r
Leto XXIIL, &91
Ljubljana, četrtek XL aprila XXI
Cena cent« 80
Upa
Tel
Tiiiinoi
Ljnbluot, k. 31-22, 31-23. 91-24
PnccmJiera oBa 5«
Teletoo
ioserarai oddelek: Uabljana, PnedaOen ulica !— Telefon fc. 31-29. 31-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska oeatm 43 Računi: za Ljubljansko pokra ftoo pri poStno-{ekoniem zavodu k. 17.749, a ostale baje Italije Setvtzio Conti, Con. Poet. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Italije k> mcwnuaiva ima Unione PnbbUdti Italiana S.
n oglaje iz Kt.
A. MILANO
iskala f itk d a o Naročnina
foatdiifkl
no Lk ia>—> vključno • »Ponedaliridn 1»
tram« Ut 36.50.
U tedni itvot Poccmijeva ulica her. 5. (tev. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopiil
iča jo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pob-
bii ati di proveoienza italiana ad estera: Unione Pubblidti Italiana S. A. MILANO
Silovit sovražni sunek -
zadržan od čet Osi
Sijajen uspeh italijanskih lovskih letal nad Sicilskim prelivom — Sovražnik izgubil 28 aeroplanov
Treba je bilo preprečiti obkroženje črte in ukazan je bil protinapad. 9 katerim je bil zopet zavzet Gabel Rumana in s tem zelo ublažen pritisk sovražnika na vsej fronti. Ko je bil pod sovražnim pritiskom v, zapada in jugozapada teT juga storjen skjep 7» umik. je bila namera našega poveljništva, ohraniti sile in jih osredotočiti na že predvideni črti Enfi-devilla Za omogočenje dolgega umika je bilo potrebno: 1. zaposliti frontalno sovražnika na črti E1 Guettare in Akarita. 2 zadržati njegov cbkoljevalni poskus v odseku Maknassija in 3. preprečiti poskus vklinjenja med Pišcnom in Fondukom v smeri na Kairuan.
Pritisk z juga in jugozapada je postal bolj nevaren zaradi združenja angleških in ameriških armad. To združenje je v veliki meri olajšalo osmi angleški armadi, da se je lahko posluževala oskrbovalnih poti in alžirskih oporišč Medtem se je 1 armada umikala nroti severu. Sovražnik se je spopadel z našinv zaščitmeami in uspelo mu je znatno napredovati v sever« nem predelu Uadi Zarg ein doseči Uadi Bu» med Zopet se je moral ustaviti najprvo na črti Skirre. od koder se je manevriralo nato do postojank severno od Asciscine Dne 9. marca, ko se je umikanje divizij dopolnilo je bila črta skrajšana na Mahares. huda bitka pa je divjala med Fondukom in Pišonom ob boku armade. S sovražnikovim vdorom pri Fonduku je bil izveden dokončm umik na področje Enfidavilla. Tudi bolj severno le nasprotnik skušal uspeti z obnavljanjem napadov v smeri proti Medžes el Babu. da bi si odprl prehod med Bizerto in Tunisom. toda po sekundarnih krajevnih uspehih so ga nemške divizije krepko zadržale.
Tako je bila sovražniku odvzeta sleherna možnost za manevrirano bitko in odrejen mu je bil čas napredovanja z ritmom naših topov m naših strojnic. Ko je bil umik v popolnem redu izvršen aa postojanke, ki neprekinjeno obkrožajo v dolžini kakih 70 km utrdbi Bizer* to in Tunis. so se čete na tej črti ustavile m strle prve poskuse sovražnika med 11. in 16. marcem, ko je sovražnik hotel doseči odločilen uspeh. Na teh postojankah, ki tvorijo branik tuniške obrambe, se že kaže bitka, o kateri je sam sovražnik prerokoval, da bo »izredno huda« in krvava.
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 21. aprila naslednje 1061. vojno poročilo:
Sovražnik je po topniški pripravi izredne jakosti izvršil napad na južnem odseku tuniške fronte. Siloviti sunek so krepko zadržale itali janske in nemške čete, ki so na več točkah prešle v protinapad in se jim je posrečilo uničiti pridobitve, ki jih je sovražnik prvotno dosegel. Nadaljuje sp huda borba, ki se je v obilni meri udeležuje letalstvo obeh strani.
V	ponovnih spopadih so nemški lovci uničili 8 letal.
Sijajen uspeh so dosegli včeraj italijanski lovci v zraku nad Sicilskim prelivom. Tu so skupine I. letalskega oddelka pod poveljstvom majorja Alojzija Di Bernarda iz Citta della Pieve (Perugia) in kapetana Glizia Nicija iz Terranove Pausania, dasi po številu šibkejše, napadle 60 letal tipa »Spitiire« ter jih zbile 17. Dve drugi letali so uničili naši lovci, eno ob obalj Tunisa in drugo na morju pri otokih Strofavi (Grčija).
Ponoči 20. aprila so naši bombniki učinkovito napadali skladišča ln Čistilnice v Harfi.
Včeraj je sovražnik izvršil napad na nekateri; manjše kraje južne Italije in Sicilije, jih bombardiral in obstreljeval s strojnicami. Pri tem je bilo nekoliko žrtev in manjše škode.
Eno ameriško letalo so pogodile baterije iT Porta Empedocle, da se je zadeto zrušilo.
S podjetij zadnjih dveh dni se tri naša letala niso vrnila.
Pregled hoje? v zadnjih 14 dneh
Rim, 20. apr. s. Umik s črte Sciott (Nadi el Akarit) na sedanjo črto Enf davilla je omogočil silam Osi. da so se strnile v blok za skra jno obrambo. Združitev je bila mogoča samo zaradi izvedenih manevrov naših čet m borbene sposobnost4 zaščitnih oddelkov. V vse i fazi so si angleško-ameriške sile neprestano prizadevale, vkliniti se med divizije v ookretu naše čete pa so t borbah nasprotnika zaustavljale.
V	jutru dne 6. aprila je nasprotnik po iz= redno živahnem letalskem udestvovanju in močni topniški pripravi napadel s pehoto in tanki diviziji »Spezia« in »Pistoia« Uspelo mu je zasesti Gabel Rumano in druge postojanke. Nato mu je z nadaljnjim močnim napadom na divizijo »Trieste« uspelo vdreti v našo postro-jitev.
Prsne Piemontski za prebivalstvo Neaplja
Neapelj, 20. apr. s. Vis. princ Piemont-ski je dal oblastem v Neaplju na razpolago obširen lokal na kraljevem zemljišču z vrtom, da bii se takoj preuredil za prvo pomoč ob primerih letalskih napadov. Postajališče za prvo pomoč bo oskrboval Rdeči križ.
Izmenjava ranjenih vojnih ujetnikov
Prisrčen sprejem v Španiji v navzočnosti papeškega nuncija — Obsodbe angleškega postopanja
Rim, 21. aprila s. V teku je druga izmenjava vojnih ujetnikov invalidov in zaščitenega osebja (zdravnikov, vojaških duhovnikov in senitejcev) med Italijo in Anglijo. Izmenjava se izvaja na osnovi ženevske konvencije iz leta 1929 in na osnovi konvencije iz aprila leta 1942. Za izmenjavo se je vse pripravilo v Lizboni in Srnirnii po pristanku portugalske in turške vlade, da se smeta obe stranki poslu-žiti teh dveh pristanišč. Izmenjava bo zaključena ob pričetku junija. V domovino se bo vrnilo nad 2.000 italijanskih vojnih ujetnikov invalidov in neko število ofi-cirjev-zdravnikov sanitejcev in vojaških kaplanov. Razen tistih, ki zahtevajo posebno bolniško oskrbo, bodo vojaki po dobi kontumaca poslani na dopust. Odrejeno je bdlo, da bodo družine vrnjencev obveščene.
San Sebastian, 20. apr. s. V San Seba-stian sta prispela dva bolniška vlaka s 329 italijanskimi pohabljenci in ranjenci iz Anglije. Slavne vrnjence so na kolodvoru sprejeli apostolski nuncij, podkonzul Ita-
lije Marino, inšpektor fašijev iz San Mar-gana, zastopstvo fašija iz Madrida, zastopstvo italijanske vojaške misije, številne fašistične žene iz madridske italijanske za-jednice in vsi v San Sebastianu bivajoči Itailijani, ki so povratnike bratsko in ganljivo sprejeli ter jim ponudili okrepčila in darila. Prišle so tudi španske oblasti, ki so italijanskim vrnjencem posvetile ljubeznivo pozornost. Vrnjenci so izrazili svoje veselje, ker se vračajo v Italijo in svojo ganjenost za navdušen sprejem v Španiji. Po kratkem odmoru sta vlaka odpeljala v Irun in odtod v Italijo.
Bolniško ladjo »New Fundland«, s katero je prišlo 329 pohabljencev in ranjencev iz Anglije v Lizbono, je najela neka velika zasebna plovbna družba, ki je špekulirala z živili, ker je šlo za trgovski posel. Italijanski oficirji so ponovno, toda zaman protestirali in v zadnjih dveh dneh pred prihodom v Evropo je 18 oficirjev-zdravnikov odklanjajo hrano in s tem protestiralo, kajti hrana je bila že pokvarjena.
Junaška požrtvovalnost italijanskih
železničarjev
Rim, 20. aprila, s. Doznavajo se nadaljnji dogodki, ki potrjujejo zvestobo duha žrtvovanja in prezir nevarnosti naših železničarjev.
Inženjerju Mariju Notariju, inšpektor
II. razreda, je bila podeljena bronasta kolajna za vojaško hrabrost z naslednjo motivacijo: Med akcijo oklopnih vlakov Kraljeve mornarice na zapadni fronti je vodil vlak do kraja borbe, kateri je prisostvoval ves dan. Vzpostavil je zvezo z Ventimi-glio s tem, da je dal na razpolago oklop-nemu vlaku motorni voz državnih železnic. Popoldne je z V90 vnemo, čeprav je bil večkrat ranjen od drobcev guanat, pomagal ranjencem in dal oklopnemu vlaku na razpolago še drugi motorni voz in omogočil s tem takojšen prevoz prvih ranjencev v Ventimiglio. Ligurska obala. 22. junija 1940.
