Političen list za slovenski narod. P« polti prejeman velja: Z» celo leto predplačan ir> gld., za pol leta 8 fld., is četrt leta | Haročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr J Vodnikove uliee št. 2, V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gid., za pol leta 6 gld., za četrt leta i Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ie ne sprejemajo. S gld.. »a en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. T VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, 1„ 17. Posamezne številke veljajo 7 kr. Ishaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne. ^tev. >V Ljubljani, v soboto 30. decembra 1893. Letni!* XXI. Veselo novo leto! Resen je trenotek, ko v starega leta pozni noči glas zvona dvanajstkrat odmeva po dolu in ravnini. Staro leto poslavlja se od nas in novo nastopa svoj tek. Kot starec razmršenih las, upalega lica počasnih korakov staro leto sopiha pod težo nerešenih vprašanj, ki so : socijalna vprašanja, krvava anarhija, beda in reva, visoki davki, vojni' moloh itd. Kot svinec težko je breme; starcu krivi se hrbet, šibe mu noge. A v istem trenotku priskače s sladkim usme-vom zlatolasi mladenič ter kliče za starcem: „Jaz novo sem leto! Pospeši korake, ker doba potekla je tvoja!" — „Pred 365 dnevi", odvrne srpim pogledom betežni starec, „bil sem mlad, poln življenja, kakor ti sedaj. Z veseljem so me sprejeli in stiskali mi roke z najboljšimi upi in željami. Preživel dneve sem svoje, kakor sem vedel in znal, a sedaj me prezirajo in zaničujejo, kakor so zaničevali vse prednike moje. Ali sem pa jaz zakrivil vse zlo, sam si naložil bremena, katera tarejo rod človeški? Niso li ljudje sami svoje sreče in nesreče kovači? Ali naj sam zagovarjam, kar so mi zapustili predniki ter navalili na ramena časov razmere in rodov brez-skrbnost? Obroček sem v verigi tisočletij; tudi ti postajaš obroček v isti dolgi verigi. Kakor se jaz potapljam v nepregledno morje preteklosti, tako prideš tudi ti za menoj truden in upehan, kakor sem jaz sedaj. Toda nekaj naukov polagam ti na srce : Ne obljubuj premnogo, da ne varaš sebe in drugih: uči ljudi pridnosti, treznosti, uči jih varčnosti, usmi-ljenosti, pravega krščanskega življenja." — A tu za-ori in zagromi neštete množice glasov vihar: „Veselo, pozdravljeno novo leto!" Ali nismo čudaki? Kedar potrkana vrata mlado leto s polno torbo novih upov, veselih nad, tedaj je pozdravimo s polnimi čašami in ubranimi pesmimi; a ko se proslavlja, želimo mu srečen pot. Z odprtimi rokami sprejmemo mladeniča, s pestjo pretimo osivelemu starcu. In kaj je storilo staro leto ? Le kratka doba je v neizmernem času, katero Stvarnik podari ljudem, da jo porabijo, kakor hote: v veselju in delu, v trudu ali lenobi. Leto molči in njegova ni krivda, če je bilo nesrečno; toda človek mora imeti koga, na katerega zavrača svoje napake, zmote in slabosti. Lepa je navada, da si na pragu novega leta želimo in voščimo vse dobro in drago, da se ozremo nazaj v ravno minole dni in pogledamo v bližnjo prihodnjost, da odpremo knjigo srca in pregledamo moralne svoje dohodke in troške. O tej knjigi nam ni treba dajati odgovora ne redarstvu, ne dav-karju, ne preiskovalnemu sodniku, pač pa vesti svoji in Stvarniku. Poleg te knjige pa ima vsakdo tudi svojo družinsko knjigo. Tudi to č'ovek rad pregleda na koncu leta, hitro prelista vesele strani ter srčno bolestjo postoji pri žalostnih spominih. Kaplja tuge kane na stran, kjer je zabeležena smrt dragega sorodnika, prijatelja in znanca. Tako se družijo v srcu čutečem žalostni spomini in novo upanje boljših dnij, ko se polagoma zacelijo globoke rane. Človek premore mnogo, ako le resno hoče. Mnogih nadlog, reve in nezadovoljvosti kriva je človeška strast, brezsrčnost in potratljivost. Učimo se marljivosti in varčnosti; delo in trud lepšata dneve življenja, varčnost zagotavlja prihodnjost. Bodimo previdni v izbiranju svojih prijateljev v domačem in javnem življenju. Po slabi to-varšiji rada glada boli, pravi stari pregovor. Koliko posestev in zemlje domače spravila je v tujo last lahkomiselna lenoba, kratkovidna zaupljivost, nesrečna potratljivost. Pred vsem pa bodimo v dejanju pravi kri s t i j a n i. Svetohlinstva ni treba, marveč poštenost velja, poštenost doma in povsod. Vsakdo uaj stori v novem letu svojo vestno dolžnost kot veren katoličan, vnet narodnjak, skrben oče in zvest državljan, potem bode novo leto tudi dobro leto. Stopimo v novo leto z zavestjo, da stari Bog še živi, da nad nami vlada večni vladar, v čegar rokah je človeška osoda. Da bi bilo novo leto srečno iu veselo! Da bi nas Bog obvaroval vseh nesreč, rokodelcu in kmetovalcu blagoslovil delo, vsem stanovom pomnožil zadovoljuost, narodom udahnil krščansko spravljivost v blagor vseh. V to želimo: „ Veselo novo leto! " Pogled v minulo leto. Iz Celovca, koncem dec. Trujeva je pot, katero moramo hoditi koroški Slovenci, odkar smo se začeli zavedati svojega slovenskega pokoljenja, odkar se borimo za narodne pravice svoje. Za vsako neznatno drobtinico narodnih pravic, zajamčenih nam po cesarski postavi, potegovati se moramo stoprav v dolgih borbah, boriti se nam je zoper uebrojne protivnike, ki ob vs.iki priliki skušajo nam škodovati, ki nas napadajo in psujejo po svojih umazanih listih I Tudi minulo leto, bilo je za nas čas dolgih in sitnih borb. A cilja svojega še nismo dosegli, — kajti, kje je še ravno-pravnost v šolah in uradih! Zato nam tudi za bodoče preostaja borba, mučna borba za narodne pravice! V tej borbi je za nas prevažno katoiiško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, ki združuje in organizuje raztresene moči, ki podučuje ljud v važnih LISTEK Pismo. Gospod vrednik ! V zadregi sem bil, kakor naj zapečatim pisao, katero Vam dopošljem za novo leto. Morda Vam namreč še ni znano, da kakor ima cvetje svoj govor, tako ima svojega po najnovejši modi tudi — pečatni vosek. Časopis „Techuique" objavlja o tej de-likatni stvari kar cel slovarček. Kedaj se rabi beli, kedaj črni, vijolični, sivi, rudečkasti, rožno-pisani, zeleni, rujavi pečat. Odločil sem se, da Vam dopošljem pismo brez pečata, ker je to po listu „Tech-nique" navada med — prijatelji. In takih prijateljev — dopisnikov točnih, zanesljivih in prijaznih želim Vam, gospod vrednik, za novo leto od vseh stranij lepe slovenske zemlje. — Sploh se pa nam po svetu ne obeta nič dobrega, novo leto začenjamo pod aspiracijami „železuega lonca napolnjenega s pikrinovo kislino in žeblji", kojega posestnik, da si neposlanec je v francoski zbornici bil v zadnjem času — najvplivnejši govornik. Bomba pri belem dnevu, to je nekaj izrednega in človek bi iz tega dogodka izvajal razne posle-tf^e.