Jioleiij.ske Novice i/liajiijo vsjiK (íťitrleli; iiko ■ : je tu (Ijui jiniziiik, (ian pojirej. : : {'eiiii jim jc 7A celo loto (od aprila do ajirila) ;î Iv, za po! letu l'ôO li. Nnroiíiiiiia za NciiK'îjo, ilosiio in (inigc cvropake države znaša IJ-oO li, za Air)eriko 4-'i>() K. List in (»sliisi se pliičiijejo iiiijin^j. Vs(i (lo[)ise, iiiiročiiiiiio in oziiiiiiila siir(\jiiiiiu tiskarna .1. Krajec nasi. Cesar svojim narodom. Dunaj, 31. julija. (K. u.) „>Viciier /ieitung" objavlja sledeče cesaj-jcvo Uistiio-1'očno pistno: Ljubi grof Stiirgldi ! iHiigič sc jionavljajo v obletnico dnevi, v katerili so nas prisilila iia vojsko iicspravljiva mišljenja im.šiii sovražnikov. Kakor tudi lo bolečino obžalnjeni 'lolp dobo te človeštvu naložene trde pi'eizkušnje, me j)« vendar le vedtio iznova "avdaja pogled nazaj na težko borenje, ki iipravičiije uioje zanpaiije v ncpre-»lagljivo moč monarhijo vedno iznova. Vredni svojih hrabi'ili sinov, ki jtri-si'čiio združeni z armadami naSih slavnih ^'avGznîi-oy jnnaško kljubujejo vedno po-''«vljeucnm naskoku premoči, izvajajo ljubljen nioji narodi tinli doma tisto visoko 'iiei'" »avdušeiiega iziiolnjevanja dolžnosti, ki odgovarja veliki, resni dobi. Združeni v mogočni volji zii zmago, prinašajo z možato odločnostjo vsako žrtev, ki jo zalitcva zagotovitev bodočega častnega in ti'f^i'iega inirn. s pravim umevaiijem v dobrobit domovine iioiicbnih odredb prekašajo vsled vojske potrebne utesnitve gospodarskega življenja in tako preprečujejo i'^avratiie nakane naših sovražnikov, ki merijo na po načriu izvajano ogroŽcnje obstoja mirnega prebivalstva. Moje si'ce deli z očetovsko skrbjo z vsakim posameznikom tnojili zvestilt skrb, ki jih tlači in ki jo tako vztrajno prenašajo, bolest za tiste, ki so padli, bolest za ljubljence na bojišču, motenje blagodejnega mirnega dela in občutljivo obtežitev vseh življenjskili pogojev, l'oda opi't na zanosite izkušnje dveh let vojske zrem s polnim zaupanjem v sčasoma dozo-revajočo bodočnost v osrečevalni zavesti, da moji vrli narodi zmago resnično zashižijo in z vernim zaiipanjem, da jim je milost in pravica Previdnosti ne bo skratila. V teii resnih, a upa polnih spominskih dneh me siii srce, da prebivalstvu vnovič naznanim, da me njegova domoljubna požrtvovalnost, ki nikdar ne onemaga, navdaja ii jionosniiii veseljem iii da s hvaležnim srcem priznavani njegovo vrlo zadržanje, ki jamči za končni uspeh. Naročam Vam, da to v mojem imenu naznanite prebivalstvu. Dunaj, Hi. julija 1916. Franc Jožef, I. r. Stiirgkh, l. r. Ob zaključku drugega vojn. leta. ^ punaj, 27. julija, (C. kr. korespon-uencm urad,} „Wiener Abendpost" pise "led drugim: V teli dnevih se končava leto najsilnejše vojske, kar jih je svet kedaj videl in čutil. V zadnjili dneh ^"gega vojnega leta stoje Avstrija in ^ineija, kakor tudi njuni iiiabri zavezniki ij^'giin in ludi Tui'čija z vso svojo obiiunbno v boju jjroti preiDOČi sovražtiikov. Neupogljivo gledajo vsakemu sovražnemu Jia-naj pridfi od vzhoda ali zahoda, od «vera ali juga, brez strahu in odkrito nasproti. V junaški i'oki drže neomadeževani meč eiiako oneitui hvabrenni nmžu, katerega vstrajiiost. je svoječasno otieval Hoiac. Mai'sikaki) žalostno poglavje je že zapisala zgodovina te vojske. Tudi mi smo že čutili marsikaj neprijaznega od te „železne igre .s kockatni". Zvesto, iilemejiilo kri smo morali žrtvovati, strogo važnost v gospodarstvu življenja smo si morali napiliti, ali brez tožbe, polni zaupanja v bogati vi'elee ljudske sile pi'enašatno vse nevai'iiosti. Hostie, pobožnega zaupanja v Boga pohie besede, s katerimi je naš cesar pred dvetni leti poklical naše narode k orožju in Najvišji manifest, ki nam je v maju 1915 po verolomstvu Italije napovedal nov boj, živi v vseh naših srcih. Gotovo Čustvo, da nisnm povzročili svetovnega požara, da nam je edino le ljubezen ilo naše domovine, sveta dolžnost, boriti se za njena Ua in pravico, potisnila orožje v roke, nam daje tnlno zaupanje na končni uspeh in mii', ki se nam bliža iz dalje. Bitka pri Visu. laissa. V četrtek 20. julija smo obhajali po Avstriji 50 letnico, odkar je naše brodovje pod vodstvom admirala Tegettholia porazilo italijansko vojno ladjevje pri otoku Visu. Ta lepi otok se dviga v vencu dalmatinskega otočja sredi Jadranskega nioi'ja km daleč od obale in sicer jugozapadno od Splita. Na otoku se dvigajo kiasni griči; najvišji med njimi je ilum 585 m. — Otok Vis je hil slabo utijen, laška iiioîiiarica močnejša od naše, toda junaštvo Hrvatov in Slovencev se je izkazalo tudi takrat. Največja laška ladja „K'ralj laški" je bila trenutno potopljena, druga „Palestre" je šla v zrak, dve sta bili močno poškodovani ; sovražnik je premagan moral odpluti proti ,lakinu. To celi Avstriji je zavladalo nepopisno veselje. Adrija, ki je srce Avstrije, je bila rešena. Od leta 1860. si l.aii ni upal več očitno stegovati prstov po naši obali, ski'ivoma se je pa vedno pripravljal osobito na nn^rju. Lani se je na umeten način razpaljeno laško ljudstvo zojiet dvignilo proti nam, da nam odvzame obmorske dežele. Toda kakor leta 1866. so tudi sedaj pohiteli naši junaki na ladje in na okope, da za-branijo brezvestiiežu vstop na naše ozemlje in našo obalo. V službi domovine in i)od poveljstvom naših odličnili generalov in voditeljev : prestolonaslednika Karla Franca Jožefa, Evgejia, Boroeviča, Hansa — so ill bodo nepremagljivi. Kakor- pred 50 leti bomo skupno z našimi vrlimi borilci in branilci vztrajali v borbi za domoviiio, dokler J^ah ne odloži orožja. l'o Adriji mora plapolati av,stiijska zastava. Ljuti boji med Kelti in Germani. Kelti {sedanji Francozi in Angleži) so odnekdaj branili Germanom, ki so bivali na desnem bregu reke Rena, prehod Čez to reko, ki je iiaravna meja med obema. Pa Germani so že pred Kj'istusovÎm rojstvom radi preliajali Čez Uen in se polastili galskegii ozendja, ki je bolj rodovitno bilo kakor germansko. V stari Germaniji je bilo mnogo močvirjev in podnebje ostro. Pa ne samo Galijo ampak tudi Italijo so napadali Germanski narodi, ker so se jim sline cedile po lei)ih kultiviranih deželah. Oiinbrc in Tevtone, ki so bili prekoračili Alpe, je do celega pobil rimski vojskovodja Marij, in Germaiie, ki so bili vdrli v Galijo, je -hilij Cezar črez ]'eko Hen zapodil in sam dvakrat vdil v Gďmansko ozemlje, lioji za mejno reko Ren so se ponavljali skoro vsako stoletje. Napoleonu I. se je bilo i)0sreCil0, da je napravil zavezo ob-renskih državic zoper Pi'usijo, tako zvani Hheinbund, katera zaveza se je pa 1. 