9
Tečaj IV.
VGORICI, v petek It.
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto d gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva GORICA“ je cena določena, kakor za ilruge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
GLAS
Naročnina
[ìopisr.
naj se blagovoljno poàiljajfl'M^wmnètvn v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mai-ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila ae sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., Če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
0 d r t i j a.
A. — Vsak je svoje sreče kovač, pravi pregovor. To je včasih res, včasih tudi ne. Ako kmet v rodovitnih letih za grmom počiva, namesto da bi kopal, in tako malo pridela, je sam kriv svoje nesreče. Ako ga pa nerodovitna leta prisilijo iskati pomoči, kjer koli jo dobi, m sam zakrivil svoje nezgode. Ko lačni otroci prosijo kruha, kterega jim oče ne more dati, se začne njegovo srce krčiti, neznana bolečina kljuje v njegovih prsih, ne da si pokoja, da kruha dobi pod kterimi koli pogoji. Ako mu v takem primerljeji jiremožniši sosed posodi denar ali blago proti poštenim obrestim, mu stori veliko dobroto. Kadar se dobra leta povrnejo, mu s hvaležnim srcem posojilo odšteje, in njihovo prijateljstvo se pokrepi. Tak posojevalec ni odtrnik.
Odrtija začenja tam, kjer se slabost ali revščina drugih rabi v to, da Vzamejo na posodo za visoke obresti. Odrtnik je, kdor zapravljivcu posojuje. Posojevalec je gospodar svojega denara in ga posojuje, kakor hoče ; to je res. Ali zapravljivec, ki na posodo jemlje, ni gospodar svoje pameti, zato je posojevalec odgovoren za dolgove zapravljivčeve hiše in kriv vseh nesreč njegove družine. Pošten človek zapravljivcu ne posojuje ; toliko rajši pa odrtniki, ki s takim posojevanjem drugih premoženje na se spravijo.
Odrtnik je, kdor posojuje smelim ali predrznim podvzetnikom, to je takim ljudem, ki začenjajo dela, kterih bi noben previden človek ne začel, ker za srečen izid takega dela je tako malo upanja, da se sme denar, ki se za to potrosi, že iz začetka kot zavržen smatrati. Brezvestni posojevalec je kriv, da se predrzni pod-vzetnik spušča v nevarnosti, v kterih njegovo premoženje pogine.
Odrtnikov zvest tovarš je, kdor se nevednosti drugih poslužuje, da visoke obresti dobi. Začetnik v kupčiji, in kdor ne pozna postave, misli včasih, da je v največi zadregi, in da si ne more drugače pomagati, ko z naglim posojilom, naj stane, kar hoče. Odrtnik ga še potrdi v njegovi krivi misli, na njegovo neumnost mu slano posodi in ga uniči, še predno je začel kot kupec živeti.
Ako kažejo do sedaj navedeni odrtniki malo ljubezni do svojega brata, — ako spričujejo, da čisto nič ne umejo one splošne blagosti, do ktere ima omika vsakega človeka brez razločka pripeljati, — se vendar ne more reči, da so popolnoma sprideni, ker vlečejo človeka v nesrečo, kterega vidijo srečnega. Le za s r e č o drugih jim ni mar, ali če bi pomislili, v kako n e-srečo pahnejo odrtega, bi znabiti ne drli.
— Veliko hujši in vsega zaničevanja vredni so taki odrtn.ki, ki revščino ubogega ljudstva v to rabijo, da svoje žepe polnijo.
Taki po letu radi dajejo kmetu tur-šico na upanje, samo da jim plača o svojem času po 6 od sto na mesec ; to znese na leto nič manj ko 72 gid. od sto. Kdor je v zadregi, mora kupiti, in kjer je le eden prodajalec in še ta odrtnik, mora kmet pri njem kupiti in njemu prodati trud in pot celega leta. In tak oderuh je v očeh naprednjaštva in svobodnjaštva poštenjak nad vse. Tako se razvija človeštvo po svobodomiselnih načelih.
Ako kdo ribe lovi o prepovedanem času se kaznuje, češ da pokončuje ribjo zalego; kdor pa z odrtijo cele družine na beraško palico spravlja, se po postavi ne more kaznovati. Nekdaj ni bilo povsem tako ko sedaj; ne želimo sicer vsega nazaj; kar je nekdaj bilo, vendar mislimo, da postave proti odrtiji so se prezgodaj odpravile. Grenki nasledki tega se čutijo povsod, ali nikjer ne tako, ko na Poljskem. Tam je polovica dežele judom zastavljena; kmet in uradnik judu hlapčujeta. Kaj se pravi od danes do jutre živeti, uči kmeta in u-radnika poljski j ud.
lirala dolga lepa tribrojna zastava, za kar smo našemu g. duh. pomočniku K. Kumarju prav hvaležni.
