Da našnja številka obsega osem strani in vsebuje celotno poročilo tov. Petronija o sindikalnih problemih SlO-ja m PRIMORSKI DNEVNIK ________________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA 2A TRŽAŠKO OZEMLJE Uto V . 0/3 /i Poštnina plačana v gotovini OlgV. ZtLO Spedizione in abbon. post. I. gr. LEGGETE SULLA VI PAGINA la relazione del comp. Bortolo Petronio sui problemi sindacali TRST sobota 15. oktobra 1949 Cena 15 lir - 5.— din ^zornosl mednarodni jft Stalinoviferzo/avfc/ Piecku 1izjavlja, da je v zadnji vojni pretrpelo največje žrtve nemško in sovjetsko ljudstvo 14- “. Stalin je poslal %oiiOH. bernske demokratične vi elmu ptecku in prea-Grotewohlu brzojav-? ustom,-,na°®te na tej poti in Bnftj.J®.biiru naleteli na veliko barcS w aktivno podporo s? ^prr?v sveta. med katerim; .5se§a. britanskega, itali-iSinC: lrancc ' K 7t\ *% n ®ga ljudstva, da ne go-IVU., miroljubnem sovjetskem 1 ‘‘"One Mato P°udaril važnost čtirolinK .emčije med evropski-, -Mi . dbimi in demokratičnimi P 6f'fr Zaključil z voščili za k-tiif . balogaij. ki so bile po-V^tiib- edniku jn vladnemu VNS su vzhodne Nemčije. •T t.°?,o!dne je bila prva seja ke demokratične repu-vje g- i!redsedstvom Grotevvohla, Stalinovo brzojavko. ..tTeck ie izjavil, da bo iMdstvo lojalno izpolnilo ? ki izhajajo iz postdam- V^¥s(Va*C2 V Moskvj s0 mne-'l"ti ■ nova brzojavka znak, Jj&c. izredni važnosti, ki jo OC’'pripisujejo ustanovitvi toArJiokratičrie republike. %% OTovalci poudarjajo še VjfA j^jlnove besede, ki po-?“bost nemškega in so-% 4 e\>/‘enciala v odnosu do ;;,Vsin0,Pskih držav. Pri tem S(v iija • vl°ge. ki jo bo vzhod- i^„TlvJ,«k',|ru «*•'’- jl^radni krogi pa puudar-l-ji iičh„ vzhodne Nemčije ni-iV 1ilM„£?dlac!e ia da ne te‘ 2;- i privolitvi. Prj tem W tem Cera’'šnje izjave Ache-fe‘v|h <;tn)jslu- Mnenia so, da iVaftov nova brzojavka de-ba Achesonove izja-ajo v. * diplomatičnj kro-bfzojavko knt dokonč- no točko razcepitve Ncmčije-ter hi-tiio zatrjevati, da je izključena vsaka možnost štiristranskega sporazuma o Nemčiji. Pozornost političnih krc.gov pa vzbuja posebno ona točka brzojavke, kjer Stalin zatrjuje, da sta ((nemško in sovjetsko ljudstvo v tej vojni doprinesli r.aj-večje žrtve in da imata v Evropi največjo zmožnost izvesti akcije svetovnega merila«. V teh besedah smatrajo, da je Stalin priznal Nemčiji to. kar odreka zahodnim zaveznikom, t. j. enakost žrtev na bojišču. V francoskih uradnih krogih se vzdržujejo komentarjev v pričakovanju sestave nove vlade. Vendar ne prikrivajo važnosti, ki izhaja iz stališča, ki ga je zavzel Stalin. To važnost potrjuje tudi dejstvo, da so vsj sovjetski list; določili posebno rubriko pod naslovom «Za enotno in miroljubno Nemčijo«, 'i zanimanjem tudi ugotavljajo dejstvo, da je Stalin med narodi, ki naj bi dali svoj aktivni doprinos k nov; nemški republiki, posebno imenoval italijansko ljudstvo ter češkoslovaško in poljsko ljudstvo. Delo odborov OZN LAKE SUCCESS, 14. — Pododbor političnega odbora, ki mora pripraviti osnutek resolucije glede bivših italijanskih kolonij, je včeraj nadaljeval debato, kako bodo Združeni narod: zastopani v Libiji v času pred neodvisnostjo tega o-zemlja. Danes zjutraj je pododbor sklenil, da določi visokega komisarja in posebno komisijo, ki bi mu svetovala pri njegovi nalogi, da pomaga libijskemu prebivalstvu pri sestavi ustave in neodvisne vlade, dokler ne bo proglašena neodvisnost Libije. Pripominja Pa se, da so vse odločitve tega pododbora predhodnega značaja, ker jih mora odobriti še politični odbor in nato glavna skupščina z dvotretjinsko večino. Razpravljanje se je nadaljevalo danes ponoči. Pododbor je priporočal, naj bo komisija sestavljena iz predstavnikov Egipta, Francije. Italije, Pakistana, Velike Britanije in ZDA. Gospodarski odbor je danes soglasno spiejel program za pomoč nezadostno razvitim državam, ki ga predvideva poročilo gospodarskega iti socialnega sveta Pododbor za grško vprašanje, ki ga sestavljajo' predsednik glavne skupščine Romulo, predsednik političnega odbora Pearson, podpredsednik tega odbora Sarper ter glavni tajnik OZN Trygve Lie. je včeraj sprejel predstavnike ZDA, Velike Britanije, Sovjetske zveze, Jugoslavije, Bolgarije, Albanije in Grčije. Odbor je Po zaslišanju grške delegacije ponovno sprejel sovjetskega delegata Malika. Včeraj je jugoslovanski delegat Bebler v razgovoru z glavnim tajnikom Trygve Lie protestiral proti njegovi intervenciji glede volitev v Varnostni? svet. Bebler je opozoril glavnega tajnika na poročilo tiska, ki zatrjuje, da se je glavni tajnik razgovarjal z nekaterimi delegacijami, posebno z ono ZDA ter jim svetoval, naj ne podpirajo kandidature Jugoslavije. mm uoieiieij Mie ip NEW YORK, 14. - Porotniki na procesu proti 11 ameriškim komunističnim voditeljem so danes predložili sodniku svoj pravdorek, v katerem izjavljajo, da je vseh ll obtožencev krivih zarote, ki je imela namen s silo strmoglaviti ameriško vlado. Zakon predvideva najvišjo kazen 10 let zapora in 10.000 dolarjev globe. Sedaj mora zvezni sodnik Medina določiti kazen za obtožence. Sodnik je sklenil, da bo sodbo izrekel prihodnji petek. Takoj pa je izrekel obsodbo proti petim advokatom obrambe in proti enemu obtožencu zaradi «žalitve sodne oblasti«. Delegacija 60 ameriških naprednih sindikalnih delavcev in predstavnikov inteligence je zahtevala od pravosodnega ministrstva ZDA, naj umakne obtožnico, ki je bila vložena zoper voditelje Komunistične partije ZDA. V delegaciji, ki zastopa «izvenstrankarski odbor za obrambo pravic 12 voditeljev Komunistične partije« so bili med drugimi znani črnski pevec Paul Ro-beson. pisatelj Howard Fast, bivši pomočnik pravosodnega ministra Cogh, voditelj sindikata delavcev krznarske in usnjarske industrije Gold in sekretar kongresa borbe za državljanske pravice Patterson. Delegacija je izročila pomočniku pravosodnega ministra Camp-Dellu prošnjo s podpisi 700 uglednih ameriških javnih delavcev, ki zahtevajo od pravosodnega ministrstva, naj takoj umakne obtožnico zoper vodi. telje Komunistične partije ZDA m preneha z neosnovanimi aretacijami nedolžnih ljudi. ZSSR vrača Ameriki ladje TOKIO, 14. — Devet sovjetskih patroi-nih ladij, kj so jih ZDA med vojno dobavile Sovjetski zvezi v posojilo, so sedaj vrnili Združenim državam. Ameriško poročilo pravi, da bodo v kratkem vrnili ZDA še 18 ladij. LA RISOLUZIONE CONCLUSIVA DEL II. CONGRESSO PC DEL TLT IL DESTINO DEL TLT non deve essere oggetto di mercanteggiamenti tra le grandi potenze, ma dipende e deve dipendere unicamente dali’ accordo fra i popoli jugoslavi ed il popolo italiano, direttamente interessati, nonche dalla decisione delle masse lavoratrici democratiche di Trieste - Come finora, il PC del TLT difenderd anche in seguito tale linea, unendola concretamente con il principio della lotta per i diritti piu ampi e piu democratici del popolo lavoratore di Trieste - II Congresso constata in merito che tali diritti sono gia pienamente garantiti nella zona B del Territorio di Trieste Sentite le relazioni sull’attivita svolta dal partito e sui compiti del PC del TLT; dopo discussione approfondita sui problemi fonda-mentali della linea politica generale del partito, sull’attivita organiz-zativa, sui compiti politico economici nella zona B, sulfattivita sin-dacale e sui compiti delfagitazione propaganda, il II Congresso del FC del TLT acceita la seguente RISOLUZIONE approvando nello stesso tempo tutte le relazioni, come pure 1’opera del Comitato Centrale del PC del TLT, svolta nel periodo che va dal Congresso costitutivo lino ad oggi. I. L’unlca possibilita per un nuo.o sviluppo e la riallermazione delle lorze democratiche nel Territorio di Trieste sta nella lotta decisa, perseverante ed inflessibile per la ricostituzione e l’ulteriore consoli-damento dell’unita combattiva delle masse popolari e della fratellan-za Ira Italiani e Slavi. Soltanto sulla base di tale unitd era stato possibile nel passato, gia dalllnizio del movimento operaio rivoluzio- RISOLUZIONE DEL II. CONGRESSO DEL OUESTION 11 II Congresso del P. C. del T.L.T. preso qtto della relazione sindacale e degli argomenti delle discussioni, constata la giustezza delVanalisi ed i-nterpretazioni dei fatti sindacali, le giuste prospetti-ve di lotta nel q :dro generale dei compiti del partito comunista, guida di tutti i i voratori del Territorio di Trieste, approva la relazione della conunissione sindacale del partito e dichiara: 1) I lavoratori di Trieste in gran parte sono di fatto disorganizza-ti per la progressiva opera di liquidazione dei Sindacati Unici, svolta dai socialpatrioti cominformisti 2) II giudizio del partito sulla natura e su lie funzioni della Ca-mera del Lavoro di Triesistramedlu di scissione sindacale e di 'r~ redentismo e non organizzazione sindacale di lavoratori e corrispon' dente alla realia dei fatti. 3) I Sindacati Unici di Trieste si sono trasjormati in strumento ausiliare della frazicme cominformista e stanno perdendo ogni carat-teristica di sindacatg classista. II congresso constata che i lavoratori di Trieste sono di fatto privi di un’organizzazione sindacale di lotta; 4) La grave situazione economica dei lavoratori di Trieste, derivata dalla vasta disoccupazione, dal profondo divaria tra i prezzi ed i salari. dal progresšivo autnento del costo della vita, dalla mancan-za di alloggi e case popolari, unitamente alle gravi ccndizzoni dei pen-sionati. (Tella gioventu e delle donne lavoratrici, della minaccia alle libertd fondamentali dei lavoratori, dalla prepotenza dei datori di lavoro che sfruttano al massimo la propria favorevole situazione, puo essere migliorata soltanto con una lotta decisa ed unitaria dei. lavoratori sotto la guida del partito comunista. 5) Essere urgente necessita pertanto per i cornunisti e tutti^i lavoratori della zona A del Territorio di Trieste di ricostruire lorga-nismo sindacale sulla base dei principi programmatici contenuti neuo statuto dei Sindacati Unici e della Federazione Sindacale Mondiale. 6) I „ lavoratori della zona B devono ancor piu rafforzare le nroprie organizzazioni sindacali, migliorare il proprio lavoro, concor-rere sempre piu ad aumentare la produzione per il miglioramento delle condizioni generali di vita dei lavoratori, rafforzare cosi tl ro-tere popolare ed aiutare concretamente con la propria forza orga-nizzativa e politica i lavoratori di Trieste attuando in questo modo gli obiettivi nelTultimo plenum sindacale circondanale. II congresso del P. C. del T.L.T. impegna pertanto il Comitato Centrale ad iniziare immediatamente una vasta azlone di mobihtazio-ne per la realizzazione degli obiettivi suindicati, e, attraverso forme adeguate di propaganda ed agitazione ridestare la coscienza det lavoratori di Trieste sfidučlati ed infine indire una ■serie di murnom di lavoratori e di guadri sindacali per studiare ed affrontare la situazione sindacale con la prospettiva delle forze attive sindacali di tutte le aziende fabbriche e cantieri di tutto il territorio, con Vobiettivo di eliminare dal campo sindacale gli agenti del capitalismo e dello scw-vinismo italiano che ,dirigono la Camera del Lavoro ed tsolare gh op-portunisti cominformisti, liguidatori dalVorganizzazione classista det Sindacati Unici di Trieste. II congresso impegna tutti i cornunisti ed invita tutti i piu co-scienti lavoratori di Trieste ad allargare ed intensificare la lotta per stroncare la diffusione dello scetticismo e della sfiducia nel campo dei lavoratori, a lottare contro le deviazioni nazionalistiche, socialde-mocratiche e «conciliatricbi nel movimento sindacale, lottare per un sindacato classista n nit. ar io, basato veramente sulla democrazia proletama, e per una ripresa dello scanibio reciproco d;. esperienze e di solidarieta fra i lavoratori della zona A e guelli della zona B e tra i lavoratori del Territorio con i lavoratori della Jugoslavia e delljta-lia per una unitaria ed internazionale lotta classista che ancora dia la vittoria ai lavoratori di tutto il Territorio di Trieste. |,ttch je knmaj uspel fr^Jžjasoi/anju za ini/estituro bo sam obdržal notranje ministrstvo, s svojo znano nasilnostjo «vzdrževal red» 14 ki ST? se Po 15 urni seji par-,p. trajala vso noč in je odpravil k pred-m d. e Auriolu, si Jules §KTerie„ m°sel privoščiti pre-Bfc? i inv P.°čitka. Glasovanje ■5V* C,,turi se “a*»reč ni-^hladil P°sebno zmago- io -„sal ie sicer, toda s ‘Vi .j* dopustno možnostjo, ha Jj, hamreč potrebnih z llfisov • e število poslan-of? Potrditev investi-Moeh 1 glasov m nič več iSS ikCr.R'ov>son'] Pa ;i<' to treba6 ' usoloviti žlasovanje v redu; VI steieicba,' ali naj 'štejejo ki , Jejo gia3 nekega pos-Nadalje je ?> kj ;PA ^legram drugesa i* Successu, češ so ponovno tega poslanca, V $°V°r ^°C^a Pr°ti’ ie ri< '0ch Sesuje proti. Ta-kol - ne imel dovolj V^n Je Predsednik par- jeV8!0 prci u,'adno sc ni moglo nič HL ministri pred-*hi L.' ,k »možganski samo listnica zunanjega ministrstva že oddana, in sicer Robertu Schu-manu, kar je bil verjetno bistveni poeoi s strani MRP za sodelovanje v vladi. Radikali, ki so izgubili predsedstvo, bi radi imeli notranje ministrstvo. Toda ker je jules Moch v svojem govoru poudaril potrebo vzdrževanje reda. ni izključeno, da obdrži poleg predsedstva tudi notranje ministrstvo. (Kot dosedanji notranji minister se je namreč s streljanjem policistov, orožnikov in vojakov v delavske množice ter s preprečevanjem delavskih demonstracij in stavk zelo izkazal pri ((vzdrževanju reda«), V tem primeru bodo mogoče radikali dobili ministrstvo narodne obrambe, ki bi ga dobil Rene Mayer, finančni ali pravosodni minister bi na postal Rene Pleven, vodja socialistične odporniške demokratične zveze. Pričakuje se, da bo vladna lista objavljena danes zvečer in da ne bo vsebovala več kot kakih 12 ministrstev, razdeljenih med politične osebnosti prvega razreda. Nemški delavci pozdravljajo maršala Tita Pretekli teden je prejelo Gozdarsko nabavno podjetje y Ljubljani vagonsko pošiljko brusilnega papirja iz Hamburga v britanski P-kupacijski coni Žapadne N< ipčije. Ko so delavci na ljubljanskem kolodvoru razkladali tovor, so našli veliko polo papirja, položeno čez vse dno vagona, na katero je okorna, trdega dela vajena roka nemškega delavca iz. Hamburga zapisala: ((Herzlichen Gross an Mar-schall TITO — die deutschen Ar-beiter aus Hamburg!« (Prisrčen pozdrav maršalu Titu — nemški delavci iz Hamburga). Tudi ta skromen prime- znova kaže, kako si resnica q borbi naše Partije .in našega delovnega ljudstva utira pot y svet, saj je našla tudi do težakov. ki nakladajo vagone v hamburški tovarni brusilnega papirja. Značilno je. da so neliLki delavci zapioali maršalu Titu pozdrave v dneh, ko je inforjnbirajevski _ in reakcionarni tisk s komentiranjem Raikovega procesa v Budimpešti polnil stolpce z lažmi o našem partijskem vodstvu in naši državi. Tudj oči in zaupanje teh delavcev. ki se bore proti kapitalističnemu izkoriščanju in za enotno in demokratično Nemčijo, je obrnjeno v težko in pravično borbo naše Partije in našega delovnega ljudstva. IZ J A VE BIV ŠE G A POROČNIKA JA Bivanje med «zdravimi elementi* mu je odprlo oči in spoznal je, kje je resnica Brankov, ki je na budimpeštanskem procesu imel vlogo «obtoženca», se je Hk pred procesom vrnil s študija iz Moskve BEOGRAD, 14. Današnji listi objavljamo izjavo bivšega poročnika jugoslovanske vojske Jure Zi-brega, ki je 2. oktobra lanskega leta zbežal na Madžarsko pod vplivom resolucije Informbiroja in ki je bil poslan v Jugoslavijo z nalogo, da vrši vohunstvo, a se je 24. septembra t. 1. javil jugoslovanskim oblastem. Govoril je, kaj ga je dovedlo do tega, da je prekinil z lnformbiro-jem in z njegovo vohunsko službo, ter je izjavil, da se je za časa svojega enoletnega bivanja na Madžarskem lahko prepričal, da se okrog Informbiroja zbirajo pokvarjeni elementi in da voditelji komin-formističnih držav ter njihovi funkcionarji organizirajo najbolj temne diverzantske in teroristične akcije proti Jugoslaviji. Vse, kar sem videl med svojim bivanjem na Madžarskem med «zdravimi elementi«, je izjavil Zi-breg, mi je odprlo oči, da sem lahko videl, kje je resnica. Nisem mogel več ' prenašati, da bi se skrunili in da bi se dvigala roka nad tovariši, s katerimi sem do včeraj prelival kr; v borbi proti fašizmu in s katerimi sem delal za zgraditev socializma. Zibreg je izjavil, da je po svojem begu na Madžarsko preživel nekaj časa v madžarskih zaporih, kjer so hoteli preizkusiti njegovo zvestobo In-tormbiroju in kjer so ga spraševali o namestitvi jugoslovanskih čet in so ga nato sprejeli v madžarsko vohunsko službo pod grožnjo, da ga bodo poslali v koncentracijsko taborišče. V Budimpešti so ga spravili v stik z jugoslovanskimi navadnimi zločinci in kolaboracionisti, Tam je spoznal- Lazarja Brankova, svetnika na jugoslovanskem poslaništvu v Budimpešti in provo- rtQ ®hshvne8tVi* vlad<) Nckateri Vgjv -1 in so ni'ih-»7u Moch sesta-'A- ■ tako a Jslm štev ko lji KkVilo’le 0PriV’] • 01 Pravc hlini fe. s |živnih tat° -2ovoli veli‘ Sl 1 in, “P. d-j !| ln'k°v in pod-aA, ^titurr, 'e hekako nri* henh Se 0 vp>”jotno K \ ,ci SDlnuaY' za Rlasova-rKi l^ajn‘5 3e težko dela-Kj! U^?8°če D‘ ^t2c,h°V(- vlu-Ki* H?*1«, ev y ti. ka-vani Ue*no tudi ‘!S,Vj>asotCan°juzaaPhici. Pri Vts k n ti (s&]i'iovali kom-,prvi j^10) za, komu-* tudi * * 0sta'ih skupi-5vordpadniki». k, SSo „l|Sci-Ulinee’r,torei- prcko 6 kov« Suje ne °zinije se -i 6 Vlad« ef skupine. I 2di, du je Ze včeraj smo poudarili na tem mestu ogromni uspeh, ki ga je imel II. kongres Komunistične partije STO-ja in silen vtis, (ci ga je napravit na vse tržaško prebivalstvo s tem, da je znal pravilno analizirati politični položaj Tržaškega ozemlja in na temelju te analize priti do pravilnih zaključkov in začrtati jasno revolucionarno politično linijo glede reiitve tržaškega vprašanja v interesu vsega demokratičnega ljudstva Tržaškega ozemlja. Zato se prav nič ne čudimo, da hočejo naši nasprotniki ta uspeh našega kongresa prikriti in zabrisati z vsemi mogočimi sredstvi. Zlasti reakcionarno, sodeč po vsem, kar P’^- ni Prav "iiesar naučilo niti od prve, še manj pa od druge svetovne voj ne, na vse načine trudi, da bi dokazalo, kako Z bil naš kongres nekakšen jugoslovanski kongres, ki ™T\*a°ke°a o-emlia sploh ne Uče. V tem potvarjanju resnice sc odlikujejo zlasti loiornalc di Trieste,n m kakor smo že poročali, tudi sCornerc dt Trieste«. ki oba poudarjata zgolj skrb KP STO-ja za ljudsko oblast v coni B, ne omenjata pa proble mpv cone A, o katerih je kongres Lažnivci in falzifikatorji tako intenzivno razpravljal, o čemer nudi najboljši dokaz prav današnja številka našega dnevnika, ki objavlja v celoti poročilo tov. B. Petronta o sindikalnih vprašanjih predvsem cone A, da ne govorimo o ostalih por1'"'. P’. zlasti pa o političnem poročilu generalnega sekretarja naše Partije tov. Branka Babiča ter y zaključni resoluciji kongresa, ki smo ;o objavili včeraj v slovenščini, danes pa v italijanščini, kakor tudi o ieso-luciji glede sindikalnih vprašanj, ki se tiče v prvi vrst i cone A. Medtem ko je »Corriere di Trieste», potem ko smo takoj s prstom Že v teku samega kongresa pokazali na njegovo tendenciozno pisanje, priznal in se izgovarjal, da gre za pomoto, je «11 Giornale dt Trieste,, s Jalztficiranjem dejstev nadaljeval. Tako poroča v svoji včerajšnji številki, da je Imel na kongresu tov. Regent «hud nacionalistični in šovinistični govor,, in da je celo trdil, da je II. kongres KP STO-ja manifestacija volje Prc' bivalslva cone B, katero hoče živeti združeno z Jugoslavijo. Kako dobro je ta klerofašistični dnevnik informiran o dogajanjih v coni B. je najboljši dokaz dejstvo, da tov. Regent,, razen pozdravnega govora na prvi dan kongresa, sploh ni več govoril na kongresu, ki je trajal potem še štiri dni. Govoril je le na mogočni in veličastni manifestaciji pred desettisočglavo množico v nedeljo popoldne v Izoli, kjer je dejal dobesedno v italijanščini: «Questa e una magnifica mani-festazione di solidarieta con il PCJ e con la Jugoslavia. Ed e risposta ben data a tutti coloro che calun-niano la popolazione jugoslava ed il governo jugoslavo O teh besedah je bil lahko poučen tudi omenjeni klerofašistični dnevnik. Ce pa je te besede fal-zificiral, je to dokaz, da pac nima drugih sredstev razen lazi in pona- rejanja, s katerimi bi se boril proti naši pravilu: politični liniji. ki je edina v interesu tukajšnjega pre. bivalstva. Naravno je tudi, da gre s temi potvorbami «Messaggero Venetov še dalje, tako da Se njegovih potvarjanj niti ne izplača navajati. Dejstvo je le to, du je bil tov. Regent navzoč na II. kongresu KP STO-ja kot predsia vnik slavne, bratske Komunistične partije Jugoslavije in je naš kongres pozdravil v njenem imenu, v nedeljo pa na omenjenem zborovanju goix>rii o resničnem stanju v Jugoslaviji ter poudaril, kako bi hoteli kominfor-misti z lažmi zavesti prebivalstvo STO-ja, da bi obsojalo odločno junaško borbo KPJ z zmago resnice in pravice ter sc je zahvala navzočim, ki so hoteli s svojo manifestacijo pokazati svojo solidarnost in povezanost s KPJ in jvg(,slovanski,ni narodi. Pri vsem tem pa ni nig novega, če se kominformistični tisk — kakor smo že poročali — tudi to pot nahaja na isti liniji z najbolj reakcionarnim in najbolj šovinističnim italijanskim tiskom. Vso našo pravično borbo sovražijo, zato jo ob pomanjkanju dokazov obsipajo z lažni in falzifikgtL katorja v službi Informbiroja, ki je imel vlogo «obtoženca» pri zadnjem procesu, ki so ga uprizorili v Budimpešti. Na nekem sestanku, pri katerem je bil Zibreg navzoč, je Brankov dejal, da je potrebno ustanoviti centralni komite nove jugoslovanske komunistične partije, v katerem bi morali biti jugoslovanski izseljenci bivajoči v vseh državah Informbiroja. Brankov je izjavil, da bi morala biti naloga tega centralnega komiteja politična izgradnja ubežnikov, da bi bilj pripravljeni za prevzem oblasti v Jugoslaviji. Zibreg je zvedel, da je Brankov šel v Moskvo na študij in se je vrnil v Budimpešto tik pred procesom. Akademik Savič poziva Joliot - Curieja, naj ne naseda protijugoslovanskim spletkam BEOGRAD. 14. — Zaradi poskusa, da bj se s svetovnega kongresa pristašev miru izključil jugoslovanski nacionalni odbor za obrambo miru, je akademik Pavle Savič, univerzitetni profesor v Beogradu in član imenovanega jugoslovanskega odbora, poslal francoskemu učenjaku Joliot-Curieju, ki je predsednik svetovnega kongresa pristašev miru in s katerim je Savič 5 let sodeloval na zavodu za radijske preiskave v Parizu, pismo, s katerim ooziva Joliot-Curieja, naj pravočasno prepreči krivično zlorabo svoje veljave in svojega imena. V Italiji ne velja „zemljo tistemu, ki jo obdeluje" MUDENA, 14. — V Persicetu pri Modeni ie bilo predanih sodišču 120 poljedelskih delavcev, 10 pa jih je bi!o aretiranih, ker so zasedli zem ljo ter tam opravljali kmetijska dela. Sodišče v Modenj pa je obsodilo 63 kmečkih dninarjev na kazni od 2 do 4 let zapora zaradi ((nasilja« med zadnjo splošno stavko poljedelskih delavcev, nario e veramente democratico, controbattere gli attacchi della bor-ghesia triestina nazionalistica e sciovinistica e di tutta la reazione contro gli interessi del popolo lavoratore del Territorio di Trieste. Sempre, dai tempi della monarchia austro-ungarica, come pure ai tempi del fascismo di Mussolini e nella prima fase del potere d’oc-cupazione anglo-americano, fu possibile sviluppare un movimento democratico delle masse triestine unicamente sulla ba e delfun ta fra Italiani e Slavi. Sulla base della difesa delle gloriose tradizioni di lotta rivoluzionaria del proletariato triestmo, nel corso de:Ia grande guerra di liberazione, combattuta dal proletariato mondiale contro il fascismo, al fianco delferoica guerra di liberazione nazionale dei popoli jugoslavi, e sulla base delfunita fra Italiani e Slavi era stato possibile creare e consolidare quel potente movimento veramente ri* voluzionario e democratico che dal 1945 alfinfausta risoluzione delfUf-ficio Informazioni destava 1’ammirazione del mondo democratico. Dopo il crollo del nazismo e del fascismo, la stragrande maggio-ranza del popolo lavoratore di Trieste, indipendentemente dalla sua nazionalita, con a capo il suo Partito Comunista si espresse per la unione di Trieste e del suo retroterra alla R.FP.J. Nella Jugoslavia democratica popolare, il popolo lavoratore di Trieste vedeva tutte le condizioni per lo sviluppo consequenziale della propria democrazia popolare e la via che porta al socialismo nonche la piu completa garanzia per una giusta soluzione della questione nazionale della cit-ta di Trieste etnramente non omogenea, soluzione basata sui principi del marxismo-leninismo. Tale decisione delle matse lavoratrici di Trieste fu dettata anche dagli insuccessi politici del movimento democratico italiano, guidato dal PCI, che non aveva potuto conauistare in Italia la democrazia popolare a causa dei propri errori tattici e stra-tegici, per creare in tal modo le condizioni per la soluzione della que-stione di Trieste sulla base di un accordo democratico popolare fra i popoli jugoslavi ed il popolo italiano. Per le stesse ragioni, per cui il popolo lavoratore di Trieste si espresse per 1’unione alla Jugoslavia, la reazione imperialistica internazionale vi si oppose con tutte le forze. Ne consegui il compromesso che calpesto per la prima volta il principio delfautodecisione del popolo lavoratore di Trieste. II II Congresso del PC del TLT deve constatare che, nonostante questo compromesso, e nelfambito del TLT cosi costituito, esistevano pur sempre le fondamentali possibilitži obbiettive e soggettive, af-finche il popolo lavoratore di Trieste, unito e sotto la guida del soo Partito Comunista, e godendo inoltre dell’appoggio da parte del movimento operaio internazionale e dei paesi a democrazia popolare con alla testa 1'Unione Sovietica, potesse conquistare il proprio potere democratico, creando le condizioni per esercitare il diritto alfauto-decisione. Dopo la ratifica del Trattato di pace, il popolo lavoratore di Trieste vedeva in due fattori la garanzia per la sorte dei suoi diritti democratici. Primo: nella sua propria unita; secondo: nella sua fidu-cia nella politica coerentemente antiimperialistica delTUnione Sovietica e dei paesi a democrazia popolare. Benche la sua fiducia fosse — nonostante il compromesso — ancora sempre pressoche illimitata, il popolo lavoratore di Trieste subi-va nuove delusioni. Fra J paesi a democrazia popolare ^ socialista, fu solo la R.FP.J. a dare tutto 1’appoggio morale al movimento democratico di Trieste. Per quello che riguarda gli altri paesi dell’0-riente, ivi compresa 1’Unione Sovietica, cominciava purtroppo di* ventare sempre piu evidente che — simile in cio alla questione carin-ziana — anche la questione di Trieste viene considerata in modo re-visionistico, in contrasto, cioe, con i principi del marxismo-Ieolnismo, come raoneta spicciola nel mercanteggiamento fra le grandi potenze. Questo fatto e stato conferraato specialmente dalfazione frazioni-stica delfagenzia straniera sotto la direzione di Vidali, a cui e riu-scito temporaneamente a distruggere le condizioni interne per la vittoria del movimento democratico del popolo lavoratore di Trieste, ossia l’unita democratica delle masse lavoratirici italiane e slave di Trieste. Oggi e evidente che 1’azione provocatoria di Vidali aveva il compito e lo scopo di creare — con la distruzione delfunita del popolo lavoratore democratico di Trieste — Ie condizioni triesA"e «‘n-ternen per un’ulteriore azione di marcio compromesso ai danni delle masse lavoratrici di Trieste e d*i loro diritti democratici. Di fronte a tali fatti, il II Congresso del PC del TLT dichiara quanto segue: II destino del TLT non deve essere oggetto di mercr”-'—(?iaraenti tra le grandi potenze, ma dipende e deve dipendere un en.e dal- 1’accordo tra i popoli jugoslavi e il popolo italiano, direttamente in- teressati, nonche dalla decisione delle masse lavoratrici democratiche di Trieste. Come finora, il PC del TLT difendera anche in seguito tale linea, unendola concretamente con il principio della lotta per l diritti piu ampi e piu democratici del popolo lavoratore di Trieste. 