1866 deloma iji leta 1871 popolnoma nehala in s proti zavezo, ustanovitvijo nemške države, odpravila. Od 1. 1871 pa se je nasprotje med Francijo in Anglijo in i)a med Nemčijo zelo poojstrilo, kajti prvotni prebivalci sedanje Anglije so tudi ICelti. Oboi'oževanje na obeh straneh liena je bilo silovito. S prvim avgustom leta UH4 je do vrha lirikipelo. Začelo je pokati na obeh straneh Hena in Angleži .so prišli Francozom z dvema milijonisano J b junakov, ki so žrtvovali življenje za-njo. To naj vani bo v tolažbo pri tem hudem udarcu." Potokarica je zila v cnonier v tla in ni odgovorila na te tolažilne besede, tako, da je postalo učitelju skoro nerodno. A znal si je pomagati in je iznova začel govoriti o tem in onem. Nato se je vzravnala, potegnila preko Čela.z 1'obcem in povzela: „Naj bo že kakor hoče, gospod učitelj! Hudo je to. Četudi se nisva--, pa kaj vam bom pripoveilo- vala, saj vam je gotovo vse znano. Pa pustim za danes to, mudi se mi domov, skoro ves dan sem že zdoma. Hada bi pa enkrat z vami govorila o tem obširneje." „Uad vas sprejmem kadai'koli, le pridite! V nedeljo popoldne se vam bo bržkone najlaže odtegniti od doma". — Potokarica je bila zadovoljna — piikimala je otožno v slovo in šla sta vsak svojo i)ot. V nedeljo po nauku je potrkala Potokarica v šoli. Učitelj jo je debelo pogledal hi se začudil. Odkar jo je videl zadnjič, se je močno izpremenila. Lice ji je upadlo, zelo se je postarala. „Koliko noči pa ste že prečuli, gotovo ste bolni", vpraša g. učitelj. In ko bi bila, aH se mi čuditeV" „Ne čudim se ne", pravi g. učitelj, „ker si lahko mislim, kako vam mora biti pri srcu." „Ali dovolite Potokarica! Marsikaj sem čul govoi'itî, kakor da bi vaš zakon ne bil posebno srečen, a tega nisem verjel." Nekako v zadregi je bila Potokarica pri teh besedah, a vzravnala je zopet glavo, ki ji je bila zlezla na lu'si, [)Ogledala jasno g. učitelju v obraz, ko je dejala: „Naj povem odki'ito, srečna sem bila v najinem zakonu le nekaj mesecev po poroki, pa še takrat dvomim, če nisem varala sama sebe o sreči. Ali potem---(îlobok vzdili je })rekinil njen govor. Nato ))ravî; „Kaj naj vam še več govoiim o svojih diužinskili razmerah." Potokarici so zadrhtele ustnice in zardelo ji je za liij) bledo lice. Vsega sevé no veste in tudi drugi ljudje ne vedo, kaj vse sem pretrpela. Prikrivala sem svetu, kolikor mi je bilo moč, hvala Bogu, ni se zvedelo." Začudil sc je učitelj, ko je Čul, koliko je revica prestala, in malo, da ni i'ekel: „Ker ni bilo nič prida tega vašega moža, tudi ni vreden kake žalosti in solz, ki jih jokate po njetii." A žena je nadaljevala: ,J)a, grdo je ravnal z menoj. A rečem pa, da ga ni nič di'Ugega Jzi)ridilo, nego pijača in slaba družba. Četudi pomislim na vse to, me je vendar pretresla v dno srca vest o njegovi smrti, da sem se strahu in žalosti zgrinlîla. Povem naj vam še, kako je bilo zadnje dni, preden je odšel!" Naslonila seje na mizo, podprla glavo z obema l'okama in govorila na pol tiho bolj .sama za-se: „Ne bom pozabila večera, ko je prišel nenavadno zgodaj domov. Ne-zaupno me je jxígledal in lekel: „A'eš kaj novega? Vojska je napovedana. Odriniti bom moral tudi jaz na bojno polje in sicei'šo prav kmalu. iMogoČe že v najbližjih dneh." „Posebnega strahu pred vojsko nisem spoznala na njem v vseh dneh. Zdelo se mi je pa, da se je v njegovi duši nekaj izpremeuilo, kar je kazal sleherni njegov Plesnoba na grozdju. 1'ogosti mali iležki in jutranje megle liospcŠiijtijo razvoj i)lesiioh(i [ki naših vino-giafiili in st) jt; ista jiriČela na iiiiiogili krajiii })rav opasiLo razvijati. J'lesiioba se da ustaviti, io jo koj v i)ričetku zatiratuo. Ďii so jo pa Ha Inido razvila, so jo težko otlpiavi. Zalu iiioraiiio koj, Iío jo v svojem viiiogi aili! oiiaziino, vso bolno gro/.dje dohro, a iii ]) a k lia ťino, ob leimiii, gorkem in soliičnoin vroiiiciiu požvoplati. V veliki vročini sc lic sme žveplati, /-lasti iie z novim žveplom. Na debelo natrosono žveplo pa grozdju bolj Škoduje kot koristi. Ker ima deželni odbor kranjski Še nokaj žvepla na razpolago, naj so oglasijo /^anj listi, ki ga ruijno rabijo potom županstva. Kdor ne more čakati, ali kdoi' žvepla ne more dobiti, ta naj koj in vsaj dvakrat tekom enega tedna poškropi trte s tekočino, ki si jo pi'ipravi iz raztopine ■ 120 dk kalijevega liipermanganata in 2 do 3 kg apna v 100 litrih vode. Grozdje se ž njo mora dobro premočiti. Kmetijska družba nima nič hiper-maiigaiiata več v zalogi, zato si ga moramo preskrbeti v lekarnah ali pa v drogei'ijali, kjer stane kg kakih 10 K, Sto litrov ški'o-pilno tekočine stane tedaj 1 K 20 v, x apnom vied pa I K 30 v. Ivdoi- ne dobi liii)ermanganata v domači lekarni, ta ga lahko Jiavoii v metliški lekarni, ki ga ima večjo množino na razpolago. li. Skalický. Gnojenje s pušlji. Gnojenje s pušlji je na Ki'anjskeiii in sosednjem Štajerskem od nekdaj v navadi. Pušlji se sekajo najbolje mcseoa avgusta, doklei' ima list v sebi še obilo redilnili snovi in se potem jmdkopajo v pol metra globoke jarke v vinogi'adiii tako, da pridejo zgornji konci tik pod površino zemlje. Cïnojenje s pušljt je sicer zastarel in nezadosten iiačiii gnojenja vinogradov, vendar pa ima sedaj, ob splošnem pomanjkanju gnojil, nekaj pomena. Posebno v težki zemlji koristi s tem, da zemljo rahla in jo dela prepustno in s tem za trto bolj pripravno. Vendar-le se iie sme pušljev v taki zemlji zakopati pregloboko, ker potem ne segnijejo, temveč samo strobnijo, ali pa celo splesnijo. Plesnoba iz njih jireide lahko na ti'tne korenine in trte vniCi. Zato se mora pušlje v vinogradih previdno rabiti, zlasti pa ne pregloboko in ne preblizo trt, temveč le po sredi vrst zakopati. Zaradi tc nevarnosti in ker je z zakopavanjem pušljev združeno precej dela, je veliko boljše, da mesto njih napravimo iz svežih nasekanih vejic dober kompost in s tem v jeseni ali pozimi pognojimo. Na senrnem krajn blizu vinograda izkopamo do i m globoko jamo. V t« jamo namečemo kakih iJO cm (1 čevelj) visoko plast na drobno sesekanih vej in na vsako iako jdast vselej nekaj zemlje, ali pa še holj.