^o bi ne bilo preskrbljeno, da se to več ne bo poLavljalo. Liberalni listi imajo sredstev takih na razpJago. Treba bo, kakor je pisala „N. P. Presse" : durch vorbeugende oder repressive Massregeln die Zugauglichkeit der Sprengstofte zu beschriinken und sie dem verbrecherischen Misskrauche zu entziehen. Seveda pri tem pozabi dunajska Židinja, da veda je prost liberalni teoriji prosta, da je pod njen nauk in seveda tudi njena uporaba. Boli ^duhovito" sredstvo proti anarhistom zdi se mi drugo; da se bo namreč razstrelni tvarini primesila „ein starkrie-chende Substanz", po kateri bi vsakdo že od daleč duhal, kje da je nevarnost za — bombo. — Sploh pa če Nietrche-ja filozofa niso zaprli, ki uči kot temeljni nauk moderne filozofije stavek: „Nichts ist wahr — alles ist erlaubt", potem je velika nedoslednost, da se zapirajo učenci, ki take nauke vsajajo v življenje. Toda kaj čemo? Svet je star, a se nikdar ne zmodri: Lc monde est vieux, dit-on, je Ie sais, cependant II le faut amuscr encore comme un enfant. Poleg socijalnega vprašanja, pri katerem v zadnjem dejanju dinamit igra vlogo junaka, imamo tudi ua dnevnem redu žensko vprašanje; tudi v slovenskih listih se je v tem letu prerešetavalo to „pi-tanje". Želel bi, da bi se ta vprašaj tako ugodno razvozljal, kakor je to storil neki amateur ženskega vprašanja nedavno v Londonu. Napovedan je bil namreč ženski shod. Predsedovala mu jo blagorodna dama. Na govorniški oder stopi neki mož ter prosi besede. Gospa predsednica mu jo seveda milostno dovoli. On začne: l„Slavni zbor! Čislane ženske! (Izvrstuo!) Ženska mora imeti v domači družini prvo besedo! (Tako je! Izvrstno!) Toda za javne posle ženska ni! (Oho! Oho!) Ženske sploh niso ljudje! (Oho! Fej! Ven ž njim!)" — Ko seje polegel hrup, pokara predsednica govornika. Ta nadaljuje: »Ženske niso ljudje! (Nov hrup; ženske vstajajo raz sedeže, vihte roke proti govorniku; predsednica zazvoni ter reče: „Ako bode govornik tako nadaljeval, ne dovolim mu več govoriti! (Dobro! Tak naj molči!)") Govornik: „Prosim, jaz vstrajam pri svojih besedah ter nastopim zato dokaz resnice (Smeh) in trdim: Ženske niso ljudje, marveč — angelji!" (A! A! Izvrstuo! Tako je! Živio!) Predsednica se opraviči zaradi motenja ter povabi navzoče dame, da vstanejo ter s tem skažejo svojo zahvalnost govorniku za žensko-angeljsko emancipacijo! V kakšno zadrego bodo pač prišle ženske predolgih las in prekratke pameti ter njih zagpvorniki, ako tudi dr. Mahnič tako sklene svojo razpravo o ženskem vprašanju v „R. K." ? Jaz pa v duhu že gledam rešeno to vprašanje in pred oči mi stopa ddba modrijana Bias-a, ki je „vse svoje nosil seboj", katero bi modernizoval z besedami: „Po vseh zahtevah mode oblečena žena sleče moža in na njeni obleki lesketa se v zlatih črkah deviza: — ,Oinnia mea mecum porto !'" V čast Slovenkam pa moram reči, da je splošno vsaj pri nas do te dobe še dolga pot, ker se še po stari krščanski šegi razvozljava žensko vprašanje, ki dnevnih vprašanjih, ga po mnogih shodih budi iu kliče na naredijo delo. Tu mi je posebno pohvalno omenjati neutrudne gg. odbornike, ki se ne vsUr»- šijo mnogih stroškov iu velikega trudi, kedar treba poskrbeti za blagor zatirane slovenske raje na Koroškem. Slava jim! — Društvo je imelo letos (dne 5. aprila) sijajen občni zbor in presijajno papeževo slavnost v Celovcu, poleg tega pa osem večinoma jako dobro obiskanih shodov v razuih krajih Koroške, in sicer pri „Krajcarjuu ob Tinjah (2. febr.), na Selu (5. febr.), v Žabnieah (3. apr.), v Šmihelu nad Pliberkom (30. apr.), » St. Janžu v Božu (14. maja), v Dobrli vesi (11. jun.), pri nl)(iruwirtu" ob St. Petru (22. okt.) iu v Št. Jakobu v Rožu (5. nov.) Posebno posrečila se je društvena papeževa slavnost, ki je bila sijajen in krepek izraz vernosti in zveste udanosti kor. Slovencev do slavno vladajočega sv. Očeta. Mnogo se imamo kor. Slovenci že zahvaliti temu društvu, ki čira bolj cvete in uapreduje. V gospodarstvenem oziru je za naše kmetovalce važno, da je društveni odbor dosegel, da se je pri c. kr. kur. kmetijski družbi nastavil slovenski potovalui učitelj g. dr. E. Kramer, ki je letos predaval v mnogih slovenskih krajih. Velik nedostatek je pa, da se taka kmetijska predavanja pravočasno in primerno ne naznanjajo ljudem in tako mnogi za nje niti vedo ne. Skeleča rana ob stržeuu slovenskega ljudstva koroškega so slabo uravnane šole. V šolah, osuo-vanih na povsem nepravični, nesmiselni podlagi, se slov. mladež nikoli ne more pridobiti naukov potrebnih in koristnih mu za življenje. Zal, da se tudi letos radi neugodnih razmer ni moglo opomoči temu velikemu nedostatku. A odločna vstrajnost slov. rodoljubov tudi v tem oziru ne bode ostala brez-vspešna I Veliko so pripomogle k temu, da se ljudstvu pojasnuje pereče šolsko vprašanje podružnice sv. Cirila in Metoda. Prav vspešno delovalo je doslej na Koroškem štirinajst podružnic. Pridružili sta se jim letos dve novi, namreč v Rožeku in v Velikovcu. Imele so pa te podružnice tekom leta nad dvajset shodov, ki so se večinoma obnesli jako povoljno. nekateri prav sijajno. Prevažui so ravno ti shodi za ves naš napredek. Po njih se ljudstvo budi in vabi na katoliško-narodno delo, tu se rojaki z živo besedo vnemajo za domačo stvar ter svare pred zvitimi nakanami zlobnih nasprotnikov. Iu da seme ob teh prilikah razsejano ne pada na nerodovitna tla marveč že donaša zaželenega sadu, o tem pričajo med drugim kresovi prižgani v vseh slovenskih krajih Koroške na čast sv. Cirilu in Metodu na predvečer njih dne! Sijajnim svojim svitom, ki jemlje marsikateremu nasprotniku pogled, da kar slep besni zoper nas, pričajo ti kresovi, da se je zadnja leta začelo tudi v starodavnem Korotanu svi-tati, da i tu „zora puca, bit če dana". Da ta svit ne ugasne, da ogenj verske in narodne zavednosti čim bolj vsplamti, to bodi naša skupna skrb I določuje ženski oni krog, za kateri je. odločena po naravi, in ker je morda komu znan