(P£T 3 nč. * & 36. številka. Izdanje za torek 24 marca 1896 (v Trstu, v torek zjutraj dne 24 marca 1896.) 9V aslai^i o ; -tali ,'J lVii l' V /tinii.vfti *t« uiišol vi mm;n|XiVi fliubo". / va nilol ' -v . - * Tefoj XXI. ' - I r. VI „EDINOST" izhaja po trikrat na teden v Šestih iz-danjih ob torkih, ćetrtk th in sobotah. Zj'jtranje izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno ]m oli 7. uri večer. — Obojno izdanje atftne: za Jeden mesne . 1. 1.—, izven Avatril« f. I.Sn za tri mesec. . , S — , , „ 4.50 za pol leta . . „ 6.— . „ „. 9__ /.a vsa leto . . . ta.— * * . — Naročnino je plačevati naprej na naročbe brez priložene naročnine ae uprava na ozira. Peuatnične številke se dobivajo v pra-dnjalniuah tobaka v lrntu po 3 nvč., izven Trst* po * nvČ. i/H \ majo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije In oglase spre-jt>mn «//ravniitvo ulica Molino .pit4> oolo liit. II. nadst. Naročnino in oglas^ : jo plačevati looo Trst, Odprte rfekUAa 1 rije ao proste pontnitie. 1 H m I ___■____'. j -l t»U , " JI Naše železniško vprašanje. i. Govor posl. Ivana vit. Nabergoja v seji poslanske zbornice dne 17. marca 1896. Da sem v tem poglavju upisan mad protigo-govorniki, zgodilo se je to iz tega vzroka, da sem na ta način gotoveje prišel no bessde, nikakor pa radi opozicije proti sedanjemu gospodu železniškemu ministru, do kojega gojim popolno zaupanje v trdni nadi, da zasnuje isti srečnišo železniško politiko, sosebno glede Trsta, (Dobro 1), nego so jo imsli prejšnji trgovinski in železniški ministri. To je že stara pritožba, kojo smo čuli že mnogokrati, ki sem jo prisiljen povedati o tem poglavju drž. proračuna kakor zastopnik mesta tržaškega. V letošnji proračunski razpravi imam v to temveč povoda, ko je državna važnost železni-štva dovela do novega zasnutja posebnega centralnega mesta in ko v prvič vidimo na ministerski klopi posebnega železniškega ministra, o katerem smemo misliti, da bode posvečal posebno zanimanje stvarem svojega področja. Neprijazno polože-nje, v kojem se nahaja Trst, to jedino znamenito pristanišče v tej državni polovici, je tako znano, da se mi ni treba truditi podrobnejim pojasnjevanjem. Trst je v otrplosti, spoštovana gospoda moja, a na polju trgovinskega gibanja je preneliljaj toliko kakor nazadovanje. (Prav res !) Dasi je Trst, odkar se je presekala zemeljska Ožina pri Suecu, ono pristanišče, ki je najbliže tej veliki prevozni cesti, po koji mora hoditi evropsko-azijatska trgovina, vendar si ni moglo pridobiti nikakega znatnega dobička iz tega ugodnega položenja. Gospdda moja! Nočem navajati, koli velikanski so se povzdignila druga pristanišča ob Srednjem morju, odkar se je odprl sueški kanal. Le Reko bi hotel navssti za vzgled, in tu moram reči le to, da mi v Trstu gledamo lahko umevno zavistjo na velikansko pomnoženje, ki je je donesla dalekosežna trgovinska politika ogrska trgovini Reke. Kaj je bila Reka pred 25 leti ? PODLISTEK. Spisal Anton Zaje. (Konec.) t Ne, golubičica! Ne tako hitro!*, zaškripal je Črnivoj ter jo, pohitevši za njo, prijel za roko in porinil nazaj k naslonjaču, na kojega se je zrušila sirota, krčevito ihtš. .Kaj tako se ponašaš proti meni ? 1 Tako odgovaraš svojemu grofu započel je zopet Črnivoj bled od jeze. „Veš-li, da si v mojih rokah, da lahko naredim s teboj, kar me je volja in — pri moji duši! — ako se ne bodeš ravnala po moji želji, vržem te na dno stolpa, kjer ti bodo v družbo le podgane in pa strupeue kače !• To izgovorivši se jej je bližal zopet, dekletce pa se je podignilo obupano. Z vso močjo sunila je še jedenkrat hudobneža od sebe, potem pa je brzo zagrabila za bodalo, ki je ležalo na mizi ter si je zasadila v svoje nedolžno sreć. Iz globoke rane je brizgala krv v obraz grofa, ki je ves prestrašen in omamljen taval nazaj, ter se je zrušila na tlak z vsklikom : .Ljubša mi je smrt, nego pa pohojena čast!... Prokletstvo nad teboj, dokler ne razpade grad do zadnjega kamena !" Potem je zaklopila oči, njena mučeniška duša pa je zletela gori v nebeški raj. Gospčda moja! V letu 1871 predstavljal je ves uvoz na Reko po nioiju trgovinsko vrednost devetih milijonov (Čujte!). izvoz pa vrednost od 5 d milijonov, ukupno torej 14 6 milijonov. V letu 1892 pa je znašala trgovinska vrednost uvoza na Reko po morju 41 5 milijonov, izvoza 51 milijonov, ukupno torej 92'5 milijona, to se pravi, da se je vrednost pomorske trgovine reške v dobi 25 let ▼eč kakor pošestorila. (Čujte!) Kako malenkostna je temu nasproti povzdiga Trsta! Vrednost uvoza ▼ Trst po morju povzdignila se je od 128 4 milijonov v letu 1874 na 189 milijonov v letu 1893, izvoza pa od 92*6 milijona na 149 milijonov. Pomožen je znaša torej na Reki 600 odstotkov, v v Trstu komaj 50 odstotkov. In tudi treba še pripomniti, da številke za tržaško trgovine ravno v poslednjih letih ne kažejo skoro ni kake premembe. Kje tiče torej vzroki, da Trst ne more napredovati vzlic vsej ugodnosti zemljepisnega položenja svojega P Gospdda moja! V glavni stvari je vendar krivda v izvestnih nesrečnih odredbah in zamudah avstrijskih vlad. Zgradnja Črte Trviž-Ponteba je bila na očitno škodo Trstu v prilog njega staremu tekmecu, Benetkam. Ni bilo dobro premišljeno s avstrijskega stališča, da se je poprej dozidala železnica čez Pontebo, nego so se primerno zavarovale pomorske koristi Trsta po popolnjenju naše železniške mreže. Istotako, gospSda moja, smatram jaz za odločno pogreško, da se j« v Trstu odpravila svobodna luka, predno se js povoljno rešilo vprašanje druge nezavisne železniške zveze Trsta z notranjimi deželami. (Prav res!) Jaz moram reči le tako, da bode trgovinsko