V a 4 Posamezna številka 50 par. Novo mesto, dne 22. januarja 1922. Poštnina plačana v gotovini. Leta Sl. Naročnina se plačuje v naprej in stane mesečno din. 1*50; polletno din- 8'— in letno din. 15'— ; v inozemstvo dvojno. — Vse poši-Ijatvenanaslovlista „Sedanjo9tu. Nezaprte reklamacije poštnine proste. — Jzhaja vsak četrtek z nedeljskim datumom v Novt.n mestu. Oglasi: V2 strani din. 250'—, lU in Vs sorazmerno; manjši: mm 40 par; trivrstični in ob-siurtnice 35 par; poslana, reklamne notice itd. v besedilu mm din. 1.—. Koristonosna društvena priobčila 3O°/0 popusta. Pri večkrat.ocjlaševanju znaten popust. Sinajska sveža. Splošno znano dejstvo je, da vladar ne srne slediti glasu svojega srca pri izbeii tovaiišice - skozi življenje. Vajeni smo tudi poslušati razne l*pe in nelepe, resnične in neresničn- stvavi o družinskem življenju takih domov. Zato nas taki dogodki puščajo povsem hladne, v kolikor ne zasegajo v javno življenje narodov. Ni torej glavno osebnost, pač pa posledice. ki nastajajo potom družinskih zvez za narode. Mi po volji diplomatov vstopamo v ožji stik z Ruiminijo, kjer še vedno vladajo predpotopni pojmi o ljudstvu in d.žavi. Dinastija Kuze, ki je poskušala vladati z ljndstvom proti gospodi, je bila vržena s prestola. Prišel je Karl Hohenzolern. pustil ljudstvo svoji usodi in se naslonil na .,bojere‘' (veleposestnike). Od takrat do danes se tamkaj ni ničesar spremenilo. Ministrski pr-d-’ sednik je bil do nedavno general Averescu. Proti temu generalu se je vodil ravnotako ogorčen boj transilvanskega ..osvobojenega14 ljudstva, kakor pri nas boj Hrvatov in Slovencev proti Pašičevi vladi, ni pa bilo sile na svetu, ki bi ga spravila iz vlade. Toda general Averescu je bil vendar toliko pameten, da ni prinesel ustavno vprašanje novih krajev pred parlament, ker ve. da bi moral novo ustavo v novih krajih uveljavljati z nasiljem. Sedaj pa pride najzanimivejše: general Averescu je odletel iz vlade na kraljev mig in ne v parlamentu, kar bi vendar bilo edino pravilno. Na njegovo mesto je prišel srbofil Take Jouiescu dasi nima večine v parlamentu. In zakaj ? Samo zato, da pripravi diplomatičnim potem vse- potrebno za pravkar določene zgodovinska dogodke med našo in ruuinnsko dinastijo. Izgleda. da je general Averescu bil tej zvezi nr. sproten. Za čas. ko se je vse to godilo, je bil rumunski parlament odložen naš pa na počitnicah. O vsem tem bi radi našim čitateljem jasno razkrili naše misli in sicer v tem smislu, da dokažemo, da imajo neodgovorni krogi tudi v parlamentarnih državah odločilno besedo, tembolj pa v Rumumji, kjer je ljudstvo zapuščeno in nevedno ter izročeno na milost in nemilost „bojerom" in Židom. Oe bi odgovorni krogi bili pravilno poduče,.i. bi ljudstvo ne moralo prenašati tako ki uta nasilja. Mi vemo. da je Pašič rasofil do trdovratnosti. Dobro. Kaj je napotilo Pašiča, da je to svo.e prepričanje v Rusijo zatajil in s«; tudi topot spretno izognil direktne odgovornosti greha na prani Rusiji s tem, da je porinil v pravem tienutku v ospredje dr. Ninčiča kot minisra zunanjih zadev. Ko bo Nova Rusija zahtevala Besarabijo od Rumunije — Pašiča ne bo veC na vladi. Rumunija je dobila v Jugoslaviji zvestega zaveznika proti Madžarski in proti Rusiji in niti Ita’ija ni izšla prikrajšana. Z druge strani pa je politična notranja fronta proti Hrvatom in Slovencem znatno pojačana. kar je razvidno iz oficielnih napitnic rumunskega kralja napram vsemu, kar nosi srbsko ime in obiležje. Še večji udarec pa pomenja to v bok Bolgariji, ki se v zadnjem časa toliko prizadeva stopiti z nami v čim ožji stik. Dobrndža. ki jo je vzela Rumunija, in dohod k Egejskemu morju, ki ga drži Grčija, (po zadnjem dogodku tudi v rodbinski zvezi z nami) ste dve skrajni točki zanjke, v kateri se zvija nesrečni bolgarski narod. To so žalostni izgledi za bodočnost velike in močne Jugoslavije ob zaroki Nj. Vel. kralja Aleksandra I z rumunsko kraljičino Nj. kralj. Visokostjo M«riol«i. Njiju zakonu naj Bog podili svoj blagoslov v rodbinski sreči, kraljevini svetovalcem pa možnost gledati v bodočnost države in ne plemena! Ali je mar to zadnji in smrtonosni zavratni udarec Jugoslaviji? Učimo se iz zgodouine! Predno je moč ozdraviti