španski rek, ki veli: « »En los pomposos pannos, Hai mayores engannos,« (čim lepša obleka, temveč sleparstva). Kot znamenje lepših razmer v novem letu napoveduje se — nova vera! Na verskem kongresu v Cikagi govoril je namreč neki dr. Adolf Brodbeck o novi veri, katera temelji v načelu: „Spolnuj svoje dolžnosti nasproti samemu sebi, kar se pa tiče sveta okoli tebe, ne brigaj se zanj, ker ne moreš na nj6m ničesar spremeniti." — To je prav amerikanska skromnost, kakor nalašč za — razstavo! Ako bodo Mažari tako umevali nauke moderne vere, tedaj bode \Vekerleju lahko uvesti mej njimi civilni zakon in zastonj se bo glasila svarilna popevka, kakor je v navadi na Virtemberškem, od koder je baje Wekerle doma: VVekerle, Wekerle, Fahr' mir nit ilber mei' Aeckerle, Fahr' mir nit ilber mri' Wics\ Oder i' prtlgel, di' g'wiss! Po čemu hoditi tako daleč, ker imamo dela dovolj bližje. Sedaj je doba deželnih zborov. Povem Vam, gospod vrednik, da se nič dobrega ne nadejam od kranjskega deželnega zbora. Nisem sicer prazno-verec, da hi me zbegal vsak ptičji strah, vendar povem Vam, da ni posebno dober „omeu", ker se Važen vkrep glede Koroške je naša slavna družba sv. Ciril« in Metod« izvršila s tem, da se je odločila v Velikovcu lidati slovensko šolo. Ta nova šola bode ta nas prevelike važnosti, zatncmciaz>iti ptecailili duhovščini, cct-•Uvenim ■pzedstojni&om in pt ija tet jan še Čestitke i^S® I G- Piccoli-ja, lekarja v Ljubljani J l!^ 'Ti j" vspesno dietetično sred- j? stvo, katero krep.-a in zdravi p b fi želodec, kakor tudi opravila & ' !?=ir=====iJ4!M prebavnih organov izborno f ""UH umnimi pospešuje. p Izpelovatelj razpošilja io proti povzetju zneska v D) zabojih po 12 steklenic za 1 gl. :i(i nove., po r>5 steklenic r (zaboj tehta 5 kg) za 5 gl. 20 nore. Poštnino plača P vedno naročnik. Cena eni steklenici 10 novcev. a VreuieiiNko sporočilo ptOicc vm na ona/nvania Ir,ll"""cn' toplomer« o opazovanja v mra po CoUiju g ~J1 n.'zjut. I 746-9 —30 mf vzhT jasno 29 3. a pop. 7490 -1 8 „ „ ( 9. u.avee. 761-0 —44 „ „ Srednja temperatura —30 . za 0-1" pod nornmloin van c J^t.Z-J^.i-i-S-I-Zt-i-ij-tJJ ^ it H0T Od prvega do zadnjega dne januvarija 1894 prodajalo se bode v trgovini po prav nizkih cenah. Priporočam vsake vrste 013 6 G žepne lire, stenske ure in prav lepe ure z nihalom, nove vrste verižice, uhane, prstane, za pestil i ee in vse, kar v to stroko spada. Pa še nekaj novega! PF* Slučajno sem v Švici veliko urarskega blaga kupil, ter ga hočem tudi po ccui razprodati. Za prav obilen poset se priporoča , — _ preje Slouovo ulic«;, zdaj C4laviii trg št. 25. v Ljubljani, Špitalske ulice raznovrstno zimsko blago za moške in ženske obleke pod tovarniško ceno. piralo tudi pijančevanje. Ciganov in kolednikov ne maramo, beračem pa radi damo, rekel je poštenjak. In tako je prav ! (Nenavadno gorko) bilo je letos na Goriškem pred božičuimi prazniki. Pri odprtem okuu kazal je toplomer 10° 11 Odkod taka prememba? Okrog praznika Vseli Svetnikov tresli smo se mraza, zavijali se v zimske suknje, po strani pogledovali prvi sneg. O Božiču pa radovali smo se izvanredne toplote. Gotovo pospešuje tako gorka poznajeseu razvoj hripe, za katero boleha mnogo tisoč Goričanov. (Iz Idriie:) Na;a katoliška delavska družba te vrlo krepi, dasi je vendar čuda — da ne rečemo večkrat čuda, da se ta tolikrat že napadana iu za-sramovana družba drži še po konci! Iu jedino le radi nedolžnega pridevka „katoliška", pred katerim se nasprotnikom kar lasje ježe! Posebno ima neki dopisnik „Slov. Naroda" večkrat strašansko veselje, če le more omenjeni družbi dati kako brco I Hlati vse, kar je duhovskega in kar se duhovstva drži! Po njegovi metodi bi mu moral vsak duhovnik dajati svoje govore v cenzuro, potem bi še le smel predavati! Vaše versko prepričanje je ničla. Vtika se v stvari, ki njega čisto nič ne brigajo. Koliko se je trudil, da bi bil našo katoliško delavsko družbo že koj v početku uničil, a spodletele so mu vse njegove nakane. Uničil je ui in je ne bode, ima še premalo petkov v sebi. Z umazanim perilom nam preti, pa želitati že znajo naše ženske iu če ima on umazanega, naj si ga sam preje opere. Očita nam vedno podpore, ki jih je katoliška delavska družba dobila. Dobro! Gosp. dopisnik, bi Vi ne blagovolili vzeti kako podporo, ko bi jo Vam kdo daroval? Menimo, da bi se je tudi Vi nič ne branili! — In vino ga tudi bode, katerega si včasih kateri družbenik ob nedeljah kak kozarec privošči; da, ali menite, da morajo idrijski ^katoliki" samo. le hrušovico piti in nikdar pokusiti kapljice vina-Vsaj menda vendar Bog ni vstvaril vinske trte samo za liberalce in tudi zraka, solnca iu dežja ne samo zanje! Potem pa klobasa, te ga tudi pečejo, kako bi jih bil rad jedel; — no, saj mu jih tudi prav iz srca radi privoščimo. Srednjeveško mračnjaštvo — to je tudi trn v njegovi peti. Želimo, da bi ga vsaj nekoliko obsijalo srednjeveško mračnjaštvo, — o koliko bi bil on boljši in pustil bi mirne ljudi v miru. Pa bi bilo to tudi za njega jako dobro. Ta možic mčni, da se mu morajo vsi Idrijčani v vseh svojih rečeh absolutno pokoriti. Meni, da so idrijski „katoliki" samo radi tega tu, da on sme ž njimi poganjati svoje neslane dovtipe. Sigurno misli, da so „vogelfrei" in da je dovoljeno odreti jih na mestu. A jako se moti. Norčevanje se trpi le za čas in potem se vzame vse ad notam! In dogodki zadnjih dnij so ga morda vendar prepričali, da jo je zavozil. Idrijski rudarji so samostojni in lahko shajajo brez jeroba. Vršila se je namreč pretečeno nedeljo in ponedeljek tukaj volitev nove reprezentance rudarske bratovske skladnice. Seveda se je tu agitovala na vse čudne načine, kakor se sploh dela ob takih priložnostih. Nekateri so dali celo tiskati glasovne listke in nastavili so jako čudne može za kandidate, ki naj bi potem bili gospodarji že radi starosti častitljivemu ustavu idrijskih rudarjev. Ker pa so se vendar bali, da bi pri volitvi pali s svojimi kandidati, agitovali so celo v prostoru pred sobano, kjer se je vršilo glasovanje in volitev. Tudi naš ljudski tribun, to žlahtno želišče, presejano iz hesperidskih vrtov v naše gozdnate hribe, se ni mogel premagati, da ne bi bil počastil s svojo navzočnostjo volilnih prostorov in tedaj s svojo mogočno osebnostjo blagodejno ne vplival na volilce svojih kandidatov. Opominjan, da >aj se umakne, ker nima pravice biti v volilnih prostorih, zatrjeval jo večkrat, da ima pravico biti. A tukaj se mu je slaba spletla. Naznanila se je bila na višje mesto ta nečuvaua surovost in velerodni gospod rudniški nadsvetnik prisedši potem v predsobo, mu prav na neprijateljski način pokaže steno, kjer vrata drže na zunaj z nekako temi besedami: „ Jetzt schauen Sie, dass Sie weiter kommen!" — in gospodič pobral je molčč svoje koščice iu izginil takoj iz sobe. Ni čuda, da so ga odslovili. Tako se mu je sedaj posvetilo. a kmalu se mu bode še bolje. To je bil hud udarec za njegovo rahločutno srce, gotovo ni mogel radi te „ sij aj n e zmage" celo noč zatisniti očesa. In kaj je menda zjutraj rekel, ko je vstal iz postelje, sigurno: „Mi vstajamo!" pozabil pa dostaviti, da drug ne vstaja, kakor le on sam in da se ednina nikdar ne vzame za muožino. Šel je sam, gotovo nosil ga nihče ni, vsaj se mu je preveč mudilo. — Nec sutor ultra crepidam. — In potem sta tudi njegova dva najljubša kandidata zgubila korajžo še nadalje za-se agitorati, ker videla sta, da kak lep iu nagel način je bil njihov vodjn-kolovodja ebspediran iz volilne sobe. Etleu izmed njiju se je še zvečer nekoliko vsiljeval, a ko bi ne bi bil pobral brzo svojih kopit, vrgli bi ga bili razljuteni rudarji ne prav rahlo — po stopnjicah doli na cesto. Tako! In izid volitve bil je ta, da ui nobeden od našega agenta suhih muh postavljen kandidat izvoljen odbornikom bratovske skladnice, ampak edino le g. Pavšič, katerega pa niso le njegovi volili, ampak v večini štirih petink žgalniški delavci sami, katerih načelnik je omenjeni gospod. Z veseljem tudi mi radi spričujemo, da je la gospod poštenjak od nog do glave, a ne pustimo pa, da bi se blatilo poštenje g. Gostiše, najmanje pa od Vas, gospod dopisovalec „Narodov". Srarnočenje osebe g. Gostiše, ki je v cesarski službi v časti in spoštovanju osivel, imenujemo mi navadno: pobalinstvo! In vedite, Vi gospod dopisovalec, da „de mortuis nil nisi bene" in da „vox agentis uon est vox populi!" Ce pa že morate vedno besedečiti, tedaj pojdite k „divjemu jezeru" in pridigujte tam skalam, bodo Vas prav mirno poslušale. — H koncu Vam svetujemo, da se ne vtikate v naše družbinske in društvene razmere. Spolnujte svojo dolžnost, bodite koristen ud človeški družbi, potem bodete sigurno izveličani, četudi niste v katoliški delavski družbi, katera si ni nikdar še prilastovala in si tudi ne bode izrecnega „patenta" zveličalnosti. Ne dražite mirnih ljudij, ker s hujskanjem si ne pridobite ni časti, ni spoštovanja, ui slave! (Nesreča.) Iz lv o š a n e : Na sv. Štefana dan mej veliko sv. mašo se je pripetila grozna nesreča. Na Stari Sušici v košanski župniji je v neki hiši ostala sama stara mati doma za varuhinjo pri otrocih mej veliko sv. mašo. Pa babela pusti dvoje dete, eno štiriletno in drugo dveletno staro samo pri ognju na ognjišču in gre po vasi. Mej tem pade štiriletni deček tako nesrečno v ogenj, da se je opekel po obrazu, rokah in celem životu, ker je na njem gorela obleka. Stara mati prišedši domu našla je dete že mrtvo. Ker se tacih in jednacih nesreč ravno v naših krajih veliko zgodi, naj bi vendar matere pazile ua svoje otroke malo bolj, kadar jih posajajo za ogenj. (Smrt i u pogreb moža - poštenjaka.) S Krasa na Goriškem 28. dec.: Umrl je kakor ste že poročali 25. decembra v selišču Dolanci v duhovniji gorenja Branica tik kranjske meje na Vipavskem mož, ki je imel pri svojih domačinih in znancih občno spoštovanje, namreč posestnik g. Florijan Cehovin v 75. letu svoje dobe. Bil je uajmlaji brat pokojnega c. kr. topniškega stotnika barona Andreja Če-hovina, (f 1855 v Baden-u pri Dunaju) ki se je (poslednji namreč) vsled svoje izredne hrabrosti in hladnokrvnosti 1848—49 pridobil žlabni barouski stan ter bil odlikovan s 5erimi svetinjami za svoje razne junaške čine, kakor je že „SloYenec" vse to op;sal pred leti (1885.) Vrl pokojnik je bil izgled dobrega kristjana, kakor ga je na kratkem opisal na dan pogreba na pokopališču ondašnji dušni pastir g. Marko Vales. Resnico je spričal govornik iz iz-glednega krščanskega življenja pokojnika obravnaje obseg svojega govora: Da pokojnik je bil z eno besedo, pobožen kristjan, vrl mož-poštenjak, kakoršnih se med bolj premožnimi malo nahaja. V spomin, da je bil pokojnik res dober kristjan, ki je vse krščanske dolžnosti vestno spolnoval, je zapustil bra-niški cerkvi neki 100 ali 200 for. (kar natanjčno še ni znano) za pomoč pri zidanju potrebnega zvonika, ker skrajni čas je, da bi se omenjeno delo že enkrat pričelo. Pokojniku pa plati Bog ter mu daj večni mir! (Bralno društvo) nameravajo osnovati na Slapu pri Vipavi. Slap je vas, ki no šteje 500 prebivalcev, a ima svojo posojilnico, dobro osnovano sadjarsko zad.ugo in jako izvežbaui moški pevski zbor. Pač dobra misel, da se ustanovi v tej napredni vasici tudi bralno društvo, kateremu prav obilno vspeha želimo. (Iz Prage,) 2G. dekembra. V Chotusicah pri čitslavi je ustavila kmetijska založnica in hranilnica plače, ker so prišli na primanjkljej 80.000 gold. Trije glavni sleparji, kmetje Špinka, S»xa in Ku-čera so hoteli ubežati, a bili so še o pravem času na kolodvoru prijeti. Poškodovani so kmetje, obrtniki in celo delavci. — Dohodki osrednje šolske matice bodo letos največji v vseh trinajstih letih njenega obstanka. Morda so pripomogle k temu histo- rične kvarte, koje občinstvo močno naroča, a ameriškim Cehom ne dopadajo, vidijo v tem oskrunje-vanje imen slavnih mož. — Državni poslanec za trgovinsko in obrtnijsko zbornico, Wohanka, je odložil svoj mandat, Masaryk pa hoče zopet kandidirati. Njegovi nasprotniki vsled tega skoraj dvomijo o njegovi gorestasni učenosti, kot poslanec vendar ne bode imel dosti časa, da bi se z vedo pečal, drugače, če ga v zbornico ne bode. — Med ponesrečenci v llolešovicah je bil tudi delavec Osmik. Njegovi vdovi je daroval slikar Janša svojo sliko „Partie ze Siivy". Sliko je možno ogledati v knjigo-tržnici Topičevi. — člana „Omladine", Rudolfa Mrvo, so našli mrtvega v njegovem stanovanju;, umorjen je bil. Kmalu bi se bil moral postaviti pred sodnijo, kjer bi bil morda odkril mnoge nevarne stvari, in zato je bolje, da se mu usta zamaši — Mnogo let so pobirali katoličani med seboj, ga se zamore ustanoviti fara v Sulislavi. Ko