tod a i živ! iam AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ~ " IN LANGUAGE ONLY ©M© VIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER ). 5 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING. JANUARY 7, ,1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV usija bo najbrže prodala Balkan je je Stalin že dovolil Nemčiji proste roke na Bal-, kanu, za kar bo dobil vzhodno Romunsko in - pa dovoljenje zasesti vso Finsko. ALI SO TO "PESO" NAŠLI GRKI? tler se hoče baje zavarovati pred ANGLEŠKIM NAPADOM IZ BALKANA elgrad, 6. jan. — Nemški ini viri poročajo, da je Rusi- ie dovolila Nemčiji zasesti arijo. V zameno za to je fa Rusija iz Berlina zagoto- I da Nemčija ne bo nasproto- - če hoče Rusija zasesti >dno Romunsko in pa vso iko. ekatera poročila zatrjujejo, >o poslal Hitler svoje čete v prijo že v sredo, drugi pa !t- da bo Hitler počakal do nladi, ali pa toliko časa, da &va zamrzne, da bo prehod iemško armado varen. p turške meje prihajajo po-da je zbrala Turčija v [V1' meji na Bolgarijo, več poč vojakov za slučaj, če e nemška armada v Bolga- emčija vedno bolj pritiska "goslovansko vlado, da bi iz-Ha bivšega ministrskega tednika Milana Stojadino-I k* je bil pristaš nacijev in 0v- Toda jugoslovanska vlada je odgovorila s tem, da je poslala Stojadinoviča v še bolj skrit kraj in zaprla več njegovih ožjih prijateljev. * Istanbul, Turčija, 6. jan. — Tukaj prevladuje mnenje, da vse te nemške priprave za pohod na Balkan niso drugega, kot da se Hitler boji, da bi Angleži potem, ko bodo štrli Italijo, začeli prodirati iz Grčije preko Balkana proti Nemčiji. Zato Hitler zdaj sili doli na Balkan, da počaka Angleže na tujem ozemlju in kolikor mogoče daleč od Nemčije. Nekateri viri zatrjujejo, da se Nemčija zdaj boji angleškega napada preko Balkana, ker Italija ni mogla zadržati Angležev v Afriki. Zato pa tudi mislijo, da Bolgarija ne dela načrtov z Nemčijo za napad na Grčijo, ampak za obrambo proti napadu angleške armade. Vsa poročila se pa strinjajo v tem, da bodo Turška, Grška in Anglija skupno nastopile, če pride nemška armada v Bolgarijo. ngleži drevijo proti Tobruku : lra> 6- jan. — Angleške me-zirane čete so se takoj po ru Bardije zadrevile proti |emu cilju, pristanišču To-txx> ki leži nekako 70 milj >dno °d Bardije. Cesto, ki f °d Bardije do Tobruka, kapo zgradili Italijani; so ime-fgleŽi Že pred padcem Bar->v oblasti. Prve angleške če-0 baje že dospele do Tobru-ioročila zatrjujejo, da je s Cem Bardije vpadel pogum Ja"ski armadi, ki brani To- •ftgleško vrhovno poveljstvo [Ne> da so zajeli v Bardiji nad 30,000 Italijanov. Nekateri viri zatrjujejo, da so pomagali avstralskim četam pri napadu na Bardijo tudi Francozi. Za angleško armado v Afriki je zdaj velik problem, kako bo skrbela za 80,000 italijanskih vojnih ujetnikov. Kdaj se bodo zagnali Angleži z vso silo na Tobruk, se še ne ve. Morda ga bodo obkolili in prisilili k predaji kot so Bardijo. Kadar bo padel Tobruk, se bodo vrgli Angleži na Tripoli, glavno mesto italijanske Libije. Ko bo padlo to, bo konec italijanskega imperija v Afriki. začel topiti, radi česar je grški armadi nekoliko olajšano prodiranje. Morala italijanskih vojakov v Albaniji je pod ničlo. Poročila vedo povedati, da so prepiri med redno armado in fašisti na dnevnem redu. Vojaki pravijo, da so fašisti začeli to vojno in naj se tudi vojskujejo. Neko poročilo ve tudi povedati, da je dalo italijansko poveljstvo v Elbasa-ni ustreliti štiri častnike, ki so strašili vojake s porazom. Vse ameriške republike v nevarnosti, je izjavil včeraj Roosevelt kongresu Kup bomb, kakršne mečejo italijanski bombniki. Slika je bila vzela nekje v Albaniji in morda so v tem času Grki prišli že v ta kraj in porabili bombe za italijanske postojanke. Dr. sv. Cirila in Metoda KSKJ Društvo sv. Cirila in« Metoda št. 191 KSKJ je izvolilo za 1941 sledeči odbor: Predsednik Teddy Rossman, podpredsednik Frank Stefančič, tajnica Matilda Ro-pret, 19601 Kildeer Ave., blagajnik Alfonze Sajovic, zapisnika-rica Mildred Skufca, nadzorni odbor: Frances Rupert, Frances Globokar, Ana Mestek, zastavonoša Stanley Derganc, duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach; zdravnika dr. Perme in dr. Skur. Seje so vsako 2. sredo v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Nocoj na sejo Člani Euclid Rifle kluba so prošeni, da se vsi brez izjeme udeleže nocoj ob osmih seje v navadnih prostorih. Slišali boste poročilo od nedeljskega banketa, ki je bil sijajen uspeh. Selitev pogrebnega zavoda Mr. Louis L. Ferfolia, slovenski pogrebnik v Newburgu, ki je bil doslej na 3515 E. 81. St., se je sedaj preselil v nove in moderne prostore, 9116 Union Ave. Telefonska številka je ista: Michigan 7420. IZGUBLJENE PSE BODO LAHKO POZNALI St. Louis. — Elm|r Stege je prišel na pametno Idejo, ki bo pomagala dati izgubljene pse pravim- lastnikom iimžžlj. Stege namreč svetuje, da bi se psom vtisnilo na stegna z električnim pisalom posebne vrste črnilo, ki za vedno ostane. Vsak lastnik psa bi dal svojo številko tako, da bi dve ne bili enaki. Tako bi bila vsaka zamenjava psov nemogoča. ameriško armado in da se mora prijaviti za enoletno vojaško službo Strica Sama. , Obvestil je svojega poveljnika v Kanadi in mu razložil položaj. Ta mu je odpisal, naj ostane doma, dokler se ne bo zadeva razčistila in rešila pri obeh vladah. --—o- Važna seja Članice podružnice št. 14 Sžz so prošene, da se udeleže nocoj ob 7:30 važne seje v na> vadnih prostorih. Arrow klub tudi zaprl V soboto večer je zaprl svoja vrata "za nedoločen čas" Arrow klub, znana igralnica v okraju Geauga. Prišel je ukaz od države, da so prostori pravcata past v slučaju ognja in da klub ne sme poslovati, dokler ne bo poslopje odgovarjalo tozadevnim predpisom. Tako zdaj v okraju Cuyahoga ni odprte nobene večje igralnice. Zadušnica V sredo ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Frankom Pižmoht v spomin druge obletnice njegove smrti. Srečen Božič! Danes je pravoslavni Božič. Praznujejo ga tudi naši bratje Jugoslovani, Srbi. Hrabremu srbskemu narodu, ki je prelil toliko krvi za Jugoslavijo in ki bo morda te dni zopet poklican, da brani svobodno jugoslovansko zemljo pred požrešnim tujcem, želimo k praznikom vse najboljše in z iskrenp željo, da bi nam Bog obvaroval s toliko žrtvami odkupljeno Jugoslavijo pred bojno vihro. Naša iskrena želja je, da bi po sedanji evropski vojni zasijalo sonce svobode tudi onim našim rojakom, ki so danes še zasužnjeni pod tujim jarmom. -o- Senator Glass svetuje U. S. mornarici, naj premikasti nemške nacije Washington, D. C. — Senator Carter Glass, demokrat iz Virgi-nije, ki je v nedeljo praznoval svoj 83. rojstni dan, je ob tej priliki izrazil željo, naj bi šla ameriška mornarica in premikasti-la Nemce. Senator, ki je bil nasproten mnogih novodealerskim naredbam, se v polnem strinja z načrti predsednika Roosevelta glede inozemske politike. "Po mojem mnenju bi morali vse to storiti že prej. Mi se vse prepočasi gibljemo," je rekel senator. Mr. Glass se je šele lansko leto poročil z