Ameriška Domovina AMCMCAN IN SPIRIT fOR€16N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 21, 1964 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXII VOL. LXII Rusko vojaštvo pojde skoro s Castrove Kube ^ vladnih krogih v Washing-tonu pričakujejo, da bodo zadnje večje ruske vojaške enote v dveh do treh tednih zapustile Kubo. Washington, d.c. — Ve- sti iz vladnih krogov trdijo, da b°do zadnje večje organizirane Wske vojaške enote v dveh do tednih odplule s Kube. Racajo, da bo odšlo z otoka oko-3,000 ruskih vojakov tako, da ^ bo tam ostalo le še okoli 600 300. Ti bodo služili kot voja-/b svetovalci in tehnični, stro-) ^Vnjaki, ohranili pa bodo ne-j lllara tudi nadzor nad protiletal-^irni raketami, da jih Castro ne 1 slučajno uporabil svojevolj-110 W povzročil s tem kako no- t vo mednarodno krizo. ^usi so imeli jeseni 1962 v ča-^ znane kubanske krize na Ku-. * °koli 22,000 svojih vojakov j. °boli 50 raket za srednje da-, aVe z atomskimi glavami, s .aterimi bi lahko Združenim dr-vam prizadeli v slučaju spo-a^a hudo razdejanje. tusko vojaštvo je postopno ^Puščalo Kubo, ko je izvežbalo astrove vojake za posle, ki jih ® dotlej op v. 0 s Kube po uradnih zagoto-s m odpeljali le svoje rakete in ^,°mske glave za nje, ampak tu-del drugega modernega orož-Ja in upi. ga nadomestili s starejši- Na Kubi so zgradili 24 '■'letalskih raketnih oporišč, lih faodo prepustili sedaj Cast) VlIn s^am. Rakete na njih so Ip^bne sestreliti tudi najvišje letala vrste U-2, s kate-tia !y.naclzirajo ZDA dejavnost bi' Castru bo ostalo tudi hp,*- 350 tankov, 90 vojaških jet i 0^terjev in Pre|k0 HO MIG laskih letal, jg^dsednik Johnson je v svo-nijj razgovoru z ruskim posla-z0ri^ Pretekli teden tega opo-na gledanje Amerike ''det gledanje Amerike na raVn° Kubo. Povedal mu je na-Pela’^’ ba Amerika ne bo “trdoti. ^astrovega vmešavanja v A.rrjp1 K'6 zadeve držav Latinske Posebna komisija ka2e Jc Pred čsom objavila do-dez ’ ^a Je Castro .poslal v Ve-° *ani okoli 3,000 ton o-ci] ^ 2 ^stnenom, da bi omogo-ti sen oborožen upor pro-amkajžnji vladi. Proračuna za še ne bo skoro r^a D.C. - V i2cj ^tih so. Združene drža-barodn 6 okroglo 50 milijard za v®č k0° obramibo, nekako 4.5 ^'isonp V ^asu Predsednikovanja d ja t;i °?Veria- Vojaški strokov-v969 rdii°, da vsaj do leta J6ti0 Moremo računati na no- ^^atko113^116^6 zmanjšanje teh hetoa^'.. 'm 52 3 K Proračun predvide-k°v z 'lijona dolarjev izdat- P'ihocj^- r*arodno obrambo, za 'Panj W.e ]eto pa l.i bilijon Wtel cvi, f.to se bo predvidoma ' kon0° ' milijard in se pro-0 5 0f, '^osetletja znižal za 4 ^išl0 stotkov, če seveda ne bo Pspetogt'076^30''3 mednarod" Vremenski prerok OfejgV --- 'vi. Ng'? °’v Wpiejse, dež pravi: Novi grobovi Helen Pernush V Woman’s bolnici, kamor je bila pripeljana pred štirimi dnevi, je umrla 85 let stara Helen Pernush, roj. Bračnik, s 1500 Belvoir Blvd. v South Euclidu, doma v Družinski vasi pri Beli cerkvi, od koder je prišla leta 1911. Zapustila je moža Martina, hčer Mrs. Victor (Helen) Whal-ley, sinova Valentina (Dayton, Ohio) in Ivana Bracnika (Ft. Erie, Ont.), 6 vnukov in vnukinj, 2 pravnuka, brata Jakoba Eračnika (v Jugoslaviji) in sestro Ano Hrovat (Lyndhurst, Ohio). Bila je članica Društva Marije Vnebovzete št. 103 ABZ, Društva sv. Helene št. 193 KSKJ in Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.15 zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete, kjer bo ob devetih sv. maša, nato pa na All Souls pokopališče. Robert Palechek Včeraj je umrl nepričakovano na svojem domu na 522 Clear-view Rd. 54 let stari Robert Pa-iachek, rejen v Clevelandu, zaposlen pri New York Central. Zapustil je ženo Mollie, roj. Payer in sinova F. Thaddeusa (pri trapistih v Kentucky) ter Roberta Dale (Oxford, O.). Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.30 zjutraj. Obvezne vojaške službe še ne bo konec LORAIN, O. — Sen. Frank J. Lausche je imenoval 17 let sta-tt__v . . T j • • 'rega Tonyja Černeta, sina Mr. Vprašanje je odprto m voja- ^ g Cer' ski vodniki opozarjajo na ^ t tveganje ukinitve vojaške Trefsa A«? k°* “ obveznosti. 'madno of,c,rsko soI° v Iz slov. naselbin SOVJETSKA ZVEZA BOSTA ZMANJŠALI ATOMSKO OBOROŽEVANJE WASHINGTON, D.C. in Mrs. Stephen Černe s 3317 v ar-WTest P’ointu, kamor bo vstopi1 1. julija letos. Mladi Tony je posta- Idejni načil za kanat skozi Kolumbijo bodo napravili v 6 mesecih BALBOA, Kolumb. — Semkaj je že prišla komisija ameriških strokovnjakov in začela skupaj s kolumbijskimi priprav Ijalna dela za nov prekop od Karibskega morja do Tihega o-ceana, ki naj bi nadomestil sedanjega panamskega. Komisija bo lahko hitro napredovala v svojem delu, ker ima že zbrano dokumentacijo v načrtih, ki so jih napravili že pred 15 leti na pobudo našega Kongresa. Nameravani prekop bo 104 milje dolg, 600 čevljev širok in 50 čevljev globok. Ker se bo držal morske površine, ne bodo potrebne nobene zatvomice. Največ, kar bo treba prekopati, bo višina nekaj manj kot 1000 čevljev. Prekop bo namreč tekel v glavnem po dolinah rek Atrato in Truando. V ostalih državah srednje A-merike se naravno nič kaj ne veselijo ameriške vneme za prekop skozi Kolumbijo. Radi bi dosegli, da bi naša dežela začela študirati tudi druge projekte. Najbolj tesno je seveda pri srcu panamski republiki, ker ve, da se bliža konec monopolu njenega kanala. danji zakon o obvezni vojaški ven fant, saj je visok 6 čevljev službi je star že 15 let in potre-!in tehta 180 funtov. Je odličen ben novega besedila. Federalno igralec nogometa in košerke, pa tajništvo za narodno obrambo' prav tako tudi odličen študent, že nabira materijal za nov za- Na St. Mary High je med naj- Rdeči križ dobil v roke nenavadno zanimive begunce ŽENEVA, šv. — Mednarodni rdeči križ je dobil od egiptovskega diktatorja nenavadne begunce s prošnjo, naj jih dostavi njihovemu gospodarju. Je to 24 žen in otrok bivšega jemenskega kralja Al-Badra, ki so prvi dan revolucije v Jemenu padle v roke domačim revolucijo-narjem; ti so jih pa izročili e-giptovskim četam kon, predsednik Johnson je pa rekel pred par dnevi, da je dal nalog, da se mora delo na novem zakonu kar se da pospešiti. Iz Johnsonove izjave ne sme izvirati upanje, da bomo nov zakon tudi kmalu dobili. Najmanj leto dni bo poteklo, da bodo priprave za obravnavanje novega zakona končane. Za zakon sam vlada radi tega veliko zanimanje, ker bo končal sedanjo obvezno vojaško službo in prešel na prostovoljno. Vendar je ta prehod po mnenju vojaških strokovnjakov zelo tvegan. Ne smemo se namreč dati zapeljati od dejstva, da se že sedaj veliko nabornikov javlja prostovoljno v vojaško službo. Ne gredo iz veselja, ampak z računom: ako gredo prostovoljno, imajo precej ugodnosti, ki jih ne bi imeli, ako bi bili vpoklicani. Na drugi stran odsluži vojaško službo komaj 40% tistih, ki so sposobni zanjo. Zato je tudi toliko olajšav pri vpoklicih. Oženjeni naborniki ne gredo na primer služit, ako ni sile. Nabori se danes vršijo dejansko samo za potrebe armade, ostale vrste narodne obrambe shajajo z dobrovoljci. Pri presoji za ali proti obvezni vojaški službi bo seveda igralo veliko vlogo tudi denarno vprašanje. Narodna obramba, ki bo visela na dobrovoljcih, bo veliko dražja od sedanje. V Pentagonu niso mogli niti izračunati, koliko bilijonov dolarjev bodo morali več zahtevati v vojnem proračunu. Da bi za vsoto povečanih osebnih izdatkov znižali stroške za orožje, na to boljšimi dijaki s skoraj samimi A ocenami. Njegova starejša sestra Rosemary je končala Mark-grove College v Detroitu in uči sedaj na eni višjih šol v Detroitu matematiko, mlajši brat Steve pa obiskuje še farno osnovno šolo Sv. Trojice. Goldwater in Nixon pod enim klobukom? WASHINGTON, D.C. — Politični opazovalci se trenutno najbolj belijo glave z vprašanjem, ali sta Goldwater in Nixon že sklenila zakulisno kupčijo z glasovi na republikanski konvenciji v San Franciscu. Goldwater jih bo imel med vsemi kandidati vsaj v začetku največ, ako se do takrat politično stanje bistveno ne spremeni v republikanskih vrstah. Nixon pa se za delegate vsaj u-radno ne briga. Imel jih bo gotovo nekaj na svoji strani. Do ugibanja v političnih krogih je prišlo radi • •ga, ker je Goldwater že pred tedni pohvalil Nixona in izjavil, da bi njega podprl, ako sam ne bi kandidiral. Seveda se mu je Nixon takoj oddolžil in sedaj zagovarja velik del Goldwaterjevega vo-livnega programa. Goldwater in Nixon trdita na primer oba, da je treba državljansko vojno v Juž. Vietnamu