Ko nekoliko časa g. župnik v cerkvi pred velikim oltarjem pomolijo, se po končani molitvi podajo v farovž in na stopnice stopilši jih g. župan nagovori : Ljudstvo Vas je zelò vroče želelo in tudi prav radostno sprejelo i. m. d. jim poda ključe od farovža in jim vošči, da bi bili mnogo let naš dušni pastir. Na to poprimejo g. župnik besedo, se zahvaljujejo ginjenega srca g. županu, starešinstvu, g. učitelju in drugi množici za ta nepričakovani sprejem in ko nehajo govoriti zadonijo jim trikratni „živiokliciM potem se veselega srca ljudstvo razide sè željo, da bi nam jih Bog zdrave ohranil mnogo let.
Konečno naj še omenim, da je danes od tukej odšel naš forni oskrbnik preč. Ant. Kebar. Od 6. aprila t. 1. torej ravno 3 mesece, je našo faro oskrboval ter se svojim krotkim obnašanjem blagi spomin pri nas zapustil ; prav tesno nam je bilo pri srcu ko smo se od ljubljenega gospoda poslovljali. Živili!	»
I>ópisi
Iz Volč, 8. julija 1875.—Nijmam navade vse na veliki zvon obešati, kakor pregovor pravi, a vendar videti toliko lepe vdanosti i veselja katero so prebivalci naše fare pri slovesnosti, ki se je pri nas dne 6. t, m. vršila, sijajno skazali, tega res zamolčati ne morem. Že dne 3. t. m. začeli so naši srenčanje priprave delati, da bi kolikor mogoče slovesno sprejeli novega župnika preč. g. Jožefa Golja.
Slavolok sè s primernim napisom je bil ob potu postavljen, kjer so imeli iti novi g. župnik. Naše starešinstvo z g. županom na čelu, in tudi nekaj drugih posestnikov, šlo je novemu g. župniku do sv. Lucije — uro hoda, naproti. Mnogo ljudstva se je zbralo in željno pričakovalo svojega dušnega pastirja ; v srenjah Ivozarsče in Ciginj so bili mlaji nastavljeni, kterih sledna je bila tudi slavolok napravila ; in ko je ravno solnce za božjo milost vtonilo, naznanja močen strel možnarjev in obrano pritrkovanje zvonov, da se pričakovani gospod bliža, spremljani od g. farnega oskrbnika, g. duh. pomočnika, g. župana in starešinstva i drugih faranov. Ko se do slavoloka pripeljejo, stopijo g. župnik in spremljevalci z vozov, ker tukej je že čakala brezštevilna množica ljudi, šolska mladež, praznično oblečena sè s cvetlicami z rokah, katero je vodil naš vrli g. učitelj A. F. Prijazno so g. župnik mladino in druge po- in odzdravljali in počasi v lepem redu se vse ljudstvo pomika za novim g. župnikom v farno cerkev, iz zvonika pa je vi-
Iz Brda, 13. julija. (Nesreče čez nesreče). Komaj mine ena nesreča, pride brž žc druga še hujša. Preteklo soboto smo imeli tu v Brdih, namreč okoli dolenjega Cerova, Va-leršča in okoli števerjanskega britofa točo, ktera je pa le semtrtje posameznim kmetom pridelke oklestila, drugih in to, hvala Bogu ! ogromne večine pa ni taknila, tako, da, ako nas Bog ova-ruje, bomo imeli pri vsem tem sploh še dobro letino, razun nekoliko kmetovalcev, nad kterih grunte se je toča hudo vsipala. Brž drugi dan, to je 11. t. m. ob 11 i/o zvečer je neki mladi malo leten ferkolin že dolgo sovraštvo kuhajoč, nekega 221etnega, letos k vojakom vzetega mla-denča blizo neke krčme v Britofu tako močno z nožem z enim samim ubodom pod pazduho in to na tihoma brez kacega tepeža ranil, da je 6 ur potem dušo izdihuil. Ko je prišel duhovni, ni več mogel govoriti, djal ga je še v sv. olje. Dotični zdravnik, ki je kmalo iz Gorice prišel, je brž djal, da zanj ni več življenja. Pač je želeti, naj bi sedajni občinski zastop z novim županom na čelu bolj uzde Adzposajeni mladosti nategnil ; kajti tako pogostnega ponočnega razsajanja in ostudnega vog^irenja je pač malo kje najti, kot ravno po Brdih, posebno v steverjanski občini. Pa tudi starši sami naj bi svoje otroke po noči doma držali, ne pa jim vse vajeti pustiti, kajti tu se godi, da celo 17—18 letni imbaulati fantalini po noči kosmate, navadno furlanske, sramožljivost, vero in narodnost žalujoče pesmi pojejo, od krčme do krčme vinjeni lazijo, in druge malopridne burke vganjajo in to dosih-mal brez vsega strahu in nadzorništva kake oblasti. Oj starši, kje je vaša skrb za pravo krščansko odrejo vaših sinov in hčer, ki jim vso voljo, k plesom in vasovanju itd. puščate ! Pa kakor čujem, hoče sedajni župan bolj krepko na noge stopiti v oziru javne varnosti in zastran

%
\
SÌ

§
ì '
faM
V-' ■ 6
ponočevanja in zato mg si bode svest zaupanja, hvaležnost in podpore od strani vsih poštenih Občinarjev; kajti prejšni župan, kakor je žalibog skoraj povsod, seje za to vse premalo brigal. (Ne zamerite, da smo drugi del dopisa shranili. Priobčili smo glasa obeh dopisnikov, zdaj pa počakajmo — naj dela govoré, potem bosta imela oba zopet priliko soditi. Pax vobis! Nad dopisnikom se pa motite. Ured.)	■_______

Ogled.
