov pamflet sploh ne bi odgovarjal, ako ne bi bil dobil informacij, da je v službi angleškega zunanjega ministrstva in da so njegova pisma pisana po naročilu in ob sodelovanju angleškega zunanjega ministra Halifaxa. To pa daje vsej stvari čisto drug značaj. Dalje se obrača minister na dejstvo, da je bil HaH 21 let pomorski častnik. Služil je torej v tisti mornaric*, ki je od 1. 1914. do 1. 1918. izvajala blokado Nemčije in zapirala njenemu prebivalstvu dovoz hrane. Dalje se ukvarja Goebbels z zgodovino angleških nasilij v burski vojni, v kateri so bile žrtve tudi burške žene skupaj z otroci, z zgodovino zavojevanj kolonij, z zgodovino trgovanja s sužnji, bombardiranja San-slbara itd. Vsa ta nasilja so obsojali tudi mnogi častitljivi Angleži sami in se sramovali, da pripadajo takemu narodu. Tudi še sedaj žive v Angliji možje, ki obsojajo politiko vlade, ki hoče tudi nem?,k* narod po starih metodah najprej notranje razbiti in ga notem brutalno potolči. LETO 1918. SE NE PONOVI. Toda to se ne bo nikoli zgodilo, 1. 1918. se ne bo več ponovilo. To leto j,e bilo za Nemce prevelika šola. Nemški narod ve, da v primeru, da bi bil zopet premagan, Angležem sploh ne bi več bilo treba delati, ker bi morali delati zanje Nemci kot njihovi sužnji. Hall pravi, da so njegova poroč’la neodvisna, neodvisna od česa, pač le od resnice, od katere so se angleške Informacije itak že davno ločile. Hall želi mir, ali kakšen? Mir davljenja nemškega naroda, kakršnega je doživljal 14 let po svetovni vojni, ko mu je Anglija vzela bojno in trgovinsko mornarico, kolonije, mu naložila reparacije in ga sramotno ponižala. NEMCI SE NE BOJE VOJNE. Hall piše, da pozna vojno, toda Hitler jo pozna še bolj, saj se je 4 leta bojeval kot navaden vojak večinoma proti Angležem in ne proti ženskam in otrokom, kakor je angleška navada. Zato pa je tudi poskrbel, da Nemč!je nihče ne more več napasti. Vi hočete častni mir. Kdo vam predlaga nečastni mir? Ali je versailleski diktat bil časten mir? Ne! Anglija ni Nem-č!ji nikoli dovolila častnega miru. Vi dvomite v mir, mi to dobro vemo, vemo celo da je tudi vaš dvom zlagan, ker veste, da vojno hočete. Ako vi sovražite Hitlerja, smo ml na to vaše sovraštvo ponosni. Tudi fconsesij Nemčija ne zahteva, zahteva le svoje pravice. Ako nam jih ne boste hoteli dati, si jih bomo vzeli sami. Tod*i potem ne tožite licemersko, da pada Evropa iz krize v krizo. Odgovorni bodo vaši voditelji. To, ali bo vojna, Je odvisno le od Anglije. Kako se bo končala in kai se bo potem zgodilo, to pa preousfte nam. Mi ne verujemo, da bi imela Anglija kakršnekoli izglede za zmago v novi vojni. Vi morda ne veste, toda nemšk; narod ve dobro, d<\ je v takem razpoloženju. da bo branil svojo narodno čast in eksistenco do zadnjega d‘ha. Zapiski Španija ne gre z osjo Senzacionalna izjava general Franca — Canov obisk fe le vljudnostnega značaja — Srsanija^potrebute vrsto let miru — Fašizem in nacizem kopija Španije iz 16. stoletja LISBONA, 14. julija. Havas. V razgo-|ru. Španija bo ostala nevtralna, dokler voru, ki ga je imel general Franco z di- ne bo ogrožena njena čast in njen živ- rektorjem »Diario de Notosias«, je vodja Španije dejal: »Novi režim v Španiji ni italijanski niti nemški. Vsekakor so v sedanji organizaciji Nemčije in v njeni ideologiji mnoge ustanove, ki datirajo še Iz 16. stoletja Španije. No, vsak narod ima svoje tradicije in potrebe. Nova španska država bo urejena po španskem vzorcu. V socialnem pogledu bo skrbela, da odstrani razredno borbo, da zamenja kapital bogatinov s stvarjanjem velikih družin in jih s posojili in podporami tako moralno kakor materialno podpre. Deca številnih siromašnejšlh družin mora imeti prilike, da se lahko brezskrbno izšola. Nezaposlenosti bomo napovedali boj, ustanovili smo že institut za obnovo stanovanj in porušenih mest«. Na pripombo, da bo tako začrtan program terjal daljšo dc»yo, je Franco dejal: »Ne verujem v vojno. Zame ni vprašanja, ki bi se ne moglo rešiti z diplomatskim posredovanjem na miroljuben način. Ali je sploh vredno, da ženo Evropo v vojno zaradi Gdanska?« Na vprašanje direktorja Avgusta de Castro, če bi vojna vplivala na nevtralnost Španije, je Franco dejal, da »španski narod potrebuje za svobo obnovo ml- ljenjski interes.« Glede Cianovega obiska je general naglasil, da je vljudnostnega značaja. »Prinesel je od plemenitega italijanskega naroda pozdrave zemlji, za katero so se italijanski prostovoljci borili.« Franco želi, da bi tudi odnošaji s Portugalsko ostali čimbolj prisrčni, ker terja tako že zemljepisna lega obeh sosed. Dva nevarna meseca WASHINGTON, 14. julija. Sanator Rittman, je predložil, da se zasedanje senata podaljša do jeseni, ker bosta sedaj sledila dva nevarna meseca za usodo Evrope. Zato mora ostati senat skupaj, da bo lahko takoj sprejel potrebne sikle-pe o zadržanju Zedinjenih držav. DR. STRAFELLA OBSOJEN NA PET »LET JEČE. GRADEC, 14. julija. Dane? je bil tu zaključen proces proti bivšemu predsedniku avstrijskih državnih želer.n.c dr. Stra-felli. Zaradi zlorabe denarja tramvajske družbe v politične namene je bil bivši veljak Schuschniggove Avstrije obsojen na pet let težke ječe. (Dr. Strafei',; je r>o po-kolemiu iz Ptuja. Op. ur4 B •,;> v, .; ... ■ Dr. Jan Masaryk Iz Londona poročajo, da prihaja bi\'ši pre-zident CeŠko-slov. iz Amerike v Evropo zato, da se sestane na važno konferenco z ostalimi politiki in diplomati bivše republike, ki žive izven protektorata. Konferenca bo, kakor se zatrjuje, najbrže v Londonu, in jo pripravlja kot po dr. Benešu pooblaščeni organizator poslanik dr. Jan Masaryk, sin velikega pokojnega prezldenta T. G. Masaryka. Udeležili se je pa ne bodo samo Čehi, ampak tudi Slovaki. Poslaniki bivše ČSR v državah, ki ne priznavajo novega stanja, bodo poročali dr. Benešu o uspehih svojih diplomatskih akcij pri prijateljskih vladah. Na konferenci bodo sprejeti obvezni sklepi glede zadržanja Čehov in Slovakov v primeru nove evropske vojne. Razdeljene bodo dalje posamezne funkcije. Tako se zatrjuje, da bo določen sedaj v Varšavi |se mudeči general Prohala za vrhovnega poveljnika Češkoslovaških legij, ki se bodo v omenjenem primeru organizirale iz emigrantov in v tujini živečih Čehov in Slovakov. Dr. Beneš je z vladami Anglije, Francije inP oljske baje že uredil vsa zadevna načelna vprašanja. Mussolini za strelovito vojno Revija »Rassegna Italiana« prinaša v posebni številki, posvečeni italijanski vojski, tudi članek vojnega ministra generala Parianija o teoriji italijanskega vojevanja. Pravi: »Vojna doktrina katerekoli vojske in produkt abstraktnih teorij. Edini cilj vojne je zmaga. Mi smo sovražniki vojne, ki išče zmage v sistematičnem izčrpavanju sovražnika. Naša vojna mora biti, kakor je dejal Duce, strelovita, takšna, ki doseže uničenje sovražnika v čim krajšem času. Sredstev za razbitje nasprotnikove fronte nam ne manjka. Težje je vprašanje izkoriščanja uspehov, toda tu nam bo predvsem pomagala moralna sila: Duh naše smelosti-« v Prol. Einstein Zidom »Poslednji dogodki nas niso premagali Nasprotno, združiti moramo in podvojiti svoje sile, da bomo odločni in da ne izgubimo hrabrosti niti za trenutek. Ne pozabite, da so nasprotniki Velike Britanije tudi naši največji sovražniki. Zadržanje Anglije je za nas največje važnosti. Pobrigati se moramo, da bo v naših vrstah vlada! razum, ne pa nered! Ruska oborožena sila »News of the World« pišejo, da ima Rusija 16 milijonov mož, ki jih lahko vsak čas pokliče pod orožje. Od teh je 10 milijonov vojakov izvežbanih v modernem vojevaniu. Sama ruska armada, aktivna in v rezervi, šteje 5 milijonov oboroženih, dobro izvežbanih mož. Sovjetska armada je razdeljena na osem vojaških področij, katerim načeljujejo najstarši generali, ki so direktno podvrženi maršalu VoroŠilovu. Vsaka oblast ima stalno pripravljen mehanizem za čimbolj pospešeno mobilizacijo v primeru potrebe. PoSjska in panslavizem Poljska ne more biti navdušena za panslavizem, ker bi zmaga te misli pomenila zmago Rusije, kot najmočnejše slovanske države. Rusko-nemška zveza bi pomenila ponovno delitev Poljske, vojna med njima bi pa prinesla Poljski oslabitev enega izmed sosedov. publicist R. L. Buell.) Forster in Zaske pri Hitlerju IZDELAN JE NATANČEN NAČRT ZA PRIKLJUČITEV GDANSKA K NEMČIJI IN DOLOČEN TUDI TERMIN. Maribor, 