bolnika je treba poznati bolezen, njen izvor in naravo, da se izberejo primerna sredstva. Da so velike rane na državnem telesu, to vidi ves svet; če se pa vprašamo odkod prihajajo, potem pa stvar ni jasna na hip. Narod sam. Srbi Hrvati in Slovenci v veliki večini so se zdravi in bi hoteli imeti tudi tako zdravo državo, ker nfered in skvarjenost ustvarja le temne, elemente. Ne bomo zagrešili mnogo, če trdimo, da ie zadnji dasi skriti in prikriti vir vsega zla v delovanju skrivnih družb zlasti framazonov in njih podružnic pri raznih prostomiselnih dražbah. Znano je da je v svetovni vojski zmagala loža s svojimi načiti. Vrhovni sv. t antante stoji še danes pod vplivom francoske lože. Stalni cilj te skl ime družbe je boj zoper katoliško cerkev, ki je nekak skupni plan, ki združuje vse nasprotnike. Sicer glavno vodstvo fra-masonov dobro ve, da 11^ bo nikdar premagalo vse cerkve, vendar pa vidi, da ji mora zadati rano in napraviti škodo. Tega boja bi pa fi amazonski glavarji ne vodili tako umetno in vstrajno iz golega sovraštva ko bi ne bilo v tem bojnem metežu na ponudbo toliko častnih dobrin, za one, ki še izkažejo kor uspešni borilci proti pravicam in proti vplivu katoliške cerkve. X kalni vodi je lahko ribe loviti; v n nemirov in bojev je lahko dobičke delati na stroške ljudstva in borečih se strank onemu, kdor se zna dižati zunaj bitke kot hujskač in pobirati plen, ki ostane na bojišču v svoje shrambe, to se godi dan za dnevom pred našimi očmi. pa ni človeka, ni moči, da bi se tem krivicam ustavila. Večina našega časopisja *je v službi vladnih strank in zakriva in izgovarja vse to grdo in nevarno početje. Framazonstvo ima svoje ljudi pri vladi, framazonstvo vodi s pomočjo judov banke in njihov promet. Velike dobičke spravljajo ti voditelji v svoje žepe, nekaj tega denarja pa dobijo liberalne in svobodomiselne stranke za svoje agitacijske namene. Zlasti bogato podpirajo liberalno ča- sopisje, da jim pomaga ljudi slepiti in varati. Ti zapeljenci potem volijo za svoje zastopnike ravno tiste ljudij. ki bodo zopet staro politiko naprej tirali in to zatiranje ljudstva in izžemanje države nadaljevali. Da zatirano ljudstvo to grdo krivico tako mirno trpi, si moremo le na ta način razlagati. da ima na eni strani vladna stranka še oboroženo silo v svojih rokah, ki je vladi za vsak lučaj na razpolago, tudi če mora ščititi korupcijo in krivico, na drugi strani pa 1'beralno časopisje po naročilu lože moti in mami ljudi, da ne sprevidijo grde sleparije, katero uganjajo. -— Saj se še vsi spominjamo časov ko je Protič vodil državo in so bili možje SLS pri deželni vladi. Tako ni minil mesec, da ne bi bilo štrajka ali kake dinge demonstracije napiljeni proti vladi, dasi so bile javne razmere tiste čase bolje urejene kakor so danes, in vendar je v Ljubljani tak lep mir, le liberalni študentje so enkrat demonstrirali, pa ne proti krivici in korupciji ampak proti škofu, — češ. da je premalo molil za -j-kralja. Kdo ne vidi tukaj skrivnega vpliva lože na javno mnenje ! Zato že danes lahko naprej povemo, da bo tega miru takoj konec. ko pride Protič na vlado, če se bo tudi valuta dvignila za 200°/o in draginja zmanjšala za polovico, ker loži ne bo všeč mož in njegova vlada. — Dopisi. Iz Šempetra. „Grčevsko poglavje* nam vsem je Se v živem spominu. Neizogibna nesreča nam je ugrabila tovariša iz mladeniških vrst Šlo ie o vinu, ob vinu in za vino. Kjer pa je vino. tudi nesreča ne počiva. Kdor ne zna biti trezen in zmeren, naj rajše sploh ne pije. Pri nas se ž^, otroci v ^Marijinem vrtenu uče. naj ne pijejo opojnih pijač. Brez treznosti in vere ni sreče, na svetu. Kdor zgubi vero in zaničuje duhovnike. ta potem nasede raznim zapeljivcem. Tako pride do politične, gospodarske in družabne razuzdanosti in propadanja. Fantje držimo se naukov katoliškega shoda v Novem mestu! Bodimo trezni ter podpirajmo dobro časopisje! Pred vsem glejmo, da se vsi naročimo na našo .Sedanjost" ter pridobitno še. druge naročnike. Kdor pravi, da ne more ta laže, če ima denar za pijačo. Fantje, raznmejmo to in delajmo po tem. — Le poglejmo, kako lepo si lahko razdeli prosti čas pošten mladenič! Dvakrat na me«ec imamo ..mladeniško nedeljo", popoldne