šc cestnega blata. Vmes je dobro „zabelili" s stianiščiiim blalom in zaliti z gnojnico. Ko je kompostni kup dovolj visok (približno 1 m nad zeiidjo), ga pokrijemo vsega z zemljo in ga potem imstinm pri miru, da se razkroji. Prodno ga raldnio, ga najmanj enkrat dobi'o prokojiamo, pre-mečcmo in piomešamo, pri tem pa, če je le mogoče, še enkrat z gnojnico polijemo. Da se razkrojanje komposta pospeši, je dobro, da ga pri napravljanjii ali pil premetavanju poti'osimo z apnenim pi'aliom. Tak pi ali dobimo im nizki ceni v apnenicah. liolikor je znano, v.5ebi!jc 1000 iiie-trskili stoto v pušljev iz bukovih vej 130{J kg dušika, 440 kg kalija in 180 kg fosťoi ove kisline. JclŠevi pttšlji so še boljši. Co se pustijo nasekano vejice dolgo ložati ne da bi so koj poddelalo, so posušijo in izgubijo na gnojilni vrednosti. Že iz tega vzroka se priporoča piišljo sc-sekali in kompostiiati, kor na ta način ne priile niČ v zgiibo. Najbolje jo rabiti vsaj eno leto star kompost. P, Skalický. DomaČe in tuje novice- Imenovarye. Za deželnovkuliioga kon-cipista je imenovan g, di'. Adolf Goli a, kon^opOii praktikant v Ljubljani. Vojno odlikovanje. Tuženlr in strokovni učitelj na kmetijski šoli na Grmu, sedaj iiadporočnik 4. bos.-herc, polka, g. Albert Veder JI jak, jo dobil red železne ki'one 3. vrste z vojno dekoracijo vsled svojih junaških in uspešnih činov pred sovražnikom. Nadporočnik Yodei'iijak je v vojaški službi od začet.ka vojsko lu je bil žc dvakrat 1'anjen. Zaradi svojih hrabi'ili dejanj je lirejel že lansko leto vojni zaslužni križec B. razreda z vojno dekoracijo. Dvakrat odlikovanemu', velezaslužnemii g. nadporočniku želimo še nadalje obilo vojne sreče! Inštalacija novega župnika v Šmarjeti preii. g. Fr. Perko se bode slovesno vjšila v nedeljo fi. avgusta po mil, gospodu proštu d]-. Sob. Elhert. Razglas. Mestno županstvo naznanja, da bodo oddajalo v mestni hiši izkaznice za sladkor v Novem mostu bivajočim in opravičenim strankam, in sicer za čas od (j. aygusta do 2. sept. l91G kakor sledj: V petek, dne 4. avgusta 1ÍM (j dopoldne: od 9. do 10. ure za hiš. štev. 1 do 60 10. 11. !) -ti )! 61 „ 120 „ 11. „ 12. „ „ „ „ 121 „ 180 popoldne: od 3. do 4. ure m hiš. štev. 181 do 240 . 4. „ 5..................241 ,. 300 pogled. Tudi pozneje ga nisem našla nikoli l>revoG razburjenega, a globoko zamišljen je postal in bil od dne do dne piijaznejši. Vse je kazalo, da se je boril v svoji notranjosti sam s seboj in je imel premagati vse polno ovir. Tak je ostal vse dni, ki sva jih Še prebila skupaj, za Čudo tiho in mirno do zadnjega večera pred odliodom. Ta večer je poklekni! jired-mo, iia.slonil glavo na mojo roko in čutila sem, kako so se mil burno dvigala ju'sa in kako so jo boril, da se je vzdržal joka. Rekel je nato: „Ljuba žena, uverjen sem o tem, da misliš in me sumničiš, da te no ljubim. Ali vedi, to ni res . . . Ljubim te, sem te ljubil in te bom ljubil do zadnjega vzdihljeja, kakor sem ti obljubil pred oitai'jem. Neka temna notranja moč je bila v moni, ki me je silila, da sem te navidezno sovražil. Kadarkoli sem te videl obupano in žalostno, sem to še bolj vzljubil, ko poprej in v mojem srcu sc je jioi'odilo bolestno hrejjcnenje i)o tebi, a pokazati ti tega nisem mogel. Sedaj moram pi'oč na bojni) polje, odkoder se luorda ne povrnem več. Odpusti lui, od- l)usti vse žalitve, zakaj žo slutnja, da si umrla za-me, se odtegnila mojetiiu srcu — bi mi bila liiijša od smrti." l.'l)oga žena iztegne roko, kakor bi hotela nekoga objeti . . . zakrije si obraz z robcem in zaihti. „Tako vidite, g. učitelj, me je prosil od)UiSčanja proden jo odšel iia vojsko. Ali bi se mogla ustavljati laki iiroSnji? Kako It? Pozabila sem v liipu na vse preteklo gorjć in v srce se mi je naselila do tedaj nepoznana sreča. Tako se jo zgodilo, da čeiudi nisem bila srečna žena, postala sem vsaj srečna vdova. Ne žalujem preveč, ker jo bil on ])reje za-me mrtev, a zdaj je ostal spomin nanj lop in čist, da ga no bom pozabila nikdar. In Če bi ga tudi hotela izbrisati iz srca, mi je (o nemogoče, doklej' bom imela dete-ediučka, ki mu jc od dne do dne bolj iiodobcn. Pazila bom nanj, kakor na svoje oko in ga vzgojila z božjo pomočjo tako, da bo kdaj srečnejši, kakor sva bila midva." Najvišja odlikovanja. Njihovo c. in kr. Veličanstvo je blagovolilo v priznanjo iz-vanrednega in jiožilvovaliK^ga delovanja v službi pj'(!d sovražnikom podeliti naslednja odlikovanja: Vitcžki ki iž Franc Jožefovoga j'cda na ti aku lirabrostnc kolajne štaimemu zdj'avnikii v rty>orvi in poveljniku C. in kr. rezervno bolnice Nagykikinda v Novem mostu g. dr. Evgenu Roth; zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne črnovojii. asist. zdi'avnikii g, dr. Ernstu lialk;ín.yi in g. dr. Edvardu Varjas; nadalje je Njihovo Veličanstvo odredilo, da sc izrazi najvišje iiohvalno jiriznanje za izvrstno službovanje pred sovražnikom : nadpoiočniku g. dr. Viktorju Déznai; zlati zaslužni križec na Iraku hrabrostne kolajne v iirizrianje izvjstnega službovanja pred sovražnikom : poročniku-račuiiovodji v l'ozeivi g. Alek.sandru Katz in vojaškemu lekarn, asistentu v rezervi g. Ernstii Szab Ó.'— V imenu Njihovega Veličanstva je cesarska vi.sokost nadvojvoda Franc S a 1 v a t o r blagtjvolil podeliti : Častni znak Rdečega Križa II. razreda z vojno deko-j'acijo: Štabnemu zdravniku v rozervi in l)ovoljniku C. in ki', rezervne bolnice Nagy-kikinda v Kudolitovoni g, dr. Evg. Roth in črnovojn. asist, zdravniku g. dr. Ei'iist L al kány i. — A^si omenjeni zaslužni od-likovanci izvJ'šujejo svoj vojni poklic že nad eno leto v Novem mestu, kjer vživajo vsleil svojega prijazjiega občevanja pri novomeškem občinstvu splošno spoštovanje. V boljšo večnost se je preselila 31. julija ob pol 8, mi zvečer občeznana in spoštovana moščarika, trgovka in po-sestnica gospa Avgusta Kalčič. Že dolgo časa je bolehala; končno jo je vedno hujša bolezen jioložila na posteljo, kjer jo je rešila Jiemila smrt iiadaljiiega iiuikepolnega ti'pljenja. Takoj po prejemu zadnje popotnice je mirno zaspala v Gospodu. Navzoči so enoglasno izpovedali, da jo bila njena smrt naravnost lepa, smrt sladke ločitve iz trpljenja v večno veselje. Pokojnica je biîa v vseh slojili meščanstva in občinstva velcčislana gospa. Reveži so se bridko zažalostili ob njeni smrti, ker bila jim je vedno usmiljena dobrotnica. Novomeški trgovci so jioložili na njeno krsto lep venec s trakom in napisom s zadnjim kolegijalnim pozdi'avom. Pogreb je bil 2. avgusta ob G. uri pot»oldne izvanredno slovesen. Vodil ga je milostij. g. prost di'. Sob. Elbort z obilnim spi'cmstvom duhovščine, meščanov in uradnikov ter občinstva iz okolice. Naj počiva v miru dobra gospa in njena duša naj vživa rajsko plačilo! Okrajninrt