14. julija. Na obalah Atlantika, v lepi zemlji, razgrnjeni okrog prastarega osrednjega gorskega masiva tja do Pirenejev, Alp, Rena in Flandrije, se je iz ostankov starih Keltov in vnanjega dotoka ljudstev razvil francoski narod. Rasna podloga mu je bila v glavnem keltska, Anatole France se je večkrat s ponosom sam sebi rogal, da je keltske nravi. Kolonisti Cezarjeve Galije so bili prešibki, da bi mogli keltsko osnovo te zemlje vsrkati, prav tako ni najsurovejšemu germanskemu plemenu, Frankom, uspelo, germanizirati romanizirane Kelte. Tako je po prirodni gravitaciji rase razpadel imperij Karla Velikega v zahodni keltsko-romanski in vzhodni germanski del. Francozi, Kelti z etnično kulturnim germanskim nanosom so že v zgodnjem srednjem veku šli svojo pot, Galija, z njenim jedrom ob Seini, se je razvila v zemljepisno, narodnostno in politično individualnost, ki je ni mogel utopiti niti univerzalni rimski cezaropapizem. Galija je preživela Rim, zrasla preko francoske renesanse v kraljevski sijaj, dokler ni po revolucijah do tretje republike ponesla plamenico demokracije v svet. Francoz se je umel skozi vekove približati svetu topleje in simpatičneje kakor Nemec ali Anglež. Nemec Weber priznava, da ni naroda, ki bi utegnil tako iskreno, ljubeznivo in prijateljsko postopati s tujci, kakor to veleva pozitivizem francoskega ljudstva. Južni Francozi so sangviniki, severni »germanoidni« pa zmernejši. Francoz je živahen, zgovoren in nasmejan, vso njegovo bitje preveva svojstvena lahkotnost. Dovzeten narod je to, ki najde vsaki vsebini kmalu obliko, izlušči samoniklo jedro. Francozi so klasičen primer lagodnega izražanja, že jezik sam zvršča z jasnostjo in lahkoto bogato zaporedje slik. Zato je naravno, da je Francozom zgodaj uspelo, navreči svoj jezik mednarodnemu občevanju in njihovo jezikovno kulturo priča najbolje za vse pismo emigranta iz Nemčije: »Že dvanajst let bivam med Nemci, pa me še nihče ne razume!« Francozi imajo več duha, pa manj duševne globine, več vnanjega sijaja kakor notranjega bogastva. V zameno za to je pa ta narod glede okusa in forme učitelj vsemu človeštvu. Francosko kavalirstvo se je razvilo že v zgodnjem srednjem veku in vse doslej so 'Francozi nosilci estetike in mode. Vsak njihov produkt ima neko posebno ljubkost in privlačnost. Francoski salon, glasba, umetnost in književnost so s svojo bistrostjo nadkrilili druge narode Evrope. Slednja je tekmovala, da bi se navzela čim več francoskega književnega duha, čeprav je pariški filozof Alfred Fouiliee sam priznal: »Mi delamo mnogo bolj z razumom nego s fantazijo«. Znanstveno delo Francozov je doseglo v nekaterih panogah zavidljive uspehe. Najmočnejši so v formuliranju problemov, temperamentni polemiki, prikazovanju In sintezi. Najboljši francoski zgodovinarji, v novejši dobi tudi geografi, so pravi umetniki v sintezi in pripovedovanju, še tako težke probleme nudijo z lagodno prijemljivostjo, pregledno In stvarno. Slabša je francoska umstvenost v analizi, nestrpljiv značaj jim ne daje časa, da bi se poglobili v stvar. Zato ima francoska znanost ponekod nepopolno gradnjo, ki ji je treba kontrole v primerjanju z osnovo virov. Francoz je človek impulza in volje. Od teorije prehaja naglo k dejanjem, toda i volja se hitro menjava. Filozofijo »ideje — sile« so stvorili Francozi in v smislu te prehaja njihova dinamika in tendenca k realni evoluciji. Narod borcev in ideologov so to, njih velika revolucija, pripravljena po filozofih-ldeologih, bo ostala za vse čase klasičen primer socialnega prevrata. V delu francoske himne »Le jour de gloirc est arrive« se izraža vsa strast in gonilna sila naroda kakor po-edincev. V duševnem tekmovanju in individualnem naglasu, poudarku časti, slave in ugleda se gradi vsa francoska veličina. Hladna nemška '»Die Pflicht« je premalo žgoč podžig za vročekrvne, ambiciozne Francoze. V tem jih m? pod dojmom »Naprej zastava slave« vsaj deloma razumemo . . . Bistvo kvalitetne potence francoskega naroda je njegova državotvornost. Kljub separatizmom in zakoreninjenim provin- GDANSK, 14. julija. Sinoči je bil izdan uradni komunike, ki pravi, da sta bila voditelja gdanskih nacionalnih socialistov Forster in Zaske sprejeta pri nemškem vodji In kancelarju Adolfu Hitlerju v Ber-chtesgadnu. Voditelja sta bila pri Hitlerju dve uri in pol. Predmet razgovora je bil položaj v Gdansku. Hitler je pooblastil Forsterja in Zaskea, da sporočita prebi- LONDON, 14. julija. Posebni dopisnik »Daily Expressa« javlja iz Božena, da so prvi južnotirolski Nemci že zapustili domovino. Italijanske oblasti so izGrale najprej tiste, ki so se izkazali kot fanatični pristaši narodnega socializma. V samem Bozenu je policija preiskala stanovanja. Lastnik znane gostilne pri »črnem orlu« v Bozenu, Franc Kamaun, je bil z ženo in tremi otroci aretiran, ker je imel v ile- cializmom so umeli stvoritl edinstveni narod, ki so mu država, narodnost in kultura neločljivi pojmi. Brezpogojno obo-žavanje države same za Francoza ne obstoja, delež njegovega patriotizma je zlit z osnovno zahtevo ekvivalentne mere svobode in demokracije. »O svobodi Francije se menimo možje danes prav tako, kakor naši predniki 1. 1792. »To je naša religija!« j.e vzkliknil nekoč Daladier. valstvu Gdanska njegove pozdrave. VARŠAVA, 14. julija. O sprejemu Forsterja in Zaska pri Hitlerju v Berchtes-gadnu se je izvedelo, da so bili ob tej priliki izdelani podrobni načrti za priključitev Gdanska k Nemčiji. Določen je baje tudi že termin. Forster in Zaske sta dobila zato podrobna navodila za nadaljnjo akcijo. galni narodni socialistični stranki na Južnem Tirolskem važno vlogo. Dopisnik trdi, da so južnotirolski Nemci poslali Hitlerju ob priliki njegovega 50. rojstnega dne spomenico s podpisom 13.000 narodnih socialistov. Nemška vlada je kasneje izročila te podpise italijanskemu redarstvu, ki na temelju tega spisa preiskuje stanovanja in aretira ljudi. V tem je bistvo francoske probojnosti v družini evropskih narodov. Sto let po naskoku na Bastillo je bil 14. julij proglašen od tretje republike za narodni praznik. Toda — ali nimamo tudi zdaj sredi nas mračno Bastillo, iz katere ni najti izhoda? Kje so plameni osvetljenja, ki bodo pokazali pot iz labirinta spletk v nove zarje človeka vredne bodočnosti? —ine. Do mast, xap»ski ammmmmmmmmmmmmmammrn „Seikački oom" o dr. Mačku V številki gornjega lista, posvečeni letnici hrvatskega voditelja, piše in® Avgust Košutič o dr. Mačku med drugi® naslednje: »Postavljali so ga na preizk"' šnje, da bi ga zdvomili, zlomili. Metali so nanj krivične obtožbe in ga zapirali v je če. Dr. Maček ni poznal strahu, ni se vdal. Nudili so mu časti, imetje in bog®' stvo. Dr. Maček ne mara za slast in ge spostvo, ni se vdal. Voditelj hrvatskež3 naroda ne zahteva zase ničesar. Stane viten in dostojanstven je, kakor hrvatski kmetski narod sam, s katerim je združel v zvestobi in ljubezni. Dr. Maček je de kazal svojo zvestobo narodu, narod p ra' tako njemu. Zato lahko vedrega čela J radostno pozdravimo njegov 60 rojstn dan, želeč mu, da bi bil zadovoljen z na mi tako, kakor smo mi z njim. Stal med nami, dokler ie tu »vera v Boga ii seljačka sloga«. v/ Cariija in narodni sporazum Avstroogrska monarhija je propadla toda politika razdora med Hrvati in Srt« se je nadaljevala tudi v novi državi. T°s vlogo je prevzela čaršija. To je klika oH!. družbe, ki ne pozna ne srbstva, ne juge j slovanstva, pač pa samo denar. Dvajs®1 let je ta čaršija kazala Srbom Hrvate ko1 čmožolte in protidržavne elemente, hf vatske voditelje je Imela za k. u. k. stot nike, ki nimajo drugih ciljev, kakor rušit državo. Istočasno je čaršija zavijala tk in vabila Hrvate k sodelovanju. Marko* protokol je bil ustvarjen zato, da bi W vatski predstavniki ne šli v skupščin® žrtve, ki so padle L 1928, so bile spet z®1 to, da preženo Hrvate iz narodne skup; ščine, da bi ti v zvezi s poštenimi Srt* ne odkrivali prstov čaršijske korupcij® Prišla je kritična pomlad 1938, ko ga® mlada Evropa pod šlemom. Srbska in hf' vatska narodna zavest je izpregovoril® zahtevala je narodni sporazum. Spet i* bila čaršija, ki se je vrgla na rovaretii* proti sporazumu. Nastal je zastoj v p®1! gajanjih in malodušje. Prepričani sm® da je ta zastoj plod zakulisnega dela ča* šiie, ki je izkušen in lokav nasprotni1 Ta čaršija je tudi idejo jugoslovanstv* speljala na svoj mlin ter v njegovem im®” j nu gnjavila in mlatila prave rodoljub® Zato je treba biti pozoren, stalno mor®' mo demaskirati čaršijo in se zavedati, d® imamo v notranji naši politiki skupneg® sovražnika — čaršijo, pa skupno idejo sporazum. Pol milijona Srbov je dalo 1®' ni dr. Mačku svoj glas in vzdržalo terc* sveži veter iz Srbije nam prinaša vest da bo srbska mladina skupno z nami branila to državo. In s temi ljudmi boifl® nadaljevali boj proti čaršiji za narod®' sporazum, pi*>e ®—č v »Varaždinski!