pa shod fantovske Marijine družbe. Vpisano nas je 72. Za zastavo M. družbe se je že precej nalualo. V knjižnici se zbirajo Orli pod geslom: Krepko roko. zdrav razum, v srcu radost in pogum za Boga in domovino! Tu se urijo v telovadbi, zdrava šaljivost jim daje dobro voljo, s časopisjem in knjigami si bistre um ter se vežbajo v govorništvu. l^pem petju in lepm obnašanju. Di-sciplna in družabnost jih združuje v tesno prijaieljstvo, ki rodi najboljše sadove. Bog živi!t — Oprostite, g. urednik, če ni kaj dobro povedano, prav pa je. Moje roke so žuljave in prsti okorni. Oglasim se zopet, da vidite, kako se razvija mladina v Vaši rodni župniji. (Op. ur. — Ker so izobraženci na vseh straneh tako zaposleni, je edina rešitev v tem, da se ..žuljave roke“ poprimejo podrobnega dela. k čemur prištevamo tudi dopisovanje v naše časooisje. Naš list je kmečki list. Obstanek in razvoj ..Sedanjosti1* je odvisen edino od „žnljavih rok1* in prav je, da imajo kmetje s svojim sodelovanjem glavno besedo pri svojem listu. Urednik bodi edino tolmač želja svojih naročnikov! Oglasite se še večkrat, slej ali prej pride vse na vrsto. Fantje drugih župnij pa naj se vzgledujejo po Šempeterčanih!) Raka je s sokolskim učiteljstvom dobro založena — kar devet jih premore. Saperlot, kje je še Katera vas tako bogata s temi gosposkimi ptiči! Njihovo petje pa ni prav nič zapeljivo in jih nikdo neposluša. V raški občini pa imamo še eno^ šolo, namreč v Zameškem ob Krki. Tam pa ni nobene nčne moči. Ako katera dobi »ukaz11 za tja doli, precej — zboli. (Za take bi bila pa Mace-aonija zdrava. — Op. ur.) Vnema za šolo pa taka! Gospodarstvo. Državno gospodarstvo. Ob koncu leta napravi vsak razumen gospodar računski zaključek o gospodarstvu preteklega leta, da vidi višino dohodkov in stroškov in da more v bilanci ali tehnici pregledati svoj gospodarski položaj, ali gre na bolje ali na slabše, ali ima dobiček ali izgubo. — Posebno vesten mora biti pri teh računih, kdor upravlja tuje imetje, da more dati jasen odgovor svojemu gospodarju. V takem položaju je danes naša vlada v Belgradu. Njena dolžnost je podati kralju in narodu natančne račune o državnem gospodarstvu. Toda do sedaj takih računov nismo vidili. Niti računskih zaključkov niti pravega letnega proračuna nam ni podala naša vlada. Računskih zakjučkov sploh nimamo nobenih, dasi brez istih ni mogoče sestaviti resnega proračuna. To istino nam potrjuje zgodovina preteklih treh let, ko vlada gospodari z lžtinkaini in ne z rednim proračunom. Računske zaključeke bi nam podali tudi bilanco ali pregled premoženja in dolga. Koliko ima naša država dolgov, ne vemo zagotovo. Geiiiraln:' direkcija v Belgradu je sicer objavila neke izkaze, pa so se izkazali za netočne. Finančni minister sam je povedal v odboru, da nima natančnih zapiskov o državnih dolgovih, češ, da so se tiste knjige poizgubile. Če ne ve, koliko in komu je dolžan, tudi ne more vedeti komu in koliko mora plačati obresti. — Kako naj pride v takih razmerah prava številka teh obresti v proračun? Kako je mogoče kontrolirati in se prepričati ali so vse zapadle obresti točno plačane ali ne? Kaj pravijo k tem rečem naši ministri ? Kaj so storili gosp. Pucelj, dr. Kukovec, dr. Žerjav v tem oziru, da se ti grdi nedostatki odpravijo? Je pa še druga težava določiti pravo vsoto obresti in drugih izdatkov v proračun. Ta druga rakrana je nestalna vrednost našega denarja. Kakor pada vrednost naše veljave, tako raste velikost naših dolgov in obresti, ki jih moramo v tujem denarju plačevati. Ako so znašali naši državni dolgovi 31. decembra 1920. ko je bila naša krona vredna 4 šv:carske vinarje. 50 milijard kron, potem so lani 31. dec. ko je krona vredna le 2 vinarja, 100 milijarrd, in če smo lani za predlansko leto plačali obresti od 20 milijard 2 in pol miljarde, bomo letos morali plačati pač 5 milijard naših kron. Kako misli v teh razmerah vlada spraviti v proračun ravnotežje ? — Skoro nemogoče početje. Tukaj podajem pregled o padanju naše denarne veljave na svetovnem denarnem trgu. Dobilo se je za 31. decembra 1920 31. decembra 1921 jugoslov. kron Švicar, frankov jngoslov. kron Švicar, frankov 100 Švicar, frankov ’ 2.280 — ■ 5.300 100 francos. frankov 880 38 10 2.175 41 10 100 nemških mark 214 — 8 65 148 2 78 j 100 laških lir .... 