položenje Trsta v resni nevarnosti tako dolgo, dokler se bode to pristanišče moralo posluževati južne železnice v svojem prometu z monarhijo. Pričakujem od strokov-njaške previdnosti in trdne volje novega železniškega ministra, da osvobodi Trst iz 09amljenja ter da po otvorenju novih železniških tirov navdahne istemu sveže vspodbude. Črnivoj, čuvši in videvši to, je pograbil za svetilnico ter izbuljenih oči in ježečih se las dirjal v drugo sobo in od tam dalje, kakor da ga gonijo peklenske furije: nikjer ni imel obstanka, nikjer ni imel miru; kamorkoli je prišel, povsod je videl pred seboj krvavo deklico in čul njene zadnje, sreč in mozeg pretresajoče besede. Konečno je, drhtč na vsem telesu kakor prot na vodi, pri-dirjal v svojo spalno sobo, kjer se je, težko hropč, zgrudil pokraj postelje. Svetilniea mu je pri tem padla iz roke in se razbila, plamen pa se je poprijel mehke posteljne odeje, švignil v vis ter se po bliskovo razširil preko raznih lesenih predmetov, ki so stali po grofovi spalnici. Za malo tre-notkov bila je v ognju vsa sobica, Črnivoj pa je še vedno nemo ležal sredi razdejajočega elementa. .Gori! Gori !u, zaorilo je iz dvorišča, kjer so hlapci razburjeno tekali semtertje. .Kje je gospodar? Kje je grof?! Gori je v svojih sobah! Gori je pri dekletu! Po njega 1 Rešite ga !•, začuli so se klici izmed krdela, nakar se jih je nekoliko odpravilo proti vratam, ki so dovajala gori v gospodske sobe in dvorane. Skozi odprta vrata puhnil jim je nasproti gost dim, iz dima pa je zadonel gromu sličen glas: „Prokletstvo! Prokletstvo !w Hlapci so prestrašeni planili nazaj, potem pa so v groznem strahu in divjem begu ostavili grad ter bežali doli niz brdo proti mestu. Še odmeva sicer prepir v menenjih o črti, za kojo bi se morali odločiti; železniaa čez Ture, železnica čez Karavanke se svojim podaljšanjem preko Loke-Divača, Bohinjska črta in predelska železnica, vse te imajo svojih zastopnikov in nasprotnikov. Jaz se nočem spuščati danes v ta prepir. Jaz ne zastopam nikakih postranskih koristij. Mene navdaja le patrijotiška želja, da bi se vendar jedenkrat ugodilo koristim pomorske trgovine avstrijske, ki so v tem slučaju identične z onimi Trsta. Te koristi so dolgo dovolj trpele reino škodo, po zgrešeni železniški politiki avstrijski. Pomoč more priti le tako, da se Zapad monarhije v najbližjem času in po najbliži in najprimerniši poti sveže s Trstom. Vlada je Že proučevala načrte, njej je dolžnost, da natanjčno pretehta, kar govori za in proti tem pojedinim črtam in da se potem odloči. Le to bi hotel naglasiti se svojega stališča: Mi potrebujemo druge železniške zveze, ki pred vsem skrajša pot do Adrije iz industri-jalne Češke. (Dobro 1 Dobre!) Dobrote, koje smemo pričakovati od take železniške črte, ki Češko in Goienjo Avstrijo približa tržaškemu pristanišču, vidijo se mi veliko realneje, nego so one, kojih bi mogli pričakovati — po mojem menenju — od precej imaginarnega priklopljenja jnžnonemške trgovine. S tem sem vsaj namignil na svoje stališče. Sklepam z besedami: Ako hočemo, da Trst ne shira, potem mu ne smemo še nadalje odtezati druge železniške zvezj. Zasnutje take zveze je največa in najvredniša naloga njegovi ekscelenci, novemu gospodu železniškemu ministru. Prosim ga, naj se najtopleje zavzame za isto; pravica do obstanka novega železniškega ministerstva ne bi se mogla jasneje dokazati z nobenim drugim činom; in če prav smemo reči tudi o tem vprašanju, da se je zopet uresničil rek o prepoznem prihajanju Avstrije, pa se bodemo tolažili z drugim pregovorom, ki se glasi: Meglio tardi che raai. (Živah. pohvala.) Drugi dan, ko je solnce pogledalo izza gor, obsijalo je mesto belega gradu le golo zidovje, iz med kojega ae je valil gost Črn dim in tu pa tam so še švigali mali ognjeni zublji. Ljudje so pohajali okoli, ne da bi bil kdo mislil na kako obrambo stvari, ki so še ostale nepoškovane od ognja. Zakaj pa tudi, saj je bilo vsem jasno, da je to le pravična in zaslužena kazen božja! Pozneje, ko je pogorelo, kar je bilo gorljivega, iskali so ostanke grofa in nesrečne deklice. O grofu ni bilo ne duha ne sluha, deklico pa so našli, še popolnoma ohranjeno, v neki stranski sobici, ▼ koji — na obče veliko začudenje navzočih —, ogenj ni provzročil niti najmanje Škode. Položili so jo na pripravljena nošala ter jo potem odnesli doli v cerkev sv. Ane, kjer so jo svečano, kakor kakovo svetnieo, položili v cerkveni dolnji prostor k večnemu počitku. Minolo je od onega časa že mnogo let v dolgo večnost. Tam, kjer je Rtal nekdaj beli grad, dvigajo se sedaj — kakor sem omenil v početku pravljice —, le črne ruševine proti nebu; ljudje pa prehajajo z neko bojaznijo mimo istih, kajti pravijo, da vsako noč, med temi pustimi ruševinami, slavi prokleti grof svoje orgije, kar bode trajalo tako dolgo, dokler zob časa, ne poruši grajskih ostankov do zadnjega kamena. Političke vesti. V TRSTU, dne 23. marca 1896. Kako točno se razumevajo prevajanja tolmačev v sodnih razpravah! V razpravi proti uredniku „Naše Sloge', g. Matku Mandiču, se je dogodil ta-le slučaj: Ko j6 branitelj Mandi-čev, g dr. Kratner, dovršil svoj briljantni govor, izjavil je obtoženec Mandič, da se odpoveduje vsaki nadaljnji besed: po toli krasnem govor u. Tolmač pa je to izjavo prevel na italijanski tako-le : „Dicliiara di rinnunciare alla difesa" in je po teh izjavah pokazal na zadej sedečega branitelja. Vsi oni na galeriji, ki niso nmeli hrvatskega jezika, razumeli so stvar tako, kakor da M a n d i Ć odklanja branitev, kakor jo je izustil njega branitelj. Da je temu res tako, v tem menenju me je utrdil vsklik