je pa potrebna svota skupaj, pride od ministerstva izjava, da fara ni potrebna, da se torej dovoljenje ne da. Reči se sme, da se za Češko premalo duhovnikov župnikov in kapelanov, in to je tudi vzrok, da je mladina toliko zanemarjena. Šol se nahaja veliko, a duhovniki v njih poučevati ne morejo radi pomanjkanja časa, poučujejo tedaj učitelji krščanski nauk, in kakoršen učitelj je, tako tudi uči I — V narodnem gledališču ponesrečila se je plesalka \Val-trova, rodom iz Berolina; padla je 14 metrov v glo-bočiuo in si razbila lobanjo. To je prva nesreča, ki se je v narodnem gledališču zgodila. — V Rakov-uiku so poskusili dinamitni napad. Ukradli So 82 kilogramov dinamita in vrgli jedno patrono v hišo odvetnika dr. Wolfa. K sreči se nobenemu ni nič zgodilo. Pred prazniki je bil najden list, v kojem se žuga, da zleti o Božiču farna cerkev v zrak. Po stanovanjih sumljivih socijalistov pridno preiskujejo. Kakor se kaže, začel se je anarhizem na Češkem. — V Kladnu je hotel inženerja Karlika socijalist Poncar ustreliti, ali ranil ga je neznatno. Poncarja so odstavili in on se je hotel maščevati. Društva. (Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec«) priredi v nedeljo, dne 31 decembra leta 1893 v dvoranah starega strelišča Silvestrov večer s prijaznim sodelovanjem gospdč. Slavčeve, g. Alojzija Bittnerja, strojevodje dež. gledišča ter g. Stamcarja. Vspored: I. Petje: 1. F. S. Vilhar: Ljubičica, moški zbor. 2. G. Ipavec: Slovan na dan moški zbor z bariton samospevom g. Stamcarja 3. Veit: Keber in cvetka, čveterospev. 4. H. Volarič: Novinci, moški zbor" 5. * ^ *; Žan in bedak, šaljivi zbor. II. Mej pevskimi in godbenimi točkami nastopi slavni profesor magije g. Rentib s tovariši iz Pariza s sledečimi točkami: 1. Senčne podobe : Operacija stare device, 2. Evegomlage. lil. Godba: 1. Jenko: Naprej, koračnica. 2. Franke: Koncertna, ouvertura. 3. Leibold: Hrvatski dom, potpourri. 4. Zeller: Valček iz operete »Der Vogelhiindler«. 5. Titi: Ouvertura slovanskih melodij. 6. pl. Zaje : Zadnji čas Zrinjskoga pjesma. 7. Zihrer: Vojaško, polka fran(j. 8. Strobl: Slovanski potpourri. 9. Smetana: Koračnica iz »Prodane neveste«. IV. a) A. Trstenjak: Monolog govori gospdč. Slavčeva in g. Slatnar. b) Alegorija starega in novega leta. c) Ples. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstop za častile ude prost, za ne-ude 40 kr. za osebo, trije člani jedne rodbine 90 kr. Godba gledališčnega orkestra. — Ker je ta vspored jako zanimiv in so prostori v starem strelišču za zabave jako prikladni, nadeja se odbor mnogobrojne udeležbe tako svojih članov, kakor petju prijaznega občinstva. K obilni udeležbi vabi najuljudneje ODBOR. (B Slovensko bralno društvo" v Kranju) priredi v nedeljo, due 31. decembra t. 1., Silvestrov večer. — Vspored: 1. ,, Venec vojaških narodnih pesmij", tamburaški zbor. 2. .Silvestrov večer", ženski zbor s spremljevanjem tam-buraškega zbora, 3. „Danici", tamburaški zbor. 4. ,Mejnik", deklamacija. 5. Svračanje", tamburaški zbor. G. „Sirota", ženski zbor s spremljevanjem glasovir*. 7. „Domovini in ljubavi", tamburaški zbor. 8. .Damoklejev meč". Gluma v jednem dejanju. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina udom 20 kr., neudom 40 kr. — K mnogobrojui udeležbi vabi uljudno ODBOR. )V a b i 1 o k veselici), katero prirepi Slovensko bralno društvo" v Škofji Loki v svojih prostorih dn<5 31. decembra t. 1. — Vspored: 1. Vilhar: „Slavjanska", moški zbor. 2. Ipavec: „Sredi vasi", čveterospev. 3. * * * „Nočni pozdrav", zbor z bariton-samospevom in spremljevanjem glasovira. 4. F. Abt: nVečerna", Čveterospev. 5. Hajdrih: „S rota", moški zbor. 0. „Venček slovanskih narodnih pesmij", nabral Janko. 7. „ Veselo srečuo novo leto", Veseloigra v jednem dejanju — Prosta zabava. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za ude 10 kr., za neude 25 kr. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno ODBOR. Pgdfosfornasto-kisli pue)io«^elexiii sirup prjr«j» lqkarnl4«r JpllJ Herbab»y na Bunaji. T^ /.« let z največjim uspehom rabljeni, od njnocih 2(Jravnikov najbolje priznani in priporočani prani sirup raztaplja •let, upokojuje k§MUi pomanjiuje p6t, daj« ala|t do Jedi, pospešuj« prebavljanje in re^llpoit, telo Jačl in krepi. Zeleno, ki je v sirupu v lahko prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejaaje krvi, raztopljive fo«-fprno-apnene aoll, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo murejenje koatij. Ceca stekleuioi Her-babnyjevcga apneno-žtsleznega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pojli 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.) Kvirilftl Svarimo pred pp-0\dlllUi naredbami. ki se pojavlja'« pod jednakimi ali podobnimi ime ii, a so vendarpoavojl aeatavl ln avojem učinku po-i.CJfl tHflM polnoma različne od našega origi- ik jg&L ualnega 22 let obstoječega pod- C^j.ji . u»Ip.BAaHv. w'cn.H foafornasto kislega apneno-"" ' * železnega sirupa. Zahteva naj te sorpj vselej lzrečno Herbabny-Jev apneno- železni alrup. Pazi naj se tudi na t«, da je zraven atoječa oblaatveno protokollrana varstvena znamka na vaakl steklenici ir. prosimo, ne dajte ae zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 599 20-4 97 2 20 Osrednja razpošiljaloica za provinoija: na Dunaju, lekarna ,.znr Barmherzlgkeit" JULIJA HEBBAB-BTY-ja, Neubau Kalaeratrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekmničarji: V Ljubljani J, Svoboda, Glab. Piecoli, Ubald pl. Trnkoczy. VV. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-sehmied, liaunibitohovi dediči ; na R^ki: J. Gineiner, G. Prodam. A. Scliindler, Ant. Mizzam, lekarničar. F. Prodam, M. Mizzam. dre g.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjein (Ginttnd): E. Miiller: v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher. Ko-metrer. A Egger v Noveminestu: A. pl. Sladovicz; v Št. Vidu: A. Rttiehel; na Trbi/.u ; A. Siegl; v Trstu: E Zanptti. A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenbur«. P. Prendini, M. Knvasini; v Beljaku. K. Si.-holz, dr E. Kuinpf; v Crnpmlji: J. Bla/.ek : v V«likovc,u: J .lobst : v Wnlfsberiin : .1. Huth. Tovarniško zalogo šivalnih strojev in psisfrojer 508 50-11 vozarenje r w v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Ceniki zastonj in franku. • i; Teodor Slabanja, srebrar v Gorici (Gorz), ulica Morelli št. 17, sp priporoča prečast. duhovščini za napravo '-JBF~ cerkvenih posod in orodij ""Ue; iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si iuo>(\jo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. 11. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno _ in poštnine prosto. H dti-36 Zflravila za živino. SkuŠena reclilna stupa za živino, za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom \ ečinoma po hlevih, ako žlvinče ne moje jesti, slabo prebav-lja ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka. Zamotek z rabilnim navodoin vred velja le 50 kr , 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. ' 4 gid. Ta zdravila za živino se dobijo v Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolčn, otrpnenju v v boku, v križu, = otekanju nog, mehurjih na nogah itd. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 203 38 lekarni Trnkoe^i * fm v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dati s pošto razpošiljajo. Ono 3 i- decembra j' hotelu pri Sionu velika Silvestrova slavnost z vojaškim koncertom. Začetek ob S. ui'L— Vstopnina 20 kr. Z velesioStovanjcm K45 1 Ivan Mayer. m so ozdravi, ne da l>i le zopet povrnila, tisočeri do- kazujejo ta čudovit vspi z marko za odgovor nu, .Office Sanitas', Pari; i znanosti. Obširna poročila so pošljejo na: (504 20-4 20 Boulevard, St. Nlichel. Podpisani priporoča iclečnstiti duhovščini in slavneiiu občinstvu čebelno-vcščene sveče za cerkev, pr|cesije in pogrebe, 614 10—3 gospodari trgovcem voščene zfifcfee in med za prodajo v škafih pl 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. Za čebelarje izvrstni garantirani pitanec v škatljah po 5 kg a AviSO in t!0 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti pijiti povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 tj prav poceni. Za birmo, Boiič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno. Zaloga in prodaja aesr brinja ii brinjevca liter gld. 1*20, medtno žganje liter 1 gld., vse je lastni izdelek. Kupuje tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje, po kolikor m)goče visoki ceni. Za obiia naročila ie toplo priporoča in zagotavlja točno in noštino postrežbo Oroslav Bol e n e e, svečar in lectar, trgovina z medom i voskom, Ljubljana, Gleduliščne ulice 10. 4 f^B .ledino ppjntnt m balzam lekarja 602 (52) A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini na Hrvatskem. A. Thivrnj, lekarna I-uJmi kašelj, ozdrivljii prsi In pliučn, ter J: vnanje in notiunjc skoro vto boloini. V noboni :,11 rodbini bi ne Mliel manjkati kot prva pomoč. V ' sani poskus botto Uilj poueil nej^o tn Ji oznanilo. — Priston in nopunarejen jc batzaip - ^ •-•--npr -tiJ tedaj, ako jo vsaka steklenic* zaprta s sre-.... . , brnim zaporkom, v kateri jo vtisnena tvrdka Najstareje, vsestransko priznano, dobro in tudi zelo ceno obče ljudsko domače zdravilo za vse p>'i angel ju vdrli ii, Pregrada zunanje in znotranje bo- , , lezni. ,l,<0. ""a v>"k" steklenica riideč listek in jo zavita v labilen navod. na katerem je Ista varstvena znamka z istim napisom kakor zgoraj. — Vsi dni«! lialzami, ki niso zaprt! z mojim zaporkom, in vsi balzami, ki nimajo teli zunanjih znamenj so ponarejeni posnetki, ki imajo v sebi tudi prepovedane, škodljive in drastične tvarine, kakor „a I oj ou iu druife, 'i'ak balzam naj vsakdo kar vrne 1'onarejalcc in posnoinalco mojtsj-a balzama ovadim po zakonu viustveuili znamk pri sodišču in ravno tako tudi prodajalce ponarejenih izdelkov — Zvod. 'lici vis. kralj, vlade (št. f,78-, II. tilOS) so pa preiskali ter priznali, da moj izdelek nima v sebi škodljivih tvarin. Dobi so v največ lekarnah! Kjer 1«1 lii zalogo mojega balzama, naroči naj se naravnost In naslovi Lekarna pri angelju varhu A. Thlorry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. — Do vseh poštnih postaj avstro-ogrskili velja s frankirano pošiljatvijo : 12 malih ali ti dvojnih steklenic I krone, (iu malih ali .'10 dvojnih steklenic 12 kron (30 vin.; za Bosno in Hercegovino velja frankirana po-šiljatov 12 malih ali ti dvojnih stoklcnio 5 kron, lio malih ali 110 dvojnih steklcnic 15 kron. — liazpošilja ga samo za poslani denar ali po poštnoin povzetju. Moč in delovanje pravega angleškega jm> mi Angleško čudotvorno mazilo -'.a najhujše, tudi zastarele bolezni trpečega človeštva, rabljeno z najboljšim vspehom, nedosegljivo pri zdravljenji ran, kakor tudi lajšanji bolečin, je prav za prav le spojenje čudotvornih naravnih močij rudečo rožu „rosa centifolia" v zvezi z drugimi radi svoje zdravilne moči znamenitimi snovmi. Angleško čudotvorno mazilo so rabi: Za r a z b o 1 e 1 e p r s i pri otrounicah, tišesmju mleka, strjenji pruij pri pšenu, vsakovrstnih starih bolečinah, pri ramenih nogah, ranah, iz katerih teče, pri oteklih nogah, in celo pri bramorici. pri vreznipah, vsebinah, ustre-Ijinah, vbodlinali iu zmečkaninah, pii izvlečenju tujih zrn. kakor stekla, lesenih trščic, peska, svinčenih zrn, trnov itd., pri mehurjih, zarastkih, bulah, celo pri raku, pri črvu v prstu ali takoimenovnni napaki, nohtnicah, mehurjih, ožuljenih nogah, opeklinah vsake vrste, ozebljenih udih. če se bolnik preloži, ulisih na vratu, giotah, šumenju po ušesih, in otroških ranah. Angleško Čudotvorno mazilo je za vporabo kolikor starejše toliko izvrstnejšo. Priporočljivo je torej družinam, da imajo vedno pri rokah to edino varovalno sredstvo. Manj ko dve puščici se ne razpošiljata; pošlje se le za poslani denar ali s povzetjem. Poštnina, vozni list, zavijanje itd. ter dva lončka velja 3 krone 40 vinarjev. W Mnogoštevilna spričala so na razpolago. Kupčevalce svarim prod ničvrednim ponarejenim mazilom in prosim, naj vsakdo pazi na vrhu lončka vžgano varstveno znamko in tvrdko ,,Lekarna angelj varuh A. Thierry-ja v Pregradi44. Ys;ik lonček mora biti zavit v ra\no tak rabilen navod z varstveno znamko. Ponarejalci in posnemalci mojega edinega čudotvornega mazila so strogo kaznjivi po zakonu glede varstva znamk, ist ponarejenih izdelkov. Schutzengel-Apalhake dasA.THI ERRY in PREGRADA Zakonito registrirana varstvena znamka. istotako tudi prodajalci Dobiva se edino le v lekarni »angelja varuha" A. Thierry v Fregradi ]>ri Ilogaški Slatini. Uradno in zdravniško potrjeni predpis, kako se pripravlja, jc na razgled. Dobiva se