treba prenesti v Severni Vietnam, česar ni do sedaj zahteval še noben kandidat. Združene države in Sovjetska zveza sta včeraj objavili, da sta se sporazumeli o zmanjšanju produkcije atomskega orožja. Pričakujejo, da se bo dogovoru priključila v kratkem tudi Velika Britanija. NEW YORK, N.Y. — Predsednik Združenih držav L. B. Johnson je na letnem sestanku izdajateljev in urednikov časopisov Associated Press objavil sporazum s Hru-ščevim o omejitvi atomskega oboroževanja, ki naj zmanjša svetovno napetost, pa vendar ohrani Združene države dovolj močne Predsednik Johnson je povedal, da je naročil omejitev produkcije plutonija za 20 odstotkov, obogatenega urana pa za 40 odstotkov. Oba sta glavni sestavni del jedrskega orožja. Ruski zastopnik na razorožitveni konferenci v Ženevi Carapkin je danes potrdil, da bo Sovjetska zveza nekako v enakem obsegu zmanjšala produkcijo atomskega orožja kot Združene države. Johnson je poudaril, da “do-govor o omejitvi produkcije a- jnajVgrjgfglSjŠi tev, tudi ni proglasitev miru, | rSpiiililka!lSks ksn&daf? vendar je korak, ki ga odobra-j NEW YORK, N.Y. — Associ-vamo in ki smo ga storili v upa- ated Press je vprašala vodnike nju, da bo svet nemara enkrat.okrajnih organizacij republi-le lahko živel brez strahu pred kanske stranke po vsej deželi in j Iz Clevelanda in okolice vojno’ V Moskvi je izdal podobno iz- še druge vodilne reublifcance v deželi o tem, kaj mislijo, kdo javo predsednik vlade Sovjet- bo imenovan za republikanske-ske zveze Nikita Hruščev. On Iga predsedniškega kandidata na je dogovor označil za “prilož- konvenciji v San Franciscu v Danska bo imela jeseni parlamentarne volitve KOPENHAGEN, Dan. — Dan- ni treba misliti. Vojaški povelj- si kra|lj je tlI parlament mkt so ze seda, .Zjavtlt, da naj vMa razpisa,a volitve za nihče ne računa z obcutn m zni- oo . T A A , , . v . v. 22. septembra. V danski presto- zanjem izdatkov za orožje v • .. . . . , . f J lici ne pncakuieio, da bi Le majhen del WASHINGTON, D.C. — Od celotne površine Združenih držav je uporabljeno le nekako dva odstotka za domove in industrijske naprave. pričakujejo, da bi volitve kaj spremenile političen položaj v deželi. Predsednik Johnson je lani obiskal danskega kralja. Zato ga je sedaj povabil k nam. Kraljev obisk je predviden za 9. junija. Kongres obravnava vprašanje molitve v javnih šolah WASHINGTON, D.C. — Od- hove izjave razposlali svojim kar je pred 2 letoma vrhovno volivcem. federalno sodišče odločilo, da v ^ Odboru načeluje znani kon-javnih šolah ne smejo ne moliti grešnik Celler, ki je sam proti ne brati Sv. Pisma, se burja ra-^spremembi ustave. Vendar pa ni di te razsodbe ni polegla. Proti j imel poguma, da bi še odla-razsodbi se ne da napraviti ni-'gal obravnavanje tega proble-česar, ker je postavna. Treba je ma. Voditelj gibanja za spre-spremeniti ustavo, da bo moli-^mebo ustave je namreč kon-tev dovoljena. Volivci so tako 'grešnik Becker, ki je že nabral hudo pritisnili na senatorje in j 156 podpisov za predlog, naj kongresnike, da je 146 kongres- plenum predstavniškega doma nikov predlagalo resolucije, naj:kar sam obravnava zakonske o-predstavniški dom začne akcijo snutke. Ne bo mu težko, da v vprid molitve. V ta namen je' sili nabere še toliko podpisov predstavniški dom dobil že celo!da jih bo 218, kar bi pomenilo vrsto predlogov, kako naj se da pride zadeva kar avtomatič- nost izboljšanja medsebojnega razumevanja z drugimi državami v nujnosti preprečenja atomske vojne”. Pričakujejo, da se bo v nekaj dneh pridružila dogovoru tudi Velika Britanija. Do dogovora med Johnsonom in Hruščevim je prišlo po izmenjavi vrste o-sebnih pisem med obema, dopolnjeni z razgovori diplomatskih zastopnikov. Predsednik Johnson je prišel sem, da bi govoril v Waldorf-Astoria hotelu zbranim izdajateljem in urednikom listov, ki so povezani z Associated Press. Ta ima tu svoje letno zborovanje. lojkotoa resolucije IU niso kaj prida vredne ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Odkar vlada v ZN azijsko-afri-ški blok malih držav “v razvoju”, izglasuje nova večina velikokrat resolucije, ki so samo za prihodnjem juliju. Od 1,606 republikanskih vodnikov, ki so odgovorili, jih je 526 izjavilo, da bo najverjetnejše zmagal Richard Nixon, vendar jih je 427 sporočilo, da računajo na zmago sen. B. Goldwaterja. Za H.C. Lodge-a se jih je izjavilo: 189, za Scrantona 159, za Rockefellerja pa 50. Na vprašanje, koga bi si najbolj želeli za ’kandidata, se jih je 722 odločilo za Goldwaterja, 301 za Nixona, 193 za Lodge-a, 191 za Scrantona in 84 za Rockefellerja. Vsa ta ugibanja niso odločilna, so le zanimiva, ker kažejo-, kako se razpoloženje v vrhovih republikanske stranke obrača znova k Goldwaterju, katerega izgledi so močno padli s smrtjo predsednika Kennedyja in nastopom predsednika Johnsona. Mrs. L. B. Johnson se vrnila z avtom— Mrs. L. B. Johnson je priletela včeraj dopoldne ob 9.36 v Cleveland na otvoritev zborovanja Zveze mladih krščanskih žena (YWCA), katere zastopnice so se zbrale tu iz vse dežele. Nato si je ogledala še središče za ostarele na W. 25 St. in Franklin A ve. Ker je bil polet iz Wash-ingtona v Cleveland zaradi slabega vremena precej nemiren in razburljiv, se je Mrs. L. B. Johnson vrnila popoldne v Washington z avtomobilom. Črni šolarji so ostali doma— Pozivu Združenega gibanja za svobodo je včeraj uspelo obdržati doma 85% vseh črnin šolarjev v javnih šolah mesta. Trdijo, da je to doslej največji uspeh Le vrste v vsej deželi v boju za civilne pravice. Šolski odbor ta ‘uspeh” ni pripravil do rega, da bi spremenil svoje stališče v vprašanju gradnje novih šol na področju Glenvilia. Asesment— Vsa društva, ki zborujejo v SND na St. Clair Ave., bodo pobirala asesment v petek, 24. apr. v običajnih urah. Zadušnica— Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Roso Hrovat ob 1. obletnici smrti. Zadnja čast— Člani kluba Ljubljana co prošeni, da pridejo nocoj ob osmih v Brickmanov pogreb, zavod na Euclid Avenue, da izkažejo zadnjo čast pok. Jou Vana. propagando in brez vsake praktične vrednosti. Da s tem kvarijo tud ugled in veljavo ZN, za to se azijsko-afriški blok ne meni. ZN so na primer sklenili resolucijo, ki poziva vse članice sprememba ustave glasi Pod pritiskom javnosti je pravosodni odbor predstavniškega no pred plenum. Ako bi prišla, ni nobenega dvoma, da bi za spremembo glasovalo 67% vseh doma sklenil, da začne jutri z kongresnikov. Tega se Celler Naser jih je iz previdnosti zasliševanjem interesentov. Zna- boji, zato bo pa skušal zavleči čilno je, da hoče dati pred od-'obravnavanje zakona z dolgo-borom kar 50 kongresnikov svo- trajnim zasliševanjem intere-je izjave vpnd spremembi usta- sentov. dal prepeljati v Kairo. Za njihovo usodo se je na Al-Badrovo prošnjo začel zanimati savdski kralj, ki je dosegel pri Naserju, da jim je dal svobodo. Prepe-m na-jljali jih bodo z letalom v savd aWiŠja temperatura 68. |sko prestolico. , _ _ čevali z besedami, saj bodo nji-!nikamor ne mudi? Angleška vlada predložila višje trošarine CLEVELAND, O. — Angleška vlada je predložila proračunski zakon, ki predvideva primanjkljaj, toda ne tako velik, kot je bil lanski. Načrt predvideva dalje povišanje trošarine za tobak, pivo, alkoholne pijače in stave pri dirkah, čaša piva se bo podražila za dobrih 5 centov, zavitek cigaret bo pa stal na gospodarski in prometni boj-|7o centov. To so za angleškega kot Južne Afrike. Za resolucijo po-toogm]^ hude obremenitve je glasovalo v novembru 1962 Da se je vlada odločila zanje 67 držav, 16 jih je glasovalo pro-'ravni0 v volivnem letu, je doti, 23 se jih je pa glasovanja ]caZ) ,]a «3,, Vntoto S r ‘JSSvlXn. AoXle nekaj ted- parkrat obravnaval osnutke, to- izvozna trgovina Južne Afrike vsakem letnem času, vendar so1 nov. Kongresniki ne bodo var- da se mu s tem opravilom prav J dosegla lani 1.5 bilijona, torej'pa posebno pogosti I tolik o, kot še nikoli! jod julija do novembra. v razdobju naj bodo vsi kar zadovoljni, ako bo zakon izglasovan “še pred Božičem”. a ’ AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 21, 1964 /IllEHIŠKA DORIOVIIVA 3 \ii • »Mr. » » 6117 St.Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece As Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 79 Tues., April 21, 1964 Fulbrightove “bajke v mednarodni politiki,, ii. Kočljivejše je obravnavanje bajke o ameriškem vodstvu svobodnega sveta. Naša javnost se je takoj po koncu zadnje svetovne vojne zaverovala v idejo, da je usoda prisodila Ameriki vodilno vlogo v mednarodni politiki. Takrat je ves mednarodni položaj res delal videz, da je ideja o ameriškem vodstvu realnost, ki se ne da spodbijati. Evropa je bla na tleh, v Aziji je bil povsod političen položaj nepregleden, Latinska Amerika je kar po tradiciji gledala samo v Washington, včasih ga je hvalila, še večkrat kritizirala, Afrika se je komaj začela prebujati. Na drugi strani je komunizem zavladal v srednji Evropi in grozil, da zajame tudi ostanek zahodne Evrope, dočim je na Kitajskem počasi, zato pa dosledno napredoval. Ves svet je takrat gledal prot Ameriki in pričakoval od tam rešitve vseh perečih vprašanj. Zato je ameriška beseda zalegla, kjerkoli je bila izgovorjena. To je omogočilo naši zunanji politiki, da je ustvarila celo vrsto obrambnih zvez proti komunistični napadlnosti in podtalnem rovarjenju. V vsaki zvezi je imela glavno besedo. Svojo zunanjo politiko je podprla z izdatnim podpiranjem. Marshallov plan je bil vzorec za vse vrste podpornih akcij, vojaških, gospodarskih in socijalnih. Naše atomske bombe in naša gospodarska moč so varovale svet pred komunizmom. Svobodni svet se je Ameriki oddolžil s tem, da je priznal njeno vodstvo, čeprav se večkrat ni strinjal z metodami naše zunanje politike. Amerika se je v to vodstvo tako zaverovala, da ni nikoli pretehtala, iz česa vodstvo sploh obstoji. Mislila je, da kar mora biti tako in da bi vsaka sprememba pomenila samo nehvaležnost sveta napram naši deželi. V tem je grešila, naša zunanja politika se pa prav radi tega nahaja sedaj v zagati. Vsako vodstvo se mora opirati na pogoje svojega obstoja. Voditelj mora imeti na tiste, ki jih vodi, primeren vpliv, ki ga lahko dajo različni razlogi. Včasih zadostuje moralna avtoriteta, večkrat pa življenje samo ustvari take pogoje. Voditelj mora dalje vpoštevati misli, voljo in želje tistih, ki jih vodi. Kjer je le mogoče, mora svoje načrte prilagoditi tem činiteljem. Tega pravila se mora držati posebno takrat, kadar so zveze med njim in tistimi, ki jih vodi, rahle ali pa se zmeraj bolj rahljajo. Naša želja po vodstvu svobodnega sveta žal ni zmeraj vpoštevala teh načel. V začetku ji tega ni bilo treba. Ves svobodni svet je bil tako navezan na Ameriko, da ni ospo-raval njenega vodstva, četudi ni bil navdušen zanj. Že takrat je začel padati moralni vpliv naše dežele na posamezne naše prijatelje in zaveznike. Čutili pa tega nismo; kar je manjkalo na ugledu in vplivu, je nadomestila naša atomska sila, poleg nje pa še naše bogastvo. Zato tudi nismo opazili, kako hudo nam naši prijatelji in zavezniki zamerijo, da v vodstvo vpletamo tudi naše posebne narodne interese, ki zanje svet nima ne zanimanja, ne smisla, ne simpatij. Še večja je bila zamera, kadar smo v vodstvo vmešali interese naših zasebnih investicij v tujini. Življenje je pa podobno reki, nikoli ne stoji, zmeraj teče naprej in se spreminja. Tako je kmalu odpadla cela vrsta razlogov, zakaj bi svet moral priznati ameriško vodstvo kar samo po sebi. Strah pred komunistično napadalnostjo je začel pojemati, tudi strah pred novo svetovno vojno je začel kopneti. Ameriške oborožene sile so dobile nov videz; branijo predvsem Ameriko in šele potem ostali svobodni svet. Pri tem pa ne izgubijo svojega mednarodnega pomena: so zadnja trdnjava svobode, ako bi se komunizem proti pričakovanju začel širiti po vsem svobodnem svetu. S hitrico, ki je z njo začel plahneti strah pred komunizmom in novo svetovno vojno, je pa začela rasti tudi kritična presoja ameriške zunanje politike. Svobodni svet je hotel videti v njej zmeraj več obrambe ameriških narodnih interesov kot pa želje po vodstvu svobodnih držav. To je naravno rodilo razočaranje naše diplomacije in nezadovoljnost v naši javnosti. Ameriška zunanja politika se je pri tem zabarikadirala za stališče, da mora biti to, kar je dobro za Ameriko, tudi dobro za vse svobodni svet, kar je samo poglobilo prepad med ameriškim gledanjem na mednarodno politiko in pa vidiki posameznih naših crijateljev in zaveznikov. Iz prepada je treba najti izhod. Temu cilju so bila posvečena izvajanja senatorja Fulbrighta. Debata o njih bo morda razčistila pojme o našem vodstvu. Kar je pa že jasno, je tole; Svobodni svet še zmeraj priznava, da je Amerika varuhinja in pokroviteljica svobodnega sveta in njegovo zadnje pribežališče. Zato se bo zmeraj postavil na njeno stran, kadar bo ogrožen mir. To je svobodni svet pokazal ob času kubanske krize. Ni spraševal, kdo ima prav, se je na lastno pobudo odloči! za nas. V vseh drugih slučajih si pa hoče svobodni svet pri- držati pravico svobodne presoje ameriške zunanje politi-,sveti mir in prejel plačilo za ke. Hoče torej ravnopravnost: kot ima Amerika pravico, da po svoje sodi o zunanji politiki držav svobodnega sveta, tako imajo isto pravico tudi vse svobodne države. Amerika se torej ne more več sklicevati na pretekle zasluge za svobodo na svetu. Žrtve, ki jih je na tem polju prevzela, niso koristile samo svetu, ampak tudi Ameriki. V smislu tega stališča ostane Amerika lahko še naprej v vodstvu svobodnega sveta, toda samo kot prvi med rav- nopravnimi To stališče bo svobodni svet zmeraj bolj uve- Belgradu je bil v petek, 27. mar-Ijavlial eim bo komunizem pešal rad. notranjih prepirov in ^ nagočnosti vsch jugosl(>. cim bol, bo prevladovalo prepričanje, da je vojna z atom-' Uh ,nadštofov in atol0¥, skimi in vodikovimi bombami ravno tako nemogoča kot je I svoje trpljenje in za svoje veliko delo.” Pogreb nadškofa Ujčiča V naslednjem podajamo po celovškem Našem tedniku od 9. t. m. še okrajšano poročilo o dr. Ujčičevem pogrebu. V katoliški cerkvi Kristusa Kralja v "Tako daleč je zdaj do Nila!" V par tednih ste bo 50,000 Nubijctev postopno preselilo v nove vasi. Ob Nilu se je začela velika prehodno obdobje in za začetek selitev. Do maja se morajo v v novem domu ipo dva do pet Nubiji, pokrajini južno od Asu-ana, prebivalci 33 vasi posloviti od svojih domačij, za zače- funtov (5 do 12.5 dolarja) na vsakega člana; živino, orodje in drugo premično premoženje lah- bila na primer vojna s strupenimi plini v prvi svetovni vojni. V drugi svetovni vojni ta možnost' sploh ni prišla več v debato. S tem pa ni rečeno, da bo naša javnost lahko hitro pozabila na stare dobre čase, ko je bilo ameriško vodstvo svobodnega sveta nekaj nedotakljivega. Če bo prišla do take pozabe že do konca letošnjega volivnega boja, si bomo lahko čestitali. tek 16,000 ljudi, ki bodo odšli na ko vzame s seboj. V novem na-sever. Do maja zato, ker bo ta-, sel ju čaka družino za zdaj fe-številne duhovščine in verni- krat prva pregrada asuanskega'dan zemlje (42 akrov), ker pa kov, zastopnikov srbske pravoslavne Cerkve, veleposlanikov ZDA, Kanade, Francije, Belgije, Avstrije in Italije kot tudi Titove oblasti pokapan belgraj- jeza zaprla nilsko strugo, nato bodo v prihodnjih letih prido-pa bo začela Nubija počasi iz-(bili po zaslugi namakalnega o-ginjati pod gladino kakih 500 mrežja nove obdelovalne povr-kilometrov dolgega umetnega ’ šine, se utegne družinska posest jezera. Do Šelala pri Asuanu so povečati na kakih pet fedanov. ski nadškof dr. Josip Ujčič. — rečne ladje pripeljale prve izse- Tistim, ki so imeli v stari domo- Fimm iz Oobrsiiča Cleveland, O. — Župnik in dekan iz Dobrniča je poslal pismo, v katerem se dobrniškim rojakom v Ameriki in Kanadi zahvaljuje za vso pomoč, ki smo jo do sedaj žrtvovali za popravilo župne cerkve, V pismu gospod župnik navaja, kaj vse so pri cerkvi sv. Jurija v Dobrniču že morali popraviti. Nujno pa čakata še dve stvari, nov glavni oltar, ker stari se že podira, in nove orgle, kar bo stah> težke vsote denarja. Vsi dobro vemo, da ljudje doma tega vsega pri najboljši volji ne bodo zmogli. Prav bi ra Planina nimajo nobene plače, edino z našo udeležbo jih lahko nagradimo, kar smo dolžni storiti. Zato denimo to nedeljo vse drugo na stran, vse naj počaka, mi pa pojdimo na koncert, kjer bomo uživali ob lepem slovenskem petju. Koncert je za nas, udeležimo se ga! Kje je Maple Heights, gotovo vsi veste. Če pa kdo ne ve, naj vpraša soseda ali kakega znanca, ali pa pogleda na karto. Slovenski dom je na 5050 Stanley Avenue. Pevci Planine imajo to lepo navado, da so točni, zato bodimo točni tudi mi, na svojem mestu še pred četrto uro. Vodstvo doma pa prosi, da pripra- Neposredno po pogrebu je pred sednik škofovskih konferenc za- nadaljevali pot v Dabud, grebški nadškof dr. Franjo še-per v spremstvu novega bel-grajskega