11 Congresso constata in merito che tali diritti sono gia pienamente garantiti nella zona B del Territorio di Trieste. II. Nei riguardi della risoluzione dell’U.1., il II congresso del PC del TLT constata ancora una volta il carattere revisionistico e controri-voluzionario di essa risoluzione nel movimento operaio c democratico internazionale, ed ammira la decisione, il comportamento eroico e la coerenza ai principii con cui il PCJ — sotto la guida del suo Comitato Centrale e del compagno Tito — difende non solo le conquiste della rivoluzione e 1'edlficazione del socialismo nella R.F.P.J., ma difende inoltre » principi rivoluzionari del marxismo-leninismo in generale nelTinteresse del movimento operaio rivoluzionario internazionale. III. Il II Congresso constata che nella zona jugoslava del Territorio di Trieste (zona B), il compito fondamentale del Partito consiste nel-1’ulteriore sviluppo - rafforzamento del Potere popolare e della de-mocrazia popolare. A tale scopo si rende necessario: 1) Rafforzare la base economica del Potere popolare mediante lo sviluppo ed il perfezionamento delTeconomia pianificata, sviluppando e rafforzando gli elementi socialistici e limitando le tendenze alla spe-culazione capitalistico-privata, per elevare in tal modo costantemente il livello di vita della popolazione lavoratrice. Nel Circondario del-1’Istria il Partito Comunista deve percio: a) Sfruttare al massimo i mezzi di produzione; aumentare costantemente la produzione industriale; provvedere con ogni cura all'acqui-sto delle materie prime necessarie alHndustria e curarne la distribu-zione giusta e razionale, applicando al massimo il sistema della divi-sione razionale della forza lavoro. .i„„b)J5HUUP,PT P'“ ener*'camente le cooperative agricole di produzione mediante la mobilitazione politica e la concessione di crediti e d riar°,eCOn°™? da parte del Potere PoPO^re, rafforzando co-si gli elementi socialistici nella campagna. ,„n.CA SviluPpare ulteriormente il sistema delle cooperative di ogni ‘™er'con 10 f°P° di collegare tutte le forze e le capacita produt-tive per aumentare la produzione e migliorare 1’approvvigionamento ?o I* ?. C°n- ar“t'0U deUa Produzione industriale ed agri- cola, effettuare racquisto e D cohocamento diretto delle derrate speSzionJ eUminare 31 massim° possibile 1’elemento mediatore di Ljudska inteligenca je najboljše jamstvo za kulturni in gospodarski razvoj našega naroda TRŽA Š K I DNEVNIH La risoluzione conclusiva del !!. Congresso PC del TLI fContinuaz. dalla prima paglna) d) Hafforzare la base materiale del Potere popolare mediante la costruzione di stabUimeoti industriali, dl blocchi di case per alloggi, di necessari edifici pubblici; esiendere i lavori di bonilica per au-mentare la superficie coltivabile; mlgliorare la rete stradale, comple- tare 1'elettrificazione. 2) Nel campo della cultura e dell’i*truzione scolastica si rende neces5ario: a) Sviluppare ulleriormente ed elevare 1’istruzione scolastica slo-vena e croata onde canceilare le gravi consegueuze del 25 amil di oppressione nazionale da parte dell ltalia (ascista. b) Provvedere alla massima democratizzazione dell istruzione scolastica nel suo insieme, e sradicare specialmente 1’influenza borghe-se e reazionaria nell'istruzione scolastica della scuola italiana. c) Hatforzare e svilupoa.e 1'attivita culturale di massa aet'e citta e soprattutto nella campagna. 3) Sviluppare costantemente !a raobilitazione polittca delle larghe masse popolari in merito a tutie le questioni concrete del Potere popolare, Un movimento politico popolare unitario deve essere il so-stegno piu lorte del Po ere popolare. Sviluppare <= consolidare ul.e-riormente la (ratellanza Ira Itaiiani e Slavi, concretamente la fratel-lanza tra Itaiiani, Sloveni e Croati nella lotta contro ogni sobUla-mento sciovinistimo alPodio nazionale. IV. Affinche il Partito possa adempiere ai suoi compiti, esso deve conservare la propria struttura organizzativa, la quale garantisce la lunzione d’avanguardia ellettivamente combattiva del proletariato e delle larghe masse lavoratrici. La lunzione del Partito Comunista, quale organizzatore della lotta delle masse popolari italiaue e slave, ha trovato la sua completa espressione nella recente storia del movimento operaio rivoluzionario di Trieste. Le organizzazioni antilasciste di massa, come 1’UAIS, lo OF, le donne antifasciste, la doventu antifascista ed altre, rappre-sentano la torma concreta He!ia combattiva organizzazione di massa in cui si esprime tanto !a lunzione d’avanguardia del Partito, quanto l'attivita rivoluzionaria dei lavoratori della citta e della camoaena, degli Itaiiani, Sloveni e Croati. Per tale motivo il II Congresso riconosce lassoluta necessiti dello sviluppo di questi organi di lotta tradizionalmente rivoluz ona-rla delle masse lavoratrici del Territorio di Trieste, essendo questi organi il mezzo piu adatto per il raflorzamento della lotta e per la mobilitazione delle lorze democratiche nella zona A del Territorio di Trieste, mentre nella zona B essi rappresentano il mezzo migliore per il raflorzamento del Potere popolare e della collaborazione delle masse popolari aila direzione ed all’esercizio del potere. Al fine di ottenere il rafforzamento delfunita politica ed ideolo-gica del Partito e della sua organizzazione, II II Congresso ritiene ne-cessario: a) Continuare nelleducazione ideologica e politica dei quadri e dei membri del partito, spec;almente in relazione alla politica del Co-mlnform, migliorandola decisamente. b) Intensificare in misura ancora maggiore la vigilanza rivoluzionaria contro i tentativi del nemico, rivolti a minare 11 Partito dairin-terno e dall’esterno. Accogliere nel partito operai e democratici one-sti, attivi e combattivi. c) Sviluppare ancora di piu nel Partito larma della critica e dellautocritica come metodo, e mlgllorare in tal modo 1’attivita del Partito per rendere cosi possibile 11 suo progresso. d) Condurre la lotta contro il preticismo, elevando con cio uei quadri del Partito, la comprensione per la prospettiva generale della concreta lotta di classe nelle circostanze particolari delle zone A e B. In merito ai compiti dell'agitazione e propaganda, il II Congresso dichiara che si rende necessario: a) Raffcrzare tanto nel Partito quanto in mezzo alle masse la propaganda del marxismo-leninismo. Lottare instancabilmente contro ogni forma di revisionismo e opportunismo, nonche contro le devlazioni borghesi nella ideologia e nella teoria rivoluzionarie. b) Continuare 1’azione di smascberamento sistematico della poli-tica e deirideologia della reazlone e deirimperialismo in tutte le lo-ro forme concrete c generali, locali ed lnternazionali. Denunciare specialmente la politica delfoppressione e dello sfruttamento da parte deirimperialismo e della sua ideologia guerrafondaia. c) Intensificare in tutte le forme del Partito alle organizzazioni culturali e sportive popolari. Morte a! fascismo! Al line di raggiungere !'attivizzazione e la mobilitazione delle larghe masse popolari in base alla linea politica del Partito, il II Congresso ritiene assoiutamente necessario: a) Rafforzare ed ailargare le combatlive organizzazioni anhfssci-ste di massa, quali 1’UAIS, I’OF, l’UDAIS, l’UGA e le altre organiz-zazioni di massa. b) Di fronte a questi compiti, i comunisti devono lotta'*: contro tutte le manifestaziuni della sfidutia nelle forze rivoiuz že na začetku zadovoljila, je sodišče ugotovilo, da ni mogoče nadaljevati procesa, čeprav ie sodni postonek končan In je določilo nrihodnii torek ob devetih zjutrai za začetek konca tega procesa. Kajoada bo proces ie istega dne končan, BEOGRAD, 14- — Včeraj so slovesno otvorili novo amfiteatralno dvorano patološkega instituta na medicinski fakulteti. Dvorana, ki se nahaja v obnovljenem patološkem institutu, je stala okrog 30 milijonov dinarjev ter je ena izmed največjih v srednji Evropi. Ima preko 700 sedežev ter je opremljena z najmodernejšimi aparati. Ulovi jugoslovanski Mimniarni filmi BEOGRAD, 14. -- Hrvatsko filmsko podjetje «Jadran film« pripravlja številne dokumentarne filme, ki bodo nudili pregled naravnih bogastev Jugoslavije in naporov delavstva za razvoj gospo, daratva v državi. Dokumentarni film »Borba za zemljo« bo prika-zoval, kako so na Hrvaškem prvikrat posejali z rižem 600 ha zemlje. Dokumentarni film {(Industrija gozdov« bo prikazoval velika gozdna bogastva v Jugoslaviji. Dokumentarni film «Boksit in aluminij« bo prikazoval proizvodnjo aluminija, katerega ruda, t. j. boksit, se pridobiva v velikih količinah v jugoslovanskem PTimorju. Dokumentarni film «Zadruga ob vznožju Velebita« prikazuje razvoj kmetijske obdelovalne zadruge v Liki. Dalje je »Jadran film« izdelal dokumentarni film o zagrebškem velesejmu in o letošnjem festivalu Eveze kulturnih in umetniških društev Hrvaške. BARI. 14. — V pokrajini Man-fredoniji je vodovje hudournikov, ki so silno narasli, preplavilo 10 tisoč hektarjev ozemlja. Vode so narastle zaradi silnega deževja v zadnjih 24 urah. 600 oseb je brez strehe, in povzročena škoda je zelo velika. Plavalni dvoboj na Dunaju Vi')oli nabltolti jucjoblomtioo DUNAJ, 14. — Ro prvem dnevu mednarodnega tekmovanja v plavanju med Avstrijo in Jugoslavijo vodi Jugoslavija s 45 točkami proti 31. Rezultati: 100 m prsno; 1. Cc-rer (Jugoslavija) 1:11.7. - 100 m prosto: 1. Stipetič Marijan (J) 1:01.3. - 1500 m: 1. Stipetič Mislav (J) 20:39.4. - Štafeta 3 krat 100: 1. Jugoslavija (Skanata, Cerer in Stipetič) 3:24.7 (nov jugoslovanski rekord). Skoki: 1. Lippu (Avstrija) 183.52 točk. VVaterpolo: Jugoslavija: Avstrija 10:3. .....i V tfciJmtilii Miril u Benetkah BENETKE, 14. — Jugoslovanski šahovski mojster Gllgorič je 13. dan mednarodnega šahovskega turnirja premagal italijanskega prvaka Staldo. Zmagali so še Kott-n»uer Canaila. Zimmermann Flet-cherja, Rossolimo Golombeka. Sza-bados in Paoli, Mueller In Tarta-kover ter Prins in Barcza so remizirali. Partija med vodečim Sza-bom in Foltsom je bila prekinjena. Stanje je sedaj naslednje: Szabo (z eno prekinjeno partijo in Rossoli mo 9 in poi točke, Giigorič ln Fol ,tys 8 in pol itd. Pulužaj tiskarskih dalai/cei/ i/ednu zala negotov sa Dosedanja pogajanja za rešitev spornega vprašanja brezuspešna Položaj tiskarskih delavcev ostaja še večno nerešen: sicer so ti-skarski delavci Tržaškega ozemlja prenahali s svojo stavko, vendar se je ta še vedno nadaljevala v nekaterih mestih Italije, kot na primer v Milanu, Benetkah, kjer se delavci niso hoteli vrniti na delo. Včeraj na primer roso izšli časopisi niti v Milanu, niti v Benetkah pa tudi časopisi iz Torina so imeli precejšnjo zamudo. Pogajanja, ki bi se morala {»ričeti takoj po prekinitvi stavke, so se končala ponovno z neuspehom. Delodajalci vztrajajo klub vsemu pri svojem prvotnem stališču in vse kaže, da se bo položaj v prihodnjih dneh zaostril. Tiskarski delavci Tržaškega o-zemlja so sicer stopili v protestno stavko le v znak solidarnosti z njihovimi delovnimi tovariši Italije; ker pa je stavka, klub svojemu velikemu uspehu in odmevu ostala še vedno brezuspešna, so sklenili tržaški delavci te kategorije ponovno podpreti borbo italijanskih tiskarskih delavcev ter se priključiti stavki, ki naj bi se po vseh predvidevanjih pričela ponovno v ponedeljek. Na vsak način se pogajanja nadaljujejo. V Italiji so se nadaljevala pogajanja za rešitev perečega vprašanja tudi v teku včerajšnjega dne, vendar so ostala tudi ta brezuspešna. V Trstu so včeraj redno izšli vsi časopisi in položaj je vsaj na zunaj zelo miren in urejen; vendar vlada med delavstvom tiskarske stroke ogorčenje zaradi krivičnega stališča delodajalcev do njihovih upravičenih zahtev. Ce bi še pogajanja v prihodnjih dneh ostala brezuspešna potem bo ostalo prebi. valstvo Tržaškega ozemlja prav go. tovo ponovno brez časopisov. Nočna služba lekarn Alla Minerva, trg San Francesco 1, tel. 6862; Al Galeno, ul. Giulia 114, tel. 6325; Maddalena, Istrska ul. 43, tel. 90274; Pizzul-Cignola, Corso 14, tel. 7524; Harabaglia v Barkovljah, tel. 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93245, imata stalno nočno službo. Jutrišnje nogometne tekme i za prvenstvo Tržaškega ozemlja j V nedeljo 16. t. m. bo torej sedem srečanj na petih igriščih. Ce hočemo biti zopet nekoliko preroški bi y kratkem presodili izid tekem tako: Arrigoni bo z lahkoto odpravil z Montebellom (v svojo mrežo ne bo dopustil niti enega gola), Brtonigla bo zmagala proti Novemu gradu s tesno razliko golov, Nova Gorica bo igrala v Piranu neodločeno (utrudila jih bo -t :in zmešalo igrišče). Sv. Ana bo premagala Auroro (ta prognoza je postavljena na podlagi krasne zmage v prejšnjem tednu, čeprav v malo drzna). Meduza - Umag 3:0. Ostaneta torej še dve tekmi (obe na stadionu Prvega maja), o katerih pa je v resnici težko kaj določnega povedali. Sedaj v petem dnevu tekmovanja je^namreč že čas, da eni kakor drug; premešajo igralce v svojih vrstah in pričnejo z boljšo igro, V V. kolu bodo torej nastopili: V KOPRU ob 15: Meduza-Umag. V PIRANU ob 15: Eiran - Nova Gorica. V BRTONIGLI ob 15; Brtonigla -Novi grad. V IZOLI ob 15: Arrigoni - Mon-tebello. NA STADIONU «1. MAJ« ob 10: Sv. Ivan-Opčine; ob 13: Ponzianina-Gorica; ob 15: Sv. Ana-Aurora. Proces o piranskem CLH gre h kraju Včeraj smo prisustvovali govoru ali bolje rečeno političnemu shodu Po enem tednu prernorg smo se spet povrnili k procesu proti piranskemu CLN. Ravno na tem procesu smo videli, kako so na predlog tožilca takoj obsodili obtoženega Radiva Petra, ker je v navalu jeze ngzval pričo — obtožilno seveda — z besedo »farabutto«. No, Včeraj sq je spet dogodilo nekaj podobnega. Zasebna stranka je zmerjala razbremenilno pričo. Zagovornik Morgera je opomnil sodišče, da je svoj čas obsodilo Radiva zaradi razžaljenja časti ter naj sedaj zasebno stranko opozori na to zadevo. Ta odvetnikov poseg’ pa je naletel bolj na gluha ušesa, je že pač tako, kadar ima človek opravka s takim sodiščem, ki pravi, da je zakon za vse enak. Dasi smo že slišali govore prikrite in odkrite šovinistične tendence, je bilo to, kar smo včeraj slišali v dvorani okrožnega sodišča it ust še preveč!« V dvorani nastane majhen nemir. Odvetnik Zennaro odgovori na predsednikova opozorila: «Ne, g. predsednik, ni mogoče iti kar tako mimo takih izjav.« Won-drich nadaljuje: «...biričj so odnašali žrtve CLN-u (piranskemu), ed katerega so bili odvisni.« Zennaro: «Kai biriči? — vendar nikdar fašistični miličniki.« Odvetnik Won-drich je izstrelil medtem puščico na don Borsattija. ki ie na procesu izjavil, da se je umaknil iz CLN-a, ker mu kanonsko pravo ni dovoljevalo. da bi se zavzemal pri takih zadevah. Wondrich je namreč namignil, da je pa pred tem Borsatti kot duhovnik bil član tistega CLN-a, ki je nabiral denar in orožje r.a partizane, s katerim naj bi ubijali druge kristjane. Tu ie skočil vmes odvetnik Morgera. da se čuti kristjana in podobno ter da zaradi tega ne dovoljuje tekih opazk. Zennaro: Darujte za našega dijaka S Darujte za našega dijaka! Tudi letos Je posvetila Dijaška matica teden od 9. do 16. oktobra našemu dijaku. Skrb in podpora, ki jo posveča ta organizacija našemu dijaku, terjata od vseh Slovencev, da prispevamo po svojih močeh za naš naraščaj in tako zagotovimo svojemu narodu nove kadre izobražencev ljudske Inteligence, ki nam jo je fašizem v petindvajsetih letih brutalnega preganjanja tako zdesetkal. Zato v tem tednu: Vse za našega dijaka! Tajništvo OF slovenskega naroda za TO odvetnika Wondrieha, višek vsega. Ta odvetnik, zastopnik zasebne stranke, ki se je svoj čas znašel pred epuracijsko komisijo in je bil kajpada qd te oproščen ^e včeraj v svojem političnem govoru (drugače ga ni mogoče označiti) med drugim izrekel celo vrsto cvetic. Mož je začel o Italijanih, ki so baje izdali svoje brate 1945. leta, namesto da bi se združili v obrambi prot; sovražniku, ki je prišel z vzhoda, se prikaztl na istrski obali itd. Tu je odvetnik Zennaro posegel vmes;' »Gospod predsednik, dovolite, da grem malo na zrak.« Odvetnik je zapustil dvorano jnrmra-je. Gefter Wondrich seveda nadaljuje o vesti Italijanov, ki je začela prerešetati sramotno preteklost. Misleč na obtožence izusti celo frazo , Jakoba pevski koncert na Opčinah. Spored je bil izpolnjen z recitacijami in nastopom tamburaškega zbora. Moški pevski zbor je odpel pesmi «Ju.t?"0», «V spomin Ivanu Cankarju«, «Luna sije«, «Strunamv>, «Kraguljčki», «Prelepa je Selška dolina», ienski pevski zbor pa ((Prečuden cvet«, eSvatbarske pesmis in «Tam gori za našo vasjo«. Zbor tamburašev je odigral vrsto narodnih, partizanskih m umetnih pesmi. Uspel kulturni dogodek, ki se ga je udeležilo lepo število ljudi z Opčin in bližnje okolice kakor tudi iz mesta, so zaključili s petjem »Le vkup, le vkup uboga gmajna», pri katerem so sodelovali moški in ienski zbor ter zbor tamburašev. Prireditev je bila v openski kinodvorani. Pevce je dirigiral tov. Švara, tamburaše pa tov. Gerdol. Ob zaključku se je tov. dr. Daneu v imenu občinstva zahvalil pevovodji in vsem ostalim pevcem za gostovanje in jih pozval, naj še nadalje krepijo in širijo slovensko besedo pri Sv. Jakobu. Tudi streljati so že začeli V sredo zvečer so neznanci okrog 9 ure izstrelili 6 strelov iz samokresa kalibra 9 proti stanovanju 26-letnega Ivana Markcžiča na Istrski cesti 122. Ranjen ni bil nihče. Policija išče atentatorje. Vse kaže, da ima zadeva politično ozadje. Po vsej verjetnosti so avtorji strelov iz vrst nasprotnih demokratičnemu gibanju. Po informacijah sodeč je treba iskati storilce med elementi Vidalijevih frakcionašev. Vsekakor lep primer demokracije v dejanju. TRŽAŠKA BORZA Zlati stcrling 8900, papirnati ster-ling 1780, telegrafski dolar 687, dolar 680, švicarski frank 159, 100 francoskih frankov 170, avstrijski šiling 25, zlato 1120. Sobota 15. oktobra Terezija, Radina? Sonce vzide ob 6’^’ 5®ji,C9 ob 17.20. Dolžma dneva 1 Zadnji krajec vz)6e ™ zatone co H-*"’ nedelja !«• M0** Jutri, SPOMINSKI DNEVI 1844 se je rodil SIMO h' GREGORČIČ coriški slavček, v Vršnem pod Krnom. Umrl 24. XI. 'j' 1906. Gregorčič je 1855 stopil v gimnazijo v Gorici, po zrelostnem izpitu 1864 v duhovno semenišče, 27. oktobra IS67 pel v Li-bučnjem novo mašo in leto pozneje nastopil prvo kaplansko službo u Kobaridu. Cas, ki ga je preživel tu pod domačim Krnom ob zeleni Soči, je bil najlepši v vsem njegovem službovanju. Ze na gimnaziji se je zanimal za slovensko slovstvo in se vadil v pesništvu. Po sedmi šoli pa je začel objavljati svoje prve pesmi pod naslovom: «lskrice domorodne». Od tu dalje se ic pričela njegova bogata pesniška žetev. V Kobaridu in v prvih, letih v Rihemberku pa se je že razvila Gregorčičeva osebnost in njegov pesniški značaj. PRESKRBA Konec razdeljevanja belih testenin. Sepral sporoča, da se danes zaključi z razdeljevanjem belih testenin za težke in najtežje delavce in za delavce, ki so zaposleni pri zavezniški vojski. Zapadlih bonov ne bodo podaljšali. DAROVI IN PRISPEVKI SI.Ul/liUSKU naruilnu GI.EnAl.lStt V odgovor razbijačem in lažem kominformistov darujem za petletni plan 500 lir ter za revne dijake 500 lir. Luša Viktor. ZVIŠANJE RAZLASTITVENE VSOTE TRST, 13. oktobra (PIO) — Na podlagi nedavno podpisanega ukaza V U Stev. 197 je razlastitvena vsota v znesku 2.500 lir, ki j» določena v členu 1. zakona Stev. 686, zvišana na 50.000 lir. Ta ukaz, stopi v veljavo, ko bo objavljen v U-radnem listu. Delavci lovarn za lestenine zaostrili svojo borbo V zadnjih dneh so zaostrili svojo borbo delavci tržaških tovarn za testenine, kt so že več mesecev zahtevali od svojih delodajalcev, da jim izboljšajo plačo ter tudi delovne pogoje. Pred časom je vse kazalo, da bo lahko vprašanje mirno rešeno; de. iodajalci so sicer odločno zavračali vse upravičene zahteve svojih uslužbencev, vendar so bili po dolgotrajni borbi pripravljeni v nekaterih bistvenih točkah popustiti. Njihovo stališče pa se je ponovno spremenilo, na škodo delavstva seveda in tako so bili uslužbenci tovarn za testenine prisiljeni ponovno zaostriti svojo borbo. Delavci tovarn za testenine so se pri reševanju spornega vprašanja obrnili do sindikalnih predstavni, kov, katerim so poverili nalogo, da predložijo vse njihove zahteve uradu za delo, ki naj potem skuša doseči pričetek novih, bolj plodo-nosnih pogajanj. Sindikalni predstavniki so res predložili zahteve delavcev v uradu za delo, ki je takoj sklenilo pričeti s pogajanji. Bilo je določeno, da se bodo pogajanja za rešitev upravičenih zahtev uslužbencev tovarn za testenine pričela v ponedeljek Na vsak način bo od izida teh odvisen nadaljnji potek borbe te kategorije delavcev. oociacoosososasoMOKcouiSocoos /il Tržaško Danes 13. t.m. ob » gostovanje v gledal v KOPRU z igro A. DUsseau-a n« GLOBOKO SO MEH Jutri 1«. t.m. ob » gostovanje v gledali* v PIRANU z igro Mire Puc0'ef| OGENJ IN PEPE!, » RADIO f. JUG. CONA T*S‘, (Oddaja na srednjih valo? ali 1250 kc) SOBOTA 15.1019' 12.00: Iz koncertov 12.30: Zabavna glasba- f**■ gfct« čila (v ital. in slov.). }«• gc-f ske narodne pesmi. .jjjo: ■£ carski Pregled (v ^ « veseli kv artet. 14.30- Ff * j, idj in poročila (v ital. m ’ ojtffJ Brahms: Ogrski pif1 ,r;o. K 18.00: Dvorak: DunUV - ' go; G* Pionirska ura (v (t bena medigra. 19.15: ^.5 ital. in slov.). )9.*5: j) }jcvejT miramida. 20.00: pevci solisti. 20.30: tar (v slov.). 20.45: D*®[ venski plesi. 21.00: Ves«* ^ večer (v slov.). 21.30: C orkester. 22.00: Poje ojesO*.» dikalni kvintet. 22.30. ^jti lahka glasba. 23.00: ital. in 3lcv.). 23.15: - Izlet prosvetnih v Bule - Novi , v Buje - Novi Sindikat prosvetnih v redi jutri 16. t. m- jfrf in Novi grad. .Zbiraj 1« avtobusni ob 8.30. postaji. Izletnikom v* Udeležencem izleta ob ljamo, da je odhod d® totn>! Iz ul. F. Severo. Bodi'e m%ik in citaito Jhii mlbiu dmi mik I Samo še danes je slikarska razstava llubil «6 Opozarjamo vse D ,. dsfVs1 umetnosti, da je s31”0,,, tfjjjU* prta slikarska razstsvrj,.?^! slikarja Avrelija L.ul{ ^ ni prostor v galeriji odr ul. S. Splridione 5 b -dan. Danes pricelek sols11®8. 4 .»a ^ Šolsko leto na -ratori sviluppata j^Vers^a C.G.I.S. per impedire h?icho j- statT>pa. la radio e le [le sacrestia e la parola di *ilalianitfi sir.dacale in lt»:Zi°na i conferenza regionale uuova situazione re- t^ol^^^italianiti sir.dacale in Cge»d0ia|. d?] or',an)zzaione ai con- ^1° diret rritorio di Trieste e dtivj ive Per i congressi co- C c-di tus,J riv j' fespinge il cormrro-^ SU onari° della propo-t *8l'o . : di festeggiare il Primo •» to l i„ 1,e*ida de|la C.C.I.S. t^tossa .ae8na della sola bandie-tv tQh, I. Maacio 1947 sunera -‘itB- —aggio 1947 supera t ri‘.u,r> elvoluzionario e im- Mljj m ■ T v61te lavoratori uniti in una irlaS5e m°bilitate quel-Un,. ■ Trieste non ha mai vi- con tanto entusiasmo ESi V9 la t^.ZI°r'e’ Come grandiosa V di a.,j)n'ff'sta2l0ne, elevato il •ijavof.. "^Isciplina di civismo Waa ^nii' cosl miserabile e ac rta sli>la la controdimo-^.žlosa otta ad una minoran-]a ,schlamazzante. E' trop-^.l|Vivr> „^°naca dell’avvenimen- >Sa tlel (iac POpolo i! ricordo dei colata del 30 aprile, antisociale degli im- foil?n '1 lancio di bombe a' * assembramento in Uiti ^ ..."Un fi ■' ” "*rio Ki!!° St.8rtl, «lovlnej ° d> Ran Sabba il I. s;> corto e il superbo Staa'1..1<'ovlnczza e di for- !i. Kha fatfBSe operaia del ter‘ S, gr!,nrtmoUvo dl orgogiio 8 c k ' de vittoriosn batta- v'ttorlosa batta-1 lt«.lestri Za Partlcnlarmente •ii'*1 1 ?'a lotu *isalta 1’ltnposla -ur, averat^.", data dal Partito: kV^te di Trieste entu-*a n- " llanno attestato! t.8«lfc <1aheam#zione deirindi-li *«rk,ilr|') e d Cen'rall sindacali C li in‘ dei O a’ l accettazlone aSi>,.,':|''glle,....rotoro"0 di Pari- 1«? »h d,‘i del Comitato ‘ 'a Par1eClPa' 6 ' SlndT* per le elezioni catl Unici hanno e 1’attuazlone dato ulteriori prove di agire da sindacati classisti e sulla linea della F.S.M. La C.G.I.L. ha dovuto pubblica-mente constatarlo anche nelle due note lettere. Per i comunisti, e difatti per tutti i lavoratori coscienti della pro-pria situazione, era indispensabile accettare quella battaglia per la fusione sindacale per portare nel campo del lavoro sistematicamen-te la chiarificazione e lo smascheramento dei dirigenti e delle fun-zioni delTorganismo giallo. Niente di eccezionale: 1’azione sindacale sara sempre impastoiata dagli o-stacoli del capitalismo, trovera sempre, nella sua marcia ascen-dente, la classe operaia riavanti a se o fra i piedi i don Marzari e i baroni Rinaldini. «sindacalisti in-dipendenti«, sono essi il vischio che 1’imperialismo butta fra le gambe dei lavoratori in marcia per la loro definitiva liberazione. Infatti, sin dal 12 gennaio 1946 si ebbero i primi contatti ufficiali tra i gruppi di dirigenti delle due or-ganizzazioni. Per la storia e per capire meglio i fatti sono presenti: per i S. U. Radich, Vojrnir, Solieri, Semilli ed Ubaldini; per la C. d. L. Visintin, Mislej, Rovelli, Vidali, Bo-netti e Sferza; rapipresenta il P.C.I. U comp. Pellegrini. U’origme classista delle rispetti-ve posizioni delle due organizzazio-ni rappresentate doveva escludere una conclusione positiva. Davvero •a famosa e famigerata circolare della C. d. L. datata 12 giugno 1947 e riservata strettamente ai segre-tari delle Camere del Lavoro con le precise istruzioni di sabotaggio alle elezioni unitaiie e decisiva. La C. d. L. vanta adesioni vaste fra t lavoratori deiiunciate con dati e cifre ma e incapace di indire un comizio e un’assemblea. leme il giudizio dei propri associati, non vuole fusione, non vuole unita, ma vuole disgregamento. Per questo e nata. Che sia cosi lo conferma la lEmancipazione« che sempre interpreta la linea politica camerale con questa dichiarazione: «Basta con i Sindacati Unici. L’unita sin-daacle rimane una formula vuota. La differenziazione avvenuta in campo internazionale deve trovare una maggior corrispondenza in campo locale. Gli interessi di coloro che stanno al di la non possono piti coincidere con i nostri«. La direttrice di marcia della Camera del Lavoro va da Trieste a Roma, da Roma a Londra, da Lon-dra a Ginevra per sfociare in Ita-lia nei cosidetti «Sindacati Liberi«. Lo ha constatato anche nel febbraio 1948 Louis Saillant nel suo collo-quio con i dirigenti dei S.U. Difat-U il 14 maggio 1947, termine ulti-mo per il congresso di unita, le elezioni sindacali si erano svolte su appena il 3 per cento dei lavoratori. Di questi prancipali avvenimenti, attorno ai quali aono legati un com-plesso di fatti minori che si inter-calano gli uni agli altri e tutti nel quadro di questo periodo storico di lotte durissime dei lavoratori di Trieste, de!l’applicazione della linea e della tattica del Partito nei sindacati dovra tra 1’altro trattare il congresso costitutivo del Partito comunista del Territorio Libero di Trieste. Esso ha luogo nei giorni 31 ago-sto e 1—2 settembre 1947. II congresso costitutivo del PC TLT ha affermato la giusta linea dei comunisti nei sindacati II congresso costitutivo del PC TdT č un fatto storico di grande rilievo ed avviene appunto in una situazione originalissima che im-pone anche nel campo sindacale una svolta. Gli argomenti dell’or-dine del giorno sono di primo piano e la relazione sindacale indi-cante le formidabili battaglie e Je vittorie dei lavoratori, dopo essere stata analizzata e discussa non pu6 essere che approvata, come e stato, alTunanimita. U congresso costitutivo sanziona cosi la giustezza della azione dei comunisti nei sindacati e ne delinea i compiti prospettivi. Vediamo ora gli avvenimenti ca-ratterizzanti la situazione che van-no dal congresso alla pubblicazione della Risoluzione dell’U. I. e come abbia reagito il partito a questi av-venimenti, quale sia stala 1’impo-stazione della lotta di volta in volta e come i comunisti abbiano la-vorato fra la massa operaia. Nelle giornate de’ 15, 16 e 17 settembre 1947 la citta di Trieste vive giornate di terrore. 