nekega poslušalca : „Ma (juesta e una sfacciatag-gine riununciare a una cosi bella difesa" (To je vendar nesramno, odklanjati toli lepo obrambo!) In ta mož je imel jako inteligentno vnanjost; a da je bii res intelegenten, uveril sem se pozneje, ko sem ga videl, kako je z drugimi, najbrže pravniki, razpravljal o vprašanji, da-li je škof javna oblast (autorita) tudi v zmislu kazenskega zakona ? ! (Uprav okolo tega vprašanja sukala se je vsa sobotna razprava in utegne ista postati še načelne važnosti.) Ako pa so cel6 inteligentni krogi tako krivo razumeli prevod tolmačev dotične izjave Mandičeve, potem si moremo misliti, kolike vrednosti so taka prevajanja z ozirom na manj inteligentne ljudi!!! Kako je že rekel minister Gleispach minolega petka o razpravah s tolmači ? t.....konne dllt tverde'. In potem je še pridejal, da take porotne razprave s pomočjo tolmačev napravljajo na vsakogar — mučen utis!! Ta izjava še posebno vekša zanimivost sobotne razprave pred porotnim sodiščem tržaškim. Poslušalec. Mi in oni! In zopet stojimo tu ob svojem starem predmetu — i u zopet nam je pred očmi kričeča razlika med postopanjem našim gledć na narodne zahteve Italijanov, v kolikor so iste opravičene in niso agresivne nasproti pogojem za narodni obstanek nas primorskih Slovanov, in pa med postopanjem Italijanov nasproti našim, tudi naj-skrouinišim prizadevanjem za osigurauje svoje narodne bodočnosti. Nikdar in nikoli ne nasprotujemo mi izpolnjenju narodnih želja Italijanov, da le ne silijo istega na račun jednakopravnosti našega jezika v deželi primorski. Mi se kažemo vsikdar dobrobrohotne z ozirom na vsako kulturno potrebo naših sodeželanov italijanske narodnosti. Le v dveh slučajih ne poznamo te dobrohotnosti: v prvo, kakor že rečeno, kadar se Italijani hočejo okoriščati na naš račun, v drugo pa, kadar isti pod pretvez" kulturnih potreb hočejo dosezati svrhe in pospeševati cilje onih krogov, ki smatrajo sebe še — .11 e o d r e š e n i m i!" Drugače pa smo mi, stoječi na temelju narodnega načela, vsikdar prijatelji popolne jednakopravnosti italijanskih sodržavljanov, kajti nam programi niso igrala, ampak resna in sveta stvari Kardinalna točka na našem programu je, kakor že omenjeno ravnokar, narodno načelo. S takimi vzvišenimi načeli pa ni da bi se igrale stranke, ki zahtevajo zase naslov — zaresnih. A mi smo zaresni ljudje. Zato pa zahtevamo, da se to narodno načelo, ki je zadobilo svojo najviše) sankcijo v §. XIX. državnih temeljnih zakonov, izvede do vseh svojih skrajnih posledic, tako za nas, kakor tudi za druge. Tako stališče je jediuo pošteuo in odgovarjajoče besedilu iu duhu osnovnih zakonov države. Tega stališča se držimo tudi tedaj, kadar gre za kulturne potrebe naših narodnih nasprotnikov. To stališče naiu narekuje — dobrohotnost do vseh ! 1 Kako pa delajo oni ? 1 No, o tem ne treba zgubljati besed, saj govore dovolj jasno vsakdanji dogodki. Mi vsaj se še ne spominjamo na slučaj, da bi bili Italijani rekli o koji naši zahtevi : Dovolimo jim, to je opravičeno. Tudi oni zagovarjajo svoje zahteve z narodnim načelom, ali kakor smo mi nepremično zvesti temu načelu, ne glede na to, dali gre za naše ali pa za zahteve družili, istotako se oui izneverjajo temu načelu, kadar gre za našo korist. Izneverjajo se temu načelu — o katerem , trde sicer, da jim je nedotakljiv paladij — tudi v j takih slučajih, ko niti niso vmes njih koristi. Srd iu strast res ne moreta sezati dalje, nego do tu, da ljudje in stranke tirajo v blato svoja lastna načela, načela, na kojih temelji njih lastni program, , v jedini ta namen, da morejo dati duška svoji | mržnji proti temu ali onemu. Vse to smo povedali že mnogokrat! A da • smo povedali danes zopet, v to nas je vspodbudil j i v našem listu priobčeni govor posl. KI u n a o j ljudskem šolstvu. Sicer je bil ta govor ves kon-i cepiran v smislu popolne jednakopravnosti vseh j narodov na polju ljudskega šolstva, vendar pa so j bile v istem na dveh mestih še poseono naglašene j pravice Italijanov. Govore o potrebi, da j ravnatelji šolskih zavodov morajo biti vešči jezikom, ki so t rabi v dotičnih zavodih, rekel je omenjeni govornik: „Sosebno je zahtevati to na učiteljiščih za moške in ženske, kjer se vzgajajo gojenci za nemške in slovenske, ali nemške in italijanske, ali slovenske in italijanske šole«. In | na drugem mestu: „Toda, kar je prav Nemcem, j to je pravično tudi Slovencem in Italijanom ...!!- Vidite, tako govore ljudje, ki pošteno mislijo ; z jednakopravnosfjo vseh, ljudje, ki res hočejo v j miru živeti se svojimi sosedi, ljudje, ki so res j liberalni v vzvišenem in plemenitem pomenu te t besede: tako govorimo mi !1! A kako po-j stopajo naši nasprotniki, ki se sleherni hip izne-! verjajo temeljnemu načelu svojega programa, ki se izneverjajo svojemu lastnemu imenu — libe-! ralcev ?! Ali ste še kedaj čuli, da bi se bil oglasil j koji italijanski poslanec v zbornici na Dunaju : j To in to zahtevamo mi Italijani za-se j in tudi zanašesodeželane slovenske j narodnosti! Italijani sicer vedno hrope prpti ger-j manizaciji iu delajo neslane dovtipe o „plavolasih* j Nemcih in Nemkah. Ali ste pa kedsj čuli, da bi bil koji italijanski list protestoval proti germani-; zaeiji, ako je bila ista naperjena proti Slovencem ?! V takem postopanju se zrcali žalostna nezvestoba do lastnih načel in pa odurna narodua jednostranost in — umazana sebičnost. Slovenski poslanec I Klun se je pač potegnil za pravice Italijanov na polju šolstva, italijanski pa, ne le da si še nikdar j niso osvetlili lica s takim pravičnim postopanjem, ampak še pozitivno nastopajo proti našim