Strojevodji II. razreda Mariju Nanne-tiju in strojevodji Carlu Verneru. glavnemu vlakovodji Antoniu Belgranu, stroje-vodjevemu pomočniku Pietru Cosiu in pomočniku Spartacu Sutrleseu, Vittoriu Pontiniju in zaviraču Orestu Martinengu so bili podeljeni vojni križi za vojaško hrabrost zaradi njih zadržanja med akcijo nekega oklopnega vlaka, v katerem so bili v službi. Motivacija je naslednja: Določeni za oklopni vlak Kraljeve mornarice so v dolgi in učinkoviti strelski akciji
proti sovražnim postojankam, ko je bil vlak obdan z nasprotnim ognjem, pokazali veder pogum in prezir nevarnosti.
Strojevodja Na tale Poggi in pomočnik Orazio Scaglia sta ob obstreljevanju s strojnicami nekega vlaka, na tovor j enega z eksplozivnimi snovmi, spravila naglo vlak v predor in s tem preprečila hudo možno škodo. Čuvaj Carmelo Micali, ki mu je bilo poverjeno nadzorovanje nekega važnega predora, skozi katerega bi moral vozitj posebni vlak, je ostal z visokim duhom dolžnosti na svojem mestu in se dušil, vendar se je pa le rešiL Kretničar Angelo Caponi je neprekinjeno opravljal službo med sovražnim napadom in se ni oddaljil niti tedaj, ko so mu sporočili smrt sina. Glavni tajnik delovnega oddelka v Cagliariju dr. Guido Passa je vodtl takoj po prvem sovražnem napadu na to mesto očiščevalna dela, ostal je na mestu tako dolgo, dokler ni bil ob zopetnem napadu smrtno zadet. Strojevodja Ciro Con-forfci in pomočnik Guido Tagliaferi. kj sta prišla po 18 urah službe na neki kolodvor, katerega je sovražnik obstreljeval s strojnicami, sta se prostovoljno ponudila in odpravila vlak z vnetljivimi sinovmi, ki je bil prej zadet ob sovražnem napadu in je obstal zaradi hudih poškodb osebja lokomotive. Delavec Alvatore Orru, pripadajoč eskadri za prvo pomoč, je delal vne-
Boji pri Novorosijsku se nadaljujejo
Na ostalih odsekih je dan potekel mimo - Sovjeti so izgubili pri Novorosijsku 91, Angleži pa nad Nemčijo 30 letal
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. apr. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Tudi včeraj so bili južno od Novorosijska hndi boji. Letalstvo je sestrelilo tukaj 91 sovjetskih letal pri dveh lastnih izgubah.
Lahke nemške pomorske oborožene sile so potopile pri napadih na sovjetske dovoze tri z municijo naložene splave.
Na ostali vzhodni fronti je dan potekel mirno.
V noči na 20. aprila so začele močne angleške sile po večurni silni topniški pripravi napad na nemško-italijanske postojanke tuniške južne fronte. Sovražnik je bil v hudih borbah, ki ob tem času še trajajo, krvavo zavrnjen. Krajevne vdore je bilo mogoče spet razčistiti v protinapadih.
Sovražni bombniki so preteklo noč napadli Tflsit in povzročili škode na poslopjih. Prebivalstvo je imelo izgube. Teroristični napadi angleških bombnikov so bilf usmerjeni na mesti Stettin in Rostock. Bombni zadetki v stanovanjskih predelih in bolnišnicah so povzročili Izgube med prebivalstvom In deloma znatno škodo na poslopjih. Nočni lovci ln protiletalsko topništvo so sestrelili po dosedanjih ugotovitvah 30 napadajočih bombnikov. Eno nadaljnje letalo je bilo sestreljeno nad obalo Rokavskega preliva.
Boji na skrajnem severu
Berlin, 20. aprila, s. Na skrajnem severu so nemške čete v odseku Kandalakše izvedle krajevne napade s silami nekaj stotnij proti boljševiškim postojankam in zadale sovražniku visoke izgube. Med temi borbami, kakor tudi v odseku Louhija, je bilo znatno delovanje topništva, ld je zadelo in zažgalo sovražne barake. Bombniki in strmoglavci so napadli železniške transporte pri Murmansku. Na več točkah so bombe razdejale progo in prisilile viake s četami in potrebščinami, da so se ustavili. Nanje so nemški bombniki nato odvrgli številne bombe.
Učinkovito obstreljevanje Petrograda
Berlin, 20. apr. s. Glede včerajšnjega delovanja nemškega letalstva se loznava iz pooblaščenega vira, da je bilo med silovito akcijo proti železniškim napravam v domski kotlini hudo zadelZi 11 sovražnih vlakov.
Nemške težke baterije pred Petrogradom so še nadalje, kakor se doznava iz vojaškega vira, razbijale sovražne vojne naprave. V preteklih dneh so bile učinkovito zadete strojne tovarne »Stalin«, ladjedelnice in podmorniška oporišča, 18. aprila pa je nemško topništvo učinkovito zalelo ostale ladjedelnice in tovarne pri Petrogradu. Deloma popolnoma porušene so bile tudi sovražne topniške postojanke. Oviran je bil železniški promet Sovjetov na področju šliselburga, vlak s tanki, ki je bil na poti na fronto, pa se je moral vrniti.
Na švedskem sestreljen angleški bsrrnbnik
Stockholm, 21. apr. s. Neki britansk" bombnik, ki se je bil v jati drugih etal napotil proti Nemčiji, je izgubil smer ter je včeraj zvečer zašel nad Malmoe, kjer ga je sprejelo močno streljanje protiletalskega topništva. Letalo ie bilo zadeto in posadka sed-n h mož se je vrgla v vodo iz višine kakih 15 m brez padal. Posadka je skočila z letala Komaj kako sekundo, preden je letalo izginilo v morju. Ker pa je na tem mestu voda zelo nizka, je bilo vseh sedem mož razmeroma z lahkoto rešenih Bili so nepoškodovani ter so bili po zaslišanju odposlani v internacijo.
Krajevni boji ob Doncu
Berlin, 20. aprila s. Na fronti Donca, južno od Bjelgoroda, so se Sovjeti po siloviti topniški pripravi, ki je trajala tri četrt ure. z dvema bataljonoma vrgli proti nemškim postojankam v smeri s severa proti jugu. V zraku je bilo neko število letal, spezializiranih za nočne akcije bombardiranja, ki so podpirala sovjetske čete. Od prvega trenutka je nemško težko orožje naredilo velike praznine v vrstah sovražnika, ki ga je kosil smrtonosni ogenj strojnic in strojnih pušk. ko se je približeval nemšk:m jarkom. Glavnina sovražnih sil se je morala kmalu umakniti v neredu, manjše skupine boljševikov. ki jim je uspelo zaradi teme in gosto za-
to noč in dan pri očiščevalnih delih. Ob naslednjem napadu je našel smrt pod ruševinami.
Šef postaje I. razreda Paolo Lanfogna, šef postaje III. razreda Vincenžo Bellori, strojevodja II. razreda Giovanni Milazzo, kretn:čar Salvatore Germano. čuvaja Er-menegildo Calcolo in Carmelo Buonafede so s čudovitim zaletom in prezirom nevarnosti po prestanem letalskem napadu odločili goreče vozove od ostalih, ki so bili natovorjeni z gorivom.
Centurijon železniške Milice Domenico Gavino. inšpektor II. razreda dr. Lomaso Quercia. strojevodja Francesco Sibillo, pomožni strojevodje Vincenžo Esposito. Carin one Jorio, Vincenžo Ruoco. Pietro Spezia, Micchele Russo. Pietro Clemente, Giu-liano Astarita, Alberto Stapetta. Raffaele DepTolis, Fernando Spasiano, glavni vla-kovodja Francesco Muselle. premikač Vi-cenzo Ciottola. izbrane Črne srajce Mar-cello Petacca in Giovanni Liva so z naglo akcijo občutkom dolžnosti in prezirom nevarnosti odstranili vozovni materijal, ki je bil ogrožen ob eksplozijah municijske-ga skladišča v Neaplju. 28. marca 1943-XXI, med tem ko so bili sami izpostavljeni nevarnosti eksplozij.
raščenega terena prodreti do nemških postojank, pa so bile uničene od oddelkov oklopne pehote v srditih borbah.
Ko so videli, da se je prvi napad izjalovil, so boljševiki po močnj topniški pripravi znova skušali vdreti v črte, toda brez uspeha. Ob zori so se morali ostanki obeh sovjetskih bataljonov požuriti, da so dosegli izhodiščne postojanke in ušli ujetništvu. Nemškem oddelkom pa je medtem jspelo očistit; boj;šče od preostalih sovražnih sil. 450 padlih in okrog 200 ujetnikov je predstavljalo za Sovjete katastrofalno bilanco te ofenzivne akcije, med katero so se nemške čete polastile tudi izredno številnega in raznovrstnega orožja.
Angleške vojne dobave Sovjetski zvezi
Stockholm, 21. aprila. Vojaški strokovnjaki nevtralnih držav so mnenja, da se bodo letos velike bitke na vzhodnem bojišču — glede na izredno milo Zimo in ugoden petek pomladi — verjetno začele cober mesec prej kot lansko leto. Za sedaj pa se večje operacije vedijo le na odseku kubanskega mostišča. Zelo živahno je tu delovanje letalstva, ki hoče motiti premikanje čet in priprave za bližnje operacije.
Angleški finančni minister Kingsley Wcod je govoril v spodnji zbornici o angleški pomoči Rusiji. Dejal je med drugim, da je Anglija od julija 1941 poslala v Rusijo za 170 milijonov funtov vojnega gradiva. Vrednost vsega odposlanega blaga pa je po ministrovih trditvah dosegla višino 220 milijonov funtov. Minister seveda ni povedal, koliko odposlanega blaga je doGpelo na cilj. (Stampa Sera.)
Kako je sv®j Sss govoril Churchill
»Ce bi bil jaz Italijan, bi bil gotovo popolnoma z vami od začetka do kcnca vaše zmagovite borbe proti zverinskemu teku in strastem lemnizma.