* novostih«. Listi poročajo, da je bil slovenski arhitekt Lavrenčič, ki se je bil udeleži španske državljanske vojne na strani republikancev in ki so mu očitali, da je v Barceloni uredil ječe ČEKE, obsojen n» smrt in 8. julija zgodaj zjutraj ustreljen- Sofijski mitropolit Štefan o slovanstvu in sokolstvu »Daj Boot da ne bo nikoli več prišl° do razprtij med Bolgari in Jugoslovani-Sokolska in junaška ideja predstavljat® zdravo obliko v korist vsega slovanstva-Slovani smo bili vedno nosilci Ideje svobode. Bolgarski narod želi, da nudi vso svojo moč ideji sv. Cirila in Metoda kot sredstvu za spajanje in sporazumevanj vse slovanske kulture. Petnajst stoletii smo imeli Slovani en duh, eno srce i® Pismenost. Nekdo je izvršil atentat n® naše duhovno edinstvo. Prosim Boga i® veliko slovansko silo, slovansko zemli^ ki je rodila velike slovanske svetinje, d3 pomaga ustvariti delo svetovnega mir®: da vstane velika slovanska duša iz krvi in trpljenja. Naj bi se vse slovanske sil® združile za dobrobit slovanske družin® in vsega človeštva,« je dejal sofijski mi' tropolit Štefan Junakom in Sokolom & priliki velikih manifestacij v Sofiii. Muslimani In latinica Muslimani v Bosni in Hercegovini uPeno mesto. Pišejo, da si je na ta način prihranil mnogo denarja. n »Boljše z mladim praprot žet, kakor s starim dnarce štet?« Ne, v življenju ni vedno po pesmi. Zadnje potrjuje neobičajna poroka, ki so jo imeli v neki slavonski vasi blizu Brčkega, kjer je 88 let star kmet Jelinič oženil komaj 20 let staro Stano Juridevo, za katero je že dalje časa norel. Dedec je star in bogat, pa so dekletovi starši privolili. C«ff« c Hranilnica dravske banovine, podruž. v Celju, radi popravila uradnih prostorov v ponedeljek, dne 17. julija ne bo poslovala. c Za gvardijana v celjskem kapucinskem samostanu je bil Izvoljen p. Kami! Požar iz Krškega. c Seja celjskega mestnga sveta bo danes ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila odborov. c Sokolsko društvo Celje I. bo imelo v nedeljo 16. t. m. ob 16. na letnem telovadišču v Sokolskem domu v Gaberju svoj javni nastop. c Na celjskem trgu je te dni obilo raznega sadja. Pojavile so se poleg slovečih svetinskih češenj, zgodnje breskve, marelice, hruške, jabolka itd. Cena Češnjam je 1.50 din za liter, marelice 6—8 din breskve 4 do 8 din kg. Cena paradižnikom je padla na 6 din za kg. c Tatvina. Izpred neke gostilne na Teharju je bilo sinoči ukradeno zidarju K. Mirniku kolo in več zidarskega orodja ter nahrbtnik. To je v kratkem času že tretja tatvina kolesa na Teharju. c Napad. 35-letni najemnik posestva Karol Gobec z Globokega pri Šmarju pri Jelšah se je te dni vračal domov. Med potjo so ga v Globokem napadli trije moški in ga pretepli s koli in osuvali z noži. Dobil je nevarne poškodbe po glavi in levi roki, izpahnili so mu tudi desno roko v ramenu, Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. s 124 oddelki. Ustvarjeni so bili sicer oddelki, prostorov za te oddelke pa ni bilo in jih še danes ni. Na 14 šolah manjka 22 učilnic. Na novo je zgrajena samo ena Šola (v Mežici) in ena razširjena; dalje je na 6 šolah 7 novih sob. pa še te so v treh slučajih na račun upraviteljevega stanovanja. V mariborskem okraju je bilo v šolskem letu 1918-19 6.798 učencev, letos jih je 9.686. torej za 2.888 več. Dočim je število učencev rastlo. je ostalo število sob v glavnem isto kakor po prevratu. Sedaj je 189 oddelkov, učnfh sob pa je le 129. torej 60 premalo. (Po predpisu je treba na 3000 otrok 60 učnih sob.) (Konec jutri.) c Umrla je v celjski javni bolnišnici 61-letna Jožefa Škoberne, doma iz Laz pri Dramljah. c Nesreči. 29-letni sin posestnice Anton Drofenik iz Gaberc pri Rogaški Slatini se je s kolesom peljal skozi Tržiše pri Rogaški Slatini. Med potjo ga je povozil tovorni avto in mu težko poškodoval obe nogi. — 21 letni delavec Ivan Hrastnik iz Razdelja pri Novi cerkvi je delal na žagi. Pri delu se je vsekal v levo nogo pod kolenom. — Oba ponesrečenca se zdra-v celjski bolnišnici. Piuj p Prepodenl vlomilci. V noči od ponedeljka na torek je poskusilo več maskiranih vlomilcev vlomiti v gostilno Brenčič v Žabjeku pri Ptuju. Gostilničarka, ki je vdova in je sama spala v hiši, pa jih je pravočasno zaslišala in je začela vpiti na pomoč, nakar le pritekel hlapec, ki je spal v hlevu, in je z revolverjem pregnal vlomilce. Tl so bili najbrže domačini, kar sodijo po njihovi predrznosti, s katero so se spravili na svoj posel, ker so jim morale biti hišne razmere dobro znane. p Krajevni odbor Združenja vojnih Invalidov v Ptuju sporoča: 30. julija ob 9. dop. bo v prosvetni dvorani Mladike občni zbor našega združenja. Ker je stopil novi invalidski zakon že v veljavo, se zato opozarjajo vsi udje združenja in tudi vsi drugi Invalidi ptujskega okraja, da se na vsak način udeležijo tega občnega zbora, na katerem bo govora o določilih tega novega zakona. Na občni zbor so vljudno vabljeni tudi zastopniki tako državne, kakor tudi mestne oblasti. — To bo vse gumbi za ovratnik. Tako jih iinam vsaj vedno pri rokah... Pevski festival v Rogaški Slatini Poročali smo že o pevskem festivalu, ki se bo vršil 6. avgusta t. 1. ob priliki 15-letnice pevskega in prosvetnega društva »Sloge« v Rogaški Slatini. Po povorki v Rogaško Slatino bo ob 10. dop. v slavnostni dvorani Zdraviliškega doma jubilejni koncert, na katerem bodo pela pevska društva: Bežigrajsko pevsko društvo iz Ljubljane, Domžale iz Domžal, Glasbeno društvo iz Hrastnika, Hugolin Sattner iz Most-Ljubljane, Hum iz Laškega, Kobanci iz Kamnice pri Mariboru, Krakovo-Tmovo iz Ljubljane, Lipa iz Jarš, Lipa iz Slov. Bistrice, Loški glas i? Lok pri Zagorju, Oljka iz Celja, Pevski odsek bralnega društva iz Tržiča, Pevsko društvo poštnih uslužbencev iz Ljubljane, Ruše iz Ruš, Sava iz Ljubljane, Sava iz Jesenic, Septet Živkov iz Maribora, Sloga iz Rogaške Slatine. Šolski oder iz Nove cerkve. Trgovski pevski zbor Iz Maribora; Vojnik iz Vojnika. Vrbenica iz Krške vasi, Zdraviliški pevski zbor iz Rogaške Slatine. Sodelovalo bo 600 pevcev. Glede na veliko število pevcev oziroma društev bo prireditev prava revija slovenske pesmi in zna biti ena najzanimivejših pevskih prireditev, ki so se kdaj koli vršile v našem podeželju. Slavja se bo udeležilo tudi večje Število glasbenikov in višjih funkcionarjev naših pevskih organizacij. Popoldne ob 16. se bo vršil na veseličnem prostoru velik pevski tabor, na katerem bodo zopet nastopila vsa društva in bodo spregovorili tudi nekateri glasbeniki. Po taboru velika ljudska veselica z raznovrstnim sporedom. Maribor Zadnje razprave pred sodnimi počitnicami Letošnja sodna „sezonaH se je začela s tatvinami, končala pa z vislicami — Razprave o tatih in tatičih, o bolniški podgani in tujem agitatorju Na sodišču — predvsem na civilnem in na okrožnem so prav za prav že nastopile sodne počitnice. V razpravni dvorani okrožnega sodišča ni prav nič več videti običajnih — človek bi rekel prej sumljivih kakor radovednih obrazov, ki so prihajali iz dneva v dan skozi leto v razpravno dvorano in tam docela disciplinirano prisostvovali stoterim sodnim razpravam. Navaden in povprečen človek, ki se peha iz dneva v dan za ljubim kruhkom ter se prebija skozi življenje, nit! ne zmrsli kdaj v življenju, da so nekatere razprave na sodišču javne in da bi jih lahko brez skrbi poslušal; vendar pa je na svetu neka vrsta ljudi, ki živi drugače kakor drugi ljudje in ki ima vedno tisti čas, da lahko prihaja v razpravno dvorano in tam poseda večkrat ceio čez poldan, dokler pač niso razprave zaključene. Kajpada, razprave so zanimive, vselej, ko pride obtoženec pred sodnika afli pred sodnike, se začne dogajati majhna drama, ki se konča po navadi prav banalno — s kaznijo, z zaporom, pa tudi z oprostitvijo. Za take stvari se pa