Mrs. Mary Meade, učiteljico iz Virginije. Nameraval je s svojo ženo natihem obhajati rojstni dan, ko so prišL razni vplivni senatorji in moral je sesti ž njimi k zakuski. Predsednik Roosevelt je čestital senatorju v posebnem pismu. Seja čitalnice V sredo 8. januarja se vrši ob osmih seja Slovenske narodne čitalnice v navadnih prostorih. Pridite vsi! Zaroka Mr. in Mrs. Anton Pusnar, 21800 Ivan Ave., Euclid, Ohio, naznanjata zaroko nečakinje Lillian z Mr. Johnny Mandel Jr. iz 21071 Nicholas Ave. Naročil je kongresu, naj spremeni Zedinjene države v arzenal za ogrožane svetovne demokracije. Prerokoval je dejanski napad na Zed. države, ako zmagajo diktatorji. Washington, D. C., 6. jan. — Par minut po drugi uri danes popoldne je predsednik Roosevelt podal obema zbornicama kongresa svojo poslanico, v kateri je priporočal kongresu, naj spremeni Zed. države v arzenal za ogrožane svetovne demokracije z naglo in vedno večjo produkcijo orožja. To svojo poslanico je predsednik sam imenoval kot neprimerno v naši zgodovini, ker nam se tudi nikdar ni grozila taka nevarnost iz inozemstva. "Mi moramo posvetiti vso svo- -- jo pozornost, da se ubranimo tej nevarnosti, je rekel predsednik. "Naši domači problemi so zdaj del te velike nevarnosti." Predsednika je večkrat prekinil silen aplavz in pritrjevanje, toda v splošnem se je opazilo, da se navzoči zavedajo resnosti položaja, ko so napeto poslušali najvišjega predstavnika dežele, ki je opozarjal, da je bodočnost vseh ameriških republik v resni nevarnosti. Predsednik je prerokoval dejanski napad na Zed. države, če bodo diktatorji zmagali v tej vojni ter je vprašal kongres, da naj sprejme njegov načrt, da se posodi Angliji in drugim narodom orožje, ter se jim s tem zagotovi zmago nad napadalci. Roosevelt je rekel, da bo vprašal kongres za več denarja, da •se izvede obrambeni program ter je priporočal, da bi se večji del teh stroškov plačal z večjimi davki. "Kongres tudi vprašam za oblast in dovolj denarja, da se izdela več municije in vojnih potrebščin vseh vrst, katere se bo izročilo onim narodom, ki so danes v boju z napadalci," je rekel predsednik. "Taka pomoč ne bo Čin vojne, tudi če bo to smatral kak diktator za kaj takega. Kadar bodo hoteli diktatorji pasti po nas, ne bodo čakali, da se bomo mi v čem pregrešili, kar bi kazalo na vojno. Tako niso čakali pri Norveški ali Belgiji ali Nizozemski." Roosevelt je pojasnil, kaj on smatra za princip svobode Člo- Nerazumljivo obnašanje laške vojske v Afriki Kaira, Egypt. — Izkušenim vojaškim opazovalcem so nerazumljive napake, ki jih je delala italijanska armada, ko so napravile nanjo pohod angleške mehanizirane čete, in jo gonile preko puščavo kot čedo ovac. V treh glavnih točkah je zlasti nerazumljivo postopanje italijanskega vrhovnega poveljstva in sicer 1) zakaj so si zgradili Italijani kamenite ograje proti napadom tankov in topov, pa se jih ob napadu niso poslužili, 2) kako da so se italijanskim postojankam približali Angleži, ne da bi jih Italijani zapazili in 3) zakaj niso stopila v akcijo italijanska bojna letala. Italijani so imeli več utrjenih postojank pred svojo linijo, kjer so imeli svoje predstraže. Te so imele, ali naj bi imele nalogo paziti, da se sovražnik preveč ne približa in da ne iznenadi glavne armade. Toda angleške mehani- zirane čete, tanki in truki, ki so vozili vojaštvo, so se približali italijanskim postojankam na par> milj, predno so pričele z napadom. Res je, da so Angleži to izvajali večinoma ponoči, toda bila je svetl^, mesečna noč in ker motorna vozila dvigajo v puščavi močne oblake prahu, bi jih bile italijanske straže prav lahko opazile. "Toda povsod, kjer so Angleži padli po Italijanih, so bili ti popolnoma presenečeni, kot da ne bi vedeli, da je sploh kak angleški vojak v bližini. Morda so pričakovali, da bodo Angleži italijanske postojanke najprej bombardirali, predno bodo napadli s tanki, kar so pa Angleži opustili in napadali iz največje bližine. In dasi imajo Italijani večje število letal ko Angleži,, pa v tem boju niso posegli ž njimi skoro nič v boj. Angleška letala so pa bombardirala vsako italijansko zrakoplovno pristanišče v Libiji, pomorska pristanišča in skladišča. Če bi bila italijanska letala enako vračala Angležem, bi se angleški pohod proti Libiji ne bil posrečil, vsaj ne s takim uspehom. Nekateri si to razlagajo s tem, da so Angleži že toliko oslabili italijansko zračno silo, da si ni upala napadati, ampak se je samo branila, pa še to zelo slabo, ali pa da primanjkuje Italijanom gazolina za letala. Angleži so v Sidi Barrani zajeli ogromno zalogo olja, toda vse to olje je porabno samo za Diesel motorje in ne za letala. Italijani gotovo niso bili brez zadostne zaloge gazolina, toda angleški letalci so že par mesecev bombardirali te zaloge po raznih krajih in pomanjkanje gazolina je skoro gotovo uspeh tega bombardiranja. veštva in ne, kar skušajo tirani vpeljati kot "novi red" z bombami, namreč: Najprej je prostor in svoboda v govoru in izjavljanju, povsod po svetu. Drugič, svobodno izražanje veroizpovedi vsakega človeškega bitja, da časti svojega Boga po svoji volji, kjerkoli po svetu. Tretje pride svoboda ekonomskega sporazuma, ki bo zagotovil vsakemu narodu zdravo, mirno življenje", kjerkoli po svetu. četrtič pride svoboda pred strahom, kar naj pomeni svetovna razorožitev do take točke, da ne bo noben narod v stanu napasti svojega soseda, kjerkoli pc svetu." :..... Značilne so bile Roosevelt ove besede, ko je rekel, da se moramo varovati one male skupine sebičnih ljudi, ki bi pristrigli krila ameriškemu orlu, da bi si z njegovm perjem nastlali svoja gnezda. Potem se je predsednik dotaknil tudi domačih problemov in priporočal ekspanzijo pokojnine in brezposelne zavarovalnine: širšo priliko za potrebno zdravniško pomoč ; delo za one, ki žele delati. Kongres bo šel za predsednikom v vsem, kar ta zahteva. V nekaj dneh se pričakuje sprejetje predlogov v poslanski zbornici za potrebni denar v obram-bene s vrhe in za pomoč Angliji. V senatu se pričakuje nekaj debate, toda izmed 96 senatorjev jih bo komaj kakih 25 do 30, ki bodo ugovarjali. SVOJO ŽENO USTRELIL V CERKVI Grand Rapids, Mich.