1 sciovinisti non si danno per vinti. Entra in vigore il Trattato di pace. Bisogna scatenare 1'sondata d' i r reden ti smo che non daril pace alTEuropa«. Si mobilitano i teppisti, si ricorre al-1'assassinio sistematico, ma i lavoratori reagiscono tempestivamente ed i S. U. proclamano lo sciopero generaie. II Partito in testa, le masse popolari di Trieste combattono altre giornate di rovente lotta di classe. II proletariato non piega: l'uni-ta della classe operaia fe mantenuta, l’unita dl azione delle forze democratiche 6 sempre un fatto reale e la C. d. L. anche in questa cir-costanza con i fascisti e con i Co-sulich. Si arrestano gli operai membri del ccmltati di fabbrica e i CRDA passano all'attacco mano-vrando la Camera deJ Lavoro, i partiti del CLN e la Polizia Civile in una serie di .estreme provocazioni. I Sindacati Unici lanciano a tutti i lavoratori un proclama denunciando il caratte^e neofasci-,ta delle azioni del capitalismo. La Confedcrazione dei Sindacati Unici ticne pure la sua assemblea costitutiva coi delegati di 60.000 lavoratori organizzati. La linea del P. C. sui problemi sindacali carat- terizza i lavori e ia nuova strut-tura organizzativa viene approvata. II nuovo Comitato Centrale elet-to stabilisce le assemblee costitu-tive di categoria e il censimento-tesseramento per gli anni 1948-1949. Sulla linea e sulle direttive del, Congresso del Partito, si avviano azioni riguardanti la gioventu operaia, che partecipa al Festival Mondiale della gioventii, che ingaggia una battaglia contro i datori di lavoro per ottenere materiale, per una mostra dell’artigianato ed im-posta e porta a termine il congres-co della gioventu lavoratrice della zona A del Territorio di Trieste. Anche le donne lavoratrici, come sempre, partecipano a tutte le lotte e attraverso i S. U. puntano alla risoluzione di alcune questioni di estrema urgenza per la donna lavoratrice. La linea e ia tattica dei S. U. rispetto ai problemi e le questio-ni dei contadini non hanno bisogno di illustrazione: i fatti abbastanza recenti sono nella memoria di tutti i compagni. L’inasprimento della lotta da par-te della reazione imperiaJistica contro i S. U. e la loro linea politica si differenzia g si concentra parti-colarmente sui rivoluzjonari comitati aziendali. E si capisce: essi rappresentano una grande conquista rivoluzionaria, una posizione for-midabile dei lavoratori, sono gli ultimi importantl baluardi dej po-teri popolari, rappresentano per i capitalisti e per la reazione posizioni di avanguardia della classe operaia nelle stesse posizioni della economia imperialista. Le bataglie per i comitati aziendali 6 durata un paio di anni e dura praticamente tuttora. Sin dal novembre 1947 i Sindacati Unici hanna presentato uno schema pei tutelare le attribuzioni dei comitati aziendali e proteggerne i membri. Si tenta cosi di conquistare di diritto cid che si era conquista-to di fatto. Ma la reazione capita-listica valuta esattamente il valo-re di queste forti e battagliere istituzioni classiste, c vuole abbat-terle. La battaglia frontale contro i comitati di fabbrica si apre for-malmente alla Fabbrica Dreher: un membro del comitato dl fabbrica sospeso dal lavorp perchž ha par- lato ai lavoratori riuniti senza au-torizzazione. Aumentano le provocazioni e le rappresaglie in tutte le aziende citadine g particolar-mente ai CRDA dove si proibisce qualsiasi riunione negli stabilimenti. L’attacco b sistematico, e piani-ficato e progresivamente intenso. I camerali vi prendono parte at-tiva provocando disgregamento nei comitati aziendali unitari ed in campo generale ha luogo ung serie di arresti e processi contro elementi dirigenti dei comitati di fabbrica e dei S. U. Al cantiere San Marco, alla FMSA, a S. Rocco i migliori dirigenti dei comitati fabbrica sono arrestati ed espulsi dallo stabili-mento, processati e condannati. La Polizia Civile per suo conto inten-simica le perquisizioni delle sedi sindacali ed opera rastrellamenti notturnl nei ri°ni prevalentemen-te proletari. La posta e grossa, il Partito si impegna ed impegna tut-ta la classe operaia in questa lotta di difesa di questi importantl capi-saldi della rivoluzione popolare del maggio 1945. Gli opportunisti sa-rebbero per la tesi della C. d. L. che accetta senza riserve 1’esten-sione del contratto CGIL - Confin-dustria sulle commissioni interne, che stanno ai comitati di fabbrica come la lotta socialdemocratica sta alla lotta dej comunisti. Ma i dirigenti dei Sindacati Unici piu con-seguenti, e sono la maggoranza, tengono duro e la classe operaia di Trieste mantiene in vita e in ef-ficienza i suoi comitati di fabbrica. La situazione della classe operaia e delle forze democratiche di Trieste alla vigilla della Risoluzione 6 indicata dalla grandiosa e vittoriosa manifestazione del 1. Maggio 1948. Basandosi su errata valutazione la reazion^ di Trieste credeva giunto il momento di po-ter lanciarc la sfida: «Questo 1. Maggio non si deve celebrare« Tutto, d preparate allo scopo: mobili-tazione C.L.N., C.d.L., Lega Nazio-nale, Polizia Civile, squadristi, mazzieri e accoltellatori, provocato-ri e banditi della Repubblica Italiana; stampa e argomenti, foibe, minacce ed agressioni, mobilitazio-ne di preti, della scuola e della burocrazia fanatizzata per la vittoria del 18 Aprile in Italia e per Ia promesso tripartita di ridare Trieste e 1’Istria allTtalia. I «balcanici» spettacoli delle fiaccolate e delle parate slavoco-muniste non si devono piu ripete-re per le stradg di Trieste. Sforzo immenso, mezzi formidabili. Ma la classe operaia non molla: il partito la guida in. lotta e le masse popolari di Trieste registrano un’al-tra gloriosa vittoria. La Camera del Lavoro e sconfitta in Piazza Unita con tremila presenti com-preši tutte le gerarchie, i neofa-scisti, i poliziotti e - i corrispon-ednti stranieri. I socialisti e i re-pubblicani triestini escono ulterior-mente sereditati. La vittoria del Primo Maggio e il congresso della gioventu del 1. giugno danno prestigio e forza ai S.U e ai comunisti che li dirigono. Obiettivvamente eststono ancora altre condizioni favorevoli alla mobilitazione dei lavoratori: il piano Marshall e le sue conseguen-ze, (disoccupazione della smobilita-zione industriale) la crisi economica e il neofascismo in Italia, le azioni di intolleranza e di prepo-tenza dei democristiani nella vita pubblica cittadina, le azioni delle bande fasciste che offendono il itentime-nto delle masse pbpolairi, anche piccolo-borghesi, la accen-tuata minaccia ai diritti nazionali degli slavi e il rientro degli epu-rati sono tutti fattori positivi pei l’agitazfione, le denuncie, 1'effica-cia della propaganda, per 1’alimen-to dello spirito di lotta. Per questo lo «sciopero-serrata» organizzato dalla reazione sotto 1’egida della Camera del Lavro fallisce miserevolmente e i lavoratori possono trarre anche da que-sto avvenimento interessanti elementi di giudizio e di incoraggia-mento. II forte comizio di protesta a S. Marco per 1’arresto di sette operai intervenuti in difesa dei diritti nazionali degli sloveni, i) congresso e le manifestazioni dei partigiani, la dimostrata esperien za e la maturita politica di tutto il partito indicano che senza i) tradimento e la congiura degli opportunisti socialdemocratici, senza l’opera degli irredentisti del falso Ufficio Informaz.Ioni del P.C.I. e le azioni terroristiche capeggiate dal capo ganga Vidali, la Risoluzione dell’U.1. del 30 giugno 1948 sulla situazione jugoslava non avrebbe intaccato l’unita della classe operaia triestina e della sua avanguardia, il partito comunista. Le masse proletarie di Trieste apprendono dalla radio e dalla stampa i termini del grave con-flitto ideologico con ia piu profon-da e generale preoccupazione. Un senso di sgomento pervade tutta la massa dei lavoratori. I termini del documento, le critiche e le gravi aceuse colpiscono violentemente la coscienza dei lavoratori triestini. abituati a giudicare attraverso una coscienza politica abbastanza sviluppata. I lavoratori di Trieste, sono troppo legati alla vita della nuova R.F.P.J., al suo partito e ai suoi dirigenti per non accogliere il documento con stordimento e stupore. Non ammettono possibile un capovolgimento di situazione c di giudizi. Per molti lavoratori il socialismo e una scienza davvero. I liquidatori si buttano alla svelta sul corpo tramortito della classe operaia mascherati di inter-nazionalismo e di Unione Sovietica. II presidente del Com. Esec. dej S.U., Destradi 6 il contrabban-diere che introduce il tradimento vidaliano nei S.U. Egli e il mag-giore responsabile. Si proclamano rispettosi della lotta passata e di tutte le sug conquiste, esaltano il P.C ed il popolo della Jugoslavia. E' questa la tattica di tutti i frazionisti per poter penetrare. Pren- dono sede e fanno quartiere generale del loro tradimento proprio in via Montfort sede dei sindacati .-er poter anche guardare a vista compagni «sospetti» quali Vojmir, Reschitz, Luxa, Retronio, Maria Peric, Franovich, Dujec ed altri. Organizzano le squadre d’azione, come ai tempi di Giunta. L’orga-lizzazione sindacale accusa il col-po, si disorienta, minaccia di sgre-tolarsi. La reazione approfitta, par-ia di scacco matto, di liquidazione dei sindacati, di colpo tremendo e potente al movimento slavocomu-ista, di revisione e condanna di lutto uno sconcio passato, di riconoscimento dei comunisti giuliani e dell’URSS della italianita di Trieste, e tira colpi duri. Si sus-seguono gli arresti di membri dei comitati di fabbrica, che vengono indeboliti e passivizzati. I compagni rimasti sulla linea classista in-tervengono per impedire quest’o-pera di devastazione, e controbat-tere anchfe le azioni dei datori di lavoro e degli sciovinisti. A seguito della minaccia dell'ar-resto delTesecutivo dei sidacati da parte del G.M.A., il segretario or. g-aganizzativo della Conf, S.U. comp. Vojmir organizza la controazione. Una delegazione di dirigenti protesta presso il G.M.A. Tutto viene pero sabotato da; vidali3ti che voglio no paralizzare tutta i’''rganizzazic-ne, cessare la lotta e cambiare rot-ta. La tattica vidaiisla per otter.ere alla svelta i massimi risultati S quella di imporre ai lavoratori un tragieo dilemma; scegliere subito, senza discussione e riflessione, senza vie di jnezzo tra 1’URSS e la Jugoslavia, tra i partiti comunisti di otto paesi e il P.C.J., tra Stalin e Tito. I conseguenti sindacalisti sono una spina nel tallone per i frazionisti I lavoratori delle fabbriche, piu di tutti i lavoratori, sono legati al-TUnione Sovietica e al comunismo internazionale. Hanno nelTanimo i ricordi di tanti anni di lotte del movimento comunista internazionale con il partito bolscevico alla testa. Di fronte al canico dilemma, di fronte all’allettamento di un lungo periodo di «riposo», sotto la minaccia fisica e morale, con i processi e gli arresti, le diffide e le notifiche dj comparizione, le provocazioni dei camerali e la pro-fonda stanchezza di una lunghissi-ma e d-urissima lotta migliaia e mi-gliaia hanno ceduto e accettata 1’imposiziione Questo nelle fabbriche e officine. Al porto un’altra tattica viene adottata. I pertuali hanno dato un grande contributo alla lotta. La loro organizzazione in compagnie portuali con dirigenti e capi che spesso decidono pei tutti favorisce la manovra dei co-minformisti. La lotta al porto si era inasprita tra i lavoratori e le au-torita di occupazione. Cera la mi-naccia di perdere le buone pesizio-ni conquistate, l’aria di «revanche» degli armatori e spedizionieri, la pericolosa inimicizia degli anglo-americani, 1’avversione ufficiale al piano Marshall, che provvede di merci e lavoro il portQ per 1’occu. pazione delFAustria, il monito del colonnello Laine del G.M.A., i ten-tativi delTUfficio di Lavoro e della Camera del Lavorc di mettere le mani nelTorganizzazione e nella di-stribuzione del lavoro al porto, di rompere il monopolio. Ecco perche i capi portuali e con essi numerosi lavoratori por-tuali privileggiati, corninciavano a manifestare disagio per la lotta fiutando pericolo e a sollecitare una svolta frenando la spinia alla base avventizla, dei migliori e piu conseguenti lavoratori. La Risolu zione e venuta qui come il formag-gio sulla mineštra! La volonta unitaria dei lavoratori la si e dimostrata nel plenum sindacale del 7 luglio. Relatori Vojmir e Petronio sulla situazione deter minatatasi nej P.C. del T.L.T. e di riflesso fra la massa operaia, il plenum dei delegoti dei consigli direttivi di categoria, dei comitati, sottocomitati e fiduciari di fabbrr ca vota alTunanimita la mozione presentata da Vojmir concludente nelTaffermare che tra le forze operaie organizzate nei sindacati sia mantenuta 1’unita. Cio che caratterizza la lotta dei frazionisti vidalianf nel periodo che va dal luglio a dicembre, data del «congresso sindacale« e la spie-tata campagna contro gli «slavi nazionalisti«. Sotto questa formula vengono attaccati con una vergo gnosa compagna di denigrazione tutti quei dirigenti sindacali o membri dei Sindacati Unici sia no essi in zona A o in zona B del Territorio, che non accettino l’«o-biedienza cieca«. Particolarmente preši dl mira sono un gruppo di compagni della F.M.S.A. e il segretario della Conf. dei S.U. comp. Bukovec Vojmir. Essa avra per obiettivo la eliminazione dalTorga-nizzazione sindacale dei piu conseguenti comunisti. II cuneo frazionista si sta inol-trando nel corpo delTorganizzazio-ne sindacale allargandosi alla base per il concorrere di tutti gli elementi negativi attivizzati dai vi-dalisti. L’opera disgregatrice si esitende naturalmente anche nella zona B del Territorio. Qui i co-minformisti si mettono con grande impegno; si tratta di rompere ogni legame politico-organizzativo con il Circondario dellTstria, di creare un compartamento stagno dietro la cui protezione si possa per analo-gia estendere le false e vergognose accuse mosse ai comunisti jugoslavi. Ma nel Circondario dellTstria i liquidaton trovarono subito pane per i loro denti; 1’assoluta maggio-ranza dei lavoratori interviene tem-pestivamente e stronca la manovra A Capodistria, Isola e Pirano, come a BUie ed Umago e in ogni luogo i lavoratori vigilano e i ten tativi di Destradi e compagni non danno risultati positivi. Le masse scacciano infine i provocatori t 1’unitš sindacale nel Circondario cosi come quella politica ne escono ancor piu rafforzate II processo dej membri del Comitato dello sciopero fa cadere la maschera aj vidalisti che scoprono la natura det loro fine politico. Nel giudizio dej partiti comunisti del mondo, lo sciopero generale dei dodic giomt a Trieste £ sta to considerato come una delle piu coscienti battaglie di classe combat-tute dal proletariato triestino, de-finito quale manifestazione signifi-cativa delTorganicita ed intelligen te attuazione di un necessario ri piegamenti, delle forze rivoluziona-rie di Trieste dopo j quaranta gior. ni di potere popolare. Esaminiamo invece Tatteggiamen- to capitolardo e menscevico assunto durante il processo dai due espo-nenti vidaliani Semili e Juraga. Al cospetto degli esponenti delTim-perialismo anglo-americano, duran te il processo, in pubblica aula que sti rivoluzionari da operetta si pre-occupano di dimostrare che lo sciopero e stata una manifestazione di risentimento popolare incontrol lato ed incontrollabile per cuj i di rigenti del partito di avanguardia della classe operaia sono «ingiu-stamente ineriminati in quanto che hanno fatto il loro meglio per con-tenere e sospendere lo sciopero ma non ci sono riusciti. Lo sciopero dunque e stato un fatto sporadico, una ribellione irresponsabile, e si chiama «colpo di scena« e ptovoca-zione la presentazione in Tribunale dei membri del Comitato dello sciopero gia rifugiata in zona B. Sara forse inutile sottolineare ai compagni delegati che lo sciopero dei dodici giorni non solo non po-teva essere evitato, ma doveva es-sere proclamato, sostenuto e com-battuto nella maniera e con i metodi che si sono impiegati. Chiun-que abbia partecipa to o seguito di-rettamente i fatti avra certamente compreso 1’esistenza di una ben de-finita linea di lotta e di una pre-cisa azione tattica nelLo sciopero del luglio 1946. Come rispondono in tribunale in-vece j cominformisti alle aspettati-ve dei lavoratori di Trieste? Sen-tiamo Juraga; «In qualita di membro delTesecutivo dei Sindacati Unici fui destinato a far parte del Comitato dello sciopero, che si sta-va delineando. Per decisione dej S.U., il giorno 4 luglio mi recai nella zona B come membro del Comitato di coordinamento sindacale fra le due zone per assolvere dei compiti che avevo primi, durante e dopo lo sciopero. Riguardo il movimento delle masse operaie a Trieste, non potei far nulla giacche non mi trovavo piu in citta. Escludo di essermi allontanato per ottempera-re agli ordini del G.M.A.«; e Semili, gia presidente della Conf. dei S.U.: «Non si poteva far cessare lo sciopero perche i lavoratori non ne volevano sapere«. Su questo tono e con la stessa tesi si sono avu-te le testimonianze a scarico dj Borzaghini e Rizzoti, Dujec, Des-santi, Cesari e Levi, tutti del gruppo vidalista, e le richieste di asso-luzione di Juraga e Semili del-1’avv. Zennaro «perch£ irresponsa-bili in quanto che a combinare quel po’po’ di roba (lo sciopero) sono stat; i lavoratori, che dovrebbero essere semmaj processati!« Inutile ricordare ai compagni delegati il ben diverso atteggiamento assunto da Laurenti, Ukmar, Sorta e Stoka, pure membri ineriminati dell’ex Comitato dello sciopero. Essi rappresentano con il loro eom-portamento di fronte al tipico ne-mico di classe la tradizione rivoluzionaria della classe operaia trie stina. E' sulla piattaforina revisio.vsta e controrivoluzionaria delTatteggia-n ento al processo 'hc si jmp'’»a il pseudo congresso sindacale del 4 dicembre 1948. Qui i quattro mesi di bilancio frazionista risulteran-no inesorabilmente dimostrati. Mol-to prima della sua convocazione -1 nostro partito ne aveva previste le conseguenze. La tattica preparaio-ria era indicata dalla serie di espul-sioni di elementi di valore, quali Bukovec Ivan, Reschitz Alma, Di-minič Stanislav, Luxa Giordano, Drassich Carlo, Franovi^ Sergio, Turkovič Ivan e Maria Peric ed altri. La preparazione ideologica risul-ta indicata dal seguente concetto comparso sul «Lavoratore» del 25 novembre come materiale precon-gressuale: «La lotta di classe, il cui sviluppo e strettamente legato alle condizioni che vengono man mano create dal sistema eapitali-stico, non viene imposta dagli elementi che dirigono 'organizzazione sindacale, ma si manifesta -n una forma del tutto naturale e spon-tanea«. Infatti e su questa linea che Fer-ruccio Pandullo del Lavoratore« fa risDondere, da un fantonntico operaio della Camera del Lavoro intervistato, quanto segue: «Noi vediamo di buon occhio congresso dei S. U. Sappiamo che molte cose verranno risolte, molte incompren-sioni verranno eliminate e si respi-rera aria pura nella vostra organizzazione sindacale. Scrivetelo pure senza timore e dite che al cantiere San Marco un folto gruppo di adeienti alla C.d.L. sperar.o in una prossima unili' sindacale, essendo U vostro congresso un passo avan.ti, il resto lo faremo noi«. E’ noto ai compagni come il congresso si sia svolto in un’atmosfera di inonotonia e di preoccupazione, con pochi delegati, con tutto pre-ordinato, senza critica e discussione profonda, esclusi accuratamentc i delegati oppositori, rifiutati i delegati della zona B, negata discussione alTesposto del comp. Petro-nlo e la divertente pagliaccesca grossolana ed insincera autocritica Ji Destradi. I radiciani hanno vinto, ha vinto 1’opportunismo e 1’irre-dentismo. Ha vinto la linea di Pra-tolongo che vuole il Territorio di Trieste liquidato p trasferito tu.tto allTtalia. Nessuna parola della Federazio-ne Sindacale Mondiale e del suo statuto, ignorata la stessa Unione Sovietica, ignorati i conati di ri-vincita del neoimperialismo italia-no, ignorata la lotta per ja pace e accettato sostanzialmente il nun-to di vista dei dirigenti della C.d.L. II pseudo congresso chiamato delTunita ma effettivamente della liquidazione ha sancito tesi di que-sto genere: .La coscienza sindaca* le e il desiderio delTunita della classe lavoratrice per il raggiungi-mento di un lenore piu umano di vita sono piu forti che mai, e i dirigenti sindacali devono lavora-re quali apostoli instancabili«. Sem-brano allievi di don Marzari! E’ stata questa una seminata di illusioni, socialdemocratiche, di ten. denze borghesi previo ripudin del passato rivoluzinnario dei Sindacati Unici e Taccoglimento della linea politica del mcialpatriottismo. I Sindacati Unici di Trieste, da questo momento anche formalmen-te calpestano i principi marxisti-leninisti, ripudiano la dialettica e la scienza socialista per diventare praticamente un*aeenzia vidaliana, un’appendice del CPI. L’interpre.ta-zione del nostro partito sui fatti riguardanti il campo sindacale dopo la ((Risoluzione« risulta ancora una volta esatta e la Conf. dei S.U., cosi come ia C.d.L., si avviano a di* ventare gli istrumenti di una stessa politica: quella del ritorno dello imperialismo italiano nel Territorio di Trieste, e, come lo comprove* ranno gli avvenimenti sindacali della zona A nel successivo periodo che va fino alla data di oggi, una potente organizzazione sindacale di 22 federazioni di categoria con oltre 80.000 inseritti, alimenta-ta e sostenuta da una tradizione rivoluzionaria, dalTorigine delTeroi-ca «Unita Operaia« da un’esperien-za formidabile, con un’organizzazio-ne originale diffusa per ogni fabbrica ed officina, per ogni pošto di lavoro, potenziata dalTazione dei rivoluzionari comitati di fabbri-pa, con un complesso di quadri di mente liquidata proprio nel nome e sotto la copertura delTinterraziona-lismo, della bandiera rossa e delTURSS* La situazione sindacale nella zona jugoslava del Territorio di Trieste La situazione sindacale nella zona B del TLT ha bisogno di una trattazione particolare. i comp3gni delegati sanno che noi si troviamo di fronte a due diverse, profonda-mente diverse amministrazioni e percio a due diverse linee sindacali, Per comprendere i compiti del partito nella questione sindacale della zona B, giudiearne 1'im-postazione e i risultati e necessario riandare brevemente magari alla nascita dei Sindacati Unici in que-sta zona. A dffferenza di Trieste e dintor-ni, tutta zona industrale e com-merciale, il Circondario dellTstria e stato sempre un territorio pre-valentemente agricolo salvo una catena di cittadelle marinare, la cuj popolazione in massima ha trat. to la vita dalTagricoltura ed in mi-nima parte appena dalTesercizio di minuta navigazione, pešca un ristretto e decadente arti to, da qualche modesta fabb ta o cantiere di costruzioni li in legno. Agricoltura arretratta per ta di terreni, basso reddito « lo monopolizzato da grandi e proprietari e da una borghesi »a e grottescamente patriotti Tueste condizioni la situazion nomica, sociale e politica dei ratori non poteva essere che di una generale miseria, 0pp ne politica, miserevole color bracciantato, confische e p eambiari, usura e fuga dei p lidi lavoratori alla ricerca stabilimenti e sulle navi di 1 di maggiori mezzi di sostentar Proti nezaupanju in skepticizmu delavstva Sindikalno poročilo tov. Bartola Potronia na II. kongresu KP STU-ja Pioti nacionalističnim, socialdemokratičnim in ,,pomirjevalnim" odklonom v tržaškem sindikalnem gibanju (Nadaljevanje s 3. strani.) je ime imperializem, so bile poražene, omagala je in doživela poraz okupacijska oblast, ki je te sile zaščitila in podpihovala. Partija in delavski razred ste dosegla veliko zmago. Delavci so preizkusili svojo lastno moč, utrdili svojo organizacijo, povečali svoja izkustvo, si pridobili novega pogumii in pripravili oportuniste ob sleherno veljavo. Pogrom in stavka sta podrla mnogo socialdemokratskih iluzij. Zavrnila sta kapitulantske tendence, razkrinkala sporazumaše, «previd-neže», iredentiste, ki so bili v svojem bistvu že kominformisti. Socialisti in Delavska zbornica, ki so ostali slej ko prej v taboru imperialistične reakcije, Radich in radi-čevci, preroki poraza, so bilj raz-oroženi in osmešeni. Konferenca zunanjih ministrov, ki je imela med drugim nalogo rešiti vprašanje Julijske krajine, se je morala pri svojem detu ozirati na pogoje in oblike politično-sir.di-kalne borbe v Trstu in na Tržaškem ozemlju. Problemu državne pripadnosti so se morala podrediti vsa druga vprašanja, ker je bil ta problem odločilen za razmerje sil in za usodo nasprotujočih st razredov. Delavska zbornica je postala o-rodje za iredentistične manevre in borba delavcev v Julijski krajini proti tem frakcionašem in šovinistom je postala dramatična. Mestna skupščina Enotnih sindikatov je v številkah izrazila zavest in duha tržaškega delavstva v veliki borbi ter dokazala, da se je itevilo članov Enotnih sindikatov zgolj na področju tržaškega mesta kljub ostrim bitkam, ki jih je bilo trebp izvojevati s splošnimi stavkami v septembru in decembru 1945 ter v marcu in juliju 1946, povzpelo od 20.000 v letu 1945. do srede septembra 1946. leta na 46.000. V okviru cele vrste agitacij in stavk, započetih za izpolnitev raznih gospodarskih in socialnih žalitev, v okviru vsakdanjih razkrinkavanj vloge Julijskih sindikatov, se je v Parizu od 16. do 19. oktobra 1946 na pobudo Svetovne sindikalne zveze vršila sindikalna konferenca, ki je imela nalogo odpraviti sindikalni razkol v Trstu. Udeležili so se je, kakor je znano, delegati Enotnih sindikatov, Delavske zbornice ob sodelovanju Italijanske splošne zveze dela in Zveze enotnih sindikatov Jugoslavije. Enotni sindikati so bili za takojšnjo združitev pa osnovi splošnih, svobodnih in tajnih volitev e-notnih tovarniških odborov po pro-porčnem načelu ter splošnih volitev upravnih odborov posameznih kategorij, ki naj bi se izvedle pred združitvenim kongresom. Komunisti so dobro zastopali stališče naše Partije glede potrebe in možnosti take združitve. To stališče je mogoče p< vzeti v naslednjih stavkih: Enoti ost delavskega razreda, enotna Ironta vseh delavcev je osnovni postulat in nujni pogoj za zmggo delavskega razreda in uničenje kapitalizma. V konkretnem primeru smo zaradi tega zagovorniki združitve vseh sil delavcev, nameščencev, kmetov in intelektualcev v enotnem in kompaktnem bloku, ki naj uniči ostanke fašizma, se bori proti izkoriščevalcem in doseže zmago resnične demokracije. Socialistična znanost, davna in najnovejša izkustva pa nas učijo, da bodo take organizacije, kakršna je tržaška Delavska zbornica, obstajale vse dotlej, dokler bo trajal kapitalizem, njihov ustvaritelj. Treba se je torej boriti za enotnost delavcev s ciljem, da se kapitalističnim sindikatom odtegne čim večje število delavcev. Zaradi tega je torej Partija povedla tovariše komuniste v sindikatih na linijo borbe za združitev in zato je bil sprejet pariški protokol ter je bilo sklenjeno sodelovanje v osrednji komisiji za sindikalni sporazum. Delegat tajništva Svetovne sindikalne zveze J. B. Thomas, ki je prišel v Trst, se je lahko o priliki svojih stikov z zastopniki obeh nasprotujočih si strank prepričal, da druga stran ni bila za združitev, ker so zastopniki Delavske zbornice trmasto odklanjali uveljavljenje načel, kakršno je na primer predstavljala uvedba dvojezičnosti v Enotnem sindikatu. Tržaška reakcija je takrat mobilizirala vse svoje sile, da bi preprečila podpis mirovne pogodbe. Prišlo je do vrste skrajnih provokacij v obliki škvadrističnih izpadov v tržiški ladjedelnici in civilna policija je inscenirala pravcate teroristične intervencije. Delavci Združenih jadranskih ladjedelnic so na to reagirali in uprizorili pod-vodstvom Partije veliko ljudsko demonstracijo proti neofašističnemu nasilju, proti obtožbam članov stavkovnega odbora, prot; ustanavljanju provokacijskih uradov Delavske zbornice po tovarnah. V odgovor na to in v zaščito svojih biričev so gospodarji Združenih jadranskih ladjedelnic proglasili odpust delavstva. Borba se je nadaljevala brez prestanka in komunistični ter internacionalni demokratični tisk, vse od sovjetskega do ameriškega, je bil poln poročil, ki so pričala o solidarnosti svetovnega proletariata s tržaškimi delavci ta izražala priznanje razrednega in interna-cionalističnega značaja, ki sta ga kazala politična linija in oblika borbe tržaških Enotnih sindikatov v Trstu Spričo dejstva, da so stranke, ki so pripadale «Giunti d’intesa». Delavska zbornica in nacionalistični tisk potvarjali položaj, so bili Enotni sindikati ob pozivu organiziranih množic prisiljeni napovedati izredno pokrajinsko skupščino, ki se je vršila 24. septembra 1946 in ki je preučila sklepe pariške konference v zvezi s Trstom. Udeležili so se je delegati iz Trsta, Tržiča, Milj, Krmina, s Krasa, iz Brd in iz cone B, ki so predstavljali 82.000 delavcev, organiziranih v Enotnih sindikatih. V svoji zaključni resoluciji je ta resolucija med drugim zahtevala: «popolno suverenost ljudstva, ki n3j pride do izraza v suvereni ljudski skupščini, resnično demokratično upravo in policijo v službi delavstva in ljudstva in ne kot orodje v rokah tujih zatiralcev*. S to resolucijo so Enotni sindikati zavzeli realistično stališče nasroti stvarnemu stanju na Tržaškem ozemlju. V pričakovanju podpisa mirovne pogodbe (10. februarja. 