ljudje že od nekdaj zanimajo. Tnpljenje sočloveka je vedno neka zadeva, ki draži človekove živce. So to ostanki tistih dob, ko je stari Rimljan v areni užival nad vročo krvjo gladi-iatorjev, ali nad toplim telesom kristjanov, ki so jih trgale zveri, ali pa Jz dob srednjega veka, ko so zločinca privezali sredi javnega trga na pramger, da se je lahko vsakdo, ki je prišel mimo, napasel nad žrtvijo in pljunil vanjo. Tudi javne sodne razprave bodo menda ostanki iz teh preteklih dob žalostnega spomina. Vendar je pa treba razvoju kulture in resnici na ljubo ter v čast zapisati, da je k sodnim razpravam dostop že močno omejen. Tako ne sme javnost prisostvovati razpravam proti mladoletnikom in pri razpravah, kjer se obravnavajo nečiste zadeve — pa tudi k političnim razpravam ne. Letošnja razpravna sezona je bila še precej razgibana. Imeli smo znameniti Pintarič-Kodrov proces, pri katerem^ pa na veliko razočaranje publike niso zaškripale vislice, pač pa so zaškripale pri docela navadnem in skoraj neznanem ropar- skem morilcu Silvestru Kranjcu, da so se ljudje upravičeno izpraševali, če se mu ni zgodila krivica. Z vislicami pa se je tudi letošnja sodna sezona žalostno končala, tako da bi se lahko z mirno dušo reklo: začelo se je pri kraji in manjših vlomih, končalo se je pa z vislicami. Trenutno za prihodnje leto niso predvidene nobene večje stvari, zgodi se pa lahko še marsikaj — saj so sodne razprave nekaj podobnega, kakor je življenje. Človek ne ve danes, kaj bo prinesel jutršnji dan. Pri zadnjih razpravah so prišli na vrsto sami zaporniki. Tako je okrožno sodišče zašilo na hudo kazen 8 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dve leti 28-letnega Franca Pravdiča, delavca iz Andrejeve, ker je izpred Roj-sove gostilne v Andrejevcih ukradel novo 1500 din vredno žensko kolo. — Delavec Jože P o 1 i r iz Pobrežja pa je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora in prav tako na izgubo častnih pravic za dve leti, ker je letos pomladi pokradel nekaj delavskega orodja stavbeni tvrdki Jelenc & Šlajmer. — Zanimivejša od Pravdiča in Polir- ja pa je bila vsekakor 40-letna delavka Matilda Kovačičeva iz Razvanja. Stara tatica, ki se je morala že večkrat zagovarjat?, je prišla pred leti na originalno zamisel. Začela je pogosto zahajati v bolnišnico v popoldanskih urah, ko so odprta tista vedno zaprta vrata bolnišnice. Prihajala je, kakor vsi obiskovalci — v bolnišnici je pač vedno kdo — samo s to razliko, da ona ni ničesar prinašala v bolnišnico pač pa odnašala. Tako je odnesla v dobrih dveh letih z dvorišča bolnišnice za več tisočakov perila in rjuh. Doma je parala monograme, preurejala srajce ter jih prodajala in tam pa tam tudi komu kaj malega darovala. Sodišče so je obsodilo na leto dni In 6 mesecev težke Ječe in na izgubo častnih pravic za tri leta. — Kot zadnji pa je prišel na vrsti natakar Ivan Konrad iz Košakov, ki je pozabil, da je naš državljan ter hodil okoli po Štajerski z nekako tujo legitimacijo ter oznanjal ljudem o nekem tujem odrešeniku. Državno tožilstvo ga je obtožilo po čl. 3 zakona o zaščiti države, okrožno sodišče pa ga je obsodilo na pol leta strogega zapora. Jadralno letalske tekme Naši mladi jadralni letalci stojijo zopet pred težko preizkušnjo. Jadralne tekme in revije so pred vrati — od 5. do 15. avgusta bodo zbrani v Mariboru jadralni letalci iz cele države s svojimi najnovejšimi konstrukcijami in močmi. Treba bo pokazati svoje znanje, pomeriti se v letenju vseh vrst: letenju v daljavo, višinskih letih, v letenju z določenim ciljem, vztrajnostnem letenju, akrobacijah itd., dokazati na novih konstrukcijah, da napori v delavnicah preko zime niso bili zaman. Težko si je predstaviti, koliko dela je potrebno, da pride jadralno letalo do leta. Treba je materiala, načrtov in izdelati vse sam. Jadralni letalci si gradijo letala popolnoma sami; gmotno jih podpira le vojno ministrstvo — javnost pa kljub vzvišenemu poklicu, MAJCENO V A STAVBA DOGRAJENA Gregorčičeva ulica je dobila novo moderno stavbo; štiri oziroma trinadstropna stanovanjska hiša kolodvorskega restav-rateTja g. Alojza Majcena je v okras celi ulici in tudi Mariboru. Te dni je bila pri stavbi zadnja komisija, ki je dovolila vselitev. S 1. avgustom se bodo v razkošna moderna stanovanja z vsem sodobnim konfortom vselile že nove stranke. Maj-eenova palača je res pravi vzor sodobne arhitekture. Krasno pročelje kakor tudi zadnja stran stavbe vzbujata pozornost vseh mimoidočih, kar je lahko arhitektu inž. Devu v ponos, lastniku g. Majcenu pa v priznanje za požrtvovalnost in podjetnost PRAH PO OKOLIŠKIH CESTAH Ubogi so ljudje, ki morajo sedaj hoditi po okoliških cestah. Zavite so v oblake prahu, ki se vali za vsakim motornim vozilom. Pripeti se celo, da se mora avtomobil, ki vozi za drugim, zaradi gostega prahu celo ustaviti. Pešci so ves dan izpostavljeni prahu, ki je velik škodljivec zdravja- V interesu celokupne javnosti bi bilo, da bi okoliške občine poskrbele za redno škropljenje cest, ker je ta prašna nevarnost že vprav neznosna. Prepričani smo, da bi tudi mestna občina bila pripravljena proti malenkostni odškodnini škropiti otkoliške ceste s svojimi škropilnimi vozovi. MLADO DEKLE POBEGNILO S FANTOM Posestnica Katarina Šnuder iz Kamnice j« prijavila na policiji, da je pred dnevi odšla na delo v tovarno Jugoekto, kjer je bfla zaposlena kot delavka njena 17 let stara hčerka Marija, da se domov ni več vrnila. Marijine sodelavke so videle, da jo je prišel zvečer čakat pred tovarno neki neznani mlajši moški, s katerim je dekle najbrže pobegnilo. Se o mariborskem trgu Oj, ta božji mariborski trg! Že večkrat so ga mrcvarili in mu nalepili mnogo nasvetov. A trg stoji in bo, kot vse kaže, še dolgo stal skoro n aperiferiji mesta. Saj ni ob vse prednosti, senca n. pr. mu v poletnem času zelo dobro pristoja; prodajalci in kupci so lepo v senci, muhe, ki obletavajo kupčke, tudi. Sicer pa je najbolje ,da preskočim poglavje higiene, ker bi nas to vprašanje res malo preveč kompromitiralo. Kdor gre nekajkrat gor in dol med gnečo gospodinj in prisluhne njih sodbi, bo slišal mnogo sicer zelo ostrih in .pikrih, a vedno umestnih in resničnih. Saj priznamo, 'da ni to vprašanje tako enostavno in se ne da kar tako rešiti v splošno zadovoljstvo. Vendar pa ni tako, dai bi ga končno ne mogle rešiti vsaj % meščanov. Če pa ne jemljemo vprašanja resno in preziramo interes meščanov, se ga rado odloži. In vendar spada v postavko urbanizacije v prvi vrsti trg, kjer je osredotočen interes iz območja naše prve življenjske potrebe — hrane. Smo in bomo tega prepričanja, da mora vsaka uprava — od hišnega gospodarstva pa tja do države — upoštevati živ-Ijanjsske nujnosti, ki so tudi kategorizirane, in temu primerno urediti gospodarsko poslovanje. Neka pametna načrtnost mora biti tudi tukaj, oziroma prav tukaj. V mestih kakor je naše, ki se je v zadnjih letih razvilo precej naglo, je to malo težje kot v onih s počasnim razvojem, mogoče pa je le. »VZGLEDEN« ZAKONSKI PARČEK NA RAJŽI Zakonski parček, neki Oskar in Magdalena H. iz Maribora sta se za letošnje počitnice podala na turnejo po Dravski in Savinjski dolini. Preživljala sta se na ta način, da se je žena predajala prosti- za katerega se pripravljajo, zelo slabo. Letos je bila poverjena naloga, da izvede tekme jadralno-letalski skupini Maribor I., ki jih bo v celoti izvedla, čeprav se pri svojem delu mora boriti z velikimi težkoČami. V teh dneh je razposlala jadralno-letalska skupina Maribor I. lično opremljene razpise za tekmovanje za prehodni pokal »Mariborskega tedna“ na javne korporacije in slovensko javnost s prošnjo, da jih po svojih možnostih gmotno podpre in omogoči dostojno izvedbo tega tekmovanja na naši severni meji. Dolžnost vsakega! zavednega Jugoslovana je, da moralno in materialno podpre razvoj tega športa, ki je važen sestavni del v službi obrambe naše domovine. tuciji, mož je pa kradel pri letoviščarjih. Končno so oba zajeli slovenjegraški orožniki ter predali ju sodišču. Angleški počitniški tečaj Maribor, 14. julija. Včeraj dopoldne je v tečaju predaval Mr. Burrows o treh najvidnejših pesnikih angleške moderne Zvečer se je vršil v Vesni animiran ples na katerem so nam angleški dijaki in dijakinje pokazali par starih narodnih plesov iz XVI. stoletja. Za v soboto se pripravljajo