skoro po vseh lekarnah. — Kjer ni nikakc zaloge mojega balzama. naj se naročaje neposredno in naredi naslov: Lekarna pri „Angelju varuhu44 A. T h i e r r y - j a v J'rc grad i pri Koga s k i Slatini, številka zapisnika varstvenih znamk za Avsrro-Ogersko je: 4524. ! Najnižje cene in : najboljše blago. cene -540« Najboljše in najceneje kupuje se železo, raznovrstna železnina, cement, okove itd. pri v Ljubljani Mestni trg lO. 272 35 nagrobnih križev, štedilnikov in njih posameznih delov, ledenie, finih žag itd. po najnižjih cenah. Zaloga železniških »in ž-v ffur. -i,-*rrt*j\. po najniž cenah Velečasti.i duhovSCini in cerkvenim predstojništvom priporočam podpisana svojo izborno zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno mt cerkveno obleko * dalje krasno in trpežno izdelane mašne plašče, pluvijale, dalmatike, bandera, zastave, baldahine in banderčke pred sv. R. Telesom. Razno blago za cerkveno perilo, istotako /.e izgotovljeno, kakor: albe, koretlje, korporale in raznovrstne rutloe imam vedno v veliki izberi v zalogi. Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo W in prenovljenje starega oerkvenega orodja. V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, n. pr.: monštrance, svetilnico, križe, svečnike, kelihe, lestence itd. ter izvršim naročila pošteno, točno in po primerno mogoče nizkej ceni Velečastitim naročnikom [H SGr* veselo, srečno novo leto! Velespoštovanjem (124 12—5 Jj ANA HOFBAUER v Ljubljani. K«* i i v ta Ji3b©s*l 338 26-26 izdelovatelja napisov. Pleskarska obrt za stavbe in mebelje. Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4. j Prevzameta vsa v njih stroko spadajoča dela v mestu .i, in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene. ^ * i Vsem svojim čestitim znancem in prijateljem vošči 642 i srečno in veselo novo leto rodbina Karol Pollak-ova. r*m******** ************* ********'* Uradne in trgovske s Urino priporoča KAT. TISKARNA j v Ljubljani. [}j ■i V';.: izdelovatelj cerkvenega orodja v Ljubljani, Poljanska cesta 8 (poleg Alojzljevišča) 74 10 se priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim predstojništvom in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejše in točno izdelovanje vsakovrstne iz zlata, srebra ali druge kovine po uzorcih ali lastnem načrtu uzorciu an insmeiu uauriu ^ ^ tm^VSŠ^mL^M JfeT Izvršeno blago pošlje dobro, varno U IHffiBMMHKiftBfcjra^ zavito poštnine prosto. 29 Primerna božična in novoletna darila! Friderik Hoffmann, n r a r, 620 26-2 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseli vrst žepnih ur v zlatu, srebru, tuli. jeklu in niklu, ravno tako tudi nihalnih, stenskih in bndilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi, aksff* Poprave se dobro in solidno izvršujejo. rpi ^—-A.—JL—Jk.—A.—JL—JL—__A—JL—JŠ* JL—JL—A—A Orodja za sitno žaganje y kasetah (Laubsage-Werkzeug,e), iftrsaliiicc, sobna telovadna orodja, različne priporoča pp za novoletna darila' Andr. Druškovič, ž e 1 e z a r i j a. Preselitev trgovine v Kamniku. Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu javljam, da sem se preselil v svojo lastno hišo tik farne cerkve št. 15 v Kamniku, v predmestji na Šutni in bodem tu otvoril na novega leta dan prodajalnico špecerijskega blaga s in kupčijo z vinom in žganjem. ZKT Priporočam se prav uljudno v obilo nakupovanje, zagotavljajoč uljudno postrežbo s svežim in dobrim blagom po možno nizki ceni. Velespoštovanjem Anton Sveti c, 627 3-3 trg-ovec. «\ \ i" \Y\ i I ,4 t 1 i n mM Solidne, zložne močne in čudovit« cenene stole vsake vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa. Jos. Verbič-a v Bistri, pošta Borovnica. (230 52—36) Pri zlatem drž. jabolku. J. Pserhofer Zlim goldenen Reichsapfel. lekarnar na Dunaju, I., Singerstrasse 15. Kri čistilne krogljice, poprej univerzalne krogljioe imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: X škatljica s 15 krogljicami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljlcami 1 gld. 5 kr., pri nelrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr.. 2 zavoja 2 gld. 30 kr.. 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., o zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne inore odposlati.) — Prosi se, da se zahtevajo izreono JRŠ" Pserhoferja kri čistilne krogljice in gleda na to. da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer v aJjf rudečl barvi. Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s franko pošiljatvijo 65 kr. — Trpotčev sok proti kataru, hripavosti, krčevitemu kušlju itd.. 1 stekl. 50 kr. — Ameriška maža za protin, 1 lonček 1 gld. 20 kr. — Prašek proti potenju n6g, škatljica 50 kr., s frankovaeo pošiljatvijo 75 kr. — Balzam za gušo, 1 llakon 40 kr., s franko pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna esenoa (Praške kap-ljioe), proti sprijenemu želodcu, slijbej prebavljivosti itd.. 1 stekl. 22 kr. — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fijakarski prašek, proti kašlju itd., 1 škatlja 35 kr.. s trankovauo pošiljatvijo 60 kr. — Tannoohinln-pomada J. Pserhoferja. nojboljše sredstvo za pospeševanje las. 1 škatljica 2 gld, — Univerzalni obllž prof. S t eu del-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd, 1 lonček 50 kr, s r frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Unlversalna čistilna sol A. W. B u 1 r i e h - a, domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja, 1 pak. 1 gld. ltazen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu-in inozemske farmaccvtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. Poiiljatve po poŠti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzotju. — Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaznici), je poštnina dosti nitja, nego pri pošiljatvah s povzetjem. Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi 625 12-2 v I ^jiil»ljn,ni pri O. Piet!oli-ju. I D* ROMAN JACOBI, zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4, ustavlja po najnovejši im najboljši metodi umetne zobe in zobovja. Plombira ln trga zobe v narkozi (umetno spanje) brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ordinirit od !». do 12. ure dopoldne tn otl 2. do .">. ure popoldne. — Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih zn siromake od il. do 10. ure dopoldne. • 80 (25) II* ♦ [tj [t [t t .