Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku; z željo, da vam kultura pogosto popestri življenje, mu daje smisel in ga polepša. Veliko uspehov in elana na vseh področjih umetniškega ustvarjanja Zveza kulturnih društev Občine Dobrepolje .....,.................... ^ /' r ' Zupanova stran . ^ .f/^ ^ ^•.j'. 2 P9p|snepremičn|n ^ - ^ kako ^ .poteka . v . P.ObrepO.ljU..............................3. Sklepne mis.i ob ustvarjanju komedije »Težave s hrbtenico« 6 Dr. med. Zdravko Marič: Zbiramo predloge za zdrave noge 11 Mag. Rok Pelc: Zapora (obstrukcija) požiralnika pri konjih 13 Prispevke za naslednjo številko Našega kraja sprejemamo do 20. 2. 2007. 2 Zupanova stran januar 2007 Strategija razvoja Piše: župan Janez Pavlin Drage občanke, spoštovani občani. Zakorakali smo v leto 2007. Hvala vsem za čestitke, ki jih je bilo res ogromno. Delo na občini pa poteka s polno paro. Članek pišem v času, ko se pripravlja proračun za leto 2007 in ko so za mano zbori volivcev v vseh 24-ih vaseh. Moram reči, da se je vabilu zbora volivcev odzvalo kar veliko število občanov. Dobil sem dejansko podobo stanja in spoznal njihove probleme. Dobil sem veliko koristnih predlogov in pobud. Ugotovitev je, da je potrebno dati vaškim odborom večji poudarek. Pretok informacij med vaškimi odbori, občinsko upravo in županom mora nemoteno teči. Poglejmo tiste pereče stvari, ki so bile omenjene v vsaki vasi: Vodovod Je ena najbolj perečih stvari v občini Dobrepolje in to dobrih trideset kilometrov od evropske prestolnice. V občini še dve vasi nimata vodovoda, to sta Hočevje in Vodice. V vasi Tiso-vec pa čakamo na uporabno dovoljenje. Motena je oskrba z vodo zaradi premajhnega pritiska v Strugah in sv. Antonu. Nadalje je problem hidrantnega omrežja po vseh vaseh (ali jih primanjkuje, ali niso vzdrževani, ali pa je več vrst hidrantov v isti vasi). Zamenjati je potrebno kar nekaj kilometrov azbestnih cevi. V prihodnjih dneh je sestanek na Ministrstvu za okolje in prostor, da bi prišlo do sofinanciranja izgradnje vodovoda v Hočevju. Torej prioriteta občine je in bo oskrba s kvalitetno pitno vodo. Informacijska tehnologija Druga pereča stvar so internetne storitve, TV signali, signali mobilnih operaterjev ter v oddaljenih vaseh tudi klasična telefonija. Človek ne more verje- ti, da je to možno, in to v 21. stoletju, v dobi informatike. Upam, da bodo te težave v najkrajšem možnem času odpravljene, da bo možen dostop do vseh paketov, ki so na voljo in tako koristno uporabljati elektronsko poslovanje na raznih področjih. Cestna infrastruktura V preteklem obdobju je bil narejen ogromen napredek na izboljšanju cestne infrastrukture. Ostalo je še nekaj kilometrov neasfaltiranih cest, potrebna bo rekonstrukcija lokalnih in javnih poti, nujno je treba urediti odseka Videm — Bruhanja vas in Lipa — Pri cerkvi, in sicer z razširitvijo cestišča s pločnikom ter ustrezno razsvetljavo. Na Vidmu bo dokončanje avtobusne postaje in nadaljevanje projekta do odcepa za vas Cesta, razširitev križišča v Zdenski vasi skupaj z Direkcijo za ceste RS. Pripombe so bile glede pluženja, posipanja ter ureditve bankin. Javna razsvetljava V nekaterih vaseh še ni javne razsvetljave. V vaseh, ki jo že imajo, pa potrebujejo le nekaj dodatnih luči na kritičnih mestih. Potrebno je strokovno pristopiti k reševanju tega problema in narediti projekt o racionalni rabi javne razsvetljave. Veliko stvari je potrebno urediti, ampak vsega se ne da realizirati v letošnjem letu. Potrebno je reševanje prioritetnih stvari in postaviti strategijo razvoja. V prvi polovici tega leta moramo narediti kar nekaj analiz racionalizacije na različnih področjih. Ne smemo gledati samo na odhodke, potrebno je videti še prihodkovno stran in se vprašati, na kakšen način to povečati. Število proračunskih porabnikov se povečuje, investicijskih sredstev pa je vsako leto manj. Zavedati se moramo, da vsake dejavnosti oziroma vsakega projekta ne bo možno financirati. Podpirati je potrebno projekte, ki predstavljajo promocijo občine, ki se obrestujejo, ki imajo težo, ki imajo prihodnost. Če projekt ne zaživi, ga ne moreš podpirati v nedogled. Začeti se moramo tržno obnašati. Potreben je realen pogled. Menim, da je potrebno ustanoviti odbor, ki bo projekte ovrednotil, jih pretehtal in podal predlog za izbiro. Na koncu naj omenim, da je bil 8. januarja 2007, na povabilo poslanca Jožeta Tanka v Ribnici, sestanek na temo 3A razvojna os, ki smo se ga udeležili župani občin od Škofljice do Osil-nice, minister za promet Janez Božič, minister za okolje in prostor Janez Podobnik, direktor Darsa Rajko Siročič, direktor Direkcije za ceste RS Vili Ža-vlan in predstavniki Agencije za železniški promet. Glavna tema pogovora je bila obvoznica mimo Škofljice, posodobitev ceste G 106, obnova železniške proge Grosuplje — Kočevje (prva faza obnove od Grosuplja do Ort-neka je predvidena v letu 2007), obvoznici mimo Ponikev (v državnem proračunu je za 2007 planiranih 84.000 EUR, za leto 2008 je namenjenih 116.000 EUR in nadalje 3.5 mio EUR), razširitvi križišča v Zdenski vasi (za 2007 planiranih 83.000 EUR za PZI, za realizacijo v letu 2008 pa 438.000 EUR). Več o tem pa v bližnji prihodnosti. ♦ Iskrene čestitke vsem občankam in občanom ob 8. februarju — SLOVENSKEM KULTURNEM prazniku. januar 2007 Iz občinske uprave 3 Občina Dobrepolje Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje Dnevni red 3. redne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje, ki je bila 30. 1. 2007 ob 17.30 uri v občinskih prostorih na Vidmu. 1. 9. Potrditev zapisnika 1. redne seje Občinskega sveta in 2. - korespondenčne seje Poročilo o izvedenih in planiranih delih v občini Predlog sklepa o izhodiščni ceni za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča na območju občine Dobrepolje Predlog sklepa o imenovanju Nadzornega odbora Predlog sklepa o imenovanju Statutarno -pravne komisije Predlog sklepa o imenovanju predstavnika/ce v Svet JS KD OI Ivančna Gorica Predlog sklepa o imenovanju urednika/ce občinskega glasila "Naš kraj" Predlog sklepa o soglasju h gradnji hleva in silosa Obvezna razlaga 4. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Dobrepolje za obdobje 1986-2000, dopolnitve 2001 10. Obvezna razlaga Odloka o spremembah in dopolnitvah ZN za stanovanjsko območje Predstruge in za del UrN Predstruge 11. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Grosuplje 12. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Dobrepolje 13. Predlog cenika oglasov in drugih objav v občinskem glasilu "Naš kraj" 14. Razno 15. Vprašanja, predlogi, pobude Uradne ure na Občini Dobrepolje Ponedeljek: Sreda: Petek: 8.00 - 11.00 Popis nepremičnin - kako poteka v Dobrepolju ... je v prvi vrsti dopolnitev katastra stavb, vzpostavitev registra nepremičnin in dopolnitev registra prebivalstva. S popisom nepremičnin želi Geodetska uprava Republike Slovenije: • seznaniti lastnike stavb z uradnimi podatki o stavbah in delih stavb, ki jih vodi v katastru stavb; • pridobiti mankajoče podatke o stavbah in delih stavb za izboljšanje podatkov v katastru stavb in vzpostaviti register nepremičnin; • vzpostaviti večnamensko evidenco, ki bo omogočala uporabo v različne namene, kot so: - izvajanje različnih politik (npr. prostorske, nepremičninske, stanovanjske, zemljiške, itd.); - statistične namene; - varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; - regulacija trga nepremičnin; - obdavčenje nepremičnin. Pravna podlaga za popis nepremičnin, za vpis podatkov v register nepremičnin in v kataster stavb ter vpis stanovanj v register prebivalstva je Zakon o evidentiranju nepremičnin. Na področju Dobrepolja se je popis nepremičnin zaključil v vasi Bruhanja vas, Cesta, Podgorica, Zdenska vas, v zaključni fazi pa je Zagorica. Za popis nepremičnin naj se pripravijo vasi v naslednjem zaporedju: Kompolje in Podgora, sledile pa bodo Podpeč, Videm, Mala vas, Predstruge in Ponikve. Predlagam, da za popis pripravite sledeče podatke, ki veljajo za posamezen objekt, saj ima vsak objekt svojo mapo za izpolnjevanje podatkov, in sicer: • Leto izgradnje, • Zadnja obnova strehe, • Zadnja obnova fasade, • Zadnja obnova oken, • Zadnja obnova inštalacij , • Solastniški deleži, • Skico — tloris z razporeditvijo prostorov (ime prostora in kvadratura prostora). PAZITE: merijo se samo notranje mere v prostoru objekta, širina x dolžina (m2): • pri podjetjih se meri tudi prostornina delavnic, industrijskih skladišč (v m3), razdalja med nosilnimi elementi (v m), svetla višina etaže v (m) ... posebnosti pri določitvi prostora s poševnimi stenami (mansarde): • Višina stropov v mansardnem prostoru ni povsod enaka ali višja od 1,6 m. V površino štejemo samo del površine, kjer je višina stropov enaka oz. višja od 1,6 m. V popis nepremičnin se vpisujejo: • Stanovanjski in nestanovanjski objekti, gospodarska poslopja, kozolci, kašče, kmetijski silosi, čebelnjaki, rastlinjaki, drvarnice, lope, zidanice... Predmet popisa niso: Ruševine, procesije, kioski, prenosni