314
Rudolf Valdec, znani hrvaki kipar, je bil pozvan v Belgrad, da modelira doprsni kip kralja Petra I. Umetniko delo se je vrlo posreilo. Valdec je doslej modeliral tudi e kipe Strossmaverja, Rakega, Trn-skega in Kukuljevia.
Popov toranj" v Zagrebu na Vrazovem e-taliu, znan iz enovih pripovesti, so prenovili v astronomski observatorij.
E. Vidovi. Zanimivo je ivljenje dalmatinskega slikarja Vidovia, kateri je prolo leto izloil svoje slike v Spletu. Rojen je bil v Solinu in ima ele 30 let. Stari so hoteli, da bi bil trgovec, a ni hotel. el je v Benetke, kjer je od 1. 1887. do 1892. hodil na akademijo. Tudi tu mu ni ugajalo, ker se ni hotel oprijeti akademinih tradicij, ampak je hrepenel po novi" umetnosti. Izstopil je iz akademije. Teki dnevi trpljenja in bede so zanj prili zdaj. V cerkvi sv. Marka in v prosti prirodi je bival cele dni, spa-vajo po dnevu na klopeh javnega vrta. Stric, ki ga je vzdreval, ga je hotel prisiliti, da se vrne, s tem, da mu je odtegnil vsako podporo in se obrnil celo do konzula, naj s silo pritira mladenia domov, ker se je odtegnil vojaini. To se mu ni posreilo. Iz usmiljenja je neki ameriko-panski slikar dajal Vi-doviu barv in platna, da je mogel delati. el je v Milan, kjer je trpel dalje revino in lakoto. Posreilo se mu je, da pride kot dekorater k nekemu velikemu industrijcu. Tu je izloil na razstavi Espo-sizione triennale di Brera" sliko, za katero je dobil prvo nagrado. Od tega asa mu je lo bolje. Delal je e v Italiji, izloil v Kodanju devet slik in se vrnil v Dalmacijo, kjer je bil v Spljetu tiri leta suplent za prostorono risanje. Zdaj ivi edino le svoji umetnosti.
Drutvo hrvatskih umjetnika" se je razlo. Njegovi lani so sklenili, da pristopijo v Drutvo umjetnosti", katero je e prej obstalo, a je imelo razne diference z Drutvom umjetnika". To drutvo je priredilo izlobo 1. 1889., kateri je sledila razstava v Kodanju in izdajanje Hrvatskega Salona". Priredilo je 1. 1900, razstavo Alfonza Mucha in slovakih slikarjev. Drutveni umetniki so nastopili s svojimi proizvodi tudi v Parizu in v Budimpeti. Gmotni neuspeh je prisilil drutvo, da se je razlo.
Bosna in Hercegovina, osvobojeni sicer turkega jarma, se vendar ne moreta povzdigniti. Sicer je zunanja kultura precejnja, s katero se ponaa avstro-ogrska uprava. A ljudstvo samo je zanemarjeno in zdihuje v vedno veji revini. O poljedelskih pravnih razmerah bosenskih je izdal nedavno pouno knjigo dr. Karol Kadlec: Agrarni pravo v Bosne a Hercegovine." (Knihovna Sborniku ved prav-nich a statnich, rady pravodovedeke . III. V Praze 1903.) V Bosni je e dolgo po okupaciji ostal v veljavi stari seferski zakon iz 1. 1859., a izpreminjali so ga z raznimi naredbami. Ljudsko ivljenje je bilo zadruno. A moderna drava je te zadruge razdirala
vedno bolj. Zadnji udarec je dobila zadruga z uve-ljavljenjem zemljiko-knjine postave z dne 28. oktobra 1884. Avstrijska vlada izkua z vso silo uplivati na razdelitev posestev, ker s tem upliva tudi na politini poloaj. Kmeko pravo bosensko temelji na pogodbah z agami, posestniki zemlji, katerim plauje kmeka rodbina davek. Aga* dobiva davek v pridelkih takoj po etvi.
Vukova pisma. V. Bogiic je izdal v Dubrovniku pisma, ki jih je dobil od here Vuka Stefano-via Karadia, z naslovom Jedna rukovet izVukove prepiske" Izmed teh 51 pisem sta le dve pisani od Vuka samega, in sicer je eno naslovljeno na Kopitarja. Razen estih se nanaajo vsa na dobo med leti 1815 do 1850.
Iz bolgarske knjievnosti. P. J.Todorov je napisal dramo v treh dejanjih Zidari". Iv. P. Kep o v je preloil na bolgarski jezik Brantovo knjigo o vplivu tujega kapitala na domai gospodarski raz^ voj. Narodnata biblioteka" v Sofiji je izdala 4. in 5. letnik Bibliografieskega buljetina" bolgarskega. Zbornik bolgarskih pravnih obiajev je izdal pred kratkim S. S. B o b e v. Ivan Vazov je izdal dva zanimiva potopisa po krajih, ki so znani zaradi makedonske vstaje: Velikata Rilska pustinja" in V nedrata na Rodopite". Isti pisatelj je podal Bolgarom pred kratkim roman Kazalarskata carica". Kritik Sirotinin pravi o tem romanu: Po bolestnih in munih proizvodih sodobne literature nam je zopet prijetno, da zautimo prosti in svei vzduh zdravih lovekih uvstev."
Samostanska pravila atonskih menihov. Pe-riodiesko spisanje na Blgarskoto kniovno dru-estvo v Sofija" objavlja tipike" ali zapisnike samostanskih pravil, ki veljajo za meniko ljudovlado na Sveti gori Atos v Makedoniji. Ti tipiki" niso zanimivi le zaradi vsebine, ampak tudi zaradi svoje starosti. Najstareja tipika, ki se ju spominja zgodo--vinski zapisnik na Sv. gori, sta iz X. in XI. stoletja, drugi so bili izdani 1. 1394., 1406., 1575. in 1783. Prvi tipik, izdan 1. 969., je pisan lastnorono od Atanazija, ustanovitelja Velike Lavre, hilendarski tipik je pa iz XIII. stoletja.
Kritien donesek k zgodovini sv. Cirila in Metoda podaja knjiga List papee Hadriana II. v pannonske legende a bulla Jana VIII. ,Industriae tuae'. (Historikokriticky pokus Frantika Snopka. S dodatkom: Pseudoisidorovv dekretalv a sv.Methodej. V Olomuci, str. 133.)" Ginzel je trdil, da ni pristno pismo Hadriana I., ki je ohranjeno v Panonski legendi", e, da je dobil sv. Metod ele od papea Janeza VIII. dovoljenje za slovanski obred. Snopek dokazuje, da je e Hadrian II. dal svetima bratoma to dovoljenje, katero je potem Janez VIII ponovil.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si