Rekel bom nekoliko be*ed o mednarodnem značaju Fašizma. Na zunaj je vas pokret izkazal uslugo vsemu svetu. Velika bojazen, ki je vetfno mnčSJa vsakega demokratskega alg socialističnega voditelja, je v tem, da ga je vsak čas lahko izpodrini ali prekosil kak drugi voditelj s še bolj skrajn"mi nazori. Če pravijo, da se neprestano nadaljuje stremljenje proti levi, neke vrste usodna težnja h propadu, bi btla to cznalta vseh evolucij. Italija pa jo dokazala, da je nač'n, kfko se pobijajo prevratne s'le, način, s katerim se tanko ljudske množice pozovejo h lojalnemu sodelovanju v čast in v korist države.
Jaz sem, kakor mnogi drugi, očaran po vljudnem in preprostem zadržanju Musso-linija ter po njegovem m-rnem in vedrem postopanju vkijnb tolikim bremenom m to!i!:fm nevarnostim. I.ahko je bilo spoznata, da je njegova edina misel trajna korist roi-jsnekega naroča tako, KaKor jo občuti on, in da vsaka druga korist manjSega pomena zanj nima niti najmanjše važnosti.«
(Iz razgovora z italijanskimi novinarji v Rimu, 20. januarja 1927.)
Sovražne bedasteče
Rim, 20. aprila, s. Današnje »Poročilo o sovražnih bedastočah« javlja: Radio Moskva: »Sovjetska obveščevalna agencija pravi, da je neki neznanec v Neaplju ranil s streli z revolverja nemškega mornariškega oficirja Durlericha, ki je dobil dve hud; rani in so ga nezavestnega odpeljali v bolnišnico. Izjavljajo, da bo 40 članov nemške marnariške misije prevzelo poveljništvo mnogih edinic italijanske površinske mornarice in podmornic.
Sprejemi pri Duceju
Uspešno delo založniškega konzorcija
Rim, 20. aprila, s. Duce je sprejel nacionalnega svetnika Ezia Marijo Graya in založnika De Carla, predsednika, oziroma svetniškega delegata Italijanskega založniškega konzorcija, ki sta Duceju poročala o delovanju in razvoju zavoda ter mu izročila drugi zvezek De Carlove enciklopedije ter nekaj zvezkov geozgodovine in zgodovine druge svetovne vojne ter zbirke Dittamondo. V duhu progTama za razSšrje-vanje knjig, ki ga konzorcij žilavo izvaja, je založnik De Carlo dal na razpolago 10.000 zvezkov, katere je Duce sprejel in jih naklonil bojevnikom Razen tega je Duce dal svoja navodila za bodoče delovanje konzorcija.
Nastop veleposlanika Paoluccija
Madrid, 20. aprila, s. Danes je novi veleposlanik Italije Paolucci de OaJboli ▼ vzhodni palači izročil Francu svoja pove« rilna pisma.
Vitezi dela
Rim, 20. aprila, s. S Kraljevim dekretom so bili na predlog Duceja imenovani za viteze dela ob prazniku dela: Bosso Va-lentino, industrijec s papirjem iz Torina; Costanzi Decio, poljedelec in gradbenik iz Rima, Cuccodoro Gius., industr. s kožami iz Torina; Dal Pra Alessandro industrijec bombaža iz Vicenze; Giannini Nicola, industrijec-tiskarnar iz Neaplja; Magnaghi Erme-negildo, industrijec iz Milana; Orlando Giuseppe, industrijec iz Potenze; Parodi Mario, industrijec iz Lizbone; Pozzi Luigi, založnik iz Rima; Raitti Giuseppe, industrijec iz Torina; Scotti Luciano, industrijec iz Varese; Tognella Antonio, industrijec it Varese; Tabaldo Togna Adolfo, industrijec iz Vercellia; Zerilli Marino e Guido, industrijec iz Milana - Genova, in Weber Edo* ardo, inlustrijec iz Bologne.
Posebne odškodnine za deta
Rhn, 20. aprila, s. Pod zaščito ministrstva za korporacije so bile podpisane tn deponirane pri ministrstvu ter se bodo objavile medkonfederalne kolektivne pogodb« za izplačilo posebnih odškodnin za delo, ki jih je Duce odredil italijanskim delavcem, pričenši z 21. aprilom tega leta. Kakor je znano, se odškodnine ravnajo po kvalifikaciji, spolu in starosti delavca in po kraju, kjer dela. V središčih, kjer se izvaja zaradi sovražnih napadov odseljevanje civilnega prebivalstva, so bile odškodnine določene z zneskom 15- lir na dan za nameščence nad 18 let in na 8 lir za nameščenke in mladoletnike pod 18 len, na 10 lir za delavce in 6 lir za delavke in mladoletnice pod 18. leti. Za ostala središča je določena odškodnina 8 lir za nameščence in 4 lire za ženske in mladoletnike pod 18 leti, za delavce pa 6 lir, za moške in 3 Ure za ženske in mladoletnika pod 18 leti.
Itafijansko-madžarsko
kulturno sodelovanje
Budimpešta, 20. aprila, s. Po končanem delu mešane italijansko.madžarske kultur« ne komisije, ki se je sestala v Budimpešti, je predsednik ministrskega sveta Kallay sprejel senatorja Balbina Giuliana, katerega so spremljali kraljevi minister Italije Amfuso, Eksc. Fabyni in vsi člani komisije, ki so predsednika obvestili o stanju kulturnih odnosov med obema državama. Kallay se je dolgo razgovarjal a navzočimi in se živo zanimal za italljaa-sko-madžarske kulturne izmenjave ter želel še večji razvoj v teh odnosih med Obema narodoma za zmagoslavje skupnih idealov.
Odpor azijskih narodov proti Angležem
Vedno novi izgredi v Indiji, Siriji §n Iranu
Bangkok, 19. aprila, s. Poročajo, da je angleška policija v okrežju Natu (Zapad-na Indija) odkrila veliko skladišče orožja, sestoječe iz topov, strojnic, pušk in revolverjev ter pripadajočega streliva. Preiskava je dognala, da so te vojne potrebščine pripadale plemenu Hursov v pokrajini Sind, ki se že dolgo bori proti angleškemu go-spodstvu. V puščavskem predelu te pokrajine so našli skritih v neki globoki votlini tudi 450 kg srebra in 56 kg zlata. Zaklad so odnesli v Haiderabad, medtem pa je četa upornikov napadla kakih 20 policijskih agentcv in oddelek čet, ki so spremljali prenos. Dva agenta in trije vojaki so bili mrtvi, nekaj pa ranjenih. Po vesteh iz združenih pokrajin se je stanje prehrane še poslabšalo zlasti v Luknovu- kjer so izbruhnili zaradi draginje in pomanjkanje veliki izgredi.
Ankara, 19. aprila, s. Zaradi zaprtja mej v Siriji za brzojavna sporočila v tujino prihaja le malo vesti iz te države o hudih neredih, katere je povzročila proglasitev obsednega stanja. Po verodostojnih vesteh red še ni vzpostavljen. Nadaljujejo se aretacije zlasti v krog'h nacionalistov. General Copet, namestnik generala Catrouxa, je prenesel začasne svojo rezidenco iz Bejruta v Damask, kjer sk> se baje koncentrirali čete. Tudi v Aleppo je dospelo ojačenje policije.
V Iranu je vlada zahtevala od angleških oblasti vojaška prevozna sredstva, ker se je bati. hudih izgredov v južnih pokrajinah-kamor že nekaj časa ne morejo pošiljati
živeža zaradi pomanjkanja prevoznih Sredstev. Predvideva se, da bodo angleške oblasti kakor sovjetske, ki jim je bila postavljena enaka prošnja, odgovorile z odklonitvijo. V ostalem se tako Angleži kakor Rusi ne zanimajo preveč za položaj v južnih pokrajinah, kjer vlada lakota in kamor bi bilo treba poslati žito, katerega so že večkrat obljubili, toda nihče ne ve, kje naj bi ga vzeli. Oboji izkoriščajo državo ia črpajo zadnje rezerve za vzdrževanje okupacijskih sil.
Amerika izpodriva Anglijo v Prednji Aziji
Ankara, 20. aprila, s. V egiptskiih poBu. tičnih krogih primerjajo potovanje angi»< škega predstavnika Casyja ln posebnega Rooseveltovega odposlanca generala Hur-leya v državah Srednjega vzhoda potovanju dveh potnikov konkurenčnih tvrdk. V angleških krogih na Srednjem vzhodu sd zelo vznemirjeni zaradi močne propagande Rooseveltovega zastopnika, ki je v svojih prvih govorih dal jasno razumeti, da hod« Amerika »zaščititi države BEžnjega n« Srednjega vzhoda.«
Stockholm, 20. aprila, s. Vkljub viharnemu morju, ki otežkoča delo se še vedno nadaljuje iskanje izginule podmornice »Ul-ven«. Dve drugi podmornici sta na delo, da odkrijeta sledove ponesrečenega tovariša, toda doslej brez vsakršnega uepeha.
Obisk! Visokega komisarja na praznik dela
Skrb za delovno ljudstvo la socialno šibko
Ljubljana, 21. aprila Ki daflšfolji dan, ko proslavljajo po vsej Italiji praznik dela in ustanovitve Rima, je Visoki komisar Eksc. Grazioli poudaril proslavo Obeh pragnikov v Ljubljanski pokrajini t obiski v Pokrajinski delavski zvezi, Kmetijski družbi in pri podporrrh društvih, ki imajo svoje prostore v palači Al:
Hranilflice Ljubljanske pokrajine.
V Pokrajinski delavski zvezi
Okrog 10. ure se je Visoki komisar pripeljal s svojim spremstvom pred palačo Delavske zbornice, kjer ga je pozdravil dr. Branko Alujevič v imenu nameščencev in članov Pokrajinske delavske zveze. Dr. Alujevič je Visokemu komisarju razkazal vse uradne prostore, katere si je Eksc. Grazioli z zanimanjem ogledal in se razgovarjal s posameznimi nastavljenci ter se zanimal za njih dplo.