513 — 22 05 1.145 ■' 21 70 100 angleških funtov 51.500 -— 2.333 — 111.000 2.148 — 100 amerikan,-dolar. , 14.800 — 655 — 26.000 512 — 100 čeških kron . . . 176 — 7 10 380 7 30 100 nem. avstr, kron 24 20 1 42 5 — 19 100 ogrskih kron . . ! — — 1 10 43 50 — 85 | 100 jugoslov. kron . ’ 4 10 2 Ta pregled nam je merilo za stanje našega državnega gospodarstva, kaže nam neusmiljeno resno, kako gre rakavo pot naše narodno premoženje. Ako je naša krona na svetovnem trgu danes več kot polovico manj vredna 4.10 in 1.90, kot je bila lani v tem času, potem lahko vemo, da nam naši upniki polovico manj zanpajo, kakor so nam zaupali lani. Kdo je kriv tej nesreči? Slabo gospodarstvo. — Kdo je odgovoren za to slabo gospodarstvo? — Vlada in strenke zborniške večine, to so zvezani radikalci-demokrati-samostojni kmetje in turški begi, ki skupaj Vaška politika. Janez: Ti Jože, pa s Francetom držiš. Kaj si postal „krelikarc“? Jože: ..Klerikalc1* pa že ne. Kar je pa res, je res. Če bi drugače trdil, bi lagal in France bi me iiuel za nevedneža kot si ti. Lojze: Kdo bo pa plačal te miljone? France I kmetje. Tudi samostojneži. Lojze: To je varčnost in pravica! Jaz pravim: Čast Bogu, da nisem bil v volilnem imeniku, sicer bi šteli samostojneži enega norca več v svojih vrstah. Od 9, ure do treh popoldne sem se drenjal na voliščn skoraj tešč. Janez: No, France, lahko je govoriti in trditi, ali kako boš pa dokazal, da naši poslanci z gospodo drže, pa da so naš narod izdali. Veš kdo je nas izdal? Vaš Korošec, pa „farji“ so nas izdali pod Srbe. Jože: To ni res! »Slovenski Narod** in „Jutro“ trdita in dokazujeta, da je večina naše duhovščine »avstrijakarska** in proti-državen element. Janez: Tebi se meša, Jož«, Tebe sploh nisem nič vprašal, ampak Franceta. On naj dokaže svoje trditve, če more. France: Prav lahko, ker jaz nikdar ne trdim nekaj, kar bi ne mogel dokazati. Kaj želiš najprej Janez? Janez: To, da našii poslanci z gospodo drže. Saj so se vendar naši samostojni ločili od Sl. Lj. Str., ker ona z gospodo drži. France: Kakšnih dokazov pa želiš? Janez: Takšnih, da bodo na prvi pogled resnični in ti ne bom mogel ugovarjati. France: Eden od teh dokazov je to, da so jih srbski kmečki pos.anci izključili iz svojega kluba, ker so držali s srbsko gosdodo in ž njo glasovali. Janez: Ali si bil zraven ? France: Sam vaš poslanec in sicer Kušar je to povedal. V Birčni vasi se. ga sam slišal. Janez: Ali je on rekel, da zato, ker niso hoteli glasovati za kmečke koristi? France: Tako neumen pa spet ni. Kako je bilo, se da posneti iz njegovega govora s primerjavo tega, kar pišejo srbski kmečki listi. Ali nisi čital v »Domoljubu" razgovor g. Radeščeka z voditeljem srbskih kmetov z Avramovičem? Sedaj je g. Rade-šček urednik »Sedanjosti" v Novem mestu; le njega vprašaj; on ti bo povedal še marsikaj drugega o samostojnežih. Janez: Pa že ni vse tako res kakor Amen v očenašu. Veš politika je politika. France: o- imam še drugo dokaze. Jap e z: Le hitro,'dolgo te ne bom poslušal. France: Najprej ti stavim dve vprašanji. Janez: Lobro le ven ž njima. France: Koga pa imaš ti pray za prav za gospodo? Janez: Jaz imam za gospodo meščane, trgovce, uradnike, od ministra Pašiča dol do zadnjega »Šlibarja". Franco: Kaj pa duhovnike? Janez: Tudi to so gospoda. France: Toda župnik je tudi kmet. Janez: Pol kmot, pol gospod. France: Kaj pa kaplan? Janez: Pol gospod, pol siromak. France: Jaz bi rekel: dela več s slabo plačo. Janez: No, naj bo. France: Kaj bi ti, Janez naredil, če bi prišli v našo va3 meščanje in druga večja gospoda in bi naredila shod ter lindo čez kmeta zabavljali? Recimo, da bi ti, Janez, bil župan v tej vasi. Ali bi jim pustil zastave razobesit? Janez: Kaj se? Z gnojnico bi jih pustil nagnati. France: Dobro! Ali si bil ti Janez v mestu, ko jo samostojni minister Pucelj bil v mestu in kmete za nosove vlekel ? (Prid, g,.) delajo vladino večino, izbirajo ministre in vodijo državno gospodarstvo. — Velik vpliv na slabo stanje naše denarne veljave ima tndi poslovanje ,Narodne banke** v Belgradu. — Narodna banka ima pravico izdajati bankovce ali *novčanice“. Ti bankovci so neke vrste čeki, za » katere mora banka izplačati naznačeno vsoto v gotovem kovanem denarju, n. pr. za 100 dinarjev v papirju, izplača 100 dinarjev v srebru ali v zlatu. Zato ne sme banka več bankovcev izdati, kakor ima pokritih v zlatu in srebru. Zdaj pa poglejmo, kako stoji naša ..Narodna banka" v Belgradu po uradnik izkazih z dne 31. dec. 1921. 