trije izleti. Prvi je namenjen v Rogaško Slatino, drugi, pod vodstvom Mrs. Copelandove, v Logarsko dolino, tretji pa na Bled. S sodelovanjem mestne občine se j« posrečilo organizirati v dvorani Ljudske univerze večer angleških predavanj, namenjen širšemu občinstvu, nakar že da-nes opozarjamo. Lektor zagrebške univerze Mr. Cliccold predava o Vel. Britaniji nekdaj in sedaj, lektorica ljubljanske univerze Mrs. Copeland pa predava o rastlinstvu slovenskih planin. Obe predavanji spremljajo skioptične slike. Začetek ob 21. English Summer Course Maribor, July 14 th. Yesterday mor-ning Mr. Burrows held an impressive lecture on three most outstanding Bri-tish poets. In the evening there was a well-attended dance. The British showed us some remarkable folk-dances of the XVI th century. Maribor, July 14 th. On Saturday three excursicnš are planned. One to the iashionable spa Rogaška Slatina, the se-cond to the even more fashionable royal summer residence of Bled and only the third is meant for lovers of nature alone. These will be able to enjoy some of the finest scenery in the Slovene Alps: Mrs. Copeland has kmdly undertaken to guide them to the Logarska Doline. Maribor, July 14 th. Monday evening in the hali of the Public university (Ljudska Univerza) Mr. Clissold will lecture on Britain, Past and Present and Mrs. Copeland on Slovene Albine. Flo-wers and where thew grow. Both lectu-res are accompanied by slides and are also open to the public. Beginning at 9 p. m. m Za revne tezenske otroke. Novoustanovljeni Rdeči križ na Teznem pri' redi v nedeljo popoldne pri Šabedru vrt ni koncert. Čisti dobiček je namenjen za božičnico revnim tezenskim otrokom. m Drevi pridejo Sokoli iz Bolgarije. Nocoj ob 22.16 se vrnejo z velikega vse-junaškega zleta v Sofiji naši vrli Sokoli. Obmejni narodni Maribor jim bo priredil na kolodvoru lep in prisrčen sprejem. m S čerešnje je padla v Skokah 9-letna posestniška hčerka Danica Pesek in si zlomila levo nogo ter poškodovala glavo. Zdravi se v bolnišnici. m Povečana tovarna. Znana tovarna svile d. d. v Radvanju bo povečala svoj obrat. Zgradila bo novo tovarniško poslopje za čiščenje in pripravljanje blaga. m Podružnica CMD v Mariboru poziva svoje članstvo, da se udeleži v čim večjem številu v nedeljo 16. t. m. v Kamnici »Obmejnega narodnega tabora«. Sprejem gostov ob 8.30 pred gostilno g. Lovrenčiča. m Tatvina otroškega vozička. Iz dvorišča neke hiše v Gruberjevi ulici je odpeljal neznani storilec otroški voziček, ki je bil last žene poštnega kontrolorja V. Volašekove. m »Pii bi ga vsak hudič...« V restavracijo pri Senioi na Kneza Koclja ulici je prišel 25 let star ključavničar Avg. p. ter naročil pijačo. Ko je vino popil, pa ni hotel plačati. Ker je postal ključavničar še nasilen ter je začel natakarico zmerjati, je morala ta poklicati na pomoč stražnika. m Ponoči je neznan storilec iz kdo ve kakšnih razlogov razbil obločno stekleno krogljo na kandelabru sredi državnega mosta. * Tombola gas. čete v studencih i*> v nedeljo, 16. julija popoldne pred gasilskim domom. Glavni dobitki so v gotovem denarju, kolesih itd. Po tomboli bo ljudsko rajanje. Točila se bo pristna kapljica. Za mnogoštevilni obisk se priporoča gas .četa v Studencih. — Tablica po 2 din. * Narodnopisni festival na Mariborskem tednu. Jutri v soboto, 15. julija ob 14 bo v Mestni posvetovalnici sestanek v zadevi festivala slovenskih narodnih običajev, ki bo v okviru letošnjega Mariborskega tedna 5. in 6. avgusta. Ob tej priložnosti se bo sestavil tudi pripravljalni odbor .Vabijo se vsa kulturna in narodna društva, da se sestanka po svojih zastopnikih zanesljivo udeležijo. Nočna lekarniška služba (od S. do vključno 14. t. m.) Lekarna pri Orlu. Glavni trg, tel. 25-85; Lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske c., tel. 25-32. Kino * Grajski kino. Sijajna veseloigra z našega Jadrana. Dubrovnik in njegova ro-mantična okolica v filmu „Beg na Jadran." * Kino Esplanade. Danes zadnjič Prvovrstni družabni film, ljubavnih postolovin »Vera Lubenska«. Gustav Frohlidi, Marija Andergast. * Kino Union. Do vključno nedelje »Junaki Zapada“ velefilm, z junakom ki-nopuhlike Ken Maynard-om. * Zvočni kino Pobrežje, 15. in 16. julija krasen film, Ljubavne laži. Radio Sobota, 15. julija Ljubljana: 12. Plošča za ploščo, 12.45 Napovedi in pofočila, 13.20 Plošča za ploščo; 17. Otroška ura, 18. Za delopust igra RO; 18.40 Telesna vzgoja in šport; 19.30 Beseda h kongresu Kristusa Kralja; 20. O zunanji politiki ;20.30 Bolgarska lahka glasba; 21. Prenos iz Italije, 22. Napovedi m> poročila. — Beograd: 17.50 Popoldanski koncert tamburaSkega zbora; 18.15 Plošče po želji poslušalcev, 20. Bosanski večer; 21.30 Večerni koncert RO; 22.40 Prenos iz kavarne. — Sofija: 18. Popularni koncert; 20.30 Nočni koncert lahke glasbe. — Hamburg: 20.15 Operne arije. — Milano: 21. Mascagnijeva opera „Ami' ca". — Stokliolm: 20. večer Lebarja in Kalmana. — London National: 20. Odlomki iz revij in operet. — Berlin: 19. Italijanska operna glasba. — Bratislava: 20 20 Pester sobotni spored. — Firenze: 21. Pesem in plesni ritem. — Varšava: 20. Poljske na rodne pesmi. Kultura Alma Sodnik: Descartes Slovenska filozofska literatura je doživela večji razmah šele po svetovni vojni, ko smo dobili celo vrsto izvirnih domačih del, pa tudi več prevodov tujih filozofov preteklosti. Za to si'je pridobila del zaslug tudi Slovenska Matica, ki je dodala svojim prejšnjim filozofskim knjigam letos Alme Sodnikove »Descartesa«. Knjigi, obsegajoči 136 strani, je naloga Prikazati življenje velikega francoskega renesančnega filozofa Reneja Descartesa, dobo tega življenja in njegovo življenjsko delo; seveda iia zgoščen način, kakor ga pač dovoljuje omejenost prostora. Obenem naj bi bila slovenski doprinos k proslavi tristoletnice filozofovega »Razgovora o metodi«, kar pove tudi posvetilo: »V počastitev spomina na velikega misleca Reneja Descartesa, filozofa, ki je ostal do dandanašnjih dni vzor nesebičnega iskanja in ljubezni do resnice, napisano ob tristoletnici njegovega spisa »Dišcours de la methode« 1637— 1937«. O Descartesu in pomenu njegove filozofije za nadaljnji razvoj evropske miselnosti do dandanašnjih dni, je razpravljal svet predvsem v samem jubilejnem letu 1937. Takrat je izšlo nekaj slovenskih Prispevkov tudi v naših revijah in celo dnevnikih. Alma Sodnikova je segla globne in moramo ji priznati, da se ji je posrečilo tudi na tako vtesnjenem prostoru °°vedati vse, kar je o Descartesu treba vedeti izobražencu, ki se sam ne ukvarja intenzivneje s filozofijo. Predvsem pa je plastično prikazala tega velikana kot vodnika iz prve dobe renesance, ki se je naslanjala še čisto na antiko, in oznanjevalca racionalistične filozofije, ki je omogočila osvoboditev iz spon srednjega veka, a tudi določitev pravilnega odnosa novega človeštva do modrosti starega, helenskega in rimljanskega sveta. S tem je Descartes koristil prav tako čisti znanosti, kakor tudi življenjski praksi, in rezni duhovni tokovi zadnjih tristo let so to dovolj izpričali. Delo Alme Sodnikove pa ni samo suhoparen izvleček in komentar, ampak tudi spis, ki zavzema ponekod lastna kritična mnenja, posebno glede določevanja Descartesove osebnosti. »Descartes« Alme Sodnikove je zato knjiga, ki jo moramo pozdraviti. Z njo je obogatena slovenska filozofska literatura za nov korak naprej in želeli bi, da bi nam Slovenska Matica na podoben način ponašila tudi nekatere druge velike tuje mislece, do katerih vodi sedaj pot le preko tujih jezikov. Dobiti bi morali vsaj vse vodilne, ki so stebri v zgodovinskem razvoju filozofije do dandanašnjih dni. Taka dela bi' težko izdala kaka druga založba in tudi če bi jih, bi prišle v slovenski svet V premajhnem številu izvodov. Na ta način pa jih vzame v roko tudi marsikdo, ki bi šel sicer brez zanimanja mimo njih. 