toaletni prostori, nadstreški, objekti, ki niso zaprti s treh strani, novogradnje brez oken in vrat, bivaki ... V izogib lažnim popisovalcem naj vam omenim, da popis nepremičnin v Dobrepolju opravljamo pooblaščene osebe iz Geodetske Uprave RS, enota v Grosuplju, ki imamo s seboj kartico z vsemi podatki, potrebnimi za popis. Do sedaj sva ga opravljali ga. Frbežar in Saša Strnad, pridružila pa se nam bo tudi nova pomoč iz Ponikev. Za pridobitev dodatnih informacij o popisu se lahko obrnete tudi na brezplačno številko: 080-21-66. Saša Strnad 4 Vabilo; kmetijstvo januar 2007 JURČIČEVA PRIZNANJA Zveze kulturnih društev občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna Izpostava Ivančna Gorica in Občina Dobrepolje vas prijazno vabijo na osrednjo svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Jurčičevih priznanj v četrtek, 8. februarja 2007, v Jakličev dom na Vidmu ob 19. uri. - Pozdravni nagovor župana občine Dobrepolje Janeza Pavlina Kulturni program izvajajo: • Vokalna skupina Mavrica (KD Koma 750) • Jure Tori — harmonika in Ewald Oberleitner — kontrabas • Mladinski mešani pevski zbor Ponikve Mohorjeva družba: • predstavitev Jakličeve knjige Iz starih papirjev • Odprtje razstave likovnih del Podgora 2006 Prireditev vodi Igor Ahačevčič Drage kmetovalke in kmetovalci občine Dobrepolje in ostali občani Jože Andolšek Minilo je 12 let, odkar sem prišel v vašo občino kot kmetijski svetovalec. Čutil sem se pripadnika te doline, saj je bila moja mati doma iz Kolenče vasi. Čeprav se je poročila pri 20 letih, je imela veliko nagnjenost do teh krajev. Ko sem jo vozil na obiske in na pokopališče, sva se večkrat pogovarjala o dobrepoljskih in struških ljudeh, o vaši pridnosti in zavzetosti za delo. Velikokrat sva govorila o skalnih robovih po lepi ravni dolini in o razdrobljenosti zemljišč. Agromelioracijska dela so se deloma opravila, zemlja pa je še do danes ostala razdrobljena. Ponudila se mi je priložnost, da sem prišel v vašo občino kot kmetijski svetovalec z namenom, da bomo na tem področju skupaj z vami in občino marsikaj naredili. Poskušali smo s komasacijami, vendar ni bilo interesa. Napravil sem agromelioracijski program Struge. Z muko in težavo sem ga pripeljal do konca, v dolino sem pripeljal takratnih 25 miljonov SIT. Namesto pohvale sem brez razloga doživel grajo. Nadaljnih projektov nisem smel več delati, komasacije so prešle pod občinski resor delovanja in moja zagnanost v tej smeri je usahnila. Večkrat sem razmišljal, zakaj so ljudje revni. Prišel sem do zaključka, da ne vedno brez razloga Lotil sem se tekočih del in spodbujal predvsem kvaliteto in količino proizvodnje. Na tem področju smo lepo sodelovali in imeli kar nekaj uspehov. Količina mleka se je dvignila, stalež krav je sicer ves čas mojega službovanja padal, stalež mlade pitane govedi pa je porasel. Prišlo je obdobje subvencij. Trudil sem se, da je vsak dobil, kar mu je pripadalo, seveda pa je bila napravljena tudi kakšna napaka z vaše ali pa z moje strani, ker smo vsi samo zmotljivi ljudje. Kot vidite, se s kmetovanjem ukvarja vse manj ljudi na vasi. Prosta zemljišča mora nekdo obdelati, sicer se bodo zarasla. V naših krajih je večina zemljišč poraščenih s travo, zato je potrebna živinorejska proizvodnja. Novi veliki hlevi imajo v zadnjem času veliko nasprotnikov med ljudmi, ki so kmetovanje opustili. Zavedajte se, da mora imeti v naših klimatskih razmerah kmet za uspešno rejo živine primeren hlev. Nasprotovanja pri gradnjah so v zadnjem času vse pogostejša in v nekaterih primerih celo zlobna. Kaj je boljše, da imamo na vasi govedo ali medvede, ki se bodo množili v zarasli pokrajini? Apeliram na vse krajane: bodite strpni do sosedov in kmetovanja in ne otežujte dela redkim zanesenjakom, ki so še pripravljeni kmetovati. Kmetijstvo je zelo trd kos kruha. Kdor obogati v tej panogi, je vreden vsega spoštovanja. Dragi Dobrepoljci in Stružanci! Vsa ta leta, ki sem jih preživel z vami, so bila za mene lepa, delovna in poštena. Nimam človeka v tem obdobju, na katerega bi bil jezen, zato tudi vi ne gojite jeze do mene; če sem se vam kakorkoli zameril, včasih lahko tudi nenamerno, mi odpustite. V novem letu vam želim veliko sreče, v prihodnosti pa veliko uspehov pri kmetovanju. ♦ januar 2007 Kmetijstvo 5 Obvestilo kmetijsko svetovalne službe za kmetovalce Z novim letom, ko je odšel g. Jože Andolšek v pokoj, sem pričel opravljati delo na delovnem mestu kmetijskega svetovalca. Sem Franci Omahen, po izobrazbi agronom. Doma sem iz okolice Višnje Gore. Kmetijska dejavnost mi ni tuja, saj prihajam iz srednje velike kmetije in poznam delo, pa tudi težave na kmetijah. Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Svetovalna služba Dobrepolje — Struge Franc! Omahen Na nekaterih domačijah v vaši občini sem že bil z g. Andolškom, tako da imam neko predstavo o kmetijstvu v občini. Trudil se bom, da vam bom na voljo, ko boste potrebovali pomoč, naj bo ta strokovna ali tudi administrativna. Za skupnost so pomembne tako intenzivne kot tudi ekstenzivne kmetije, in vsem želim posvečati pozornost. Intenzivne kmetije morajo predvsem delati na proizvodnji in kakovosti pridelkov, se širiti in obnavljati, le tako bodo lahko šle v korak s časom. Ekstenzivne kmetije so pomembne z vidika obdelanosti krajine in v manjšem delu tudi s svojo proizvodnjo. Proizvodi na teh kmetijah so praviloma visoke kakovosti. Možnost za te kmetije je ekološko kmetovanje in s tem višja cena njihovih produktov. Povpraševanje po ekoloških proizvodih se povečuje. Ekstenzivne kmetije bi lahko razmišljale v tej smeri in s tem povečale dodano vrednost svojim proizvodom. Pomemben dohodek na kmetijah bi lahko prinesla dopolnilna dejavnost, naj bo to vrtnarstvo, turizem na kmetijah, predelava proizvodov (sadje, mleko in meso), peka peciva itd. Kmetje bi lahko s svojimi kvalitetnimi pridelki oskrbovali dom za ostarele, dom za invalide Ponikve, vrtec, šolo in okoliške gostilne ... Leto 2007 je že v polnem teku, zato bi vas rad opozoril na nekatere roke: Za živali, ki ste jih oddali v zakol v decembru 2006, je rok za oddajo zahtevka za klavne !n posebne premije od 15. 1. 2007 do 28.2. 2007. 28. februar je tudi skrajni rok za oddajo zahtevka za klavno premijo za živali, ki so šle v izvoz. Do konca marca je rok za vložitev vloge za povračilo trošarine za gorivo, ki se uporablja za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Vlogo za vračilo troša- rine za leto 2006 je potrebno vložiti na obrazcu TRO-A do 31. marca 2007 pri pristojnem carinskem organu (osebno ali poslati po pošti). Obrazci so novi, vsebujejo tudi pooblastilo vlagatelju, če je lastnikov zemljišča več. Na voljo so na inter-netni strani carine www.car!na.gov.s!, na enotah Kmetijske svetovalne službe in naprodaj v knjigarnah DZS. Vlogi se priloži originalne račune za nakupljeno gorivo, ki jih je potrebno oštevilčiti na način »1/n«, »2/n« ... »n/n«, pri čemer je »n« število računov. Veljajo računi za kupljeno gorivo na bencinskih servisih ali pa računi za strojne storitve, na katerih je navedena količina porabljenega goriva. Po novem mora izvajalec storitve podati izjavo (napisati na račun), da za navedeno gorivo ne bo sam uveljavljal povrnitve trošarine. Normativna poraba je določena na leto glede na površino obdelanih kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju RS v uporabi upravičenca in katastrsko kulturo, evidentirano v zemljiškem katastru, ter znaša: • 200 litrov na 1 hektar njive, travnika, barjanskega travnika ali ekstenzivnega sadovnjaka (skupina 1); • 420 litrov na 1 hektar vinograda, plantažnega sadovnjaka, hmeljišča ali vrta (skupina 2); • 50 litrov na 1 hektar pašnika ali gozdne plantaže (skupina 3); • 15 litrov na 1 hektar trstičja ali gozda (skupina 4). Vloge pošljite na naslov CARINSKI URAD LJ., Šmartenska 152 a, 1000 Ljubljana. Pavšalno nadomestilo Vsi, ki ste imeli v letu 2006 dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila — in to je večina kmetij, morate do 31.1.2007 oddati poročilo o prejemu tega nadomestila. Izpolnjen obrazec pošljete na naslov MFDURS, Dunajska 22, p.p. 107, 1000 Ljubljana. Če poročila še niste oddali, to storite čimprej. Analiza zemlje V letu 2006 je bilo opravljenih kar nekaj analiz zemlje, sedaj morate prinesti rezultate analize s podatkom o številki in površini GERK-a ter kulturi, ki bo tam rasla v letu 2007, na KSS, da napravim gnojilni načrt. Gnojilni načrt je potreben na vseh kmetijah, ki uveljavljajo neposredna plačila. Kmetije, ki so v SKOP ukrepu So-naravna reja domačih živali, pa morajo imeti v petih letih izdelane gnojilne načrte za vse v ukrep vključene površine. SKOP izobraževanje Kot veste, imate vsi, ki ste vključeni v Slovensko kmetijsko okoljski program (SKOP), pogoj opraviti vsako leto 3 urno izobraževanje. V Dobrepolju je izobraževanje za SKOP že bilo, zato vsi, ki še nimate opravljenega izobraževanja, to opravite 15. februarja v Koloseju v Ljubljani, več podatkov o programu pa si preberite v Kmečkem glasu ali