kterem trdi, da so francozi vojaki, poveljniki pa so v Rimu. To razpravlja po svoji navadi in zasramuje in skuša smešiti katoličane od kardinala do najmanjšega delalca.
Š o 1 s k o.
Poduk zastran razstave učnih pripomočkov, ki se ima napraviti v Gorici in P oraču o jesen-skih počitnicah 1875.
I.
Avstrija. Ustavoverci imajo zopet veliko posla — na zatožni klopi. V Linču je dovolila vlada 26. avgusta 1869 banko pod imenom „ Industrie- und Commercial-bank*, patroni tega zavoda so pa tako dobro gospodarili, da je banka že 29. junija 1873 morala likvidirati. Dolga je 1.180,643 gl. 43 kr. Državni pravdnik je tedaj tožbo napel zarad zadolžene kride in nekteri u-stavoverski velikaši sedè na zatožni klopi, svet pa čaka izida te pravde skoraj ravno tako težko, kakor nekdaj Ofenheimove. Ta krat sodijo „učeni sodniki“ ne porotniki.
V naši Avstriji velja le prerado dvoj-
%
m
■
m
na mera, pa ne metrična in stara, ampak
politična. Za katoliške pridigarje so paragrafi, neavstrijski domačini (katoliški duhovni) ne smejo pridigòvati itd. Protestan-tovski pastorji pa smejo v Avstriji pridi-govati, kaka nesreča bi bila, ko bi se bil na železnici kaj poškodoval, ali celo življenje zgubil — čujtej praski princ! To so domorodci, da se Bogu smili. Cesarjevič Rudolf se je pri pogrebu cesarja Ferdinanda malo prehladil in pokazale so se kozce. K sreči pa ni nobene nevarnosti, ker zdravnik, ki je bil k njem poklican, je že odišel, in tudi presvetla cesarica pojde v kratkem v francoske toplice.
Ogrske volitve so večinoma končane. Zmagala je liberalna levičarska stranka tako, da Šteje 304 svojih poslancev, nasprotna desnica jih ima 17, skrajna levičarska stranka 30, Saksonci 14, narodnjaki pa 7. Ce tudi iz hrvaškega sabora pride še precej poslancev, bo nasprotna stranka proti o-gromni vladni le majhna, ne sme se pà prezreti, da se bo skoraj gotovo velika stranka vladina razcepila in naposled, če bo rogovilenje le preočitno, vtegne zbor razpuščen biti.
Zunanje države. Prusko-nemški cesar bo letos meseca oktobra obiskal laškega kralja vMilanu. Spremljevala ga bosta Bismark in Moltke in še veliko drugih generalov. 16. t. m. se je snidel z našim cesarjem v Išelnu. Na Bavarskem se pripravljajo na volitve, kakor nikdar poprej. Konservativna stranka, ravno tako pa tudi liberalna delate, da zmagate. Odvisno je od odborove večine veliko, pa kakor se čuje, namerava vlada zbor razpustiti, ako bo imel konservativno večino. Tako znajo biti liberalni vsi moderni liberalci le — za se. — Francoska skupščina je konečno sprejela postavo o podučevanji v viših šolali. 316 glasov je bilo za postavo 266 pa proti. Ta postava je vsaj nekoliko pravična katoliški cerkvi, zato so pa nasprotniki katoličanstva silno razdraženi in „N. fr. Presseu prinaša članek z napisom »Rom in Frankreichu, v
Razstava bo obsegala:
a)	reči za oskrbovalnice malih otrok in otroških vrtov,
b)	učne pomočke (učila) in šolska dela ljudskih učilnic,
c)	obrtnijskih iu druzih strokovnih šol,
d)	zavodov za gluhoneme.
II.
Od omenjenih učilišč in zavodov pričakuje deželna šolska oblastnija:
J) Risari j, stavbenih in situacijskih načrtov ali pa kalupov.
B)	Učnih poniočkov, ki se na teh učiliščih upo-trebujejo.
C)	Izdelkov učenških.
ad J.* Kar se tiče načrtov onih učilišč, želi c. k. deželni šolski svèt videti zastopane samo take, kteri, v čemur koli si hodi, druge presegajo.
Naslovi na kartonih., ki zaznamujejo narisano stvar, naj bodo prosti (kratki).