—V katoliški cerkvi sv. Andreja v tem mestu je bila v nedeljo ustreljena neka 32-letna žena in njen mož je zaprt na policiji kot njen ubijalec. Ta ženska je Mary McCarthy, stara 32 let, njen mož je Willis McCarthy, star 34 let, agent iz Detroita. Na policiji je po tem groznem dejanju izpovedal, da se mu je bil trenutno omračil um in da ni vedel, kaj je delal. Par se je bil ločil pred sedmimi tedni. V cerkvi je bila ravno maša in navzoč je bil tudi policijski kapetan Matthew Fritzen, ki je pozneje opisal ' ves dpgodek. McCarthy je čakal na svojo ženo pred cerkvijo. Ravno ko je stopila v cerkev v spremstvu svoje sestre in nečakinje, je mož streljal nanjo. Žena je zbežala v cerkev in ko je bežala po cerkvi proti oltarju, je po> novno streljal nanjo in jo smrtno zadel. Potem je pobesneli mož vno tvič nabil puško, stekel pred ol- tar in od tam grozil faranom, ki so ga hoteli prijeti. Med temi je bil tudi policijski kapetan. Potem je stekel iz cerkve pri glavnih vratih. Toda zunaj ga je prijel neki Hoogerhyde, ki ga je videl, kako je pribežal iz cerkve s puško v roki. Jack Lenaršič vabi! Poznani 'slovenski farmar Jack Lenaršič, ki ima svojo lepo farmo na cesti št. 534, box 35, Geneva, Ohio, vabi vse svoje prijatelje in znance v nedeljo 12. februarja na okusne domače klobase. Ker pa klobasam ni dobro samim biti, ima Jack fino rdečo kapljico, ki jo bo v nedeljo točil od zida. Nov grob Danes zjutraj je nagloma umrl, zadet od srčne kapi, Frank Kalin, star 52 let, stanujoč na 863 E. 146. St. Pogreb ima v |oskrbi pogrebni 'zavod1 Jos. Žele in Sinovi. Čas pogreba bomo sporočili jutri. Grki še vedno napredujejo tene. 6. jan. — Grško vrho-Poveljstvo poroča, da so Gr-^ italijansko linijo na treh !lh v novi ofenzivi, in da se ;Jani stalno umičejo. Največ napredovali ob Jadran-11 morju, kjer se italijanska ;na umikajo proti Valoni. ,a srednji fronti so Grki za-1 važne gorske postojanke Valono in Tepelini. Na !« proti Elbasani so Grki zlo-■ Pijanski napad, nato pa 511 v ofenzivo. Sneg se je že ALI BO SLUŽIL KANADI, ALI U. S.? )lck Daley iz Elyrije, O., se j v j ako kočljivem položa-,ker je bil preveč vnet, da bi ■ mlatit Nemce v Evropo. 0 ostane še nadalje v Elyriji ; Postal dezerter kanadskega v katerega se je vpisal 1 nekaj meseci. Ako bo prinašaj k svojemu polku, bo l^nfk ameriške armade. Se te sitnosti so se zanj pri-;e> ko je dobil dopust za boje Praznike. Ko je dospel mov v Elyrijo, je dobil ob-!"Io, da ip bil izžrphfl/n * f r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 5 Tues., Jan. 7, 1941 BESEDA IZ NARODA IzGirarda Zed. države bodo arzenal za vse demokracije Vesoljni svet je hotel vedeti stališče Zedinjenih držav. Kitajski kuliji, ki so v potu svojega obraza zasipali globoke luknje, ki so jih izkopale japonske bombe na življensko-važni cesti v Burmi, so hoteli vedeti, če jim bodo Amerikan-ci še nadalje pomagali. Dobrodušni holandski naseljenec na Javi, nervozno sedeč pod Damoklejevim mečem japonske invazije, je hotel vedeti, če bo Amerika ž njim. Preprost kme-tič v Normandiji, ki mora biti poslušen vsiljivcu — Nemcu, ki gaje zarobil, se vprašuje, če ga bo prišla Amerika rešit. Preko Rokavskega preljva se otepljejo Angleži nemških muh, ki brenče v podobi bomb noč in dan okrog njih, pa se vprašujejo, če bo prišla Amerika o pravem času na pomoč, da prepreči nemško invazijo. V Berlinu, v Rimu, v Tokiu se sprašujejo generalni štabi isto, Čeprav iz čisto drugega namena. V zahodni hemisferi zre vse zaupljivo v Washington, tako argentiski gaučo, kot braziljski kavni plantažnik, mehiški trgovec kot kanadski vojak. Vsem tem kaže vodilna zvezda pot naravnost v Washington. In v Zed. državah samih, zre 132,000,000 ljudi z vsem zaupanjem v predsednika Roosevelta in ga prosijo, naj jim pove resnico: ali je res tako nevarno, kot se sliši od vseh strani. In ono nedeljo je govoril Roosevelt iz Bele hiše, sedeč pred baterijami zvočnikov. Natančno 22 minut po devetih zvečer je odgovoril na to važno vprašanje. Še nikdar v zgodovini človeštva ni bil odgovor tako težko in z različnimi čustvi pričakovan. Od Singapore dol Seattla je sedelo pri radiju najmanj 100,000,000 ljudi in pričakovalo odgovor. Kmalu po deveti zvečer so bile mestne ulice skoro prazne in celo v glediščih je bilo manj obiskovalcev, kot navadno. Sedeli so doma pri radijskih aparatih in vlekli na uho, kaj bo rekel predsednik največje demokratske države. In mnogi od 100,000,000 poslušalcev, ki so sedeli pri radijih, so bili pripravljeni, da bodo sproti pisali Rooseveltov govor. Diktatorji v Berlinu, Rimu in Tokiu so že vnaprej posvarili Roosevelta, naj pazi, kaj bo govoril, ker bo nepremišljena beseda lahko dovedla do vojne. Previdni nevtral-ci, kot sta, na primer, Rusija in Švedska, sta že vnaprej na-migavali o nevtralnosti Zed. držav. Doma je deževalo na tisoče brzojavov v Belo hišo, ki so jih poslali posamezniki, ki so hoteli dati smer Rooseveltove-mu govoru, da ne bi rekel preveč, ali da ne bi rekel premalo. Nekateri so brzojavljali: "Kaj pa je razlike, kdo zmaga?" Drugi so zopet urgirali predsednika za pomoč Angliji, toda paziti je treba, da ne gremo predaleč! Roosevelt je dobil nasvete tudi od ljudi, ki so prepričani, da bo Anglija izgubila. Enako tudi od ljudi, ki hočejo, naj bi se obrnil Roosevelt na Hitlerja, če se ne bi morda dal doseči kak sporazum. Ti ljudje so menda pozabili, da Hitler v sili obljubi vse, a ni še nikdar držal besede. Vsem te je predsednik Roosevelt povedal jasno in določno: "Odkrito in preudarno izjavljam: da je nevarnost!" Povedal je glede osisča: "Noben diktator in nobena kombinacija diktatorjev ne bo omajala našega namena za pomoč Angliji z grožnjami." Ircem je povedal: "Preudarite sami, zgledov imate dovolj, kakšna bo vaša bodočnost, če zmagajo naciji. Ali bo dovoljeno samo Irski ostati svobodni*, kot edina izjema, ko bo ves svet zarobljen?" Onim, ki zahtevajo od Amerike nevtralnost, je povedal: "Nič ni bolj kršitev nevtralnosti za nas, če pošljemo orožje Angliji, kot je za Rusijo ali Švedsko in druge države v bližini Nemčije, ki pošiljajo jeklo in premog, olje in druge vojne potrebščine Nemčiji in to vsak dan v tednu." In končno je rekel: "Ali je kdo, ki bi resno verjel, da se nam je v Ameriki bati kakega napada, dokler ostane Anglija naša najmočnejša vodna sila kot soseda? In ali je kdo, ki bi resno dvomil, da se nam ni bati napada osišča, če bo osiiče postalo naš sosed? Mi moramo imeti več ladij, več topov, več letal, več vsega. Mi moramo postati ogromen arzenal za vse demokracije. Za nas je to nevarnost, prav tako resna kot vojna." "Ako mislim na danes in na jutri," je rekel predsednik, "bom podal naslednjo določno izjavo ameriškemu narodu. Mnogo manjša je nevarnost, da bi se zapletle Zed. države v vojno, če storimo vse v svoji moči ter pomagamo narodom, ki se branijo pred napadom osišča, kot pa če držimo križem roke in mirno gledamo njih poraz. V tem slučaju bi uradno čakali na zmago osišča in čakali, da potem obrnejo svoje orožje tudi proti nam. Če hočemo biti pošteni sami s seboj, moramo priznati, da tvegamo, pa naj vzamemo katero pot hočemo. Toda v dno srca sem prepričan, da ogromna večina ameriškega naroda priznava, da je pot, katero priporočam jaz, manj tvegana sedaj in da ta pot vodi do končnega svetovnega miru." Naš predsednik je položil karte na mizo. Če bo šlo po njegovem, bo postavil1 ameriško industrijo na vojno bazo, ter storil vse, da pomaga Angliji odbiti sovražnika. Razumljivo, da tega ne more doseči predsednik sam, ampak vse to zavisi od sedanjega 77. kongresa. Ako kongres ne bo po-poslušal predsednika, bo naravnost ustrezal berlinsko-rim-skemu-japonskemu osišču. Božični in novoletni prazniki so minili. Mnogo kart smo poslali drug drugemu v tem času in si voščili vesele praznike in srečno novo leto. Za božične praznike se je bil tudi naš Smithsonian skoro spremenil v Betlehem, kajti vsak je nekaj malega naredil