Žitnim nadzornikom za politični okraj novomeški je imenovan gospod Boiiuslav Skalický, c. kr, vin, nadzornik za Kranjsko v Kandijt jjri Novem mestu. Poročit se je v Novetnmestu, dne 30. julija g. Karol Kristofič, ui'adiiik Zadružne zvezo v Ljubljani z gospodično ]\Iarijo Ivregelj, modistko iz Ljubljane, Rilo srečno! Pozor čevljarji! Zadruga čevljarjev naznanja vsem čevljarskim m()jstrom, članom zadruge Čevljarjev v sodnem okraju Novomesto, da bode odslej naprej jirihajalo usnje v gotovih inuožinali po posebnem mestu, ki se zove „Uazdeljevalnica za usnje na Kranjskem", ki seje ustanovilo za deželo Ivanjsko pri obrtni in trg, zbornici v [jjubljani. Usnje: (pod|)lati, noti'anjiki in opetniki) se bode dobilo pri g. Al. Mi'amorju v Novom mostu; tega usnja no bo dobil nihče di'ugi, kakor samo čevijarji-mojstri jiroti potrdilu. Vsak Čevljarski mojster naj torej, prodno bo Šol usnje kupit, pride k načelniku zadruge g. L. Ciglerj u, da bo dobil potrdilo, kei' brez potrdila ne bo u.snja nobeden doltil. Novi 10 kronski bankovci. Od 22. julija dalje so nahajajo v prometu novi, umetniško izvi'šeni lOkronski bankovci, ki so nekoliko daljši od sedanjih 1er imajo dva dela: svetlejši in krajši del ima napis „Deset kron" v vseli avstrijskih jezikih, na drugi pa ogrski grb; temnejši in daljši dol jo bolj podoben dosedanjemu bankovcu. Dvajunaka. L, 1891 v Osredku rojeni Jliha Pire je padel pri Doberdobu, in na Vihrai 1. 1895 jojein Franc .lankoviČ v Tii'olaii. Kolikoi' znano, je doscdaj 29 Loskovčanov darovalo svoje življenje za domovino. Svetila vsem večna luč! Smrt junaka. Abiturijent novomeške gimnazijo ,)ože Ovel bar, kadetni aspirant, o katerem smo zadnjič poročali, da se jo kot težko lanjen poiîal v bolnico, je vsled ran iimil že v brigadnom sanitetnem zavodu 31. julija. O nenadomestni izgubi kmalu kaj več. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu juliju 1910 je 193 stiank vložilo 140.375 K .54 h; 94 strank vzdignilo 72.903K 57h; torej veČ vložilo 73471 K 'J7h; stanje vlog 4,394.504 ki'on 8Gh; denarni promet 495.523 kron 18h; vseli strank bilo je 817. Umrla je na Vinici gospa Jelena Przetič roj, von Aťonassiero, trgovčeva sojji'oga, dne 29. julija ob G. uri popoldne v 50. letu svoje starosti. Naj jiočiva v miru! Ranjen je bil v noči od 23. na 24. julija vrl Dolenjec, prapoj'ščak Jožko Marjetic iz Škocijana in sicer na visokih gorah na Italijanskem ter ga pri voju, kateretiiu je on poveljeval, zelo pogrešajo. Da bi bil kmalu zdi'av in zopet dajal „korajžo Kranjskim Janezom"! Nov denar dobimo 3. avgusta, in sicer piidejo v ])romet najprvo železni dvajset-viiiarski novci. Istočasno bodo umaknjeni iz prometa nikeliuisti 20 vinarski novci. Utonil v Krki je 31. julija ob 2. mi popoludne 1 8 letui prostovoljni strelec Ivau Mandele, doma iz krškega okraja. Kopal se je nasproti nekdanjemu kopališču pri Ragovem gozdu, kjer je voda zelo globoka in ima močne vrtince. Slučajno opazita iz TiiČkovega vrta davčni asistent g, Karol Golia iz Novega mesta in nadnčitelj g. Ludovik Koželj iz Št, Petra, da je na dotičnem mestu nekdo le predolgo že pod voi'agi mi še enkrat domači ! — Nikar naj vas itreveč ne pietresejo vrstic«, katero Vam pisem še enkrat v spomin in slovo, saj mi pravi si'cc, da za vedno se ne ločimo. Ne žalujte za to za menoj, saj je vsîtkemii določena doba Življenja, ako se tu nič več ne vidimo, bodite v nadi, da se onkraj groba. Dragi moji! Tudi moja duša je l)oliia gorja; težko Vatn pišem te-Ie vrstice. Toda vom, da Li še bolj žalovali, ko Vam bi diiigi iioiočali mojo stiirt. Zato ja/ Vam zdaj klii'cm: kmalu hc in-e.soiim v lioljše Življenje za milo domovino. Ljuba mati! Vem, kako Vam bode teŽko, ali prosim Vas, ])olriiil.e vs(i voljno; mora že tako t)iti, da st^ v (iomaěeiiin kraju nič veci ne vidimo. Verjemite mi, da je vedno ]tlaval in posebno Še sedaj plava rnoj spotiiin 1)0 krasni Št. Jcrnejski planjavi in lepili Tolstovrškiii vinogradih. Ob kako z veseljem bi jili še enkrat pozdravil in kako pridno po njiii delal, ko bi mi biio le še enkrat dano. Nikar ne mislite, da sem tukaj zapuščen; ne, vedno so mi ob strani moji tovariši, kateri mi pridno strežejo ter za vedno zatisnejo moje trndiie oči. Jesen je bila, ko smo se poslovili, Bog ve, kaj ste si mislili takrat, ko me je odnesel voz iz mile domače vasi. Gotovo sem se Vam zdel klas, ko gre pod smrtno koso; saj sam nisem bil nič boljŠib nlisli, ICako nii je bilo težko ob sloves»; s silo sem se premagoval, da ne bi Vas žalil ali vendar ste mogli spoznati moj prisiljeni nasmeh. Sedaj kličem vsem prijateljem in znancem posebno pa Vatn dragi domači; Z Bogom! Vam pa ljuba mati naj Vam Bog osladi stare dni ter naj Vas še dolgo ohi'ani v družinskem krogn ! — Nc žalujte za menoj ali spominjajte se mo večkrat, ňe enkrat Vam zakliČeni; Z Bogom! Vaš sin in bi'at Franc Činkole." Padel je na laškctn bojišču Jakob Čcšnovar. Vojni knrat dr. Knlovee piše njegovemu očetu sledečo dopisnico: „Na-ztianjam uradito Žalostno vest, da je padel 22. julija 191G na Laškem Vaš sin, zadet 0(1 soviažne granate. Pokopali stiio ga 23. julija na skupnem pokopališču blizu goi'c Cima Dodici. V imenu celega polka Vam izražam ob bridki izgubi svoje iiaj-iskreiieje sočutje, iîog naj Vas potolaži v Vaši Žalosti!" . . . Mati je pa iirejela sledeče vrstice od rač. podčastnika: ^Naznanjam Vam žalostno vest, da je Vaš sinček Jakob danes zjutraj (2H. julija) umrl jtiuaške _sinrti za domovino. Zadela ga je sovražna krogla v [»rsa tako, da se je skoro brez tmik preselil naš fant, katerega smo imeli vsi radi, v večnost. Izi'ekam Vam, kakor tudi vsem Vašim sorodnikom iskreno sožaljc" . . . Smrtna kosa v cesarice lilizabete bolnici. — Dne 27. julija je ininda Jera S1 a p Š a k občinska uboga iz Vrbeka, obč. Tržišče. Prosimo ono žensko, ki je šla od Novega mesta v Metliko na sejm in je 1)0 poti prijiovedovala neki di'ugi ženski, da jej je pisal njen mož iz Kiisije, da je ž njim ujet tudi Matija S i m on i Č iz Vînjivj'ba, župnije Semič, — ujeta .sta bila pa oba v Srbiji, — naj naznani svoje itue in bivališče Josipu K 1 e m e n Č i Č, Sela št. 8, pošta Suhor pri Metliki, ki se jej bode izkazal pi'av hvaležnega. Cerkveno. Porcijunkula v Novem mestu je bila letos prav dobi'o obiskovana, boljše kakor dosedajna vojna leta in odkar se zamorejo porcijunkulski popolni od])ustki zailobiti pod istimi pogoji tudi v vseh župnijskili cerkvah, kjer ni v istem kraju