8. decembra 1920 15. decembra 1921 Akiiva Din. Din. Zlata in srebra Posojila Dolg države Vrednost državnfh posestev .... 436.033.170 465.716.275 3.121.528.712 2.138.377.163 384,968.726 619.564.410 4.438,945.875 2.138,377.163 fasiva Glavnica Rezervni zaklad Novčanic v prometu Terjatve države Razne obveznosti ....... Saldo raznih raznih računov . . 10,000.000 705.011 3.206,56;.240 2.138,377.163 581.980.489 24,029.416 10.925.000 859.637 4.620,502.255 2.158,377.163 681.425.730 129.766.390 Kaj vidimo na tej tablici? — Zlata in srebra ima banka za 384 milijonov, bankovcev v prometu ima pa za 4.620 milijonov, to se pravi, da niti ena desetina bankovcev ni pokrita z metalno vrednostjo, kar bi dalo 1 srebrn dinar za 10 papirnatih. — V resnici je pa naš bankovec še mnogo manj vreden, ker ne tlači našega državnega gospodarstva le visoka množica papirnatega denarja čez 4 milijarde in pol dinarjev ali okroglo 16 milijarb in pol papirnatih kron, ampak ves drugi državni dolg v gori označene višine. Ta veliki državni dolg je pa vsaj *f& srbskega izvora, plačevati ga pa moramo vsi. —. Kako se ga bomo iznebili tega nam ne pove ne finančni minister, niti narodna skupščina. Zato mora biti skrb vsakega rodoljuba, da diha po svojih močeh na to, da se napravi kmalu red v državnem gospodarstvu. Jugoslovanska trta. Meseca julija t. 1. se je vršila v Bukovem pri Negotinu konferenca vinarskih strokovnjakov iz cele kraljevine SHS Iz Slovenije so se udeležili gg. kmetijski svetnik Bohuslav Skalicky, viš. vinarski nadzornik Fran Matjašič in vin. ravnatelj Anton Puklavec. Ker se je na konferenci razpravljalo o vprašanjih, tičočih se vinarstva cele države prinašamo tudi mi na istej sklenjene resolucije našim vinogradnikom v vednost. I. točka dnevnega reda. ki se je predložil konferenci se glasi: Izkustva o adaptaciji ameriških podlog in njenih kiižank (hibrid), preizkušenih v posameznih pokrajinah v raznih zemljah; o njihovem zadržanju (afiniieti) napram domačim vrstam trte pri cepljenju, o ozirom na rodovitnost in trpe-žnofct trst. Po vsestranskem razmotrivanjn tega vprašanja sklene konferenca naslednjo re-zol učijo: a) Dosedajna izkustva pri obnavljanju vinogradov nam kažejo, da naj se vrši izbor najboljših podlog v prvi vrsti na podlagi praktično izvedenih preizkušenj. Izbor posameznih podlog za pojedine pokrajine se prepušča, kakor do sedaj, tamošnjim strokovnjakom. Spremembe pri izboru kake podloge so dopustne le na podlagi čim številnejših novih preizkušenj po raznih delih dotične pokrajine, določenih po inicijativi strokovnjakov. V vsakem preskuševalnem vinogradu se mora preizkusiti vsaj 5 priznanih podlog za apnene zemlje in sicer izmed teh-le vrst: 1202. 420 A, Seliki 8 B, 41 B, Ganzin št. 1, Pecs št 1 in 1 R b) V zvez-i z navedenim je potrebno, da se v vseh pokrajinah izvede kartiranje vinogradskih okolišev ter za to dovole potrebna sredstva.' c. Za manj apnene zemlje se bode tudi nadalje postopalo po dosedanjih izkušnjah: preizkuševale pa se bodo tudi vrste predlog ki se tudi po drugih pokrajinah dobro drže. Za preizkušnje je rabiti po i.ajveč: riparijo Portal is, rupestris du Lot, 2309, rup. Goetha št. 9. 1916 in riparijo rupestris Schwarz-maun. d) Strokovnjaki morajo redno zasledovati vprašanje direktno rodečih križank (direktnih producentov), a od strani države se mora skrbeti, da se razmoževanje do sedaj razširjenih vrst direktno rodečih križank, ki ogrožajo sloves naših vin, nadalje onemogoči. II. točka se gl a si: Izkustva o raznih načinih cepljenja z ozirom na pro „,it za-rastkov in podatki o proizvodnji cepljenk v vsakej pokrajini. Rezolucija: a) * Cepljenje naj se tudi nadalje izvaja v zrelem in zelenem stanju rozge, kakor je to mogoče z ozirom na podnebne, gospodarske in zemljiške prilike. Za proizvodnjo na malo in vršenje iste od vinogradnikov samih s pripomočjo domačih ljudi, treba je dati — ako to klimatske razmere dopuščajo — prednost cepljenju na veliko ali za državno akcijo, osobito v novih predelih države, se bolje priporočaje cepljenje na suho in stratifikacija. b) Za osiguranje čiruvečjega paocenta zarastkov pri cepljenju, ozir. vkorenitve pri običanjem sajenju sploh, je treba skrbeti, da se pridela dovršeno zrela loza. Zaradi tega bo nove trtne matičnjake zasajati bolj na jugu države. UL točka: „Domače vrste loze (grozdja) za belo vino, črnino in za jelo. Posebnosti pri načinih spravljanja vina; najpo-goeteji pogreški in bolezni; popravljanje in točenje vina.