1647) so bile reakcionarne sile razkrinkane y vrsti dejanj in dogodkov, ki so pričali, da se pripravljajo na novo protiljudsko akcijo. Fa-štične tolpe so z bombami napadle domove delavcev, ki so se najbolj izkazali v borbi, Ljudje so prejemali anonimna grozilna pisma. Odkrita so bila skladišča orožja v prostorih Zavoda za socialno zavarovanje, cele serije strojnic v Pulju. Civilna policija je vdirala v prostore sindikatov in jih poškodovala ter zapirala voditelje in zaupnike sindikatov. Tedaj je Partija razglasila voljo in gnev tržaškega delavstva in Enotni sindikati so s podporo vseh demokratičnih organizacij 8. januarja 1947 razglasili splošno stavko, 10. februarja 1947, na dan »žalostnega in nesrečnega podpisa mirovne pogodbe«, pa so v kali zatrli poskus šovinistične in reakcionarne demonstracije z akcijo delavskih množic, ki so se zgrnile iz tovarn in iz luke, da bi «opravile» z nacionalističnimi tolpami, ki so razgrajale po mestu, in obenem opozorile podpredsednika Svetovne sindikalne zveze Di Vittorija na svoj politični-socialni in gospodarski položaj pod reakcionarno oblastjo vojaške uprave, na provoka-torsko in razkolniško delovanje Delavske zbornice ter na protiljudsko postopanje civilne policije. V tej borbi so s tržaškimi delavci neposredno in konkretno solidarizirali delavci francoske kemijske industrije, javnih in zdravstvenih ustanov, vsi uruguajski delavci, jugoslovanska republikanska zveza v Ameriki, jugoslovanski delavci na Jesenicah, v Mariboru, na Teznem, na Reki, v coni B in vsi brazilski pomorščaki. Politika Paitije v sindikatih Linija Enotnih sindikatov v vprašanju delovnih pogodb, draginjskih in ostalih doklad je bila tale: ločena ureditev gospodarskega položaja tržaških delavcev od ureditve, ki se je uveljavila za delavce v Italiji, splošne teritorialne delovne pogodbe, brezpogojna borba za mezde ta plače, ki morajo biti v skladu z življenjskimi potrebami, odklonitev stališča delodajalcev, da bi plačevali ne ustrezne, marveč »pravične« mezde. Enotni sindikati so razkrinkali nevarne iredentistične-politične cilje, ki so se skrivali za proklamgcijo odvisnosti tržaškega gospodarstva od italijanskega. Za te postulate so se razvile trde borbe in tržaški delavski razred je dokazal, da noče ničesar več slišati, da bi se mu tožilo po lepih časih premaganega fašističnega režima. Politika partije v sindikalnih vprašanjih je bila po podpisu mirovne pogodbe realistična. Nujni sindikalni qkret je bil izveden tako, da se je politično-organizacijska linija prilagodila novemu položaju. Čeprav vprašanje državne pripadnosti ni bilo več ovira združitve, so to združitev vendarle še nadalje ovirale stranka Giunte d’inlesa ta Delavska zbornica, ki niso hotele, da bi se Tržaško ozemlje stvarno oživotvorilo, ki so odklanjale enotnost delavcev in mir. Četrta konferenca pokrajinskega sveta Enotnih sindikatov, ki se je sestala v aprilu 1947. je vse to konkretno u-gotovila in je razkrinkala manevre, ki so se zasnovali v okviru osrednjega odbora za sindikalni sporazum, ki st' jih razvili v tisku, po radiu, v pridigah po cerkvah in z geslom o »nevarnosti za italijanstvo sindikata« prav zato, da bi preprečili združitev vsega delavstva. Pokrajinska konferenca je potrdila nastali državno-pravni položaj in je omejila sindikalno organizacijo na področje Tržaškega ozemlja ter dala pobudo za strokovne ustanovne skupščine. Delavska zbornica je zavrnila revolucionarni kompromisni predlog Enotnih sindikatov, da bi se v znamenju osrednjega odbora za sindikalni sporazum in zgolj pod rdečo zastavo skupno praznoval 1. maj. Po svoj; revolucionarni vsebini in po mogočnih množicah, ki so bile tedaj mobilizirane, je 1. maj 1947 presegel onega fz leta 1946. Nikoli ni Trst videl toliko delavcev združenih v eni sami manifestaciji in prežetih s tolikim navdušenjem in takšno odločnostjo. Kakor je bila veličastna ta manifestacija in vzvišen čut civilne avtodiscipline tržaškega delavca, tako je bila revna in ničeva protidemonstracija bedne manjšine razgrajačev. Se so v živem spominu ljudstva dogodki tistih dni, baklada na dan 30. aprila, protisocialni fanatizem imperialistov. ki je prišel do izraza ob bombnem atentatu na množico, zbor na Glavnem trgu, sprevod in veličastni nastop mladine in revija njene moči na stadionu pri Sv. Soboti na dan 1. maja. Vsemu delavskemu razredu Tržaškega o-zemlja je bila v ponos ta velika zmagoslavna bitka, v kateri so te sinovi »boljše družbe«, obiskovalci razkošnih barov, ob pogledu na ljudski gnev kakor tolpe pregnanih volkov porazgubili po tržaških ulicah. V tei posebni okoliščini je bila dokazana pravilnost borbe, kakor jo je zasnovala partija. Izpričali so jo z navdušenjem vsi tržaški delavci. S proglasitvijo neodvisnosti od sindikalnih central v Beogradu in Rimu, s pristankom na pariški protokol, z razpustom Pokrajinskega sveta Enotnih sindikatov, s svojim sodelovanjem v osrednjem odboru za sindikalni sporazum in s svojimi pripravami na volitve za združitev so Enotni sindikati podali nadaljnji dokaz, da ravnajo kot taz- redni sindikati in da so na Uniji Svetovne sindikalne zveze. V dveh znanih pismih je morala to javno ugotoviti tudi Italijanska splošna zveza dela. Za komuniste in stvarno tudi za vse delavce, ki so se zavedali svojega položaja, je bilo neobhodno potrebno, da so sprejeli borbo za sindikalno združitev, da bi tako tudi na področju dela sistematično privedli do razjasnitve in do razkrinkanja voditeljev in vloge žol-tega sindikata. Nič izrednega ni bilo v tem: sindikalni akciji je kapitalizem vselej zastavil svoje ovire in na poti navzgor so se znašli vedno pod nogami delavskega razreda raznj Don Marzarii in baroni Rinaldinii, #neodvisni sindikalisti«, kakršne imperializem od nekdaj meče na pot delavcem, da bi ustavil njihov pohod v končno osvoboditev. Dejansko je že od 12. januarja 1946 dalje prišlo do prvih službenih stikov med skupinama voditeljev obeh organizacij. Da se ugotovijo zgodovinska dejstva in da bi se bolje razumeli dogodki, navajamo, da so pri teh stikih sodelovali za Enotne sindikate Radich, Vojmir, So' lieri, Semiili in Ubaldim, za Delavsko zbornico Visintin, Mislej, Kovell, Vidali, Bonetti in Sforza in da je KP1 pri tem zastopal tov. Pel-legrini. Nasprotujoče si razredne osnove, na katere sta se opirali stališči, ki sta jih zavzeli obe organizaciji, niso mogle dopustiti pozitivnih zaključkov. Resnično je bila odločila zloglasna okrožnica Delavske zbornice in ki je vsebovala točna navodila za sabotiranje enotnih voUtev. Delavska zbornica se je ponašala z velikim številom delavcev, ki naj bi se bili vanjo vključili in je objavljala številke in podatke, toda dejansko ni bila sposobna niti toliko, da bi sklicala kakšno zborovanje ali skupščino. Bala se ie obsodbe svojih lastnih pristašev. Združitve ni hotela, ni hotela enotnosti, marveč razkol. V la namen je tudi nastala. Da je bilo tako, je potrdila tudi, «Emancipa-zione«, ki je od vsega začetka tolmačila politično linijo zbornice s tole izjavo: «dovolj je Enotnih sindikatov. Sindikalna enotnost je prazna formula in tako tudi ostane. Diferenciacija, ki je nastala na mednarodnem polju, mora priti ja-če do izraza na tudi lokalnem področju. Interese onih, ki so na drugi strani, ni mogoče spraviti v sklad z našimi interesi.« Smer poti Delavske zbornice je šla iz Trsta v Rim, iz Rima v London, iz Londona v 2enevo, da bi se nazadnje končala v Italiji v tako zvanih svobodnih sindikatih.« To je ugotovil Louis Sailant tudi meseca februarja 1948 ob priliki svojega razgovora z voditelji Enotnih sindikatov. In v resnici so sindikalne volitve do 14. maja 1947, ko je potekel zadnji rok za kongres združitve, zajele komaj 3 odst. delavcev. S temi glavnimi dogodki, na katere se j® nanizala vrsta manjših dogodkov, ki so se izprepletali med seboj, vsi v okviru tega zgodovinskega razdobja težkih dni tržaškega delavstva, z izvajanjem linije in taktike partije v sindikatih, se je moral med drugim baviti tudi ustanovni kongres Komunistične partije Tržaškega ozemlja. Vršil se je v dneh 31. avgusta, 1. in 2. septembra 1947. Ustanovni kongres KP S70-ja je potrdil pravilnost delovanja komunistov v sindikatih Ustanovni kongres Komunistične partije Tržaškega ozemlja je zgodovinski dogodek velikega pomena in se je vršil v okviru prav posebnega položaja, ki je narekoval preokret tudi nu sindikalnem področju. Na dnevnem redu so bila vprašanja prvorazrednega pomena in ni moglo biti drugače, kakor da je bilo poročilo o delu v sindikalnem gibanju, ki je pričalo o silnih borbah in zmagah tržaškega delavstva, po temeljiti analizi in diskusiji sprejeto soglasno, kakor se je to tudi zgodilo. Ustanovni kongres je potrdil pravilnost akcije komunistov v sindikatih in začrtal njihove nadaljnje naloge. Oglejmo si sedaj dogodke, ki- go bili značilni za položaj in ki so se razvijali od kongresa pa do objave resolucije Informbiroja, in kako je partija reagirala na te dogodke, kako je od primera do primera zasnovala borbo, pa kako so komunisti delovali med delavsko množico. V dneh 15., 16. in 17. septembra 1947 je tržaško mesto preživljalo trenutke terorja. Šovinisti se niso smatrali za poražene. Mirovna pogodba je stopila v veljavo. Treba je bilo sprožiti »val iredentizma, ki naj Evropi ne da miru«. Mobilizirali so teroriste, posegli so po sistematičnem zločinu, toda delavci so pravočasno reagirali in Enotni sindikati so razglasili splošno stavko. S partijo na čelu so tržaške delavske množice preživljale nove dneve vnete razredne borbe. Proletariat ni klonil: ohranila si je enotnost delavskega razreda enotnost akcije demokratičnih sil je ostala slej ko prej realno dejstvo in Delavska zbornica je bila tudi ob tej priliki na strani fašistov in Cosulichev, Aretirali so delavce, člane tovarniških odborov in Združene jadranske ladjedelnice so prešle v napad ter se poslužde za svoje manevre Delavske zbornice, stranke CLN-a in civilne policije v celi seriji skrajnih provokacij. Enotni sindikati so izdali poziv vsem delavcem in razkrinkali neofašistični značaj kapitalističnih akcij. Zveza Enotnih sindikatov je imela tudi svoj ustanovni kongres, na katerem so delegati zastopali 60.000 organiziranih delavcev. Linija KP v sindikalnih vprašanjih je označevala delo skupščine, ki je odo- brila novo organizacijsko strukturo sindikalnega gibanja. Na novo izvoljeni centralni komite je določil ustanovne skupščine posameznih strok in sklenil, da je treba izvesti štetje članov z razdelitvijo izkaznic za leto 1943-49. Na liniji in po smernicah partijskega kongresa se započno akcije, ki so zajele delavsko mladino, ki je sodelovala na Svetovnem mladinskem festivalu, ki se je spustila v borbo proti delodajalcem, zbra'a material za obrtno razstavo ter zasnovala in izvedla kongres delovne mladine v coni A Tržaškega ozemlja. Tudi žene-delavke, so kakor zmeraj posegle v borbe ter preko Enotnih sindikatov postavile zahteve po ureditvj vrste vprašanj, ki so bila skrajno nujna za ženo — delavko. Ni treba, da bi še posebej pojasnjevali linijo in taktiko Enotnih sindikatov v zvezi s problemi kmečkega delavstva: še nedavni dogodki so v spominu vseh tovarišev. Zaostritev borbe v taboru imperialistične reakcije proti Enotnim sindikatom in proti njihovi politični liniji se je pričela diferencirati in se koncentrirati posebej na revolucionarne tovarniške odbore. Jasno je: slednji so pomenili veliko revolucionarno pridobitev, mogočno delavsko postojanko, predstavljali zadnje mogočne trdnjave ljudske oblasti, za kapitaliste in za reakcijo postojanke avantgarde delavskega razreda v samem taboru imperialističnega gospodarstva. Borba za tovarniške odbore je trajala nekaj let in stvarno se še nadaljuje, Ze v novembru so Enot ni sindikati pripravili načrt za za Sčlto funkcij tovarniških odborov in za zaščito njihovih članov. Tako so si prizadevali pravno utrditi to, kar so dejansko že pridobili. Toda kapitalistična reakcija je točno ocenila pomen teh močnih in borbenih razrednih ustanov in se je zaklelu da lih zruši. Frontalni napad na tovarniške odbore se je konkretno začel v Dreherjcvj tovarni: član tovarniškega odbora je bil službeno suspendiran od dela, ker je govoril na nedovoljenem sestanku delavcem. Odtlej so se vedno bolj množil« provokacije in represalije pn vseh podjetjih po mestu in še posebej v Združenih jadranskih ladjedelnicah, kier je bilo v delavnicah prepovedano sleherno zboro- tako da se je dezorientirala, se iz- postavila nevarnosti razpada. Reakcija je to izkoristila, pričela je govorit* o šah-matu, o likvidaciji sindikatov, o silnem in strašnem udarcu slavo-komunističnemu gibanju, o reviziji in obsodbi vse «bed--ne» preteklosti, o tem, da primorski komunisti in ZSSR priznavajo italijanstvo Trsta. Delavskemu razredu je na tak način zadajala hude udarce. Sledile so aretacije članov tovarniških odborov, ki so bili na ta način oslabljeni in so postali pasivni. Tovariši, ki so vztrajali na razredni liniji, so posegli vmes, da bi preprečili tako razdejanje, da bi razvneli borbo tudi p^oti akciji delodajalcev in šovinistov. Ko je vojaška uprava zagrozila z aretacijo izvršilnega odbora sindikatov, je organizacijski tajnik Zveze Enotnih sindikatov tov. Vojmir organiziral protlakcijo, Delegacija vodilnih ljudi je protestirala pri vojaški upravi, toda vidalijevci so vse sabotirali, ker je bilo v njiho- vem načrtu, da paratac-j*^ ^ organizacijo, da opuste krenejo v drugo smer. Taktika vidalijevoev za dosego čim večjih rezrutaf la ta, da So se delavci P . pred tragično razpotje: da se brez. diskusije in prem-sle* srednje poti, odločijo ah za 1 ^ ali za Jugoslavijo, ah za Jj* stične partije 8 dežel, ah ali za Stalina ali za T«ta. Dosledni sindikalni borci so Irakcionašem trn v peti bili vanje. Ofenziva je bila sistematična .načrtna in se je postopno zaostrila. Vanjo so aktivno posegli tudi agenti Delavske zbornice, k\ so sejali razdor v vrstah enotnih tovarniških odborov. V splošnih sindikalnih vrstah je prišlo do serije aretacij in za tem do procesov protj vodilnim elementom tovarniških odborov in Enotnih sindikatov sploh. Aretirani so bili najboljši voditelji tovarniških odborov v ladjedelnici Sv, Marka, v strojni tovarni Sv. Andreja, pri Sv. Roku. Bili so izločeni z dela, postavljeni pred sodišče in obsojeni. Civilna policija je po svoji strani inscenirala vedno več preiskav v sedežih sindikatov ter nočnih čistk po pretežno proletarskih okrajih. V igri so bile resne stvari in Partija se je pognala v to borbo in je povedla tudi ves delavski razred v obrambo teh važnih postojank ljudske revolucije iz maja 1945. Oportunisti, bi se bili skoraj odločili za stališče Delavske zbornice, ki se je brez rezerve izrazija za razširjenje določb delovne pogodbe Italijanske splošne zveze dela v Zvezo in-dustrijcev glede internih komisij, ki so bile v takem razmerju do tovarniških odborov, v kakršnem Je borba socialnih demokratov do borbe komunistov, na Tržaško ozemlje. Toda doslednejši voditelji E-notnih sindikatov, ki jih je bila večina, so vztrajali in tržaški delavski razred je ohranil v veljavi in v akciji svoje tovarniške odbore. Položaj delavskega razreda in tržaških demokratičnih sil obeležuje na pragu resolucije veličastna in zmagoslavna manifestacija na dan 1. maja 1948. Tižaška reakcija se je oprla na zgrešene račune in Je menila, da je napočil trenutek, ko lahko razglasi, da «se prvi maj ne sme praznovati«. Vse so pripravili v ta namen, Mobilizirali so CLN Delavsko zbornico, Lego Naziona-ie, civilno policijo, škvadriste, ro kovnjače in klavce, provokaterje in bandite iz italijanske republike, prepiavllj tisk z bajkami o fojbah, z grožnjami in napadi, mobilizirali duhovnike, 4olo in birokracijo, sfanatizirano spričo zmage 16. aprila v Italiji in spričo obet« ireh »11. da se Trst vključi v Italijo. «Balkanskl» prizor, baklade in slav 1-knmun'itlčnlh parat p- ne b' smeli več ponoviti po tržaških ull cah. N;ih napor je oii evome-. njih sredstva nadvse velika. Toda delavski razred ni odstopil. Partija ga je povedla v borbo in tržaške delavske množice so dosegle novo slavno zmago. Delavska zbornica je bila poražena na Glavnem trgu, kjer se je zbralo njenih 300 hierarhov vseh vrst, neoiašistov, policajev in tujih novinarjev. Tržaški socialisti in republikanci so se znova diskreditirali. Z zmago 1. maja in s kongresom mladine 1. junija sta se uveljavila prestiž in moč Enotnih sindikatov ter komunistov, ki so jim bili na čelu. Obstajali pa so še drugi objektivni ugodni pogoji za mobilizacijo delavcev: Marshallov načrt to njegove posledice (brezposelnost v industriji), gospodarska kriza in neo-fašizem v Italiji, podvigi nestrpnosti in oblastnosti demokristjanov v tržaškem javnem življenju. Početja fašističnih tolp, ki so žalile čustva ljudskih množic pa tudi ma-lomeščanov, zaostreno ogrožanje narodnostnih pravic slovanskega prebivalstva ter ponovni pojav e-purirancev, vse to so bili pozitivni elementi za agitacijo, za raz-krinkovanje, za učinkovito propagando, za jačenje borbenega duha. Zaradi tega sta stavka in izpora, ki ju je organizirala reakcij v znamenju Delavske zbornice, bedno propadli in delavci so lahko izvajali tudi iz tega dogodka zanimive zaključke, presoje in utrjevanje svojega duha. Mogočno protestno zborovanje pri Sv. Marku zaradi aretacije 7 delavcev, ki so se postavili v obrambo slovenskih narodnostnih pravic, kongres in manifestacije partizanov, znova izpričana Izkustva in politična zrelost vse Par tije, so bili znamenja, da bi brez izdajstva in zarote socialdemokratskih oportunistov, brez prizadevanja iredentistov jz okvira zahrbtnega Informacijskega urada, KP Italije ter brez terorističnih akcij pod vodstvom kolovodje Vidalija, resolucija Informbiroja z dne 29. junija 1948 o položaju v Jugoslaviji, ne bi bila uničila enotnost tržaškega delavskega razreda in njegove a* vantgarde — Komunistične partije. Tržaške delavske množice so po radiu in iz tiska izvedele za težki ideološki spor in navdala jih je globoka in splošna skrb. Občutek omajanosti je navdal delavske množice. Besedilo dokumenta kritike in težke obtožbe so hudo prizadele zavest tržaških delavcev, ki so bile navajene z znatno razvito politično zavestjo presojati vsa dogajanja. Tržaški delavci so bili preveč vezani na življenje in razvoj FLRJ, na njeno partijo in na njene voditelje, da ne bj osupli in omamljeni sprejeli ta dokument. Niso mogli pristati na to, da je bil mogoč tak preokret v situaciji in v stališču. Kajti za mnoge delavce je socializem v resnici znanost. Likvidatorji so se pod krinko internacional izma in v znamenju Sovjetske zveze v naglici vrgli na omamljeni trup delavskega razreda. Predsednik izvršilnega odbora Enotnih sindikatov Destradl je vli hotapil vidalijevsko izdajstvo v Enotne sindikate. On je za to izdajstvo v največji meri odgovoren, Razglasili so, da spoštujejo nekda. nje borbe in vse njihove pridobit-ve, poveličevali so Komunistično partijo in ljudstvo Jugoslavije Takšna je bila od nekdaj taktika vseh frakcionašev, ki so hoteli prodreti v delavske vrste. Prav v ulicj Montfort, na sedežu sindikatov so si postavili glavni stan svojega izdajstva, da bj imeli pred očmi tudi vse «sumljive» tovariše, za kakršne *o smatrali Vojmira, Reschitzovo, Luxo, Petronio, Marijo Peričevo, Franovicha, Duj ca in druge. Tovarniški delavci so med- vsemi delavci najbolj vezani na .Sovjetsko zvezo in internacionalni komunizem. V srcih jim živi spomin na toliko let borbe internacionalnega komunističnega gibanja z boljševiško partijo na čelu. Zaradi cinične izbire, zaradi obetov, da bo nastopila dolga doba »počitka«, pod pritiskom fizičnih in moralnih groženj, zaradi procesov in aretacij, opominov in tožb zaradi provokacij agentov Delavske zbornice in težke utrujenosti po dolgi in trdi borbi, so tisoči in tisoči odnehali in sprejeli vsiljeno izbiro. Tako se je zgodilo po tovarnah in delavnicah. V pristanišču so se P°-služili druge taktike. Pristaniški delavci so mnogo prispevali v borbi, njihova porazdelitev v pristaniške delavske skupine z voditelji, ki čestokrat sami odločajo za vse, je olajšala kominformistom njihove manevre. Borba med delavci in okupacijsko oblastjo se je v Pristanišču zaostrila. Nastala je nevarnost, da gredo v izgubo pridobljene dobre pozicije. Med brodarji in špediterji je prišel do izraza duh «revanše», ojačil se je pritisk nevarnega sovraštva Anglo-američanov. Pojavil se je uradni upor proti Marshallovemu načrtu, ki je predvidel blago in delo v luki za okupirano Avstrijo. Oglasil je je polkovnik Leine pri vojaški upravi s svojim opominom. Pričeli so se poskus* Delovnega urada in Delavske zbornice, da se pričneta vmešavati v organizacijo in porazdelitev dela v luki, da bi strli monopol pristaniških delavskih skupin. Vse to je povzročilo, da so pričeli pristaniški delavci voditelji in ž njim; mnogi privilegirani pristaniški delavci popuščati v borbi, slutiti nevarnost in zahtevati preokret, ovirati pritisk težakov na terenu, najboljših in najdosledneje ših delavcev. Resolucija je bila kakor ščepek sira v mineštro. Enotna volja delavcev se je pokazala na sindikalnem plenumu 7. julija. Vojmir in Petronio sta poročala o položaju, ki je nastal v Komunistični partiji Tržaškega o-zemlja o vtisih, ki ga je napravila resolucija v delavskih množicah in plenum delegatov strokovnih Izvršilnih odborov, tovarniških odborov. pododborov in zaupnikov je soglasno sprejel resolucijo, ki jo je predlagal Vojmir in ki je izražala potrebo, da se ohrani enotnost v sindikatih organiziranih delavskih sil. Kar je bilo značilno za borbo vidalijevskih frakcionašev v dobi od julija do decembra, do »kongre sa» sindikatov, je bilo to. da so razvili breobzirno kampanjo proti «slovanskim nacionalistom«. Pod tako pretvezo so sprožili sramotno klevetniško kampanjo proti vsem onim sindikalnim voditeljem in članom Enotnih sindikatov bodisi v coni A, bodisi v coni B Tržaškega ozemlja, ki niso bili pripravljeni na «slepo» pokorščino. Prav posebej so se zaganjali proti skupini tovarišev v strojni tovarni pri Sv. Andreju In proti tajniku Zveze Enotnih sindikatov Vojmirju Bukovcu. Ta kampanja je imela namen izločiti najdosledneji* komuniste iz sindikalne organizacije. Frakcionaška vrzel je prodirala telo sindikalne organizacije in se je širila na terenu po prizadevanju vseh negativnih elementov, ki so jih vidalijevci aktivizirali. Raz-krojevalno delo se je naravno razširilo tudi na cono B Tržaškega ozemlja. Tam so se kominformisti spravili na delo z veliko vnemo: treba je bilo pretrgati slehcrnq politično-organizacijsko vez z Istrskim okrožjem. Ustvariti trdno postojanko, pod zaščito katere bi sc širile proti Istrskim komunistom prav take lažne in sramotne obtožbe kakor proti jugoslovanskim. Toda v Istrskem okrožju so bili likvidatorji takoj postavljeni na svoje mesto. Ogromna večina delavcev je pravočasno posegla vmes ta onemogočila njih manevre. V Kopru, Izoli in Piranu, kakor tudi v Bujah in Umagu ter povsod drugod so bili delavci budno na straži in poskusi Destradija in pa}, dašev niso obrodili sadu. Množice so nazadnje pregnale provokaterje in sindikalna enotnost okrožja Je prav tako kakor politična izšla iz te borbe ojačena. Proces proti članom stavkovnega odbora je strgal masko z videli-jevcev in razkril značaj njihovega političnega cilja, Po sodbi komunističnih partij vsega sveta Je bila 12 dnevna splošna stavku v Trstu smatrana Za eno najzavestnejših bitk, kar jih je iz-vojeval tržaški proletariat, Je bila definirana kot pomembna manifestacija organtčnosti in umne izvedbe nujnega okreta tržaških revolucionarnih sil po 40 dneh ljudske oblasti. Sedaj pa analizirajmo kapitulantsko in menjševiško stališče, ki ameriškega imperializma sta si ta dva operetna revolucionarja v teku procesa v javni dvorani prizadevala dokazati, da je bila stavka izraz ljudskega odpora in ni bil kontroliran in ki ga sploh ni bilo mogoče kontrolirati, zaradi česar so bili voditelji avantgarde partije delavskega razreda »obtoženi po krivici«, ko so vendar storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi zadržali in prekinili stavko, a v tem niso uspeli. Stavka je bila torej sporadičen dogodek, izraz upora neodgovornih ljudi in je treba zaradi tega postavitev članov stavkovnega odbora, ki so se torej zatekli v cono B, pred sodišče, smatrati Za «udar» in za provokacijo. Morda bo odveč podčrtati tovarišem delegatom, da se 12dnevni stavki ne samo ni bilo mogoče izogniti, marveč da jo je bilo treba razglasiti, izvestj in na njej vztrajati na način in z metodami, kakor so se za to v resnici uporabile. Kdor koli je bil priča ali je neposredno sledil dogodkom, je nedvomno prepoznal na junijski stavki 1946 točno določeno borbeno linijo in natančno taktično akcijo. Kako sq se pa na drugi strani kominformisti pred sodiščem odzvali pričakovanju tržaških delavcev. Cujmo Jurago: «Kot š’an izvršilnega odbora Enotnih sindikatov sem bi! določen, da sem sodeloval v odboru stavke, ki se je pravkar začela. Po sklepu Enotnih sindikatov sem se 4. julija odpravil v cono B v svoj-stvu člana sindikalnega koordinacijskega odbora obeh con. da bi opravil naloge, ki so mi bile poverjene pred, v teku in po stavki. Glede na gibanje tržaških delovnih množic nisem mogel ničesar ukreniti, ker nisem bil več v Trstu. Odklanjam trditev, da bi se bil odstranil zato, da bi se mi ne bilo treba podrediti ukrepom vojaške oblasti«. In čujmo tudi Semillija. bivšega predsednika Zveze enotnih sindikatov: »Stavke ni bilo mogoče prekiniti, ker delavci o tem niso hoteli ničesar vedeti.« V enakem tonu in na enakem stališču so bila tudi razbremenilna pričevanja Bor-zaghinija, Rlzzotija, Dujca, Desan-tija, Cesarja in Levija, ki so vsi pripadniki vidalijevske skupine, kakor tudi zahteva odvetnika Zen-nara po oprostitvi Jurage in Semillija, češ da nista bila odgovorna ker so bili delavci tisti, ki so skom-binirali vso tisto malenkost (stavko), in bi bilo kvečjemu te postaviti pred sodišče!« Odveč bi bflo spomniti tovariše delegate na vse drugačno stališče, ki so ga zavzeli Lavrenti, Ukmar, Sorta in Stoka, ki so bili prav tako kot člani nekdanjega stavkovnega odbora med obtoženci. S svojim nastopom nasproti tipičnemu razrednemu sovražniku so častno zastopali revolucionarno tradicijo tržaškega delavskega razreda. Lažni sindikalni kongres, ki je bil 4. decembra 1948, je zavzel do procesa stališče povsem na platformi revizionizma in kontrarevolucije, na tem kongresu je bil podan neovržen dokaz, kakšna je bila bilanca štirih mesecev frakcio-naškega dela. 2e mnogo pred sklicanjem tega kongresa je naša Par-tija predvidela vse posledice. Taktiko, s katero so ga pripravili, je označevala vrsta izključitev najboljših elementom Iz sindikatov, kakor Ivana Bukovca, Alme Reschitzo-ve, Stanislava Diminiča. Giordana Luxe, Karla Drassicha, Sergija Fra-noviča, Ivana Turkoviča, Marije Peričeve in drugih. Kakšna je bila ideološka priprava, priča misel, ki je bila objavljena v Lavoratoru 15. novembra v okviru predkongresnega gradiva: »razredna borba, katere razvoj je tesno vezan na pogoje, ki Jih po- -odiid ne vsiljujejo elementi, ^ sindikalno organizacijo, ma haja ta do izraza v po ni in spontani obliki.« In v resnici je na tej h"1 govor, ki si ga je preskroer , ruccio Pandullo za Lavorat ^ nekem dozdevnem delavcu . lavske zbornice, ki naj b* .* bil dal na njegov intervju: «-damo dobrohotno na jtle nih sindikatov. Vemo, da b° da bo nesporazumi^^ vaši 1 * ? no mnogo stvari ljeno mnogo da je zavel čist zrak v kalni organizaciji. Kar brez strahu in recite, da se v ^ delnici pri Sv. Marku rnofnzbordi; pina pripadnikov Delavske ^ ce nadeja bližnje sindikalne ^ nosti, saj pomeni vaš k°n=> 0 oj rak v to smer. ostalo Pa pravili mi!« . pti Znano je tovarišem, kak0 1 gres potekel v ozračju mon(je]ežilo in strahu, kako se ga je a vst J malo delegatov, kako je 1 njeHJ " že prej razporejeno, kako n ni bilo nobene kritike diskusije, kako so se iz taei>*. ..._______________________________ Ja- no izločili opozicijski drie= ji '2 ko so bili odklonjeni dento$ cone B. kako se je onepeSotf* diskusija o poročilu tov. „roStjS- kako smešna, šemasta, in neiskrena je bila B® _,ati in na in neisKieua .ie jeva avtokritika na njeni. j*. j,*__________, i.. «ta u- so radieevci, zmagala sta nizem in iredentizerm linija Pratolonga. ki hoče pfi< lati Tržaško ozemlje 'n ključiti k Italiji. Na kongresu ni bilo nofee .j, s* de o Svetovni sindikata' ^ cd® o njenem statutu, prezrli , jta' Sovjetsko zvezo, prezrli P° p julijanskega neoimperialia1* j^il * bilj na borbo za mir in mjavs** bistvu stališče voditelje1' zbornice. * . yi4e” Lažni kongres, k* so ^ ies(ilcl : V ime enotnosti, a je bil kongres likvidacije, je , ral teze, kakršna je nas'e „n £ dikalna zavest in težni3 nosti delavskega razreda bolj človeške življenjske r močnejši kakor kdaj k0" ^ sindikalni voditelji morajo ti kot njuni neumorni ®Ljji P* Zdi se, kakor da bi sc bili don Marzariju! . To je bila setev s**131":), & kratskih iluzij, buržoa* jtey 1* dene, to je pomenilo zat afiK I ----------------------------------- f -......... - - , .. rp%L volucionarne preteklosti _ 0ol|U sindikatov m pristanek n -no linijo socialpatriotirta. trJ». sloga trenutka dalje Sa r0i#j, Enotni sindikati ltld' ajela'.k{ marksistično-len-nistična misri. klanjajo dialektiko in 50posta''gf znanost in so praktične P ^ dal ijevska aecncija. P1'1 kaial%,. Italije. Se enkrat se je je pravilna anali za. ki^ 5 » «re se i* la naša Partija o dogo dlkalnega področja F(> (oV in Zveza Enotnih sta“'£a zbo^e prav tako kakor DelaV5lCar0dje pripravila, da postane ‘ 9 Jn nnHtikp: tiste iste politike: ‘^^jijans* .je, pripravlja povratek ... na Tri In kakor so dokazali imperializma na TržasK” ^ i godki v coni a v jata*5"'.,« dobju. ki sega vse ^ t> rinp. >4*» Hofinitivno 11 . Im** dne. se definitivno 0 intocfl v znamenju in pod kr' (0 % clonalizma, rdeče zast11 niza mogočna sindikalna ^ 22 strokovnih zvez z '^onarr>a_Ia,» člani, opr rta na revolucij <(pel» i? I i u v gočnlm izkustvom. 1 ,ino sko enotnostjo«, oboro ,ngiu« °r'* vs«111 po ganlzacijo, razpredeno ‘ph. v varnah in delavnic "S* r & J lovnih mestih. oia4cn,^feih 'jr ______ .iiniin ♦nvamfs*" „0^ narno akcijo lova'1 ^reCej in z močno skupino časi ustvarja kapitalistični sistem. | nih kadrov. Sindikalni položaj na jugoslovanskem podvouj sr'1 Organizirali »o razbijaške tolpe sta «a zavzela na procesu obn vida-prav kakor v času Giunte. Sindi-! )li»ysk ekso..n«nia. Srnilli In Ju-kalno organizacijo je zadel udarec, | ragu. Earadi eksponentov anglo- Sindikalni položaj na jugoslovanskem področju Tržaškega svobodnega ozemlja je treba obravnavati posebej. Tov. delegati vedo, da imamo pred seboj dve različni, močno različni upravi in zato tudi dve raz-lični sindikalni liniji. Da bi razu-meli naloge Partije v sindikalnih vprašanjih v coni B. presodili njih zasnove in rezultate, se je treba v kratkih potezah vrniti k začetkom Enotnih sindikatov v tej coni. V razliko s Trstom In okolico, ki sta v celoti industrijska in trgovska, je bilo istrsko okrožje od kraja pretežno kmetijsko, z izjemo verige ribiških postojank in njegovo prebivalstvo se je v glavnem preživljajo s kmetijstvom in le v malem delu z drobnim pomorstvom, ribištvom ter omejenim In propadajočim obrtništvom. Na tem ozemlju je najti le kakšno skromno tovarnico ali gradišče lesenih bark. Istrsko kmetijstvo je zaostalo po kpkovostj zemlje, po nizkem kmetijskem pridelku, ki so ga povrh še monopoliziran^1 ln .ifl0 posestniki ter V ‘i(i® rodoljubarska bui j ^.