Med obiskom v Delavski zbornici se je Eksc. Visoki komisar, ki ga je spremi i al predsednik s strokovniaki. podrobno zanimal za vprašanj? raznih kategorij, katerih sedeže je obiskal Razgovarjal se je s predstojniki o tekočem delovanju in zlasti o Zaščitnih in podpornih akcijah za delav- | stvo, in o pobudah za oomoč sloiem. ki 50 i zaradi sedanjih okoliščin v slabšem polo- i žaiu.
Ekše. Visoki komisar je tudi obiskal Inšpektorat dela. kier ga je sprejel inšpektor inž. Masera. Po »bisku uradov Zveze in njenih oddelkov se je podal v dvorano Delavske zbornice, kjer so bili zbrani že vsi nastavlienci in člani odbora Pokrajinske delavske zveze.
Ob tej priliki je predsednik dr. Branko Alujevič naslovil na Eksc. Visokega komisarja tojile besede zahvale se veliko za-n;monie ki ga Visoki komisar goji za delavstvo. Omenjal je njegove številne obiske v delavskih ustanovah in veliko skrb, katero Eksc. Grazioli kot predstavnik fašistične Vlade kaže ob vsaki priliki do delovnega ljudstva. Zagotovil mu je v imenu svojih sodelavcev popolno lojalnost in obljubil, da bo s svojimi sodelavci vedno skrbel, da bodo smernice, ki i>h Visoki komisar v imenu Vlade daje. vedno uresničevali ln tako z dejanji dokazali svojo dobro voljo.
Nagovor Visokega komisarja
Eksc. Grazioli je vzel na znanje poročilo predsednika ter je naslovil delavskemu predstavniku svoj tovariški pozdrav, poudarjajoč pomen dneva, ki je po volji Duceja posvečen praznovanju vseh. ki delajo na vseh popriščih in na vseh odsekih narodne proizvodnje. Govoreč o delavnosti, ki jo je izvršila Zveza, je ugotovil, da so delavci pokazali, da čutijo in globoko qenijo ne samo materialno, marveč tudi moralno stran fašističnega korporativizrna, naglašajoč pridobitve, ki jih je organizacija prinesla delavskim razredom Ljubljanske pokrajine.
Ko je govoril o položaju, ki so ga ustvarili zločinski prenapeteži ter zapeljanci tuje propagande, ki povzročajo slovenskim delavcem toliko zla in so prelili toliko slovenske krvi, je Visoki komisar še enkrat naglasi!, da kdor lojalno dela in ima zaupanje, bo užival vse koristi takisto lojalnega ravnanja, dočim bodo morali oni,
1 ki hočejo vztrajati v svojih zločinskih težnjah, podvreči se neuklonljivim zakonom vojne te? prenašati vse posledice svojih nepremišljenih dejanj.
Velikodušni velikonočni prispevki
Vsi navzoči s« bili prijetno presenečeni, ko je Eksc. Grazioli naklonil za bližnje velikonočne praznike 50.000 lir ljubljanski zastavljalnici, da bodo revni sloji svoje zastavljene predmete lahko odkupili, 37.500 lir pa Pokrajinski delavski zvezL Razdeljenih bo 1000 paketov z živili naj-bednejšim ljubljanskim diužinam, javne kuhinje pa bodo dobile večje obroke olja, mesa in riža, da se bo tudi tukaj poznalo velikonočno razpoloženje.
Navzoči so globoko občutili izjave Visokega komisarja in čine človečanske vzajemnosti. Zato so se mu zahvalili s toplim pritrjevanjem in mu opetovano izražali hvaležnost, ko je zapuščal dvorano. Ekscelenca Grazioli je nato posetil delavsko menzo ter »e razgovarjal z nekaterimi izmed navzočih. Ogledal si je kuhinje, kjer je pokusil jedi, pripravljene za obed.
V Kmetijski družbi
Petem se je napotil na sedež Kmetijske družbe, kjer sta ga sprejela ravnatelj m strokovnjak in kjer si je ogleda! poslopje in skladišča Ravnatelj inž. Ferlinc mu je v knjižnični dvoran; izrazi! hvaležnost družbe, ki obstoja že 17fi iet ter zbira okoli sebe mnogo tisočev poljedelcev naše pokrajine Visoki komisar je v svojem odgovoru naglasil važnost ki jo imata v sedanjem trenutku poljedelstvo ter zlasti zaslužni in blagodejni trud kmetovalca. Nato si je med drugim ogledal tudi polico z redkimi publikacijami, ki so last družbe.
Pri podpornih ustanovah v palači Hranilnice Ljubljanske pokrajine
Iz Kmetijske družbe je Eksc. Visoki komisar odšči v palačo Hranilnice ljubljanske pokrajine, kjer je pregledal delovanje Občinskega podpornega odbora. CJrada za zaščito mater in otrok in Pokrajinske podporne ustanove ter oddelka za zdravstvo. V Občinskem podpornem uradu mu je šef g. Medajna povedal, da imaj« redno vpisanih v podpornem seznamu 5000 do 6000 družin ali 14.504 podpirancev, ki sprejemajo mesečno 460.000 lir podpore. V javni menzi jih dobiva zastonj kosilo 353, zvešer je na večerji 274 oseb, spi pa jih zastonj okrog 200.
Eksc, Visoki komisar, ki ga je sprejel predsednik sen. Campana, se je zanimal za delovanje uradov. Ko je hodil od oddelka do oddelka, ga je na stopnicah ustavila neka ženska in ga prosila za podporo. Eksc. Grazioli se je zanimal za njene razmere in odredil, naj dobi dvojno podpo^p za Veliko noč in še paket z živili. Tudi tukaj se je razgovarjal s posameznimi uradniki in uradnicami, se zanimal za njihovo delo in za vsakogar našol bodrilno besedo.
*
Tako je Eksc. Grazioli zaključil vrjte obiskov in se poslovil od vseh navzočih. Najvišji predstavnik oblasti v Ljubljanski pokrajini je na ta način dostojno počastil praznik dela.
Delna preosnova japonske vlade
Za zunanjega ministra js imenovan Maiuoru šigemicu
Toldo, 20. aprila, s. TTradnj javljajo o delni preosnovi japonske vlade. Zunanjega ministra Masajukija Tanija je nadomestil izredni veleposlan;k na Kitajskem Mamoru Šigemicu. Minister brez listnice general Ki-sabiiro And->' je bil imenovan za notranjega ministra na mesto Mikija Juse. šef vlade Un vojni minister Hiteki Tojo prevzame tudi ministrstvo za vzgojo namesto Kuni-h'ka Hašide. Bivši prometni minister Jama-caki je bil imenovan za m'nistra za poljedelstvo in gozdove namesto Hiroje Ina. rada« Oasa je bil imenovan za ministra brez list'ne. bivši veleposlanik v Italiji Eiji Anou je bil imenovan za predsednika obveščevalnega urada.
V političnih krogih japonskega glavnega
mesta izjavljajo, da je bila s preosnovo v tvft
vlade.
nvnistrstvm znatno ojačena sestava vojne
Mamoru Šigemicu, novi zunanji minister, ki je bil do novega imenovanja izreclnj veleposlanik na Kitajskem, se je jodil leta 1837 Po cb; skovan ju univerze v Tokiu, kjer jc študiral pravo, je vstopil v diplomacijo leta 1911 kot ataše japonskega veleposlaništva
v Berlinu. L .1914 je bil v Londonu v svoj-stvu tretjega tajnika, na to se je pa zopet vrnil v Berlin v činu svetnika. Preden je postal veleposlanik na Kitajskem je bil veleposlanik v Londonu in v Moskvi ter nato podtajnik v zunanjem minitrstvu.
Ntva brutalna anglosaška kršitev mednarodnih dogovorov
Tokio, 20. apr. s. Japonska bolniška ladja »Fuso M aru«, ki so jo sovražna letala napadla 15. t. m. v južnem Pacifiku, se ni več javila in velja za potopljeno. Veliko ogorčenje ie tu vzbudilo dejstvo, da so sovražna letala trikrat zaporedoma napadla ladjo, čeprav je bila opremljena z vidnimi znaki Rdečega križa, zaradi česar bi morala biti po mednarodnih dogovorih vama pred sovražnimi napadi. Javnost je tem bolj ogorčena zasadi te nov$ kršitv* mednarodnega prava, ker sledi v kratk«rn pre> sledku podlim napadom neke podmornice na bolniško ladjo »Manilla Maru« in ijapadcm letal na ladjo »Ural Maru«.
Naraščajoče ogorčen!® poljske javnosti proti fe-sljševlškesuts barbarstvu
Varšava, 20. aprila, s. Pod naslovom: »Največji zločin v človeški zgodovini« piše »Kurrier Warszawski« o pokolu poljskih oficirjev v Katynu: Vsaka ura nam prinaša nove, še bolj strašne vesti o tem strašnem zločinu. Noben molk iz zadrege in nobeno opravičilo interesiranih krogov ne more 2manjšati strahote t«ga zločina. Kako se b# zadržalo javo mnenje držav, ki niso samo sklenile bratomornega zavezništva z Moskvo proti Evropi, temveč se tudi prodal« z dušo in telesom boljševizmu? Ali bo še kdo imel pogum in skušal prepričati Evropo, da je boljševizem samo nedolžna varianta demokracije in da ne goji nobenega sovraštva proti našemu kontinentu, temveč da bi bila nasprotno idealna rešitev vseh mednarodnih vprašanj, kakor piše ameriški žid Llppmann, v tem, da bi se izročila Evropa vladi Moskve.
Krut zločin, ki nima primere v zgodovini Človeštva, izvršen v Smolensku nad nedolžnimi vojnimi ujetniki, 6 mesecev po prekinitvi sovražnosti, zločin proti weem mednarodnim določbam, bi moral pokriti z rdečico ftca tistih, ki verujejo v cinične propagandne izjave Angloameričanov Ta propaganda se drzne trditi, da bi zmaga sovjetske vojske prinesla vobodo narodom Evrope. To dejstvo ns M smelo presenefti tistih. Ki poznajo beljSeviško miselnost in ki so OBebno Izkusili metode moskovskih oblastnikov, kajti Ljenln sam Je napisal na 7. strani 16. zvezka svojih del, da proletargka drža-
va ni nič drugega kakor stroj za uničenje
buržuazije.