* Rezolucija: a) „Strokovnjakom se naroča, da tudi nadalje proučujejo grozdne vrste svojega področja ter od istih izberejo čim manjše število v m, kakor za vino <»iko za jelo, katere v svojem delokrogu razširjajo in pripoiočajo. b) V s vibo kolikor mogoče popolnega spoznanja jugoslovanskih vrst loze je treba osnovali v vsakej vinorodni pokrajini po en »ort.iment domačih vrst grozdja in cele države. najsibo pri vinarskih šolah ali pri trtnih nasadih. c) Konferenca koustatuje. da je kletarstvo v večjem delu države na zelo nizki stopnji ter po \ darj a potiebo, da država istočasno s po.-'|icše.vanjeni obnove vinogradništva, vpli-' va čim enerSičnneje tudi na napredek k leta rst va. (Naprej prihodnjič). Ljudska posojilnica v Novem mestu posluje vsak dan od 8 do 12 ure dopoldne in od 3 do 6 popoldne v prostorih podružnice Gospodarske zveze na glavnem trgu, vhod od st.ani poleg Fabjanov« mesarije, I. nadstropje. Vloge sprejema vsak dan od 8. do 12. ure dop. glasom sklepa zadnje načeNtvene seje. Daje posojila na osebni kredit in vknjižbo pod ugodnimi pogoji. Dvig češko-slovaške krone je za nas skrajno neugoden. Vse blago predvsem pa sladkor, steklo in tkanine iz Oeškosdovacke se 1)0 podražilo vsaj š-i enkrat za toliko kot lani. Že danes velja češkoslovaška krona skoraj 5 in pol krone. Vsekakor je to tndi na škodo češke trgovine in ho praška vlada morala omejiti prehitro skakanje svojega denarja. / društvene vesti. Katoliškemu ljudstvu v Jugoslaviji. Češkoslovaški Orel pripravlja za letošnje poietje velik orlovski tabor v' Brnu, glavnem mestu Morave. Orlovski tabor v Brun leta 1922 bo nele prvi tabor celokupnega Češkoslovaškega orlovstva iz republike ter inozemstva, ampak bo obenem tudi II. slovanski orlovski tabor. Tabor se bo vršil v ogromnih dimen-menzijah. Čsl. Orel združuje v sebi va 120.000 članov, članic in naraščaja. Trajalo bo v glavnem od 11. do 15. avgusta 1912, v predhodnih nedeljah pa se bodo vršile tekme in tabori naraščaja in dijaštva. — S taborom bodo združeni tudi veliki shodi in slavnosti katoliškega ljudstva Čehoslovaške, inozemski gostje pa bodo imeli priliko videti najvažnejše kraje republiko in dobiti vpogled v Češkoslovaške razmere. — Češkoslovaški Orel bratsko in prisrčno zove k tem slavnostim vse zavedno katoliško ljudstvo Jugoslavije in trduo upa, da bo tudi letošnji orlovski tabor v Brnu mogočna manifestacija pobratimstva dveh uajbližje si stoječih slovanskih narodov. — Na svidenje v avgustu 1922 na tleh Velike Morave sv. bratov Cirila in Metoda!' Zdar Buh ! Predsedstvo čsl. Orla. P. n. Izlet v Brno organizira In vse informacije daje Jugoslov. orlovska zveza v Ljubljani, Ljudski dom 1 Obisk 400 katoliških Čeho-slovakov 1. 1920 v Mariboru smo dolžni dest i-no vrniti. Kdor ne more iti sam, naj gmomo ali vsaj moralno podpira druge kot zastopnike ljudskih organizacij. Bog živi! Pripravljalni odbor za izlet v Brno 1922. Tedenske novice. Kralj Aleksander. Z ozirom na notico v „ Sedanjosti" pod naslovom ,Kralj Aleksander“ z dne 8. januarja 1922, St. 2, se uradno objavlja: Potovanje Njegovega Veličanstva kralja na lov v Slovenijo je bilo strogo inkognito. Ta inko-gnito je bil izdan, ko so nekateri ljubljanski dnevniki prinesli novico, da pride kralj semkaj na lov. Da je bil sprejem Njegovega Veličanstva kralja v Kamnika tako svečan, je umevno, ker je moralo prebivalstvo v Kamniku doznati za prihod Njegovega Veličanstva iz priprav, ki so se vršila za lov. Uradno kraljev inkognito ni bil nikdar preklican. Gospod pokrajinski namestnik je v svojih telefoničnih odredbah, ki jih je