V	to vrsto spadajo tudi : oprava mize, skril-ne pisnice, klopi, pisalniki itd. dotičnega učilišča, ktere reči, če so v kterem oziru zanimive, naj se pošljejo v naravni velikosti ali pa njihovi kalupi ali na kartonih narisane.
Tako naj se tu ozir jemlje na: priprave za prezračevanje (ventilacijo), za kurjavo v šolah, na načine razsvečevanja soban, na stranišča, posode za vodo učencem namenjeno, na kópeljne naprave za otroke v varovalnicah in šolah, na črnilnike, svinčnike, in pisniške ročnike, in na naprave za pisanje ali risanje.
ad B. Učila so knjige ali drugi učni pripomočki.
Bukve, ki so vpeljane v učiliščih in zavodih, ali ktere se imajo nasvetovati, da bi se vpeljale, pošljejo dotični založniki ali pisatelji sami na razstavo.
Tako pošljejo lahko tudi društva, ktera izdajajo knjige v razširjanje ljudske omike, ali knjige mladini ali posebnim vrstam ljudi v poduk in izpodbudek—zadevna svoja dela ali zaznamke (kataloge) že izdanih knjig.
Kar se tiče druge vrste učil, štejejo se k njej sosebno taka:
1.	) kterim je namen, učencem uk zlajšati, n. pr. priprave za prvotni poduk o čitanji, računske priprave, priprave za polajšavo pri nauku o muziki i. dr. t. r., ali
2.	) taka, ktera imajo služiti v to, da se učenci po ogledovanji stvari same ali po kalupih in podobah napeljujejo, da si dotično reč mislijo prav tako, kakor je,
3.	) priprave za polajšavo vzajemnega poduka
V	to troje vrst spadajo :
a)	Veronauk: verske podobe;
b)	branje: tabele, metode in abcede, predalčki za črke;
c)	pisanje: metode in kalupi;
d)	računstvo: računske priprave, sistem utčž in mér, aritmetika obrnena na praktično življenje, tabele za uteže in mère, zbirke utež in mér ;
e)	zemljepisje iu zgodovina: illustracije k zemljepisnemu in zgodovinskemu uku, nazidne tabele, reliefni zemljevidi, atlanti, zemeljske krogle, tellurji in lunarji;
f)	risanje in zidarstvo: predloge vsake vrste za risanje, kalupi stavbni;
g)	prirodoznanstvo : zbirke prirodoznanskega o-rodja, podobe i. t. d. za prirodoznanski poduk;
h)	telovadstvo : orodje za - nje in za nauk o plavanji, skrb za zdravje;
i)	pripomočki za začetni poduk o kmetijstvu;
k)	o obrtnijstvu ;
l)	poslednjič gredo v to vrsto učila specialnih
zavodov n. pr. zavodov za gluhoneme, slepe itd.
ad C. Na vsakem izdelku kterega učenca (učenke) naj bode razkazano ime in starost njegova, koliko časa v šolo hodi, in pa potrditev šolskega ali zavodnega voditelja, da so namreč predonienjene reči resnične.
Dalje naj bode zaznamljena šola (ali zavod), od ktere je delo prišlo — s pridevkom, je li šola državna, občinska ali privatna; ali jo vzdržuje kaka verska ali svetna družba; ali je eno—ali večrazredna in koliko razredov da ima.
Pisne knjižice in risarije naj imajo prost zavitek.
Med deli gré pričakovati tudi ženskih del, ki se v šoli-uèé ; del iz gluhonemnic in vseh druzih v vrsto šol za posebne predmete spadajočih učilnic.
III.
Učilišča ali založniki, kteri se hočejo udeležiti učilne razstave v Gorici ali Poreču, naj se pri predsedništvu c. k. deželn. šolsk. svetoval-stva Goriškega in Isterskega v Trstu do 20. avgusta t. 1. oglasé in napovedo, kakošne reči sub II. omenjenih vrst mislijo poslati v razstavo, bodisi v Gorico ali v Poreč, ali pa tudi na oba kraja. Na tiste, ki se pozneje oglasé, ne bode mogla ozirati se šolska oblastnija.
Razstavne reči v Poreč namenjene naj se pošljejo (poštine proste) ondašnjenm c. k. okrajnemu glavarstvu pod napisom:
„ Učilno-razstavne reci za c. Jc. deželno šolsko svetovalstvo Istersko((.
„Vročč naj se c. k. namestnijštvenemn svetovalcu in okr. glavarstva voditelju
v Poreču. (Parenzo)“
Reči namenjene učilni razstavi v Gorici naj se oddajo pod napisom:
„ UČilno-razstavne reči za c. k. deželno šolsko svetovalstvo Goriško-GradiŠčansko. “
„ Vroče naj se c. k. okrajnemu šolsk. nadzorniku in glavnemu učitelju Francu Vodopivec-u na c. k. učiteljskem izobraževališči
v Gorici (portofrei)“.
IV.