kakšne fi'anćiškanske, kapucijiske ali minoi'iške cerkve. Od blizu in daleč, posebno iz Bele-kiajine so prironiali i)obožni vei'iiiki, da si pridobe zveličavnih poi'cijunknlskili odpustkov. Fj'atičičkanska cerkev je bila ol)a dneva polna ljudstva, ki je porabilo zlati milostipolni čas ter je i)reje!o v obilnem številu sv, zakramente. Tiije govori so bili globoko premišljeni in so spodi)ujali poslušalce k bogoljubnctnu vstiajnenni življenju in jih navduševali za one vzvišene misli ii) cilje, ki jih mora iitteti vsak obiskovalec BoiLijunkule in častilec .sv. Frain;tška. V zadnji pridigi smo tudi slišali, da je letos letnica, odkar je 2. avgusta leta 121 sv. Fi'ančišek oznanil vci'uikom pod papežem Hoiio]'ijeni TTI, pri posvečenjn kapele Marije angelske ali Torcijunkule pri Asizu ta popolni odpustek. Spodobilo bi se, da bi se sedcmstolelnica Boreijuukule obhajala kar iiajslovesnejše, pa radi vojne ni bilo mogočo. Zato .se pa ]i!'ip()i-očuje, naj se letos verniki udeležujejo porcijunkulskiii odpustkov posameziio v tetii večjem .številu na dan 1'orcijunkule in v nedeljo v domačih žui)nijskib cerkvab ter jih darujejo za sebe In v pomoč padlim vojakom in dušam v vicah sploh. Dal Bog, da bi obilne molitve v teli dneh in vsi odpustki po priproŠnji Marije în sv. Frančiška pripomogle k skorajšnjemu mîi'u in k Častni zmagi Avsti'îje! Splošno sv. obhajilo mladine preteklo nedeljo v Novem mestu. Z veseljem so se odzvali šolski otroci klicu sv. očeta, ki jih je vabil zadnjo nedeljo, ob drugi obletnici vojnega leta, k mizi Gospodovi. V pohicm številu se je mladina zbrala ob en četrt na osem zjutraj pred proštijo in sc nato ])odala v s[)rem3tvu svojih gdčn. učiteljic in gg, učiteljev v cerkev. Slovesnost je vodil sam mil. g. prošt dr. Seb. Elbert. S pohvalno vnemo je oskrbel kapiteljski cerkveni ])evski zbor lepo petje med sveto mašo. Slovesnost je posebno povzdignil ki'atek nagovor mil. g. prosta tiied sv. mašo. V vznesenih besedah jo pojasnil pomen tega oti'oškfga praznika mladini, kako]' tudi veinlkoii), ki so se v obilnem številu udeležili te slovesnosti. To sv. maši se je molila papeževa molitev za mil*. Slovesnost je zaključila cesarska pesem na koru. Gotovo bode ostal ta i)raznik mladini, še v poznih letih v neizbi'isnem spominu. Bog daj, da bi našla ta otroška molitev kmalu zaželjeni u.speb, nam izprosila zmago in mir! Franjo Noiilinuor. J U n a ko m. (Ilorilceni ob Soči.) Zaklelo se je solnce, da vse se izžari v obraze lepe vašo, boiiici biabi'i vi! Upira v kras se ki'šni, razbeli kamen skal, od njih se spet odbija dušeči, žgoči val. Pogled vam žge sokolji, da huje vam ]ilamii v siditosti na vraga, ki vam izpija kri. Orni, rudi vam lice, na njem je mrak in svit, kot če oblak viharen od žara je oblit. Ni bela roka vaša in njen objem je ti'd. Poljublja jo le solnce, a stiska sveti srd, Poljubi, domovina, oči, ki zato bde, obličje to ožgano, koščene te l'oké! Vojni pregled. Italijansko bojišče. ~ i'o uradnih poročilih zadnjih dni jo bil izredno laskavo pobvatjen naš železni tretji arniadni zbor, katerega, kakor znano, tvorijo po vciiki večini ravno Slovenci, Ponovno napade Italijanov južno od Val Siifíana, pri Cima Maora in na Monte Zeblo, pri katerih je sovražnik upo-rab^al sveže in spočite čete, je graški zbor ononioiiočil z neprimerno hrabrostjo. J)a bi Italijani doscj^Ii v tej vojni kak uspeh ]>roti iiašim četam, uporabili so že vse mogoče moderne iznajdbe, a vse je bilo dosedej zaman. Sedaj so posegli še jio svoji konjetiici iu jo sedaj prvič v tej vojski pof^uali k napada. Preko ucke neuj^odne nižino jo navalil cel polk proti našim, kateri so se že davno trdno zakopali. Ijaški konjeniki so [iridrli iz gozdov, drli preko nižin, gričev in mimo vasi, vidoti jo bilo, da bodo vso pogazili, pa sprejel jih je naenkrat ogciij tia.ših strojinb ]tusk. Njih napad jo ])0staia ježa v snn't. Popadal je jezdec za jezdeeom, vod za vodom in po kratkem ognju ni bilo jezdecev več. Od celega polka se je koimij cdon vrnil. — J)a so Italijani vže siti vojrje, se povzame lahko iz obvestila nekega švicarskega trgovca, ki se je ravnokar vrnil iz Italije, kakor so poroia iz Curiha, in kateri pravi, da so je gibanje proti vojni v Italiji pomnožilo, navdušenje (iohi vlada lo umetno, vohunstvo in cenzura prekašata v Italiji liusijo. Italijani čitujo sicer okrašena Cadornova poročila, verujejo pa le vojakom, ki prihajajo iz bojne Ěrto, Ljudje SD zanimajo le za vprašanje, kdaj se konča vojska? Tjjud-stvo jo vojsko že popolnoma sito, — Italijani zbirajo aedaj nove moči va njih „metodično" ofenzivo. — Uradno sc javft'a 31. julija, da 80 naše čete v Dolomitih skoro popolnoma uničilo pol brigade italijanskih alpincev in da so se ob Soči zopet vneli ]nanj.ŠÍ boji. Itusko bojišče. — 29, julija, V Voliniji so Rusi vstrjijiio ponavljali svojo napade. Proti odseku Pustomyti-SwinitK'hi napadli solîiisi vnovič z mocninii oddelki, a so bili povsod krvavo odbiti, Zelo močni boji razvili so se v prostoru mej zgornjo Turyjo (Zatury) in Swidniki ob železnici Kozyszcze-Kowel, Na jtižnein krilu bojnega ]>olja na obeh straneh od Lucka proti zahodu idoči cesti ni zatuogel sovražnik kljub najhujšemu navalu na nemške postojanke zahodno Tureyna prodreti, temveč je bil s protinapadom poj)olnoiiia vrien in jo izgubil zuaten del predvčerajšnim nani odvzetcj^a ozem^a, V središču nemške črto pri Tristonu posrečilo se je sovražniku, ko jo bil večkrat krvavo odbit, v postojanko naših zaveznikov udreti. General pl, Linaingen je odretlil, da se preloži obramba za Stochod; nemške čete so se nato brez posebnih ovir umaknile v pripravljeno postojanke na severni breg Stochoda, Tudi v okraju Hoknla so se 28, julija ljuto bojovali. Ka obeh straneh Janovke napadli so lîiisi naše jiostojanke v go.stih vrstah, a niso druzega dosegli, kakor da so pomnožili število njih izgub. Armada Woyrscha je odbila 28. julija sijajno na bojnem polju pri Baranovičih ponovne napade na sedem divizij cenjenega sovražnika, — Kakor sc uradno poroča 31, julija je bil ruski naval tudi dne 30. t. ni. popolnoma odbit. Po širini naàe napadeno fronte in uporabi moči od strani sovražnika, smo se računati, da so izgubili lïusi v tej bitki najmanj 50.000 mož. Napadalno po^jc je posojano z ruskimi mrtveci. /abodiio bojišče. — Po poročilu major Moratha v „Berliner Tagbl." ii9. julija o vojnem IJoložaju na zahodu jo isti sledeč: Verjetno je, kakor pravijo, da šteje armada angleškega generala Itaiga na Francoskem 1,200.000 uiož, tudi je mogoče, da je na Krancoskeni še več angleških siJ. Najvažnejša priprava, kar jih je iingle.