Berlin, 20. aprila s. Glede pokola v ka-
tynskem gozdu, objavlja DNB izjave ne-kateuih bivših oficirjev in poljskih politikov. ki so imeli priliko v zadnjih dneh videti bedne ostanke 12.000 poljskih oficirjev Te osebe soglasno obsojajo sovjetsko brutalnost. Izjave nemške poluradne agencije so podpisali bivši kapitan Vladi-slav Hertz zdravnik Gizski iz Poznanja in inž. Vladislav Gabuowski.
Stockhoim, 19. apr. s. Glasi'o ruske komu« nistene stranke »Pravda« je danes napadlo Šefa begunske poljske vlade generala Sikorskega zaradi obtožbe Sovjetov, da so iztrebki poljske oficirje. Boljševiki list ubdolžuje Sikorskega, da dela za Nemčijo s svojim zadržanjem proti Sovjetski zvezi is da ga smatra za odgovornega za dejanja, ki niso v skladu s človeškimi pravicami in mednarodirmi pravili. Članek je poln obtožb proti Poljski in se zaključuje t grožnjo v bodočnosti.
Madžarski trgovinski minister obišče Bslgarlfo
Sofija, 20. aprila, s. Madžarski trgovinski minister Ferencz Gind« bo prispel 24. t M na ursdni obJsk v S«fij# tir M ki tit tel zadržal v Bolgariji. Obisk«! t« tuli Iflsv-div in se udeležil otvoritve msta&rodmeg« vzorčnega sejma.
Proslava Hitlerjevega rojstnega dneva
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. aprila a Hitler je prebil svoj rojstni dan v resnobnosti glavnega stana Oboroženih Sil tsr je omejil sprejeme na člane glavnega stana in člane svojega kabineta.
Rim, 21. aprila a Ob Hitlerjevem rojstnem dnevu je nemška mladina v Italiji tudi v imenu vseh ostalih nemških mladinskih zajednlc, bivajočih izven nemških mej, poslala voičilno radiofonsko poslanico poglavarju narodno socialistične Nemčij% Člani Hitlengeve mladine, bivajoči v Rima. in člani OIL-a. »o peli patrioti čne in vojne himne.
Ne»pelj, 20. aprila s. V salonu Nemške akademije so proslavili ob navzočnosti generalnega konzula, tajnika neapeljske sekcije narodno socialistične stranke in zastopstva nemške kolonije Hitlerjev rojstni dan. Zbrani so dvignili misel k Hitlerju in obnovili prisego, nato pa priso-stvovali sprejetju nekaterih članov Hitlerjeve mladine v stranko. Proslava se Je zaključila s petjem nemških narodnih himen.
Quisl!ng pri
Berlin, 21. apr. 9. Obisk predsednika norveške vlade Quislinga v Hitlerjevem glavnem stanu je cbširno odmeval v političnih krogih Berlina. Kakor se doznava so trajali razgovor nekaj dni in dosežena je bila popolno istovetnost gledišč o vseh vprašanjih ki so življenjske važnosti za vso Evropo. S tem. da je uve« stila svoje prostovoljce v borbene skupine n« vzhodu, pripominjajo v Berl'nu ie Norveška aktivno prispevala k gigantski b'tki narodov, ki se zdaj bijs Zmaga vil novega reda bo ustvarila pogoje za dosego tistih pozitivnih ciljev, ki jih omenja poročilo o prisrčnem in važnem 6cstanku med Ducejem ;n Hitlerjem in ki predvideva sodelovanje vseh evropskih narodov na osnovi njih skupnih nteresov ia pravie.
Katastrofa švedske podmornice
Stockhoim, 19. aprila, s. Kljub vsej nadl. da bo mogoče rsšiti pravočasno posadko podmornice »Ulven«, sa zdi, da Js usoda teh ljudi zapečatena, kajti nohtnega nespornega znaka niso dali, ki bi kazal, da se Š« pri življenju. Dejstvo je. da se udarci, ki so jih prestregli aparati za poslušanje na rešilnih ladjah, niso več penovil^ Mcgoče js, da se hidrofoni ujeli namesto znakov podmorniške posadke šume, ki jih j« po-vzroč la kaka razbitina potopljene ladje na tem kraju.
Vsi. ki delajo v tem trenutku na vodah pri Mastrandu, smatrajo, da se v bližini kraja, kjer se je potopila podmorniea, nahaja neka druga potcpljsna ladja. Msgoče<»pa je tudi, da gre resnično za podmornico »Ul-vten«. V tem primeru pa je dejstys, da iz podmornice ne odgovarjajo več, dokaz, dr* nobeden čd mož posadke ni več pri življenju. Mnenje strokovnjakov, ki so prihiteli na pomoč, je, da je podmornica zadela na eno izmed mnogih min, katerih mrgoli v tem odseku morja in da je eksplozija ubila celotno posadko. Prvo upanje je bilo pretirano iij vedno bolj prevladuje mišljenje, da gre za katastrofo, ki je ni mogoče več z nobenim sredstvom popraviti. Morje je vel, no bolj neml^po in na površini veje veter s 15 metrov brzine v sekundi in zato so reševalna dela zelo težavna Neki strokovnjak je predlagal, naj se polije površina morja z oljem, da bi se ribiški (Solni lažje približali kraju in da bi potapljači lažje opravljali svoje delo. Potapljači tvegajo življenje, kajti slovitost valov jim lahko razbije dihalne cevi.
Javnost je zelo vznemirjena in sledi z veliko napetostjo dogodkom, o katerih poročajo časopisi in radio.
Stockhoim, 21. apr. s. Iskanje Švedske podmornice »Ulven« se še vedno nadaljuje, vendar brez uspetj«. Vreme je za to prizadevanje neugodno. piha močan veter in morje je razbur« kano.
Gospodarstvo
zavoda as banke v Italiji
Ob koncu marea smo poročali da je bil z glavnico 50 milijonov lir ustanovljen Centralni gavod za banke in bankirje v Italiji (Istituto Central« delle Bapche e Banehieri), čigar delnice je vpisalo 143 zavodov in bankirj«v. Poročali smo tudi o pravilih tega novega zavoda, ki predvidevajo, a« je namen družbe, pospeševati in olajšati delovanje bank in banicirjev ter koordinirati njihov© poslovanj«, prevzemati jamstva nasproti državi in javnm korpoTaci-jam, vršiti posle v javnem interesu in za »kup« no korist včlanjenih bank. udejstvovati se na gospodarskem, finančnem in bančnotehničnem področju, izvrševati finančne operacije za skupni račun več zavodov t«r izdajati strokovno in propagandno literaturo. Delnice novega zavoda se glasijo le na banke in na bančne tvrdke, zavod sam pa ni pooblaščen sprejemati hranilne vloge v kakršni koli obliki.
Z ustanovitvijo tega Centralnega zavoda za banke je napravljen nov velik korak v izgraditvi italijanskega kreditnega gospodarstva. Omejitev poslov nasproti drugim denanrm zavodom in zlasti omejitev sprejemanja vlog je razumljiva glede na položaj, ki ga bo zavzemal novi zavod v celotni organizaciji italijanskega kreditnega gospodarstva Medtem ko pripadajo korporativnim organom (kreditnim konfederacijam in konroraciji za kredit) vse skupne naloge kreditnih zavodov, pri katerih kreditni zavodi sodelujejo z ostaiimi gospodarskimi panogami (določitev kreditnih pogojev, financiranje gospodarskega razvoja, gradbene delavnosti itd.), so bili za začasne naloge in za posebna delovna področja kreditnega gospodarstva že prej ustanovljen; posebni zavodi, med katerimi je omeniti Mobilijarni kreditni institut (IMI), ki je nastai iz konzorcija za financiranje pri Zavodu za industrijsko obnovo (IRI), kakor tudi zavod za lad jski kredit »Finmare«. V obeh primerih j« šlo za izločitev določenih kr«ditnih operacij, tičoč h * industrije in trgovinske mornaric«, iz kreditnih poslov ostalih zavodov. Z ustanovitvijo Centralnega zavoda za banke pa j« nastal nov organizem, ki bo izvrševal od časa do časa take kreditne op«jacije. ki se tičejo vseh denarnih zavodov ali pa njih velikega dela. Med take posle spadajo predvsem emisija, plasranje, obreatovanje in žrebanje dolgoročnih in kratkoročnih državnih posojil. Take kreditne ope-raeije bodo v bodoče šle preko novega centralnega organ«. ki pa m bo nasproti javnosti pesluzival Sir»W razpreden »fa sistema b«nk in hranilnic. T«sna kreditna povezanost med bankami ia državnimi finaneami obstoja tudi pri financiranju odkupa kmetijskih pridelkov in Industrijskih rastlin, pri čemer sodelujejo denarni zavodi vsako leto z zneskom okrog 15 milijard lir. Tudi v tem primeru nastane obsežen obračunski promet med bankami in državo, ki se da lažje obvladati preko centralnega organa vseh denanrh zavodov. Podobne naloge nastajajo za novi centralni organ denarnih zavodov tudi glede poslov bančnih zavodov z občinami. Mnoge občine se fa svoje dename in knijgcrvodstvene posle poslužujejo denarnih zavodov, pri 6cmer sodeluje večje število denarnih zavodov, katerih skupne interese bo v bodoče zastopal Centralni zavod, ki bo vrhu tega sodeloval tudi pri drugih skupnih krtditnih operacijah bank in pri plasiranju važnih zasebnogospodarskih emisijah industrijskih obligacij.
Gospodarske vesti
= Ugcdn° stanje posevkov v Italiji. Kakor je razvidno iz poročila, ki ga je podal
kmetijski min ster Pareschi, so letos pogoji za letino mnogo boljši kakor lani. Jesen je bila topla in je omogočila setev oz mine do decembra. Zima pa je bila kratka in mila, tako da se je lahko pričelo p*mladno obdelovanje mnogo prej kakor v zadnih letih. Ozmni posevki so se dobro razvili in je računati z zgodnje letino.