-go, it> N" * i r težaštvo. Rubežnl ta sti, odiranje >n beg tri8 lavcev, ki t« flv' najb" d3 V 1 nah in na ladjah - j,teV si zagotovili večjih Uenje’ lablje Spričo tako osiaoo- „■ nih delavskih PoS J ^ 11 litlčne nezrelosti d}tvo, ,^,1« vesti, je delovno « ja da ty imelo večje borbo proti dontari hn up02, ? proti »«""■ . rpo ifcij šlo v sporadično poaluževalo indlvta^ tudl fl1* vraštva vanja. in (Nadaljevanje na Sindikalno poročilo tov. Bortola Petronia II. hongresn Konmnf stične partije Tržaškega ozemlja »uto •jeaanje s 4. strani.) *,«»«•. kulturno delovanj u J?rt,dn° demokratično vsp-al° znatne skupi-Prebivalstva in ne-* Wsr in skorai anarhisti-Si it,;elS™ ,kakžnega posamez-Pmr»ri!?u ’ nefcaterih obrt-ttesi« ‘ de*avcev po obmor-PolitiA IZP°polnjeval to fšiitvij J1638 Položaja pred pri-ozemlja k Italiji, ifltilj ,5* okupaciji se je takoj med slovenskim Prebivalstvom ter no- 'Wovin» Nedavna in živa ie Stinn-. narodnostnega zati- S&tkf!! ^a’ ki «a ie sPr°- ^ fašisti - Ps®vdo*liberalna, po-J slovar,0?3 iklijanska uprava 5 Strani , u Prebivalstvu v , e zgodovine so gosto ?Pri«aj0 watk* ’n številkami, "ha je bila naciona- W >a italijanske države - j. n °d' prve do zadnje J, ei'i, da se iztrebijo Zw»;®0Vani. ‘hhhJ b«: la borba slovanskega s '■‘»o V obrambo njegovih l razredna borba i. Je. Pričetek osvobodh-% [Lr ie našla v istrskem ' "Ste V'tna *n obdelana tla. to^etj. *°,Se slovanski dela«-b°rbo ■ ri vkljueili v _,svo-t^lesha-lR 50 a sv°j‘m zgle-i ^eitiu \V borbo proti naci-iSkrati- Upatorju tudi znat-jhlstva 1Cne sHe italijanskega J Jzoj-’ Posebno pa še delav-Jb „ ’ mranu in Umagu. Iz J "iifsr, >n social- * (j ,)a istrskega prebival-i*1 in ,-^el°v_an-ja najhuje za-,j oriščanih Istranov v , 'fojni, so vznikli teme-e oblasti. to" Voin'tViru zmagovite osvo-E? bastalih t6r v Posebnih popi r-a osvobojenem o-(jilivj,- Voino upravo Ljudske r^iih rePublike Jugoslavije sv°bodilnih odborov in i»k-SvCe!Jem sodelovanju kmeč-1 sovj toda ob pasivnem in u-uZadrŽaniU Prebi' urskih mestec, smešno sPričo nepravilne pa- rk ■„ e.°Je' Pod vplivom za-Pft 'zometničenega gospo- ‘ ** itoiin aia’ kakršen je na-- ne. pomorcev posestni- 'i eksponen-:ti * In j11.3, so demokratične klavski razred izgubi-k Obrali umakniti z Jln jj Postojank ljudske tj"1 enltfb^o^meriška vojska it ■ Jnov ^ Že Pregaženo bur-' 4ne '1 Postavila na stare , iv, - r,a Po*ožaje. V Trstu po-lO Inšln^"1 kolonialna tipra-p v ,'trg > ir,- provokaterjev; viia nasprotstva in neskladnosti, ki jih je v veliki 'meri treba pripisati delovanju Semilija in Jurage, ki sta ali zamenjala tako vlogo sindikata in oblasti, kakor pomen ljudske oblasti v istrskem okrožju in one, ki je nastala v Italiji ter ravnala od primera do primera enkrat, drugič v drugem smislu. Sindikat je v njegovem delu težilo tudi negativno breme nekaterih pasivnih elementov, nerazumevanja in neizkušenost mnogih drugih, potencialni oportunizem in odklon vidalijevcev in radičevcev, dema-goško delovanje Semillija in De-stradija. Cesto je v sindikatih primanjkovalo revolucionarnega poleta in se je ponekod izoblikovala neka birokracija, kritika pa je ostala brezplodna. Toda v splošnem se lahko reče, da so Enotr.-i sindikati v okrožju izpolnili svojo nalogo. Kvečjemu se nj v polni nieri valoriziralo, kar je bilo konkretnega In pozitivnega in se je v zameno včasih postavilo v preostro in Včasih nepravilno luč kar je bilo negativnega. Ako potegnemo črto, bomo rekli, da je pozitivna stran daleč presegala negativno in da so bili Enotni sindikati v okrožju vsa leta r.ajostre.iših borb tržaškega proletariata solidarni ž njim, da so posegali v velike borbe v Trstu, da so solidarno sodelovali v stavkah in velikih prvomajskih manifestacijah. Na terenu okrožja se je razvijalo sindikalno delovanje na področjih dela za obnovo, za odpravo žalostnega kolonata in polovinar- stva, v novi razdelitvi zemlje med revne kmete, v jačenju produkcije z desetinami tehniških komisij, v kontroli produkcije, v delavskih delegacijah v tovarnah, v borbi proti razsipnikom, saboterjem, črnoborzijancem in delomrznežem. Sindikati so organizirali delavce, da bi se uredilo zdravo ljudsko gospodarstvo, da bi se stotine družin spravile pod streho. Sodelovali so pri iniciativah za obnovo cest, mostov, produkcijskih sredstev, v borbi proti obstrukciji v tovarnah. Najbolj je razvila sindikalna organizacija svoje delovanje na področju trgovine in preskrbe ter je tam uvedla oblike borbe, ki so bile včasih kontradiktorne, toda vselej učinkovite, ter je sodelovala v borbi proti prepovedani špekulaciji. pri kontroli nad cenami in podprla ljudsko oblast v njenih prizadevanjih za preskrbo prebivalstva, dajala pobudo za prostovoljno delo in velike kulturne manifestacije, pomagala v mnogih drugih primerih ostalim množičnim organizacijam na različne načine, pospeševala fizkulturo in prirejala mnogo konferenc in zborovanj, da bi tako omogočila delavcem pravilno spoznavanje položaja, jih podprla v premagovanju glavnih težav in v obvladovanju odpora proti pravilni liniji sindikatov. Mnogo dela so sindikati v istrskem okrožju opravili na področju poglabljanja politične zavesti delavcev, zlasti na deželi, na področju pobratenja Italijanov in Slovanov, na področju likvidiranja brezposelnosti. Sodelovali so v odseku za delo pri normalizaciji gospodarske sistemizacije delavcev in uspelo jim je zagotoviti zaposlitev delavstvu tudi v delavnicah, katerih gospodarji so pretiravali trditve, češ da so v krizi. Ko se je uveljavila mirovna pogodba (15. septembra 1947) in je bila napovedana združitev obeh con z imenovanjem skupnega guvernerja je nastalo nekaj zmede v sindikalni liniji, toda le navidez, Naši vodilni tovariši, v sindikatih, kakor tudi člani sindikalnih organizacij so se dobro zadržali v kritičnih trenutkih in nasproti resnim vprašanjem, kakršno je bilo na primer vprašanje nastavitve, pomanjkanja osnovnih surovin za posamezna podjetja, mezdnih norm itd. Pozitivno so prispevali k ureditvi mnogih vprašanj in so pri ljudskih oblasteh dosegli, da so si zastavile nove naloge v prilog delavcev. Izvajali so važno nadzorstvo nad kulaki ir.1 so pripomogli do deblokiranja proizvodov, obnovili zaupanje v izmenjavo dobrin, ki je bila prejudicirana z nesorazmerjem nastalim med cenami ir.* stroški, ter posegli v vprašanja vinogradništva, mlekarstva, zelenjadarstva, ribištva in poljedelstva. Uspešno delovanje sindikatov v coni B Tržaškega ozemlja °krož Ju pa nasprotno S51W , ‘ah ljudstva, do te-,?tlaVcII'lenl stari razredni Ae v' ?° zaslugi narodnosti '!Jne na prvorazred-11 kj sredstvi oblasti za t»- tist 'smerjanje gospodar-b it) 1. , ne> s socialno za-uituro v svojih ro- 1 %e if^da °krožju Jugoslovan- 0SvnKP,raVUeliil;a dežele- 'Pb°dilna vojska, voj-1 socialistične repu- S in ?eh ljudskih in de- ^vidite" ^vnove oblasti. 'Hji sl'«|,uve diametralno na. k M in uadji, dva nasprot-zato tudi dve različ- Nai, 'C?' b °Ka Enotnih sindi-je bila ta, da so z H trgali L* delavstvo v * ji. !osnl'’SlltQV vseh večjih t\i s0ciai' sko obnovo, za CVNstifn?,?3 tercr>a vseli Jf tj" št)„, b zločincev, sa- iVit n,ov za *bolj- X s J, m skupnih do- NlNftlh lT Za *bolj*ai1ie 11 sTSa E0lev vsega de- ^aijtrj . p > t>ebJlndikatl dozoreli 1 {J llvjltl nalogo, ali so VVi di sv ,vl51nl položaja, « t>li dolžnost? Ali UHt i-biioii , 'bdlkatlh okrožja V4>kc Obla°.l ,lndlkat« v CNr,). ,3’1' ali so sin- SS, 1po Vli ,^1,,,*!; d- bi bili vselej sindikata M so se ir-In kongre- h\ «ni" dobro iz-ilti *i sf 6kor ,Q *n delovali v K1,4 CM^Paki8 /° Potrebno. A 8 ed« na nače- W Silv V OPra’ J!8t>rai 'd elementi, ’< 5H I so se poju Zastopniki sindikatov so sodelovali v planskih komisijah in praktično tudi v vseh delovnih komisijah. Sindikalna organizacija je bila demokratizirana, zboljšana in spričo tega je narastlo število njenih članov. V maju 1948 je bil na okrajni skupščini Enotnih sindikatih podan obračun za prvo etapo sindikalnega delovanja v okrajnem merilu in da je bil pozitiven, je pričalo 7.000 novih članov Objava resolucije Inlormbiroja za sindikate v coni B ni imela ni-kakih težjih posledic, kakor smo to že omenili. Delovanje revizionistov Semillija in Jurage ter še kakega drugega, manjšega kalibra, ki so ga navdušeno podprli vsa lokalna reakcija in vsi sovražniki ljudske oblasti, je bilo pri priči zatrto z intervencijo organiziranih množic, tako da se je bedno izjalovil udar, ki so ga skovali Destra-di, Semilli in njuni pajdaši. Na izrednem zasedanju okrožne skupščine Enotnih sindikatov, ki so jo zahtevali organizirani člani, je bila podana ostra kritika in obsodba prevratniškega delovanja vidalijevcev, ki so bili odstavljeni z njihovih mest in nadomeščeni z novim izvoljenim okrožnim odborom. Novi okrožni odbor je takoj usmeril svoje delovanje v borbo za ohranitev sindikalne enotnosti v obeh conah za dejansko izvajanje načel, izraženih v uvodu statuta Svetovne sindikalne zveze ter je s posebnim komunikejem obsodil protirevolucionarno delovanje frak-cionašev, razglasil neveljavnost kongresa z dne 4. decembra 1948 in to sporočil Svetovni sindikalni zvezi. 28. oktobra 1948 je istrski okrožni sindikalni plenum zastavil svojemu vodstvu nplogo, da započne sistematično propagandno in organizacijsko delo za ojačenje organizacije in za njeno sodelovanje pri zboijševanju občih življenjskih pogojev delavstva. Sindikalni plenum je v ta namen v posebni resoluciji obeležil te naloge. Resolucijo podajamo v njenih glavnih potezah; v doslednjem izvajanju postulatov Svetovne sindakalne zveze se je treba boriti v obrambo mirovne pogodbe, za mir v svetu, za zvezo delavcev in kmetov. Na področju okrožja je treba realizirati gospodarski produkcijski program okrožnega ljudskega izvršilnega odbora, tako da bi se a) izboljšal produkcijski proces, uvedle delovne norme in mezdne tarife, zadolžile uprave posameznih podjetij, da organizirajo strokovna tehnična posvetovanja, da zagotove napredno ravnanje z ženami in mladino, da se disciplinira delo in da se doseže štednja surovin, b) redna preskrba delavcev in nameščencev na osnovi določene odmere, zboljšanje prehrane v men zah s higiensko zaščito delavcev, skrbstvo za bolnike in družinsko člane, pravico in dolžnost do izkoriščanja dopustov, c) širiti med delavskim rpzredom ljudsko prosveto, dvigati politično in ideološko raven delovnih ljudi, orgunlzirati skupine za Študij marksizma-Jeni-r.izma, bralne in splošne prosvetne krožke, borbo proti nepismenosti, ustanavljati društva in sindikalne, prosvetne in umetniške skupine, knjižnice, d) pospešiti modernizir cijo poljedelstva, razvijati obdelo-valr.o in nabavljalno zadružništvo, izpopolnjevati produkcijska sredstva in tehniko preskrbe s surovinami, disciplinirali tržišča kmečkih pridelkov, katerim je treba s pomočjo zadružništva zagotoviti pravo ceno ter pospeševati grad-njo zadružnih domov, e) preučevati in reševati vsakdanja vprašanja delavcev, učinkovito pospeševati industrializacijo ribištva, f) utrditi organizacijske pozicije in tzpol-njevati sindikalne naloge ter dosc-či, da bodo vsi zaposleni delavci prostovoljno plačevali svoje prispevke, jačiti sindikalne l" kra-jevne podružnice, prirejati redr.e skupščine, pripravljati redna poročila. urediti zborovamja in po-skrbeli za ločno udeležbo, zahtevati od vseh tovarišev, da pravil- no izpolnjujejo svoje naloge, da sc bo tako razvila demokracija, uvedla kritika in avtokritika, da bo mogoče organizirati tečaje za mobilizacijo sindikalnih kadrov. Skratka, da bo vsakdo storil vse, kar mora storiti komunist in zaveden delavec. Na osnovi tega programa !>o istrski Enotni sindikati pod vodstvom Partije in s pomočjo množičnih organizacij vestno delovali vsč do danes in predlagajo sedaj rezultate tega svojega dela kongresu Partije v presojo, Taka je bilanca z obeh front. Pokazali smo, kako je z linijo in taktiko Komunistične partije Julijske krajine in delovanje komunistov na področju sindikalnih borb v razdobju od maja 1945 do avgusta 1947, kar je soglasno odobril ustanovni kongres KP . Tržaškega ozemlja, kako je enotni kongres presodil enotno, zapleteno trdo in zmagovito borbo ter. jo razglasil za pravično. Obračun o delu, ki so ga Partija in komunisti opravili v Enotnih sindikatih in v sindikalnih borbah v obeh conah Tržaškega ozemlja v poslednjh dveh letih, pa je nujno treba razdeliti na dve dobi, katerih prva gre od ustanovnega kongresa do objave resolucije Informbiroja, druga pa od objave te resolucije do danes. V coni A so se v desetih mesecih prvega obdobja zvrstile neprestane borbe delavcev in demokratičnih sil, da bi se zajezil, ustavil in pogazil reakcionarni načrt tržaških kapitalistov, povezanih s tujim imperializmom. Jasno je, da ta faza borbe ni bila Izolirana, marveč da je predstavljala nadaljevanje široke in zgodovinske borbe tržaškega proletariata v generalnem okviru borbe med silami demokracije in imperializma. Razvijala se je na luiiji in v oblikah, kakor jih je določil ustanovni kongres ter po načelin marksizma-leninizma, ki se nanje opira vsa razredna boba na svoji zmagoviti poti. Tržaškemu delavskemu razredu je uspelo vztrajati na bojnem polju in na vseh svojih poglavitnih pozicijah, odbijati poskuse reakcije, da bi ga speljala na teren skrajne provokacije Kadar je bilo potrebno, se je izognil borbi na terenu, ki si ga je izbral kapitalizem. Pregled sil 1. maja 1948. je dokazal, da sta delavski razred in njegova avantgarda stvarno preživela dobo, ki je bila zanju kritična: očuvala sta osnovne svoboščine delavcev, ohranila nedotaknjene svoje glavne sile, dvignila revolucionarni duh, razširila in utrdila razredno zavest prežeto mednarodne solidarnosti ter sl ustvarila močne in izkušene kadre. Množično sindi kalno gibanje se je uredilo na ustreznih pozicijah. Partija in njeno politično delovanje se je ojačilo v splošnih pogojih mednarodne borbe, ki se je odločilno pospešila po neuspeh atomske politike m zaradi dogodkov na Daljnem vzhodu. V coni B je za to prvo razboje značilna vrsta uspehov, ki so jih dosegle ljudske oblasti in ki se odražajo v vsem položaju delavcev in kmetov, ter konkretno delo za obnovo, ki je pritegnilo v naše gl banje in še posebej v sindikate tl soče in tisoče delavcev, ojačilo zaupanje v Partijo in njen prestiž ter diskreditiralo in spravilo v paniko poražene sovražnike ljudstva. Enotnost Italijanov in Slovanov je bila ojačena in v še večji meri so sc razvile bratske vezi z Jugoslavijo. Vse to je dovedlo kakor izhaja iz poročil, do trdne kompaktnosti ideološke in organizacijske enotnosti, na pragu resolucije do čuta odgovornosti ln z-kušenosti, do vodstvenih in tehničnih sposobnosti izpopolnjenih kadrov do sile kljub rozdomemu delu šovinistov, socialpatrlotov, sedanjih kominformistov in do mednarodnega prestiža. Tov delegati! Od objave resolucije Informiroja dalje pa delavski razred Tržaškega ozemlja ne more več predložiti enotnega in aktivnega obračuna. Tačas so bili delavci prisiljeni, da so posvetili svojo pozornost dvema kongresoma, pozvani, da presodijo dve liniji, da izrečejo svojo sodbo o zaključkih dveh obračunov, našega, Komunistične partije layce, izpodkopati vse pridobitve nekdanjih borb in zavesti, kolikor je mogoče, tržaški delavski razred na linijo ritalijanstvau Trsta, na linijo kontrarevolucije. V tem negativnem okviru je jasno, da triurafirajo najbolj oportunistične in socialdemokratične smeri, da polagoma uspeva namerna demobilizacija množic. Dejansko je mogoče iz vrst 30.000 ljudi, ki so jim bile razdeljene sindikalne izkaznice v času od 'januarja 1948 do avgusta 1949 le 30 odst. posestnikov teh izkaznic smatrati še nadalje vezane na Enotne sindikate, v kolikor so v njih aktivni in plačujejo svoje prispevke zanje. V tovarnah pa se tisoči delavcev, ki so bili Prej v avantgardi, sedaj razočarani in v dvomih umikajo na področje zadnjih straž in marsikateri dezertira iz borbe. Obračun 14 mesečnega sovini-stičnega delovanja, ki obeša tržaški delavski razred na rep mednarodnega gibanja, medtem ko se poveličuje socialno-demokratski ker laboracionizem in se peta kolona italijanskega šovinizma vedno bo>j tihotapsko vrinja med delavce v coni A. Strahopetno zadržanje in laž poveličujejo z argumenti avtentičnega makiavelizma. Obračun 14 mesecev predstavlja ideološko in politično kapitulacijo, ki jo označuje cela vrsta skrajno težkih dejstev, kakršna so: skupno z neofašisti Delavske zbornice izdani manifest v spomin na mučenike iz leta 1902, Radicheva izjava, da se je »odpravilo sleherno nekdanje nasprotje in antagonizem nasproti voditeljem Delavske zbornice opustitev borbe za uvedbo dvojezičnosti, izključitev skupine doslednih borcev delavskega razreda Iz sindikatov razpust sindikalne zveze prosvetnih delavcev s pomočjo civilne policije, solidarnost s škofom Santinom v njegovi kampanji proti progresivni demokraciji ter izjave Semilija in Jurage na procesu proti stavkovnemu odboru, Lahko bi se izpopolnila ta slika katerem bo mogoče do kraja izvesti kominformtstično-vidalijevsko izdajstvo stvari tržaških delavcev. Kaj je storila naša Partija, da bi zavrla ali kakor koli zadržala in se postavila proti akciji frakcioni-stov in revizionistov, bodo pokazala poročila, podana na tem kongresu. Na drugi fronti, v coni B pa imamo še enkrat pozitiven obračun, ki ga obeležuje gospodarski-politični in socialni položaj, ki se stalno zboljšuje in kjer Partija utrjuje svoje pozicije in svoj vpliv prav zaradi tega, ker je in še vztraja na liniji, kakor jo je določil ustanovni kongres. Podrobna in splošna analiza položaja v coni B. kakor se podaja iz političnega in organizacijskega poročila, potrjuje, da so tovariši v istrskem okrožju na splošno dobro delovali. Primerjava negativnih in pozitivnih rezultatov z obeh front in obeh linij, ki jih ta ča5 presojata oba kongresa, kaže neoporečno, da so si eni nasproti drugim kakor kontrarevolucija nasproti revoluciji in daje našim delegatom in našemu kongresu, pravico, da se smatrajo za delegate in za kongres resnične in edine Komunistične partije Tržaškega ozemlja. Tov. delegati! Kot zaključke svojega referata vam podaja partijska sindikalna komisija naslednje analize, naslednje smernice in naloge. Mednarodni sindi ZASTAVE PLAPOLAJO NA CAST II. KONGRESA KP. Tržaškega ozemlja, in onega drugega, namreč obračuna revizionistov, frakcionašev ter socialpatri-otskih likvidatorjev. Obračun delovanja vidalijevcev 50 komunisti in zavedni delavci še prej kakor v bedni kongresni dokumentaciji spoznali iz razvoja dogodkov in iz izkustev, ki so jih pridobili v zadnjih 14 mesecih ter iz sedanje realne situacije, v kateri so se znašli tržaški delavci, ter iz primerjave delovanja obeh plati. En sam primer: od septembra 1947 do junija 1948 je bilo v coni A osem generalnih političnih stavk, ena splošna ekonomska stavka, 23 ostalih ekonomskih stavk, ena splošna stavka pekov in 3 delne politične stavke. Od julija 1948 in vse do danes pa praktično ni bilo nobene, V 14 mesecih od pričetka nesrečnega kominformistič-nega podviga smo na področju sindikalnih borb zabeležili za sestavo obračuna nuslednju dejstva: Enotni sindikati v dejanskem razpadanju in likvidaciji, oropani svoje revolucionarne vsebine in preurejeni v nadzorstveni urad splošne Italijanske zveze dela in v vidulljevsko agencijo, pravcato druščino, ki se poslužuje klikar-skih in škvadrističnih metod, razočarane mase, ki opuščajo borbo, zapuščenih in zanemarjenih kadrov, degeneracija načel in vplivov individualne pasivnosti na vse področje delovne borbe, razdor v delavskem razredu. Toda vse to za kominformlste nič ne pomeni. Nje ni strah pred sodbo množic, njim je dana v izpolnitev le ena naloga, da namreč pritrjujejo kominformistični centrali, zaslepljujoč manj budne de- V vseh evropskih kapitalističnih deželah so velike množice delavcev organizirane v zvezali, ki so se priključile Svetovni sindikalni zvezi. Zato je mogoče ugotoviti, da je velika večina delavcev v Evropi včlanjena v Svetovni sindikalni zvezi, to se pravj , da je pozitivna. Prizadevanje izdajalske socialne demokracije in klerikalizma, da bi porušila to enotnost evropskega delavstva, je doslej kljub ogromnim sredstvom kakor da poveže skromne obrobne sile na sindikalnem področju, take, ki so brez zavesti, ali imajo zmedeno razredno zavest, ki so brez sposobnosti in volje za borbo in ponovni dvig. Le na angleškem otočju se delovne množice še nadalje gibljejo v mreži Tra-de-unionističnega iluzionizma in si pridobivajo izkustva prav do dna tudi že zaradi tega ker jo je k temu prisilila laburistična vlada, ki je suženjsko odgovorna ameriškemu imperializmu. V ameriških Zedinjenih državah imajo sindikalno gibanje, ki je od- TOV. UKMAR GOVORI PO IZVOLITVI NOVEGA CENTRALNEGA KOMITEJA KP. krito v službi Trumanove imperia? listične politike in ki mu uspeva ohraniti teren le spričo posebnih geografskih, zgodovinskih in gospodarskih pogojev ter s pomočjo ko-laboracionistične politike široke delavske aristokracije. Ameriški sindikalizem lahko že nekaj časa služi kot varnostni ventil, ker se je pričela kolektivna zavest delavskega razreda tam šele razvijati in se pričenja za ameriške delavce čas trdih izkustev, da bi se tedaj z razvojem komunistične zavesti in širokega avantgardnega pokreta sprožilo vprašanje o potrebi borbe in izvojevanje oblasti v državi. Sindikalni položaj na Tržaškem ozemlju Sindikalni položaj na Tržaškem ozemlju kaže dve hudo različni plati. Dobro za delavce na jugoslovanskem delu Tržaškega ozemlja, hudo in nevarno v coni A, v Trstu. Gospodarski in s delavcev v coni A T z obeležbo klevetniške kampanje proti ljudskim oblastem, Partiji in Enotnim sindikatom v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja z opustitvijo borbe v obrambo mirovne pogodbe, s sabotažo itaiijansko-slo-vanskega bratstva, z borbo za prekinitev vseh stikov z jugoslovanskimi narodi, s pristankom na sindikalno linijo žoltih, v Delavski zbornici in z izdajstvom kovinarske stavke. Negativni rezultati pri volitvah notranjih komisij v tovornah pričajo nadalje, da je vidalijevsko vodstvo zveze tržaških Enotnih sindikatov odstopilo od osnovnih delavskih zahtev, kakršne so izena-čenje mezd in plač z izdatki za življenjske potrebščine, se odreklo borbi, se izognilo stavkam prav takrat, ko so x tržaški soseščini de-lavcj sprejeli težke naloge. Poskus menjševiškega kompromisa za manifestacijo na dan prvega maja 1949 skupno 5 šovinisti Delavske zbornice, dogodki z zastavami v ladjedelnicah pri Sv, Marku, demobilizacija tovarniških odborov, to so nadaljnji negativni elementi, do katerih je privedlo izdajstvo in ki so prišli do izraza v stališču, ki so ga delegati tržaških Enotnih sindikatov zavzeli na milanskem kongresu Svetovne sindikalne zveze, Lažni sindikalni kongres na dan 14. oktobra 1948 je bil slika, na kateri se je reprudiciralo vse razdejanje likvidatorjev na sindikalnem področju in na katerem je oportunizem zmagal v igri, ker so na njem triumfirale iredentistične in social-demokralske teze, stvarni, pristanek na Marshallov plan, in o,stvaritev politične ter ideološke platforme za pripravo terena, na Spričo sindikalne paralize je položaj delavcev v Trstu težak. Njih gospodarska In socialna zaščita, njihovi pogodbeni delovni pogoji, stanje ((delovnega trga» spadajo med najtežje, kar si je mogoče misliti. Cela vrsta njihovih zahtev je ostala neizpolnjena tako, da so se nakopičile ter komplicirale in še bolj otežile odgovarjajoče borbene pozicije tržaškega delavstva. Razred izkoriščevalcev ima v igri boljše pozicije, tako da lahko odloča o življenjski usodi delavcev. Dejansko so mezde daleč pod izdatki za življenje. Nezaposlenost narašča spričo neprestanih odpustov in spričo napovedi nadaljnje demobilizacije industrijskih naprav (kakor na primer Lloydovega arzenala). Gospodarstvo v delavski družini se je nadalje otežilo, odkar je izgubila živilska nakaznica sleherno stvarno vrednost in izdatki za življenje vedno bolj naraščajo, odkar ostaja brez učinka izravnalna akcija delavskih zadrug in primanjkuje tovarniških proda-aln in menz. odkar se množice upokojencev pod ekonomskim pritiskom bednih pokojnin Jer tisočih tujcev vključujejo v produkcijo na škodo tržaških delavcev. Ohranila se je stara in fašistična socialna zakonodaja. Nekdanja bolniška blagajna in nezgodno zavarovanje sta ostala na pozicijah, na katerih ne ustrezata več potrebam delavcev. Tragičen je položaj brezdomcev in nezaslišane so stanovanjske najemnine, zaostalo je socialno zavarovanje in napoveduje se novo razvrednotenje denarja. Vse to so nadaljnji elementi, ki pričajo o težkem gospodarskem in socialnem položaju tržaških delavcev. Se posebej je na sindikalnem področju večina delavskih kategorij na odgovarjajočih produkcijskih sektorjih ostala brez delovnih pogodb. ali pa ravnajo z njo le delno po določbah teh pogodb ali pa se končno te pogodbe od prirr-ra spreminjajo v posameznih točkah in vselej v zaostanku za trenutno stvarno situacijo, pri čemer se je v normativnih poglavjih delovne pogodbe ohranila v odločilni meri fašistična linija. Zahteve delavcev in nameščencev so se po zaslugi vidalijevskih ko-minformistov z blokado revolucionarnega sunka, ki ga je sprožila zmagovita osvobodilna vojna, postavile v kot, Slika položaja delavstva v coni A se lahko le še izpopolni z logičnim stališčem, ki so ga zavzeli industrijci s svojim odkritim provokatorstvom s preziranjem razdejane sindikalne organizacije, s svojo akcijo za ponovno vključitev fašistov in epuriranlh kolaboracionistov v svoja podjetja. Kaj je tržaška Delavska zbornica ukrenila zaradi take situacije? Lahko' bi se odgovorilo z geslom «da praznuje in uživa ob taki igri*. Delavska zbornica je bila in je dosledna v svojih osnovah in v svoji vlogi. Služila je in še danes služi interesom, zaradi katerih je nastala, služi interesom italijanskega neoiraperlalizma, kar je toliko, kakor interesom ameriškega in vati-kanskega finančnega kapitala. Z našo analizo in našo sodbo, ki smo jo izrekli o Delavski zbornici že ob njenem nastanku, se danes strinja mnogo delavcev iz same Delavske zbornice. Treba je, da jo spoznajo in razumejo vsi. Kaj pa so kominformistični frak-cionaši, ki se skrivajo za krinko Enotnih sindikatov storili in še poč no za delavstvo v teh zadnjih 14 mesecih? Kakšen je stvarni položaj razredne sindikalne organizacije delavcev v coni A Tržaškega ozemlja? 