v zborničnem glasilu Zelena dežela. Neposredna plačila Izpolnjevanje subvencijskih vlog bo v letu 2007 potekalo predvidoma od 1. marca do 15. maja. Izpolnjevanje bo potekalo računalniško. Pred pričetkom kampa-nije bo organizirano izobraževanje o novih uredbah, ki se tičejo neposrednih plačil. Ker je prišlo do veliko sprememb, vas že sedaj vabim, da se izobraževanja udeležite in da takrat razrešimo vprašanja in dileme, tako bo laže izpolnjevati vlogo. Vse kmetovalce, ki uporabljate elektronsko pošto, prosim, da mi posredujete svoj e-naslov, da vas bom obveščal po njem. E-naslov KSS Dobrepolje je kss.do-brepolje@lj.kgzs.si. Če potrebujete kakšen nasvet ali odgovor v zvezi z kmetijstvom, se lahko oglasite v pisarni, mi pišete na e-naslov ali telefonirate na št. 01 7867 150. Želim, da mi svoje potrebe in pobude v zvezi z kmetijstvom v občini posredujete. Vsem skupaj želim uspešno in zdravo leto. ♦ 6 Kultura januar 2007 Sklepne misli ob ustvarjanju komedije »Težave s hrbtenico« »Predstava se ne zadovolji z golim karikiranjem, temveč iznajde svoj jezik: situacijska in besedna komika, poudarjena tipizacija likov, visok, tekoč ritem zgodbe in hitro sledenje prizorov so značilnosti kreativne zasnove režije. V predstavi je mogoče naleteti tudi na politične ali socialno kritične spotakljivosti, vendar so te na žgečkljivo smešni ravni. Komedija Težave s hrbtenico lahko suvereno polni repertoarne sedeže v katerem koli slovenskem gledališču«. Za Kulturno društvo Dobrepolje, Dramska skupina SCENA: Saša Strnad Foto: Tamino Petelinšek_ Takšna je bila moja kratka izjava za medije. Pred pisanjem članka sem razmišljala, v katero smer zapeljati sklepne misli, in na koncu sem se vrnila na začetek. K zasedbi, ki je omenjeno »briljantino« odigrala in moje ideje oživela na odru. Aleš Strnad, igralec z navihanim karakterjem meščana, svoje potrebe najrajši zadovoljuje tam, kjer se lahko združi z določenim udobjem gospodinjske vrste, torej pri ženskah. V svojem zakonu vidi varovalko svojega posla. Izgovore za začasne odsotnosti, naj jih še tako malo ceni, pripiše svojemu poklicu. Kadar se zazre v prihodnost, samega sebe nikakor ne vidi na vislicah, temveč ob mirnem in njemu pripadajočemu naročju; v vlogi ljubimca in moža Viktorja Plemenitega. rečnost razodevali do zadnjega vlakenca. Je krepostno in prijetno dekle, ki v drugem prizoru dokaže svojo nadarjenost za praktičnost, brez katere bi bila ljubezen navadna lahkomiselnost; v vlogi žene in ljubimke Lizy Rayer. Bojan Novak, igralec, ki je poznan na odru po karakterjih starčkov in bolehnih mož, je z vlogo mladega, čednega pilota in ljubečega moža stkal preprogo krasnih dialogov in s tem končno dobil priložnost za izraznost njegovega prvinske-ga značaja, v vlogi Lovra F. Rayerja. Tomaž Šuštar, igralec z replikami, ki z lahkoto očarajo marsikaterega ljubitelja dramskih dialogov, po drugi strani pa lahko vznemirijo tiste, ki jim je tuj drugačen pogled na moralo; v vlogi uglaševalca klavirjev g. Smetana. Vida Žnidaršič, igralka, ki meri na doseganje poučnih učinkov pri občinstvu, po drugi strani pa ima poglaviten pomen, saj z občinstvom spremlja zgodbo in razodeva ozadje likov z občinstvom; v vlogi receptorke Zofke. Andreja Novak, igralka, se ukvarja z meščanskimi predstavami. Njena vloga je neka vrsta sporočila o tem, kaj v življenju želimo videti in česa ne. Seveda pa hkrati vidi tudi kaj, česar ne želi videti. Zanjo demokracija ne pomeni svobode; v vlogi ga. Plemeniti. Miha Perhaj, igralec, ki je prvič nastopil na odru in prikazal drzen korak za-peljivca, malodušen korak preganjanega, nadut in učen korak ... skratka, je zrcalo drže iz sveta slavnih in znanih; v vlogi producenta Ivice Batina. Alvina Bajrami, igralka, ki je prvič nastopila na odru kot glas razumnika, skuša stvari te zgodbe najprej razumeti in jih pojasniti, hkrati pa se z otroško odprtostjo in čudenjem odziva na gledališke go- Špela Nose, igralka burlesknih zapletov, v katerih sta se ihtavost in pretirana go- vorice ter jim kot začarana sledi; v vlogi zdravnice dr. Pe-terlin. Na področju tehnike z nami že vrsto let sodelujeta Andrej Žnidaršič in Peter Jakopič, na področju postavitve scene je letos prvič z nami sodeloval Gregor Perko, tako kot tudi Jasmina Mersel, ki je svoj glas posodila za medicinsko sestro v ordinaciji dr. Posega. Igra Težave s hrbtenico, kakršno smo ustvarili, bi lahko pre- prosto preimenovali v kulinarično komedijo. Sredstvo za uživanje je bila že zdavnaj prej, preden je postala igra na odru. Z igralsko zasedbo smo uspeli začiniti odnos z občinstvom. A če se hočeš igrati z niansa-mi, moraš zelo dobro poznati osnove. Redko se nam zgodi, da je česa preveč ali pa premalo, saj je priprava skrbna, z ljubeznijo, postrežena spretno, z občutkom, in použita slastno z navdušenjem. Za konec bi rada omenila vsem staršem igralcev in sodelavcev pri igri, ki so čas delili z menoj na vajah in igro tudi udejanili na odru: imate krasne otroke, bodite ponosni nanje in spodbujajte jih v tej smeri še naprej. Jaz sem vesela, da sem imela priložnost delati z njimi in da sem jih v svojem življenju spozna- la! Čudovite otroke imate in se že veselim prihodnjega srečanja z njimi! In za konec naj zaključim s stavkom: komedija doživlja, poživlja in vabi za svojo mizo k ponovnem uživanju predstave aprila v Jakličevem domu! ♦ Saša Strnad Aleš Strnad Spela Nose Bojan Novak Tomaž Šuštar Vida Žnidaršič Andreja Novak Miha Perhaj Alvina Bajrami Božično novoletni koncert godbe Dobrepolje Za nami je še en tradicionalni božično novoletni koncert, ki se je tako kot vsako leto zgodil na Štefanovo, 26. decembra 2006 v dvorani Jakličevega doma. Prvo priznanje za svoje delo smo godbeniki dobili že ob pogledu na nabito polno dvorano, kar je na našem koncertu tudi že stalnica. Program je povezoval Igor Ahačevčič. Neutrudni predsednik miri občinstvo Brez PTT pa seveda ne gre Najstarejši navijač godbe Spela Nose Da pa se godbeniki ne zanašamo na to, da nas vsako leto prihajate poslušat le zaradi tradicije, pač pa tudi zaradi dobre glasbe, smo dokazali s kar nekaj novimi skladbami iz različnih slogov — od rock'n'rol-la in dixielanda, pa do polke in ljudskih pesmi. Ves program smo tudi letos pripravili pod vodstvom Romana Gač-nika. Igor je v premore med skladbami vnašal pravo mero smeha in tako ohranjal krasno vzdušje. Kot vsako leto je predstavil člane, ki so v lanskem letu pristopili h godbi, v imenu vseh godbenikov pa čestital tudi našemu dolgoletnemu članu Janezu Šuštarju, ki je tiste dni praznoval okroglo obletnico. V dvorano se je s kolesom večkrat pripeljal tudi poštar Robi, ki je Igorju dostavljal kuverte z zahvalami našim gostom in s svojo pojavo še dodatno nasmejal občinstvo. V goste smo povabili Upo- Janez ima šestdeset let, skoraj toliko kot godba Gostje našega koncerta kojenski mešani pevski zbor Škrjanček, pevko Tino Gač-nik, na harmoniki pa se nam je v pesmi »Simp'l polka« pridružil naš član Klemen Babič. Z zborom Škrjanček smo izvedli dva venčka slovenskih ljudskih pesmi, med odmorom pa so se samostojno predstavili še z nekaj svojimi pesmimi in svojo že znano simpatičnostjo. Poleg pesmi so v besedi predstavili tudi stare običaje ob praznovanju Božiča ter »tepežnega dne« ali »dne nedolžnih otrok«. Tina Gač-nik nas je spremljala v pesmi »Šuštarski most« in s tem obudila spomin na pokojno Majdo Sepe, prazničnost ob Božiču in novemu letu pa smo vam skušali pričarati s pesmijo Silvestrski poljub. Po lepem končnem aplavzu je za biss kot vedno sledil še Radetzky marš ter naše iskreno novoletno voščilo vsem, ki nas vsako leto počastite s tako lepim obiskom in odzivom. ♦ Utrip srca pospešujemo s tokom misli »Ko se predstavimo v najboljši luči in ko se prižgejo sveče ter zatemnijo luči, pridejo gosti in vabljivi zvoki kličejo k poslušanju novih pesmi. Večer poezije postane prostor malih in velikih užitkov, skritih in lepih; je srce doma, kjer se skrivnosti avtorjev prenašajo na obiskovalce.