nadškofa dr. Gabriela Bukatka obiskal člana Zveznega izvršnega sveta in predsednika Zvezne komisije za verska vprašanja Moma Markoviča, s katerim se je razgovarjal o vprašanjih odnosov med katoliško Cerkvijo in državo. bilo, da po svojih močeh pri tem ^ ^ bodo pr&h r\r» m o rf ci m rv cm crvm-v* Tm rioo c p ! ■*- pomagamo, saj spomini nas često vodijo domov in prav naj-lepši k farni cerkvi. rojaki od vzhoda in zahoda. Po programu bo večerja v ,, .v, ., .spodnji dvorani. Seveda je tre- Mnogo ameriških Slovencev, , v . , . voo wrvXUv,;™ ,, oa večerjo malo zaliti, zato se bo tudi mokrota dobila. Med tem, ko bomo večerjali, bodo v zgornji dvorani pospravili stole, pometli pod, pa še posuli ga bodo z neko moko, po kateri se ne kadi, a pleše se prav prijetno. Sedaj veste, kaj bo v nedeljo na Stanley Ave. v Slovenskem narodnem domu. Ne zamudite lepega- in poštenega razvedrila. Vsem kličem že sedaj “Pozdravljeni in ;na svidenje v nedeljo, 26. aprila, ob štirih popoldne na Maple Heightsu.” Jakob Resnik ki prihajajo na počitnice v staro domovino, se ustavi v Dobrniču, da si ogledajoi rojstni kraj svetniškega škofa Friderika Barage — grad Mala vas — in cerkev sv. Jurija v Dobrniču, kjer je bil škof Baraga krščen. Torej prav pri istem krstnem kamnu, kot vsi mi dobrniški rojaki. Za orgle se mi sploh čudno zdi, da še pojo. Kot mlad fant sem pristopil k dobrniškemu cerkvenemu pevskemu zboru. Dobro se še spominjam, čeprav je dolgo tega, da je pokojni organist Ivan Petek že takrat moral kar naprej popravljati orgle. Kadar smo pevci kaj narobe zapeli, so bile orgle krive, ker niso ob pravem času prav zapele, bile so pač stare kot Matuzalem. Letos imajo v Dobrniču kar dve novi sv. maši in še sv. birmo. Ni čuda, da bi za take pomembne slovesnosti radi, da bi cerkev bila lepo urejena. Zato prosimo vse dobrniške rojake, seveda tudi druge, da bi po svojih močeh prispevali za oltar ali nove orgle v cerkvi sv. Jurija v Dobrniču. Darove lahko pošljete kateremukoli izmed podpisanih. Za vsak prispevek, pa še tako skromen, vsakemu že naprej najlepša hvala! Mrs. Rose Lapp, RD. 1, Geneva Ohio. F. Kastigar, 515 E. 253 St., Euclid 32, O. J. Slak, 5404 Stanard Ave., Cleveland 3,' Ohio Bscgrad je dsfel! iiawaga katoliškega nadškofa Lepa smrt nadškofa dr. Ujčiča Cleveland, O. — Dne 30. marca 1.1. smo priobčili sporočilo o smrti belgrajskega nadškofa dr. Josipa Ujčiča. Danes sporočamo svojim bralcem odlomek iz pisma iz domovine, v katerem je popisana lepa smrt rajnkega nadškofa. Takole je napisano: “V veliko tolažbo pa nam je Življenjska pot nadškofa Ujčiča Rajni belgrajski nadškof dr. Josip Ujčič je bil po rodu istrski Hrvat, doma iz srednje Istre ped goro Učko. Rojen je bil v Starem Pazinu 1. 1880 ter je bil ob svoji smrti v 85. letu življenja. V duhovnika je bil posvečen 27. julija 1903. Za nadškofa v Belgradu je bil imenovan 2. nov. 1936, konsekriran pa 7. marca naslednjega leta. Kon-selkrator je bil zagrebški nadškof; sokonsekrator pa rajni ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Preden je postal nadškof, je bil redni profesor moralke na teološki fakulteti ljubljanske univerze. Nadškof dr. Gabriel Bukatko Novi belgrajski nadškof dr. Gabriel Bukatko izhaja iz grško-ikatoliške družine vzhodnega, obreda. Rojen je bil 27. jan. 1913 v vasi Andrijevci, katera spada pod grško-lkatoliško eparhijo vzhodnega obreda v Križevcih. Potemtakem je še razmeroma mlad. V duhovnika je bil posvečen 2. aprila 1939 ter je tako pred kratkim obhajal 2i5-letnieo svoje švečeniške službe. Dne 23. feb. 1952 je postal titulami škof; konsekriran je bil 27. aprila 1952; 22. julija 1960 pa je postal škof v Križevcih in 2. marca 1961 koadjutor belgrajskega nadškofa s pravico do nasledstva. S smrtjo dr. Josipa Ujčiča 24. pr. m. je postal avtomatično rezidencialni nadškof belgrajski. Ijence, ki so potem z avtobusi vini več zemlje, je zagotovljena svojo odškodnina. novo vas pri Kom Ombu. | čeprav vedo — mnogi so si že Preselilo se bo kakih 50,000'PreL vse dodobra ogledali, ne-Nulbijcev, vendar za zdaj še ni kateri na lastno pest, drugi na treba oditi ljudem iz vseh vasi. va'dilo vladnih uradnikov — da Šlo bo postopno, po načrtu, ki iih čaka v novih hišah električ-so ga pripravili v skladu z deli na luč _in voda iz pipe, odhajajo na jezu, le-tem pa so prilagodi- Nubijci sklonjene glave iz svo-li gradbeno dejavnost v novih starih naselij z značilno pe-naseljih. Del prebivalstva bo s^ro slikarijo na stenah in z o- prevzel Sudan, katerega vlada je določila Nubijeem novo domovino ob reki Atbari v vzhodnem delu dežele. kroglimi vdolbinami v zidu. “Grobov s svojci ne moremo vzeti s seboj,” v prispodobi izražajo ljubezen do rojstnega ■n, . ,T u-- ^ T_ . kraja. “Predvsem pa,” pravijo Dnevi Nubije so šteti. Kmalu ^ ,ki so se že «zdaj bo nehala obstajati borna rev- smo ta,ko daleč od Nila!„ na dežela,, katere prebivalci so y lik k ki • SDremliaia poznali le Nil in puščavo, nekaj ^ , rvi „ f ’ A \ P ! r v. . v. , . . J rast mnogih nubijskih rodov ter seznjev širok pas rodovitne • , \ , v. .. •, ,. , , • . . je dala izrazit pečat življenju, zemlje ob reki m svoje vasi, u-- ■ . f L. j v , .v. . . J ’ običajem m kulturi tega ljud- gruče hišic, zunaj ma one vsako s, s J „ leto pobeljen,h, znotraj čistih. doteeni razdaIjj mimo novih Preden jo bo zalila jezerska vo- vasi> vmes je rodovit ob. da, se bo razdrobilo njeno pre- deIana zemlja dosedanjih bi. bivalstvo, katerega davni pred- „ t Q J ^ ^ niki so v pozni faraonski dobi nekaj časa gospodovali v Egip- OHasti s0 , 6estavljanju na. tu, staro ljudstvo z lastno govo- &tov mlsIile na možnos, da si nco m samoniklo kultura bodo Nubijd poiskali de]o v Pri Kom Ombu, največjem sladkornih tovarnah Kom Om-področju sladkornega trsta v ba. Že preseljene družine, ki j* zgornjem delu Egipta, bo nova v novih domovih muči domo-domovina Nubijcev. Več vasi, težje, se vdajajo medli tolažbi, katerih vsaka ima razen ustrez- da se 'bodo nekoč, ko se bo na-nega števila betonskih družin- pobilo jezer« za jezom, morda skih hiš tudi šolo in mošejo, je vendarle vrnile v domačo vas, že pripravljenih, drugim dajejo vsaj tiste med njimi, katerih graditelji skupno je tam za- dom stoji na vzpetini — čeprav poslenih 32,000 delavcev do- se tudi njim vsiljuje misel, da končno podobo in obliko. jma zaposlitev v sladkorni t°' Nubijska družina — ker je de- varni bržkone precej več stvar-žela revna, so mnogi Nubijci že nih osnov kot pa hrepenjenje P° doslej iskali delo in zaslužek v borni zemlji, ki bo utonila v je' egiptovskih mestih — dobi za zeru. —o------ Predor pod Gibraltarjem IZ NAŠIH VRST Akron, Ohio. — Cenjena u-njegova smrt. Prišlo je nenado- ^prava! Z veseljem Vam poši-ma. Njegovo bolezen smo Ijam nadaljno celoletno' naroč-spremljali s strahom. Vendar nino. Ameriška Domovina nam tako naglega konca nismo pri-'je tako priljubljena, da se ji ne čakovali. Dne 24. marca opol-jbi talko' lahko odrekli. Oba z dne je šel po potrebi iz postelje.'možem jo zelo rada čitava. Vse Po končanem je sedel na spod-'prebereva, od začetka do kraja nji konec postelje in mu je na- in to z velikim užitkom. V li-enkrat postalo slabo. Takoj se stu je toliko lepega in zanimi-je zavedel bližine smrti in je vega. Hvala cenjenemu uredni-molil: Jesu, suscipe animam štvu za ves trud in napor. Lepo meam! in Jesu, miserere mei! pozdravljam uredništvo, upravo (Jezus, sprejmi mojo dušo! in in vse, ki sodelujejo pri listu, Jezus, usmili se me!) Po vesolj- da je tako lepe in zanimive vse-ni odvezi, ki mu jo^ je podelil bine. S spoštovanjem! Še vedno mi msgr. dr. Jenko in jo je ves čas Ljudmila Sljukic spremljal z zavestjo, je nehalo' * biti njegovo plemenito srce,” j Cleveland, O. — Cenjeno u-Iz istega pisma navajamo še, redništvo! Tu Vam pošiljam na-kakšno smrt si je rajni nadškof ročnino za eno leto. List dobi-želel imeti, dokler je bil še vam redno. Rada čitam novice zdrav. Takšnole: “Večkrat prej in dopise iz raznih slovenskih je prosil, naj molimo, da bi mu naselbin. Na splošno je vse za-Bog dal milost, da bi umrl pri nimivo in poučljivo. Sem prav da bi se predolgo zadovoljna z listom. Lepo po-koncerta Planine. To nedeljo,: ne mučil in da bi umrl kot zdravljam vse osobje Ameriške 26. aprila, nas bodo pevci in, kristjan. Te tri želje mu je Beg Domovine. Listu želim dosti popevke zopet razveselili s pre-[ izpolnil res na na čudovit na- vib naročnikov, krasnim petjem. Nastopili bo- čin. Ves boj je trajal