zahtevam, j da-si so iste analogne njih zahtevam: vprašanje j eeljskega gimnazija, ob katerem vendar niso bili ni , najmanje angaževani italijanski interesi, je najbolje merilo onemu, ki hoče soditi o našem in njih po-j stopanju. D&, dA: mi zahtevamo pravico za vse, oni ! pa — za-se! O takih okolnostih prepuščamo lahko mirnim srcem vsem poštenim in treznim Jjudjem v razsodbo : kdo je resnejši in pravičniki politik: m i ali oui?!! Volilna preosnova. Odsek za volilno pre-osnovo je v svoji zadnji seji odobril skoro nespremenjen dodatek k predlogi o volilni preosnovi, ki se tiče razdelitve volilnih okrajev. S tem so rešeni načrti za volilno preos^ovo. — Rešeni v — odseku. Ne da se tajiti, da je to vsakako ugodno znamenje za konečno usodo vladne predloge, da se je ista vsprejela v odseku. Kajti do sedaj vsaj se je navaduo godilo tako, da ao stranke v zbornici (v plenumu) glasovale tako, kakor so glasovali njih zastopniki v odseku. Danes se je torej dokaj povečala verojetnost, da vladni načrt o volilni preosnovi postane zakon. Vendar pa ni izključeno, da doživimo presenečenj v zbornici sami, ako pomislimo, da pravo zapravo nobena stranka ni navdušena za ta vladni načrt, ampak ga vsprejemljejo z nekako resiguacijo, kakor vsprejeinljemo neprijetne stvari, kojih pa ne moremo odvrniti. Pomisliti treba tudi, da se bolj iu bolj bližajo nove državnozbor-ske volitve, a znano je tudi, da poslanci in stranke postajajo nekoliko bolj poslušne za „argumente z ulice", kadar poteka veljava njih mandatov. Kaj, ko bi odpor javnega menenja — posebno pa onih mas, kojim je pravo za pravo namenjena volilna preosnova — postal posebno silen proti temu načrtu v onem kritičnem trenotku, ko se bode zbornica pripravljala na glasovanje o istem? Ali ni mogoče, da bode muogokoji poslanec — v strahu za svojo popularnost — glasoval drugače, nego moramo soditi danes po glasovanju v odseku? Toda naglašeno bodi še enkrat, da vse to so le možnosti, o katerih govuriuio. Gotovo pa je leto da vladni krogi zavestjo zmagovalcev pričakujejo glasovanja v zbornici. V tej zmagozavesti jih utrjuje kolikor toliko dozdevnost, da bode tudi češki klub glasoval za vladno predlogo. Ne iz navdušepja, ampak, ker je s tem načrtom vendar malo skrhano načelo »zastopstva interesov* in je vsaj deloma prišlo do veljave splošno in direktno volilno pravo. — Vederemo. Italija v Afriki. Se ni jasno, da-li sklenejo Italijani mir z Menelikom ali bodo v jeseni nadaljevali vojno. Razni listi v Italiji, ki so bili prej vladni, ali poluslužbeni, in ki so sedaj sevo v opoziciji, naglašajo, da bi bilo povsem ne č astno za Italijo, ako bi vsprejela pogoje, ki jih je stavil Menelik. Ista glasila trde, da je bila Italija že odklonila iste pogoje takoj po odstopu utrdbe Makallč (a o takih pogajanjih takrat ni prišlo ničesar v javnost!). Če bi pa Italija vsprejela te pogoje sedaj, po strašnem porazu pri Amba Aladži pod Aduo, bilo bi to naravnost absurdno (?) ter povsem strahopetno in malodušuo (??) Jasno je, da bode Menelik zahteval primerno odškodnino; ker pa Italija nima s čem plačati, želi rajše vojne do skrajnosti, ker je dosedanje br.tke izkušnje niso še izučile. O splošnem položaju v Eritreji sporočil je general Baldissera dne 22. t. m. V svojem poročilu je omenil, da so derviši že štirikrat v majnih Četah naskočili na male utrdbe, nahajajoče se okolo Kasale, toda italijanski vojaki (beli in črni) odbili so jih vselej. Okolo Kasale da se pojavljajo ko-niiki črncev plemena Bagara, ki so opustošili že vso okolico. Vendar pa se Baldissera nadeja, da se bode Kasala mogla upirali obleganju prilično dolgo, ker je preskrbljena z živežem in ima tudi vode v obilju. Ako se pa Italijani v Kasali pripravljajo na to, da jih bodo oblegali derviši, umevno je, da ne računijo na to, da bi angleško-egipčanska vojska pobila derviše ter »osvobodila* Kasalo — za svoj žep ! Baratieri je vedno še v llasavi. To službeno zatrditev smo zabeležili, ker so bili trdili te dni razni listi, da se je Baratieri odpeljal iz Masave Bog zna kam. Različne vesti. Razpisana služba okrajnega načelnika. Mestni magistrat razpisuje mesto okrajnega načelnika za okoličanski okraj Bazovico, s sedežem na Opčinah. Plača je 800 gld. na leto ter stanarina 200 gld. in odškodnina za vožnje 60 gld, na leto. S plačo je spojena pravica do dveh kvmkveuijev po 100 gld. Prošnje mestnemu magistratu do 15. aprila t. 1. Slavni mestni magistrat v razpisu te službe ne povč ničesar o tem, da-li morajo znati prosilci za službo okrajnega načelnika za okoličanski okraj Bazovica — tudi slovenski ? ISaj je nedavno priznal celo .11 Piccolo", da okoličaui govori „neko slovensko narečje*. Ker pa tudi za tržaško ozemlji velja, kar je umevno drugod samo ob sebi — da je uradnik tu zavoljo ljudstva in ne ljudstvo zavoljo uradnika —, menili bi, da si pač ni možno misliti skromniše želje, nego je ta, da bi slavni magistrat zahteval od kompetentov za mesto omenjenega okrajnega načelnika, da morajo biti vefči jeziku, kojega govori — vse prebivalstvo dotič-nega okraja. Te opazke pa nismo zapisali morda v nadi, da kaj dosežemo, ampak, da pokažemo, kaka je ravnopravnost, kakor jo razumejo oni, ki grozno kriče in jočejo, kadar si — domišljajo, da se njim krivica godi!! Koncert v patrijotiiko svrho. Dne 25. t. m. priredite združeni godbi pešpolkov št. 87 in 97 t tukajšnjem gledališču „Armonia" velik koncert. Čisti dohodek tega konoerta je namenjen za prispevek oui glavnici, katero nabira poseben odbor po vsej monarhiji za ohranitev grobov leta 1866. na Češkem padlih vojakov. Koncert prične ob 8. uri zvečer. Ustopnice, sedeži