Posebnemu odboru c. k. deželnega šolskega svetovalstva za Goriško in za Istro bode skrb, da se učne reči v Gorici in Istri primerno razstavijo.
Razstavljene reči se bodo razstavljavcem nazaj pošiljale na štroške posebnega v to namenjenega zaloga.
V.
Reči za razstavo odločene morajo naj dalje
do 15. septembra že biti odposlane, če ne, ne pridejo na razstavo.
VI.
Vsak razstavljavec mora, kedar kaj na razstavo posije, razločno naznaniti, ali hoče, da se mu reči nazaj pošljejo, ali pa, da jih c. k. dcžcln. šolskemu svetovaltsvu prepusti, da jih ono v javne namene porabi.
Domače stvari.
(Daltovske spremembe.) C. g. Blaž Grča, kaplan v Kobaridu, gre za vikarja v Čepovan in gosp. Jan. Filipič ostane vikar v Doberdobu. C. g. Blaž Bandel, kaplan v Ločniku, gre za kaplana v Kobarid. — V Ločniku je bil pretečeno nedeljo v. č. g. J. Košuta, kot dekan in fajmošter po mons. Tuni-u slovesno inštaliran.
(Slovesne črne mase) po ranjkem cesarju Ferdinandu so se brale pretečeno saboto v
v
našem mestu. Sole so imele v raznih cerkvah posebna duhovna opravila, v farni cerkvi sv. Ignacija vadnica in gimnazij pred deveto uro, ob devetih pa je bila farna črna maša. V stolni cerkvi so služili prevzvišeui knezo - nadškof ob 10. uri slovesno črno mašo, ktereseje vdeležilo prav veliko odlične gospode, uradnikov, častnikov in prostega ljudstva. Na mestni hiši je bila mestna zastava razobešena in s črnim ovita, tudi županstvo je v svoji seji v saboto po svojem županu izrazilo sočutje cesarski rodbini zastran smrti cesarjeve in sporočilo namestniku v Trst, naj to javi na naj više mesto.
(Preskušnje zrelosti) ustmeno bodo na tu-kajšnem gimnaziji 4. in 5. avgusta.
(Ogenj.) V pondelek popoldne je gorelo v Podgori. Dve hiši ste pogoreli do tal in škoJa je precej velika. Kako je ogenj nastal, se ne ve za gotovo, brž ko ne po nemarnosti ali po otrocih.
(Is kmetijske šole v Gorici) piše „Gosp. list:" Dne 2G. p. m, bile so preskušnje na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole. Dijaki so prav dobro odgovarjali na vsa tudi še tako natančna vprašanja iz vseh predmetov : kletarstvo, živinoreja (reja govede, ovac, konj, svinj, čbel), kmetijsko knjigovodstvo, kmetijska stavba, kmetijska kemija, botanika.
Obžalujemo, da ni prišel noben kmetovalec k izpitu, čeravno je bil dan izpita po obeh domačih listih proglašen. Zakaj se ne potrudijo oni gospodje, ki tožijo vedno o slabem vspehu šole, da bi poslušali izpite in prepričali bi se, da slovenski mladenči vedó dovolj o kmetijskih znanostih in pravi domoljub bi ne metal vse na gnoj ter bi gotovo skrbel, da se poduka vdeleže v obilnejši množini slovenski kmetijski mladeniči. Delajmo, če smo v resnici domoljubi, da bo domač deželen zavod obilno obiskan, ker veliko stane deželo in ne udrihajmo vedno po zavodu, ki ima vendar tudi marsikaj dobrega, slabo in pomanjkljivo pa skušajmo odpraviti ter delajmo pn merodajnih krogih za odpravo pomanjkljivosti. To menimo, je prava pot, ne pa, da se vedno straši kmetsko ljudstvo in mu se tako rekoč odsvetuje obiskovanje šole. Kako se more pričakovati, da bi kmet poslal sina v kmetijsko šolo, če vedno bere udrihanje po njej, ko je uže navadno nasproten napredku posebno v gospodarstvu. Ali ni tako domoljubni kmetovalci?
Naše načelo je, delajmo pri merodajnih krogih, da se, kar je pomanjkljivega, odpravi in
zboljša, da bo naš deželen zavod bolje obiskovan. S prihodnjim šolskim letom (3. septembra bo začetek šob») ima se preustrojiti dosedanja srednja kmetijska šola v uižo kmetijsko šolo in sprejemali se bodo dijaki, ki sol 5 let stari ter dobrega zdravja in obnašanja: za manj premožne bodo tudi nektere štipendije razpisane. Dne 28. p. m. pašo se podali z g. prof. Kuraltom vsi slovenski dijaki na planino Razor nad Torninom, kder deluje družbeni sirar g- Hitz, pri kterem so ostali nekoliko dni, da se vadijo dejansko v sirarstvu Dne 4. julija je končalo tek. šolsko leto.