ški generalni 5tab moral izvesti prod 1. julijem, je bila razdelitev moštva, — Angleži BO bili poraženi pri Pozieres, v gozdu Foureaux, pri Jjoiigueval in pri Guillemont, k\jub novim skupinam velikih ai)gle,ško-francoskih sil, s katerimi so nastopili v pro.storu med Pozieres in Mauorbachom. Angliji bi morala biti posledica tega nauka, da opusti vojsko na celini in ne hujska več ostalo velesilo sporazuma na nada^'evanje vojske, a tako daieč še nismo. Predno bodo Angleži dovolj poučeni, morajo biti .še bolj tcfTcni. Prej ko sloj si predstavlja major ilorath zmago nad Angleži tako, da mora angleška antiada doživeti na celini tak poraz, kakršnega je pripravil v vzhodni Prusiji liiisom Hindeiiburg, Doseženo je žo, če že ni preseženo, kar je doživela Anglija na Galipolljn. Čez leto je ie nadomestila Rusija svoje izgube, a dvomi so, da bi to storiti mogla tudi Anglija. Mnjor ilorath jo žo večkrat opozarjal, da neizčrpljivoga studenca no predstavka angleška branibn« ])0-stava, marveč, da ravno zadošča dobiti toliko nadomestila, kolikor ga pri sedanjem načinu vojskovanja Angleži rabijo, ker ne posluje več dobro novačenje v Indiji iti ker se iz raznih razlogov le še seveda v omejenem obsegu zanašajo na Mezopotamijo, Egipt in Solun; le šo malo zamoreta pomagati Kanada in Avstralija, — Po uradnem poročilu 31, julija imeli so Angleži in Francozi v brezuspešnih novih bojih ob Somi grozovite izgube. Balkansko bojišče. Pri spodnji Vojuši se jo kakor se uradno poi'oča 29. julija povečalo bojevaiýe. — Na bolgarski bojni črti traja vsak dan slaboten topniški ogenj in patruljski boji, ki potekajo ugodno za Bolgare. Bolgarske oddelke na bojni čiti Habovo-Zborsko, 25 km severno od V'odene je skii.sal sovražnik napasti, a vse najiade so Bolgail odbili z velikimi izgubami sovražnega bataljona. Bolgari so izvedli protinapad in se polastili sovražnih strelskih jarkov. Več stotnij srbske šuinadijske divizijo jo poizkušalo se polastiti vrhov severno od vasi Požar, kakih 25 km od Vodeno. S pravočasnim protinapadom so jili vrgli Bolgari nazaj v ravnino. liazna bojišča. Uradno poročilo iz turškega bojišča dno 28, julija jav^a, da so .Kusi, ob treh turških armadah, ki stoje na bojni črti, katera se razteza od južne Perzije do Črnega morja, mali umilP, o!) katerem so Torki prepustili liusom mesto Frzindžan, proglasili kot velik uspeh, V južni Perziji iia turška armada na desnem krilu neprestano napreduje, mej tem ko v središču cperirajoča armada v tem okolišu popolnoma obvladuje aserbojdžanski odsek in ozeinijo vzhodno od tod ležeče. Prihodnje operacije, ki se v kratkem razvijejo, pokažejo, kako zelo so se Rusi prenaglili s svojimi povečnjočimi majhnimi uspehi, in kako zelo so se motili s svojimi poročili. Dopisi. Iz št. Petra. „Kjer hrabrost in zvestoba na straži v bi'an stoji—" To besede znane pesmi so nam prišle na misel, ko smo .spet prejeli žalostno vest, da sta iz-diiuMla za domovino dva vrla župljana. Pi'vi je jcdva začel živeti, pa je že Jiončal; I !) letni Anton lilažič iz Kamenvrha je ta. Blag mladenič je bil, skozinskoz vzoren fant, podpora matere-vdovc, ponos fare... Vojtii kurat di'. Ivulovec je sporočil, da je ])adel 7. julija l.. 1. iia gori Monte Chiesa na Laškem. Pokopan je bil istotam na sku))nem vojaškem pokopališču, — Okrog sv. 1'etra in Pavla i>a je bil težko ranjen 0(1 sovražne ročne granate na Doderdobu 41 letni Antoji Krašcvec iz Tlarinjevasi. Unnd je 15. m. tn. za ranami v bolnišnici l)ri 1'tuju. Zajmstii je ženo in 7 otročičev, izmed katerih je najstarejši K) let star. Kot vojak domačega črnovojniškega peš-polka se je udeleževal bojev v S]-biji, Galiciji in končno proti Lahom. Pokojni je bil vzor moža. Na dan proglašene mobilizacije sc je pj išel poslovit k domačemu župniku. Lc-ta ga tolaži. A. Kraševec dé: „Nisem, pot) t. Vem, kaj je tnoja dolžnost, Kristus je tipel za nas, nti moramo za domovino.'' Mornariški častnik, ki je bil slučajno navzoč pri kratketn razgovoru, dostavi: „Dobri stno, če bomo imeli mnogo takih vojakov." Najbolj ga označuje njegovo pismo, ki ga je i)isal ženi tiste dni, predno je bil I'anjen. Par vrstic iz njega! „Pišem Ti danes, ko je ravno nedelja in jjraztiik prcsv. Trojice. Prišel sem ravnokar od sv. maše. Ljuba moja žena! Tako me ni še nikoli bolelo siee kot me sedaj. Kaj bo? AU bom srečen ali nesreiien ? Nadejam se prav slabega. Pripeljali so nas žc v tak k]'aj, da ne bo niČ dobrega, ijjubu moja žena! Ko boŠ to i)ismo bi'ala, nikar se ustrašiti! Prosi Boga in l^Iaiijo, pa 1)0 ona izpi'osila, da ne bo niČ hudega. (/C me pa Bog \iokli6e s tega sveta na bojišču, prosi za-me in jaz bom za-Te. Saj tako vem, da juoram dati BogUj kar je božjega, cesaiju ))a, kar je cesaijevega. — Pi'osimTe, ljubezniva moja žena, luiotročiče ne i)ozabi. IjejK) jili uči, da Te bodo bolj ubogali. Uči jih z mladega. Saj veš, ko drevesce })rci'aste, se ne dá več pripogibali, Vesel sem jih bil zmeraj. Mislil sem si, ko bodo odrastli, mt bodo ponmgali ; pa če nc bodo meni, bodo pa Tebi. — Oe je božja volja, se še vidimo. A v takem Časti, kot nas čaka, moi'amo misliti na vse... liodit,e pozdiavljeni vsi donmči. Povem vam: za-nie mi ni, smiliš se mi Ti, ljuba žena, snnlite se mi vi, ljubezinvi otročiči. Z Bogom!" Počivaj v miru, dragi Tone! „Prst poljubil, ki pod lýo hrabro ti IcM telo!'' (.leiiku.) Iz Adlešič. l-mrla je v tukajšnjem župinšču 'IT. julija Frančiška Lavrič, )>o dolgi mučni bolezni, previđena s svetimi zaki'aniunti za umirajoče. Pokojnica je bila vseskozi blaga, dobra duša, usmiljenega sica in radodarnih rok do revnih in potrebnih ter ijubeznjiva in postrežljiva nasproti sleliernemvi, visokemu in nizkenni, ki je prestopil prag gostoljubnega župnišča. Kako visoko je bila pokojna vse))ovsod spoštovana, je pokazal njen pogreb. Došlo je ljudstvo v velikem številu ne samo iz domače Župnije, ampak ludi iz sosednjih iaiA, da ji skaže zadnjo čast. Zanimivo je, da je služila kot izvrstiui kuharica v župniščti v Adlešičlh li*J let in 10 mescev, toraj samo dva mesca nuinj kakoi' 4(i let. liiijnka je bila sesira visokega dostojanstveinka generala Ivana Lavi'ič pl. Zaplaz, doma iz Řt. I^orenca lui Ti'ebnjem. — Počivaj v miru nepozabljena Frančiška in tvoja duša naj vživa večno plačilo v nebesih! M, A. Iz Stopič. Dne 