« Za Kulturno sekcijo TD Podgora Saša Strnad_ Kulturna sekcija TD Podgora je poskrbela za pravi razcvet poezije, vezane v bolj ali manj strogo formo, kakor tudi v varen emocionalen okvir prvobitnega dobrega, ki ne meri globine senc. Zgodbe avtorjev: Andreja Debeljaka, Tadeje Novak, Jasmine Strnad, Francija Novaka, Saše Strnad in Alenke Zabu-kovec pod mentrostvom Ane Porenta so lepše v rimah, in če jih ne bi bilo, bi tudi ljubezen do izpovedi ne prinašala harmonije. Pri nas ni pomembno, da so naše pesmi samo lepe, pomembnejše nam je izražanje značaja posameznika. Tako se vsaka kretnja in vsako čustvo ter vsak dogodek spreminjajo v verze. Svet je zanimiv, pester, žgečkljiv, in vsi si želimo, da bi tak tudi ostal, tako v rimah skozi izpovedi našega duha kot tudi z energijo, ki jo nosimo v srcu. Ste v pričakovanju novih strasti in se želite potopiti v svet naših sanj? Potem ste vabljeni na prijetno druženje in predstavitev novosti v letu 2007: • Prireditev v okviru svetovnega dne poezije, 21. marca v Knjižnici Prežihov Voranc, 23. marca na Rašici v Trubarjevi domačiji, 30. marca v Knjižnici Grosuplje ter v začetku aprila v Knjižnici Grosuplje, enota Dobrepolje, v sodelovanju s glasbeno ekipo Prašički pojejo, vokalno skupino Mavrica in Zavodom za razvijanje ustvarjalnosti. • Večer poezije na Sv. Antonu v Zdenski vasi, 11. maja. • Izdaja pesniške knjige konec leta, predvidoma v sredini meseca novembra. Se nam želite pridružiti in deliti vaš koktajl idej, neobremenjeno skupaj z nami ali s finančnimi sredstvi podpreti omenjene projekte ter nas povabiti za žlahtnost k vašim prireditvam? Potem smo pravi naslov za vas in pri tem vsekakor ne odlašajte s kontaktiranjem na: Saša Strnad, Kulturna sekcija TD Podgora, Podgora 27, 1312 Videm-Dobrepolje ali po e-pošti: as.strnad@siol.net. Na slikah zgoraj in spodaj levo: Nekaj utrinkov z zadnjega večera poezije v koči pri Koritu, v Podgori (Foto: Gregor Grešak in Olivier Grandovec) KOLEDAR PRIREDITEV 2007 Ker želimo tudi za leto 2007 pripraviti koledar prireditev v občini Dobrepolje, ki je postal nepogrešljiv, vas prosimo za vaše sodelovanje. Koledar prireditev je informativne in tudi promocijske narave predvsem pa predstavlja pregled kulturnih, družabnih in drugih prireditev v občini, zato naprošamo vse organizatorje, ki načrtujejo v letu 2007 izvesti kakršno koli prireditev, da čimprej posredujejo napoved svojih prireditev na naslov: Turistično društvo Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Hvala za sodelovanje in lepo pozdravljeni! Predsednik TD Dobrepolje: Janez Pavlin Literarni kotiček Janez Brvar, varovanec Zavoda Prizma Ponikve Jesejevo drevo To jesejevo drevo, jesejevo drevo kaj je to! Iz zemeljskih globin sokovi korenin, ki sega do dna zemeljskih reka. Tokovi koreniti in rečni koriti pod zemljo nam skriti, kipeči v nebo. Drevesa korenine iz temin temine naj zdaj poženo proti soncu v nebo. Steblo drevato s krono košato, moško čokato, bradato, brkato. Vej rogovile in grče njih silne, zavetje njih ptičev in mladih dekličev, fantičev in mož. Stotine divjadi, srnjadi, jelenjadi, odganki zelenja pomladnih dni. Spreletavanje ptic, brenčanje čebel, metuljev poleti in roji hroščev zvezdnatih, sokove, sadove, med se cedi, družina obilna spev glasni, žarki sončni toplih nam dni. Pomladna Galebov stotine v jati pod nebom plesati svoj krožni ples si prične, pa žarkovje sonca in lune pol krajca, dan se prekrasno začne. Ob zarji oranžni pota na pol prazni v zvoniku se zvon oglasi, mesto pod gričem v jutru še spi. Muzika se oglaša, odmev jo oponaša, ali kje si pa ti? Okna odprite in vzdih svežine, pogled na planine, kope megla krasi. Po stezici prihaja, pramen las ji nagaja, le kam se mudi? Jutranjica zgodnja, zvon pa zopet zvoni; glas mu pozvanja in dan nov naznanja. Bo treba vstati, kaj nase dati! Brž pot pod noge! Spev ptic v goščavi napol še dremavi in v vejah šepet, za gričem klepet vran je zagnan pa drozgi, sinice, vse druge ptice naglašajo spev svoj vesel. O mati O tebi mati sončni žarki zlati v noči tihi tvoj soj zvezdnati. Roji neštetih zvezda tega neba, vidnih, neprezrtih, in bolečina srca. Milijarde zvokov nebes v višavah neskončnih daljav in zemskih nižavah. Najlepšo pesem Tebi, o večni, naj za tabo grem, o sreči prabitni naj Ti povem. Zapojem naj sinu in hčeri in materam naše zemlje. Kje poti so sprave, kje prave postave in Tvoj blagoslov? Novi časi sreče, sreče cveteče sončne pomladi majniških dni. Navdih nove pesmi o naših navadah, razgreti na soncu, raztepeni po livadah. Sadeži sreče, venci nam slave, duh naše sprave in slava vekov večnemu. Ob kulturnem prazniku bo organizirano strokovno vodstvo ga. Anke Novak po muzejskih zbirkah, in sicer: - v četrtek, 8. 2. 2007, od 17.00 do 19.00 ure - v petek, 9. 2. 2007, od 16.00 do 17.00 ure - v nedeljo, 11. 2. 2007, od 11.00 do 12.00 ure januar 2007 Iz dobrepoljske ambulante 11 / Piše: Zdravko Marič, dr.med. Zbiramo predloge za zdrave noge Sem Evgen Raznožnik, čevljarski mojster, sekretar društva Obuvalo za zdravo stopalo, preberite moje skromno strokovno mnenje: Sploh ne vem, kje bi začel, kadar je govora o nogah. Najprej prav gotovo lahko poudarim, da jih žal vsi več ali manj zanemarjamo. Lahko rečemo, da so noge zelo pomembne. Nosijo naše telo, s pomočjo njih se premikamo, sprejemamo informacije o fizikalnih lastnostih tal, na katerih stojimo, lahko so simbol česa grdega, lahko so simbol česa lepega. Na primer Jože pravi: noge so nekaj grdega, ker rastejo iz zadnjice; Janez pa pravi: noge so nekaj lepega, ker preko njih pridem pri sosedovi Micki do zadnjice. Mi smo tipična slovenska družina; žena in moja malenkost in ob nama seveda dve hčerki, sin in njegova punca, moji starši in tašča, ki je pet let vdova. Živimo v Tržiču na Dolenjskem, kamor smo se preselili iz Tržiča na Gorenjskem. Tam je bil naš župan vsem nam znani Pavle, tukaj pa je naš župan vsem nam dragi Pavlin. Prejšnjo nedeljo so nam bioenerge-tiki iz vzhodne Slovenije priredili seminar z imenom Zdrave noge. Moram reči, da smo bili prireditve zelo veseli in z veseljem smo jo šli pogledat prav vsi člani družine. Zavedamo se namreč, kaj pomeni ohraniti zdrave noge do čimbolj pozne starosti. Pa poglejmo, kako je izpadlo vse skupaj. Prireditev je potekala na športnem letališču v Podgori. Največji hangar je bil razdeljen v posamezne oddelke, ki so imeli ločene vhode. Nad vsakim vhodom je bil napis, po katerem je vsak obiskovalec vedel, čemu je oddelek namenjen. Na prvem je pisalo Krčne žile, potem Išias, na naslednjem Diabetične noge, nadalje Stenoza stegensko-golenskih arterij, zatem Artroze kolkov in kolen, Otekline nog, Tromboza stegensko-golenskih ven, Poškodbe nog in nazadnje Skrb za noge pri nepokretnih. Ohoho, veliko oddelkov, pestra ponudba. Izvedel sem, da se je bioenergeti- kom pridružilo tudi osebje iz uradne medicinske stroke, tudi zdravniki in kiro-praktiki. Toda žal smo videli, da je treba za vsak oddelek plačati vstopnino in sicer 12 evrov po osebi. Kaj pa zdaj? Nas je devet, v nas se pretaka gorenjska kri in strošek bi bil prevelik. A kmalu smo naredili načrt, s katerim smo prihranili čas in denar. Dogovorili smo se, da bo šel vsak v en oddelek, si ga ogledal in si kaj zapomnil, nato pa bo doma po večerji poročal, kaj je bilo zanimivega in koristnega. Od nas starejših je šel vsak v tisti oddelek, kjer je spoznal tegobe, ki jih je že sam občutil; jaz sem šel seveda v oddelek za Išias, moja mama recimo v Artrozo kolkov in kolen. Mladina si je lahko izbrala tisti bolezenski sklop, ki se ga najbolj boji. Moj oče pa je na koncu rekel: »No, jaz pa se konec koncev bojim nepo-kretnosti, zato bom šel v zadnji oddelek.« In glej ga, zlomka. Tam je bila vstopnina najdražja, in sicer 20 evrov. Le kaj bo takega izvedel? Bomo videli. V glavnem, dogovorili smo se, da se dobimo na istem mestu čez dve uri, potem smo se pa polni dobre volje razšli in si ogledali veliko zanimivih reči in prav toplo nam je bilo pri naših gorenjskih dušah, da smo prihranili kar nekaj evrov. Ob osmih zvečer smo povečerjali in začela se je debata. Šli smo od najmlajšega do najstarejšega in takole je izgledalo po- ročanje po posameznih oddelkih: 1. Krčne žile: v predstavitvi problema so najprej prikazali dve gumijasti cevi, napolnjeni z vodo. Ena je bila postavljena 14 dni neprestano navpično, druga pa izmenično dve uri navpično, dve uri vodoravno. Rezultat je bil, da je bila prva izraziteje raztegnjena kot druga. Na predstavitvi oddelka je spregovoril tudi zdravnik, ki je povedal, da so za pojav krčnih žil v veliki meri krivi dedni dejavniki, stoječe dnevne aktivnosti, toplotni vplivi in druge sočasne bolezni. Zato je najboljše zdravljenje prav izogibanje tem dejavnikom (razen dednemu); se pravi veliko gibanja (hoje), čim manj stoječega dela, občasni počitek z dvignjenimi nogami. 2. Išias: glavno predstavitev je izvajal bioenergetik iz družbe Air waves health, kar bi po naše pomenilo Zdravje iz zračnih valov. Predstavil je žensko poznih srednjih let, ki je povedala svojo zgodbo: »Zdravniki so mi postavili diagnozo išias. Dve leti so me zdravili s tabletami, bila sem v bolniški. Pa mi ni nič pomagalo. Leva noga me je čedalje bolj bolela. Potem sem pa šla k bioenergetiku. Prav čutila sem, kako mi je z desno roko potegnil iz noge bolečino, z levo roko pa mi je v nogo spustil moč in gibljivost. In to že po štirih srečanjih. Od takrat so minila že tri leta. Seveda pa sem po tem spremenila način življenja. Ne dvigujem pretežkih bremen, izogibam se dela z daljšo prisilno držo, vsak dan tečem in telovadim. Vsem priporočam, da takoj, ko popusti huda bolečina v hrbtu ali nogi, spremenijo način življenja in začnejo z rednimi rekreativnimi aktivnostmi.« 3. Diabetične noge: v tem oddelku je bila v glavnem vroča debata o zdravi prehrani. Kresala so se mnenja alternativcev in homeopatov na eni strani ter medicin- »Hej, prijatelj, pojdi z mano, greva, tja gor vince pit; tam na hribčku sonček čaka ...