= Iz italijanskega gospodarstva. Zavod
Banoo di Napoli, ki je lani ustanovil podružnice v Spalatu in Cataru, nadalje na Cetinju. v Baru in Podgorci ter na Krfu, izkazuje za preteklo leto čisti dobiček 86.5 milijona lir (prejšnje leto 81.7). Zavod je lani udeležil pri ustanovitvi 18 novih in-
Vs«m ssrodniksm, prijateljem ia zsaneem naznanjam« žalestno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, mama, sestra, teta in svakinja, gospa
Frančišku RoSknr
roj. Kastelic
soproga gostilničarja la posestnika
v srede, dne 21. aprila pe daljšem ia hudem bolehanju mirne v Gospodu zaspala.
K večnemu počitku epremime aepecabno pokojnico v petek, dne 23. t m. ob 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu.
Ljubljana, Brvace, Grosuplje, Spala to, dne 21. aprila 1943.
Globoko žalujoči: LUDVIK, soprog; LUDVIK, VLADIMIR, ALEKSANDER, sinovi ia ostalo sorodstvo
dustrijskih podjetij in je »deloval pri Širjenju 72 obstoječih podjetij. — Družba S. A. Codak v Milanu, ki pripad* ameriškemu podjetju istega imena, je bila na podlagi predpisov o zaplembi imenovine sovražnih držav pooblaščena izdati nove delnice, ki bodo deponirane
= Ratifikacija italijansko-brvatske konvencije za proprečenj« vojnc*a obdavčenja. ZagrebSke narodne novine so t« dni
objavile besedilo konvencije, sklenjene 27. oktobra 1941 med Italijo in Hrvatsko za preprečenje dvojnega obdavčenja. Hrvatsko sunanje ministrstvo je ob tej priliki objavilo da je stepila konvencija v veljavo 1 marca t 1 Ratifikacija je bila Izvršena 27 februarja t. L (Besedilo konvencije j.e objavil »Službeni list« za Ljubljansko pokrajino 10. oktobra preteklega leta).
= Iz zadružnega registra. Pri Zadružni
hranilnici, zadrugi z o. j. v Ljubljani, so po sklepu skupščine z dne 5. marca t- 1. vpisani kot likvidatorji zadruge dosedanji člani upravnega odbora Peter Sterk Miroslav Urbas. Franc Vrečar in Jože 2ab-jek. Izbrisani pa so bili člani upravnega odbora dr. Milko Brezigar, Stane Flegar in pooblaščenec Hubert Rupreeht.
= Iz hrvatskega gospodarstva. Zagrebška družba »Uljanik«, petrolejska d. d. je zvišala delniško glavnico od 15 na 30 milijonov kun. — Družba Metan d. d. v Zagrebu bo zvišala svojo glavnico od 3 na • milijona kun, in srlcer z uporabo čistega dobička, ki je lani znašal 390.000 kun. — Gospodarska štedionica d. d. v Zagreb« zvišuje glavnico od 2.6 na 5 milijonov kun. — O vsebini nedavno sklenjenega hrvatsko-švicarskega trgovinskega sporazuma poročajo, da ima ta sporazum nekatere nove določbe o plačilnem prometu. Odslej se bo 10°/o protivrednosti švicarskega uvoza iz Hrvatske uporabilo preko posebnega računa za kritje neblagovnih terjatev. Ostalih 90% vrednosti uvoza iz Hrvatske pa bodo porabili za kritje švicarskega izvoza na Hrvatsko in za stroške, ki so v zvezi z blagovnim prometom. Sporazum vsebuje tudi določbe glede postopnega plačila medsebojnih terjatev, ki so nastale pred 10. aprilom 1941.
= Težavna oskrba Švice s tekstilnimi surovinam«. Vodja sekcije tekstilnih industrij cev v Švici dr. Wieger je v nekem predavanju podal sliko sedanjega stanja švicarske tekstrine oskrbe. Med drugim je navedel, da Švica že eno leto ni uvozila no* benega bombaža. Tudi glede volne položaj ni mnoeo boljši. Država z vsemi sredstvi pospešuje domačo proizvodnjo konoplje, lanu in volne, vendar ta domača proizvodnja ne more prinesti bistvene olajšave. Omejene so tudi možnosti uvoza surovin in pomožnih sredstev za proizvodnjo umetne svile in celulozne volne. Spričo tega stanja je računati z na daljno omejitvijo potrošnje tekstilnega blaga. Ker ni računati, da bi se v doglednem času zboljšal uvoz. verjetno letos ne bo zdana nova oblačilna karta, bo treba v večfji meri uporabljati tkanine :z umstne svile in zelulo-zne volne, ki se dobe še brez točk.
= M"n°pol za razglednice in dopisnic« v Rumuniji. S posebn m zakonem je bila prodaja razglednic in dopisnic v Rumuniji proglašena kot državni monopol. Razglednice in dopisnice, ki » že v prometu. bod<» žigosane in se b"do smele prodajati še tri mesece. Država bo izdelovanje razgledni« dovoljevala posameznim podjetjem, tod« slika vs-ke razglednice bo morala b;ti odobrena, kar ima namen, podpirati akcijo za izdelovanje debrih in okusnih razgledni* Oni, ki bo dobi dovoljenje za tiskanj« raji-glednic- bo moral plačati državi primeru® monopolsko pristojbino. Celotni d: nos m/v nopola bo šel v korist propagandnemu nji-n'strstvu. Sličen monopol ima cd*leta 1940 že Grčija.
= Fovišgn kontigent za bankovce v Angliji. Angleška spodnja zbornica je te (Jn» odobrila nadaljnje povišanje kontir.geijta za bankovce Angleške banke. To je deveto povišanje kontingenta v teku sedanje vojne. Ob izbruhu vojne je znattal kontingent bankovcev 5S0 milijonov fuiu tov, sedaj pa je bil ponovno povišan od 950 na 1000 milijonov funtov, čeprav Je bil šele pred meseci povišan ©d 900 na 930 milijonov. Angleški zakladni minbfter je pri tej priliki opozoril na škodUjavo razvad^ prebivalstva, ki daqes v mnogo večji mai i kakor pred vojno drži gotovino doma. i)ejanski obtok bankevcev je 7. aprila dos-gel 9t0 milijonov funtov, tako aa je rezoiva za izdajo bar1'ovce padla na 10 mili funtov.
Ogromen dvig potrošnje cigaret v Z«-dinjenih državah. Bolj kakor v ot-talih
kulturnih deželah se je v zadnjih desetletjih povečala potrošnja cigaret v Zedi' njenih državah, kjer je sedaj petnajutkrat večja kakor v zadnjem letu pred prvo svetovno vojno. Ko je v teku zadnji? svetovne vojne potrošnja cigaret v Zediijenih državah v nekaj letih narasla od 16 na 47 milijard komadov so pripisovali 1a dvig izrednim vojnim okoliščinam. Toda kmalu se je izkazalo, da je vojna le pospešila raz~ voj, ki je bil v teku. saj se je v l«etih p« vojni potrošnja nadalje naglo dvigala ter je v letu 1938. dosegla 146 miilijard komadov. Sedanja vojna pa je prinesla novo izredno povečanje potrošnje.*ki je doseglo v preteklem letu nič manj kakor 2M5 milijard komadov, to je 80 odstotkov več k*, kor v letu 1938.
= Novi davki v Zodinjenih državah. Leta
1933. je plačevalo v Zedinjenih drž-ivah dohodnino le 3 milijone ljudi pri .skupnem številu 125 milijonov prebivalcev. Tudi prei 'zbruhom sedanje vojne ni število zavezancev dohodnine presegalo 5 m'lijon*,v Leta 1941. pa je zaradi razširjenje davčna dolžnosti na osebe z nižjimi dohodki število davkoplačevalcev naraslo na 21 mil;jonov. Ponovno razširjenje davčne dolžnosti zt> Isto 1942. pa bo imelo sedaj za posledico, da bo število zavezancev dohodnine naraslo i>a preko 40 milijonov.
= PodržavljenJe bolgarske trgovinske m°rnaiiee. Bolgarski prometni minister Radoslavov je te dni predložil Sobranju na. črt zakona o podržavljenju Bolgarske pa* roplovne družbe v Varni. To podjetje J« b*» lo ž« leta 1892. ustanovljeno z državno po« m«čje. Utwn«ljit«ir h stksnskamu načrtu navaja, da s« nal«y« b«4farak« pl«vbe V tfki m«ri na rasi«, da pr«s«gaj« s»«či pn-vatn«ga podjetfa. Od skupnega števila 3673 delnic jih je sedaj 1250 v državnih rokafc.

Slovenski Horus — Zeleni Jurij
S tuniškega bojiSča: Italijanki oddelki t akdp prott
irvidnlm elementom
Po dveh letih zasedbe
pravnem »tališču prebivalstva, zgraditev nemškega Šolstva, uvedba novih mezd m tarif ter naslonitev spodnještajerskega gospodarstva na ostale župe štajerske dežele.
Z vstopom med članstvo štajerskega Heimatbunda, od nosno med njegove mladinske organizacije si je doslej pridobilo 27.000 oseb nemško državljanstvo, 416.000 csseb pa je dobilo državljanstvo 'na preklic. Od tega števila pa je treba odšteti zopet 10.000 oseb, ki so od lanske jeseni zaradi političnih, jezikovnih in drugih pogojev bile dokončno uvrščene med nemške državljane. Nadaljnjih 83.000 oseb je bilo iz raznih in političnih vzrokov proglašenih samo za varnostne pripadnike Reicha.