Ravnateljstvo kmetijske šole je kupilo nekoliko kmetijskih strojev, izmed kterih omenjamo travokosni in travosušilni stroj, oboje za 340 fr. Stroj prav lepo kosi. Morda bi ga ravnateljstvo posodilo posestniku, ki bi zanj prosil, za nekoliko dni ; veliko časa, denarja in delaluih raočij si moremo s tem strojem prihraniti posebno sedaj, ko so kosci tako silno dragi in še dobiti jih ni prav lehko. — G. dr. Mona je spisal prav zanimivo knjigo «bolezni vina" ktero prodaja kmetijsko društvo in kmet. šola. Izreja sviloprejk se je na kmetijski šoli prav izvrstno sponesla, vsi kokoni so prav zdravi in seje tudi več blaga (kokonov) odločilo za napravo celičnega semena.
Kmetijsko društvo je imelo dne 8. t. m. občni zbor, o kterem hočemo v prih. številki sporočiti. Visoko častiti gospod dež. glavar grof Coronini je prošnjo centr. odbora uslišal in se žrtvuje za povzdigo kmetijstva ter prevzame zopet predsedništvo kmetijskega društva, kar vse društvenike veseli, ker le pod takim predsedni-štvom more goriško kmetijsko društvo vspešno delovati za blagor domačega kmetijstva.
G. F. Kuralt je potoval po deželi in imel javna kmetijska predavanja. Povsod so ga prav radi poslušali, ker ume za ljudstvo razumljivo govoriti. Čestitamo.
(Nov križev pot.) — Mislil sem. da utegne kdo v Glasu omeniti, kar se je G. dan t. m. v bogoslovskem semenišči godilo. Ker pa posleduji Glas nič o tem omenil ni, naj jaz v kratkem zdaj povem. Sveti križev pot je bil v se-meniški cerkvi slovesno postavljen, in cerkev je s tem nov kinč dobila, kteri ji je dozdaj manjkal. Prečastiti O. Evstahij. gvardijan na Kostanjevici, so križevi pot blagoslovili, in potem pričujočim bogoslovcem v lepem latinskem govoru razložili, čemu je križevi pot. in kake odpustke morejo zadobiti vsi tisti, kteri to lepo pobožnost opravljajo. Začelo seje slovesno opravilo se sveto mašo ob desetih zjutrej, in končala z navadnim „Te Dcum“ in svetim bogoslovom.
►S SIMON HRAST.
«Raptus est fratri amantissimo, qui eo mortilo solito subsidio destitutus est" — tako piše č. g. profesor Kocjančič o nepozabljivem, ranj-cem g. dr. Ivanu Hrastu. Ivo se je ta-le gosp. preselil v srečno večnost, so se pač marsikomu trgali bolestni zdihljaji iz pobitega srca. Žalovala je mati, priletna udova; ranjki jej je bil pravi, nedolžni ponos, kajti bil je dika gorišlce duhovščine. Žaloval je posebno brat ranjccga, č. g. Simen, ki zdaj uže spava z bratom ured pri njegovih nogah spanje pravičnega. Po smrti svojega ljubljenega brata je tudi ranjki g. Simon začel čedalje vidno hirati, — umirati. V saboto 10. julija je zdilmil dušo nebeškemu Očetu v naročje v 28. letu svoje starosti. Bruhanje krvi — ta je bila ranjccga bolezen — ga je zadušilo. Po dokončanih bogoslovskih študijah je bil eno
leto prefekt v malem semenišči, potem kaplan y Solkanu, kjer sega je bolezen lotila tako, daje moral službo pustiti. Bival jc od istega časa deloma pri bratu v velikem semenišči, deloma1 doma na Livku. Lansko leto, ko je šel č. g. Bolter za vikarja v stolno cerkev, bil je neki ranjki imenovan gospodar v velikem semenišči. Pa službe ni opravljal, kajti kmalu potem je legel monsig. Hrast in ni več ustal ; mogočna smrtna kosa ga je spravila v hladno zemljo. Odslej so prišle tudi za Šimeua žalostne ure. Bolezen, žalost, bridki spomin na ranjcega — to mu je krajšalo dneve življenja. Marsikatero okó je zalila bridka solza, ko so ranjkega položili k bratovim liugara. Naj počivata v miru oba, večna luč naj jima sveti!
Jr*ravHa
pevskega društva «SLAVEC* v Gorici, osnovanega v spomin prihoda Njihovega veličanstva, FRANČIŠKA JOŽEFA L, v Gorico 4. aprila 1875.
§. 1. Ime in namen društva.
Društvo se zove «Slavec* ter ima namen gojiti petje bodi-si posvetno, bodi-si cerkveno. Glavui sedež ima v Gorici.
Društvo ima svoj društveni pečat z liro v sredi in z napisom okoli : «Slavec v Gorici \
§. 3. Delovanje društveno.
Društvo napravi po mogočosti vsako leto dve koncertni besedi v Gorici in kolikor toliko zabav ali izletov, katerim odloči odbor od slučaja do slučaja kraj in čas.