pred svojo hišo, kar je bolj spominjalo na božič. Posebno pa se je postavil John Dolčič, odkjer se je čulo celo zvonenje in božične pesmi. Tudi Mrs. Lausche-Welf in Miss Udovich sta kar cele praznike prepevali. Bilo je nekaj kar nismo pričakovali za letošnji božič. V tem času pa smo se spominjali naših dragih v starem kraju, kjer v strahu čakajo, kdaj se bo poljubilo krutemu sovražniku zasesti njih domovino ali jim celo razdejati borne domove. Priporočljivo bi bilo, da bi vsak po svoji moči pomagal domov in če ne more drugega, pa bi jim vsaj pisal, ker gotovo težko pričakujejo naše pošte. Radio program SŽZ na božični dan je bil nekaj izvrstnega, pa saj vemo, da kadar se je Mrs. Albina Novak kaj polotila, da je vselej tudi imela uspeh. Tako lepe pesmi in pa govor o SŽZ je bila res posebnost svoje vrste. Članice SŽZ ste lahko vesele in ponosne, da imate Albino v svoji sredi, ki vam vselej resnično pokaže, da res dela iz ljubezni do sester članic in sploh Slovenske ženske zveze. Ker pa ima Mrs. Albina Novak precej velik vpliv med svojimi članicami, bi bilo dobro, da bi jim bila povedala, da ima Slovenska ženska zveza brata in to je Slovenska moška zveza. S tem bi bila jako utregla članom SMZ, posebno pa našemu gl. predsedniku Mr. Udovichu v Barbertonu, Ohio. Saj vem, da si bo Albina mislila: "še tega mi je treba, da bi . še zanje agitirala, saj imam doma v svoji organizaciji dovolj dela." To sem samo zato omenil, ker takrat ko se je tukaj ustanovila podružnica SŽZ me je moja žena vprašala, če sme pristopiti. Povedal sem ji, da naj kar pristopi in tudi pridno agi-tira, da bodo napredovale kakor pri drugih podružnicah po raznih naselbinah in mislim, da so tudi druge žene tako storile. Vidite žene in dekleta, sedaj bi bilo treba, da daste pa še ve poguma svojim možem in fantom, da tudi oni pristopijo v Slovensko moško zvezo. Če bi vsaka žena in dekle to storila, potem bi bili mi že kar na konju in bo tudi naša zveza tako lepo napredovala kakor SŽZ. Na zadnji naši seji smo sklenili, da priredimo veselico in sicer 18. januarja. Naročeno mi je bilo, da naj kaj napišem za v dnevnik Ameriško Domovino ter malo povabim vse rojake, čeprav niso člani Slovenske moške zveze. Prav prijazno pa so vabljene tudi vse članice Slovenske ženske zveze iz Girarda in bližnje okolice, če hočejo, da jim bomo tudi mi povrnili 15. februarja, ko bodo tudi one priredile nekaj podobnega. Pravijo, da bo tista prireditev zato, da bo nekaj blagajne, da bodo lahko dekletom kupile "kučemajke" (uniforms), ker bi rade videle, da bi se naša dekleta tako postavila kakor pri drugih podružnicah SŽZ. Torej pokažite se, da ste z nami in mi vam bomo gotovo vrnili in mogoče še en ošpetel kupili. Na svidenje 18. januarja in 15. februarja, John Anžiček. -o- Prvo tramvajsko progo je napravil francoski inženir Loubet, a ne v Franciji, temveč v Ameriki v New Yorku leta 1.842. ST. CLAIR RIFLE AND Kam gremo pa v soboto? No, kam, saj čakam že eno leto, da bom šel spet na srnjakovo večerjo, ki jo bodo pripravili fantje od St. Clair Rifle and Hunting kluba in sicer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Torej to bo v soboto 11. januarja ob osmih zvečer. Najboljša zabava in tudi postrežba vam je garantirana, pa naj bo star ali mlad. "Za vse in vsega bo dovolj," tako nekako sta se pogovarjala Ludvig in Mike, jaz sem ju pa poslušal, a ona dva pa nista vedela, da sem tudi jaz član kluba. To je pa tudi res, kar je prav gotovo znano vsem tistim, ki ste že bili kdaj na prireditvah tega kluba. Kadar ti fantje kaj napravijo, je vselej tako dobro, da vsi tisti, ki so se udeležili kake naše gostije ne morejo zlepa pozabiti, kako fino so bili postreže-ni. Da bomo pa tudi letos veseli, je naš klub poslal v zadnji sezoni enega naših članov v Pennsyl-vanijo v tiste šume z naročilom, da mora prinesti srnjaka, pa naj ga že ustreli ali pa živega v jame in to naj gleda, da bo srnjak dovolj debel in velik, da bo mogel klub tudi letos dobro postreči svojim gostom kakor po navadi. Kakor je bilo že poročano od odbora, katerega naloga je preskrbeti vsega kar je potrebno za srnjakovo večerjo, je sedaj že vse v redu. Dobili so tudi izvrstno kuharicb, ki 'bo pripravila srnjaka, kokoši in potice, da bo vse tako kot na kakšni ohceti. Da bo pa še bolj veselo, bo pa odbor preskrbel tudi prvovrstno pijačo, da jo bo dovolj za vse. Za ples bodo igrali Krištof bratje, ki bodo igrali dokler se bo komu poljubilo plesati. Kakor člani poročajo, je zelo veliko za-nimaje za vstopnice k tej večerji-. Zato svetujem tistim, ki jih niste še dobili in bi se radi udeležili, da takoj vprašate enega naših članov za vstopnico, da ne bo potem prepozno. Torej na svidenje v soboto 11. januarja v Slovenskem domu na Holmes Ave. člani pozor! Radi srnjakove večerje se vrši naša redna mesečna seja v sredo 8. januarja ob pol osmih zvečer. Tajnik. --o- Zahvala iz Barbertona Dan 17. novembra 1940. mi ne bo izginil iz spomina, pa maga-ri naj živim še polstoletja. Na ta dan je namreč moj nečak in nečakinja Mr. in Mrs. Anton čekada preskrbel in aran-giral, da se podava z soprogami na obisk k dragemu mi prijatelju Mr. štefančiču v Cleveland, O. Ker je Mr. Stefančič moj ožji rojak in prijatelj še izza otroških let, se mi je ta sugestija še toliko bolj dopadla. Takoj zjutraj, omenjenega dne, se napotimo tja. Ko srečno dospemo k družini Mr. Mrs. Stefančič, so nas jako z veseljem sprejeli. Že na njihovih obrazih sem čital, da so bili oni, tako kot mi veseli našega nepričakovanega obiska. V kuhinji je postalo dokaj živahno in ni bilo dolgo, ko nas povabijo od vesele družbe ožjih rojakov, kjer nam je čas potekal prehitro, še k veselejši lepo obloženi mizi z okusnim kosilom. Da pri prijateljih kot so pri šte-! fančičevih se človek počuti kod I nekdaj pri svojih v stari domo- vini. Po kosilu smo se pa poleg ča-še "rujnega" ziopet zabavali s tem da smo si obujali spomine na nekdanja naša mlada leta in dogodi j a je, kakor tudi sedanji naš obstoj, tako nam je čas prehitro mineval, in bližal trenotku ko nam bo treba (po odločitvi našega voznika Mr. ičekada) se posloviti in kmalu oditi nazaj v Barberton. Pa me Mr. Stefančič vpraša kako kaj zajce lovimo letos na barbertonskih farmah in ako bi tudi on imel dovoljeno iti z našim tukajšnjim lovskim klubom na lov. "Seveda!" mu pritrdim. Kar pridi v Barberton, našemu klubu bo to v čast če greš na lov z nami . . . "Dobro-velja" — mi pravi. "Takoj grem zvami v Barberton, z soprogo seveda. Pri tebi hočeva prenočiti, jutri pa rgemo skupno na lov . . ." Pa smo si segli v roke, da je načrt potrjen. Kmalu smo na potu proti Barbertonu. Ko privozimo v Barberton do mojega stanovanja, ki je tik slovenske dvorane Dr. Domovina, pa mi reče Mr. štefančič, da poj-demo najprej na čašo pive. Se razume, da takim povabilom se le redko kedo protivi, tako sem se tudi jaz drage volje odzval, in seveda tudi vodil ostale za seboj. Nič kaj sluteč, odprem duri v dvorano — Pogled na broječo množico me je nekako osupnil, za hipno nisem niti nikogar poznal, ker