'r* Beograjsko gledalliče S koncem junija sta zaključili tudi beograjska drama in opera svoji sezoni. Za Prihodnjo sezono se pripravljajo razne spremembe, zlasti v operi, dočim bo ostala drama več ali manj taka, kakor je bila doslej. Tu sta angažirana kot igralca in režiserja le znana Rusa, hudožestveni-ka Grečeva in Pavlov, znana tudi v Mariboru izza gostovanj kmalu po svetovni vojni. V operi bosta na novo angažirana *ot dirigenta baje gg. Saks in Polič,, do-Sedanji ravnatelj ljubljanske opere. Glede slednjega to ni tako gotovo, ker izjavlja, da ni sklenil še nobenega zadevnega dogovora. Njegov odhod iz Ljubljane se nam zdi tudi sicer malo verjeten in ne bi ostal brez pretresljajev za slovensko opero. Kot stalno angažirani ali kot gosti za določeno število predstav bodo v novi beograjski operni sezoni na novo delovali Nikola Cvejič, Jurenjev, Dušan Gjorgje-vič in Slovenci Josip Rijavec, Gostič m Franci. Zadnja dva bosta le gostovala, sicer pa ostaneta v Ljubljani. Iz Beograda odhaja na Državno opero na Dunaj baritonist Stan oje Jankovič. V septembrii in oktobru bo nastopila pred odhodom v New York dvakrat tudi Zinka Kunčeva. Sporf Mariborskim plavačem v vzpodbudo Z ustanovitvijo Mariborskega plavalne- ga kluba je očevidno za plavalni šport v Mariboru nastopila nova doba. Mnogi klubi so v preteklih letih z delnimi uspehi m neuspehi poizkusili z delom na plastnem polju, toda iz raznih razlogov je v zadnjih letih nastopilo nerazumljivo mrtvilo. Novi plavalni klub pa je v svojih vrstah ‘“ral vse stare plavalce ter si z marljivim pridobil veliko Število novih, mla-vort ln izredno talentiranih članovk Pod °astvom požrtvovalnega amaterskega tre- nerja se je klub preko cele zime pri-’* ’ na sezono z rednimi treningi v S 'JZ* 1 jSdODONT ki je ob povratku prinesel s seboj mnogo koristnih izkušenj. Nastop kluba, ki je bil izveden na povabilo SK Mure v okviru prireditev Prekmurskega tedna v Murski Soboti je pokazal, da je delo obrodilo lepe sadove. V nedeljo gostuje klub s svojimi izbranimi plavalci v Rogaški Slatini. Maribor, Id razpolaga z enim najlepših športnih kopališč Srednje Evrope in ki poleg tega vsled svoje pozicije na eksponirani severni meji nujno potrebuje močne plavalne organizacije naj ve ceniti požrtvovalni trud navdušenih pobornikov pla- idealnem podpira. uje TeniSki dvoboj z Zagrebom V nedeljo 16. t. m. dopoldne bo na igrališču ISSK Maribora zopet zanimiva teniška prireditev. • Nastopili bodo nade- budni juniorji zagrebške Concordije v ( igrah posamič in v 2 v dvoje proti najboljšim zastopnikom ISSK Maribora. Kakor nam poročajo, pridejo iz Zagreba Š;j-rič, Krznar, Strok in Balog, ki so prav v zadnjem turnirju za prvenstvo Hrvatskc dosegli najlepše uspehe. Maribor bo zastopan po naših mušketirjih Albenežu, Malem, Škapinom, Tomčičem ter še po nekaterih drugih znanih igralcih. Pričetek turnirja bo v nedeljo ob pol 9. uri. s Prvo finalno nogometno tekmo med SK Ljubljano in ISSK Mariborom v Ljubljani bo sodil ljubljanski sodnik g. Maccoratli. s Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru (službeno). Delegiranje za 16. julij: Maribor—Ljubljana ss. g. Jančič (Bizjak), str. sod. gg. Orel in Grošelj, event. predtekma g. Mazi. s MOLAP poziva sodnike in sodniške kandidate, da prisostvujejo peteroboju za državno prvenstvo v soboto m nedeljo na igrišču SK Železničarja. &afi Šahovski turnir za prvenstvo Maribora Sinočnje 7. kolo je bilo silno živahno ter je prineslo nekaj presenečenj, ki so nekoliko „razčistila razmere na tabeli. V francoski otvoritvi Certalič—Mohorčič je Certalič že po nekaj potezah v otvoritvi izgubil kmeta. Mohorčič je nato naglo zavil v končnico ter svojo materialno premoč pripeljal do zmage. Zelo podjetno je zaigral Ketiš proti Eferlu, z žrtvijo figure je prišel do ostrega napada, razbil nasprotni- estnem kopališču. Prostor je sicer po vsem neprikladen, vendar je uspelo na teh treningih postaviti temelje bodočega delovanja. Takoj v začetku poletja je klub prenesel svoje delovanje na kopališče Mariborskega otoka, kjer so mladi člani pod vodstvom izkušenega trenerja in njego- vih pomagačev prav lepo napredoval]. Klub je poslal na tečaj, ki ga je iz-, vedlo Ministrstvo za telesno vzgojo v j Splitu svojega marljivega člana Zimic-a, rohado, nato pa nekoliko neprecizno .aljeval ,tako da se je Eferl za nekaj časa „rešil iz afere“. Ob prešibki obrambi Eferla pa je Ketišu uspelo, da Je nasprotniku odnesel celo točko. Pesek in Nosan sta vprizorila v damskem gambitu ,jjokolj kmetov", ki je končal za Peska z izgubo 3 kmetov. Kljub temu pa je Pesek še precej časa ,,vlekel" izgubljeno konč- nico , toda brez upa zmage. Sumenjak je v nepravilni otvoritvi igral proti MarvI-nu precej pasivno, tako da je prišel slednji v veliko pozicijsko prednost, ki jo je v središnici še stopnjeval. Ko je Sumenjaku nato padla še figura, je bila njegova usoda zapečatena; Marvin si je zapisal celo točko. Vidno smolo pa je imel tihi in simpatični Regoršek v partiji proti Lukešu F., „očetu našega turnirja". Po otvoritvenih težavah se je Regoršek z lepo igro dokopal do pozicijske prednosti, ki je imela v sebi kali za močan matni napad. S par nepazljivimi potezami pa je zapravil vse sadove svoje lepe igre; ko mu je Lukeš vdrl na 7. linijo, je partijo predal. Retijeva otvoritev Babic—Gerželj le dala zanimivo pozicijsko igro, ki je Koj spočetka prinesla črnemu odločilno prednost. V utesnjenem položaju se je'Babič sicer pogumno branil,toda črni napad je na' kraljevem krilu prodrl in Babič 'je 2 potezi pred matom predal. Damin gambit Lukeš B.—Mišura je po zamenjavi dam in lažjih figur prešel v končnico z osmimi kmeti ki je bila za belega precej ugodna. Vendar pa je Lukeš zaigral prepasivno in Mišuri je s precizno igro uspelo izenačiti, tako da je dala napeta končnica „samo“ remis. Težke ure je priredil KnechtI v nepravilni otvoritvi dr. Krulcu, ki se je pa po nekaj šibkih Knechtlovih potezah rešil pred najhujšim. Oba nasprotnika sta v silni časovni stiski likvidirala napetost s končnico, ki je bila prekinjena. Kljub malenkostni Kneditlovi prednosti pa bo verjetno končala remis. Vidovič je bil sinoči prost Danes še igra .8. kolo. — Prekinjeno partijo Vidovič—Marvin je sled- nji v izgubljeni poziciji brez igre predal. Stanje po 7. kolu: ar. Krulc in Gerželj 5 (1), Mohorčič 5, Mišura, Regoršek 4 5n pol, Babič in Lukeš F. 4, Nosan in Ketiš 3 in pol, Certalič in Lukeš B. 3, Vidovič 2 in pol, Marvin 2, Pesek 1 in pol, KnechtI in Sumenjak 1 (1) in Eferl 1 točko. s* S. BRUCE: 67 Pilot jc odskočil o pravem času s padalom in se rešiL Tako je lahko povedal, da ni imel nobenega sopotnika. V Mallov-Datchettu so napravili preiskavo. Pa še nekaj se je zgodilo prav slučajno: tisto noč je porodila sestra gospe Fieldove. Field je šel to noč prvič sam na vas, da bi obiskal svojega prijatelja Pagea. Nedvomno je videl Laverja, ko je prišel Iz Pageovega stanovanja, ali pa je celo slišal strel. Postal je pozoren in začel Laverja opazovati. Videl ga je, kako vleče truplo proti letalu. Tedaj ga je Laver zagledal, ali pa je bil Field sam tako neroden, da ga je v tem kočljivem položaju presenetil in napadel. Field je preveč videl in je moral izginiti. Letalo je že gorelo in orožniki bi utegnili zdaj, zdaj priti. Laver je Fielda z udarcem pesti omamil, potem pa mu je s kamnom razbil glavo. Bilo je že prepozno, da bi bil potisnil še njega v letalo. Zato ga je zagnal v ribnik, kamor je že prej vrgel Pageove umetne zobe; Imel je ključ velikih vrat v zidu, ki obdaja Carringtonovo graščino, in prav zdi se mi, da se jc najprej zatekel tja. Položil je pištolo na mesto, kjer je prej v>sela, in tam ga je moral srečati kapitan Pjper. To pa so malenkosti, ki ne pomelo dosti. V celoti vem, da se nisem pre- več zmotil.« »čestitam vam k detektivski nadarjenosti, Beeke«, je mimo dejal sir Philip Laver. »V glavnem je bila vaša zgodba točna. Jaz sam je ne bil znal bolje povedati. Zal mi je le, da nisem mogel ubiti še nekoga tretjega — vasi« »še zdaj ne razumem vsega«, je dejal Carrington in namršll obrvi. »Ne vem, kako ste mogli vse to odkriti, gospod Beeke. človek bi rekel, da ste morali vse sami vedeti. Saj Laver sam ni ničesar povedal.« »Povejte, kako ste to odkrili, mojster!« je poprosil Eustace. »Tudi jaz vas prosim«, je dodala Jill in ga toplo pogledala. »škoda«, je dejal Beeke in zavzdihnil. »Pol vašega občudovanja bo izginilo, ko boste zvedeli, da sem imel nekaj prednosti pred vami. Eustace, Čim sem zagledal tole dekle«, pokazal je na Jill — »sem spoznal v njej hčer Johan Faradaya, in vedel sem tudi, da nekdanje življenje sira Laverja ni bilo brez madežev.« »Izkušenost«, je svečano vzkliknil Eustace. »Da, vse to napravi izkušenost. Pa leta!