2e leto dni naša Partija pozorno »ledi in pojasnuje delavcem proces - razpadanja in preusmerjanja Enotnih sindikatov po prizadevanju vidalijevcev. Proces je sedaj dosegel vrhunec svojega razvoja s stvarno likvidacijo sindikalne or- ganizacije in s spremembo vsega, kar je preostalo vodilnih ljudi in sredstev, v agencijo, ki naj podpira lokalno kominformistično organizacijo. Enotni sindikati so do kraja izgubili značaj sindikalne organizacije in služijo vsem drugačnim interesom ko.t pa koristim širokih delavskih množic. Kronika delovanja Enotnih sindikatov je v zadnjih mesecih s tega vidika pomembna. V organizaciji, ki se je spremenila v pomočno sekcijo revizionistov in social-patriotov, je življenje delavcem, ki se s tem ne strinjajo, ali se za naloge Vidalija ne zanimajo, onemogočeno. Kaže, kakor da se je človek na sedežu sindikata znašel v sektaškem am-bientu, polnem nestrpnosti in prenapetosti. torej v polnem nasprotju z onimi načeli proletarske demokracije, ki bi morala biti osnova sindikata. Pod vodstvom takih ljudi v znamenju takih potvorb in sprememb ni mogoče več oborožiti tržaških delavcev. V taki organizaciji pod vodstvom Radicha, Slavca in ostale druščine, agentov komin-formizma, agentov Vidalija, ki si je prizadeval jn si še prizadeva, da bj uničil preteklost in strgal vezi z revolucijo ter povedel čim večje število delavcev v nepopravljivo zvezo z iredentizmom, obnova sindikalne borbene fronte ni več mogoča. In velika množica delavcev je že prišla do takih zaključkov. To so delavci po tovarnah, v luki, pomorščaki, kmetje, stavbni delavci, ki so dokončno postavili na zatožno klop vso kliko, ki se je vgnezdjla v Enotnih sindikatih, ln jo prepustili njeni usodi. Sedaj je treba že izključiti možnost akcije za enotnost kategorij najzavestnejših delavcev okrog teh lažnih sindikatov. Izkustva segajo do skrajne meje. Delavci čutijo potrebo, da se reorganizirajo, toda ne več na liniji borbe v okviru sedanje sindikalne organizacije, ki je ni več. Delavci so končno spoznali brezplodnost borbe na sindikalni liniji, ki so jo sindikatu vsilili vidalijevski frakcionaši, ker niti najmanjše možnosti ni, da bi jo vzpostavili na njenih nekdanjih osnpvah, ker sindikalnega delovanja v smislu načel, izraženih v statutu. Enotnih sindikatov, ni več. Samo s silo b* se delavci lahko zopet usposobili, da uravnajo vodstvo organizacije po svoji volji. Toda to jp treba izključiti. Zaradi smotrov, ki so si jih postavili vida-lijevci, ki hočejo revizijo mirovne pogodbe, in priključitev Trsta k Italiji, zaradi nepopravljivega položaja, v katerem se je znašla organizacija tržaških enotnih sindikatov, in stališča, ki ga je zavzela večina najzavednejših delavcev, da je namreč treba prekiniti s takimi ljudmi in postaviti temelje novega avtonomnega sindikalnega gibanja na Tržaškem ozemlju, je potrebno, da to vprašanje kongres naše Partije preuči. Sodimo, da je treba resni sindikalni položaj v coni A Tržaškega ozemlja rešiti na tej liniji in da je to tudi mogoče, če se zato pogumno in vztrajno zavzamejo komunisti, ki se morajo te naloge lotiti realistično in brez sentimenta-lizmov, ter z revolucionarnimi metodami. pa če je zlo še tako hudo Prekiniti je treba z vidaiijevci v Enotnih sindikatih, izolirati jih. kolikor je največ mogoče, razkrin-kovati sistematično njihovo početje in objasniti mednarodni delavski javnosti s posredovanjem Svetovne sindikalne zveze odločitev tržaških delavcev, da bodo postopali v tem smislu. Kongresu predlaga sindikalna komisija Partije naslednjo vodilno linijo: Sindikalna organizacijska enotnost na podlagi razdelitve Tržaškega ozemlja na obe coni, katerih delavci naj se združijo y sindikalni organizaciji, ki se bo opirala na razredna načela ter na proletarsko demokracijo, (čisto dinamično in konstruktivno) tako kakor to določa tudi uvod statuta Svetovne sindikalne zveze. Na tej organizacijski in načelni osnovi je treba obnoviti enotno fronto delavcev in prenesti načelni spor, ki ga je izzvala resolucija Informbiroja v njegov naravni okvir, v Partijo. Za-početi akcijo za mobilizacijo delavskih okrajev s prepričevanjem delavcev q dolžnosti in potrebi, da se ustvari osnovna borbena organizacija. Treba se je boriti v premišljeni obliki za to, da bi delavci v coni A obnovili svojo sindikalno organizacijo tudi s sodelovanjem delavcev, ki so le pod vplivom Delavske zbornice, ki jo je treba omejiti na kar najmanjši odsek. To akcijo je treba razgibati z gesli, ki bodo odgovarjala vsakokratni situaciji in med njimi predvsem z zahtevo, da se nemudno in takoj rešijo vsa zaostala gospodarska vprašanja tržaških delavcev, in da se tržaški delavski razred povrne na borbeno linijo velikih delavskih množic vsega sveta. Treba je opreti borbo na linijo, ki jo mora Partija stalno obeleževati in ki mora biti utemeljena po dejstvih v dani situaciji. S tako linijo je treba doseči, da bodo delavci tega ozemlja v najkrajšem času usposobljeni poslati delegate iz vseh podjetij Tržaškega ozemlja, ki jih bodo delavci svobodno izvolili, na kongres, na katerem naj bi se spet uveljavila kot pravilna po-litično-sindikalna linija razredne tradicije, izpopolnjena in razvita po izkustvih iz borbe proti fašizmu in osvobodilne vojne, namreč linija nekdanje Delavske enotnosti in poznejše Pokrajinske zveze Enotnih sindikatov, linija, ki bo pomenila nadaljevanje politično-slndi-kalne smeri herojskih borb tržaških delavcev vse od vstaje v maju 1945 pa do junija 1948, Kongres bi moral na ta način pomeniti poraz oportunistov ter radičevskih in vidalijevskih social-patriotov. Konkretno je naloga komunistov na posameznih delovnm mestih ta, da organizirajo v borbo in aktivi-zirajo v njej vse delavce, ki čutijo potrebo, da se napravi konec nedopustnemu sindikalnemu položaju, da prenesejo voljo teh delavcev v pozitivno in organizirano akcijo in konstruktivno usmerijo vse nezadovoljstvo in vso negativno kritiko. Ustanoviti bo treba iniciativne odbore po tovarnah in podjetjih, zbirati pristaše, sklicati in organizirati zborovanja, na katerih naj bi delavci izrazili svoje stališče, Preučili predloge o organizacijskih osnovah, ki bi jih stavili tovariši pobudniki v diskusijo. Tovariši delegati! Tržrški delavski razred je zašel po prizadevanju kontrarevolucionarnih frakcionašev Vidalija in imperialističnih hlapcev Geppi-ja, Rinaldinija in pajdašev v .tak položaj, da ni dopustno več nobeno odlašanje: tržaški delavci se niso nikoli zanašali na čudeže glede na rešitev njihovih razrednih vprašanj. V obrambo svojih življenjskih pravic, in pravice, da si življenje izboljšajo, so zmeraj našli vse sile v sebi in tudj vso voljo, da premagajo tudi še tako kritično situacijo. Ce ga bo naša Partija dobro vodila, si bo tudi v teh težkih pogojih delavski razred in okrog njega vsj delavci najrazličnejših strok zobci pridobili mrči, prestiž in spoštovanje v okviru odnosov med delavskim in kapitalističnim razredom v Trstu, Naloga vseh komunistov, vseh zavednih delavcev, vseh onih, ki se ne predajajo obupu in se ne podvržejo danim pogojem, v katerih se je znašlo delovno ljudstvo v coni A Tržaškega ozemlja je ta, da s pospešinimi koraki dos-žejo ta cilj da v najbližji bodočnosti izvnjujejo popolno osvoboditev delavcev. LA RELAZIONE SINDACALE DEL COMP. B0BT0L0 PETRONIO ALII CONGRESSO DEIT^PČTtLT] Per un’organizzazione sindacale classista e unitaria Compagni delegati, il congresso ha gia prešo cono-scenza della situazione sindacale della relazione politica e da quel’a organizzativa. Necessariamente in sintesi. L’argomento e della massima im-portanza. Le lotte sindicali ai tempi d’oggi assumono aspetti e propor-zioni del tutto nuovi e provocano conseguenze di grande interesse per tutti i lavoratori. Nel caso concreto del nostro elet-trizzato settore, la lotta dei lavoratori nei sindacati č stata senza precedenti e l’organizzazione sindacale ha dovuto affrontare situa- zioni e problemi di grande portata. E’ difficile percio attaccarsi in uii punto qualsiasi di questo squarcio di storia sindacale del nostro Ter-ritorio, magari per il periodo che va dal congresso costitutivo del Partito ad oggi senza si pub dire rompere una delle paret; compres-sorie che contengono concentrata la grande esperienza rivoluziona-ria della classe operaia triestina degli anni 1945—1949. Per questo sara necessario che 1 compagni congressistj ci seguanc nella strada delle profondi radici delle lotte sindacali e scuole di addestramento senza Jecurtare il suo salario; fomire ai giovane il materiale scolastico gra-.uito. ELEVAZIONE CULTURALE DEl LAVORATORI; Promuovere e svi-tuppare l'educazione politica e cul-turale dei lavoratori in modo da sarantire ad essi un adeguato li-vello di preparazione intellettual« e professionale. RIFORMA AGRARIA; Applica-zione di una riforma agraria in tutto il Territorio Libero come i 6tato gia fatto dalle autorita popolari nei distretti di Capodistria, Umago, Buie. In tali distretti oltre 4000 colonni hanno ricevuto la terra che forse per secoli i loro avi avevano coltivato ad esciusivo van-taggio dei proprietari di questa. RIFORME SOCIALI: Intensifica-zione delle prestazioni ed adeguamento delle pensioni al costo --.t-tuale della vita. II controllo della Cassa Ammalati da parte dei lavoratori; controllo dellTstituto di Pre-vldenza Sociale che dovra essere democratizzate. POTENZIAMENTO INDUSTRIA-LE: Potenziamento della nostra in-dustria nei futuro Territorio Libero per dare possibilita di vita alle no-stre masse lavoratrici. CONTRO LA DISOCCUPAZIO-NE: II problema dei 30.000 disoccu-pati dev’essere risolto con un piano di sistematico sviluppo delle in-dustrie. PROGRAMMA DI RIVENDICA-ZIONI SINDACALI PER IL TLT: Appoggio alla lotta per un governo popolare democratico: diritto d) sciopero per qualsiasi categoria di lavoratori; divieto di serrata contro i lavoratori; validita giuridica ed impegnativa per tutti i datori di lavoro dei contratti collettivi sti-pulati dalle orsanizzazioni sindacali; riconoscimento di piena liberta d’azione del sindacato Le masse lavoratrici sj battono senza sosta. II 1. agosto si ha lo sciopero, totale e generale di protesta per "arresto di Jaksetich e s» sviluppa la lotta per migliorare le condizioni dei contadini nei Gori-ziano e nei Monfaiconese che, con il ritorno al potere di vecchi proprietari a seguito delFamministra-zione del GMA, crea una situazione insostenibile e 30.000 lavoratori delle campagne scendono in sciopero generale che si estende dal Monfaiconese a Cividale e da Ma-niago fino alFUdinese. Sulla linea della solidarieta in-ternazionale, i lavoratori di Trieste manifestano per la vittoria laburista in Inghiiterra ed il nostro Partito orienta le masse nella comprensione classista dei fatti e smon-ta le illusioini che i laburisti faces-sero modificare a favore dei lavoratori la politica inglese a Trieste. Contro la politica antidemocra-tica e colonialista del Governo di occupazione e degli industriali, contro 1’esautoramento degli ulti-mf capisaldi del Potere popolare, contro la borsa nera e la miseria, il partito guida i lavoratori ancora una volta in agitazioni a catena che si concludono con uno sciopero generale dei giorni 24—25 settem-bre e con una dimostrazione di 200 mila dimostranti in Piazza Unita e sue adiacenze. In questo periodo si sviluppano lotte dure per la difesa delle liberta democratiche, la lotta contro i sindacati di don Marzari e del barone Rinaldini, sindacati eguali alla famigerata »Camera del Lavoro italiana« creata dagli industriali fa-sčisti nei 1920. che anche oggi, come allora distribuiscono essi stessi le tessere della nuova organizzazione crumiresca; si tiene la prima riunione del Com. Reg. dei S.U. il 10 gennalo 1946 dove si caratteriz-zano i Sindacati Giuliani quali ser-vitori della reazione e sciovinisti e si pongono alTordine del giorno le questioni del carovita e della miseria delle masse operaie di Trieste, i problemi normativi, sociali e assistenziali dei lavoratori e si mette in evidenza il grande sviluppo organizzativo e il miglioramento dei quadri dei S.U., l’isti-tuzione della stampa sindacale con l’«Unitb Operaria« e la »Primorska delavska enotnost«, giornale questo che esercitera la funzione del rafforzamento delT-unita delle masse agricole con il proletariate dei centri industriali. La conferenza sindacale sottoli-nea il fatto che i Sindacati Giuliani rappresentano poco o niente nelle fabriche, non esistono nei Carso e nei Circondario. La classe operaia appoggia gli questo periodo, lotta ed^P® študenti democratici in isciopero I saranno per 1’immissione nella scuola del prof. Srečko Baraga, collaborazio-nista e traditore del suo popolo, e nell’aprile reagisce contro le provocazioni poliziesche delle per-quisizioni nelle fabbriche, mentre in citta si concentra la guardia bianca per 1’imminente arrivo della Commissione delle grandi po-tenze. La Polizia civile, piena di neofascisti. e i azione contro le bandiere rosse e quelle tricolori sulle fabbriche, mentre la stampa reazionaria allarma con false no-tizie e «scalda la situazione«. Un grave fatto che indigno tutte le masse lavoratrici di Trieste e 1’eccidio di Servola. L’indignazio-ne popolare sfocia in una gran-diosa manifestazione di solirarieta italo-slava. Lo sciopero generale che ne deriva k indicato e valutato dall’organo del P. C. francese «Hu-manite« con questo titolo e sotto-titolo su sei colonne: «Sciopero generale in tutta la Regione Giulia« — «11 sangue scorre a Trieste per opera dei nemici della R.F.P.J. e del proletariate triestino«. Una vasta azione di solidarieta internazionale sostiene anche que-sta lotta dei lavoratori di Trieste. Un’awenimento caratterizzante la volonta delle masse lavoratrici Regent e Jaksetich raccolgono ed esprimono la volonta popolare di unirsi alla Jugoslavia socialista. II Comitato Cittadino dei S.U, organizza un comizio di massa in Piazza Garibaldi sulla grave situazione economica e sociale dei lavo-ratori e pone il governo di occu-pozione di fronte alle sue gravi responsabilita. La manifestazione e imponente e i lavoratori dimo-strano anche in questa occosione quale sia lo spirito di lotta che li anima. Cosi, sommariamente, abbiamo indicato le fasi principali della lotta e della linea della classe ope- esaminati _ aPP^patj conferenza regionale , CJ Comunista (14-4-1946) g indicato nello stesso_ ci „ „ giorno, in cui punti p« - ^ no: l’opera dei Sindacati ^ l’azione della reazione P < J re 1’unita delle masse 1 -polit-la politica e i sindacati.^^e, cita sindacale linea delia i comunisti nei sindacato. ^ La conferenza del l,; ri- , p- .. movimento sindacale non ^ manere indifferente_ di ■ ^ p lotta dei paesi retti a J' cialista e popolare. ene * nei sindacati e gesuitica rivoluzionaria, che il P1 ^ ili dacale e etrettamente J 5 ^ ^ lotta generale del pr°le , ct(f la conquista del e renza riconosce dallazw j risultati la giustezza cena # S.U., la volonta rivoluzio"3 le masse nella lotta con ilKta® rialismo, 1’impostazione | ^ & l problema delle nazionau | dacato. giusto 1’atteggi3® so i Sindacati Giuliani, , te la dichiarazione fpr* dipendenza dalle centrali di Roma e di Belgrado. ,y In conclusione la con.^rriW prova la linea sindacale ; ^ tito e l’opera dei COI?t.niji^ sindacati che si sono a la loro azione a quei luzionari della teoria ® s0tcj ninista e che in gran Pa‘.. "gP flettuti nei preambolo oe ^ della F.S.M. odottato alla^ .fi za sindacale mondiale “ ,rJl» bre 1945 dove si stabil««^ tro di impegnarsi a’ ini0 dij! nella lotta per lo sternjj $ te le forze fasciste di j jj? combattere la guerra e un3 f della guerra, lavorare P* ■.■astt f stabile f Hurpvole. ai t i aoiie e durevoie. paesi contro gli lotta comune dei sid3 j^erts' ritti economici e 81» c uoiia imi-a V4V.J1 cl viMggg v/^/v uvu vvuiiuiuioi v- *— , « raia triestina e del suo partito in macratica dei lavoratori • Dalla conferenza regiona,e al congresso costituti^0 Breve storia dei fatti principali politico-sindacali di questo periodo. I lavoratori e i democratici di Trieste, in questo periodo hanno sostenuto battaglie estremamente dure, di grandi proporzioni e tali da influire fortemente sulla sorte presente ed avverjire della massa proletaria di tutta la regione, sulla liberta e sulla vita economica di tutti i lavoratori, sui diritti delle nazionalita conviventi, sulla democrazia sostanziale. Con un compiesso di agitazioni di massa imponenti, con lotta te-e di scioperi, con manifestazioni nace ed accanita la classe operaia triestina e tutte le forze democratiche, con in testa il partito comunista, hano saputo tener testa e mantenere il campo quasi sempre vittoriosamente alle forze reazio-narie degli imperialisti qui con-centrate. Fatti principali in ordine di tempo si potrebbero indicare i seguen ti fatti: 1) I. Maggio 1946; 2) impo-stazione della lotta contro la Camera del Lavoro; 3) colpo d' mano controrivoluzionario e sciovmi-sta del 30-6-1946; 4) lo sciopero generale dei dodici giorni; 5) gli avvenimenti della Conferenza dei Ministri degli Esteri; 6) il conve-gno di Parigi e il Protocollo pei la fusione sindacale; 7) la costitu-zione della Commissione Centrale d'Intesa Sindacale; 8) la «insurre-zione« della reazione contro la firma del Trattato di Pace; 9) il proclama dei Sindacati Unici sul-1’appartenenza statale alla Conferenza Regionale dei S.U.; 10) Lo sciopero generale contro il terro-rismo della Polizia Civile neilc fabbriche; 11) La reazione della classe operaia contro 1’pttacco degli sciovinisti il 10 febbraio 1947 dal pretesto della firma del Trattato di Pace; 12) Memoriale della Conf. dei S.U. alla F.M.S.A. contro la politica antioperaia ed antide-mocratica del Governo Militare di occupazione; 13) massime battaglie per il carovita e per la contin-genza; 14) scioglimento del Comitato Reg. dei S.U. deciso alla IV. Conferenzp sindacale regionale a seguito della costituzione del TLT; 15) I. Maggio 1947 ed ambasciatorl popolari nei paesi d'oriente; 16) Intervento della Confederazione LA COMP, ALMA RESCHITZ CONSEGNA AL COMP, BABIC LA NUOVA BANDIERa offkrta DALLA »DIFESA POPOLARE«. uainuieka. Or J LRTA Generale Italiana del jr;i la situazione sindacale t? 17) inizio trattative £(jjcU' colare segreta della C.d- ■ , P razione dell’«EmanciPaZ1 la fusione sindacale: } so costitutivo del ^ Riepiloghiamo quesh vemente per rianimare 11 so costitutivo del Part'*0' ,| La reazione attacca ^ ge«‘“| Le forze democratiche Sue is,'l ne Giulia, la R.F.R* tuzioni, il suo partft0 e.^ che to. dirigono sodo > principale. I popoli v°^ gjoi* f ce, i lavoratori della gliono rispettate e sV1 ^ f- ,,i conquiste della guerra ji1 zione e di oltre vent’aD . antifasciste. pil!, 9c II partito comunista’ ^ JV' . le masse organizzate B £ ji cettano per amore di P promesso del Territorio c£fC imperialismo non disarn .s'(e e* j risuscitare le forze f®’ ^ ^ coraggia la reazione . Ie forze democratiche- ^ ^ II I. Maggio diviene)a giornata di battaglia esSuitie,lj stazione principale avnloal J aspetti di una forza ® jav°r vincibili. Duecentomi*3 partecipano alla tI,a. #'JOV ^ sotto la parola d’ordiDe-^||S la democratizzazione 6e"eS pubblica«; «La volonta s0bi“ se popolari spezzera upK0 di guerre«; «W il teiiai>za lavoratori«; «W la fr popoli«. arti-si^i i Vi prendono Par,e_ de' ,’iit garibaldini delle briSa e >te' ;i VII Korpus. Le ba.n a{fiahc^ delle due nazionalita (ernaZ'c bandiera rossa deli i smo proletario. J0 ^ La Camera del e os ji guente alla sua fun. e e e denigra la prepara® rnaI1’V gimento della gran jgiisUjl zione popolare, i direzinI1 J vi concorrono alla pito,y stinguono in questo capii vi ed istrumento 0 come sono. .a frta7 Si sviluppa la PRr 1 iof° V dei capitalisti italia®1 yC U tori che portera alta ^ a, cazione del 30 giu^ *. dei j/ generJle_nn sivo sciopero * ■' " j sOllO J giorni. I lavoratori n (J ciati in massima goslavia: c’č pef,iC°.ivile*1'./^ grossi ed ingiusti P s(o mantenere ad °®p „ dd| {f' zione anglo.-amerh j-dih1m f septenando grosh pre ,,c5 ^ garc i democratici-rh quello del G ah11^ Italia e i ciprogro®1 co0aS avrh proporzioni i • queste terre ^ I lavoratori e tut ^ i sotto la guida de,larispoi>^ i/u e del suo partito c»e uno sciopero g«” ^ dodici giorni e 5fl d*'* ts', collaudo dei c° ,(agiia b ^ / ne. Infatti la b0 f Soller„ ^ postatp e “V1 maU®11 jjgi<* J e con i metodi de ha d ^L, vismo. Lo scioU ja c® J j vismo. jm »—-■ i ib -- t che al tempi d ogk ,erre-classe qui, in sa in larghe maS^.crrit!1 numerosa ed ag . dia- general Petlf/ Lo sciopero P (0 dl ^ j giorni ha atfron ^ j0t neofascismo loc e i> * S; I in tutto il m' sclste, frutto (ieiral*5*1^ sta1!- * 1 ma imperialist0' stato il governo prt'* SINDIKALNO POROČILO TOV. BOR LOLA Za enotno razre * • Larisi delegati! i;, ^ Političnega In organizacij-Moisi “ta i° kongres sporna' v. sindikatih. Seveda le v S|me2li j^^šanje pa je zelo velike- ^ttaiena' V ^anašnjih časih ra-^ slndlkalne borbe povsem Nti'* ‘n Qbse8 ter inwJ« za tj i6tferesfraP°Sleclic€* ki ^ Wi' .^“čldetnein primeru našega, ^1elektrizirane;ga ■.ekU.rja. ijdm Va> v sindikatih ni naj-lorsalf-v V5etekl°sti in si.i iika'-. 1 iWl2acija je morala obvla dati vsakokratni položaj in ješ e vati probleme res velikega pomena. Zaradi tega je težko ustaviti se na kakršni kolj točki tega odlomka sindikalne zgodovine našega ozemlja, pa čeprav tudi le na obdobju, ki gre od ustanovnega kongresa Partije pa do danes, ne da bi, de jal bi, predrli okvira, ki tesno obdaja velika revolucionarna izkustva tržaškega razreda v letih 1945. do 1949. Zaradi tega bo treba, da nam tovariši, zbrani na tem kongresu, slede vse do globokih korenin sindikalnega pokreta iz zadnjih let, tako da se bo osvetlilo vse področje borbe in se bp nedvomno olajšalo m poglobilo spoznanje zaključnih dejstev. Zato bo io vse bolj kakor nekaso poročilo kratka zkodovina, ki bo v glavnem zajela naslednja poglavja: I. Kratek uvod, ki naj zgodovinsko karakterizlra delavsko sindikalno gibanje; II. pregled dela pokrajinskih E-notnih sindikatov od njihovega na Stanka do pokrajinske konference Partije 14. aprila 1946 in od te do ustanovnega kongresa KP STO, to je 31. avgusta 1947; III. sindikalne dogodke in sindikalna linija partije od ustanovnega kongresa do objave resolucije In-lorrabiroja; IV. posledice te resolucije na sindikalnem področju in najpomembnejše dogodke do kongresa Enotnih sindikatov v Trstu 4. 12. 1943 ter od tega kongresa sindikatov do današnjega kongresa Partije. Vsebovala bo tudi analizo delovanja in sindikalne linije Enotnih sindikatov v coni B, obe različni plati sindikalne borbe v obeh upravnih področjih, biianco in zaključke, smernice in naloge ter nazadnje še zaključni poziv delavcem. Razredno sindikaln Kit' Vij, JjjTS je dokazal, da zgodo-ui nič drugega kakor rejjj borbe med razredi. In Brob razredu, ki pose-sredstva, in P "hi f vi značilen za vso zg~-% nJlav.SiC“ka Sibanja. 'He 't tirai° današnji časi ■ M zavzemajo v produkcij-“ isti položaj in so v šdom jr'criu nasproti drugim raz-s,' združitvi, da bi se ubra-Pt»nj i4ne*a zatiranja in iz ^ tc 'JC potrebe po obrana *!avcev, iz potrebe, do H ki Nžhov položaj, iz instlnv'-Pa združitvi se o-»raja Oj t!° delavcev, njihov sindikat. Hi <, tudi nujna potreb-, po 0n;i delavskih rano ne Za Vje" razredni sindikat tud; rre-razlike po narodnosti, v Nkat • naz°rib in verskih čustvih: S o'tore3 izraz razrednega za-SfeT®*1 s težnjo, da se v H ; '’rstah zberejo vsi delovni da postane šola za razred Od. no borbo in za revolucionarno izkustvo v borbi, v katero potegne kar najširše množice delovnih ljudi iz mesta in z dežele. Nastanek sindikata sega daleč nazaj. Moderna sindikalna organizacija pa je nastala v časih moderne buržoazije. ko se je izoblikoval tudi delavsk: razred, ter se razvija hkra-tj z industrijsko revolucijo, ki je odločilna za veliki razvoj ter gospodarski, socialni in politični pomen delavstva. Prav v tem času nastajajo velike strokovne zveze v Angliji, Franciji, Nemčiji in Ameriki. V razvoj razredne borbe poseže znanstveni socializem, ki vliva delavskim množicam zavest, v kakšnem položaju se nahajajo in kakšna je njihova zgodovinska naloga, ter povede delavski razred s terena ničevih pridobitev njegovih borb na ekonomskem področju in njegovega sodelovanja z drugimi razredi na področje zavestne in revolucionarne borbe proti kapitalizmu. To se je zgodilo, ko se je poja- vila partija delavskega razreda, avantgarda, ki je prevzela vodstvo borbe, ki se je pričela boriti proti vsem odklonom in je pričela na področju sindikalnih borb razkrin-kovati vse kolaboracionistične in anarhistične sindikaliste, ki se je pričela boriti proti apolitičnosti, proti teoriji o neodvisnosti od levičarskih strank, proti nacionalizmu in rasizmu, ki sta tako značilna za rodoljubarske in revizionistične žolte sindikate. Zato je v vseh deželah in v vseh dobah za razredno sindikalno gibanje še posebej značilno, da se je borilo proti izrodkom, ki so se pojavljali pod najrazličnejšimi imeni, kakor n. pr v današnjih dneh kongres Ir.dustria! Organisation — CIO in Federation of Labor — F. of L- v Ameriki, Svobodni slnd. v Italiji, Les forces ouvrieres v Franciji, Trade Unions v Angliji. Julijski sindikati ali Delavska zbornica v Trstu in v coni A Tržaškega o-zemlja stvarno tudi kominformistič-ni Enotni sindikati. nosi med Komunistično partijo in sindikati Komunisti v sindikatih k H|taSo dokazale, da bi bil de-!Ut ret zgolj z lastnimi sila-H P socialistične ideologije, ht^ ^Ucionarne teorije in za-hjn J,2fedne borbe ostal na te-Wj?rl3 za navidezno boljše go-Pogoje ali za pridobitev V *oncesij, ki bi mu jih kapi-^ Velikodušno odstopal v na- grado zn razredno sodelovanje. Dejansko izhaja iz ožjega področja odnosov med delavci in gospodarji izkustvo, da vodijo ti odnosi v degeneracijo, v oportunizem in v razredno izdajstvo. Pač pa pridobivajo delavci resnično revolucionarno izkustvo le tedaj, ko se po-stavijo na široko polje odnosov vseh razredov in vseh ljudskih plasti nasproti kapitalistom in njihovi državi ter odnosov med vsem razredi. Zaradi tega pripisuje Partija velik pomen delu in smeri sindikalne organizacije ter navaja komuniste na pot organiziranja vsega delavskega razreda, da bi tega P°’ vedla nazadnje na teren revolucionarnega rušenja kapitalizma. Preko sindikatov se Partija trdno povezuje z delovnimi množicam* in njeni odnosi s sindikalno organizacijo morajo biti, pa čeprav sc spričo posebnih objektivnih pogojev razlikujejo med seboj od dežele do dežele, od ene do druge dobe, kar najtesnejši in zgrajen; na osnov; načela, da je Komunistična partija voditeljica delavskega razreda v njegovi skupni borbi. Sindikalno gibanje je poseben političen pokret s svojo posebno linijo, s posebno strategijo in taktiko. Njegova linija mora biti rezultat interesov in teženj delovnih množic, ki so organizirani v sindikatih. Leninska teza je, ki pravi, da se revolucionarna organizacija delavcev ne sme in ne more istovetiti s sindikalno organizacijo. Kakšno mora torej biti delovanje člana Partije v sindikatu? Komunist je resnično tak, če je komunist tudi v sindikalni organizaciji. Tu mora biti on tis'.', ki tolmači voljo delavskih množic na najpra-viinejši način, ki se odločno bori, ki ne vara in ki tudi vsak trenutek ne pravi, da dela tako alj drugače, ker je to sklenila in hoče njegova Partija, Komunistu ni treba ničesar vsiljevati, če je njegovo delovanje resnično tako, da samo po sebi prepričuje druge, da je pra-viino, kajtj linija partije mora biti pravilna, Komunist mora biti v sindikalnem gibanju za zgled, vodnik, zaupnik ljudi na terenu, vodilni član tovarniških odborov, S svojim delovanjem in komunističnim zgledom v sindikatih, s svojimi vsakdanjimi izkušnjami v borbi za zboljšanje življenjskih pogojev delavstva, v obrambi njegovih osnovnih pravic, v agitaciji za zboljšanje delovnih pogojev, za zaščito zdravja delavcev in pred nezgodami na delu, z navdušenim sodelovanjem v vseh borbah morajo komunisti dan za dnem navdajati delavce z zavestjo njihovega razrednega položaja, jih navajati k nespravljivemu odporu, jim vlivati voljo in ustvarjati nujno potrebo, da se to njihovo stanje spremeni. Zato se morajo komunisti boriti za popolno proletarsko demokracijo v sindikatih ter za enotno in revolucionarno borbeno linijo, tako da bo sindikat postal zares šola razredne borbe. Ta zasnova nalog, ki jih imajo komunisti v sindikatih, ustreza o-snovnim organizacijskim načelom delavske komunistične partije v duhu leninskih naukov, ki označujejo za glavno nalogo komunistov, da dvigajo ves proletariat na u-strežno stopnjo razredne zavesti ia da povedejo proletarsko armado v borbo. Vse od pričetka modernega sindikalnega gibanja pa do julija 1948, do trenutka, ko je bila objavljena resolucija Informacijskega urada komunističnih partij q položaju KPJ. je tržaški delavski razred v svoji politično najizkušenejši pre-težni večini sprejel ta načela o odnosih med Komunistično partijo in sindikati in o nalogah komunistov v sindikatih. Tržaški delavci so, vezani na razredne tradicije tržaškega sindikalnega gibanja v letu 1944, v času nacistične okupacije, ustanovili kot konkretno sredstvo v oporo osvobodilni borbi organizacijo Delavske enotnosti, ki se je po zmagi v maju 1945 preosnovala v Pokrajinsko zvezo Enotnih sindikatov. % nastanka Enotn do ustanovnega kongresa KP STO-ja * Ok se je Sodel°vanju italijanskih S' Mili ^ delavcev v Trstu, Ir« Hvali ' — • N* -J* enotnost se je usta* .i uo -- - - .... ... 'w _ 3 Dnu,’ in Kopru. Njej so se V ^ k ,u®Hi vsi delavej v de-a Hii>nnkrctno i° 3e podprla ?Hj|. “a fronta. Njene neposred-,vJi6ic' »o bile obramba delavni Hiv ^'fašističnim zatiranjem SlUtiu1’1*1 mestih, zboljšanje živ-JHv Pn8°jev v tovarnah, prila-!k ** občim življenjskim & četamba žlv,jenjsKe lntf (Wt,«isu v ( 1 organizacijo kHl) alarmne službe in za-‘. len končni cilj pa: osvo- ,, okupatorja in Ijud- V Racija. Socialno se je , Hvj! Vse ročne in intelektualci frnvle lfadi, kmete in delavcu,, 7,. vse- ki so težili po konec nacističnega ijjpo miru in demo. IK ^ K * bilo konec nacističnega 1, 11. v, ši po miru in demo-t e,ktn ’ Politični osnovi sta a fronta vseh delavcev Č!1 or«. 0 slovansko bratstvo. k‘le mk *acI3* ip obsegala o Ib, ^Iborov lavnic „C1. , po tovarnah,' pod- ij .. n,cah. na ladjah itd. ter j,- ioi-m 15nap aktivistov okrog i),15 v Vlis delavski razred, ruz-.Hijj ev°lucionarni borbeni or- Htic Aoweh) času so nastali okraj- l'* Pod a n‘i5k| odbori in pa V* 3« <>db°rov. S to organiza- AvbohV5 delavski razred po-Sw> Ss ! Proti sovražniku ijud-Ujve okratj stvarno navezal Vlitijdave tržaških sindikat C ,D<>rl:>- Ko le zajela v l\**nl»cljsko omrežje vse N raj 3e Delavska e- CHhng bnrbo P° tovarnah, s V iti** 3e pričela obsežna v>1s vidi, 1Jala *e 3* produk It fž»l) 5Pontano so se ljud °d delu. nastajale »o ' bf>3avljala se je pasiv . Ihrirt, ,a’ Pričela sc je sabotu h? s« ln prometu, zbira ‘ih fale n35ke potrebščine, w- Partlzanske formacij tf i '"lin ' ll Se t° borhf|. Db koncu le- tjp^irala ^riovska enotnost člih l{nem s sP’-ošno stavko pro-Im °v f).?u otiranju itd. Bor- H4; densmrn6 enotnos,i )e bi' tt(.3e bp I?”)rna In nevarna. ufil In k^u.žcn z agenti, pro-thn * v 'r:bnracionlsti ln žrt- 'i/ 'žil, ’ “h Delavske enotno- .ti^čm , orkPnfaPCljskc- ''In.^Pravn c., cnotnosl1 se 3p Hi 30. - )atl ln se je nazad- Na liu^kr-, ln h maia 1945 »H?8,1'1 VmL.VSU')ij v Podporo U t. kl nove Federativ-Si Hlice b’lkc Jugoslavije. ’ Iti'. alerib° nastali Enotni sin-39dov, analiza priča, da 5kl ra2voj nov? sin- dikalne organizacije delavstva tako prej v Julijski krajini kakor pozneje na Tržaškem ozemlju natanko po dialektičnih načelih. 