se mi je storila nekaka tema pred očmi . . . V tem hipu zagrmi po celi dvorani "Surprise." Za hipno sem izgubil zavest. Sem li v dvorani Dr. Domovina? — se mi mogoče sanja? — Ali se mi je zmedlo? Tedaj začutim prijateljske roke ob mojih ramenih. "Le naprej, le naprej Ivan," še sedaj se nisem popolnoma zavedel. "Vse to je pripravljeno v počast in priznanje Tebi in Tvoji soprogi ob priliki vajinega 25 letnega skupnega zakonsk^a stanu. Nato nas popeljejo k bogato obloženi mizi v sredino mojih prijateljev, kjer so bili pripravljeni sedeži zsl nas. Tedaj pa prevzame stolora-vnateljstvo prijatelj Mr. J. Lek-šan. še sedaj se mi je vse zdelo bolj sanje nego resnica. Dolgo je vzelo predno sem prišel do normalne hladnokrvnosti od tako velikega presenečenja. O vsem bi se dalo veliko napisati, toda za danes je moj in moje soproge namen da se po možnosti zahvaliva vsakemu posamezniku in vsem skupaj, za to krasno prireditev meni in moji soprogi v počast, ter za žrtvovanje vsakemu posamezniku, za krasno darilo, to je pohištvo za obednico in či-Lalni naslonjač. Naj izrečem hvalo tudi stolo-ravnatelju Mr. J. Lekšanu, za izvrstno vodstvo celega lepo vrše-čega se programa. Nadalje hvala pevcem "Ja-vornika" za pesmice, koje so nam izvrstno zapeli, posebno "Pozdrav" naju je do srca ginil, ker je bil resničen in pomenljiv pozdrav. Lepa hvala Miss Frances Spetič, hčeri Mr. in Mrs. J. Spe-tič, za lepo deklamacijo in poda-ritev krasnih cveti j ic. Hvala vsem govornikom za čestitke in voščila za bodočnost, posebno lepa hvala Rev. M. Jager-u za njegov tako pomenljiv govor. Hvala vsem kuharicam za njihov trud, pripraviti tako obilno in okusno pojedino, kar vzame veliko požrtvovalnosti. Ravno tako hvala dekletom, ki so stregla gostom, z svojo pridnostjo so skrbele, da je bil vsak posameznik dobro postrežen. Hvala tudi nečaku in nečakinji Mr. in Mrs. čekada, in Mr. Štefančiču, (za lov na zajce?) za njihov tako mojstersko izdelan načrt presenečenja. Nikdar bi ne veroval, da je mogoče napraviti tako veliko presenečenje, tudi od strani vseh mojih prijateljev v naši naselbini in iz dru- gih naselbin. Nadalje naj se zahvaliva še sledečim prijateljem in prijateljicam za njihovo sodelovanje k tako lepi in nikdar pozabljeni v počast jubilejni prireditvi. Mr. in Mrs. Anton Čekada, Mr. in Mrs. Anton Stopar, Mr. in Mrs. John Stopar, Mr. in Mrs. John Spetich, Mr. in Mrs. Luka Može, Mrs. Frances Shabec, Mr. in Mrs. John Tancek, Mrs. Jennie Ozbolt, Mrs< Mary Stritar, Mr. in Mrs. Frank Doles, Mr. in Mrs. Gregor Porok, Mr. Frank Smole, Mr. in Mrs. Joseph Lu-kežič, Mr. in Mrs. John Zalar Jr, Mr. Frank Dechman, Mr. in Mrs. Frank Beg, Mr. in Mrs. Henry Muren, Mrs. Mary Zelez-nikar. Mr .in Mrs. John Rupart, Mr. in Mrs. Joseph Ausec, Mr. in Mrs. Joseph Heim, Mr. Anton Polh, Mr. in Mrs. Charlie Stru-kel, Mr. in Mrs. Joseph Ujčič (Tusc), Mr. in Mrs. Lovrenc Suhadolnik, Mr. in Mrs. Andrew A. Bombach, Mr. Kopač, Mrs. Jennie Hiti, Mr. Albert Muren, Mr. in Mrs. Louis Novak (Wos-tre Rd.), Mrs. Mary Fidel, Mrs. Jennie Troha, Mr. in Mrs. Geo. Žagar, Mr. in Mrs. John Gabor, Mr. in Mrs. Frank Gerbec (Woster Rd.), Mr. Frank Stab-lay, Mrs. Angela Naglič, Mr. in Mrs. Joseph Ujčič (Hoppocan) Mr. Joseph Jevec, Mr. Frank Ujčič, Mr. Rudy Ujčič, Mr. in Mrs. Frank Smrdel, Mr. in Mrs. Ošaben, Mr. in Mrs. Adolf Ar-ko, Mr. in Mrs. Frank čič, Mr. in Mrs. Brajan, Mrs. Purger. Mr. in Mrs. Alojz Arko, Mr. in Mrs. J. Gabrovšek, Mr. in Mrs. Platner. Mr. in Mrs. Ja-neš, Mr. in Msr. Rudy Knaus, Mr. Elija Radmanovič, Mr. Stanley Lautar. Mr. in Mrs. Steiner, Mrs. John Smrdel, Mr. in Mrs. Klančar, Mr. in Mrs. Likon, Mrs. Tony Križaj, Mr. in Mrs. Frank Spetich, Mrs. Me-kina, Mr. Montz, Mr. in Mrs. Vinko Lautar, Mr. in Mrs. Tony Grbek (Canal Fulton), Mr. j'ohn Meglich, Mi*, in Mrs. Mauer, Mr. in Mrs. Biščak, Mr. in Mrs. A. Blažič, Mrs. Tony Mišič, Mr. in Mrs. Okoliš, Mr. in Mrs. John Ujčič Jr., Mr. in Mrs. Udovič, Mrs. Stražišar, Mr. in Mrs. Po-stovič, Mr. in Mrs. Ujovič, Mr. in Mrs. Trenta, Mr. in Mrs. Joe Sega, Mrs. Lah, Mr. in Mrs. Lin-tol, Mr. in Mrs. Jak Kaselman, Mr. in Mrs. Math Ušnik. Mr. in Mrs. F. Likovič Sr., Mr. Frank Likovich Jr., Mr. in Mrs. John Zupec, Mr. in Mrs. Frank Znidaršič, Mr. in Tony Divjak, Mrs. Katy Mr. John Ujčič, Mr. in Mr ry Valenčič, Mr. Frank J vič, Mr. Mike Pristov, Mr Skraba, Mr. F. Sigulin, 1 Abram, Mr. in Mrs. C Crov, Mr. in Mrs. Joseph vec, Mr. in Mrs. Jakob V< Mr. in Mrs. Frank Šega, Mrs. Pavel Palcic, Mrs, Mihelcic, Mrs. Carolina Mr. Joseph Adamich, J Mrs. Joseph Lekšan, Mr. < Lekšan Jr., Mr. in Mrs Drobnich, Mr. in Mrs. Jo ga, Mr. in Mrs. Anton P« Mr. in Mrs. John Petri' Mrs. Mary Virant, Mr. ii Jakob Novak. Hvala tudi šnjemu Lovskemu klubu. Nadalje se zahvaljuje! velandčanom — Mr. in M' fančič, Mr. in Mrs. Pavel čič, Mr. in Mrs. A. Polh J in Mrs. Don, Mr. in Mrs J Mr. in Mrs. J. Tomasic, Mrs. Jernej Zupec. Nadi Wooster, O. — Mr. in Mr* tin Čermel, Mr. in Mrs- čermel, Mrs. Vičič in Mrs ces Polh iz Doylestown,' Ako sem koga pomotoitf stil, ali je kako ime pofl nepravilno, prosim dotiču1 mi to blagohotno oprostč' še enkrat vsem skupa prisrčna hvala z zagotovi'1 te prireditve nikoli ne DO* Vam udana, Mr. in Mrs. Joh«| -o—-— ; Plinske maske pred 1' Plinska maska nikal izum najnovejše dobe, ' stara že sto let. Ko so rabo strupeni plini in' 'razveseljivi' načini m' vojne, se je pojavila tud ska maska. Izumil jo je neki delavec. V svoji I obliki se je komaj razli od modernih mask. Sestavljena je bila iz nega plašča, ki je zakri' obraz in ki ga je bilo oh zapreti z vatiranimi j^ Dve okrogli luknji, ki « zadelani s steklom in i • 1 sta omogočili gledanje-; pa je človek skozi rilcVj bno cev, ki je bila na ko1: prta s kosom grobne vlažno gobo. Goba naj] kavala strupene pline, t>'; večje delce, kakor saje i(; Čeprav je bila ta maska, tivna, je vsaj proti dimi vo dobro služila. Nje i( cev je segala do tal, a ^ v zraku neposredno ob tf kor znano, manj. -o- Imena društvenih zastopnikov za redno let delniško konferenco Slov. nar. doma ime uruHiva ime z,a»iu|jnii*<" 1. Brooklyn, št. 135 SNPJ ............................................Paul Oblak 2. Carniola Hive, št. 493 The Maccabees....................Frances Zugel 3. Carniola Tent, št. 1288 The Maccabees ................Anton Zupan 4. Cleveland, št. 126 SNPJ ............................................Anton Abram 5. Cleveland, št. 23 ZSZ ................................................Frank Glach 6. Comrades, št. 566 SNPJ ..........................................Jean Beljan 7. Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ..........................John Susnik 8. Danica, št. 11 SDZ ....................................................Josephine Centa 9. Dosluženči ................................................................ Frank Virant 10. Tisk. družb. Enakopravnost ........................:...........Ludvig Medveše1 12. France Prešeren, št. 17 SDZ ..................................John Zalar 13. Slovenska godba Bled .............................................. 