le nekaj Frances Cotman do v Slovenskem narodnem do- minut.” I _______o—— toeerf PSarJne Cleveland, O. — je v spominu krasno petje lanskega koncerta zbora Planine na Maple Heightsu. Kar pozabiti ne morem lepih slovenskih pesmi, ki so jih zapeli lansko leto. Mislim, da ste istih misli tudi vsi drugi, ki ste bili lansko leto pri koncertu navzoči. Ni več daleč do letošnjega; pravi pameti, “Štirinajst minut za pot na ono stran Gibraltarske ožine!” pravijo v Maroku, kjer je zadnje čase čedalje več zagovornikov zamisli, izražene v tem geslu. V mislih imajo predor. Takole: “če so se Angleži odločili za predor, ki bo' pod Riokavskim prelivom povezal britansko in francosko obalo, je ta reč prav gotovo izvedljiva tudi v morski ožini med Tangerjem in Gibraltarjem.” Za takšno povezavo južnega kanca Pirenejskega polotoka in afriške celine se zanima neka francosko-angleška družba — vsaj tako trdijo Marokanci, ki so pripravili že nekaj osnutkov in računov, med drugim tistega s podatkom, da bi bila vožnja z avtom skozi predor pod Gibral-tarsko ožino baje za 40 odstotkov cenejša kot prevoz z ladjo. Sklicujejo se na vsestranski pomen takšne prometne zveze, njeno izvedljivost pa utemeljujejo med drugim s splošnim tehničnim napredkom in s kopico izkušenj, ki so si jih na tem področju pridobili ljudje zlasti v zadnjih desetletjih. Kakor segajo prvi, za tiste čase fantastični osnutki za prometno zvezo čez Rokavski preliv skoraj in oblast. Sanjarila sta o 40 k«1 dolgem predoru vsaj 500 me' trov pod morskim dnom, zlasti artilerist se je vdajal utvari, da bi velikansko delo opravil0 “1500 delavcev v petih letih za ceno 1.5 milijarde (zlatih) Pe' set.” Drug načrt je pripravil graCp beni inženir Alfonso P. Boe^1 — ne za predor, marveč za ^ kilometrov dolg most, katereg3 stebri bi bili kilometer vsaks6' bi, nosili pa bi razen dvotiiT6 železnice tudi tri avtomobilsk6 ceste in široko steza za p©šce' Prav ti stebri so mu delali nal' h i bi hujše preglavice, saj bi mora biti visoki nad' 400 m, če naj segali štirideset metrov nad g^3 dino. Ker je gibraltarsko ^n° prepreženo s soteskami, kjer J od gladine do dna ponekod sk° raj tisoč metrov in kjer se Pre liva globinska voda v moči11 tokovih, je ing. Boeuf zama11 iskal ljudi, ki bi bili pripravi ni seči v žep, čeprav je trdih bi zadoščalo pet milijard Peze ’ Ni ga bilo, ki bi bil voljan gati denar za izvedbo fantas ne zamisli. tve- stič' Preveč Indonezijcev mu na .5050 Stanley Ave. Začetek koncerta bo ob štirih popoldne. Til Med svojim govorom v me gdsedni dvesto let v preteklost, tako tudi podobna zamisel v zvezi z Gibraltarjem nikakor Ce'bu je indonezijski pre ^ ni nova: letnico 1869 imajo naj- Suikarno ostro kritiziral izre v starejši.načrti, iz prvih let na- na'gl° veča'nie prebivalstva šega stoletja (1908), je zamisel nJeg°vi državi. ^ ^ o, markiza Mulhacena, ki ji je dal Medtem ko je ob začetku ^ topniški polkovnik Jevenois o- svobodilne vojne leta 1945 zi ^ tiipljivejšo podobo. Obema je šlo i° 'na indonezijskih otokih za to. da bi po potrebi v 24 urah milijcnov ljudi, jih živi 70 dan©5 na- “Na mrtvaškem odru je bil — Na Švedskem je leta 1953 o- rajnki nadškof čudovito lep. Bi- bolelo na poliu 5,000 oseb, več spravila na afriško stran 50,000 ze 103 milijone. Sukarno je 11 li smo prepričani, da je že pri kot kdajkoli prej iz izjemo leta,vojakov, ki naj bi zagotovili ev-'Povedal ukrepe za zmanjšan. Pevei in pevke pevskega zbo- svojem Kristusu, kjer je našel 1913. ' ~ " jropskemu kolonializmu veljavo !natalitete. KANADSKA DOMOVINA Newtorontske novice TOtito, Ont. - Slovenska[enjoyabte to°toTrav dozaSSa^^S lna Pri Marljx PomaSa^ J0.gives me a ;freat , ^ _ip+np sezone. Snonadla sta nam bo smrt prekinila nit živ- MladinCikA ^S»^hsne Ito thank the Parish of Our Lady IciainSKe giasosne |Help of christians in Toronto prir@dit¥@ for inviting me. It was a truly Pronto. Ont. — Slovenska enjoyable evening as it always , Pretekli ^gla 1963-64 do-'ure to see the talent of young rekord v glasbenih prire- children encouraged.” tz, sezoni a. A SKVa^: v decembru je bil pev-j1 koncert, v marcu glasbeni SKtival, v aprilu harmonikar-'koncert in preteklo nedeljo ^zoritev Vodopivčeve spevo-^e Kovačev študent”. Izredna javnost! Pri vsaki od teh pri-jf ^ev, izjema je le “Kovačev ^ ent”, je nastopalo nad sto inštrumentalistov in ra- JalCev v esnica je, da vsak z nastopa rtiore odnesti ip ni odnesel ocene, vendar imajo te s^0p. in ;bisto razglabljanje bra- D.N.U. pri Mariji Pomagaj Toronto, Ont. — Za redni mesečni sestanek članov D.N.I.J. pri Mariji Pomagaj v nedeljo, 12. aprila — bila je nedelja duhovniških in redovniških pokli-cev — je odbor društva preskrbel predavatelja v osebi jezuitskega brata, F. J. Dolese, D. J. Prijazna osebnost, prikupen na- -iri priprave, ki so z »tjir?itVe - -d l v zvezi, vzvišen cilj in ^kosežne posledice. ^turne prireditve imajo b Gladini namen, da jo vzga-jjJ ^ zaposle z nečem korist-jk' Glasbene prireditve pa erile še za tem, da priraste glasba k srcu in mu da v^°st) da se na tem polju u-Prireditve odkrivajo tajg e> odrasle in posebej še star-. Pa opozarjajo na smisel in ter lepoto mladinskega tJa in igranja. V naši dobi raste nevarnost, da bodo tg]e ^a sredstva v glasbi, n.pr. SjeV*zha in gramofonske plo-d0j’ ^Pravila iz nas le pasivno pojoče poslušalce, ubila ak-Mst • - - ta Dolese je v resnici osvojilo naša srca. Predaval je o poklicih redovnih bratov. Imel je pred seboj ne le Družbo Jezusovo, ampak na splošno vse redove bratov v Cerkvi. Pokazal je njihovo mesto1 v redu in njihovo raznoliko sodelovanje pri apostolatu Cerkve. Brat Dolese je Torontčan, ima 35 let redovnega poklica in je nekaka križiščna točka bratovskih poklicev v angleško govoreči Kanadi, ker ima zveze z vsemi novici j ati in redovnimi hišami. Njegovi predstojniki so ga določili, da skrbi za bratov-jske poklice ne le za svojo družbo, ampak da pomaga in daje svoje letne sezone. Spopadla sta'nam bo smrt prekinila nit živ-se zadnja najboljša tekmeca:' Ijenja in bo odločila o naši hoki moštvo iz Detroita in iz končni zmagi ali o našem konč-Toronta. V teh dneh se bo odlo-'nem porazu, če bomo umrli čilo, kdo bo dobil “Stanley cup” srečne smrti, bomo gotovo zma-kot zmagovalec. Ko opazujem te gali, pa naj je bilo prej v življe-tekme, mi je padlo v oči zlasti nju se toliko padcev in porazov, dvoje. Najprej: koliko važnosti Kako važno je torej, da molimo polaga temu športu kanadska in I za stanovitnost v dobrem in za ameriška javnost. Po cele stra-J milost srečne smrti in da upa-ni s slikami prinesejo dnevniki mo1 na končno zmago prav do ‘ . zadnjega trenutka živi j enj a. Tak nauk nam dajejo tudi igralci hokija, ki se bore prav do zadnjega in večkrat dosežejo zmago v zadnji sekundi. In če se ti toliko trudijo za minljivo zmago in za časno nagrado1, koliko bolj se moramo truditi šele mi za neminljivo zmago in za večno nagrado. Tistim, ki žive iz vere in gledajo vse v luči vere, vse pripomore k dobremu, tudi gledanje hokija, saj je prav ta. igra tako lepa prispodoba naše tekme med dobrim in zlom v Torontu. Ni čudno, da je tudi!za zmago božjega življenja v Slovence in zlasti slovensko . nas nad zlom in duhovno smrt-mladino hoki začel zanimati. V tjo. župniji Brezmadežne ministrant j e vsako jutro po tekmi govore samo o hokiju: kdo vsaki hoki tekmi. In naj višji politični predstavniki pridejo na hoki tekmo. Tako je bil pred kratkim v Montrealu navzoč pri hoki tekmi med torontskim in montrealskim moštvom sam predsednik kanadske zvezne vlade g. Pearson. In ko sta se pomerila v tekmi detroitsko in torontsko moštvo, si zapazil med gledalci voditelja konservativne stranke in bivšega predsednika vlade g. Diefenbakerja z go. ženo, ter g. Roberta Kenne-dy-a, ki se je prav tedaj mudil tudi Po več mesecih me je pot o - Jeispet zanesla na Slovensko telo- zabil gol, kdo se je pri vacfjgče. Tu in tam odlomljena najbolje odrezal, kdo je največ veja; razbite šipe ............. pogrešil itd. Vse to priča, s ka- in £e ^ in * ■ ' j m sc lv -m ono je . |kim zanimanjem in tudi s kako S1,ovensko letovišče že več me- nasvete fantom, ki čutijo ta po- kritičnQstjo so otroci sledili ho-,secev pogreša skrbnih in delav- pri kuhinji pričalo, da r.v in podjetnost, utihnila VCe in storila množice neme. ^ napredek bo glasbi spodnesel tla. Od kod s° ^asli bodoči umetniki, ako zanje ne bo nihče zani-V, iskal, ne vzgajal in ne A?Ujal? tsj ^vno glasbeno delovanje, fajj,.0 Ze