« Dragi prijatelj, zate bi bilo res boljše, da greš na hribček, kot pa da se ti 'svira' za vse in lepo leno namakaš svoje noge. Da, da, na hribček, in to seveda peš. A misliš, da je dovolj za tvoje noge, če jih namakaš v slani vodi, a misliš, da bo voda potegnila iz njih vso utrujenost in strupe, ki so se nabrali čez dan? Ne, noge je treba spraviti v pogon. Zapomni si, da nimamo nog samo zato, da držijo naše telo pokonci. 12 Iz dobrepoljske ambulante januar 2007 skih sester na drugi strani. Na koncu so dali besedo medicinski sestri iz švicarskega centra za presnovne bolezni, ki je prestavila primer rešitve tridesetletnega moškega pred amputacijo desne noge. Pojasnila je metodo, kjer na podlagi posebne diete, pravilne nege stopal, fizioterapevt-ske obdelave in s pomočjo zdravil preprečujejo nastanek gangrene kot najhujšega zapleta sladkorne bolezni na nivoju spodnjih okončin. 4. Stenoza stegensko-golenskih arterij: tudi tukaj se je govorilo o gangreni, ki nastane zaradi zoženosti arterij, preko katerih kri oskrbuje noge s kisikom in glukozo. Ta oskrba je lahko zelo zmanjšana in od srca najbolj oddaljena tkiva začnejo odmirati. Stenozo, zožitev, nastalo zaradi ateroskleroze izrazito pospešuje kajenje, sladkorna bolezen, debelost, zvišan krvni tlak in pomanjkanje zdrave telesne aktivnosti. Za nazoren prikaz so razstav-ljalci poklicali vodovodarja, ki je prinesel dolgo svinčeno cev. Najprej je spustil vodo skozi neokrnjeno cev in pretok je bil gladek in konstanten vzdolž celo dolžino. Potem pa je mojster cev z roko stisnil in zažel na dveh mestih. Kaj se je zgodilo? Pretok je bil zavrt in podoben avtocesti, ki je na dveh mestih zožena na en sam pas in vsi vemo, kako se spremeni sicer normalna prevoznost na takem odseku. 5. Artroze kolkov in kolen: prikazan je bil na eni strani amortizer avtomobila, ki je pet let vozil le po asfaltu in brez tovora, na drugi strani pa amortizer avtomobila, ki je vozil pet let natovorjen in po makadamskih cestah. Razlika je bila očitna, mehanik je povedal, da se da prvi amortizer še popraviti, drugega pa samo še zamenjati. Ob koncu je prišel na vrsto še ortoped, ki je na kratko pojasnil, da je podobno pri ljudeh; da ostanejo našo kolki in kolena dlje zdravi, če jim omogočimo redno, a po moči ne pretirano aktivnost. Telesno težo je primerjal z natovorjenim avtomobilom in podobno kot mehanik povedal, da jim na koncu pri hudih ar-trozah preostane samo še zamenjava kolka ali kolena z umetnim. 6. Otekline nog: v tem oddelku je bilo toliko zdravilcev, da je za medicinsko osebje enostavno zmanjkalo prostora. Zeliščarji so predstavljali napitke proti oteklinam, akupunktura spet svoje metode, bioenergetiki so s polaganjem rok zdravili srce in ledvice, vključili pa so se tudi astrologi, ki so pojasnjevali vpliv nebesnih znamenj. Ko je na koncu ostalo nekaj mi- nut in se je že zdelo, da pride na vrsto tudi kardiolog, se do mikrofona prebije znana vremenarka in ves preostali čas porabi za svoje razlage, kako vreme vpliva na zadrževanje telesnih tekočin in posledične otekline. Kardiolog je tako ostal z dolgim nosom brez besed, pa tudi brez honorarja. 7. Tromboza stegensko-golenskih ven: pri tej predstavitvi je sodeloval isti zdravnik kot pri krčnih žilah. Povedal je, da nas način življenja, ki nas obvaruje pred krčni-mi žilami, obvaruje tudi pred globoko vensko trombozo. Izjemne situacije pa so prvi dnevi po operacijah, ko smo še prikovani na posteljo in moramo dobivati injekcije proti strdkom. 8. Poškodbe nog: povabljeni gostje in predavatelji na tem oddelku so bili policisti in profesorji športne vzgoje. Policija je prikazala pogostnost in mehanizem nastanka poškodbe nog pri prometnih nesrečah, podali pa so tudi pomen in načine preprečevanja prometnih nesreč. Profesorji za šport so opisali najpogostejše poškodbe pri telovadbi, pomen dobre obutve, ogrevanja, predvsem pa so kritizirali učence, ki nočejo telovaditi. Pojasnjevali so namreč, da so posledice poškodb nog pri mladini, ki je telesno aktivna precej manjše kot pri tistih, ki ne marajo telovadbe. Od zdravstvenega osebja je bila prisotna fizioterapevtka iz Soče, ki je predstavila rehabilitacijski program po zlomu stegnenice. 9. Skrb za noge pri nepokretnih: oče je najbolj navdušeno pripovedoval o svoji izkušnji. Povedal je, da so v oddelku prikazali nego spodnjih okončin. Prikaz tehnik so izvajale fizioterapevtke in medicinske sestre iz doma starejših občanov v Lu-kavcih. Za negovanca pri demonstraciji pa so izbrali kar enega od gledalcev; in ne boste verjeli, ravno mojega očeta. Seveda je z veseljem privolil v vlogo, saj si je na srečo pred odhodom od doma umil noge in obul sveže nogavice. Postalo mi je tudi jasno, zakaj mu je bilo 20 evrov vstopnine na pol zastonj. Poleg izobraževanja je namreč dobil poceni masažo in fizioterapijo in sodelovanje mu je bilo prav prijetno. Tako je vsak povedal svoje doživetje in sledila je družinska razprava. Skupna ugotovitev je bila predvsem ta, da se pri večini začetnih težav z nogami sploh ni treba takoj obrniti na zdravnika. Predvsem pa moramo vsako začetno težavo vzeti kot resno opozorilo, da smo do takrat svoje noge zanemarjali in da moramo nujno nekaj v svojem življenju spremeniti. Noge ne bodo celo življenje naš hvaležni vlečni konj, zato ukrepajmo že danes. Ko smo vse to pripovedovali stricu Erniju, je takole odgovoril: »Pa da ne boste mislili, da se človeka loti samo ena od omenjenih bolezni. Lahko se zgodi, da enega človeka napade vseh devet naštetih bolezni. Poglejte, kako to gre: v mladosti te večkrat matra išias, po mamini strani imaš podedovane krčne žile. Noge so v oteklinah, zaradi posledičnih bolečin se ne rekreiraš. Zato se zrediš, dobiš sladkorno bolezen, čez nekaj let pa diabetično stopalo, poapnenje žil in stenozo arterij spodnjih udov. Kolki in kolena te komaj držijo pokonci, zato pride do artroze kolkov in kolen. še težje hodiš, nekega dne ti spodrsne in padeš. Tako pride do poškodbe spodnjih okončin; zlomiš si kolk, nekaj časa ne moreš na noge in dobiš trombozo. Zaradi slabe preskrbe stopala s kisikom in hranili, kar pride od sladkorne, stenoze in tromboze, nastane huda okužba in močno vnetje. Stopalo odmre, potrebna je amputacija. Nepokret-nost in potreba po oskrbi tega stanja pa je tako ali tako usoda vsakega izmed nas, bodisi da nas doleti v starosti (če jo dočakamo), ali pa lahko tudi prej po kakšni hudi bolezni (Bog ne daj). ♦ o OBVESTILO OBVEŠČAMO VAS O SPREMEMBI URNIKA DELA SPLOŠNE MEDICINE DOBREPOLJE. OD 1. MARCA NAPREJ BO AMBULANTA V STRUGAH OBRATOVALA OB SREDAH MED 7.00 IN 9.00 URO, OD 9.15 DO 15.00 URE PA AMBULANTA NA VIDMU. HVALA ZA RAZUMEVANJE januar 2007 Veterinarski kotiček 13 'Ml Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med. Zapora (obstrukcija) požiralnika pri konjih Nekatera zdravstvena problematika konj deloma zavisi tudi od letnega časa. Obstrukcija požiralnika je lahko ena izmed njih. Ko se približuje zimski čas in se ozračje ohlaja ter je voda mrzla in zmrznjena, konji manj pijejo, kot je to običajno v drugem letnem času. Zaradi spremenjene prehrane pridejo na plan tudi težave z zobmi, ki jih v prejšnjem obdobju mogoče niti nismo opazili. Običajno so konji v tem času vhlev-ljeni, kar še povečuje možnost za nastanek »obstrukcije«. Najpogosteje nastane »obstrukcija« zaradi zaprtja požiralnika z maso hrane ali tujka. Pogosto se to dogodi pri konjih, ki so požrešni in v naglici pojejo seno ali žito. Kot je bilo že povedano, je vzroke za »obstrukcijo« najpogosteje iskati v zapori požiralnika zaradi tujka ali mase hrane (sena, žita, slame), ki ni bilo dobro prežvečeno in prepojeno s slino. Izpostavljeni so predvsem požrešni konji, pa tudi konji po poškodbi požiralnika ali po prestali bolezni, kjer je prisotna de-hidracija. Med t.i. tujek sodijo lahko jabolka, korenje, pesni rezanci, kosi lesa idr. Med sekundarne vzroke za zaporo požiralnika pa sodijo lahko različne abnormalnosti požiralnika, ki pa se lahko delijo v vzroke znotraj svetline požiralnika in zunaj njega. Znotraj požiralnika pogosto govorimo o zožitvah, tumorjih in cistah. Vzroki zunaj požiralnika so lahko zelo različni od različnih tkivnih mas, prirojenih žilnih pletežev ipd., ki pritiskajo na požiralnik in zmanjšujejo njegovo prehodnost. Ne nazadnje so bili že primeri, pri katerih je zaradi poškodbe prišlo do otekline vratnega dela požiralnika in zmanjšanja njegove prehodnosti. Bolezenski znaki, povezani z obstruk-cijo, se kažejo predvsem v obliki slinjenja, izhajanja delno prežvečene hrane, pomešane s slino, iz obeh nosnic, posledično iztegnjen vrat zaradi olajšanja dihanja ter splošno slabšega počutja živa- li. Kljub omenjenim spremembam je lahko apetit pri živalih ohranjen. Pogosto lahko ob tujku v požiralniku le tega v vratnem delu požiralnika tudi za-tipamo. V nekaterih primerih lahko ob prvih znakih posumimo tudi na koliko. Na zaporo požiralnika lahko posumimo že na osnovi opaženih bolezenskih znakov, tipanja tujka v požiralniku idr. Vsekakor pa je potrebno biti pri ugotavljanju bolezni previden, saj se je neredko potrebno odločiti tudi za dodatne