14. Dramski zbor I-van Cankar ......................................Jean Turkovich 15. Glas Clevelar.dskih Delavcev št. 9 SDZ ................Frank Cesnik 16. Jugoslav Camp, št. 293 WOW ..................................William Cando« 17. Dramski zbor Abraševič .......................................... 18. Jutranja Zvezda, št. 137 ABZ ................................Mary Bradač 19. Ilirska Vila, št. 173 ABZ ..........................................Mike Poklar 20. Lipa, št. 129 SNPJ ....................................................Andy Skerl .21. Ložka dolina ..............................................................John Znidarsic jj 22. Lunder-Adamič, št. 20 SSPZ ....................................Krist Stokel f 23. Naprej, št. 5 SNPJ ....................................................Frank Somrak j 24. Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ ..........................Josephine Mocti« 25. Napredni Slovenci, št. 5 SDZ ..................................Frank A. Turek i 26. Novi Dom, št. 7 SDZ ................................................Krist Stoker | 27. Pečlarski klub ............................................................Jernej Rozanc * 28. Ribnica, št. 12 SDZ ....................................................Frank Virant 29. Slovenska Narodna Čitalnica ..................................William CandoH 30. Sava, št. 87 SSPZ ....................................................John Turk 31. Slovenski Sokol ........................................................Anton M. Kola' j 32. Slovenske Sokolice, št.. 442 §NPJ ..........................Mary Somrak j 33. Slovenija (razpuščeno) ............................................ 34. Slovan, št. 3 SDZ ......................................................Frank Laurich 35. Slovenec, št. 1 SDZ....................................................Joseph Trebeč 36. Sv. Ana, št. 4 SDZ......................................................Anna Erbeznik : 37. Složne sestre, št. 120 SSPZ ....................................Josie Zakrajsek ] 38. Socialistični klub št. 27 ............................................Andy Turkman 39. Socialistični pevski zbor Zarja................................Magie Tancek 40. Sv. (aneza Kistnika, št. 37 ABZ ............................Louis Seme 41. Sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ ............................Frank Modic 42. Sv. Srca Jezusovega ................................................Frank Pohar 43. Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ ....'................Nežka Kalan 44. Sv. Vida, št. 25 KSKJ ..............................................John Vidmar 45. Srca Marije (staro) ..................................................Mary Stanonik 46. Spartans, št. 198 SSPZ ..............................................Ann Opeka 47. St. Clair Grove, St. 98 WC ........................................Terezija Zele 48. Dramsko društvo Triglav .......................................... 49. Tabor, št. 139 SNPJ ................................................Anton Zeleznik. 50. Vodnikov venec, št. 147 SNPJ ..................................Joseph Frances*1« 51. Washington, št. 32 ZSZ ............................................ 52. George Washington, št. 180 AFU .......................... 53. Glasbena Matica ........................................................Louis Belle 54. Pevski zbor Sloga ......................................................Frank Udovich \ 55. Progresivne Slovenke, št. 2 ....................................Mary Ivanusch ' 56. Martha Washington, št. 38 SDZ ............................Menz Wolf 57. Clairwoods, št. 40 SDZ ............................................ 58. Žužemberk ..................................................................John Ubič | I SAIAN IN ISKARIOT m Mr: t J Po nemškem izvirniku K. Maya MrjKXXIXryillTXtTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTIIIIliXIIIIIIa fl zal ni, da bi se zmenil za mene. Videl sem pa, da me skrivaj in ostro opazuje izpod obrvi. In potem sem čakal, dolgo in strahoma čakal. Sto proti eni bi bil stavil, da bodo Mimbrenja našli. Mnogo psov je zajčja smrt, pravijo, in deček je bil vse premalo izkušen, da bi se znal tolikim aqvraznikom izmuzmi'ti in skriti. In če so ga prijeli, je bil izgubljen. In izgubljeni sta bili tudi moji dragoceni puški in vse drugo imetje, ki sem ga odložil pri konjih. In ta izguba je bila hujša ko vse drugo. Vzkliki so zadoneli v gozdu in mi povedali, da so našli njegovo sled. Oddaljevali so se, zasledovali so ga. Nazadnje so utihnili v pobočju. In spet sem čakal, dolgo čakal, več ko uro, da se je vrnil del bojevnikov. V strahu sem pregledoval njihove vrste, — Mimbrenja ni bilo pri njih. Kako sem bil vesel! Poglavar pa se je jezno drl nad njimi. "Niste ga pripeljali —? Ste oslepeli, da ne najdete več sovražnikove sledi?" "Bojevniki rodu Yuma niso oslepeli!" je samozavestno odgovoril eden. "Našli smo Mimbre-njevo sled." "Sled—! Pa njega ne! Sicer bi ga bili pripeljali." "Kmalu ga boš videl. Našli ga bodo." "Kam je pobegnil?" "Sled gre po gozdu v pobočje in ven na planoto." "V katero smer se je obrnil na planoti?" "Proti jugu." "čisto malo časa je minilo, kar vam je ušel. Ne more biti daleč. Ali ga niste videli, ko je tfežal po ravnini?" "Mimbrenjo je majhen, njegova postava izgine na planoti, čeprav bi še ne bil daleč. Toda njegova sled je razločna in našli ga bodo. Za zasledovanje zadostuje nekaj ljudi, zato smo se drugi vrnili v tabor." Poglavar se je obrnil v stran in ni rekel nič. Jezen je bil, pa uvidel je, da mu jeza nič ne pomaga in da mora počakati. Meni pa je rastlo upanje, da g,a končno vendarle ne bodo dobili. Tako pametno se je obnašal, da bi niti sam ne bil mogel bolje narediti. Pustil je konja in vse, kar je ležalo pri njih, pa pobegnil z mesta, kjer se jim je iztrgal, naravnost po strmini navzgor. S tem je odvrnil pozornost rdečkarjev od najinega skrivališča. Konja sta še čakala in puške je tudi rešil in vse moje stvari. In zelo pametno je storil, da je krenil na jug. Dobro se je zavedal, da Yumc ne smejo na sever, kamor sva bila namenjena in kjer sva v kratkem pričakovala Močnega bivola, pa si je tudi olajšal beg, ker je bil svet na jugu kamenit in bi lahko na njem izginil brez sledu. Popoldan je minil, zmračilo se je. Yume so zakurili in kuhali večerjo. Molče je sedel Vete ja pred šotorom. Vrelo je njem, to mu je bilo videti na njegovih nemirnih kretnjah. Wel-ier je odšel, najbrž na sprehod po gozdu. Dolgočasil se je. Ko se je črez dolgo časa vrnil, ga. je poglavar neprijazno skregal: "Kje si tičal? Ali si pozabil, da moraš iti čakat očeta in ga pripeljati k meni na posvetovanje?" Weller se je obrnil in odšel. Noč je že bila, ko so se vrnili Yume, ki so zasledovali Mimbrenja. Nisem zaman upal, — brez njega so prišli. Ves srdit je planil Vete j a na noge, zgrabil /najUližnjega bojevnika za ramo in kričal: (Dalje prihodnjič.) Gospodična i lune (Japonska pripovedka) slier me je nagovoril po an- zal :o. čudil sem se, da ga je Vid j a razumel in da je tudi ostr govoril angleški, vsaj tisto Ii nico angleškega in španske- stra !zika in indijanskih narečij, bil uži za občevalni jezik med naši ii in rdečim v obmejnh kra- smr -edinjenih držav in Mehike, prei ko je odpravil Weller j a, se tolil rnil k svojim ljudem, ki so in s v polkrogu krog nas, ter Ir z zasliševanjem. Ijen je bil Old Shatterhand moj ki se je približal taboru?" go i e>" je odgovoril eden. kon; e —? Kdo pa?" ša V [lad rdečekožec." V isluhnil je. mi j Had rdečekožec —? Ste ga sled. iali?" vali e- Tako mlad je, da še men- v pc '^a imena." , Ir te ja je nasršil obrvi. kal, ako mlad —? Kak je bil?" del Pisali so mu mojega mlade- preg n-emljevalca. Mim uPel je dejal poglavar: ko s ff —! Eden tistih treh P' 'h Mimbrenjev je, ki so mi nad ker jih je Old Shatterhand "I 11 —• Tudi on bo umrl na osle] Pripeljite ga!" vraž kaj trenutkov so molčali, "1 je eden dejal malodušno: osle] e moremo ti ga pripeljati." vori akaj ne?" njev er "am je ušel." "S te J a je vzrojil. bi g a j —v Celo krdelo odrast_ "] '°.)evnikov ni znalo prijeti ga t e£a Mimbrenja, otroka, ki "I lrnena nima —! Ušel vam "i Ali naj res verjamem?" in v >lče in v zadregi so stali ko bodo čuli, da cela "1 bojevnikov ni mogla prije- gov* hotnega dečka! čepr lli Mimbrenjo je bil pri Old njeg terhandu, tisti je, ki* se mi šli g 0(!aj v dolini izmuznil. Brat dost stra sta ga spremljala, že- drui glavarja Opat. Nekje tod P .Se morajo biti. Nemudo- in n poiščite! Za vsako ceno uvic morate pripeljati! Vsi mag lte jskat! štirje bodo zado- M dl za stražo v taboru." ga 1 lenoval je štiri bojevnike, bili. 1 so za stražo pri meni, dru- šal, 3 se razkropili po soteski, bolj er je ostal v taboru s pogla- P leža lhl sem, da se bo lotil mene sta, 8 zasliševal. Pa ni. Dal me nos ^vezati h kolu šotora in mi je c tstnoročno nategnil vezi na od h 111 nogah, rekel pa ni nič, sta ogledal me ni več, vsaj ka- šil —-—-_ par ^tSSjisKwL- • : -k ........-1 se , reizkušena zdravila proti glavobolu nj< go' indel's Headache Tabs .1« ■T J . SO Jstavi glavobol Uredi želodec ga °Jači živce Odpomoč ženskemu zdravju pr CENA 50^ nj( WNDEL DRUG STORE Y 'SLOVENSKA LEKARNA br 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. i 11L Pošiljamo po pošti Sanuki, stari nabiralec bambusovega trstja, se je ustrašil: v trstju, ki ga je privabil zaradi čudnega bleska, je našel drobčkano deklico, ki se mu je z ljubkimi otroškimi očmi prijazno nasmehnila. Nesel je deklico domov in jo izročil svoji ženi. V veliko presenečenje je deklica kar vidno rasla in v nekaj mesecih je dosegla velikost odraslih. Svečenik ji je dal ime Najotake Ka-gujahime (po naše Vitek bambus) . Prevezali so ji lase kot dekletu, sposobnemu za možitev, in tri dni sta se oglašala petje in plesna godba iz Sanukijeve, nekoč tako tihe hiše. Sanuki se je pač lahko veselil najdenke, zakaj odkar je bivala deklica v hiši, je sijala zvezda sreče nad njegovo hišo in vsak dan je našel Sanuki v bambusovem trstičju zlato, tako da je kmalu zelo obogatel. Sloves o lepoti najdene deklice se je razširil po vsej deželi in prihajati so začeli številni snubci. Sanuki pa je vsakemu rekel: "Ker Kagujahime ni moj otrok, ji ne morem zapovedovati. Pišite ji sami!" Toda deklica ni odgovorila na nobeno pismo in je poslane ji pisma metala neprebrane v ogenj. Zaradi njene nedostopnosti so se snubci nehali oglašati. Le trije niso popustili. Bili so to princi Icizu, Kuromahi in Oto-mo. Zadnji je bil mikadov svetnik. Neprestano so silili Sanuki.ja, da se je ta naposled odločil iz-pregovoriti besedo s Kagujahi-mo. Deklica je molčala na vsa prigovarjanja, naposled pa je rekla: "Dobro, z enim izmed teh treh mož se hočem omožiti. Ker pa ne vem, katerega ljubezen je najvpčja, naj stori vsak eno veliko dejanje, s katerim naj pokaže silo svoje ljubezni." Sanuki je stopil pred kočo, kjer so vsi trije sedeli. Ko jim je povedal Kagujahimino željo, so ga vsi trije prosili, naj jim pove naloge, ki jih želi imeti izvršene. Prinesel jim je tri tablice, na katere je bila deklica napisala tole: "Princ Icizu naj mi prinese plašč iz kožic kitajske ognjene miši." "Otomo naj mi pi-iskrbi pe-terobarvni žlahtni kamen iz zmajeve glave." "V morju na vzhodu stoji gora, ki jo nosijo želve. Na gori rasejo drevesa, katerih korenine so srebrne, veje zlate, a sadovi so sami žlahtni kamni. Od tega drevesa naj odlomi princ Kuromahi vejo in jo prinese meni, če me ljubi!" To obvestilo je spravilo prince v obup, in le ljubezen do lepe Kagujahime jim je dajala pogum in odločnost, da so bili pripravljeni storiti zaželjeno, pa naj jih stane, kar hoče. Princ Icizu je pisal trgovcu Okeju, ki se je pravkar pripravljal na potovanje na Kitajsko, naj kupi plašč iz kožic ognjenih miši. Okej je pač vedel, da takšnega plašča ni ne na Kitajskem, ne v Indiji in ne drugod na svetu. Ker princa ni hotel užaliti, mu je po več mesecih poslal dragocen kožuhovinasti plašč, spravljen v skrinji, okrašeni s žlahtnimi kamni. Princ je rade volje plačal zahtevano ceno, nato pa je hitel v Sanukijevo hišo in prosil, da bi smel dragoceni dar izročiti ljubljenemu dekletu. Kagujahime je rekla: "Dajmo preizkusiti, ali je ta plašč res iz kožic ognjenih miši. Če ne bo zgorel v ognju, se bom omožila s princem." Ko pa so položili plašč v ogenj, je zagorel z visokimi plameni kakor vsak navadni kožuhovinasti plašč. Tedaj je veselo plosknila z rokami in vrnila skrinjo svojemu snubcu. H> Otomo je medtem zbral svoje ljudi in jim rekel, da bo tistemu, ki mu prinese žlahtni kamen iz zmajeve glave, izpolnil vsako željo. Ker se ni nihče javil, je poslal vse po svetu z ukazom, naj poiščejo zmaja in mu ugrabijo žlahtni kamen. Prinčevi odposlanci pa so spoznali, da jim ta žlahtni kamen ne bo mogoče dobiti, zato so si razdelili denar, ki ga jim je dal princ, in šli po svojih potih. Medtem je dal Otomo zgraditi dragoceno hišo za Kaguja-himo, odpustil je svoje žene in živel samotno, vdajajoč se hrepenenju po ljubljeni mladenki. Ko je leto dni zaman čakal povratka svojih ljudi, se je sam vkrcal na ladjo, da bi poiskal zmaja z žlahtnim kamnom. V morju pri Cukušiju je nastal strašen vihar, ki je grozil razbiti ladjo. Z največjim trudom si je komaj rešil golo življenje. Tedaj je spoznal, da je naročilo, ki mu ga je dala Kagujahime, nemogoče izvršiti. Ves zagrenjen in nejevoljen je razdal vse svoje premoženje in se zatekel v samoto. * Princ Kuromahi pa se je napotil v samoten kraj, dal tam zgraditi delavnico, v kateri naj bi najspretnejši delavci izdelali zlato vejo z žlahtnimi, kamni kot sadovi. 