petje, muziciranje ali goji in razvija v mla-Veku esteski čut in vrsto Zlbč • i*1 lastnosti v njegovem tije aju- Orkestralno muzicira-5>o6(j. ^ 2borovno petje povezuje ta s^tlCe v skupnost, jih navaja Scipii^Pno delovanje, razvija di-c^110 i'11 z njo iniciativo ter ib j Orilost za poedinčevo last-Va^Javnost. In še nekaj zelo občutek za pravilno Presojo in vrednotenje klic v sebi, za katerikoli red ali kongregacijo. Za obisk in predavanje smo . Is otroci sledili kiju na televiziji. Meni je pa nih rok p0 drugi strani me je zlasti pri zadnjih tekmah padlo .pa prevzelo prijetno prebujanje narave, ki že daje tudi Sloven- |V oči, kako važno je, da v tek bratu Dolese člani D.N.U. hva-jmi izirabiš: vsalko sekundo1 in gkemu letovišču poseben čar. ležni; pri njegovem zvanju mu ^vztrajaš v upanju in v prizade- ., ±- „ j v z,- ul a'j as v upcuxj u ni v Gozdnatišina, pošumevanje vo- zehmo uspeha m božjega blago- ju na zmag0 do konca, prav de v umetnem jezeru in počiva- slova’ 'do. zadnje sekunde. Prav pri teh jo6a igrišča: vse to je pričalo, Peter Cekuta, tajniK^adnji]a tekmab so že ponovno da slovensko letovišče že priča- --------° ; | odločile zmago prav-zadnje se- kuje obiskovalcev in da jih'že “iožiga na « » = kunde. Podobno je v našem živ-'zapeljivo vabi) naj ,skoraj. pri- Toronto, Ont. — Tako si člo- kiJe po h!tr°stl dejo. Razni znaki tudi kažejo, vek lahko misli, ko se sprehaja P^obno hoki igri. Nase zivlje- da s0 bile zadnje sončne nede- po tujih livadah in opazuje nJe tako hltro tecf naprej in V Ije na Slovenskem letovišču že h J , , ,, , , j tem hitrem vrvežu se borimo - - - - prve pomladne cvetke, ^ lz!l 0 v nas nad fa “• 'Ulem. Tudi do ie urno in občutek °b st° Pr %iraai drugih. Skupinski na-pr^ vaiab in še bolj pri krotijo v otro-- in zamerljivost, bi ^je ^0v° Pozornost in doje-opezovnnje in presojo, ajej° umsko gibčnost in fi-Vedenju. nt) raste in 6°Plh samih Egoizem majhne in preproste, liko uče in ki so nam tako pri srcu. Oko išče domačih barv, uho prisluškuje, pričakuje zašel j ene domače besede. Domača beseda je vsakomur prva, zato najdražja. . . . .. , , Po tčh tujih livadah raste in vse oživlja m obnavlja, je treba uspeva nekaj cvetk z domačo obnoviti tudi naročnino, katero oarvo glasu. Negujmo, zalivaj- iPrilagam. Rožica na ujem je Mlad človek se bogati. V * %,il ^0to, 11. aprila, se je ude-N jy. aribonikarakega koncerta s tafii Pomagaj Uncle Jer-evrzijske postaje št. 4 P°vaibo ^bl.Y.). Odzval se je k l0v-U Babič in Silvi- ci . clak ker so si dobri znan ^ ha Sta oke dekleti nastopili ^b6(j.Veo njegovih mladinskih 1 Vah na televiziji in " p0znavalec Hi: je Buffalu. Striček prijatelj io iskalec skritih talen- Po ko 'ncertu pcklical k >aha°p0Vega 5° raJ Perdesa> Pe ^ 1 ih mu dejal: “Fant, le- harmonikarja ga potrepljal Pro lahi 003G imaš. škoda, da lpt6ihib U§ram naPrav^en d° leleviZ; la' ^ 3eseni nastopiš na P-fe Priznanje pa je erry slovenskim P^6ljo Prireditvam naslednjo ne glede na to, iz katerega dela Slovenije smo prišli v Kanado in kakšna je bila naša preteklost. Dovolj je, da vemo drug za drugega, da smo Slovenci in da nam je Kristus pot, resnica in življenje. Vsa ostala dlakocepljenja so odveč in slovenski skupnosti več škodujejo kot koristijo. | , * Sklad za nove orgle v cerkvi Brezmadežne se počasi množi. Pred nekaj dnevi je poslala neimenovana dobrotnica v ta namen $50. Po $5 sta darovala g. Franc Kamin, Clevelnad, O.; družina Tanko, Burlington, Ont. Društvo Naj svetejšega Imena Jezusovega pa priredi v ta namen v soboto, 25. aprila, “veselo- jurjevanje” v dvorani Brezmadežne oib 8. zvečer. Da bi bil uspeh večji, so odborniki med člani društva prodajali vstopnice vnaprej in so jih okrog 100 prodali doslej le med člani in prijatelji D.N.I.J. Tako smemo upati, da bo obisk dober. Še bolj pa ždimo, da bi bilo razpoloženje veselo, prijetno1, dostojno in pošteno. ------o------- Zanzibar piove vedno bolj v komunistične vode NAIROBI, Ken. — Od januarja, ko je revolucija pognala z oteka sultana in vrgla vlado a-rabske manjšine, seje na otokih Zanzibar in Pemba marsikaj spremenilo. Državica je bila proglašena za ljudsko republiko, levičarji prevzemajo v njej vedno več ključnih položajev. Predsednik Abeid Karume u-živa še vedno splošno spoštovanje in je daleč do tega, da bi bil komunist, toda rdeči dobivajo vedno večjo moč v revolucionarnem svetu, ki predstavlja dejansko oblast v državi. Večino sveta nadzira Mohamed Rahman, obrambni in zunanji mi- Južna Rodezija pred no vim političnim viharjem CLEVELAND, O. — Pred par dnevi smo poročali, da se nad Južno Rodezijo zbirajo temni politični oblaki. Preje, kot smo pričakovali, so- se .spremenili v političen vihar. Nova vlada, ki ji načeluje Smith, je dala zapreti voditelja črne politične organizacije Joshuo Nkoma in ga /ntemirala v notranjosti dežele. To je dalo povod za krvave nemire. Kri ne teče samo v rodezijski prestolici Salisburg, ampak tudi v notranjosti dežele. Aretacija črnega voditelja je iz trte zvita. Aretiran je bil zato, ker se je njegova stranka o-brnila na londonsko vlado s prošnjo, naj varuje življenje in pravice črnih državljanov. Novi ministrski predsednik Smith ima težave tudi v rodezijskem parlamentu. Tam ima samo 5 glasov večine, pri tem pa že spore v lastni stranki. V njej je namreč precej poslancev nezadovoljnih nad načinom, kako je Smith pregnal iz vlade svojega prednika Fielda. Nezadovoljneži ne bodo za vsako ceno glasovali zanj. Smitha pa ne mara tudi londonska vlada, ga ni hotela povabiti na konferenco britanske skupnosti. Njegovi domači nasprotniki mu grozijo, da bo “prišlo do revolucije”, ako bo Smith nasilno pretrgal vse zveze z Anglijo. Iz Južne Rodezije torej lahko pričakujemo samo žalostne novice. jmom — je zapisano v osnutku ki jo bo moral začetnik pri je urno m nas naskakuje od vseh strani. Kolikokrat doživimo poraz od naših lastnih slabosti in od slabih vplivov od zunaj; a moramo hi- prvi gostjebOtroci tudi že spra- n^s^er’ z ljudskim pridevkom šujejc mamice in očete, kdaj “Babu”. On je prepričan komu-bedo lahko začeli hoditi na Slo- ',11^ ki se je za kratek čas mu-venska letovišče. In njihovi ble- dil na Kitajskem, di obrazi tudi pričajo, da res žel Revolucionarni svet je pod Slovenskega letovišča potrebu-: vplivom komunistov odpovedal jejo. Vse tiste pa, ki imajo skrb službe vsem angleškim sveto- ' slovenska družina ali poedina oseba s časopisom v roki, kateri nosi naslov Ameriška Domovi- mo jih, pomagajmo jim do lepšega uspeha. Ena teh redkih cvetk je Ameriška Domovina. Berimo jo, saj na! je pisana v domačem jeziku,! Lepo pozdravljam vse citate nam v prid in ponos. Ponosni1 Ije, še posebno pa^ uredništvo moramo biti, da jo imamo...'moje ljube Ameriške Domovine teptajmo nam dragih cvetk, jne! Naročnik V tem pomladnem času, ko' se za Slovensko letovišče, čaka že veliko dela: treba bo izboljšati in očistiti plavalni bazen, stranišča, igrišča, in vse to, če bo le mogoče, že do zadnje nedelje v maju, ko bo na Slovenskem letovišču procesija s Sv. Rešnjim Telesom in istočasno odprtje Slovenskega letovišča. Naj bi nas evharistični Kristus takoj v Stanko Bric valcem na otoku in jih poslal domov. Na njihova mesta prihajajo svetovalci iz Vzhodne Nemčije in drugih komunističnih dežel. Vse kaže, da ni več daleč čas, ko bodo komunisti imeli Zanzibar popolnoma pod svojim nadzorom, in bo ta postal za Afriko to, kar je Kuba za Ameriko. In Hruščev postal “junak Sovjetske unije” MOSKVA, ZSSR. — To je menda naj višja čast, ki jo lahko doseže ruski človek, ki se je odlikoval s tveganimi podvigi v vojaških akcijah. Te časti je bilo do sedaj deležno okoli 12,000 Rusov. Nekateri med njimi so to čast dobili celo po dvakrat in trikrat. Med njimi je na primer maršal Žukov. To odlikovanje je dalo Hru-ščevu, ki je bil do sedaj samo “junak socijalističnega dela” še pravico do posebne zlate zvezde in bronastega kipa v njegovi rojstni vasi. V čem so junaštva tovariša Hruščeva obstojala, v dekretu ni navedeno. Sicer pa ta tudi ni treba. Tak junak je “postal” 1. 