preiskave, kot je sondiranje, endoskop- ske preiskave, rentgensko slikanje idr. Zdravljenje omenjenega bolezenskega stanja naj poteka pod nadzorom veterinarja, saj lahko z nepravilnim ravnanjem storimo več škode kot koristi. Pogosto lahko obstrukcije, nastale zaradi naglo požrtega sena ali žita, izginejo spontano. V okviru zdravljenja je v prvi vrsti pomembna ukinitev hranjenja in napajanja do popolne rešitve problema. Konja namestimo v boks brez na-stilja. V nadaljevanju se uporabljajo pomirjevala, sredstva za sproščanje mišične napetosti, sredstva proti vnetju in bolečinam, antibiotike v izogib nastanku aspiracijske pljučnice itd. V kolikor ni učinka s pomočjo zdravilnih učinkovin, obstaja tudi izpiranje požiralnika s pomočjo sonde in mlačne vode ter nenazadnje operativni poseg. Slednjega pa je priporočljivo izvesti šele kot zadnjo možnost in na za to usposobljeni kliniki za konje. Kot pri vseh boleznih imamo tudi pri omenjeni veliko vlogo lastniki konj. V prvi vrsti je potrebno poskrbeti, da imajo konji na voljo kvalitetno seno brez dodatnih primesi v obliki vej, grmovja ipd. Izrednega pomena je tudi redna skrb za zobovje in ustno votlino, ki morata omogočati nemoteno zaužitje hrane, grizenje in požrtje le te. Pri požrešnih konjih se svetuje postopno in ločeno hranjenje v manjših količinah. ♦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje Staro leto je za nami. Novo, burno je zakorakalo. Ker sem lani sproti obveščala o naših izletih in zabavah, se sedaj ne bi ponavljala. Moram pa vas spomniti, da bom koledar za letošnje leto napisala v naslednji številki. Z veseljem vam sporočam, da se je v letu 2006 na novo včlanilo 33 upokojenk in upokojencev. Žal pa tudi lani smrt ni prizanesla. Na večni počitek smo pospremili deset naših članov (trije manj kot v letu 2005). Lepo je, da se jih kdaj spomnimo. Zdaj je včlanjenih 425 članov. Življenje ni praznik, a treba je živeti dalje. Zato vas želim spomniti še na kaj veselega. Bliža se pust in z njim veselo rajanje. Vabimo torej na pustovanje, 17. 2. 2007 ob 19.00 uri. Prijavite se pri svojemu poverjeniku. Za konec mi ostane še letovanje v Izoli (10.3. do 17.3.07). Tisti, ki smo se že odločili, da preživimo 7-dnev-ni dopust, smo se prav odločili. Mogoče tudi za zamudnike še ni prepozno! Pa lep pozdrav! Društvo delavnih invalidov občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje Društvo invalidov Grosuplje objavlja program društva za leto 2007 Praznovanje in prihod novega leta 2007 Kastelic Tončka_ Naj vam razodenem misel, ki se mi je porodila prav v tem času: na tem planetu, v tem velikem zavetju, štejemo leta in gremo v leto 2007. Taki kot smo bili nekoč, ujeti v želje in nemoč. Vse to se uresničuje in nas dviguje. Zato dragi prijatelji, naj nikoli čas ne mineva, da ne bi postali, se pozdravili, bili veseli, da imamo drug drugega, kajti v druženju prijateljev še bolečina ne boli. Veliko število članov se nas je zbralo, da pričakamo novo leto. Odnesli smo lepe vtise s polno energijo novim dogodivščinam naproti. S stiskom rok z dlanjo na dlan, plesom ob glasbi in idili žarometov na prostem. Prisrčna zahvala gospodu županu Janezu Lesjaku, da nam je omogočil prostore v družbenem domu za to praznovanje. Tudi naši podpredsednici društva invalidov Anici Perne iskrena hvala za organiziranost in uspešno vodenje društva. Naj novo leto 2007 vama nakloni še veliko uspešnih dni. Čestitkam se pridružujejo vsi člani in odbor. ♦ JANUAR • .Qb!sk.kin.§..aJi.gie.d.aiišč.?... FEBRUAR • .ya.l.e.Qîin.o.Y.p.o.h.o.d... —..1Z:..?.-.., • KfipaiQl. .d.?.n.zâ.o.h.ra.nj.?.nj.e..z.d.ra.Yi§.. • Občni zbor MAREC • Poh.o.d„po.Ju.rčJč.eYL.p.o.îi.—..§.^..?.:.. • izJ.eî.-..G.r.ego.rie.Y..s.e.me.Qj. .—.IQ:..?.:., APRIL • kop?...!. .daan.—. .D.o.b.r.n.?... MAJ • izJ.e.t..Y..î.ui.i.QO..—. .3: ..5:..(î.ri..d.n!)............................................................... • Srečanje invalidov Dolenjske in Bele krajine — Grosuplje 26: 5: 2007 JUNIJ • L.e.to.Y.a.nie..—..re.h.?b.i.!î.§.ç.ij.§.k.L P-Logram. ..2.3:..6.: ..do..30.:. .6:.. • .O.g.e.d..ig.r.e..n.a ..M.u.lj.aYi..................................................................... JULIJ • izJle.t...—..(o.b.is.k..gr.o.b.a..K.y.nejl.—..k.o.p.al.nL.d..aD. .O.l!.mJj.e..—.14.:..7. . AVGUST • Kopal..!. .d.an.. .(î.ud.i.z.a.îežj.e..j.nY.alLd.e)................................................. SEPTEMBER • L.e.to.Y.a..nie..Ma.|i .Lolinj..—. .^...s.. .d..o..i5:..?.::......................................... OKTOBER • izJlett . i.n. .ro.ma.ni.e. .—. .I.?.. . 1Q:.................................................................... NOVEMBER • K.o.&al.Q!..d.an................................................................................................. DECEMBER • P.r.a.z.n.o.Ya.nj.e...dneY.a.i.nY.al!.do.Y..—..1.;.1.2.:............................................ • P.r.a.z.Q.o.Ya.Qj.e...N.oY.e.g.a.ie.î.a....................................................................... • B.o.žič.n!. .ko.n.ç.e.rî. . . .2.6:. .1.2. .y. .K.rš.k!. íammi............................................... OSTALE DEJAVNOSTI: • Termini za ohranjanje zdravja ZDIS: Čatež, Simonov zaliv, Ptuj, Šmarješke toplice, Izola, R.ade.Qci;. .D.o.b.r.na.......................................................................................... • D.eLa.Y.n.ic.e..Y..Ra.de.n.c.ih..?.x......................................................................... • D.eLa.Y.n.ic.e..Y..Gr.os.yp.|j.e.m .?.x..................................................................... • Rehabilitacijski program za zaposlene in brezposelne i.nY.al!.de. .—..7.d.n.i.............................................................................................. • Izobraževalne delavnice za zaposlene in brezposelne i.nY.al!.de............................................................................................................. • .M.e.rie.ni.e.. .k.r.Y.n..e.g.a.tlâkâ.YS.a.k.. p.r.Y.i .p.o.n..e.d.e.^.e.k..o.b..9;.0.0.............. • P.r.eY.o.z!..z.a..p.o.î.re.be. .LnYa.idOY..Y..z.d.r.a.Y.s.î.Y.e.n.e..n.a..m.e.n.e.................. Društvo Sožitje V okviru Zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije že osem let deluje tudi Društvo Sožitje Grosuplje. V njem se srečujemo otroci, mladostniki in odrasli z motnjami v duševnem razvoju ter njihovi starši, prijatelji, mentorji, strokovni sodelavci in prostovoljci. Društvo v Grosupljem sestavljata Klub Čukec za mlajše in Klub Panda za starejše varovance. Klub Čukec se srečuje ob sredah, Klub Panda pa ob ponedeljkih. ter postopek izdelave določenih izdelkov, katere smo kasneje poskušali napraviti tudi sami. Decembra smo svoje izdelke razstavljali v Domu starejših občanov Grosuplje ter na našem bo-žično-novoletnem srečanju. Tu so varovanci nastopili s svojimi plesnimi točkami, ki so se jih naučili in jih vztrajno ponavljali na plesnih vajah, obiskal in obdaril nas je Božiček in nam prinesel veliko dobrih želja za prihodnje leto. ♦ prostovoljka Društva Sožitje Grosuplje Helena Sečko_ V drugem polletju iztekajočega se leta smo ob ponedeljkih organizirali plesne vaje, ob sredah pa je potekala telovadba pod strokovnim vodstvom gospe Andreje Švajger, oboje je potekalo v prostorih nove telovadnice Pil inženiringa v Brezju pri Grosupljem. Vsako drugo soboto pa je bilo organizirano tudi plavanje v Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični. Poleti smo se odpravili tudi na počitnice, in sicer smo v Fie-si počitnikovali od 21. do 26. avgusta, septembra pa smo se odpravili še na enodnevni izlet v Logarsko dolino. Tudi v klubskih prostorih se še vedno veliko dogaja: igramo različne družabne igre, rišemo, slikamo na majice, izdelujemo okraske ter voščilnice in se ob vsem tem prijetno družimo. Oktobra nas je obiskal tudi umetnik Dušan Zavšek, ki nam je predstavil glino 140 let Rdečega križa na Slovenskem Rdeči križ Slovenije je leta 2006 praznoval visok jubilej - 140 let RK na Slovenskem. Ob tem spoštljivem jubileju smo na Območnem združenju RK Grosuplje pripravili skromno slovesnost. Ob tej priliki smo 22. decembra 2006 podelili priznanja RK Slovenije najzaslužnejšim Krajevnim organizacijam RK in posameznim članom RK našem področju. Območno združenje Rdečega križa Grosuplje_ Priznanja RK Slovenije so prejele KORK: Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični, Muljava in Žalna. Priznanje je namenjeno celotnemu odboru KORK za njihovo požrtvovalno in prizadevno delo na humanitarnem področju. Odlikuje jih skrb za stare, bolne, invalidne osebe ter socialno ogrožene družine in posameznike. Smotrna uporaba sredstev zbranih iz članarine in prijazno sodelovanje so vrline, ki si zaslužijo priznanje. Po mnenju območnega odbora OZRK Grosuplje so si priznanja RK zaslužili posamezniki: Jožica Mišmaš, Ivanka Kastelic, Marija Skubic, Kristina Koncilja, Marija Tisu in Nada Gorenc. Vsi imenovani posamezniki so prejeli priznanja RK Slovenije za več desetletno požrtvovalno delo v humanitarni organizaciji Rdeči križ. Vsem še enkrat