in lože so na prodaj že sedaj v Schinidlovi trgovini z muzikalijami (veliki trg), na večer koncerta pa bodo na prodaj pri gledališčni blagajni. Himen. Zaročil se je gospod Josip A h tik iz Celja z gospodičiuo M i c i k o 8 p r a c h m a n n. Vrlemu pesniku in rodoljubu čestitamo iz srca l Članom „Delalskega podpornega društva" naznanja se da bode odslej ambulanca vsakui nedeljo od 12. do 1. u r e p o p. v lekarni Manzoui (ulica Sette Fontane) namesto ob 4. uri ,pop., kakor je bila doslej. Pojasnilo. Prejeli smo in objavljamo: Gosp. urednik! Ko sem Vam minolo soboto prinesel rokopis III. listka „Na vseh koncih in krajih", opozorili ste me na hvalo .Edinosti", došlo od odličnega pesnika iu priobčeno v št. 35. od dne 21. t. m. zjutraj. Ker sem bil jaz ves ininoli teden v narodni puščavi, kjer ni dobiti slovenskih novin sploh, kamoli Vašega cenjenega lista, nisem niti slutil, še manje pa vedel o tej pohvali, kakor tudi ne o povodu taistej, na kar ste mi vročili štev. 33. od 17. t. m. zjutraj. Jaz, primoran hiteti za svojimi vsakdanjimi opravki, vtaknil sem jo v žep ter se spomnil na njo šele zvečer med vožnjo iz Trsta na Dunaj. Ali, kako sem se začudil, čitaje ondu v dopisu g. Jos. Goloba „Slovenska polemika in kritika" malodaue doslovno iste nazore, misli, primere in obsodbe o nedostojni ter pogub-Jjivi kritičavosti slovenski, o kateri razpravlja baš isti večer v „Edinosti" (št. 35. dne 21. marca zvečer) priobčeni moj III. listek „Na vseh koncih iu krajih". Prvi hip sem se razveselil nad toliko „asocijacijo idej", češ : da se vjemata dva različna, osobno diug drugemu neznana pisca v sodbi o jedni ter isti stvari; to je znamenje, da je opravičena in potrebna o njej res že občna graja in obsodba! Ali zdajci me je napadla druga, mučna misel: Moj listek je pisan in natisnjen za nekaj dnij pozneje, negoli omenjeni dopis — utegnili bi naši kritičari soditi, da je moj sestavek — plagijat, prepis ali vsaj posnetek prej objavljenega članka Golobovega. Da se torej zapre pot jedna-kemu, povsem krivemu domnevanju, podajem naslednje pojasnilo : Že nekaj let sčm obsojam tisto prenestrpno naše kritičarenje in prezvedavo kneft.rovanje ter prepedautno pikolovstvo, za kar ste mi živa priča Vi, gospod urednik! Ko sva se o lanskem Božiču pogodila zbok mojega podJistkovanja v cenjenem Vašem listu, obrazložil sem Vam malone do besedice smer in vsebino uvodnega listka svojemu ciklu „Na vseh koncih in krajih". Hotel sem ga priobčiti v jedni številki, a med pisanjem mi je narasel pod peresom do treh listkov. Da sem imel že naprej vse nasnovano, kaj in kako da nameravam razpravljati v vseh treh oddelkih svojega uvoda, to dokazuje takoj prvi listek, še bolje pa zadnji odstavek drugega listka. Moje, v vseh treh listkih izražene misli in primere, kakor i obsodbe so torej povsem izvirne, spočete, popolnem nezavisne od onih g. Jos. Goloba, katere sem čital šele štiri ure potem, ko je bil moj III. listek v „Edinosti" že natisnjeni Toliko v pojasnilo, da prištedim nepotrebno delo nepoklicanim kritičarom! Samo Skok. „Glazbena Matica" na Dunaju. Z Duaja poročajo, da je ljudstvo slovesno pozdravljalo posebni vlak „Slovenske glazbene Matice" na raznih večih postajah na Štajerskem. V Murzzuschlagu je pozdravila „Matico" posebna deputacija Dunajskega odbora. Na čelu deputacije bil je ministerijalni svetovalec Urbančič. Na Duuaju vsprejel in pozdravil je „Matičarje" poseben slavnostni odbor. Ljudstva bilo je pred postajo več tisoč. „Matičarje" pozdravil je dvorni svetovalec Šuklje v slovenskem, potem v nemškem jeziku, zahvalil se je na pozdravu deželne soduije svetovalec Vencajz slovenski in potem nemški. Zbor „Matice" je na kolodvoru zapel pesem „Domovina mili kraj". Ljudstvo je pozdravljalo „Matičarje" kaj simpatično, kakor posnemljemo iz včerajšnjih Dunajskih listov. Kakor poročajo isti Dunajski listi, pokazala seje že o prvem poskusu za koncert prava umetniška glasbena dovršenost. Izpred porotnega sodiiča. V zjutranjem izdanju od minole sobote objavili smo obsodbo izza razprave proti S e m r a i c u in tovarišem, obtoženim ponarejena denarja. Tu navedemo še jedenkrat vzrok obtožbi in kratek izvadek razprave. — Leta 1895. pojavljale so se v Trstu pogostoma ponarejene srebrne krone in drugi ponarejeni novi drobiž. Policija je slednjič zasledila, da izdaje ponarejeni denar 601etni čevljar Fran Semrajc, vratar hiše št. 6 v ulici Molino piccolo. A na sumu so bile tudi še nekatere druge osebe, ki so občevale s Semrajcem. Policija je priredila hišno preiskavo v Semrajčevi vratarski loži iu na njegovem stanovanju. Pri tem našla je več ponarejenega drobiža, med tem tudi jedno krono, ter razno orodje, ki je služilo za ponarejanje. Na to so zaprli Semrajca in njegovega prijatelja Frana Liegerta. Poslednjega pa so kmalu izpustili, ker se je pokazalo, da je popolnoma nekriv. Nadalje pa je policija prijela SOletnega dninarja Josipa Zuro iz Novomeškega okraja ter 60letnega čevljarja} Ferdinanda Goloba iz Ljubljane, katera oba sta bila tesna prijatelja Semrajčeva. Semrajc je tekom preiskave izpovedal resnico. Prizual je, da se je pred 3 leti seznanil s Zuro, s katerim se je dogovoril, da bodeta ponarejala denar. To se j« zgodilo. Kar pa se dostaje Goloba, rekel je Semrajc, da je isti sicer znal o ponarejanju in da je tu pa tam prinesel po koji košček kovine, toda ni se dejanski udeležil ponarejanj. Golob je se svoje strani najodločniše tajil vso sokrivnjo, v tem ko je Zura vsaj deloma priznal. Razprava je končala, kakor smo že omenili, z obsodbo Semrajca in Zure, v tem ko je bil Golob rešen obtožbe. Semrajc je dobil