1945 tudi Stalin, ker je bil mož “izrednega poguma”. Tega poguma pa njegova okolica ni nikoli odkrila, ker ga je smatrala za tipičnega bojazljivca in zahrbtneža. Počemu zahtevati pri Hrušcevu nekaj, kar niso preje zahtevali od Stalina? j trditi na svoj voz, tako da bo vsakomur v očeh. V prvem letu ne bo smel voziti hitreje od 30 km. Starejši vozniki (nad 70 let) oodo morali v prihodnje vsaki dve leti na zdravniški pregled, od katerega bo odvisno, ali bodo še obdržali izkaznico, po 76. rojstnem dnevu pa bo tak pregled obvezen vsako leto. šoferjem tovornjakov in vozil za javni promet bo pri 70 letih avtomatično prenehalo veljati vozniško dovoljenje. Razen tega določa osnutek, da do priložen šoferskim izkaznicam poseben list, na katerem bodo natančno opisani vsi prometni prekrški tistega voznika. Boj na vsej črti napovedujejo sestavljale! osnutka tistim, ki sučejo avtomobilsko krmilo pod vplivom alkohola, in sicer zlasti zato, ker kažejo statistični podatki, da nastane 50% vseh prometnih nesreč zaradi alkoho-a za krmilom. Pregled krvi bi bil v prihodnje obvezen .že pri manjših nezgodah, prometni nadzorniki naj bi v tem smislu kontrolirali avtomobiliste tudi po lastni presoji. Glede na število promilov je v osnutku začrtana meja med pijanostjo in stanjem pod vplivom alkohola. Za pijanost je predvidena zaporna kazen do enega leta in globa od 500 do 5,000 frankov, enaki kazni pa bi se izpostavljal tudi voznik, ki bi se uprl pregledu alkohola v krvi. CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Gospodinja Iščemo gospodinjo za 6 dni v tednu, dober dom, en otrok. Kličite 486-3442. (81) Gospodinja Išče se gospodinja za župnišče na slovenski fari. Intere-sirana naj piše: Holy Rosary Church, Aurora, Minn. 55765. (83) MALI OGLASI začetku povezal v eno, da se bo- vendar še ni daleč čas, ko ga je mo na tem lepem koščku zemlje res počutili kot ena družina upal egiptski Naser vključiti v svoj arabski imperij. dal mla' I.9* S’1 v začetku svoje oddaje zjutraj: I was in Toronto lV 'r the privilege and attending one of the CaikertsacTCC)rdion and singing j 'as „ have ever heard. It1 V ^ v ci iiccU-LA. -*• ^ -lear ah ^“1 experience to atM M. e children sing, dance 1 Plav %a;t - ^ese Ptllty to hear ^athe jaUnSslers on our pro-Ihe future, and I want ,so vell. You’ll have an' v to hpnr' o fot of Rusija prireja za turiste glasbene festivale MOSKVA, ZSSR. — Pomanjkanje deviz je prisililo ruske komuniste, da so svoj turizem začeli modernizirati po kapitalističnih vzorcih. Tako so na primer sklenili, da bodo letos priredili kar 4 glasbene festivale, dva v Moskvi, po enega pa in Leningradu. Na festivalih bodo nastopali znani ruski solisti, pevski zbori, orkestri, baleti, vpletene bodo tudi operne in o-peretne predstave. Kvaliteta prireditev bo gotovo odlična, toda tudi zasoljena. Vsak festival bo trajal po 9 dni, vstopnine zanje se bodo pa gibale med $52 in $111. Bodo torej kar pogumno tekmovale z a-meriškimi. Dodati je treba še potne stroške in kompletno o-skrfco v hotelih, ki bo dnevno najmanj $35 za posameznike, $50 pa za moža in ženo. $1,060 torej ne bo dosti za udeležbo. Poceni jedilnica Dobro ohranjena jedilnica, miza, 5 stolov in kredenca, je poceni naprodaj na 6322 Carl A ve. zgoraj. —(80) V najem 4 sobe in kopalnice, zgoraj, oddamo na 1010 E. 63 St., osebam brez otrok. —(79) Izvršujemo cementna J. !a Dovozne poti, pločnike,; Uflicš brezplačna ocenitev. JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 i Stanovanje v najem Odda se 6-sobno stanovanje na 1034 Addison Rd. Vse v izvrstnem stanju, opažena rekreacijska soba, furnez, parkališče itd. Ključ je na 1048 Addison Road. IV 1-5380. (79) V Najem Se odda zakoncema brez otrok 4-sobno stanovanje na 18808 Mohawk Ave., blizu East 185. ceste. (80) LE KAKŠNA ŽIVAL? — Arheologinja Frances Merseji na Angleškem. Ostanki so okostje kita, ki so da bi spravili arheologe v zadi ego. De’ath si ogleduje nenavadne ostanke okostja v East ga zakopali tam pred sedmimi leti prav z namenom, List za vpis prekrškov Znatno strožje prometne predpise vsebuje osnutek zako-no, ki bo o njem v bližnji prihodnosti razpravljala francoska skupščina. Nova določila se nanašaj o predvsem na prometne grešnike pod vplivom alkohola ter na začetnike in na stare ljudi za krmilom. Hkrati z vozniško izkaznico bo v prihodnje vsakdo dobil posebno ploščico, opremljeno z datu- Hiša naprodaj Med Crumb Ave., in St. Clair Ave., 8-sobna hiša, kopalnica zgoraj, stranišče spodaj, polna klet, plinski furnez, vetrna okna, garaža. $11,500. Kličite EK 1-6833. —(83) $ ^ ZULICH | INSURANCE ^ AGENCY f USI 15 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland IS, Ohio. AMERIŠKA DOMOVINA, HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI XXXVII Jurand je umrl nekoliko dni pozneje. Ves teden je o. Kaleb opravljal sv. daritev nad njegovim truplom, ki nikakor ni trohnelo — v tem so vsi videli čudež božji — in ves teden se je gnetlo polno gostov v Spihovu. Potem je nastopil čas tišine, kakor se navadno dogaja po pogrebih. Zbiško je hodil v podzemlje, včasih tudi z lokom v gozd, streljal pa ni zveri, ampak je le hodil, da je pozabil. Končno je nekega večera prišel v izbo, v kateri sta sedeli dekleti z Matkom in Hlavom —in rekel nepričakovano: “Poslulšajte, kaj vam povem! Žalost nikomur ne prija, zato bo za vas bolje, ako se vrnete v Bogdanjec in v Zgo-želice, kakor da ždite tu v žalosti.” Nastal je molk, ker so vsi uganili, da se bo razvil razgovor velikega pomena— in šele čez hip se je oglasil Matko: “Za nas je bolje, a tudi zate je bolje.” Toda Zbiško je stresel svoje svetle lase. “Ne!” je rekel, “ako Bog da, se tudi jaz vrnem v Bogdanjec, toda sedaj moram na drugo stran.” “Hej!” je zaklical Matko, CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE COLUMBUS PARK VICINITY — j BY OWNER. — Well kept Brick. 3 large 6’s, plus basement apartment. Brick Garage. Exc. transportation. Mid $30’s. Call 626-0580. (80) 5 Bdrms — 1 l/z Story Brick. Vic. 54th-Millard. Spacious Bedrooms. Large carpeted liv. rm. 1 -/2 tiled baths; Oak trim thruout. Large kitchen, new 2 car gar. 30ft. lot. Priced in low 20’s. CalJ 585-7436. (80) CARY — 3 2/3 Acre private subd., Beach rights, Yr. round 1 bedroom house. Sacrifice. ME 9-763S, Saturday, Sunday or after 8 PM. (81) “pravil sem, da je konec, a tu ni konca! Boj se Boga, Zbiško!” “Saj vendar veste, da sem se zaobljubil.” “To je torej vzrok? Ker ni Danuše, tudi ni zaobljube. Smrt te je odvezala od prisege.” “Moja bi me razvezala, a njena ne. Pri viteški časti sem Bogu prisegel. Kaj hočete? Pri viteški časti!” Vsaka beseda o viteški ča-‘sti pa je imela na Matka čarodejen vpliv. V življenju je bilo razen božjih in cerkvenih kaj malo zapovedi, ki se je ravnal po njih, a zato je bil pri teh neomahljiv. “Jaz ti ne pravim, da se ne drži prisege.” “Marveč?” “Marveč, da si še mlad in da imaš še za vse čas. Pojdi z nami; odpočij se — otreseš se žalosti in bolesti — a potem jo mahneš, kamor se ti zahoče.” “Torej vam povem tako odkrito kakor pri spovedi,” je odgovoril Zbiško, “grem, vidite, kamor je treba, govorim z vami, jem in pijem kakor vsak človek, a po pravici govorim, da si v svoji notranjosti in v svoji duši nikakor ne znam pomagati. Nič kakor žalost je v meni, nič kakor samo bolest, nič kakor samo grenke solze — ki mi same teko iz oči!” “Prav med tujimi ljudmi ti bo najteže.” “Ne,” je govoril Zbiško. Bog ve, da bi do konca poginil v Bogdanjcu. če vam pravim, da ne morem, ne morem! Vojne mi je treba, kajti na bojišču bom laže pozabil, šele kadar izpolnim obljubo, kadar bom mogel oni rešeni duši reči: vse sem izpolnil, kar sem obljubil —1 čele takrat bom imel mir. A prej —ne! V Bogdanjcu bi me ne obdržali niti na vrvi.. .” Po teh besedah je nastala v sobi taka tišina, da si lahko slišal muhe, ki so letale pod stropom. “Ako bi imel poginiti v Bogdanjcu, je bolje, da gre,” se je naposled oglasila Jagien-ka. Matko si je položil obe roki za vrat, kakor je imel navado v trenutkih velike skrbi, potem je globoko vzdihnil in rekel: “Ej, močni Bog!...” Jagienka pa je nadaljevala : “Zbiško, ti pa prisezi, ako te Bog ohrani, da ne ostaneš tu, temveč se vrneš k nam.” “čemu bi se ne vračal! Ne izognem se Spihovu, toda tu ne ostanem.” “Ker,” je nadaljevala deklica z nekoliko tišjim glasom, ako ti je do te rakvice, jo odpeljemo s seboj v Kšešno.” “Jagienka!” je ginjeno zaklical Zbiško. In v prvem hipu navdušenja in hvaležnosti ji je padel k nogam. XXXVIII Stari vitez je na vsak način hotel iti z Zbiškom k vojski kneza Vitolda, toda ta ni dal niti govoriti o tem. Odločil se je, da pojde sam brez spremstva, brez voz, le s tremi služabniki, izmed katerih bo eden nosil hrano, drugi orožje in obleko, tretji medvedje kože za spanje. Zaman sta ga rotila Jagienka in Matko, naj bi vzel s seboj vsaj Hlavo kot oprodo izkušene sile in zvestobe. Uprl