Društvo tiska na lastne stroške potrebnih napevov. V pospeševanje društvene svrhe sme stopiti v vzajemnost z drugimi pevskimi društvi.
§. 4. Udje društva.
Udje društva so : a) pev&joči, b) podpirajoči, c) častui, d) ustauovuiki.
Pevajoč ud more biti vsak pevec, ki ga odbor zmožnega spozna.
Podpiratelj je, kedor z letnimi doneski podpira društveni nameu.
Častni udje mogó postati glasbeni uinetelj-niki in za društvo posebno zaslužne osobe, ki je izvoli glavni občni zbor.
Vsak ud, ali sodelujoč ali podpirajoč, kateri plača pri pristopu v društvo najmanj 10 gl., zapiše se še posebej v društveno «zlato knjigo* kot ustanovili k.
§. Letni doneski.
Vsak pevajoč ud plačuje 1 gl. na leto. Odbor sme posaniezue oprostiti tega doneska.
Podpirajoči udje plačujo po 3 gl. na leto.
Častni udje so društveniue prosti.
§. G. Pravice udov. a) pevajočih.
1)	Vsak pevajoč ud ima pravico glasovati pri glavnih občnih zborih in pri občnih shodih pevajočih udov. Nenavzočni pevajoči udje smejo glasovati pismeno svoje ime na volilnem listku dodavši.
2)	Pevajoči udje. imajo pravico staviti predloge in vlagati pritožbe. V ta namen mora biti pri vsakem shodu razpostavljena «knjiga za pritožbe". Vsak predlog in vsako pritožbo morajo podpisati trije pevajoči udje, predno sme odbor o tem obravnavati.
3)	Pevajoč ud ima pravico voliti v odbor in biti vanj izvoljen.
4)	Sodelujoči udje si sinejo izposoj c vati iz arhiva društvenih muzikalij, a k večemu za 2 meseča.
5) Vsak pevajoč ud ima pravico udeleževati se


f|y
m#.

t-ipi. '
r.f.J
v.;,.
m' i
■v r


M
!a

PfjJjfgt
:
I!
1
vseh društvenih zabav in izletov.
b) podpirajočih.
1)	Podpirajoči udje smejo biti navzočni pri glavnih občnih zborih in biti voljeni v odbor. Za časa, ko so odborniki, imajo pravico glasovati pri vseh društvenih posvetovanjih.
2)	Podpirajoči udje imajo prost vstop k vsem veselicam, katere napravi društvo.
3)	Podpiratelji smejo staviti nasvete ter vlagati pritožbe, kar mora odbor predložiti občnemu shodu pevajočih udov v pretresovanje.
4)	Podpirajoči udje imajo pravico pregledovati račune konec vsakega leta.
§. 7. Dolžnosti udov. a) pevajočih
Pevajoči udje imajo se udeleževati pevskih v^j vsak pri svojem pevskem oddelku. K glavnim (generalnim) poskušnjam se pa shajajo vsi na enem kraji,4 ki ga odločuje in naznanja odbor od slučaja do slučaja.
b) podpirajočih
Podpiratelji imajo pospeševati društveno namer v prvej vrsti s tem, da redno plačujo odločeni donesek; prizadevajo naj si pa tudi pridobiti društvu novih podpirateljev, pevajočih udov in ustanovnikov.
§. 8.
Pevajoči in podpirajoči udje pa morajo na tanjko izpolnovati društvena pravila in sklepe glavnih občnih zborov.
§. 9. Pristop k društvu.
Kedor hoče društvu pristopiti, naznani svojo iefyo pismeno odboru ali pa ustmeno najbližemu društvenemu poverjeniku.
Vsak ud se zapiše v društveno knjigo in prejme sprejemni list, ki mu služi pri vsakej zabavi kot legitimacija. Vsak pevajoč ud dobi za 20 kr. liro kot posebno znamenje, katero mora pri slehernej veselici pripeti na prsi.
§. 10. Izstop iz društva.
Pevajoč ud naznani svoj izstop prvosedniku. Molče izstopi, kedor se brez opravičenja nij v-deležil treh glavnih poskušenj zaporedoma.
Podpiratelji naznane svoj izstop pismeno odboru. Izstopivši izgubi ud vse dmšt. pravice.
§. 11. Vodstvo društva.
Društvo si izvoli 25 odbornikov, ki je vode. V odboru mora biti najmanj 15 pevajočih udov. Šest odbornikov je v Goiici nastanjenih.
Udje, ki imajo pravico glasovati, si izvole odbor, in sicer tako-le: predsednika inpodpred sednika, potem pevovodjo in njegovega namestnika, slednjič ostale odbornike.
Odbor izvoli iz svoje srede tajnika, blagajnika in arhivarja.
Odbor se shaja navadno vsak mesec, da se posvetuje o društvenih zadevah. Pri glasovanji odločuje nadpolovična večina, pri enakosti glasov pa predsednik. Odborovati in sklepati sme vsako število prišlih odbornikov. Zadržani odborniki mogó izraziti svoje misli o točkah dnevnega reda pismeno.