« »Pri meni o letih še ni vredno govoriti«, Ije skoraj užaljeno odvrnil Beeke. »Samo vsa dejstva sem dobro primerjal. Ko sem prišel v Mallow~Datchett, sem opazil, da Clinton, pilot ponesrečenega letala, nekaj krčevito prikriva. Padel je v park Car-ringtonove graščine, pa tega ni maral priznati. Nekdo mu je pomagal splezati čez zid. Toda kdo? Jill Faradayeva nedvomno, ona pa je biia hči Johna Fara-daya, ki je bil obsojen zaradi umora v Wimbledonu. Ko sem zadevo že debelo uro raziskaval, sem odkril, da je bil Page umorjen s staro pištolo iz sedemnajstega stoletja. Kje imajo še tako staro navlako? Po starih graščinah. Zadeva se je začela v moji glavi počasi obračati in svetlikati. Že se mi je zdelo, da sem na pravi sledi. Kmalu nato sem se spoznal z Laverjem, ki je govoril o pogrešanem načelniku postaje v preteklem času, pa se Je potem popravil. Zakaj je storil to? Ker je vedel, da je Field že mrtev. Kako je mogel vedeti? Reklj boste, da je to malenkostna drobtina, — toda hkrati sem tudi ujel izraz strahu, ki je šinil čez njegov obraz, ko se je zavedal svoje napake. Videl sem tudi, da ima odrgnjene členke na desni roki, in ko so potegnili Fieldovo truplo iz ribnika, sem opazil, da je umorjenca najprej zadel močan udarec s pestjo po glavi in ga omamil. Laver me je spremljal ob robu ribnika. Tako je hotel odvaliti sum s sebe. Vi, Eustace najbrž niste opazili, kako je bilo takrata, ko sem odkril truplo načelnika postaje. Laver je komaj prikrival svojo vznemirjenost. Potem sem nalašč vzel iz žepa zapestne okove in Laver je prebledel. Malenkosti . . . drobtine, ki jih nihče drug ni opazil, toda mene so dovedle do današnje zmage. Laver je lagal tudi takrat, ko mi je trdi!, da je poslal Pagea k svojemu zobnemu zdravniku, ker me je hotel speljati na krivo sled. Pozneje je misli prevaliti sum na vas, gospod Carrington. Vse to sem zanesljivo spoznal takrat, ko ste me spustili v svojo pisarno in ko sem zagledal staro pištolo iz sedemnajstega stoletja, ki je visela lepo na steni. Bila je enaka tisti, ki je bil Drexley z njo ustreljen.« \ Beeke je pogledal okoli sebe in je videl, da so se gledalci z očmi kar priželi na njegove ustnice, ki so zdaj postale tako zgovorne. Zadovoljen je bil s tem uspehom. »Gospodična, ki ste ji pomagali, gospod Clinton je hči Johna Faradaya,« je nadaljeval. »Sumila je, da je gospod Carrington zločinec. Drugače ne bi brla tvegala svojih skrivnih iz>letov v njegov mračni dom. Čudno, kaj, gospod Carrington, saj ste tudi v resnici takšni, kakor so se ljudje o vas mislili: miren človek, ki se je zaprl pred svetom, ker mu je nesrečno naključje uničilo življenje ... Umor Tho-ma Pagea, ki je bil ubit z enako kroglo kakor lord Drexley, je dajal misliti, da je oba zločina zagrešil isti človek. John Farady, ki je sedel v ječi torej ni mogel biti kriv. Zanimivosti Lady Stanhope, beduinska kraljica Palmire Sandžak Hataj (Aiexandrette), del Si-j arabski šejki so ji poljubljali noge, rije, ki ga je Francija odstopila Turčiji, je imel v zgodovini pomembno vlogo. Le ta 280. po našem štetju sta tu vojskovod ja Odenatus in jegova žena, krščanska cesarica Zenobia ustanovila cesarstvo Palmyre in se z menjajočo srečo borila proti Rimljanom. Palmirsko cesarstvo se je nekaj časa razprostiralo po vsej Prednji Aziji. V začetku 19. stoletja je pa vezano s tem koščkom zemlje življenje la-dy Ester Stahope, nečakinje slavnega angleškega državnika, Williama Pitta. Rodila se je lady Stanhope 12. marca 1776 v Londonu. Njen oče je bil znan iznajditelj in filozof. Esther je zgodaj dozorela, se razvila v samostojno, skoro despotsko damo. Po amienskem miru je bila dalje Časa na Francoskem, nato je gospodinjila v hiši starega Pitta. Bila je državniku tajnica in svetovalka. Njena visoka izobraženost in razumnost sta ji odprla vrata na dvor in kralj je nekoč dejal Pit-tu: — Iskal sem si boljšega ministra kakor ste vi, toda nisem ga našel. V vsej Angliji ne poznam državnika, ki bi bil sposobnejši od lady Esther. Ni je ženske, ki bi bila boljša od nje! — Kralj ni pretiraval. V bojih z Napoleonom in Torijci je bila Esther Pittu najboljša opora. Ko je stari državnik 1. 1806. umrl, se je Esther umaknila na posestvo v Valesu, 10. februarja je šla na Krf, v Atene in Carigrad, kjer se ji je zrahljano zdravje okrepilo. Na vožnji v Egipt se je ladja blizu Rodosa potopila. Esther se je rešila in ker ni bilo druge obleke pri rokah, je oblekla mohamedansko, ki se ji je zelo dopadla. V Kahiri je lady Esther sprejel Mohamed Ali paša. Imela je na sebi dragoceno tuniško obleko v vrednosti 9000 frankov. Po kratkem bivanju v Egiptu je lady Esther odjezdila v spremstvu mamelukov v Sirijo. Denarja je imela na pretek, kmalu si je pridobila simpatije Arabcev, ki so videli v njej preroško poslanstvo. Zena, ki je govorila v njihovem jeziku, se oblačila v njihova oblačila in živela po arabsko je bila vsem bejem, kljub njeni arogantnosti priljubljen gost. Le sirijski kristjani niso mogli belo »meleko« — kraljico videti. Dne 20. marca 1813 je jezdila Esther v beduinsko puščavo, kjer je nekdaj blestela Palmira in kamor si ni upal noben Evropec. Turški guverner v Damasku je je svaril in ji ponujal vojaško spremstvo. Toda Ester je odjezdila z jataganom za pasom v druščini treh Evropcev in nekaterih Beduinov v puščavo. V spremstvu je bil tudi nekdanji malteški vitez Laskaris, ki je bil Napoleonov tolmač v Egiptu, kasneje je vstopil v tajno službo Sirije in postal mo-hamedan. Sedem dni je jezdila Estherlna karava- nica po puščavi in dosegla 27. marca razvaline Palmire. Esther je poslala odposlanca z bogatimi darili v mesto in prebivalstvo jo je navdušeno sprejelo. 50 Beduinov je predvajalo njej na čast posebno arabsko igro pod velikim obokom glavnih vrat so plesale Arabke svoj divji ples. Bila je slika iz Tisoč in ene noči. Na kraju ceremonij, ki so požrle nad 30.000 pi-astrov Estherinega denarja, so Palmirča-ni proglasili lady Stanhope za kraljico in »Biser islama« so imenovali Beduinii obo ževano kraljico in siv starček-derviš ji je prerokoval, da bo vladala nekoč Jeruzalemu. Do smrti je Esther verovala v to napoved. V prastarem samostanu v Mesmi-šiju na Libanonu si je postavila svoj dvor, 30 arabskih strežnic in 50 sužnjev jo je obdajalo. Opasana z mečem je govorila z vsakim le arabski, kadila opojne dišave in si prizadevala dvigniti pravljične zaklade Askalona in Sidona. Po morski bitki pri Navarinu je v svoje orlovsko gnezdo na Libanonu sprejela krščanske begunce. La-martine, Laborde, Didot, Marcellus in knez Puckler Muskau so jo obiskali, le Angleži niso smeli do nje. Francoz Lou-stauneau, ki mu je v puščavski vročini opešal razum, je postal arabski prerok in ji napovedal, da bo zavladala vsemu Orientu, derviši so iskali v koranu poglavja, ki govore o njenem poslanstvu kraljica se je vsega naveličala. Napadla jo je božjast, vdala se je opojnim strupom, njeni dolgovi so znašali 1. 1838. nad milijon frankov. V začetku 1839. leta se j' je stanje še poslabšalo. Vrata dvorca je dala zazidati, najljubše konje so morali pred njenimi očmi pobiti. Zvestega zdravnika Meryona je odpustila, prodala je zadnje obleke, skozi plahto njene bolniške sobe je curljal dež. Angleški konzul iz Beyruta, ki ji je hotel pomagati, je prišel prepozno: 23. junija 1839. je 63-letpa bela kraljica arabskega Orienta izdihnila Svojo dušo. Spomin na palmirsko belo kraljico pa Upor Druzov, ki jih je osvobodila od živi med Beduini Sirije še danes. Skala. Ibrahim paše, je bil njen zadnji uspeh. Le- na kateri je stala njena rezidenca, se ime-ta so minila, denar je kopnel in ostarela [nuje Dhar el Syt: Gospejin grič. Slovaška v Itavilkah Pred dunajsko razsodbo je imela Slovaška 49.021 km* in 3,329.000 ljudi. Zdaj ima na prostoru 37.394 km! 2,656.000 prebivalcev. Po površini je Slovaška še pred Belgijo, Holandsko, Haitijem in San Salvadorjem, po prebivalstvu je pa za njo še 15 državic sveta. 85.11% od vsega prebivalstva je Slovakov, ostale manjšine tvori 127.000 Nemcev, 58.000 Madžarov, 69.000 Ukrajincev, 77.000 Čehov in nad 85.000 Židov (!) V tujini živi 1,435.000 Slovakov, največ 623.000 v Madžarski, 620.000 v USA, 25.000 v Kanadi, 74.000 v Jugoslaviji, 29.000 v Romuniji in 32.000 v Franciji. Vsa država ima 444.500 hiš in 612.500 domačinstev. Za manjšine v tujini se bo brigal poseben institut, ki so ga ustanovili v Bratislavi. Gasilski jubilej v Laškem DRAŽBA SLIK V LUZERNU V Luzernu je bila dražba 125 umetniških del, ki so jih nemški muzeji izvrgli iz svojih zbirk kot iznakažene. Med dragocenimi slikami je tudi avtoportret van Gogha, ki je bil prodan za 175.000 švicarskih frankov in dva akvarela Picassova, ki so ju prodali za 80.000 švicarskih frankov. NAJSTARŠA AFRIŠKA LOKOMOTIVA Prva afriška lokomotiva »Natal« je vozila prvič 1. 