izdajal iz Kamniške Bistrice, vedno naročeval da se ima inkognito tudi nadalje -varovati. Kam se bode peljalo Njegovo Veličanstvo v Ljubljani, ni bilo znano, ker tozadevno niso bile izdano .nobene odredbe. Domnevalo se je da se pelje kralj neposredno na kolodvor. Še-Ie na potu iz «Kainnika v Ljubljano je Njegovo Veličanstvo napram gospodu pokrajinskemu namestniku izrazilo željo izstopiti pri njem. To namero je zamogel g. pokrajinski namestnik sporočiti pokrajinski upravi telegra-tično še-le iz Mengša. Njegovo Veličanstvo kralj torej tudi v pokrajinski upravi ni bil pričakovan in ni bilo tamkaj za njegov sprejem prav ničesar ukreujeno. Da je ljudstvo pri prihodu v Ljubljano in v gručah na cestah navdušeno pričakovalo kralja je umevno, ker je iz časopisov doznalo, da pride ta dan popoldne v Ljubljano. Pozdravi in ovacije Ro bile torej popolnoma spontane. Iz tega razloga je tudi umevno, da se je nabralo toliko število občinstva na kolodvoru. Vabljen na kolodvor sploh ni bil nihče. Na kolodvor pa je lahko piišel vsakdo, kdor je hotel pozdraviti svojga prvega vladarja in kralja iz rodne krvi. Kdor je prišel na kolodvor in je imel možnost priti v bližino kralja, mu je bil, ako gaje namestnik pozval (podčrtali mi — op. ur.) predstavljen. Vsak očitek, da bi se bilo od merodajnega mesta obvestilo samo g«*tove organizacije, ali da bi se bilo koga namenoma prezrlo, je torej neosnovan. — (K temu nam je pripomniti sledeče: V Ljubljani je g. pokr. namestnika tačas zastopal njegov namestnik g. dr. Baltič, o katerem kot demokratu so znane ozke zveze „z nekaterimi ljubljanskimi dnevniki11, saj je bil kot načelnik liiin. nofr. zadev v Belgradu v vednih telefonskih zvezah z „Jutrom“. Vse nadaljno je za vsakogar jasno. Nepojasnjen ostaja le stavek, češ, „ako ga je namestnik pozval11. Kdor pa ni bil pozvan, — niti uradno, niti neuradno seveda ni mogel biti kralju predstavljen. Verjetno pa je, da g. pokr. namestnik osebno ni nikogar „namenoma prezrl14. — Op. ur.) Davek na oglase, ki nam ga je naklonil zakonodajni odbor, zasega vsako notico, ki količkaj diši po reklami za kako tvrdko, društvo ali osebo. Tudi naznanila'o porokah, zarokah [n smrti med novicami ter o društvenih prireditvah so podvržena davku. Opozarjamo torej naša društva na obzirnost napram listu, da poleg točnega besedila za objavo pošljejo upravništvu lista oglasno pristojbino, kije označena na čelu našega lista, kakor tudi državni davek, ki znaša do 20 cm2 prostora 50 par do 50 cm2 1 din., do 100 cm2 5 din.. — Sicer se pa pridružujemo protestu in resoluciji, sklenjeni v Mariboru, da noben list ne bo več objavljal brezplačno uradnih objav. Neki ,,samostojnež“ pod tem podpisom odgovarja na našo notico, češ, kdor želi vedeti, zakaj je računal krsto 900 kron, naj pride sam k njemu, „če bo imel poguma11. K pošteninf obrtnikom hoditi pač ni treba poguma, pač pa v jamo razbojnikov, kamor pa nikdo ne hodi naročevat k.iste po 900 kron. — Kot kronisti beležimo tudi govorico, da ima celo zadevo v rokah sodišče’ Za smolo „samostojneža pa uredništvo ni odgovorno. Dr. Korošec je bil nedavno v Oseku in ob tej priliki razgovarjal tudi z urednikom „Hrv. Obrane11. Dr. Korošec je izjavil, da se v parlamentarnih krogih trdi. da bo sedanji položaj ostal nespremenjen, ker najvišji krogi ne žele menjati sedanjo vlado, zopet drugi pa mislijo, da bo Protičeva akcija poostrila demokratsko-radikalno napetost. Jugoslovanski klub ostane v Belgradu, da čimprej izsili razdelitev države na avtonomne zakonodajne pokrajine in zadovoljitev Hrvatov in Slovencev, kar je za sedaj glavna stvar. Dokler tega ni, ne more se urediti notranji položaj, niti reševati važna socialna in gospodarska vprašanja, predvsem izenačenjo davkov in plač ter delavske zakone. Stojimo pod kapitalistično peto, ki ima edina koristi v sedanjih razmerah. Prej ali slej . mora priti do enotnega gospodarskega nastopa „prečanov“ (izven Serbijancev — Op. ured.) Da ne pride do sporazuma je kriv en del demokratov, ki uživa milost tudi v naj višjih krogih. Katoliška stvar sloji zelo slabo. Duhovniški naraščaj se namenoma ovira. Duhovščino se naravnost goni v glad in pomanjkanje. Verske šole se zapirajo, zaplenjuje se