Odbor sklepa o vseh zadevah, katere nij so pridržane glavnemu občnemu zboru in občnim shodom pevajočih udov.
Odbor sme izključiti takega uda, kateri nasprotuje društvenemu namenu ali ga overa. Nagibov nij mu treba razložiti. Izključeni ud more apelovati na občni zbor. Odbor je odgovoren društvu ; posluje eno leto.
§. 12. Predsednik in podpredsednik. Predsednik je društvu na čelu ter je zastopa na zunaj. Predsednik sklicuje glavne občne zbore in uapoveduje odborove seje, vodi razprave, nadzoruje glasovanje, nazuanja volitvene izide, podpisuje vsa pisma in vse zapisnike.
Predsednik skrbi za lepi red v društvu ter pazi, da se spoštujo društvena pravila.
V prav nujnih slučajih, ko predsednik ne more nagloma sklicati odbora, sme po svojej najboljšej vesti kaj odločiti, kar pa mora pri prvej odborovej seji opravičiti.
Predsednik ima dolžnost, zdaj pa zdaj pregledati društveno blagajnico.
Vsa opravila in vse dolžnosti predsednikove opravlja podpredsednik, kedar je predsednik zadržan.
(Konec sledi).
Javna prošnja.
1 Podpisani fajmošter lepo prosi vse tiste, ki so prostovoljno podpisali ali podkrižali, da bodo v petih letih en goldinar (ali v-sako leto 20 soldov) darovali za nove zvonove Gradenske cerkve, da bi zdaj to obljubo spolnili, ker je peto leto že prešlo.
Denar naj se pošilja ali podpisanemu fajmoštru ali kaplanu g. Alojz. Carli-u v Miren.
Sprejemajo se pa tudi vsi drugi darovi, ker cerkev še veliko potrebuje.
V Mirnem dne 2. julija 1875
Janez K. Eleršič,
fajmošter.
Javna zahvala.
Dne 12. julija t. 1. pobila je toča samostanski vinograd, katerega sem bil zavaroval pred nekoliko dnevi pri «Minervi občni vzajemni zavarovalnici proti škodi po toči\ Omenjena zavarovalnica je škodo precej pošteno in pravično preiskala in vže danes odškodnino izplačala, za kar se njej oziroma njenemu ravnatelju za slov. Dežele gosp. Janezu Jereb-u v Ljubljani srčno zalivalujem.
V Nazaretu na Štirškem dne 15. jul. 1875.
O. Albert Pintar m. p. gvardjan.
1
1
PRODAIA pravega domačega vina.
Belo iz Ipave od 10 do 12 gl. vedro črno furlansko 14 „ 16 „	„
Dobiva se v drogeriji
Seppenhofer -jevi na
Travniku
i^* MOLITVE
za sveto leto 1875 s kratkim podukom
je naslov knjižici, ki je prišla v Mailingovi ti-skarnici na svetlo in velja:
1 iztis ...	4 solde <
10 iztisov ...	30 soldov
50 „	. 1 gl. 25
100 m	.	. 2 * —
»
m
pgT Četrti natis.
V0JS
sicer še ne bo tako brž, pač pa se nam že bliža čas žetve in
m 1 a 6 v e.
Mlatiči bodo dragi, to je gotovo, in se bodo vrh tega težko dobivali, žita pa bo, kakor kaže, mnogo, in ker se samo ne ondati, treba priskrbeti si že za časa drugih pripomočkov. Taki pripomočki so
ročne mlatilnice na cveke,
pri kterih ima troje, k večemu čvetero ljudi, mož-kih ali žensk, opraviti, in kterih vsaka na dan 30 do 40 mernikov žita namlati. Pri tem je zrnje že očiščeno plev, klasje do zadnjega zrnja omlačeno.
Teh mlatilnic je bilo lansko leto mnogo prodanih in kupci jih na vso moč hvalijo. Goniti in rabiti jih je prav lahko.
Lansko leto so se prodajale po 139 gl« 50 kr«; letos pa je cena znižhna na 115 gl« v Ljublani. Zato mislimo, da ne ho noben količkaj veči posestnik zamudil napraviti si tako koristno mlatilnico ; če pa je edeu sam ne zmore, naj si jo napravije po dva, trije, štirje, tudi cele vasi ali občine skup. Da se že v enem letu splača, to je iz vsega tega gotovo vsakemu jasno. Dajo se tudi za placo v obrokih, Asi drugi poljski in kmetijski stroji se lahko dobe, ako se naroce.
Zaloga ročnih mlatilnic v Ljubljani je pri
Jož. Debevcu,
v Gradišči ob tržaški cesti hiš. št. 57.


Lastnik, izdavatelj in odgovorni urednik : KAROL KOCIJANČIČ. — Tiskar : MAILING v Gorici.