-i • SLAVIJA i vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje po vseli kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke „Slavije • imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende katera ie doslej izuašala po IO°/0, 20%. 25°'0 m jedno leto celo 48°'0. Za škode izplačala je doslej banka „Slavija" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervuih in poroštvenih fondih more se meriti z vsako drugo zavarovalnico. Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje p i* i 111 e i* e : 1. Miha Dolničar iz St. Vida nad Ljubljano zavaroval sc je dnii l.~>. oktobra 1873 in jc umrl dne 11. avgusta 1674. Uplačal je 30 goldinarjev t>0 krajcarjev, dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavije* 1000 goldinarjev. 2. Josip /anoškar, deželni o/lcijal v Ljubljani, zavaroval sc je dne 10. aprila 1874. Bo svoje smrti dne 22. februvarija 1876 uplačal je 125 goldinarjev 28 krajcarjev, banka „Slavijau pa jc dedičem njegovim izplačala 1000 goldinarjev. 3. Henrik grof Wurmbrand v Konjicah zavaroval se je dni 15. marca 1875 ter je do svoje smrti dni 10. marca 1877 uplačal 1188 gld. dediči njegovi pa so od banke „Slavije" prejeli 6000 gld. 4. Anton Aličin. župnik v Begunjah. zavaroval se je dni 1. avgusta 1870. Po smrti njegovi, dne 17. julija 1881, izplačala je banka „Slavijo,* kapital 1000 gld., dasi je bilo uplačane zavarovalnine le 364 gld. 98 kr. 5. Janez Verbič, načelnik postaje na Rakeku, zavaroval sc je dni 5. aprila 187S, umrl pa je dni 25. novembra 1883. V tej dobi uplačal je 174 gld. 06 kr.; banka „Slavijau pa je izplačala dedičem njegovim 1000 gld. 6. Luka Sabec, trgovec in posestnik v Št. Petru na Notranjskem, zavaroval se je dne 30. januvarija 1882 za 1900 gld. I)o svoje smrti dni 17. junija 1884 uplačal jc 215 gld. 52 kr., in banka „Slavijo" izplačala je rodbini njegovi ves zavarovani kapital. 7. Dr. Ivan Pitamic, odvetnik v Postojini, zavaroval se je dni 10. novembra 1882. Do svoje smrti dne 9. oktobra 1891 uplačal jc 3159 goldinarjev; banka „Slavijau pa jc dedičem njegovim izplačala 6000 goldinarjev. 8. Simon Matejiič. župnik v Starem Pazinu, zavaroval se jc dni 10. januvarija 1892 iu je umrl že dni 25. februvarija istega leta. Dasi je uplačal le 7 gld. 49 kr., izplačala jc banka »Slavija" njegovim dedičem 1000 gld. 9. Petar Bogovii, župnik v Lunu na otoku Rabil, zavaroval jc dni 15. maja 1889 svojim trem nečakinjam, Milici, Brni in Andjeliji Miletičevim po 500 gld. dote. Na to zavarovanje uplačal je do svoje smrti dni 28. februvarija 1891 168 gld. 88 kr.; banka „Slavijau pa bode rsakej imenovanih deklic, ko doživi 18. leto, izplačala 500 gld., tedaj vsem trem 1500 gld. 10. Josip Perko. učitelj v Šmihelu pri Žužemberku, zavaroval je svojemu sinčku Josipu 1000 gld. dote. Do svoje smrti uplačal je 25 gld. 53 kr.: banka „Slavija" pa bode sinu njegovemu, ko doseže 20. leto svoje starosti, izplačala 1000 gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop banke »Slavije" V I -ijlll>l jaili 120 25.23 v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12. MpgM inpšOa EtaflraJ šfatiSJ Ceneje goveje meso! •SBS "S® Z novim letom .1894 počenši prodajam goveje meso po sledečih zni/anih eenali: 1 K° zadnje po 56 kr. 1 „ sprednje „ 46 „ Zahvaljujoč se svojim p. n. prejemnikom za dosedanji obisk, priporočam se i nadalje z odličnim spoštovanjem 101 3_1 mesarski mofster, Slonove ulice štev. 4. l?i^fia||Gn/KlBll51^1g||5^ig| Isl^vtrJl IgiTfcijgl IgiTfcrrn siTfcna [aiT^ra IgiČfrj & ^ Pristne čebelno-voščene | ivetet sjfiijg ti K * priporoča preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in si. občinstvu K K 650 6-1 K K K K I T 11 K naj sta r ejša s veča r n a v Fr. Su pevec ^ 1 i o e. 5 * v I^J iiT>Ijan i, Slonove n ■^■▼■■VIIVMVUVHviiiivi ^ Zaloga la zavod za izvršite? oblek za prečast. duhovščino „pri rudečem križu" 623 52 -2 Viljema Nknnisi IV., Mfaltergasse 1, Dunaj, III., Favoritenstrasse 28 priporoča za zimo 1893 94: Gorko zimsko obleko za duhovnike kot: Havelock. zimske suknje, ovratnike k plaščem, duhovniške suknje, telovnike z rokavi, zimske hlače itd., dalje vsakovrstne kožuhe za potovanje in mestno uporabo, zimske iepice, zimske rokavice itd. itd. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvrženo: birete,kolarje,naprs-nioe, vsakovrstne duhovniške čepice. Faramente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega. trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj. fcr/ feJ/a^r Ji^T Plačuje se tudi na obroke. - Blago po meri je na razpolago 2g£ Ceniki in vzorci na zahtevo brezplačno. Dunajska borz a. Dn6 30. decembra.' Papirna renta 5%, 16% davka .... 97 gld. Srebrna renta 5*. 16% davka .... 97 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....118 „ i% avstrijska kronina renta, 2J0 kron . , 96 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1000 „ Kreditne akcije, 160 gld................347 „ London, 10 funtov stri........124 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ Cesarski cekini ........ 5 „ Nemških mark 100 . . . . 61 „ 75 kr. 40 „ 35 „ 45 „ 60 " 25 . 91 . 89 „ 10 „ Dno 29, deoembra. Ogerska zlata renta 4 %...... Ogerska kronina renta 4 %, 200 kron . 4 % državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . 5% državne srečke 1. 1860., 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 4% kranjsko deželno posojilo .... Kreditne srečke. 100 gld. . . St. Genois srečke. 40 gld..... 116 ifld. 80 kr. 94 40 144 50 161 — 194 r»0 98 20 97 t, (iO 196 75 69 » 50 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 137 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 19 . — It 23 . 50 ■ 71 , — 0 \Valdsteinove srečke, 20 gld...... 47 . IO V Ljubljanske srečke......... 25 . 50 m Akcije angio-avstrijske banke, ŽOOJgld. . . 152 . oO • Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. 2 895 . — • Akcije južne železnice. "200 eld sr. . . . 107 . — - P*oirn'h rubciiev 100 132 . 20 2UT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmaujseza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi. R Menjarnična delniška družba E R C r VVollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. 66 JkS~ Pojasnila vvseh gospodarskih in llnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega | obrestovanja pri popolni varnosti gW nn lojenih glavnic.