Na ozemlju, ki obsega 6700 čet vernih kilometrov, s 551.000 prebivalci, je politična organizacija razdeljena na 7 okrajev, kjer posluje 6000 uradnih činiteljev štajerskega Heimatbunda ter 19.000 vodij m podvodij brambovcev, ki delujejo v zvezi s Heimatbundom in organizacijo nemške mladine. Ti ljudje so večmoma iz vrst domačega prebivalstva ter odgovarjajo za političen napredek. Nemški brambovci štejejo 100.000 mož ter tvorijo dve brigadi. Ta brigada je dala od aprila do oktobra 3941 2200 mož v podobi obrambnega bataljona, namenjenega za podporo redarstvu v teh krajih. Borci so se udejstvevali pri pobijanju tolp in pri organizaciji zavarovanja meje. Na tisoče nemških Spodnje-štajercev je zdaj pod orožjem ter se bori za Nemčijo na najrazličnejših bojiščih. Spodnještajerstea mladina je organizira v sklopu nemške mladine- ki šteje 82.000 pripadnikov v dečkih in deklicah. Celokupno šolstvo je nemško, 360 ljudskih šol obiskuje 85.000 učencev, poleg tega pa so mladini na razpolago tudi višje šole, gospodarske in obrtne strokovne šole, poljedelski zimski tečaji, poljedelski strokovni tečaji za viničarje ter šole za krajevne godbe, katere obiskuje okrog 1900 gojencev. Samo ob sebi se razume, da se goji nemška oesem v štajerskih mestih prav tako kakor na deželi. Tudi domača in komorna glasba napredujeta. Prirejajo se simfonični koncerti z domačimi muzikanti v Mariboru, Celju, Ptuju in Trbovljah. Posebno paž".jo ie štajerski Heimatbund posvetil razvoju kultura h prizadevanj na vasi. Prebivalstvo ta stremljenja podpira- kar si je mogoča raz: c?: ti peč iz njegovega stoletnega pri-padmštva k nemškemu življenjskemu m kulturnemu krogu.
Veliko in uspešno je delo za napredek na Spodnjem štajerskem posebno če ga posojamo z vidika vejne dobe ter z zr2l;šča naročila, da je treba to deželo spremeniti v nemško zemljo. Spodnja štajerska odgovarja vsem zahtevam vojne za mobilizacijo in druga dela. Prebivalstvo, ki je bilo do aprila meseca 1941. uslužno nasprotniku, je b'lo treba preko indiferentnega in napačnega zadržanja preusmeriti m postaviti v službo Reicha. Tudi ta težavna naloga ae je posrečila, kajti danes se nahajajo vse moči in dobrine Spodnje štajerske tam, kamor spadajo. Po dveh letih je Spodnja štajerska, ki se je otresla srbsko-sloveiv-sfltega jarma, postala na mnogih področjih, ki so bila deloma nova- zopet nemška dežela.
Nemški listi so ob droktolcl aasedbe Spodnje Stajerke in Gorenjske objavili daljše članke, kateri poudarjajo velik napredek, ki je bal v tem kratkem razdobju dosežen na vseh področjih gospodarskega, političnega m kulturnega življenja. Nekaj zanimivih podatkov posnemamo iz enega izmed teh prispevkov.
Za drugo obletnico prestanka srbske oblasti so se v rotovški kavarni v Mariboru, ki je bila že od nekdaj zbirališče Nemcev, zbrali vidnejši borci za nemško stvar k spominskemu slavju. Najprej so počastili spomin 28 nemških Mariborčanov, ki so 27. januarja 1919 bili ustreljeni zaradi svojega nemškega prepričanja, potem pa je govoril bivši skupinski vodja Johann Baron, ki je omenil delovanje nemške narodnostne skupine, broječe 40.000 članov v bivši Sloveniji in izrazil prepričanje, da bodo Nemci tudi zdaj, ko so priključeni k Raj-hu izvrševati svoje dolžnosti.
Trdno voljo in dokaz za to so Nemci na Spodnjem štajerskem pokazali v preteklih dveh letih, odkar je jugoslovanska armada zapustMa deželo, ki se je kljub vojnim tež-kočam osebnega in stvarnega značaja spet spojila z Nemčijo. Vodiln;. delo je bilo poverjeno državnemu namestniku dr. tJber-reitherju kot civilnemu komisarju za Spodnjo štajersko, čigar uradi so v sodelovanju z zveznim vodjo štajerskega Heimatbunda Francem Stemdlom uspešno rešili in rešujejo vse naloge. Najprej je bilo treba izdati ukrepe, ki so bili potrebni, da dobi 25 let pod tujim gospedstvom stoječa dežela spet nemški značaj in da se približno pol milijona ljudi, ki pripadajo po rasi, zgodovini in kulturi k nemškemu ljudstvu, pa jih je drugi jezik in napačno politično mišljenje odtujilo temu ljudstvu, zopet povrne k nemški ž'vljenjski in usodni skupnosti. Etape v tem velikem delu, ki so sledile druga drugi, so bile: odstranitev sledov in posledic slovensko-srbske tuje vlade, ustvaritev štajerskega Heimatbunda. uvedba nemške uprave, razjasnitev o državnv
katerega je raziskoval z ostrim pogledom
anatoma-
Leonardo ni bil samo umetnik, bil je tudi borec in kot takega so ga privlačevaJe velike osebnosti njegove d<->be kakor so Lo-devieo Sfcrza, Cesare Borgia in fr: meoski kralj Frairc I. Sforzi je Leonardo celo ponudil svoje skrivnosti o vojni umetnosti. Iz Vassrijevih spisov povzemamo, da se je izgubil karton, katerega je Michelangelo izdelal za mestno hišo v Florenci, ki je predstavljala bitk 5 za zastavo. Ta karton je tako mojstrsko prik sesava! podrobnosti spopada med konjiki, da se solobniki sliki niso megli dovolj načuditi. Leonardo je baje upodobil na tem kartonu konje s takšno silo, da so se celo živali postavile ter se z: (grizle druga v drugo. Snov za to sliko je vzel Leonardo iz florentinske zgodovine 15. stoletja. Bitka, katero je upodobil, je predstavljala spopal pri Anghiarfju, kjer" se je med dvema oddelkoma razvila silne borba za prapor. Ko je Leonardo risal ta karton, ga je baje pri njegovem delu opazoval mladi umetnik RafaeL
0 Zelenem Juriju je bilo že mnogo pisanja •n večina pozna ta prastari običaj naših de-drv. Zato ne bom opisoval ne Jurija ne nje-r vega obreda pri nas, ampak bom rajši sku-odgovoriti na vprašanje: Kdo je prav za v to božanstvo, ki ga je zameni' svetnik lir i? O tem je bilo še malo govora.
France Marolt v »Treh obredjih 'z Bele is-ajine« je ugotovil istovetnost našega Zde= n. Jurija z ruskim Jurijem — Jtgorjcm Hrabrim, ki na Jurijevo jase belega kenia in . i/uje volkovom, kje in kaj naj lovijo. S!o-> -. ,ki Jurii je prvotno tud' laha! belega ; i:a in je še danes v narodovi ven volčji r. -ii.T, Volčko, ki tud: ukazuje volkovom, kje - kai jim je loviti. Kot Vo'ekc k^že tudi v kc!edn:c- (Tomšičeva varianta)
• dajte mu jajce, da (vam) ne pokolje
'agnjet«.
Jurij je torei naravnost volk m ponekod se
•	: zares kaže kot bt: volk (Kelemma). Edk
volčje božanstvo pa jc v Evrop: razen \ >dana samo Apolon (Oštir Thermilai »Die v oHischen«). ki je pa tudi samo egipčansk ' :rus v nov; obliki. Anolon se bliža kelt-s mu Beienusu, ki ga Slovenci imenujemo F n in ki je istoveten z Velesom. bogom ':ii (vel — »duh. umrli«), kakor z Vo-;iom, kj tudi vodi duše v onstran (Zato-so imeli za Hermesa, a je Veles.) Volk pa je . j ta živa! teh božanstev še le po sinu Oziri-cm Horusu. kakor bomo videli Horus kot k pre«anja svojega zlega strica Tifona — 5.ta. ki mu je ubil očeta Ozirisa, ki je na m svetu poeta! bog mrtvih (Veles. Vodan olon-Belcnus. Bel n-Belbog). Hotus je torej nek način Oziris sam, vstal od mrtvih, da
■	-Cuje svojo smrt. Tako je bilo mogoče, da v Evropi sin umrlega boga postal identičen
< očetom, begom mrtvih. Pa še nekaj je vpli-
•	o na to. da sta se oba boga stopila v ene*
druge podnebne razmere. Horus, ki je sin Orizisa - Nila, se je rodil \ ko leto šele po »pasjih dnevih« to je ta-
■	-t ko se prikaže velika »pasja zvezda« Si-: -š. ki je njegova mati Izida. Ta doba je
nenila v Egiptu začetek leta. Kmalu po--n začne rasti Nil in lotos, sveta cvetka -asa. iz njegovega blata. Na takem cvetu . pokaže božji sin Honis ki se potem bori preganja Tifcna^Ssta do drugega poletja. ' ročino raste moč Tifona, ki doseže v po-u svoj višek, ko ubije svojega brata Ozi-Tifon je namreč suhi peščeni puščavski ar, ki suši Nil in njegovo delto, da po-- ča smrad in bolezni. Kakor torej ni mo-uničiti puščave, tako tudi Horus ne mo-
•	ubit"' Tifona: preganja ga. ga ujame (s po= :jo Izide pa mu zopet zbeži) in ga v dobi - vitnosti dežele prežene, pa le do drugega
do nove vročine. Razmere v Evropi, po-no na severu, so pa drugačne. Zato je ralo priti do reforme in do spojitve obeh :ik sončnega boga, posebno potem, ko je ~el do izraza sončni značaj očeta in sina, ker prej sta bila oba lunini bitji. '-V-adi bog, ki se je častil o »pasjih dneh« ?m o kresu, ko je postal samo sončni bog, moral biti pomaknjen v pomladno dobo. rus naš Chors ali Hrs, je postal Kresnik
Louisa Bromfielda roman »Prišlo deževje«, čigar prvi del smo pravkar bili v prevodu pisateljice Mire Pucove i ot sedmi zvezek »Dobre knjige«, je bil jisan v 1. 1933—37. Kmalu je bil preve-tudi v razne druge jez;ke (italijanski evod je izšel 1. 1941. v znani Mondado-r :evi zbirki »Omnibus«); njegova široka r iirjenost in stalno nove naklade potr-ejo že same. da gre z?, epsko stvaritev :čjega pomena, ne zgolj za enega izmed ' -?žnih uspehov na komercializiranem ame-kem knjižnem tržišču.