1. maj 1945 je doživelo tržaško delavstvo z orožjem v roki. Delavska enotnost operira kot ljudska vojska na področju mesta in okolice. Forušen je stari režim, prega-zen pokvarjeni ul kompromitirani vodilni razred. Porušene so vse njegove stare privilegirane postojanke, ujeti so vojni zločinci, ali pa so na begu. Tedaj se je ojačilo bratstvo italijanskih in slovanskih delavcev in poteptale so se v prah teorije rasnega sovraštva. Nastale so ustanove nove demokracije. nastala je ljudska oblast. Sprostila se je v ljudstvu velika sila obnove in revolucionarne teorije komunistične avantgarde, ki so razblinile utvare o superiornosti m dvatisočletni civilizaciji, ki so se ukoreninile v zmaličeni zavesti ljudi. Vsesplošno je bil priznan revolucionarni značaj osvobodilne borbe. Delavci so prišli do zavesti, da je njih bodočnost v njihovih lastnih rokah. Armada nove Jugoslavije je prežeta s socializmom. Partija, ki vodi ljudsko-demokrattčno državo, Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, je Komunistična partija. Ime njenega generalnega sekretarja in komandanta oboroženih sil Tita je na ustnah in v srcih vsega delovnega ljudstva, vseh demokratov. Tedaj je bil konec izkoriščanja. konec krivic. Okupator je bil pregnan. Likvidirane so bile domače buržoazne ustanove, ki trt ga podpirale, ostalo Je pa v dediščino splošno razdejanje, paraliziran je bil promet, ustavilo se io delo v tovarni ln na polju, Gospodarstvo in zemlja sta izkrvavela. Organi delavske razredne oblasti, Mestni vset, ljudsko sodišče, osvobodilni svet, so se vrgli na delo z največjim navdušenjem. Delavci posegajo ji množicah v novo življenje, so povsod: se bore, skrbc. urejajo, odstranjujejo vso družbeno navlako, popravljajo napake in se nikoli ne utrudijo. Tudi Enotni sindikati se zagrizejo v delo: treba je utrditi politične postojanke delavcev, zakaj na obzorju se pojavlja resna nevarnost: imperialisti se tresejo od jeze, kujejo zaroto ob pogledu na toliko rdečih zastav, na toliko narodnih zastav z zvezdami, na toliko bratstva, na toliko moč. spričo tolikš ne perspektive socializma. Organizacija Enotnih sindikatov $e razvije. Aktivisti Delavske e-notnosti gredo v organizacijskem delu natajiko po sledeh svoje revo* luclonarne organizacije in po naukih, pridobljenih z Izkustvi v do- tedanjem organizacijskem delu. Ustanavljajo se iniciativni odbori na slehernem produkcijskem področju. Likvidira se stara fašistična organizacija, organizacijsko in materialno. Stari in novi Izkušeni tovariši italijanski in slovenski, ustvarijo trdne temelje Enotnih sindikatov za vse delavce, nameščence in intelektualce v vsej Julijski krajini. Organizacijska struktura aovih sindikatov je ustrezala organizaciji produkcijskih strok in njena revolucionarna značilnost je bila sindikalna podružnica (tovarniški odbor) na vsakem delovnem mestu. Ljudska oblast je začela takoj zboljševati življenjske pogoje delavcev in je podprla vse iniciative Enotnih sindikatov ter izpolnila njili materialne potrebe. Za delavski razred v Trstu in y vsej deželi se že pričenjajo oblikovati obrisi boljše bodočnosti. Kot pridobitev v osvobodilni borbi so bili ustvarjeni osnovni pogoji za izgradnjo nove socialistične družbe: oblast je prešla iz rok buržoazije y roko delavcev. Delavski razred pričenja ustvarjati svojo dobo tudi v Trstu. Toda 11. junija 1945. so bili tržaški delavci prisiljeni, ganjeni in razočarani, pozdraviti odhod partizanskih borcev, jugoslovanske osvobodilne vojske in dan na to, 12. junija, se je usidrala v Trstu vojaška uprava, organ imperializma z one strani oceana in razglasila s prosliilim razglasom it. 1 svoj - reakcionarni in kolonialni, konservativni politično-soclalni program, V pogojih vojaškega stroja in političnega življenja, ki ga je ta ustvaril, so delavci pod vodstvom komunistične partije zavzeli pošto junke, s katerih so odbijali nevarnost ter ponosno in odločno branili pridobitve zmagoslavne osvobodilne vojne. Položaj je postal napet in razredna borba se je zaostrila. Vojaška uprava je pričela podirati ljudske pridobitve. Pričela je rušiti ljudske ustanove drugo za dru, go, tako Osvobodilni svet, mestno skupščino, ljudsko sodišče in ljudsko zaščito. Delavski razred se je uprl in v tistem trenutku se je pričela herojska borba revolucije proti kontrarevoluciji, ki je posta vila tržaški proletariat in demokratične sile vse dežele na prvo mesto v oceni sil demokracij v borbi proti imperializmu. Spomnimo se glavnih dogodkov. Razvila se je agitacija proti politiki vojaške uprave, ki je telila po odpravi organov ljudske oblasti Delavc; so postavili svoje zahteve v takih oblikah: zahtevamo, da se ohrani in ojači ljudska zaščita, da se spoštujejo politični organi, ka-» kor jih hoče ljudstvo. Odločno na- j sprotujemo, da bi se obnovila zloglasna fašistična kvestura, Veličastna splošna stavka v mestu in okolici, ki se je je udeležilo 120.000 delavcev, je izpričala, kako silno so se delavci zavedali pomena ljudske oblasti za delavski razred. Linijo Enotnih sindikatov v tej borbi je obeleževal razglas, ki sta ga podpisala predsednik in tajnik Enotnih sindikatov: osnovni interes delavskega razreda je, da podpre in brani ljudske demokratične ustanove in zato je izvršilni odbor po obširni in skrbni proučitvi položaja soglasno sklenil pristati na splošno stavko in sodelovati v niči. Delavski razred je v teh pogojih nadalje razvil svojo sindikalno organizacijo. Zvrstila so se zborovanja in skupščine, ustanavljali so se delavski odbori, razširila se je sindikalna organizacija vse do manj zavednih slojev in 15. julija je prišlo do prve skupščine upravnih odborov posameznih strok tovarniških odborov in pododborov ter poverjenikov. Na tej skupščini so se načela vsa pereča vprašanja, ki so se nanašala na celotni položaj tržaškega delavstva in še posebej na položaj sindikalne organizacije, na njej sq se postavili programatlčn, temelji, ki Jih tu navajamo: Politično-sindlkalna akcija: iiali-jansko-slovansko bratstvo. Glede na narodnostni položaj na Tržaškem ozemlju postavlja sindikalna organizacija bratstvo Italijanov in Slovanov za načelni postulat. Dvojezičnost: treba je izvesti načelo dvojezičnosti v vseh civilnih poslih na Tržaškem ozemlju. Boriti se je treba proti ostankom fašizma in slehernemu njegovemu morebitnemu pojavu. Politično-ekonomska akcija: neposredno nadzorstvo delavcev nad razdeljevanjem o.snovnih življenjskih potrebščin. Znižanje cen, nadzorstvo nad poslovanjem organa za cene in ukrepi proti špekulantom, borba proti črni borzi, jačenje zadrug, da se doseže znižanje cen in enakomernega preskrba z življenjskimi potrebščinami. Neposredne naloge sindikatov: ustaljene minimalne mezde, določitev mezd. ki bodo ustrezale življenjskim potrebam, obnova kolektivnih delovnih pogodb, izvajanje načela o 40 urah dela na teden za vse stroke, priznanje izrednih mezd' ni.h tarif za delovne ure, ki segajo preko dogovorjenih 40 tedenskih ur. Odprava slehernega davka na dohodke od dela za vse delavske stroke. Zboljšanje življenjskih pogojev za učiteljstvo in vse uradni-štvo v službi javnih ustanov. Vprašanje žena: priznati je treba ženam pravico do popolne gospodarske, socialne in politične emancipacije in jim garantirati enako plačilo za enako delo. Vprašanje mladine: zagotoviti je treba vajencem in učencem možnost kulturnega in strokovnega razvoja, osvoboditi vajenca vseh del, ki jih po svoji fizični moči ne zmore, zagotovit; jim dnevni prosti Sas, da bodo lahko obiskovali strokovne šole, ne da bi se jim zaradi tega zmanjševala njihova mezda, ter jim brezplačno preskrbeti vse šolske potrebščine. Kulturni dvig delavcev: treba je pospeševati in razvijati politično in kulturno vzgojo delavcev, tako da jim bo dano poroštvo za dosego ustrezne intelektualne in strokovne ravni. Agrarna reforma: Izvesti je treba agrarno reformo na vsem Svobodnem ozemlju, kakor jo je re.alizirala ljudska oblast v koprskem, uma-škem in bujskem okraju. V teh okrajih je nad 4.000 kolonov prejelo zemljo, ki so jo morda njihovi predniki cela stoletja obdelovali v izključno korist posestnikov. Socialna reforma: ojačiti je treba vse socialne usluge ir,1 prilagoditi pokojnine sodobnim izdatkom za življenjske potrebščine. Bolniško blagajno je treba postaviti pod nadzorstvo delavcev .Prav tako mora pod nadzorstvo Zavod za socialno zavarovanje, ki ga je treba sploh demokratizirati. Ojačenje industrije: ojačiti je .treba industrijo na snujočem se Svobodnem ozemlju, da bi se našim delavskim množicam zagotovilo znosno življenje. Borba proti brezposelnosti: problem 30.000 brezposelnih je treba rešiti z načrtnim, sistematičnim razvojem industrije. Program sindikalnih zahtev za Tržaško ozemlje: odpreti je treba borbo za ljudsko-demokratično vlado. Sleherni kategoriji delavcev je treba izvojevati stavkovno pravico, prepovedati je treba odpust delavstva iz tovarn. Doseči je treba, da bodo pravnoveljavne in obvezne za vse delodajalce vse kolektivne delovne pogodbe, ki jih ž njimi sklenejo sindikalne organizacije, doseči je treba, da bo sindikatu priznana popolna akcijska svoboda. Delavske množice so se borile brez prestanka. 1. avgusta je prišlo do popolne in generalne stavke v protest proti aretaciji Jakseticha in razvila se je borba za zboljšanje položaja kmetov na Goriškem in okrog Tržiča, za katere je nastal po prizadevanju vojaške uprave in spričo povratka starih zemljiških posestnikov nevzdržen položaj. Takrat je 30.000 poljskih delavcev napovedalo generalno stavko, ki se je razši-rila vse od Tržiča do Čedada, Ma-njagg in vse do Videmščine. Na liniji internacionalne solidarnosti so tržaški delavci manifestirali ob laburistični zmagi v Ai> gliji in naša Partija je navajala množice k razrednemu razumevanju dejstev, ter je razblinila iluzije da bi laburisti utegnili spremeniti angleško politiko v Trstu v prilog delavcem. V borbi proti antidemo-kratični in kolonialni politiki okupacijske vlade in industrijccv, proti odstranitvi ljudske oblasti z njenih zadnjih postojank, proti črni borzi in bedi je Partija delavce še enkrat povedla v verigo agitacij, ki so se zaključile z generalno stavko 24. in 25. septembra in s protestnim zborovanjem 200.000 demonstrantov na Glavnem trgu in v njegovi okolici. V tem času so se razvile težke borbe v obrambi demokratičnih svoboščin, razvila u se je borba proti sindikatom Don Marzarija in barona Rir.-aldinija, ki so bili docela enaki Italijanski zbornici dela, ki so jo fašistični industrije! ustanovili leta 1920 in v katerih sta Don Marzari in baron Rinaldini sama delil? med ljudi izkaznice nove stavkokazne organizacije, prav tako kakor fašistični industrijci v nekdanji Zbornici dela. 10, januarja 1946. je bila prva skupščina Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov, r.-a kateri so bili Julijski sindikati razkrinkan! kot hlapci reakcije, kot šovinisti in na kateri so prišla na dnevni red vsa vprašanja draginje in bede tržaških delovnih množic, normativnih delovnih pogodb, vsa vprašanja, ki so zadevala socialni položaj delavcev in skrbstvo zanje. Na tej skupščini se je pokazal veliki organizacijski razvoj in prišlo je do izraza zvišana raven sindikalnih kadrov. U-stan-ovil se je sindikalni tisk,«Untta operaia» in »Primorska delavska enotnost« tisk, je pričel takoj izpolnjevati svojo funkcijo v utrjevanju zveze kmečkih množic in proletariata v industrijskih centrih. škim delavcem tudi v tej borbi. V aprilu leta 1946 je prišlo na glavnem trgu v Trstu do množične manifestacije, ki je jasno izpričala voljo tržaških delovnih množic, glede njih državne pripadnosti, r-a kateri sta govornika Kegent in Jakse-tič tej ljudski volji po priključitvi k socialistični Jugoslaviji dala glasen in jasen izraz. Mestni odbor Enotr.-ih sindikatov je takrat na Garibaldijevem trgu organiziral tudi množično zborovanje, na katerem je prišel do izraza ves težki gospodarski in socialni položaj delavstva in na katerem je bila prikazana vsa težka odgovornost okupacijske oblasti. Manifestacija je bila impozantna in delavci so tudi ob tej priliki dokazali, kako silen je bil borbeni duh, ki jih je navdajal. Tako smo v glavnih potezah o-beležili poglavitne faze borbe in linijo tržaškega del.avskega razreda ter njegove Partije v tej dobi, borbo in njene oblike, ki jih je preučila prav pokrajinska konferenca Komunistične partije 14. aprila 1946, kakor je bilo to rečeno že v njenem dnevnem redu, in r,-a kateri so bile obravnavane kol, glavne točke: delovanje Julijskih sindikatov, prizadevanje reakcije, da bi zlomila enotnost delovnih množic, politika in sindikati, nepolitičnost sindikatov * linija reakcije ter komunisti v sindikatu. Konferenca Partije je potrdila, da sindikalr.-o gibanje ne more osta- ti brezbrižno spričo borbe dežel » socialistično in ljudsko oblastjo, je potrdila, da je nepolitičnost v sindikatih jezuitska in protirevolucionarna, da je sir.-dikalni problem tesno povezan na splošno borbo proletariata za oblast. Konferenca je iz akcije in uspehov, ki so jih dosegli Enotni sindikati spoznala pravilnost njihove linije, revolucionarno voljo mr.ožic v borbi proti imperializmu, pravilno postavitev narodnostnega vprašanja v sindikatu, pravilno stališče Enotnih sindikatov nasproti Julijskim sindikatom in doslednost formalne dekla-racije Enotnih sindikatov, da so neodvisni od sindikalnih central v Rimu in v Beogradu. Za zaključek je konferenca odobrila sindikalno linijo Partije in delo, ki so ga komunisti opravili v sindikatih, ki so se v svojem delovanju ravnali po revolucionarnih principih teorije marksizma-leniniz-ma ter v glavnem upoštevali tudi načela, izražena v uvodu statuta Svetovne sindikalne zveze, ki je bil uveljavljen na Svetovni sindikalni konferenci 3. oktobra 1945, in po katerem se je Svetovna sindikalna zveza obvezala, da bo ((vztrajala v borbi za uničenje vseh oblik fašistične oblasti, borila proti vojni in njenim povzročiteljem, delovala za trajen in trden mir, organizirala skupno borbo sindikatov vseh dežel proti vsem napadom na gospodarske pravice in demokratične svoboščine delavcev«. Od pokrajinske konference do ustanovnega kongresa Kratek potek glavnih politično -sindikalnih dogodkov v tem razdobju. V tem obdobju so tržaški delavci in demokrati prestali skrajno težke borbe v velikem merilu in takega značaja, da so močno vplivale r.a tedanjo in vso nadaljnjo u-sodo proletarskih množic vse dežele, na svoboščine in na gospodarski položaj vseh delavcev, na pravice na Tržaškem ozemlju skupne živečih pripadnikov vseh treh narodnosti, na bistvo demokracije. S celo vrsto agitacij in stavk, veličastnih množičnih manifestacij, z vztrajno in zagrizeno borbo je so hoteli, da se spoštujejo in razvijejo pridobitve osvobodilne vojne in preko dvajset let trajajoče borbe proti fašizmu. Komunistična partija, SIAU, množice, ki so bile organizirane v Enotnih sindikatih, so zgolj spričo težnje po miru sprejele kompromis o Tržaškem ozemlju. Imperializem pa ni odložil orožja, marveč je skušal obuditi fašistične sile ter je dajal poguma lokalni reakciji v, borbi proti demokratičnim silam. Tako je 1. maj postal dan borbe in slavnostna manifestacija, ki je na ta dan izpričala nepremagljivo silo in voljo tržaškega delavskega RAZSTAVLJENI DAROVI II, KONGRESU. DELEGACIJA «EDILITA» IZ KOPRA. Ta sindikalna skupščina je stvarna poudarila dejstvo, da Julijski sindikati malo ali ničesar ne predstavljajo v tovarnah, da jih na Krasu in tudi v neposredni mestni o-kolici sploh ni. Delavski razred jc podprl demokratične študerfe v njihovi protestni stavki proti sprejemu kolaboracionista in narodnega izdajalca prof. Srečka Barage v javno šolsko upravo. V aprilu letp 1946 je delavski razred reagiral na poli-cijske provokatorske preiskave v tovarnah, medtem ko se je v mestu koncetrirala bela garda v pričakovanju prihoda komisije velikih sil. Civilna policija, ki je v njej mrgolelo neofašistov, se je zagnala proti rdečim zastavam in trobojnicam v tovarnah in reakcionarni tisk je zagnal hrup z lažnimi vestmi da bi postal položaj tako ie bolj napet. Tedaj je prišlo do težkega dogodka, ki je izzval ogorčenje vseh delovnih množic v Trstu, do poko-lja v Skednju. Ljudstvo je dalo svojemu ogorčenju izraza z veličastno manifestacijo italijansko -slovanske solidarnosti. Generalno stavko, ki se je razvila iz vsega tega, je glasilo KP Francije «Huma-nite« označilo in ocenilo z naslednjim naslovom in podnaslovom poročila o teh dogodkih na 6 kolonah: Generalna stavka v vsej Julijski krajini • v Trstu teče kri po krivdi sovražnikov Demokratične federativne ljudske republike Jugoslavije ln tržaškega proletariata. Sprožila se je široka akcija mednarodne solidarnosti v oporo trža- tržaški delavski razred in vse demokratične sile pod vodstvom Komunistične partije znal vztrajati in skoraj vselej zmagovito ohraniti svoje postojanke nasproti tu koncentriranim reakcionarnim imperialističnim silam imperializma. Časovno bi se lahko glavni dogodki označili po naslednjem vrstnem redu. 1.) 1. maj 1946, 2.) začetek borbe proti Delavski zbornici, 3.) proti-revolucionami in šovinistični udar 30. junija 1946., 4.) 12 dnevna generalna stavka, 5.) dogodki na konferenci zunanjih ministrov, 6.) pariška konferenca in protokol za sindikalno združitev, 7.) ustanovitev osrednje komisije za sindikalni sporazum, 8). «upor» reakcije proti podpisu mirovne pogodbe, 9.) proglas Enotnih sindika tov na pokrajinski konferenci o državni pripadnosti, 10.) splošna stavka proti terorju civilne policije po tovarnah, 11.) protiudar delavskega razreda proti šovinističnemu napadu 10. februarja 1947, do katerega je prišlo pod pretvezo pod' pisa mirovne pogodbe, 12.) spomenica Enotnih sindikatov, sprejeta na njihovi konferenci in naslovlje na na Svetovno sindikalno zvezo v protest proti protidelavski in protidemokratični politiki okupacijske vojaške vlade, 13.) najhujše bitke proti draginji in za draginjske doklade, 14.) razpust Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov, za katerega se je odločila IV. pokrajinska sindikalna konferenca zaradi ustanovitve Tržaškega ozemlja, 15.) 1. maj 1947. in tržaška ljudska poslaništva v deželah na vzhodu, 16.) poseg Italijanske splošne zveze dela v sindikalni položaj v Trstu, 17.) pričetek pogajanj za združitev, lajna okrožnica Delavske zbornice in izjave lista Emuncipazione o sindikalni združitvi, 18.) ustanovni kongres Partije. Našteli smo kratko te dogodke, da bi obudili v spomin pomen ustanovnega kongresa Partije. Reakcija je besno napadala. Njeni glavni cilji so bili demokratične sile Julijske krajine, Federativna ljudska republika Jugoslavija, njene ustanove, njena Partija in možje, ki jo vodijo. Toda ljudstvo je hotelo mir, delavci Julijske krajine razreda. 200.000 delavcev je manifestiralo za gesla: hočemo demokratizacijo javnega življenja: volja ijudskih množic je, da se uničijo vojni hujskači; živela enotna fronta delavcev; živelo bratstvo med narodi. Prvomajske manifestacije so se udeležili partizani in garibaldinci iz brigad IX. in VII. korpusa .Zastave obeh narodnosti z rdečimi zvezdami so se postavile ob stran rdeči zastavi proletarskega interna-cionalizma. Delavska zbornica je dosledno svoji vlogi ovirala in omalovaževala priprave in ves potek te velike ljudske manifestacije, «sociali-sti» so pri tem sodelovali z njenim vodstvom in so se izkazali v tem početju kot pravi sužnji in orodje kapitalizma, kakršni v resnici tu-dl so. Zasnoval se je zavratni manever italijanskih kapitalistov in njihovih hlapcev, ki je privedel do težke provokacije 30. junija in tej sledeče 12 dnevne splošne stavke. Delavci so se v načelu izrazili za novo Jugoslavijo. Za reakcijo je nastala nevarnost, da izgube velike irj nepravične privilegije, potreba, da za vsako'ceno ohrani anglo-a -meriško okupacijo dežele, da zato izzove resne nemire in tako ukloni demokratične sile. In za pretvezo sta služila kolesarska dirka Okrog Italije ter protiljudski pogrom, ki mu na teh tleh še ni bilo enakega. Delavci in vsi demokrati pod vodstvom delavskega razreda ir.* njegove Partije so na te provokacije odgovorili s splošno stavko, ki je trajala 12 dni in ki je dala najboljše spričevalo komunistom v naši deželi. V resnici se je bitka započela in vodila po smernicah in metodah pravega boljševizma. Stavka je dokazala, da se je v današnjih časih delavska zavest v tej naši deželi razširila na široke množice, preko po številu in borbenosti močne avantgarde. 12 dnevna splošna stavka je pomenila neposreden, odločen odpor proti krajevnemu in internacionalnemu neofarizmu Odjeknila je in odmevala po vsem svetu. Neofašistične sile, plod z drevesa, ki mu (Nadaljevanje na i. stranil La relaztone del eompagno BORTOLO PETROSI® al II« con^re§§o del Pa rti to Comu nista del Territorlo Libero dl Triestt (Continuazione dalla 7.a pagina) Sguarnimento e indebolmento delle posizioni dei lavoratori, poca maturita politica e scarsa coscien-za di classe delle popolazioni la-voratrici, che, prive delle maggiori energie per una lotta conseguente contro la locale borghesla prefei 1-vano la lotta sporadica di ribellio-ne, le azioni individuali, l’odio e spesse volte la vendettta. Una non estesa attivita culturale a contenuto democratico-progressi-sta mobilita forti gruppi della po-polazione slava ed un romantico ed anarcoide socialismo di qualche in-tellettuale, di alcuni artigiani e di Pochi lavoratori qualificati, nelle cittadine marittime, completava il tono alla situazione politica prima delTannessione italiana. Con 1’occu-pazione italiana si inasprisce subi-to la lotta tra la popolazione slo-vena e croata e i nuovi dominatori. E' storia viva e recente quella delle persecuzioni e sopraffazioni na zionali deH’amministrazione italiana pseudo liberale prima e fascista poi ai danri delle popolazioni slave deiristria. Sono pagine fitte di dati e cifre che indicano quale sia stata la politica nazionale dello sta-to italiano in queste terre, sono la conferma dell’intenzione dj liquida-re gli slavi giuliani. La lotta degli slavi percio in di-fesa dei propri diritti nazionali e stata lotta di classe e se ne avra conferma all’inizio della guerra di liberazione che trova nel Circonda-rio dell’Istria terreno fertile e pre-parato. Gli operai e contadini slavi della Istria infatti aderiscono alla lotta di liberazione e mobilitano con il loro esempio nella lotta contro la occupazione nazifascista numerose forze democratiche della popolazione italiana, particolarmente operai di Isola, Pirano e Umago. Dalle condizioni di oppressione nazionale e sociale delle popolazioni istriane e dalla partecipazione alla guerra di liberazione della popolazione piu oppressa o sfruttata deiristria sono scaturite le basi dei poteri popolari. Nel quadro della vittofiosa guerra di liberazione e nella particola-re situazione di un territorio libe-rato ed amministrato dall’Armata della RFPJ e dai comitati popolari di liberazione, con 1’entusiastica campagna, ma con quella passiva e spesso ostile d; parte degli abi-tanti delle cittadine marittime, rl dicolmente ostili per una falsa edu-cazione patriottica, per provvisoria e artificiosa posizione economica, come quella dl centinaia di marit timi proprietari e comproprietari di barche abituati da alcuni anni ai lucrosi guadagni dei traffici di guerra, in una regione di tre na-zionalita con 1’eredita della domi-nazione fascista, le conseguenze delPoccupazione tedesca, delle stra-gi, delle distruzioni, con parecchie diffidenze e con 1’azlone dei ne mici del popolo e la scarcczza dei quadri si jnizia l’imoortante e dif-ficile opera dei Sindacati Unici. Fino alla costituzione del Terri torio di Trieste la zona B entrava nella giurisdizione del Comitato Reg. dei S. U. e> contrariamente a questo avveniva nelle altre filiali distrettuali, proselitismo e statn piu stentato, mancando anche una tradizione sindacale, II nostro par-tito sostenuto dai migliori lavoratori di citta e campagna ha supe-rato tutte le difficolta dj terreno e i comunisti nei S. U. hanno po-tuto portare a termine la loro opera, Il lavoro e difficile; differente e la funzione dei sindacati di zo-sendo essi due braccia dj una stes-sa organizzazione, diretta da un Unico comitato centrale. A Trieste dominano i rappresen-tanti deirimperialismo, la classe operaia e le masse democratiche hanno perdute o d°vuto abbando-nare le rivoluzionarie posizioni dei poteri popolari, la borghesia locale, gia travoita, risistemata dalle armi anglo-americane nelle sue vecchie privilegiate posizioni. Am-ministrazione pertanto semicolonia-le, covo di fascisti e di provocatori. Nel Circondario deiristria invece 11 potere nelle mani del popolo .i vecchi rapporti di classe sono fon-damentalmente madificati. i lavoratori hanno conquistate posizioni di primo piano con la guerra di liberazione, hanno nelle proprie mani gli istrumenti del potere per controllare e indirizzare nell’inte-resse della maggioranza l’econo-raia, le leggi sociali e la cultura. L’Armata Jugoslava, amministra-trice della zona. armata veramen-te liberatrice, 1’armata di una re-pubblica popolare e socialista, che appoggia tutte le iniziative popolari e democratiche del nuovo potere. Come si vede due situazioni dia-metralmente opposte, due ordina-menti antitetici e pertanto due li-nee diverse e due diverse tattiche. I Sindacati Unici della zona B hanno il compito di sostenere con tut-ta la loro forza i poteri popolari, educare i lavoratori alla lotta per il superamento delle maggiori difficolta, per la ricostruzione della economia, per 1’epurazione del terreno sociale dei criminalj collabo-razionisti, dei sabotatori e specu-latorl, per migliorare la produzio-ne ed il reddito complessivo con esso le condizioni generali di vita di iutta la popolazione lavoratrice. Hanno risposto i Sindicati Unici a questa loro particolare funzione, sono stati veramentc in linea con la situazione, hanno svolto i loro compiti? I comunisti nei sindacati del Circondario hanno com-preso bene la funzione del sindaca-to in regime del potere popolare, hanno guidato le attivita sindacali sempre sulla giusta strada? Non si puo dire che sempre ab-biano ben interpretato la funzione del sindacato in zona B e le di-rettive elaborate dalle conferen-ze e dai congressi, non sempre i compagni hanno assimilata bene la linea del partito e lavorato nei sindacati come si deve lavorare. E--rori sono stati commessi, di prin-cipio e di orientamento. Essi sono spiegabili alla str^gua degli elementi negativi che abbiamo .e-sposto. Nei primi anni specialmente ci sono state delle contraddizioni e delle incoerenze dovute in gran parte all’attivita di Semilli e Ju-raga che o confondevano il sindacato con il potere o confondevano il potere popolare de Circondario deiristria con quello esistente in. Italia ed agivano di volta in volta ora in un senso ora nell’aItro. Gra-vava sull’attivita sindacale il peso negativo della passivita di alcuni elementi, dell’incomprensione e del-inesperienza di tanti altri, il po-tenziale opportunismo e deviazio-nismo dei vidalisti e radiciani, la azione demagogica di Semilli e De-stradi. E' mancato spesso nei sindacati quel dinamismo rivoluzionario e al pošto si e cristallizzata una certa burocrazia, la critica e stata incon-cludente. Ma in linea generale si puo affermare che i Sindacati U-nici del Circondario hanno risposto ai loro compiti. Semmai c'e stato un diffetto di valorizzazione del concreto e del positivo e si ha lasciato in cambio che venisse messa in occasione e qualche volta disonesta luce il negativo. Facen-do un bilancio diremo che il positivo sovrasta di assai il passivo e che i S- U. del Circondario sono stati per tutti gli anni della lotta piu accanita del proletariato trie-stino solidali, concorrendo alle grandi battaglie di Trieste, parte-cipando solidariamente agli scio-peri e alle grandi manifestazioni del Primo Maggio. Nel terreno del Circondario si hanno le azioni sindacali nel cam-po del lavoro per la ricostruzione, per 1’abolizione del tri ste colonato e della mezzadria, nella ridistribu-zione delle terre ai contadini poveri, nell’appoggio in diecine di commissioni tecniche, nel control- 10 della produzione, nelle delega-zioni operaie nelle industrie, nella lotta contro gli sperperatori, i sabotatori, i borsaneristi e i fannul-loni. Hanno organizzato i lavoratori per instaurare una sana economia popolare, per dare un tetto a centinaia di famiglie, concorso alle iniziative per la ricostruzione di strade, ponti. mezzi di produzione alla lotta contro l’ostru-zionismo nelle fabbriche. Nel settore del commercio e dell’ap-provvigionamnto 1’organizzazione sindacale ha dato la massima attivita introducendo forme di lotta a-deguate, anche se talvolta eontrad-ditorie, ma pur sempre efficaci. partecipato alla lotta contro la speculazione illecita. al controllo sulla fissazione di prezzi, aiutetc 11 potere popolare nei compiti del-1’approvvigionamento, promosso il lavoro volontario e grandi manife-stazioni culturali, appoggiando in tanti altri casi altre organizzazioni di massa in diverse attivita, aiuta-to lo šport e tenuto diecine di con ferenze e comizi per aiutare i lavoratori a comprendere la giusta situazione, risoivere le principali difficolta e vincere 1’opposizione alla giusta linea dei lavoratori. Molto lavoro si e fatto nel Circondario deiristria dai sindacati per elevare la coscienza politica dei lavoratori specialmente contadini, nel campo del riaffratella-mento degli italiani e slavi, con corso alla liquidazione della disoc-cupazione e collaborato con il Di-partimento del Lavoro nella nor-malizzazione del trattamento eco-nomico per i lavoratori, riescendo a mantenere occupate maestranze in stabilimenti che esageravano la propria crisi. L’entrata in vigore del Traltato di Pace (15 settembre 1947) e la prevista unificazione delle due zone con la nomina del governatore hanno un po’ disorientato la linea sindacale, ma soltanto superficial-mente. I nostri compagni dirigenti i sindacati o membrj delTorga-nizzazione sindacale hanno risposto bene nelle fasi critiche e di fronte ai problemi gravissimi qua-li quello degli alloggiamenti, della mancanza delle materie prime per certi stabilimenti, delle norme sa-lariali. Essj hanno portato il loro contributo positivo alla risoluzio-ne di tante question; ottenendo dai poteri popolari 1’impostazione di o-biettivi nuovi in modo da