se je in ni hotel, češ da mora to bolest, ki ga muči, pozabiti, a fantova navzočnost bi ga le spominjala vsega, kar je bilo in minilo, Toda še pred njegovim odhodom so se natančno posvetovali o tem, kaj naj store s Spihovom. Matko je svetoval, naj prodajo to posestvo. Pravil je, da je to nesrečna zemlja, ki ni prinesla nikomur ničesar razen porazov in nesreče. V Spihovu je bilo mnogo vsakovrstnega bogastva, po-čenši od denarja do orožja, konj, oblek, kožuhov, dragih kož, dragocenih oprav in čred, zato je Matko v svoji duši razmišljal, da bi s tem bogastvom pomagal Bogdanjcu, ki mu je bil ljubši kakor vse druge zemlje. Posvetovali so se o tem dolgo, toda Zbiško se nikakor ni hotel odločiti za prodajo. “Kako naj,” je govoril, “prodam Jurandove kosti? Tako naj se mu zahvalim za vse dobrote, s katerimi me je obsipal?” “Obljubili smo ti, da vzamemo s seboj Danušino krsto,” je odgovoril Matko, “lahko vzamemo s seboj tudi Jurandovo truplo.” “Seveda, on je tu z očeti, a v Kšešni mu bo dolgčas brez njih. Ako vzamete Danuško, ostane on daleč od otroka, ako vzamete njega, ostanejo tu očetje sami.” “Ker se ti ne oziraš na to, da Jurand v raju vsak dan vse vidi, a o. Kaleb pravi, da je on v raju,” je odgovoril stari vitez. Toda o. Kaleb, ki je bil na Zbiškovi strani, je rekel: “Duša je v raju, a- telo v zemlji do sodnega dne.” Matko je malo obstal in sledeč lastni misli, dodal: “Seveda; vendar Jurand ne vidi takega, ki ni bil zveličan, za tega pa ni pomoči.” “Kaj bomo tu razsojali božje sklepe!” je odgovoril Zbiško. “Toda tudi tega ne daj Bog, da bi tuj človek stanoval nad tem svetim pragom. Bolje je, da pustim tukaj vse, a Spi-hova ne prodam, tudi če bi mi zanj dajali kneževino.” Po teh besedah je Matko vedel, da ni pomoči, ker je poznal neupogljivost svojega nečaka in jo v globini svoje duše cenil, kakor vse, kar je bilo v mladeniču. čez hip je torej rekel: “Res je, da fant ne govori po moji volji, toda v tem, kar govori, ima prav.” In zaskrbelo ga je, ker le ni vedel, kaj naj stori. Toda Jagienka, ki je do sedaj molčala, je prišla z novim nasvetom: “Ako bi se našel kak pošten človek, ki bi bil tu upravnik ali pa vzel Spihov v najem, bi bila izborna stvar. Najprimerneje bi bilo, dati v najem, ker bi ne imeli nobenih sitnosti, ampak gotov groš. Morda To-lima? . . . On je star in se razume bolj na vojno kakor na gospodarstvo, a če on ne, pa morda oče Kaleb? . . .” “Ljuba gospodična!” je odgovoril na to o. Kaleb, “obema, Tolimi in meni, pristoja zemlja, toda tista, ki naju pokrije, a ne tista, ki hodiva po njej.” “In po teh besedah se je Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANTNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEmnore 1-9411 CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE DOLTON — BY OWNER. 3 bdrm bi- level, Liv. and din. area. Early American kit., built-in range-oven. Rec. rm. IY2 baths. 2V2 car gar side dr. Sitorm wind. 1 yr. old. Imm, poss. Selling due to illness. $24,900. Call 841-2933. (80) NILES — By owner. 2 bdrm. ranch, brick veneer. Paneled den. brick gar. plus carport. Screened patio, Ige. fenced back yard. Low taxes. S/S’s. Gas heat. Bar-B-Q. Nr. schls. and everything. Many extras. — $19,500. — 6952 Monroe Ct. — YO 6-8174. (81) OAK LAWN — 3 bedroom Brick Ranch. Plastered walls. Oak floors, Att. gar., covered patio, terraced garden, full basement, washer, dryer, range, refrigerator and crptg. Swim Club Membership. Close to everything. By owner. Low 20’s. GA 2-7101. BERWYN — By Owner. Bargain. Must sell. Very large Oct Bung., 3 bdrms. down, 1 up. Lhrge parlor, din. rm., W/W crptg., Cab. Tiled Kit., Tile Bath, Fin. Den. Gas H. W. Heat. Full basement. 2 car gar. — $24,000. — 3531 S. Elmwood. — ST 3-3758. ' (80) HIGHLAND PARK — BY OWNER. Architect Keck. 3 bdrm. Bi-level. 28 ft. living room. Fireplace. Beam Ceilings Air Condition. Wooded lot. Upper $20’s. — ID 2-2225. (81) PROSPECT HTS. — BY OWNER 6 room, 3 bedroom, 2 car garage. S/S’s. 1 acre of land. Nr. Randhurst shopping center. Fruit trees, wooded lot. Close to everything. Call 392-4677. (81) ELMHURST — BY OWNER 4 Bedroom Brick Ranch, full basement. W/W carpeting, gas heat. Cent. Air. Cond. $25,000. — TE 4-9883. (80) 4300 W. — 2400 N. — BY OWNER IVz story Brick. 6 rooms down, 3 rooms up. Full basement, gas heat, 2% car garage. $24,000. AR 6-7039. (79) Real Estate Lake Property KNOX, INDIANA — BASS LAKE Hotel with four cottages. Front bakery leased out. Pizza business inside. 200 ft. private sand beach. Good income. IN 8-9086.. (80) REAL ESTATE VACANT LOT ROUND LAKE BEACH 50 x 125’ lot. All improvements. Close to everything. $1,250. Write Slovenian Daily EFM/417, 54 W. Randolph St., Chicago 1, 111. (81) HOUSE TRAILERS TRAILER HOUSE 60 ft. — 10 ft. wide. 3 bedrooms. IV2 baths. Excellent condition. — 766-7098. (81) BUSINESS OPPORTUNITY Samo 2c za obed To je dejstvo: povprečna štiričlanska družina lahko kuha električno za samo dva centa za obed. Toda najsrečnejše presenečenje šele pride. To je takrat, kadar sooznate vse čudovitosti brezplamnega kuhanja in koliko časa, dela tet skrbi vam to prihrani. DELICATESSEN for sale in Mt. Prospect, Illinois. Excellent location. Good established business. Priced for immediate sale by owner. CL 5-5959. (81) KOT ŽARNICA. Brezplamna elektrika je naravno čista, kot vaša električna žarnica. Ker je brez plamena, ostanejo zavese, stene in strop čiste, lonci in ponve obdrže dalj časa svoj lepi izgled. HITRO ČIŠČENJE. Električna površinska enota, je ena sama enota. Drži posodo, segreva posodo. Kako jo očistite? TOPLOTA NE GRE V IZGUBO. Brezplamno električno toploto oddaja gorilnik direktno posodi, v kateri se kuha hrana, ne pa okoli nje, da bi “kuhala” še kuharico. Tudi zunanjost štedilnika ostane hladna, ker so električne pečice izolirane na vseh straneh. TOČNA TOPLOTNA KONTROLA. Električna toplota je natančna, toč- no naravnana. Toplota se nikoli ne menjava, razen če jo sami spremenite. “PAZI” NA LONEC NAMESTO VAS. Električni štedilniki so prav to — električni. Elektrika opravlja vse delo, od kuhanja do kontroliranja toplote. To napravlja električne štedilnike res avtomatične, resnično moderne. KAKO HITRO ŽELITE KUHATI? Brezplamni električni štedilniki kuhajo tako hitro, kakor hitro more biti hrana pravilno kuhana. Noben štedilnik ne kuha hitreje. f STANE MANJ PRI NAKUPU. Električni štedilnik stane manj pri nakupu od kateregakoli arugega avtomatičnega štedilnika. In prav sedaj ponujajo razne firme električne štedilnike po nizkih cenah, ki vključujejo popolno instalacijo in napeljavo za enodružinske hiše, katerim dobavlja električni tok The Illuminating Company. ZAJAMČENA POVRNITEV DENARJA. Dejstvo je: žena, ki zahteva najboljše, kupuje električne štedilnike. Mi vam jamčimo, da boste srečni z vašim novim električnim štedilnikom — ali vam vrnemo denar. Kličite 623-1311 za popolna pojasnila. - mm*.*, ---- ............... -ArtnArvoAnnnnnnnAnAnnAfl Zfe ILLUMINATING«^^ An lnv»|tgi»ewn>4 Compiny Surving Th« 8l9t IgtlllCD Ig tht Nitien obrnil k Tolimi: “Kajne, stari?” Tolima pa si je z dlanjo zaslonil koničasto uho in vprašal, o čem govore; ko so mu glasneje ponovili, je rekel: “To je sveta resnica. Jaz nisem za gospodarstvo! Sekira globlje orje kakor plug. .. Gospoda in otroka bi še rad maščeval. . .” In. iztegnil je suhe, toda žilaste roke z zakrivljenima krempljem ptice roparice P°' dobnimi prsti, potem pa Je obrnil svojo sivo, volčji P°' dobno glavo proti Matku in Zbišku in dodal: I TOŠTetTtO nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500 če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K.S.K.J. nudi zavarovalnino z£ onemoglost, poškodbo in ope' racijo do vsote $400.00 za članstvo irjddinskega in odraslega oddelka- v Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške P0^' porne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD K.S.K.J. 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois ČE SE SELSTE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni V potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo " dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: Moj ^ovi naslov: .....-■............. MOJE IME: ..................... PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO RESNO NA DELO — Nelinda Dizon, hčerka gan. VlC torja Bizona s Filipinov, si ogleduje oglasno desko v V°' slopju Združenih narodov v New Yorku, kjer je bila te dn1 imenovana za vodjiico gostom. __-