dve leti, Zura pa deset mesecev težke ječe. * * Včeraj vršila se je pred tukajšnjo poroto razprava proti 19!etnemu bivSemu poštnemu od-pravitelju v Nabrežini, Rudolfu Puppisu iz To-maja, obdolženemu hudodelstev poneverjenja v uradu in zlorabe službene oblasti ter prestopka j krive prijave. Poročilo o tej razpravi objavimo ! v današnjem večernem izdanju ; tu omenjamo le, da ie sodišče obsodilo Puppisa zaradi jedno-stavnega poneverjenja in zaradi krive prijave na deset mesecev težke ječe. Obsojen fissnlkar. Te dni obsodili so v C*r-jemgradn urednika lista „Mechveret", Ahmed Rizo, j zaradi Šeuvauja na dosmrtno prisilno delo. Riza pa ni čakal stroge obsodbe, ampak odnesel je bil pete. Obsodba proglasila se je torej „in contn-maziam". Kužne bolezni v triaški občini. V tedna od 14. do 21. t. m. bilo je v tržaški občini prijavljenih 21 slučajev dilvice (prejšnji teden bilo je prijavljenih 22 slučajev), 4 si. kožic, 1 si. ošpic, 13 si. škrlatice, 1 si. legdrja in 1 s!, porodniške mrzlice. Umrlo je 5 oseb za divlco, 2 za škrla-tico in 1 za leg&r. Dramatična šola otvori se v Celju še tekom tega leta. Vodstvo prevzame velezasložni gospod J o s i p A h t i k. Samomor. Predsinočnem zavdal si je s kar-bolno kislino na šetališču pri sv. Andreju 40letni knjigovodja, bivši trgovec Rok Aprile, stauujoei v ulici Pezzo Bianco, list. 3. Moža je našel že mrtvega zjutraj mimo prišedši stražar. Aprile je osta-vil ženo in 4 nedorasle otročiče. Vzroka temu samomoru ne pozuamo, sodimo pa, da je nesrečneža pognalo v smrt slabo gmotno stanje. Straina smrt. V petek zjutraj našli so nedaleč od sela Sv. Josip pri Ricmanjih v prepadu ,Kou-kovac", na dnu katerega teče potočić, mrtvega moškega. O tem so obvestili policijsko nadzorstvo v Skednju, ki je stvar prijavilo komisarijatu pri sv. Jakobu. Od tam došla je na lice mesta komisija, kateri se je pridružil zdravnik z zdravniške postaje. Zdravnik je koustatoval, da je imel mrlič razbito črepinjo in več neznatuih rau na licu, rokah in drugih krajih trupla. Soditi je, da je bil ponesrečeni na šagri pri sv. Jožefu, od koder se je vračal zvečer prilično vinjen domov. Na potu se je bržkone približal prepadu in, ker se je gotovo opotekal, zvalil se je v prepad. Trkljal se je kakih 1& metrov globoko, si pri tem razbil črepinjo in obležal v potoku, kjer se je zadušil. V ponesrečenem spoznali so 371etnega ožeujenega zidarja lvaua Miklavca, stanujočega pri Sv. Mar. Magd. Gornji hšt. 177. Truplo so prenesli po izvršenih postavnih formalnostih v mrtvašnico pri sv. Ani. Ponesrečeni ostavi 1 je vdovo in otroke. Dva otroka zgorela. Minolo nedeljo navstal je ogenj v nekem hlevu, nahajajočem se v selu Fara. Hlev je bil last kmeta Antona Furlana. Ker ni bilo možno zadušiti ognja, kajti pomoč došla je prekasno, zgorela sta v plamenu dva otroka, jeden star 5 let, drugi 2 leti. Zgoreli sti tudi dve kravi in jedno trle. Nezgoda na ulici. Minolo soboto prevrnil se je v ulici Vienna voz, visoko obložen z zaboji, napolnjenimi pomarančami. Nesreča je hotela, da se je sklada zavalila na 801etno Katerino Zamusti, ki je šla baš v istem treuotku mimo voza, ko se je prevrnil tovor. Mimoidoči ljudje so priskočili ter spravili starko izpod zabojev in jo odnesli v bližnjo vežo, nekdo pa j« hitel po zdravnika na zdravniško postajo. Isti je konstatoval, da so zaboji hudo pobili starko na spodnjem delu trupla in da ji je silni sunek bržkone pretresel drobje. Ponesrečeno žensko prepeljali so v bolnišnico. Izginol vratar. Dne 19. t. m. šel je z doma 371etni vratar hiše št. 23 ulice Acuuedotto, Štefan Glevrin, doma iz Koprive, in od istega dne ni več sledu po njem. Mož je bil bolehen in ni bil popolnoma pri pravi pameti, celih šest mesecev ni bil iz hiše. Njegova žena je prijavila policiji, da je mož izginol, kajti bati se je, da je ponesrečil. Koledar. Danes (24.): Gabrijel, arhan^elj; Epigmenij, muč. — Jutri (25.): Oznanjenje Mariji Devici. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 6. uri 2 min , zatoni ob 6. uri 12 min. - - Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 13 stop., ob 2 pop. 16*5 stop. C. Loterijske številke, izžrebane dnč 22. t. m. Dunaj 9, 59. 51, 8, 46. Gradec 78, 89, 53, 44, 85. Inomost. 53, 25, 83, 68, 71. Iz življenja. Črtica. — Spisal li e. Povem Vam povest, Tožna bode, kakor je vse okohi mene . . . Dejali so, da je d'!kle lepo, a najivno, koketno. Navadna stvar, kaj ne! Saj ima ženska koketnost že v naravi. In tudi ona jo je imela, tudi ona! Služila je v velikem, viharnem mestu. Kmetsko dekle je bilo. Otroka igrala sva skupaj. In nepopačena je bila, ko je prišla t ja v hrupno mesto — a mesto omamlja neizkušena srca in tudi ona se je nasrkala njegovih sladkostij . . . Zakaj bi se pa ne veselila življenja, saj je bila mlada, rožnih lic — in take stvarice ljubijo mladi gospodje. Njej je pa bilo to tudi prav I Tako je živela nekoliko časa v službi — potem pa brez službe . . . Sama ni vedela kako in kedaj je te prišlo. Tako jo je spoznal prijatelj moj. Danes sta že oba v večnosti — Bog jima daj večni mir in pokoj! Vaški učitelj je bil moj prijatelj. Dober človek je bil in vsi smo ga radi imeli. Dobrega človeka ima vsakdo rad! Tako-le je pa prišlo: Jesen je bila čmerna, kakor je bila lanska in če so se raztegnile megle, da ni rosilo, vzela sva puški in lazila sva po gozdu. Jošt Krevelj je pa lazil za nama iu vrečo nama je nosil in vesel je bil, če je dobil malo tobaka ali pa požirek žganja. Jošt Krevelj! Vi ga niste poznali, j a/, s^in ga pa poznal, dobro poznal. „Sekirica* smo mu nekoć dejali in „sekirica" pravijo mu še dandanes. Ko srno se paglavci