30. jvilija se je od nas ])oslovtl ë. g. kajjlati Anton e r n ii g e 1 j. Ker je imizikaliČtio izolii'ažeii, je 'a vnemo gojil petje zlasti cerkveno, kot prijatelj evetlic pa okusno zaljŠal oltarje. Hodi mu izreéena javna zalivala! Iz Brusnic. IFmrl je iliic 2(), julija v Čateškili to|»lica]i ob Savi, kaiiioi' je šel iskat zdravja, naš ugledni posestnik iz lirezja France A'o v ko po domaČe Brzlait. Pred nekaj îeti je l)il tudi župan v lîi iisnicali, Vsled pomanjkanja delavcev in poslov si je nakopal pii oskrbovanjtt svojega velikega, lazven graščine največjega posestva v obéiiii; Imd 1'cvniatizem, katerega je tiioral vsako leto preganjati ])0 toplieab. Zadnje mesce ga je pa napadlo še več drugih bolezni, katere pregnati so mu dale tojilice edino upanje. Toda žal, ni jib zmagal, jiač ])a so nui one pi'etrgale nit življenja, star komaj 44 let. Pokopan je bil v Čatežu ob Savi. Kadi koz v Vel. Dolini in okolici ga niso niogli jtrepeljati na domače pokopališče v Li'usincc. Rajnki je bil mož globoko veren, zvest naročnik Dol. Novic in di'ugih katoliškiíi listov. %a reveže in sosede jc imel v vsaki priliki odprte roke in tismiljeno sree. Bog mu daj večni mir in pokoj ! Izlet na Gorjance. Izlet na Gorjance se je izvršil v nedeljo 23. julija ob prav ugodnem vremenu v vsestransko zadovoljnost udeležencev iz Novega mesta in okolice. Ob lO.ut i je biia v prijazni cerkvici sv. ^Miklavža sv. inaŠa s pridigo, ki jo je daroval pi'eč. g. T. Atana/.ij Ausser. 'V kratkem in jedrnatem govor», ki je bil vseskozi času priniej'en, je se posebno priporočal poslušalcem hvaležnost do lioga za naš vsakdanji ki'uli, četudi vsebuje v se-datijem pomanjkanju dovolj vojne grenkobe. Po sv. maši so se opravile molitve za mir in za zmago avstrijskega orožja ter litanije Matere Božje. Po daljSeni odinorn in povžitju seboj p]'i!ieslib jedil, ki prav na planinah želodcu kaj dobro prijajo, se je nadaljeval izlet na najvišjo točko k sv. Jeil in k sv, Eliji. í^al, da je zob časa nekdanji cerkvici že popolnoma razjedel tako, da se vidijo le še z grmovjem in drevjem zaraščene razvaline. Jlej obema cerkvicama pelje meja Kranjske in Hrvaške. Le-ta pot je nekoliko težav-nejša, a vslcd krasnega razgleda raz vrha prav hvaležna. Na hrvaškili košenicali so nas prijazno pozdravljali Vlahi in narodno oblečene Vlahinje. Posestnik HraniloviČ iz Sošiwj nam je clo postregel z okusno lu'vaško kapljico, za kar nut še na tem niesiu izrekamo prisrčno bratovsko zahvalo. Pri tej priliki znovega potrjujemo, da je polet na bajkcjjolne Gorjance zai'es najlepši izlet na Dolenjskem. Vsaka bilka, vsako l)ei'esce in drevescc se ti klanja in te pozdravlja in zdi se, da ti vsa narava pi'i-poveduje Čarobne pi'avljice iz preteklih, davnih časov, ko so Še na Goijaiicih jire-bivale prelepe dekllcc Vile in so hodili Še mogočni velikani, ki so i'azti'gali in po-hrustali volkove in medvede, kakor kak lakoninik svoje cipe, in kjer so strašile grozne pošasti z devetimi glavami po))ot-nike. Zdi se ti v hladni šumi na Gorjancili, da vidiš pi'ed seboj ukleti grad z zakleto gorsko deklico, da slišiš peti rajsko ptico nebeško gloi'ijo, da vidiš ptico Zlatoperko s prekrasnim perjem itd. Velikanski jtre-padi te pa iieboté spominjajo na „gluho lozo", to je bosta v globočiiii, v katero se ne sliši noben zvon, razven vsakih sto let na sv. večer in v katero Še ni stojjilo nobeno človeško bitje. Stai' očka mi je pi ipovedoval pred 32 leti, da bode v „glulii lozl" nabiial antikrist svoje apostole in učence in jih od tukaj pošiljal ))o vsem svetu v pogubo Človeštva. In to se bo zgodilo pet let pred sodnim dnevom. -—■ In kdo se ni slišal ali čita! o volkodlaku, divjem možu, liosinem in povodnem možu, nadalje o mrtvaški srajci, pogreznjenem mestu, kresni noči itd., ki imajo vsi svoj izvor, začetek in koTiec na skrivnostniii Gorjancih V Ne da se [)0-pisati, kaj ob(''iiti človek, ko stoji pi'ed velikim jezerom in večnim studenčkom, ki imata neusahljivo vodo in baje cele Gorjance napolnjujeta, kakoi' velikanski sod in Če človek še })i'etniš!juje zraven bajko, da bodo Uskoki enki'iit i!i/,lili vso to vodo po vsem Doietijskeni in sami bodo pljuvali zopet ogenj, kakoi' v stai'eiii veku! Od vseh teh imenovanih in neimeno-vaiiili gorjanskili poseiniosti imamo v resnici le eden živ spomin in to je „Gospodična", nad vse ljubeznjiva in prijazna z najboljšim si'cem, ki pokrepča še dandanes trudnega izletnika s .svojo svežo siudeiičnico. Dokazana resnica je, da dohi še tako zelo utrujen hi iholazec i)rî tej gospodični novo moč, če izpije le eden kozarček njune oživljajoče vode. Odpade inu vsa utrujenost in vesel in čvrst kakur |)]'erojen koiaka daljo na vrh gore. In kakoi' je nekdaj la bistri studenček pomladil staro grajsko gost)o iz Mehovega pri sprehodu na Gorjancih tei'se je vrnila mlada nazaj v naročje začudenega in itresrečiiega moža, od tistihmal ima ta ljubki izvirček mično ime „Gospodična", tako se hode jiomladil stai' mož, če ae tiui nakljitči, da bode pil to studenčnico na oni sveti večer ob polnoči, ko bode slišal zvon v „gluhi lozi". — Pridite tedaj, Dolenjci in Goj'enjci na naše lepo Goi'janœ, da pokušate sami njihovo blagodejnost iii čarobno moč in kiasoto! Naročajte „Dolenjske Novice!" Najvišje cene za žive prešiče in za prešičje izdelke. Deželna vlada ukazuje; Kadar se prodajajo živi prc.šiči na drugem kraju, kakor uit kraju prevzenia (iz hleva) se ne amejo zahtevati iu plnčati vîsjo ccne, kakor so sjiodaj riiivedeiie: a) za pitane prešiče s težo od GO do 90 kg (fn-ešiči m pitanje), kadar ee prodajajo pitalceni in živinorejceui za na-daljiio vzreio za 1 kj^ živo teže 6 kron 12 v; b) za ])itanc prešiče vsake teže, kadar se prodajajo za klanje za 1 kilot,n-ani po običaju iiudimpeSta-Kiibanya 6K 94v; c) xa pršiitiiike 3 težo čez 40 kg, za I kg žive teže 4 K 80 v. Kadar se jirodajajo zaklani prešiči (brez drobovja) v eelib ali ])olovičnili kosih, se ne smejo zahtevali in jjlačati za tOO kilogramov žive teže višje cene, kakor so spodaj označene: zapre.šiče brez drobovja, če se prodajajo z giavo iu z nof^aml 700 K; za pre.