favori-re i lavoratori, hanno esercitato un importante vigilanza sui kulaki, hanno concorso allo sblocco de; prodotti e ristabilita la fiducia ne-gli csambi pregiudicati dalla spe-recuazione tra prezzi e costi, in-tervenuti sulle questioni dei viti-cultori, sugli ammassi del grano, sulla questione del latte, delle ver-dure e del pešce. II lavoro prolicuo dei sindacati nella zona B del Territorio di Trieste Nelle commissioni pianificatrici i rappresentanti sindacali vi pren-dono parte cc«i come praticamen-te in tutte le commissioni di lavoro. L’organizzazione e stata demo-oratizzata, migliorata organizzati-vamente e aumentato il numero degli aderenti. Nel maggio 1948 si e avuta l’assemblea circondariale de; S. U. dove il bilancio sulla prima tappa sindacale del Circondario e risultato positivo che i set-temila nuovi soci confermano. La pubblicazione della Risolu-zione dell’U.1. nei sindacati della zona B, come abbiamo accennato, non hanno avuto che lievi conseguenze. L’opera dei revisionisti Semilli e Juraga e di qualche altro di minuio statura, appoggia tj en-tusiasticamente da tutta la reazio-he locale e da tutti i nemici del potere popolare b stata subito Str-mcata dall’intervento delle masse organizzate e cosl il colpo di rnano tentato da Destradi, Semilli ed altri b miseramente fallito. La richiesta convocazione straordina-r>a aelFassemblea generale dei S-U. del Ciicondario ha sottoposto ad una severa critica e condanna la azione «pucista» dei vidalisti, che sono stati eliminati dalle cariche ccn la r.imins di un nuovo Co-mitato Cucondariale. II nuovo Comitato Circondariale ha subito impostato la propria at-livitii sulla lotta per il manteni-mento ciell’unita sindacale nelle due zone, pei 1’applicazione sostan-ziale de- principi del preambolo statutarl della F.S.M. e in un suo eomunicato ha condannato l’opera controrivoluzionaria dei frazionisti, dichiarata nor. valido il congresso del 4 dicen.bre 1948 e denunciato il fatto alla Federazione Sindacale Mondiale. II 28 ottobre 1948 il plenum sindacale del Circondario deiristria impegna la propria direzione di intraprendere un sistematico lavoro organizzativo e di propaganda tale da rafforzare l’organizzazione e con II concorso di questa migliorare le condizioni generali di vita dei lavoratori, II prenum sindacale a tale scopo stabilisce i termini del mandato in una risoluzione che rias3umiamo agli estremi: Con-seguenti ai postulati della Federazione Sindacale Mondiale, lottare per la difesa de) Irattato di Pace, per la pace ne] mondo, per 1’alle-anzo degli operai e contadini. Concretamente nel Circondario, realizzare il programma eeonomico produttivo del Comitato Popolare Circondariale per: a) Elevamento processo produzione, introduzione norme sistemi di pagamento, ob-bligazio.ie per le direzmni azien-dali di te; ere consultazioni tecni-co-professionali, trattamento _ pro-gressista alle donne e alla gioven-tvi, disciplina del lavoro, risparmio dei materiali: b) approvvigiona- mento regolare agl operai e ai lavoratori in base alle spettanze sta-bilite, sviluppo mense migliora-mento vitto, protezione igienica dei lavoratori, assistenza e curu agli ammalati ed ai familiari. di-ritto ed obbligo del godimento delle ferie; c) diffondere tra la classe operaia 1'importanza della cultura popolare dell’elevazione politico ed ideologica dei lavoratori, dei gruppi di studio del marxismo-lenini-smo, di quelli di lettura e cultura generale, della lotta contro gli a-nalfabeti, della fondazione di socie-ta e gruppi culturali sindacali ed artistici, delle biblioteche; d) in- tensificare la modernizzazione del-1’agricoltura, sviluppare le coope-rative di produzione e di vendita, perfezionare i mezzi di produzione e la tecnica dej riforniment; delle materie prime, e ji discipli-namento di mercati di prodotti a-gricoli a prezzi giusti sviluppando la cooperazione, costruendo case del cooperatore; e) studiare e risoivere le questioni principali dei lavoratori con un valido appoggio per 1’industrializzazione della pešca; f) consolidare le posizioni or-ganizzative portando a termine i compiti sindacali e facendo ci che tutti gli operai occupati paghino volontariamente le quote, raffor-zando le filiali sindacali e comu-nali, facendo assemblee regolari e dando relazioni, sistematizzando le riunioni e introducendo la puntua-lita, tutto cio esigendo dai compagni tutti una giusta esecuzione dei propri compiti che sara ottenuta sviluppando la democrazia, la critica e 1’autocritica, partecipando ai corsi di abilitazione dei quadri sindacali, dando in una parola tutto quanto deve dare un comunista un cosc-ente lavoratore. Sulla base di questo programma, i Sindacati Unici del Circondario dellTstria, con Tappoggio del partito e degli organismi d; massa hanno lavorato fino ad oggi e i compagni che li hanno diretti sot-topongono il proprio operato e i suoi risultati al giudizio del congresso del Partito. Bilancio di due fronti. Abbiamo dimostrato come la linea e la tat-tiča del Partito Comunista della R. G. e dei comunisti nel campo delle lotte sindacali per il periodo che va dal maggio 1945 all’agosto 1947 siano state unanimamente ap-provate al congresso costitutivo del P. C. TLT: una unitaria, comples-sa, dura e vittoriosa lotta giudica-ta e confermata giusta da un uni-tario congresso! II rendimento del-1'opera svolta dal partito e dai comunisti nei S. U. e nelle battaglie sindacali nelle due zone del Tr-ritorio di Trieste in questi due uiti mi anni deve essere necessaria-mente diviso in due periodi, il primo dal congresso costitutivo alla pubblicazione della Risoluzione dell’U.1., il secondo dalla pubblicazione della Risoluzione ad oggi. Nella zona A, il primo tempo si traduce in dieci mesi di incessan-ti battaglie dei lavoratori e delle forzc democratiche per arginare, fermare e sconvolgere il piano rea-zionario dei capitalisti triestini legati all’imperialismo straniero Non e questa evidentemente una fase di lotta isolata, ma e la continuazione della vasta e storica bat-taglia del proletariato triestin0 nel quadro generale della lotta ira le forze della democrazia e quelle deirimperialismo. Si svolge essa sulla linea e con le forme indicate dal congresso costitutivo c sulla base dei principi maristi-leninisti che guidano la lotta di classe sulle vie della vittoria. La classe operaia di Trieste rie-sce a mantenere il campo di batta-glia e tutte le principali posizioni tiene fronte alla reazione nei ten-tativi di essere trascinata suj terreno dell’estrema provocazione, quando occorre evita 1’aggancia-mento sul terreno scelto dal capita-lismo Si 6 visto con la rassegna di forza del 1. Maggio 1948 come il pericolo critico per la classe oPC' raia e per la sua avanguardia fos-se virtualmente superato: mante-nute le fondamentali liberti dei lavoratori, intatte le forze sostan ziali, elevato lo spirito rivoluzionario, diffusa forte la coscienza di classe, quadri abbondanti ed esper-ti, piena solidarieta internazionale. II movimento sindacale di massa sistemato su posizioni adatte, il partito e la sua azione politica raf-forzata dalle condizioni generali di lotta internazionale influenzate de-cisamente dal fallimento della politica atomica e dagli avvenimenti di estremo oriente. In zona B questo primo tempo e caratterizzato da una serie dl suc-cessj per i poteri popolari rifletjen-tisi su tutta la situazione degli operai e dei contadini e la concreta opera d iricostruzione che fa con-fluire nel movimento nostro e particolarmente nei sindacati migliaia e migliaia di lavoratori, aumentati la fiducia e il prestigio nel partito, il discredito e il panico invece ne-gli sconfitti nemici del popolo. L’unita tra gli italiani e gli slavi rafforzata e sviluppati maggior-mente i fratemi legami con la Ju-goslavia; la compattezza, l’unit& ideologica ed organizzativa alla vi-gilia della Risoluzione; senso di re-sponsabilita ed esperienza, capacita direttiva e tecnica dei quadri mi-gliorati; forza, nonostante il corro-ditore lavoro degli sciovinisti, dei socialpatrioti attuali cominforisti e prestigio internazionale, come si e visto dalle relazioni. Compagni deiegati, con la pubblicazione della Risoluzione dell’U.1 la classe operaia del Territorio di Trieste non e piu in grado di pre-sentare un bilancio unitario e attivo Oggi i lavoratori sono stati co-stretti a rivolgere la loro attenzio-ne su due congressi, sono chiamati a giudicare due linee, a dare il loro giudizio sui dati di due bilanci: quello nostro, del Partito Comunista del TLT e delTaltro, quello dei revisionisti, dei frazionisti, de li-quidatori socialpatrioti. II bilancio delTopera dei vidalisti prima che nella miserevole do-cumentazione congressuale, i comunisti e i coscienli lavoratori lo hanno conosciuto nello svolgimento dei fatti e nella esperienza di questi ultimi quattordici mesi e nella real-ta della presente stiuazione in cui si trovano i lavoratori di Trieste e dal confronto delle attivita. Un esempio: dal settembra 1947 al giu-gno 1948 si sono avuti in zone A 8 scioperi generali politici, 1 scio-pero generale eeonomico, 23 scioperi economici, 1 sciopero generale dei panettieri e 3 scioperi politiki parziali. Dal luglio a oggi: praticamente mente. A quattordici mesi dall’ini-zio della disgraziata impresa co-minformista abbiamo nel campo delle lotte sindacali i seguenti dati per fare il bilancio: i S. U. in di-sgregazione e ]iquidazione sostan-ziale, svuotati del loro contenuto rivoluzionario e trasformati in un ufficio ispettorale della Confede-razione Generale Italiana del Lavoro ed in agenzia vidalista .auten-tlca conventicola operante con i metodi della cricca e dello squa-drismo le masse disgustate e che abbandonano la lotta, i quadri ab-bandonati e alla deriva, la degene-razione del principi e il riflesso della passivita dei singoli su tutto il complesso campo dl lotta del lavoro, e la classe operaia disunita. Ma tutto ci6 con conta per i co-minformisti, essi non temono piu il giudizio delle masse; hanno un compito da svolgere, quello di far da claque al cominformismo centrale e stordendo i lavoratori meno alVerta lavorare di sotto per se- pellire tutto il patrimonio delle lotte passate e portare se possibile la classe operaia triestina sulla linea della violazione unilaterale del trattato di Pace che e la linea dello sciovinismo italiano e degli imperialisti d’oltre oceano. Tn questo quadro negativo e chiaro che lc correnti piu opportu-nistiche e socia!democratiche trion-fano e la intezionale smobilitazio-ne delle masse si attua piano piano. Infatti delle sole 30.000 .tessere sindacali prelevate dal gennaio 1948 all’agosto 1949 soltanto il 30 per cento dei possessori possono considerarsi legati tuttora ai Sin-tacati Uniti perche attivi e pagan-ti. Nelle fabbriche migliaia di lavoratori, gia in avanguardia. di-sgustati e nel dubbio battono oggi i terreni di retrovia e spesso quelli della diserzione della lotta. II bilancio di quattordici mesi di lavoro scissionista pone la classe operaia triestina in coda al movimento internazionale, mentre la collaborazione socialdemocratica viene esaltata e la quinta colonna dei nazionalismo italiano inserisce sempre piu il suo contrabbando fra i lavoratori della zona A. Gli atteggiamenti della vilta e della menzogna vengono esaltati ’on argomenti di autentico machia-•'ellismo. Bilancio di quattordici mesi di capitolazione ideologica e politica caratterizzate da una serie li fatti di estrema gravita quali tl contenuto del comune manifesto 'on i neofascisti della Camera del Lavoro per la ricorrenza dei «Mar-tiri del 1902», la dichiarazione di aver «cancellata ogni rivalita ed antagonismo del passato con i dirigenti della C.d.L.» di Radich lo abbandono della lotta per 1’applica-zione della bilinguita, l’espulsione dai sindacati di un gruppo di con-seguenti combattenti della classe operaia, la radiazione della Federazione dei S. U. della uola con FapnoamV d»Ua Polizia Civile, la solidarieta con il vescovo San' nella sua campagna contro la democrazia progressista, e le dichia-razioni di Semilli e Juraga ai processo del Comitato dello sciopero. Si puo completai e il quadro con 1’indicativa campagna di denigrazio-ni dei poteri popolari. del partito e dei S. U. della zona jugoslava del Territorio di Trieste, con l’abban-dono della lotta per la difesa del Trattato di Pace, il sabotaggio alla fratellanza italo-slava, la lotta per la rottura di ogni rapporto con i popoli della Jugoslavia. 1’adozione della linea sindacale dei gialli della C.d L. ed il tradimento dello sciopero dei metallurgici. I risultati negativi alle elezioni per le ((Commissioni Interne® nelle fabbriche, riflettono inoltre l’ab-bandono da parte della dirigenza vidalista della Confederazione dei S. U. di Trieste delle fondamentali rivendicazioni degli operai, quali 1’adeguamento dei salari e stipendi al costo della vita, e la rinuncia alla lotta, dimostrata dalla mancanza di scioperi proprio quando nei settori vicini a Trieste i lavoratori sono impegnati gravemente, il tentato copipromesso menscevic r per la manifestazione del 1. Maggio 1949 con gli sciovinisti della C.dL., j fatti delle bandieri al can-tiere S. Marco, la smobiiitazione dei comitati di fabbrica, sono ulte-rinri elementi negativi del bilancio determinati dal tradimento dei cominformisti e che si sono ri-specchiati nelTatteggiamento dei delegati dei S. U. di Trieste al congresso della F.S.M. a Milano. Lo pseudo congresso sindacale del 4 dicembre 1948 e stato il quadro dove si sono riprodotti gli indici delle dpvastazicmi dei li-quidatorj in campo eindacale, e dove 1’opportunismo ha vinta la partita perche hanno trionfato le tesi irredentistiche e socialdemo-cratiche, 1’accettazione vsrtuale del piano Marshall e dove «-i e creata la piattaforma politica e ideologica per la preparazione del terreno adatto ai perfezionamento del tradimento della causa dei lavoratori dz Trieste da parte dei cominformisti vidaliani. Che cosa abbia fatto il nostro partito per hnpedir,. 0 comunque contenerc e contrastare 1’azione dej frazionisti e dei revisionisti lo dimostreranno le relazioni di que-sto congresso Nell’altro fronte, nella zona B, abbiamo ancora un bilancio positivo indicato da una situazione e-conomica, sociale e politica conti-nuamente in miglioramento, dove il partito rafforza le sue posizioni e la sua influenza appunto perche ha lavorato e lavora sulla linea stabilita dai congresso costitutivo. L’analisj piit particolaieggiata e generale della situazione della zona B fatta tranute le relazioni politica, organizzativa e d« ha zona stessa, conferm, che i compagni del Circondario dellTstria hanno lavorato bene nel complesso. I ri sultati negativo ed attivo dei due fronti e delle due linee che oggi si giudicano in due congressi visti comparativamente, indicano ine-quivocabilmente che gli uni stan-no agli altri come la controrivolu-zione sta alla rivoluzione, e dan no il diritto ai nostri delegati ed al nostro congresso di considerarsi j delegati ed il congresso del vero e solo Partito Comunista del Territorio di Trieste Compagni delegati, quali conclu-sioni del suo referato, la Commis-sione Sindacale del Partito vi pro-spetta la seguente analisi, le seguenti diretlive e compiti: Situazione sindacale internazionale In tutti i-paesi capitalistici d’Eu-ropa le grandi masse dei lavoratori sono organizzate in confedera-zioni aderenti alla Federazione Sindacale Mondiale. Si puo con-statare percio che la grande mag-gioranza di tutti i lavoratori d’Eu-ropa fanno parte della F.S.M., cio e positivo. L’azione della traditrice social-democrazia e del clericalismo per romperg l’unita dei lavoratori in Europa, nonostante la potenza dei mezzi, ha dato e sta dando scarsi risultati: il libero sindacaiismo in Europa non riesce a raggruppare che modeste forze marginali del campo sindacale privg di coscien- za e con confusa coscienza classi-1 ancora per qualche tempo sta, senza capacita e volonta di | vola di sicurezza percne a lotta e di riscatto. Soltanto nell’insulare Inghilter-ra, la massa operaia continua a muoversi nel tranello dell’ilIusio-nismo tradeunionista e sta facendo la necessaria esperienza fino in fondo anche perche riscattata dalla responsabilita del governo laburista schiavo deirimperialismo americano. Negli Stati Uniti d’America abbiamo un sindacaiismo asservito e compromesso alla politica imperialista di Truman e che riesce a mantenere sempre il campo, sostenuto anche da particolarj condizioni geo-grafiche, storico-economiche e dalla politica collaborazionista di una diffusa aristocrazia operaia. Il sindacaiismo americano puo fungere za collettiva della classe sta appena affiorando, e- 1 ^ ratori americani comin01311 ra esperienza necessaria ^ si pongano la questione a cessita della lotta per se cj, conquista dello stato, con a ^ ta di una coscienza^mun^^. ITLT sviluppo di un vast' avanguardia Situazione sindacale ne 1 La situazione sindacale ne ^ ritorio di Trieste si pr«® due aspetti profondamenie renti: buona per i la^torio S zona jugoslava del lerr Trieste, sgria e pericolosa na A, a Trieste. Situazione economica e sociale clei lavoratori clella zona A del TLT il Per effetto della paralisi sinda caie la situazione dei lavoratori ci Trieste e grave. 11 trattamento e-conomico ed assistenziale, la situazione contrattuale e qudll:> de’ «mercato del lavoros sono tra lc peggiori. Una serie dj rivendicazioni sono rimaste lnsoddisfaite e si sono accumulate complieaudo ed aggravando in danno dei lavoratori le posizioni rispettive di lotta. La classe padronale e in posizione di vantaggio nella competizione per determinare le condizioni di vita dei lavoratori. Infatti le paghe sono lontane dai costo della vita, la disoccupazione in. aumento per i continui licenzia-menti e le previste ulteriori smo-bilitazioni di attrezzature industria-li (es. Arsenale del Lloyd); aggra-vamento del bilancio della fami-glia operaia per 1’annullamento ef-fettivo del valore della tessera a-limentare, dal continuo aumento del costo della vita. dalla inefii-cace azione calmieratrice delle Cooperative Operaie, dalla mancanza di spacei e mense azienda-li, dal peso eeonomico della massa di pensionati con miserabili pensionj e dalle migliaia di stra-nieri immessi nella vita produtti-va in danno dei lavoratori di Trieste. Vecchia e fascista la legislazione sociale, la Cassa Ammalati e dj In-fortuni in situazione e su posizioni che non soddisfano j lavoratori, la tragica situazione dei senza casa ed il conseguentg inaudito costo dell’alloggio, il trattamento delle assicurazioni sociali su basi ar-retrate e le prospettive di una ul-teriore svalutazione monetaria, sono altri elementi caratterizzanti la gravita della situazione economica e sociale dei lavoratori triestini. Nel particolare settore sindacale, si hanno la maggioranza delle categorie di lavoratori delle rispet- disgregamento e di trasformazio-ne dei Sindacati Unicj ad opera de; vidalisti. II processo ha rag-giunto oggi il suo massimo sviluppo con 1’elfettiva liquidazione del-1’organizzazione sindacale e con la trasformazione di cio che e rima-sto di uomini dirigenti e di materiali in agenzia operante in appoggio alTorganizzazione del cominformismo locale.. I S.U hanno com-pletamente perduta la fisionomia di organizzazione sindacale, servo-no tutt’altri interessi che quelli delle larghe masse operaie. La cronaca di questi ultimi mesi sulla vita dei S.U. e a tale scopo si-gnifieativa. NelTorganizzazione tra-sformata in sezione ausiliaria dai revisionisti social-patrioti, la vita dei lavoratori che non sono d’ac-cordo o che non si interessano dei compiti di Vidali, e impossibile; sembra di essere, in sede sindacale, in un ambiente dj setta, di intol-leranza, ambiente pieno di prepo-tenza, contrario cioe a quei principi di democrazia proletaria che devono essere alla base del sindacato. Non si riarma piu i lavoratori di Trieste sotto 1’egida di questa gen-te, di questa insegna, falsificata. trasformata: nessuna ricostruzione del fronte di lotta sindacale e possibile piu entro l’organizzazionq ca-peggiata da Radich, Slavec e com-pagnia, agenti del cominformismo, agenti di Vidali, che ha lavorato e lavora per distruggere il passato ed i suoi legami con la rivoluzione, per portare il piu gran numero possibile dj lavoratori a legarsi irreparabilmente con 1’irreden- tismo. E’ la grande massa dei lavoratori che b giunta a queste conclusio-ni. Sono j lavoratori delle fabbriche, del porto, sono i marittimi, sono i contadini, i lavoratori dell’e-dilizia che hanno definitivamente UNA COMPAGNA SALUTA IL COMP. BABIC. tiye branche di produzioni senza contratto, o trattati alla stregu^ di squarci di contratto, o «punti» con-cordati di volta in volta e sempre slegati ed in arretrato con la situazione presente, e tutta 1’ancora at-tiva e determinante concezione fascista nella parte normativa del contratto. Accantonate le rivendicazioni degli operai e degli impiegati con lo avvenuto blocco della sp m ta rivo-luzionaria trasmessa dalla vittoriosa guerra di liberazione ad opera dei cominformisti vidaliani, si puo completare il quudro della situazione dei lavoratori rlella zona A aggiungendo la logica posizione degli industriali neila loro aperta provocazione. con il loro atteggia-mento di disprezzo per i diritti dei lavoratori. disprezzo per 1’orga-nizzazione sindacale devastata, con la lom azione di riammissione nelle aziende dei fascisti e degli epu-rati collaborazlonisti Con il sistematico appoggio ad ogni iniziativa degli imperialisti tendente a tra-stormare il compromesso del T.L.T. in proprio assoluto vantaggio. Che cosa ha fatto e fa la Camera del Lavoro di Trieste dj fronte a questa situazione? Si potrebbe rispondere, se fosse decito, con un motto di spirito: «fa festa, gode delTagognato spettacolo«, La C.d.L. e stata ed e conseguente alle sue origini ed alle sue funzioni: ha servito e serve quegli interessj che l’hanno promossa, serve gli interesih del neolmperialismo italiano che d come dire glj interessi del capitale finanziario americano e di quello del vaticano. La nostra analisi ed il nostro giudizio sulla C.d.L. fatti fin dal suo sorgere sono oggi condivisi da molti lavoratori della C.d.L. stessa. Bisogna che lo comprendano tutti. Che cosa hanno fatto e che cosa stanno facendo i frazionisti cominformisti chc si nascondono sotto 1’etichetta dei Sindacati Unici, per i lavoratori in questj quattor-dici mesi? Quale d oggi la reale situazione delToreanizzazione sindacale classista dei lavoratori della zona A del Territorio di Trieste? E' da oltre un anno che il nostro partito segue attentamente e dc-nuncia ai lavoratori il processo di messo in accusa la cricca installa-tasi nei S, U. abbandonandola al suo destino. L’unitk delle categorie dei lavoratori pili coscientj attorno gli pseudo sindacati e ormai azione da doversi escludere. L’esperienza e stata fatta lino all’estremo limite, i lavoratori sentono il bisogno di riorganizzarsi ma non pili sulla linea di lotta in seno all’organizza-zione sindacale stessa, che piu non esiste I lavoratori comprendono ormai linutilita di una lotta per rad-drizzare la linea sindacale impo-sta daj frazionisti vidaliani, perche un minimo di possibilita non esi-ste in quanto che non esiste pili un’attivita sindacale svolgentesi se-condo i principi stabiliti dallo statuto dei S.U., dello statuto del la F.S.M.. Soltanto un’azione di forza dei lavoratori potrebbe metterli nelle condizioni dj poter dirigere 1’orga nizzazione secondo la loro volonta. Ma ci6 e da escludersr. Per gli o-biettivi che i vidalisti lottano, (so-luzione antidemocratica alla ria perta questione del territorio di Trieste), per le condizioni irrepa-rabili in cui e giunta 1’organlzza-zione dei S.U. di Trieste, 1’atteggia-mento della maggioranza dei lavoratori piu coscienti di romperla con quella gente e gettare le basi di un nuovo organismo sindacale di tutti i lavoratori delle due zone deve essere esaminato dal congresso del nostro partito. Noi crediamo che la gx-avila della situazione sindacale nella zona A del Territorio di Trieste debba e possa essere risolta su questa linea con il coraggioso e tenaoe inv pegno dei comunisti, che devono realisticamente e senza sentimenta-lismi affrontare il male per grave che sia, con i metodi rivoluziona-rl. Romperla con i vidalisti dei S, U., isolarli al massimo possibile denunciando sistematicamente la loro opera, denunciare all’opinione operaia internazionale mediante la F.S.M la determinazione dei lavoratori triestini di agire in questo senso Al congresso la commissione sindacale del partito prospetta questa linea direttiva: unita organizzativa sindacale sulla base delle due zone che costituiscono U gia disfatto del ((Territorio di Trieste«, i cui i lavorat°L^' unitj in un’organizzazione = f le basata sui principi c‘a ^ della democrazia proletaria - ^ ta, dinamica e costruttiva;,^ come anche stabilito dal P ^ lo della Federazione »■ ^ Mondiale. Su questa b^sestruire i zativa e di principio, ric° . ripof fronte unico dei lavora' ^ tando il dissidio di principi cato dalla Risoluzione nella sua sede naturale, i rjy intraprendere una azione - .g nimare le zone operaie Pa .[ je tando fra questi lavorato _nta. vere e la necessita ^e^la-ia lo'*8' re organizzazione e de' stu-lottare attraverso forme diarsi affinche i lavora zona A ricostruiscano la ,e coa organizzazione sindacale il concorso di lavoratori =-1’influenza della Camera ^ $ ro, che deve essere rid° ^ 1! nimo, alimentando l’azion,]a par!r parole d’ordine adatte a t„ fi colare situazione del 1110 c^i } litico internazionale, tra ^essarj8 principali quelle della ^ jan'- ed urgente risoluzione questioni economiche arie ^0$ lavoratori triestini, e de ^ $.■ della classe operaia di 1 j la linea di lotta delle g*' se dei lavoratori nel s^! Impostare questa battag^ ji linea costantemente ih®* ^ partito e confermata dai ^ ^ dalla attuale situazione, Pe‘ ]e le i lavoratori di tutte e tetff" ne devono nel piu bre -oJl[ i possibile essere in c°n.resso poter convocare un °ot>Lsce^ delegati di tutte le azie° ncl 9^ beramente dai lavorator' “ete ti** le congresso dovrebbe e=4iusla-J dottata, perche risultata »g linea politico-sindacale d® (. zione classista, perfezio"8 /f luppata dal contributo rienza tratto dalla sta e dalla guerra di 1* la linea cioe deli’ «1-,n|:a la linea cioe deli’ «Uni 3 peS' prima della Confederaz'OP®flea ^ nale dei S. U. poi, queHa.i‘jua:1°,, ha rappresentato 1" c0” sin<*. JI deli’ indirizzo politico ’ .(ot',, dell’eroica lotta dei laV, < Trieste dall’insurrezione 5S0 d<>' al giugno 1948. U congre^ or segnare cosl la sconfitt3 .0ti portunisti e dei social P .,0 ""P Concretamente, il jf"ia70,ut> comunisti sui posti nest3 quello di organizzare d i ja^ attivizzando per essa tut e tori che sentono il bisogn cjjlla*1 m no farla finita con un8,jadl,ce ji sindacale intollerabile. vorat°fl 8j-questa volonta dei .-T-aate., t azioni positive ed organ sjrut''',a;i do un orientamento c°a jutb tutto il malcontento e j critica negativa. pr^ccfl Costituire comitati ^ rsc((, nelle fabbriche ed aZl ete e<). jr gliere adesioni, prom'10 q(l8li j ganizzare riunioni ne ^jpriiO^ir voratori partecipout' doP° »vet, sul>e / loro punti di vista, ^ scusso sulle propostc e m organ izza ti ve che ' c° j„ d1 1 motori avranno messo ■ slone. cla5se- V Compagni delegat'- 8 ra d« raia di Trieste PeZ, .onSri zionisti controrivolu ,irnpe' dali e dei servi oe j e Geppi, Rinaldini e che n°a ad una tale s.tuaziooo eI1ti c mette piu temPore86 ^riesle / zioni; i lavoratori d' mento e 1’ hanno mai fatto af 1 rjSoR,j|e1''' racolosi jnterventi P per .,|o' loro questioni di c* ..' ji 4 dere il diritto alla vl ^ re > ,/ migliorarla, hanno s® ^ ,a v s la forza in se s1®” . v" .‘i per superarc situ8.'jatj critiche. Se bene 9 • 5 eif4 ”1 •'S,«?” *£ <5 posfttva d., ^ dario istrlano =-- e m- . circostanza la c ,^nrat°r,,-'is i i cupa ranno forza e pes° ve attorno ad esSa * spetto nel quadro_ .^jiSti i lavoratori e i ca?‘\tj I c!"epti' II compito di c0sC' ^ di tutti i lavoralab sj tutti coloro che n' egnBrsi , l> e non possono ra- - si tr dizioni di fatto 0i8ziorl,e.rr'tc 11 A del .(ta1 trice della zona . aff^ jaa di Trieste e q«ell° sentemente la PopA‘ ‘ del - ffr l^A r mentale obiettivo d^mani ,'®rj 'n un v"--......-. , iav“- ta » emancipazione d, flVveP,P stri8’ stini cosi come avi del popolo ]avoratore deli -------------------- — „ ... 771 _ uv.Boa — UPRAVA- ULICA K. MANNA St. 29 — Telefonska Številka 83-51. ^LASIISTbo-»C>n 83-51. Cene oglasov: L^vs^k mm v,Sine v Strmi , stolpca: trgovski 40. flnanCno-upravn. 80. osmrtnice 70 Ur. OGLAol. oci ».ju iz mu _ ttirt- vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oelasov po 10 Din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska TržaSkl tiskarski zavod. - PodruL: Gorica. Svetogorska ul. 42. Tel. 749 ■ Koper, ul. Battlstl 30/a. Tel. 70. 330. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B In FLRJ: 55. 165 f PoStnl tekoči račun za STO-ZVU: Založn'Stvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozen j Ljubljana. Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7, — Izdaja Založništvo tržaSkega ‘>sk!> 65« tis«8 (JIO*