1 Ko je bila veja narejena, je stopil v popotni obleki pred starega Sanukija in rekel: "Svoje življenje sem izpostavljal velikim nevarnostim, da sem jo dobil. Daj vejo svoji hčerki in prosi jo, naj me usli-ši." Zdaj se je Kagujahime zelo ustrašila, zakaj mislila je, da bo res izgubila svobodo in se morala omožiti s princem. Ko so se tako pogovarjali, je Avstralski vojaki se poslavljajo pri odhodu na bojišče. Slika je bila posneta v. mestu Sydney, od kjer so bjli vojaki -prepeljani .v :prii ogledovala hčer, se doteknila de- 1 bele zlatorjave kite, ki je ležala med belimi grudmi: "Tvoj oče me je tolikokrat < vprašal, ali so tvoji lasje še zme- s rom tako bujni in lepi. Poseb- £ no ga je veselilo, da kljub mno- 1 gim otrokom, ki si jih dobila, 1 nisi izgubila svoje lepote. Zad- c nja leta je bil tako vesel, da si j postala tako dobra žena in da si lepa in zdrava med tolikimi kra- r snimi malimi sinovi." g Kristina je nekajkrat pogolt- p nila solze. 1 "Meni, mati, je dostikrat pra- t vil, da ste bili najboljša zakon- p ska žena — dejal je, naj vam to s povem —" umolknila je v zadregi, Ragnfrid pa se je tiho zasme- r jala: "Lavrans bi že lahko vedel, da v mu ni treba po nikomer sporo- 1< čati, kako dober je bil zame." Božala je otrokovo glavo in Kri- n , stinino roko, ki je objemala mal- v [ čka. "Morda pa je hotel —. Ni- s: kar ne misli, Kristina, da sem n ti bila kdaj nevoščljiva ljubezni d tvojega očeta. Prav in razumi j i- d vo je, da si ga bolj ljubila kot la mene. Bila si tako sladko in n ljubko dekletce — nikdar nisem ir k znala dovolj ceniti tega, da mi \ je Bog pustil tebe. Zmerom sem L veliko več mislila na tisto, kar \ sem bila izgubila, kot na to, kar L mi je ostalo —." \ Ragnfrid je sedla na posteljo: L "Na Skogu so imeli drugačne \ šege in navade kot pri nas do-fa ma. Ne morem se spomniti, da > bi me bil oče kdaj poljubil — poli"" ljubil je mojo mater, ko je ležala na mrtvaškem odru. Pri maid ši je mati zmerom poljubila Gu-ie druno, kajti stala je najbližje 0- nje, sestra pa je nato poljubila ž- mene — sicer pa pri nas ni bila in navada, da bi delali kaj takega, a, Na Skogu pa je bilo to druga-il če; kadar smo se vrnili iz cer-ir kve, kjer smo bili prejeli Gospo-co dovo telo, in smo doma na dvo-se rišču razjahali, je poljubil go-1; spod Bjorgulf sinove in mene na u, lice, mi pa smo mu poljubili ro->v ko. Nato so se poljubili vsi za- 1- konci med seboj in potem smo la vsakemu poslu, ki je bil z na-m mi pri službi božji, podali roko a- in si drug drugemu voščili, naj o- bi nam združitev z Gospodovim a- telesom prenesla obilo milosti. 0- Lavrans in Aasmund sta zelo v pogosto poljubljala očetu roko, n, kadar sta dobila od njega kakšni nih darov ali kaj podobnega. Ka-Ia dar sta prišla v sobo oče ali ma-3j ti, so se sinovi zmerom vzdigni-e- li in so stali vse dotlej, dokler ij jim ni bilo rečeno, naj sedejo. 1: Vse to se mi je izpočetka zdelo ti kot norske navade in tuja na-a- vlaka —. la Pozneje, tista leta, ki sva jih •i, družno preživljala z očetom, ko 1- sva izgubljala sina za sinom, in co vsa tista leta, ko sva morala pre-j- stati toliko strahu in skrbi za .1- našo Ulvhildo — takrat je bilo a- dobro zame, da so bili Lavransa tako vzgojili — za milejše in ljubeznivejše navade." je čez nekaj časa je Kristina ti-a- ho rekla: e- "Oče torej nikdar ni videl Si-a- gurda?" t- "Ne," je prav tako tiho odvrni nila Ragnfrid. "Tudi jaz ga ni-i- sem videla, dokler je bil živ." i- Kristina je nekaj časa molče li ležala, nato je rekla: in "Kljub temu se mi zdi, mati, a, da ste vendarle imeli v življenju e- dosti dobrega —." d- Ragnfridi Ivarjevi so začele ta teči solze po bledem obrazu: ■a "Bog pomagaj, res je. Zdaj se lo tudi meni zdi tako." ia Kmalu nato je vzela dojenč- 10 ka, ki je bil medtem zaspal, z ij materinih prsi in ga položila v > zibelko. Zapela je Kristini sraj- 11 co z majhno zaponko, šla hčerki z roko čez lice in jo prosila, ri naj zaspi. Kristina je iztegnila d- roko. x- "Mati —" je dejala proseče. )- Ragnfrid se je sklonila k njej, a pritisnila hčerko k sebi in jo 0 večkrat poljubila. Tega ni bila n več storila vsa ta leta, odkar je bila umrla Ulvhild. a Ko je Kristina naslednjega it dne stala za vogalom stanovanj-ske hiše in zrla v pobočja on-stran reke, je bilo krasno po-)- mladansko vreme. Dišalo je po ; t, rasti, povsod so žuboreli sproš- ; 1- čeni potoki, nad logi in travniki ; li je vsepovsod ležal zelen nadah. i ii Tam, kjer je šla pot na zgor- i - nji strani Laugarbruja vzdolž i gore, se je semtertja kakor pre- - ;- proga sveže in spreminjasto za- • lesketala ozimna rž — Jon je ■ - bil prejšnje leto na tistem kraju ; - požgal grmovje in v zemljo za- ; a sejal žito. ; Ko bo pogreb šel mimo tega ! - mesta, ga bo najbolje videla. In nato se je začel viti spre- 1 vod mimo kamenitega brega ma- ' - }o nad sočno novo njivo rži. ' Mogla je razločiti vse duhov- ; - nike, ki so jezdili na čelu; v pr- ; - vi gruči so bili tudi cerkveni { ■ strežniki s križi in svečami. Pla- ; 1 menov v dnevni luči ni mogla vi- I i deti, pač pa je razločila sveče kot • drobne bele črte. Nato sta sledi- ■ ; la konja, ki sta nosila na nosil- • niči med seboj očetovo truplo, ; 1 in nato je mogla spoznati Erlen- : da na njegovem črnem konju, mater, Simona in Ramborgo, in mnoge izmed sorodnikov in prijateljev v dolgem sprevodu. Nekaj časa je medlo slišala skozi bučanje reke petje duhovnikov, nato pa je melodija sla-vospevov zamrla v šumu reke in v žuborenju pomladanskih potokov na pobočjih. Kristina je obstala in strmela tja čez, še dolgo potem, ko je bil zadnji tovorni konj s prtljago izginil tam zadaj v hosti. Tretji del ERLEND NIKULAUSSON I. Ragnfrid Ivarjeva niti dve leti ni preživela svojega moža, umrla je v prvih zimskih dneh leta 1332. Od Hamarja do Skau-na je daleč, tako da so na Husa-byju zvedeli za njeno smrt šele tedaj, ko je že več kot en mesec ležala pod zemljo. Okoli bele nedelje pa je prišel na Husaby Si- med njegovimi hlapci. Huntjov je bil z Erlendom na Margygre-ni na severu in se je bil tamkaj izkazal *za hrabrega in zmožnega vojaka. Zato je Erlend moža tudi kar se da lepo opisal o njegovi zadevi poročal kem pisanju in prosil, na do obsodbe izpustili iz ! (Dalje prihodnjič] Indijska pehota v angleški armadi u egiptskih pi vah je v kritju, ko je eksplodirala italijanska bomba, slika je bila posneta v zadnjih bojih vied, Angleži in i jani v Afriki. Najstarejša slovenska podporna organizaci: v Ameriki. . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,0< 1 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 122.55% j Čc hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, j šteni in nadsclventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne1 poškodbe, operacije, Pi bolezni in onemoglosti. j K. S. K. JEDNOTA sprejema meške in ženske od 16. do 60. >' otreke i.a takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate seds dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi * ali članica te mogočne In bogate katoliške podporne organizacije, trudi st in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD . 351 -353 No. Chicago St. Joliet, J1 VABILO NA srnjakovo večerji katero priredi ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB v soboto 11. januarja V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. Začetek serviranja bo ob osmih zvečer GODBA KRIŠTOF BRATJE Za obilno udeležbo se vljudno priporoča Klubov odbor Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628