prikrali v temačne gozdove, bali smo se te „sekirice* In tresli se, kedaj se pokaže izza stoletnih debel suha postava grajskega drvarja -- Jošta Krevlja. Naj je zašnmelo velo listje, ali naj je veter zazibal vrhove dreves — vselej smo pometali krepelce v grmovje, pozabili dozorelega kostanja, udrli jo čez dni in strn in oddahnili se nismo prej, dokler se nismo prepričali, da nikjer ne preži na nas koščeni obraz z ostrim pogledom, zanemarjenimi brkami in — sekirico pod pazduho. Časih pa je ros nerodno ongavil za nami, sekirico je metal, pobiral jo in aopet metal, a ujel nas ni nikdar. Mi pa smo *e mu smejali! Počasi pa smo dozorevali. Z Joštom Krevljetn smo se sprijaznili in skupaj smo pohajali po Ičau. Plazila sva se s prijateljem tudi tisti dan po gozdu in Krevelj je lazil za nama. Dobili pa tisti dan nismo ničesar. In čndno se nama ni zdelo to, saj sva bila lovca, da se Bog usmili; vedela sva to in vedela sva tudi, da naju je divja-čiua vedno vesela. In tako se je zgodilo, da smo se prazni odpočivali tam ob robu gozda, kjer se zavija steza doli proti vasi. Razložili smo po trati jedila in veseli smo bili, da je svet tako lep in da se nam takč dobro godi. Veter pa je nosil listje nad našimi glavami ter igral se ž njim, kakor se igra usoda s srci človeškimi! Tedaj pa so se začuli po stezi koraki in hip pozneje pokazalo se je izza drevja drobno dekletce, napravljeuo gosposki. V rokah vrtela je zaprt solnčuik in v očeh ji je blisčalo, da je bilo vse okolo nje svetlo, jasno . . . Trenotek sem opazoval to prikazen, potem pa so se mi omladili spomini : ,Marijanica", izvilo se mi je, „Krevelj, Marijani ca je tu!" In res, domov je prihajala njegova hči. In zakaj je prihajala ? I kaj ne bi uganili... Vračala se je zapufičeua, osramočena. Jošt, Krevelj pa je bil ves srečen, ko je zopet zrl svojo — hčer. Bi!a pa je resnično lepa in z leti ae je razcvela, da je bilo Tsie okolu nje svetlo in jasno ... On — prijatelj moj — je v tistem trenotku izgubil svojo pamet, svoje sreč. Kako nesrečen je časih jeden trenotek! Revež! — tako sem vskliknil, ko sem ju vide] nekoč. .. nikar ne mislite kaj hudega ... prav lahko se pove. Za bezgovim grmom je bilo. On jo je držal za tisti tenki ročici in gledal jo tako milo, kakor bi gledal v svoje nebo: »Marijanica !u Ona pa se je smehljala, kakor se smehlja dete, ko vidi prvikrat svet. Ta ženski smeh ! Njej pa je takrat prihajal iz srca . . . Spoznavati je jela v onem hipu svet, ljubezen, — a bilo je že prepozno. Stopila je nekoč v življenje — nekak stvor, ustvarjen samo zato, da živi. Tako ugrabili so življenja valovi in sedaj zavedla se je prvič, da ima srce in svojo v o 1 j o . . . Prepozno ! In ona je to vedela in njeni smeh bil je smeh smrti. Še sedaj me zmrazi, kadar se spomnim na ta smeh, tako vesel in tako —■ leden. Vedela je, da je zanj zgubljena, a ona je čutila sladkost ljubezni, ljubila ga je, ljubila vroče in zato mu ni mogla, ni smela povedati svoje skrivnosti, da ne poveča svojega pekla še z njegovimi b61i, da se on s studom ne obrne od nje, da se pred časom ne napolni kupa njenega trpljenja. Navžila se je strastij, navžiti se je hotela sedaj tudi njegove oživljajoče ljubezni in potem ... potem ? On pa je sanjal in upal in sreča neb& selila se mu je v sreč. O ljubezen zlata! ♦ # * Prišel pa je kmalu dan! Križale so se iene in okolu Krevjjeve koče je bilo tiho, kakor bi bil v njej mrlič. Marijanice pa ni bilo nikjer in — otroka njenega tudi ne. Bila je ljubezen brezupna, ki jo je vodila od doma ... ljubezen, ki često stemni duha... In ko so jo dobili v gošči z raz-pletenimi lasmi, govorila je zmedeno in če so jo vprašali, kje je otrok, smehljala se je: .On ni njegov ... ne iičite ga, če ga dobi . .. umre ljubezen" . . . In res ga niso nikdar dobili — Bog vč, kje trohnč njegove kosti. Tudi ona sedaj že trohni. Umrla je v blaznici. On ji je skoro sledil. Bolest neizmerna iztrgala mu je mlado življenje, zvenel je baš, ko so v drugo zazeleneli bezgovi grmi... In sed^j sem končal I Tak6 je bilo in nič drugače. Jg se usmili njunih duš in grehe naj odpusti "vim, ki so pogubili ti bitji s svojo pohotnostjo! Majnoveji« iti. Dunaj 23. (Poslanska zbornica.) Ministarski predsednik je pismeno priobčil zahvalo cesarjevo na pojavih sožalja povodom smrti nadvojvode Albrehta Salvatorja. — Zbornica je vsprejela v drugem in tretjem čitanju zakon o prodaji na obroke in sicer v oni spremenjeni obliki, katero je bila sklenila gosposka zbornica. Vsprejem sprememb je priporočil vladni zastopnik, sekcijski načelnik dr. Krall. Nadalje so vsprejeli v drugem in tretjem čitanju zakon o melijoracijskih posojilih v spremenjeni obliki, kakor jo je bila sklenila gosposka zbornica. Dunaj 22. Prihodnja seja gosposke zbornice bode dne 27. t. m. o poludne. Karvin 22. Odbor štrajkovcev sklenil je priporočiti štrajkujočim rudarjem, naj vsprejmejo ponudbe rudniških ravnateljev in naj v ponedeljek zopet prično delo. Rim 22. List »Italie' javlja, da je dospelo poročilo generala Baldissere, glasom katerega so se pojavile rasne zapreke v pogajanjih z Menelikom zaradi mirtt ter da utegnejo te zapreke ovirati mir. (Aha! Polahko pride vendar resnica na dan, da uainreč Italijani sami nečejo miru. Posojilo 140 milijouov pa je tudi dovoljeno in to je — glavna stvar! Uied.) Isti list dostavlja, daje ministerstvo stalno odločeno, brezuvetno odkloniti nekatere Me-ndikove pogoje. Ker se je odboru akad. društva „Slovenija* žalibog potrebno zdelo, da se obrača proti „Podpornemu društvu za aloveaske visokošolce na Duuiyi* tudi javno, prisiljeni smo, da damo slovenskemu občinstvu ki nam