šiče brez drobovja, čo se prodajajo brez glave in nog 720 K Ivadar prodaja pridelovalec tistim, ki zopet prodajajo, se za 100 kilog^ramov čiste težD spodaj navodenili prešičjili pridelkov no smejo zahtevati in plačati višje ccne, kakor so sjiodaj navedene: A, Za prii-ejeno, soljeno, priduijeiio, papri-ciiiino in |H)|iarjeno slanino ter za druge Yi'stno dezertnu slanine: Za namizno slanino, surovo in so^ieno 800 K; za namizno slanino, prekajeno 848 K; za lii'btno slanino in za slanino v kosih, surovo ali sojjctio 8C0K; za hrbtno slanino in za slanino v kosih, prekajeno, jtapricirano ali poparjeno 910 K; za dezertno slanino (mesno slanino) 910 K. Kadar se prodaja kaka druga vrsta masti in slanine, kakor so sjiredaj ua-vedeiie, se za 100 kilogramov čiste teže ne sine zahtevati in plačati višja cena kakor 780 K. li. Zii sveii« svinsko mesci, in sicer za stegno, pleňe, šinjak 780 Iv; za karé 860 K ; za rebriea in trebušno meso 700 K. r. Za prekaji'uo svinjsko meso. Za gnjat, pleče, šiujak 900 K ; za karé 9áOK; zrt rebriea in trebušno meso 800 K. Kadar se prodaja kaka druga vrsta mesa, kakor so pod ii iu ('navedene, se za 100kg «iste teže svežega mesa ne sme-zahtevati in plačati višja cen«, kakor 700 Jv in za [ireka-jeno meso ne več kakor 800 K. V tem para-gral'u določene najvišje cene veljajo i^a dobavo od pridelovali-eve železniške postaje brez omota. Kadar sc pošiljajo prešičji pridelki vsake vrste, so sme za omot zahtevati in plačati največ 1 odstotek prodajne cene. Za prodajo živih in zaklanih |)rc.šičev ter jirešičjili pridelkov določene najvišje ccne so umevajo, ako se proda za gotovino na kraju prevzema. Ako se kupnina upa, so sniejo terjati Ccá najvl.šje ceno samo obresti, ki ne pre.segajo obrestne mere meničnega eskompta avstrijsko-ograke banke, veljavnega ob sklepu kupčijo, za več nego 2 odstotka. Kadar se prodaja v trgovini na drobno, to je kadar se neposrednje oddaja porabniku, in sicer če oddaja pridelovalce v množinah do največ 15 kilogramov ali čo oddaja tisti, ki zopet prodaja, se za I kilogram spodaj navedenih prešičjih jtridelkov ne smejo zahtevati in plačati višjo cene, kakor so spodaj navedene : A. Za slaitino in svinjsko mast. Za necvrto surovo uiast vsake vrsto (tolščo, trebušno mast) iu za noprirejeuo surovo slanino 8 K 40 v; za scvrto svinjsko mast 9 i{ 40 V; za namizno slanino, surovo ali sojeno s kožo 8 K tj4v; za namizno slanino, prekajeno s kožo y K liiv; za hrbtno slanino in za slaniao v kosih, surovo ali sojjeno 9 K V; za hrbtno slanino in za slatiino v kosili, prekajeuo, papricirano ali poparjeno 9 K 80 V; za dezertno slanino (mesno slanino) 9 K 80 v. Kadar se prodaja kaka druga vrsta masti ali slanine, kakor so spredaj navedene, se za 1 kilogram ae sme zahtevati in plačati višja cena kakor 8 K 40 v. 1Ï. Za sveže svinjsko meso. Za stegno, pleče, šinjak 8K 40v; za karé 9 K 20 v ; za rebriea in trebušno meso 7 Iv 52 v. Kadar se prodaja svežo meso, se uiiievajo določene cene, vendar brez posebno přiklade. Za prekajeno svinjsko meso: Za gnjat, pleče, sinjak ítK 72v; za karé 9K 20v; za rebriea in trebušno meso 8 K 60 v. Kadar so prodaja kaka druga vrsta mesa, kakor so spredaj navedene, se za 1 kg svežega mesa ne stue zahtevati in plačati višja cena, kakor 7 K 52 v in za prekajeno meso ne več kakor 8 Iv (iO v. Za prodajo notranjih delov, .da(je glave in parkljev zaklanih prešičev, in sicer tako, ako prodaja pridelovalec tistim, ki zopet prodajajo, kakor za trgovino na drobno, naj določijo politična okrajna oblastva v svojem območju najvišje cene in naj jili javno razglase. Za prodajo klobasarskega l)laga bo določila deželua vlada posebej najvišje ccne. Politična okrajna oblastva smejo za svoje območje določiti tudi nižje najvišje cene, kakor so določene v tem ukfszu. . Prestopki se bodo kaznovali z denarnimi kaznimi do 5000 K ali z zaporom do Šest jiiesecev. — Ta ukaz dobi moč dne 24. julija 19 [G. leta. Istočasno îzgubé moč vsi sedaj za trgovino s preSičjimi priilelki obstoječi, otl dežolne vlade ali z njeniui pooblaščenjetn od okrajnih oblastev izdani predpisi o najvišjih ccnah. Raznotero. Nove vrste klobase. Češki Usti poročajo, da nameravajo v Pragi uvesti nove vrste klobase za ljudstvo, ki bi se prodajale v brezmesnih dneh po 30 vinarjev kos. Klobase njij bi tehtale 100 gramov in bi bilo narejene iz krvi, kaše in masti. Novi poletni čas muneravajo v Nemčiji obdržati tudi ])roko 1. oklob]'». V tej zadevi so imeli pi'uski ministri posvetovanje. Mož ■ beseda. Nedavno v Ht. Pavlu umili železniški kralj jaines J. Ilill, eden najbogatejših Američanov, se je zaljubil, ko je bil še ubog delavec, v natakarico Mary Jlahegan, ki je stregla v inipi'osti gostilni St. Jamesu, kamor je hodil na kosilo. Ilill je dekletu obljubil, da jo poroči, kakor hitro si zagotovi primei'iio stališče, da bo mogel vzdrževati dj'užino. Mary mu je verjela in ni je vaial. liivša natakai'ica in kuharica je iiostřila žena milijardeijeva. liasneje si je zgladil Jlill v St. Pavlu ki asno |)alačf), iz katei'e je imel razgled na reko, po kateri je svoj čas kot delavec vozil les v mesto, in na gostilno, v kateri jo hil spoznal svojo ženo. Zdrava kazen! Kakor poročajo listi, moi'ajo v nekem mestu na Češkem ženske, ki so jih ponoči polovili zaiadi nečednega obrta, drugi dan pometati cesto. Ker je nekaj žensk iz „boljših" družin nastopilo proti tej sramotni. |>a zdravi kazni, so jim ukazali snažiti vsaj stopnice in hodnike po občinskih in javnih uradih. Iz mizarja — opat! Pri redovnih volitvah opata samostana Disentis, je izvoljen za opata mnogoletni spiiltual in administrator samostana v MUnstettu, o.-Bonifacij Duwe. Novi opat je bit rojen 1. 1H59 v Churu na Vestfálskem ter se je izučil mizarstva. Kot stolarski pomočnik je stopil v samostan ter je pričel v 24, letu starosti študirati, tíedaj pa je eden izmed najuče-nejšili Članov tega reda. Loterijske številke. Trst, 2G. julija 20 82 4t) 42 40 Knjigoueznica ]. Kroječ nasi, v Rudolfovcm ŠB vedno izvršuje vsa navadno dela solidna in liDlIbor mogoče v vojnili razmerah točno in ceno. Posebno opozarjamo na to šol s he in druge hnjižnice. Istotaho se priporočuje Tisharno. IVflN »irivee in vlasnljar RUDOLFOVO (ilaviii tig, iMF" nasjiroli iiiesliii hiši priporoča že izgotovljene liisiie kile v vseh barvah. Izdeluje tudi druge lasne potrebščine ter ima vedno v zalogi podlaife, milit, pristno tekočino llair-peti-oí in Itaji'uiii proti izpadanju las, potem Itiirgit za sifiiirno odstranitev kurjih oies în drnji« toaletno stvari. — Kn|Mije na diofiii» iu dehelo /itiešiiue in rezane žensko lase. 1^8-24-17 JOS. BERGMANN LEKARNA v Rudolfovem kupuje po najvišji ceni átupo (seme) lisičjega (glej podobo] gopčično seme (ženof) : : : kamilice : : in druga zdravilna zelišča in cvetje.