iskreno čestitamo in se zahvaljujemo v imenu vseh, ki sta jim vaša prijazna beseda in dobro dejanje polepšala trenutke v stiski. ♦ Ustvarjalnost mladih gasilcev Mladinska komisija - PGD Zdenska vas V Gasilskem društvu Zdenska vas se zavedamo, da mora naše društvo, če hoče preživeti, delati s podmladkom. Pred časom smo izšolali štiri mentorje mladine in stvar je stekla. Padla je ideja, da organiziramo ustvarjalno delavnico, na kateri bi izdelovali novoletne okraske in voščilnice. K sodelovanju smo poleg otrok povabili tudi članice društva, ki so z veseljem pristopile k delu. S končnim rezultatom smo zadovoljni, saj imamo lepo okrašen gasilski dom in izdelanih veliko voščilnic. Voščilnice bomo pred prazniki skupaj s koledarji raznosili po gospodinjstvih Zdenske vasi in Ceste, ki spadajo v naš požarni okoliš. Spomnili se bomo tudi naših gasilskih prijateljev in dona-torjev, ki so nam čez leto stali ob strani. Ob tej priložnosti PGD Zdenska vas vsem bralcem Našega kraja vošči vesele praznike in uspešno novo leto. ♦ Društvo gobarjev Štorovke-Šentrumar Hočevje Videm 34, 1312 Videm-Dgbrepgue Nabiranje gob Pinki Gobe lahko nabiramo od marca do močnejše zmrzali v novembru ali decembru, ko mraz uniči zadnje sivke. Spomladi, ko skopni sneg, se gobarji razveselijo marč-nic in pa mavrahov, ki se pojavijo okoli domačij, med grmovji, ob robu gozdov in drugod, predvsem na peščenih krajih. Sredi maja smrčki in hrčki v nižini prenehajo, v višjih legah pa jih najdemo tudi še v juniju. Maj in junij sta za gobarje bolj slaba v vsej sezoni, čeprav se podnebje spreminja. Zadnja leta opažamo rast užitnih gob tudi v tem času. Žal nam je v lanskem letu suša in vročina to preprečila, zato smo se iz gozdov vračali praznih košaric. V juliju in avgustu se po izdatnejšem deževju slika spremeni. Največ gob uspeva v gozdovih in po travnikih od septembra do novembra, posebno kadar je vlažna in topla jesen. Hladne noči in slana pozneje od dneva do dneva redčijo vrste užitnih gob, najdlje se mrazu upirajo, sivke, ježki, mraznice in lisičke. Navadno se razne vrste užitnih gob pojavljajo na vsakih nekaj let v večjih množinah. Verjetno je, da to ni odvisno samo od ekoloških razmer (npr. vlage in toplote). Za nekatere vrste je odločilnega pomena vrsta tal in kakovost rastišča. V listnatih gozdovih srečujemo druge vrste kot v iglastih, zopet druge so manj izbirčne in rastejo v različnih gozdnih tipih (hrastov, bukev, smrekov gozd) ali zunaj na obronkih in travnikih. Začetniki naj bodo pri nabiranju gob skrajno previdni. Prevelika korajža se lahko hitro maščuje. Zato bomo nabirali samo tiste vrste, ki jih res dobro poznamo in pri katerih je zamenjava s strupenimi vrsta izključena. Za spoznanje nepoznane gobe ni dovolj, da jo površno primerjamo z včasih slabo in pomanjkljivo sliko v knjigi, ki jo nosimo s seboj. V takem primeru si je treba vzeti nekaj časa in prebrati opis gobe ter preverjati znak za znakom, ali se ujema z vrsto gobe, ki je pred nami. Posebno moramo biti natančni pri naših opazovanjih, kadar se srečamo z gobami zelene ali bele barve, ki imajo pod klobukom lističe. Zlasti moramo paziti, da take gobe ne odrežemo nekje na sredini beta, pač pa mora- mo imeti pred seboj vso gobo, torej tudi del, ki je v zemlji. Nikdar ne smemo verjeti starim pravljicam, češ, da so užitne gobe prijetnega, neužitne pa zoprnega vonja ali okusa. Ne poznamo namreč znakov, po katerih bi lahko na prvi hip ločili užitne vrste od strupenih. Le dobro poznavanje gob po njihovih vrstah nas bo obvarovalo nesreče. Nabirajmo le mlajše in zdrave primerke, izogibajmo se nagnitih, napol suhih ali od črvov in polžev obžrtih starih gob, ker lahko povzročijo prebavne motnje ali celo zastrupitve. Nabirajmo res samo gobe, ki jih dobro poznamo, ostale pustimo rasti, jih ne brcamo, saj so okras naših gozdov ali gobarja, ki jih pozna. Gobo, ko jo najdemo, očistimo na samem rastišču. Prenašamo jih v pletenih košaricah, vrečke iz PVC-ja so prepovedane in neprimerne. Deževno vreme ni primerno za nabiranje gob. V takem času se napi-jejo vode, postanejo mehke, sluznate in hitreje se pokvarijo. Gobe, prinešene domov, hranimo na hladnem in jih po možnosti še isti dan pripravimo za obed ali konzerviramo. Počakajmo pomlad in pojdimo v gozd, ki nam nudi razne plodove, sveži zrak in rekreacijo. SPOMLADANSKE GOBE MARČNICE - Hygrophorus marzuolus - Marčna polževka Ko zapade sneg in prekrije gozdove, če sploh še zapade, se za gobarja konča sezona. Po prvi odjugi in kopnenju snega v februarju ali marcu (v preteklem letu v aprilu) se v gozdu pojavijo prve marčni- Marčnice, foto: Pinki ce, varno skrite pod listjem. Najprej jih opazimo na prostorih, razkopanih od srn, saj je to njihova poslastica. Ko hodimo po gozdu, napeto gledamo po tleh in odkrijemo, da je listje tu in tam privdzignjeno. Previdno odkrijemo zgornjo plast listja in glej, prikažejo se kot posejane belo-sive gobe; ja, to so marčnice. Rastejo v mešanem gozdu, včasih pod smrekami in bukvami, v skupinah, posamično ali v velikih šopih. Je odlična goba, primerna za raznovrstne omake in tudi za vlaganje v kisu. ♦ Dobrodelni koncert v Strugah Večer 20. 1. 2007 si bomo v Strugah še posebej zapomnili. Ta večer smo imeli v avli OŠ Struge dobrodelni koncert, ki ga je pripravila Katarina Ramač iz Strug. Ona je pevka pri ansamblu Fantje z vasi. Vodja šole Tinka Gregorič Naj kar takoj na začetku povem, da so se vsi nastopajoči odzvali njeni pobudi, da so razvajali naše duše in se odpovedali honorarju. Vse, kar se je nabralo od vstopnine, to je 908 evrov, pa je Katarina namenila OŠ Struge. Mi smo ji zelo hvaležni, da je še vedno nekdo v tem zmateria-liziranem svetu, ki mu ni vseeno, kakšen je kraj, v katerem živi. Mi bomo ta denar porabili za nakup računalnika. In kako se je odvijal ta večer? Najprej je naš hišni zborček zapel pesem Pravo prijateljstvo pod vodstvom Marjete Gerk-šič. Potem pa je na oder prišla voditeljica večera, Karmen Perko, kot uboga re- va, ki nima niti toliko, da bi bila primerno oblečena. S to svojo gesto je poudarila, da je koncert dobrodelen. Skozi prijetne šale je večer vodila od skupine do skupine. Najprej so se seveda predstavili Fantje z vasi s Katarino. Res, njen glas je angelski, kot tudi od pevca Edija. Že je oder zasedla vokalno instrumentalna skupina Zvezdice, ki nam je s svojimi milimi glasovi obudila nekatere že kar pozabljene pesmi. Ne gre prezreti niti humorista Marjana, ki nam je kot Pavla razkril nekaj skrivnosti težkega zakonskega življenja. In glej, Karmen je že napovedala ansambel Zelena dolina, katerega kitarist in pevec, Marko Rus, je domačin in Katari- nin sošolec iz osnovne šole. Se jim vidi, da so vsi trije mladi in zelo navihani. Igrajo pa zelo dobro. Zelo so 'razmigali' publiko in poželi velik aplavz. Na odru pa so se že začeli postavljati pevci Moškega pevskega zbora Struge, ki so zapeli dve pesmi in srca ganili s pesmijo Nocoj pa oh nocoj, kjer smo lahko ob solo petju Mojce Pogorelc občudovali njen krasen žametni glas. Karmen, kot izvrstna voditeljica, se je že preoblekla in s tem pokazala, da je koncert uspel. Še enkrat je napovedala ansambel Fantje z vasi, kjer je spet v vsem sijaju blestela zvezda večera, Katarina Ra-mač. Katarini se je izpolnila velika želja, da pripravi koncert svojega ansambla v svojem rojstnem kraju. Na obrazu se ji je videlo, da je zadovoljna, da je srečna. Res mora biti čudovito, peti v domačem kraju, pred polno dvorano in gledati ljudi, ki te zamaknjeno poslušajo in ti z aplavzom povedo, da si dober, da te imajo radi. Katarina, kar tako naprej. Mlada si še. Pred teboj je še vse življenje. Želim ti veliko lepega, še veliko podobnih uspehov. Upam, da se ti bo nekaj prav kmalu izpolnilo. Hvala še enkrat v imenu OŠ Struge in v svojem imenu. ♦ Iz vrtca Marija Žnidaršič Vsak trenutek je rojstvo novega trenutka. Vsako rojstvo novega trenutka je smrt starega. Dovolimo ciklusu življenja, naj nas vodi skozi prehode. Dovolimo sami sebi biti srečni... A sreča pride le z razumevanjem teh krogov ... Enkrat je z nami, drugič je ni... ... vedno pa se pojavi znova... ... in znova... ... in znova... S temi mislimi stopam v novo leto in rada bi se dotaknila decembrskih dni v vrtcu Ringaraja. Kot vedno, je bil december veselo obarvan, poln pričakovanj, druženj in radosti. Že v začetku nas je s svojimi darili obiskal Miklavž. Več dni so se otroci veselili njegovega nevidnega prihoda, mu pisali pisma in se mu zahvaljevali za prejeta darila. Kmalu za tem smo se dogovorili za srečanje s starši. To ni bilo navadno srečanje v vrtcu, pač pa pohod z lučkami in z baklami. Otroci v starosti od enega do štirih let so odšli skupaj s starši z lučkami, ki smo jih pripravile vzgojiteljice, do cerkve v Podgorici. Sprevod z lučkami je odseval občutek topline, dajal moč svetlobe in prijetne občutke ob druženju. Pri cerkvi smo se pogreli s toplim čajem, skupaj zapeli in se poveselili. Pot tudi nazaj ni bila pretežka in vsi otroci so kljub majhnosti hodili sami. Otroci starejših