pomaga pri izpolnjevanju naših namenov potrebno pojasnilo z ozirom na .Poslano* v -Slov. Narodu" (št. 56) Odbor „Podpornega društva14 se je pri začetku drušvenega delovanja obrnil do akad. društva „Slovenije" s prošnjo, naj mu pomaga kot posrednik mej prosilci in z informacijami. Zaradi tega se je društveni pred- * Za stvari pod tem naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva. sednik vabil tudi k odborovim sejam. Vendar skušnje so kmalu učile, da ta posel otežuje predsednikom njih stališče v „Sloveniji", posebno ako so bili sami mej podpiranci, tako da so se prav čestitim mladim možem očitali grdi sebični nameni v njihovo ter njih prijateljev in privržencev korist; jeden predsednik je prišel zaradi tega celo pred ,.Slove'nijinou sodišče. Tudi v našem odboru je bil predsednikov položaj jako neprijeten, ako je n. pr. priš'a njegova prošnja na red. Za nas pa je bilo pospbne nengedno to, da predsedniki, ozirama njih zastopniki niso bili niti odboru niti zboru podpornega društva odgovorni, še manj pa seveda vezani na solidarnost z odborom. Vsegavedui tudi niso mogli biti in tako se je n. pr. zgodilo, da nam je .Slovenijin" predsednik predložil, naj podpiramo — grajščakovega sina, kar je delalo jako velik hrup. Odbor „Podpornega društva" je imel torej vzrokov dovolj, da spremeni ta način informacij. K vsemu pa še je prišla ta neprijetnost, da je .Slovenija" prestala biti središče vsega slovenskega dijaštva, ne samo ker Be je osnovalo katoliško akad. društvo .Danica", ampak tudi zaradi velikih razprtij v .Sloveniji" sami, za katere je bil jeden iz glavnih vzrokov posvetovalni glas društvenih predsednikov v naših od borovih sejah. Odbor torej ni hotel nadaljevati teh nepri jetnih skuSenj celč z dvema predsednikoma in še morebiti s kakim tretjim ali četrtim poverjenikom za dijake, ki niso pri nobenem društvu ali bi pa tudi mogli zahtevati svojega zastopnika kakor n. pr. tehniki; sklenil je torej, da še od 1. 1894-6 ne bo nikdo več k odborovim sejam vabil. O udih akad. društva .Slovenije" pa se je odbor tudi nadalje informiral pri njenih odbornikih, ki so zbirali in izročevali prošnje. Iz raznih nagibov — veliko mržnjo si je nakopalo »Podporno društvo" kakor „Radigoj" z izjavo proti dijaškim dvobojem — so pa nekateri predsedniški kandidatje in predsedniki začeli si staviti geslo, da se .Slovenijin" predsednik mora zopet k našim odborovim sejam vabiti. Ker odbor lani ni mogel takoj sklepati o tej zahtevi, lotila se je nekaterih .Slovenijanov" posebna razdraženost proti „Podpornemu društvu" in „slovenskemu klubu", ki nima ž njim ničesar opraviti. Zaradi tega je odbor storil kar je mogel, da pomiri duhove, uradno in privatno, Nazadnje je prevzel jedeo odbornikov nalogo, da se Še posebe dogovori z gosp. predsednikom „Slovence" o vseh njenih željah. Po vsestranskih objnsnilih sta se sjedinila, naj „Slovenija■ voli na začetku vsacega semestra dva oficijelna zastopnika, ki pa nista podpiranca, da zbirata prošnje in poročata o njih odborovemu poročevalcu „Podpornega društva". Mislili smo, da se s tem „Slovenijani" sami mej seboj najbolje kontrolirajo (da n. pr. nikdo ne zamolči, da je dobil štipendij, instrukcijo i. t. d.) Da se pa moralni upliv „Slovenije" pri tem poslu še bojj povzdigne, sklenil je odbor wPodpovnega društva da mora vsak „Slovenijan* predati svojo prošnjo le njenima zastopnikoma. Odgovor na to je bil prav oblasten sklep akad. društva „Slovenija11, v katerem se ponavlja stara zahteva, da morata biti njena zastopnika pri odborovih sejah in narekovati svoje izjave v zapisnik. Isti predsednik, ki se je z naSim odbornikom dogovoril, javil nam je ta sklep, našemu odborniku pa je pisal, da sta najvažnejšo reč „prezrla" in se „prenaglila". Po takem postopanju je bil odbor „Podpornega društva" tem bolj prisiljen, da je prešel na dnevni red črez zahtevo, ki po naSih pravilih nikakor ni utemeljena, razun tega pa po naših skušnjah ni umestna in seveda ni mogel ponavljati svojih tiskanih, pisanih in ustnih pojasnil V kako koli polemiko se odbor niti zdaj niti v bodočnosti noče spuščati, dasi bi bilo to prav hvaležno polje. Naše vodilo je bilo in bode: Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju, ki računa na pomoč vsega slovenskega občinstva, se ne sme ozirati na kake koli domače ali dijaške stranke. Gotovo pa nam tudi vsak rodoljub pritrdi, ako povemo : „Podporno društvo" ni torišče, na katerem hi naj skušali kaki koli opozicijski vodje, predsedniški kandidatje in predsedniki svojo moč, ali se pa nad njim maščevali, ker so dobili od odbora — ukor, zaradi zlorabe podarjenih njim obednic. Na Dunaju, dne 17. marca 1896. Odbor „Podpornega društva za slov visokoiolce". Slovenske liste, ki so objavili .Slovenijino" .Poslano" prosimo, da ponatisnejo tudi naš odgovor. TrjiJoviiifcfck« ln veati. Buctlmpeiti. Pleni«« 7,15 -7.1« i' , ,a spomlad tf 80 —.— d« 6.81. Ove« zn spomlad 6 30—S 32 U* ta spomlad 6.45 - 6-46 Koruza >tt juli-avgust 4 40_4 41 -.— maj-juni 18964.22 - 4.23. •c'*«m.5'» —.— n 6.30 —.-— n 59.- 61.— n 54.- se- • 80.— sa.— M 31.- 32 - 4.50 5.— aaboj 5.50 6.50 100 K. —.— —,— n 69.- 71.- n 90.- 84.- H • m._ 10.50 n 12.25 12.50 it 12.50 13.50 n 34.-- 38 — n 24 — 25.— ■ 29,- 31.- ■ 40— 42 — s n 41.— 42.- ii n —.— Naznanilo. za vodi v prodajalnico in za * , pripravna krčmo, srenj skem * kašlja! B a 1 r, h m a k i p e t o r a 1 s k i p r h h ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva se v odlikovani lekarni PRAXMARER JU in Mori" Trst, veliki trs. Po&tne poiiljatvo izvršujejo neutugoma. vt/ Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.