1860. s postaje Pointa v Durban. Bila je več let prometu, nato so jo prodali nekemu trgovcu s sladkorjem. Ko so Zulnkafri prvič zagledali lokomotivo ,so se je zelo prestrašili. Menili so, da je predpotopna pošast, polna ognja in pare. Primerjali so jo z orjaškim rino-cerosom, ki ga napitajo z vodo in drvmi. Lokomotivo so kasneje odvrgli, prerasla jo je trava, zakrila prst. Zdaj so jo odkopali in spravili na postajo Durbana, kjer bo razstavljena v spomin na prvi stroj lukamatije na črni celini. ŽABA ZATEMNILA 8 MEST Ob reki Richmond v Avstraliji je povzročila žaba, da so bila vsa bližnja mesta v temi. Žaba je slučajno skočila na stikalno ploščo električnega transformatorja m se dotaknila dveh vodov tako, da je šel tok skozi njo. Kratek stik je nastal na vsej napeljavi, žabi se pa ni primerilo nič, ko so jo spravili iz neprijetnega položaja med vzvodi. V nedeljo bo obhajala gasilska četa v Laškem 70-letnico svojega obstoja. Laška gasilska organizacija je najstarejša v Sloveniji in druga v naši državi. Zato bo nedeljsko slavje še posebno svečano, saj so priprave v polnem teku. Pridne roke laških gasilcev marljivo pripravljajo prostor na Lavi za gasilski nastop, kjer bodo prvič nastopili tudi laški gasilski naraščajniki. Za nedeljsko 70-letnico gasilstva v Laškem je V ceii državi izredno zanimanje. Najavljeni so že gasilci in prijatelji gasilstva iz Beograda, Zemuna, Pančeva, Sarajeva, Varaždina in drugih mest. Prišli bodo tudi odlični predstavniki našega gasilstva, kar bo dalo slovesnosti še poseben sijaj. Pokrovitelj prireditve bo minister in starešina jugoslovanskega gasilstva g. Snoj. Ob 70-letnici laškega gasilstva naj na kratko orišem razvoj te človekoljubne organizacije. Ob ustanovitvi je bilo društvo povsem nepristransko, saj so imeli pravila tiskana vslov enščmi in nemščini, tako da ja imela slovenščina prednost. Prvi predsednik laških gasilcev je bil T i b a r. Sčasoma pa je prevladal nemški duh, zlasti v letu, ko se je Laško odcepilo od Marijagraške občine. Najstarejši,še sedaj živeči član g. Miha Krajnc, tkalec iz Laškega, je bil takrat zaradi svojega zavednega slovenstva celo iz- ključen iz gasilske čete. Takšne razmere so bile do leta 1920, ko so zopet Slovenci vzeli v rok^ krmilo Florijanove barke. Takratni predsednik je bil pok. Blaž Z u-panc. Laški gasilci so morali ves čas bojevati obupno borbo za slovenstvo. Četudi so bile razmere močnejše od njih, niso klonili. Leta in leta so čakali na ugodno priliko ter po a vili gasilstvo zopet na trdno narodno podlago, tako da se je sedaj pod vodstvom industrijalca gosp-Gerkmana razvila v eno prvih in najmočnejših organizacij v laškem okraju. Zadnji dve leti laškega gasilstva st:i bili zelo plodonosni in uspešni. Sedanja uprava pod predsedst. g. Franja Gerkmana je nabavila popolnoma nov orodni gasilski avtomobil, kupila lepo stavbo za gasilski dom. Stavba je vredna 120.000 din, spodnji del z dvorano pa nad 20.000 din. Oboje bi bili za omenjeno ceno že lahko prodali, kar znači, da so laški gasilci imeli pri nakupu stavbe Kamenit srečno roko. Poslopje bodo dvignili na dve nadstropji, tako da bo nasproti pošte kmalu zrasel mogočen in reprezentativen gasilski dom kraljeviča Tomislava v Laškem. Aktiva sedanje uprave znaša 105.000 din, kar je za dve leti poslovanja izreden uspeh. Vse to navdaja laške gasilce z upravij čenim ponosom in bo zato nedeljski gaj i silski praznik še posebno svečan. -•*. \ MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malik ozlaslb stane r»aka beseda SO oar: oainaoi&a orUtolbinu za oslase le din 6.—. Dražbe oreklicl doolsovanla lo ieoltovaoitkl oglasi Ul d !.— oo besedi. Natnuial!’ znesek ta te oglase le din 10.-.. Debelo tiskane besede se raCanalo dvolno Ostasni davek i* enkratno oblavo znala din 2.—. Znesek ca male ogla** se Dlatule takoi orl naročilu oziroma ca ,e vooslatl v pismu skuoal t naročilom ali oa do oo&tnl noložnlcl na čekovni račun ftt 11.409 Za «f* olsmene odgovore glede malin oglasov se mora nrflotm znamka ta 3 din Jlaifio MEDNARODNI AMATERSKI PLESNI TURNIR V ROGAŠKI SLATINI V soboto 15. t. m. bo v Veliki dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini mednarodni amaterski plesni turnir. Turnir je kot tak v zvezi s poletnim prvenstvom v plesu. Udeležili se ga bodo najboljši evropski pari med njimi, srednje evropski prvak zakonski par Skalski iz Gradca, ki brani zadnji čas srednjeevropsko prvenstvo, in jugoslovanski mojstrski par Sevnik iz Ljubljane. Do sedaj se je prijavilo na turnir 9 parov evropskih mojstrskih edinic. Turnirsko vodstvo je prevzel plesni mojster Ludvik Simončič, v žiriji pa so ravnatelj zdravilišča Gračner, lekarnar Maver iz Maribora, indu-strijec Hribernik iz Ljubljane in vladni svetnik dr. Schlesinger iz Gradca. »VRAŽJI LETALEC« V JUŽNI AMERIKI V Brazilijo je prispel nemški letalec Artur Benitz, ki je postal slaven zato, ker je dvakrat preletel Kordiljere in predvajal vratolomne akrobacije; X Podjetna občina Merxem blizu belgijskega Anverza, je hotela priti do denarja na ta način, da je dovolila prirejanje bikoborb. Na to vest pa so se vzdignila vsa belgijska društva za zaščito živali In predložila kralju v podpis zakon, ki take prireditve prepoveduje. X Trava je izvrstna hrana! je dognal londonski odvetnik Branson. y radiu je imel predavanje, kjer je dejal, da gre vsak teden trikrat z aktovko v zeleno prirodo in nabere na pašnikih travo. Od časa do časa kuipi tudi šop sena in ga pomeša med travo. Hranilna vrednost trave je velika, je vzkliknil 67-letni odvetnik. Pomislite samo na moč konj, volov m oslov. Pobrigajte se za zelene travnike in človeštvo bo v bodočnosti rešeno skrbi zaradi prehrane... KOPALNE OBLEKE nogavice, perilo. blago za žen ske obeke in perilo dobi e v novi trgovini in pletilnici »Mara«, Maribor. Koroška c, 26 (poleg tržnice). 6317—1 TRAJNI KODRI friziranje, vodna ondulacija, belenje las. barvanje v želje-nih tonih do zmernih cenah. Salon Tautz, Maribor. 6385—1 PRODAM dobro ohranjeno žensko kolo. Meljska 59-11. 6396—4 Iščem POSOJILO za obresti dam stanovanje: 2 sobi. kuhinjo, klet, vrt. verando (elektriko, vodovod), v lastni hiii v predmestju. Cenj. ponudbe na upravo ood »Obrt nik«. 6391—1 ZA POTOVANJE kovčegi. torbice, nahrbtniki, krušniki. aktovke, velika izbira, nizke cene, pri Sterba-lu, Meljska c. 2, Trg svobode št. 6. 6400—1 Prodam ___________ KMEČKI MLIN na Dravi s stanovanjsko hišo in travnikom. Sv. Peter Pri Mariboru, za din 115.000 na prodaj. Vprašati ori mežnar-ju. 6390—4 MOŠKO KOLO na prodaj. Ptujska 77. Tezno. 6388—4 POHIŠTVO rabljeno, na prodai v soboto, dne 15. t. m. ob 2. do 5. ure popoldne pri spediciH »Transport«, Meljska c. 16. 6394—4 NA PRODAJ velika jedilna miza, stoli, oma re. postelje, madrace, pernice, blazine, odeje, spalnica trdi les 1100 din. ZidanSek. Koroška c. 6. 6399—4 Sobo odda SW',meM0V*Nj|bl “ Mlinska 35.______ 6384—7 Oddam MEBLIRANO sobo takoj dvema gospodoma ali zakoncema, ul. Kneza Koclja št. 19. vrata 3. 6387—7 MAJHNA SOBA za ttio soba se takoi odda. Koroška 6/. 6395- SIRITE »VECERNIK«! Sobo lilo —w—amrni-miiijKa—0 IŠČEM PRAZNO SOBO . s kopalnico ali brez v bližin1 parka. Naslov v upravi. 6393-8 51(1250 do bi BRIVSKEGA POMOČNIKA prvovrstnega, spreime salon Silič, nasproti gl. kolodvora. _________________6389-9 FRIZERKA verzirana v stroki, dobra moč. se sprejme takoj. Salon »Vena«, Gradišče 4. Ljubliana 6397-9 Zgubtleno IZGUBLJENO Naočniki na pešpoti k Recer-dvoru. Naslov v upravi. 6401—11 Gospod Jn/e I Prodal alti I Sueia jajea kupite ai SO ftata navzgor pri t Ig a rt. Maribor. Gosposka ulita 20 Catopitni papir zelo ugodno na p oda! v uorav ..Veternika". Izd ia In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ccniku. — Rokopisi se ne rračajo. - Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica fi. - Telefon ucaiojftva fttev. in uprave licv. 28-67.. - Pasmi čekovui račun štev 11 409.