skupin, v starosti od četrtega do šestega leta, pa so se s starši podali do cerkve v Podpeči. Njihov pohod je bil z baklami. To je bilo doživetje! Vztrajno so hodili ob pogovorih in mimogrede pokukali še v podpeško jamo, nazaj grede pa se okrepčali s toplim čajem pri Andolškovih. Hvala gostoljubnim staršem! To je bil šele uvod v dogajanje v decembru, kajti dogodki so se kar vrstili. Že v naslednjih dneh imel svoj koncert zbor- ček našega vrtca, na gostovanju je bilo gledališče s predstavo Petelin čarovnik, za sponzorstvo pa se moram zahvaliti občini Dobrepolje. Praznično smo okrasili vrtec, postavili smrečico in pripravili voščila za starše, prijatelje in sodelavce. Prav prijetno je bilo druženje s šolarji. Učenci petega razreda pod mentorstvom učiteljice Majde Blatnik so zaigrali igrico Vesel Božič, učenci šestega razreda pod mentorstvom učiteljice Eme Sevšek pa so otrokom pripovedovali pravljice. Otroci so jih z veseljem prisluhnili. Igrico z naslovom Didl didl daja Božič že prihaja smo zaigrale tudi vzgojiteljice. Otroci metuljč-kove skupine pa so svoje prijatelje razveselili z igrico Rdeče jabolko. K prijetnemu vzdušju je pripomogla tudi knjižničarka Tanja, ki je otroke povabila v knjižnico in jim ob svečkah pričarala zimsko pravljico o treh snežinkah. Kaj naj rečem? Bilo je lepo, še mnogo drobnih in nepozabnih trenutkov radosti in veselja, ki jih ni moč opisati, pa so skriti v podzavesti malih nadebudnežev in jih bodo ohranili za naprej. ♦ 18 Vozni red; oglasi januar 2007 Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. 1000 Ljubljana, Celovška cesta 160 http://www.jh-lj.si/lpp Izvleček voznega reda velja od 1. 9. 2006 do 30. 6.2007 LINIJA: LJUBLJANA - GROSUPLJE - VIDEM odhod Postajališča 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Ljubljana 6.30 9.30 14.10 14.50 15.20 16.00 18.00 20.15 22.30 Škofljica žaga - - - - - - - - 22.52 Grosuplje Motel - - - - - 16.23 - 20.38 - Grosuplje 6.54 9.54 14.34 15.14 15.44 16.26 18.24 20.41 23.14 Videm 7.20 10.20 15.00 15.40 16.10 16.50 18.50 21.05 23.40 prihod LINIJA: VIDEM - GROSUPLJE odhod - LJUBLJANA Postajališča 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Videm 4.30 5.20 6.20 8.15 11.39 15.05 16.30 19.00 21.15 Grosuplje 4.54 5.44 6.44 8.39 12.03 - 16.54 19.24 21.45 Grosuplje Motel 4.57 - - 8.42 - - - - - Škofljica žaga - - - - - 15.38 - - 22.01 Ljubljana 5.20 6.10 7.10 9.05 12.30 15.58 17.20 19.50 22.23 prihod Linija obratuje od ponedeljka do petka, vendar ne v času novoletnih in prvomajskih šolskih počitnic. Izvleček voznega reda velja od 1. 9. 2006 do 30. 6. 2007 LINIJA: LJUBLJANA - GROSUPLJE - VIDEM odhod Postajališča 1 2 Ljubljana 15.00 20.15 Škofljica žaga 15.22 - Grosuplje Motel - 20.38 Grosuplje 15.44 20.41 Videm 16.08 21.05 prihod LINIJA: VIDEM - GROSUPLJE - LJUBLJANA odhod Postajališča 3 4 Videm 5.36 19.00 Grosuplje 6.00 19.24 Grosuplje Motel - - Škofljica žaga 6.16 - Ljubljana 6.38 19.50 prihod Linija pod št. 1 in 3 obratuje ob sobotah. Linija obratuje ob delavnikih v času novoletnih in prvomajskih šolskih počitnic. V soboto, 24. februarja 2007 bomo na Pokljuki zopet priče najbolj noremu, najbolj smešnemu in najbolj atraktivnemu slalomu. To bo EUROSANK 07, ki omogoča izvirnim kreatorjem in neustrašnim slalomistom prosto pot v svet domišljije in gravitacijske ustvarjalnosti. Na pobočju Športno-rekreacijskega centra Pokljuka na Rudnem polju bo že četrtič zapored potekalo tekmovanje atraktivnih drsečih vozil. V vožnji skozi slalom-ska vratica se bodo pomerile ekipe, ki lahko štejejo do dvajset članov in tekmujejo v doma izdelanem, fantazijsko oblikovanem drsečem vozilu, ki mora zagotoviti varno premikanje zgolj s pomočjo človeškega dejavnika in gravitacijske sile. Vabilo velja tako gledalcem kot tudi ustvarjalcem - tekmovalcem. Vstopnine ni. ČISTILNI SERVIS ISA, POMOČ NA DOMU DŽEVDET SALČINOVIĆ s.p. PUCLJEVA 2 1315 Velike Lašče TEL.: 040 636 059 januar 2007 Zahvale; oglasi 19 Tiho je srce zastalo in zbledel je z lic nasmeh, solza se je posušila, zadnja solza ti v očeh. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža in atija JULIJA VIDMAR iz Predstrug Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga imeli radi, ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter zanj molili. Posebna zahvala gre vaščanom Predstrug, Zagorice in Prilip ter prijateljem iz Švice. Hvala osebju bolnice Brežice, ki so se trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Zahvala moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za čuteče slavo, Mateja Samcu za zvoke tišine ter Julki za molitev. Hvala g. župniku Škulju za pogrebni obred ter p. Damijanu in g. Jakopiču za besede slovesa. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej Erika, Julija,Thomas in Janik Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. (D. Kette) ZAHVALA ob smrti ANTONA ŠPORAR iz Male vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pokropili in spremljali na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter darovali sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku Francu Škulju za opravljeni pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru za lepo petje in pogrebcem iz Male vasi, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi domači Vse ima svoj določen čas in vsako početje pod nebom svojo dobo. In brezumni kot smo, hočemo vse osvojiti; kot da bi imeli čas vse imeti. ^(ajti čas se ne ukvarja s tem, da bi izpolnil naša upanja; svoje delo opravi in zbeži. In da bi bili svobodni kot ptice nam manjka le malenkost: ČAS! Zato vas povabim s sabo na svobodo do zore v soboto, 27. marca od 19. ure dalje, ko bomo premagali Čas in ga zavrteli za leto nazaj in odprli sod, iz katerega bo izteklo četrto desetletje moje dobe (kakšna ironija). Za vse ostalo bo poskrbela Marinkcova ZORA. Početju se pridružuje tudi sin Jon, ki lovi svoje sedmo (zaenkrat samo) leto. Toliko stvari se v življenju bojimo. Pa se jih ni treba. Treba jih je početi in živeti. Matej in Jon Prodam zazidljivo parcelo v Dobrepolju Tel.: 051 606 017 MIX D.O.O., Stegne 15, 1000 Ljubljana OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO V NAŠI TRGOVINI V PONIKVAH - VIDEM-DOBREPOLJE VOZNIK KAMIONA - SKLADIŠČNIK Zaposlitev bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s 6-mesečnim poskusnim delom. Pogoji: vozniški izpit C-katergorije, 5 let delovnih izkušenj. Ponujamo vam zaposlitev v uspešnem podjetju, prijetnem delovnem okolju in stimulativen zaslužek. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: MIX d.o.o., Stegne 15, 1000 LJUBLJANA. Rok za prijavo: . dni FRIZERSKI SALON FmOR&řl Beti Rebolj - Žnidaršič s.p. Dom Svete Terezije, Videm 33 1312 Videm-Dobrepolje Tel.: 01/7807-827 • GSM: 041/912-322 Delovni čas pon. 8-12 • tor. 16-20 • sre. 8-12 • čet. in pet.16-20 • sob. 8-10 in 16-18 ZDRAVLJENJE Z BIOENERGIJO Izvajam program petdnevne bioterapije po metodi znanega zdravilca g.Zdenka Domančiča, ki je velikodušno in uspešno prenesel svoje več kot 25-letne izkušnje in znanja s področja zdravljenja z bioterapijo na nas, njegove učence. Naša dela se ponašajo s številnimi uspehi in vidnimi rezultati. Z bioterapijo pa uspešno pomagamo pri najrazličnejših obolenjih oziroma boleznih in poškodbah. En sklop bioterapije traja pet zaporednih dni, vsakič povprečno 20 minut. Prijave zbiram po telefonu: 031/ 679 088, Saša Lekan http://www.in-mediasres.com Obliko zahvale terapevtu po zaključku petdnevne terpije izberete motvoz d.d. Grosuplje www.motvoz.si želite delati v dinamičnem kolektivu, ki vam ponuja dolgoročno in varno zaposlitev? Smo izvozno usmerjeno podjetje z zanimivim proizvodnim programom s podroËja embalaže. Za uresničitev zastavljenih ciljev in širitve poslovanja, vabimo v svojo sredino delovne in ambiciozne sodelavce, in sicer: 1. TISKARJA I. in TISKARJA II. (m/ž) Pričakujemo kandidate s V. ali IV. stopnjo izobrazbe grafične ali druge tehnične smeri. Zaželene so delovne izkušnje s področja fleksotiska ali tiska. Delo je izmensko. Zadolžitve: • priprava in posluževanje tiskarskega stroja • samostojno opravljanje dela po delovnih nalogih • dobro sodelovanje s poslovodjem in kontrolo kakovosti Ponujamo stimulativno plačo od 1200 do 1500 EUR bruto. 2. OPERATERJA I. in OPERATERJA II. (m/ž) Pričakujemo kandidate s V., IV. ali III. stopnjo izobrazbe tehnične smeri. Zaželene so delovne izkušnje in izpit za voznika viličarja. Delo je izmensko. Zadolžitve: • priprava in posluževanje proizvodnih linij • skrb za nemoteno delovanje strojev Ponujamo stimulativno plačo od 800 do 1100 EUR bruto. V svojo sredino vabimo tudi mlajše, ambiciozne sodelavce s srednjo strokovno izobrazbo strojne ali elektrotehnične smeri. Če menite, da je naša ponudba za vas zanimiva, vas vabimo, da pošljete ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: info@ motvoz.si, informacije po tel. 78 88 100 (110). Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s poskusnim delom. 456245 Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov. sami.