ceikvenošolski denar in skotije se ne izpopolnjujejo. Katoliška cerkev preživlja danes v naši državi najtežje dneve. Mestni labudarji so se z rotovža zanesli tudi med smreke v mestnem Stnnbregu. Dokler je bila samo ena smreka ‘načeta in se posušila, bi se še dalo škodo preprečiti. To"pa mestni gospodari niso storili, temveč so pustili, da je sedaj skoraj ves log uničen. Nevarnost preti, da se preko Krke zaneso labudarji tudi v Ragov log. Kje je gozdarsko nadzorstvo, da tega ne vidi? Kaj veljajo gozdni predpisi samo za kmete? Če se okolica' priključi k mestu, bodo imeli mestni labudarji ,.traj-karto“ na imetje mestu podložnih kmetov. Sirite v svojih krojili „Seda:jost"! iCmetska Naša organizacija je končno postavljena na nov, trden temelj. Oživljena je KZ za novomeški ’okraj, ki ima svoje središče v Novem mestu. Sedaj je nujno potrebno, da se zgradba tega organizacijskega omrežja notranje spopolni in spravi v sklad z novim stanjem stvari. Dasi je občni zbor sklenil, da morejo (vendar ne morajo) ostati formalno tudi druge naše KZ na ozemlju novomeškega sodnega okraja, bi vendar bilo želeti radi enotnosti in enostavnosti, da vse okrajne KZ v tem sodnem okraju likvidirajo in izvolijo podružne odbore novomeške KZ, ker le tako bodo mogle obstojati kot pravno veljavne članice svojega središča v Novem mestu. Ne samo radi preglednosti celotnega našega gibanja temveč tudi vsled zakonske določbe v.idi evidence članov KZ, je nujno potrebno tudi to, da se tajništvu KZ v Novem mestu v najkrajšem času sporoce sploh vsi člani in njivovi natančni naslovi s celotnimi odbori vred. Vsi podražili odbori naj imajo vsaj enkrat na mesec redne seje ter zapisnik v prepisu pošljejo novomeškemu tajništvu. Vsaka župnija v novomeškem sodnem okraju, kjer še nima svojega odbora, naj čimprej sestavi podružni odbor 4—10 Članov in sporoči tajništvu njihove naslove in naslove vpisanih članov. Dalje je nujno želeti, da se enkrat vendar začne s sistematičnim delovanjem naših KZ po celem sodnem okraju. Vzdramite se vendar iz mrtvila, saj je zimski čas, ko počiva delo'na polju, najbolj primeren za izobrazbo in poduk! Naj torej podružni odbori sklenejo, kje in kdaj bi se moglo v njihovi župniji prirediti shod ali celodneven tečaj. Za govornike bo poskrbelo tajništvo! Seja odbora KZ za novomeški sodni okraj se bo vršila v pondeljek 23. t. m. ob 10. itri dop. v Rokod. domu. Vabljeni vsi člani glavnega odbora in načelniki podružnib odborov. Hsneriški novi&ar« Raznoterosti. Pri volitvah v mestu Ely Mirin, so zmagali Slovenci na celi črti. Več kot 400 glasov je bilo oddanih za slovenske kandidate. Za mestnega sodnika je bil izvoljen Marko Zoretič iz Vivodine pri Metliki, za pomožnega sodnika pa njegov ožji rojak Anton Žlogar. Kot mestni svetovalci so rojaki Alojzij Č.tmpa in Ivan Jndnič. -• V La Salle je bila veselica za slovensko cerkev, kjer se je nabralo 1262 dolarjev čistega dohodka. •— V'San Franciscu Culif. je sedaj najlepše poletje. — V Mihvankee so tovarne izprle 10.000 delavcev. Franc Miklič se je vrnil iz Slovenije v Jolifit. ter se bridko pritožuje nad usodo in moralno propalostjo Slovencev v Jugoslaviji. — Škof Jak. Trobec je bil pokopan z veliko slovesnostjo. Navzočih je bilo 5 škofov in mnogoštevilna duhovščina. Poročili so se. V Calumetu čikaški trffovec Tom. Maleš z Rozo Gašparovič. — V Chieagi Iv. G radi čar iz Vavt.e vasi z Antonijo Bohinec iz Ljutomera ter Jurij Fabjan z Ano Jun ko. Umrli so. V Jolietn Franc J. Turk. po očetu rodom iz Otovca pri Črnomlju. Turkova družina se smatra za najpremo-žnejšo slovensko rodbino v Ameriki. Istotam je za poškodbami umrl Mat. Hotujec lz črnomeljske okolice, ko je padel na stopnicah iščoč pri prijatelju poroštvo za svojega sina, ki je bil aretiran. — V Ohisbolmu Mar. [(obal ’z Gorenjske in Franc Seliškar iz Štajarske. — V Clevelandu je z gotovim namenom pogoltnila živ(- srebro Elizabeta Kohir iti j* malo upanja; da ostane pri življenju. — V Shebuzc-anu Jakob Leskovec iz Logatca, — V Winterquarters se je nstrelii F. Turk iz Rečice v Sav. dolini. V Maridenu Anton Gašperut iz Marince pr: Št. Jan/u ne Dol. B vc postelji) popolnoma novi, iz orehovega lesa ste poceni na prodaj. — Naslov v upravništvu