Kdor prebere roman do kraja, občuti, da
• v njem poieg pripovedne sile, ki se opi-: -> na živo in močno fantazijo, tudi kaj ■ c kakor samo ugodje pripovedovanja: je v njem res doživljeno gradivo in cia nam je dal pisatelj umetniško obdelan rerez življenjske stvarnosti v eni izmed ' ežel, ki tvorijo mogočni in čudovito pe-mozaik sodobne Indije. Obsežna in razgibana vsebina romana je brez opazne nasilnosti, samo z lahkotno in prepričljivo : oretnostjo nadarjenega pripovednika, zgo-.ena v sorazmerno kratek časovni odsek. Pisatelju je uspelo, da ie okrog katastrofalnega dogodka, ki ga sprožita tropsko caževje in potres, razgrnil toliko življenja :n tako množico značilnih, dobro orisanih c^eb. da ostajamo ves čas branja zajeti ne od eksotike, kakor bi jo kdo pričakoval — dasi je tudi te dovolj, — marveč predvsem cd življenjske polnosti in zagrabi j ve moči Bromfieldovega pripovedovanja.
Zakaj pisatelj tega romana je — zvest tradiciji anglosaškega romana 19. stoletja — predvsem in skoraj izključno pripovednik v polnem pomenu besede. V svojem romanu ne razglablja kakih globokih problemov in ne odpira za obzorji vsakdanjega življenja neskončnih filozofskih vi-
in končno Jurij — Ve*nik! Kot mladi bog, Božič, se imenuje tudi Jarnik, Jarovit, Jarilo. Ker se je pa prvotno spomladi praznoval Oziris, bog umrlih in ne mladi njegov sin Horus, se je po premaknitvi Bož;čevega praznika istoveti! oče s sinom Tako so % tudi imena pomešala. Odtod pa je vsa težkoča razmotati našo dualistično mitologijo. In evo, na ta način je tudi oče dobil kot svojo žival volka, k: je prvotno izrazito Horusova žival (v egipj čanskj bajki celo graja Oziris Horusa, ker si e izbral volka in konja in ne leva!).
Božanstvo tortj, ki se skriva za »Zelenim luri.jem«, prvotno ni kakšen »bog pomladi«, kakor je splošno mnenje, ne bog rodovitnosti, kakoT nrslimo. ampak bog. ki je prijel ma-"če-at krVco ki je prišel z volkom kot ju* naški jezdec, borec: Jegorij Hrabrij!
Kot njegov naslednik se je častil najprej sveti Janez, ker ima opraviti z vodo Hctus-Jariio je namreč prišel iz vode Nilove in še danes ima voda glavno vlogo v tem čast ju: lurija polivajo z vodo, kopajo ga v reki. v Lužici ga vržejo v vodo in ga vsega moKrega vodijo okrog, okinčanega z lokvanji (lotos!) na čeladi iz vodnih bek. Tam se tudi praznuje o kresu in ne samo spomladi. Imenujejo ga »Janez«, kakor bližnji Nemci »Jchan-ns«r Tudi o slovenskem Horsu-Juriju poje kolednica, da je prišel »po grušču« (= po prodcu) in po blatu: »do kolena blatci«! Roe dovitnost tega božanstva ni tako izrazita kakor rodovitnost njegovega očeta Ozirisa-Ve-lesa. Saj poje pastirska pesem o svetem Juriju: »Sveti" Velko, hrani moje bilko, sveti češko, daj ji vime težko, sveti Jurij ti nam pa zakuri!« (citira tudi pisec v »Slovenskem Na* rodu« od 16 t. m.), torej loči: Vtlko, Češko. Jurij! Velko ne more biti drugi kakor Veles, bog smrti in pomladi, pastir divjadi in domačih živali (»skotji bog« mu pravi Nestor), kakor tudi že Oziris v Egiptu, katerega mumijo so prvotno zavijali v bikovo kožo (Frobe-n;us). Češko nam je zaenkrat še neznan, zgleda pa, da se pestm nanaša na nekega »tri-glavega« boga.
Sveti Jurij nam torej predstavlja božanstvo, ki je že pomladni bog smrti in življenja, moči in maščevanja nad ubijalcem TifonoimStri-bogom, v naši tradiciji imenovanim Rabolj. Da je sveti Jurij ;stočasno tudi Veles, nam govori tudi dejstvo, da na Koroškem vodijo Jurija v slamo zavitega. Slama pa jt Veleso-va: na slami so Slovani krmili mrtve. Tako se je sčasoma izpremenil obred sina Velesovega. da je kot Janez ovit v cvetje, kot Jurij v zelenje, kot koroški Jurij pa v slamo.
Jarilo kot bog rasti in rodovitnost' je zelo spolno poudarjen (ker je Veles in Horus), do-čim to nikakor ni Jurij. Naša literatura o tem predmetu rada istoveti Jurija z Jarilom, kar je tudi pravilno. Strogo pa je treba ločiti od Jurija kresnega Jarila (Velesa) kot umrlega boga, za katerim jočejo, mu postavljajo fa-Iične figure in jih nosijo okrog, kakor za Ozi= risom. Tisti Jarilo pač ni Jarilo »mladec«, sin, ampak njegov oče, ki je dobil to napačno ime. Vprašanje Zelenega Jurija je torej bolj kom-plivirano, kakor bi mislil mitolog, ki mu je vsa mitologija polna bogov sonca in rodovitnosti. Ko je prišla vera v Horusa in Ozirisa
i
dikov ali dušeslovnih vpogledov, vzlic temu je — kar naj takoj povem — spreten opazovalec in dušeslovnj analitik človeškega dejanja in nehanja, dasi tega ne kaže v vsiljivi in pretenciozni obliki. Prav tako ne sodi Bromfield med pisatelje, ki hi videli svojo poglavitno nalogo v formalnem izpopolnjevanju, v artistični obdelavi podrobnosti, v tankem brušenju sloga in izraza ter v kakršnem koli oblikovnem novo tarstvu. Pripoveduje z očitno lahkoto, opisuje brez večjega lirizma. vendar z lepimi pesniškimi podobami indijsko naravo in daje bralcu okvir bujnega in neukro-čenega tropskega sveta, ki s toliko _ nasilnostjo posega v človeške civilizacije in njihove begotne uredbe. Poglavitno skrb pa posveča — prav kakor Dickens, Hardy Galsworthy in drugi njegovi vzorniki iz istega kroga — človešk.m zadevam, spremembam osebnih usod, ritmu strasti in vrtinčastih čustev, vplivu družbenih okol-nosti ter vplivu verovanj in idealov, posebej še spoprijemu zapadnih civilizacijskih uredb in navad z orientalskimi tradicijami in svojskim življenjskim stilom indijskega človeka. Tako Bromfieldovo pripovedovanje nasiča vsaj delno tudi našo spoznavalno ;x>treba, saj nam kaže — čeprav skozi transparent pisateljeve tvorne domišljije — izvirnost in pestrost sodobnega življenja v eni izmed indijskih dežel in sicer v tisti, ki se zdii najnaprednejša v smislu zapadnjaških nazorov.
V prvi knjigi romana »Prišlo je deževje« spoznamo deželo Rančipur v njenem normalnem življenju, v pričakovanju dežja. ki pomeni pod tem podnebjem velik dogodek in nekak ključ k novemu ritmu človeškega življenja, kakor pri nas nastop pomladi ali zame, čeprav brez naših dolgih prehodov. Pisatelj nas uvaja na dvor prosvfctiljenega maharadže in prav tako
v Evropo, sta bila oba še lunini bitji in nista imela kaj opraviti s sončnim letom in sta se šele pozneje popolnoma »posončila«. Dokazuje naš Kresnik, ki ima vse polno in kaj jasnih znakov luninega bitja, čeprav ima danes značaj sončnega boga. Tako tudi Kralj Matjaž. ki spi v gori (= piramidi) in bo prišel na Jurjevo! Tudi ruski Hors je lunino bitje, kakor pravilno ugotavlja Bruckner. Dualizem je prvotno lunaren (svetla in temna luna) in šele pozneje, pri narodih, ki jim je sonce vir življenja, postane solaren. Tako se je urezal že naš Trstcnjak, ki so mu vsi bogovi sončni in torej tudi Triglav, ki pa je baš lunin bog. IVienecke je dokazal, da je Triglav v tesni zvezi s kultnimi tremi griči, na primer v Štetinu, tako da lahko mimo iščemo njegovo razlago v lunarni mitologiji (lunarno število 31). Ponavljam: Horus je pri nas Hors — Dažbog. Kresnik — Šentjanževec Hennil — »Janezek«, Jarilo, Jarovit, Svetovit, Volčko, Zeleni Jurij in gotovo še kako drugače. Oziris je imenovan Veles (— Flins?), Belin — Belbog, kralj Matjaž. Set — Tifon pa le Rabolj »rabelj« in Stribog.
Glavni znaki mladega boga so: beli konj in volk. voda in blato, cvet in lokvanj, lotus posebe.
Znaki starega boga pa so: spolnost, falus, živina, rodovitnost žene, živali m zemlje in to, da je umrl m je torej gospodar podzemlja
A. VOLHAR.
Leenarda ia Vinct
Kakor pri mnogih drugih velikih mož^h, sta tudi pri slavnem Leonardu da Vinciju dan in letnica rojstva sporna in zavita v temo. S sigurnostjo je znano le to, da je bil genialni mož nezakonski otrok fioren-tinskega plemenitaša Piera Anonia Vincija iz doline Ama ter se je vzgajal sikupno z zakonskimi otroci imenovanega moža, katere pa je močno prekašal po telesni lepoti in duševni moči. Naitančni datum rojstva. Leoniasria da Vincija je bil doslej neznan. Vasari je zapisal, da je bil Leonarodo rojen L 1542., nekateri drugi raziskovalci so pomaknili letnico rojstva za eno leto naprej, šele v najnovejšem č eu se je mlademu nemškemu raziskovalcu dr. Emilu Mcllerju posrečilo, da je v občini Vinci pri Florenci odkril listino, ki dokončno pojasnjuje datum in letnico Leonardovega rojstva. Zapisek izvira od roke umetnikovega dela., ki je zabeležil, d;a je prišel Leonardo na svet dne 15. aprila 1542 ter je bi! krščen v cerkvici Santa Croce pri Vineiiu.
V Italiji se za odkritje imenovanega učenjaka iz razumljivih vzrokov aamima-jo. V ostalem je bilo življenje genialnega Leo-narda zelo burno. Ko mu je bilo 50 let, se je pridružil Cesarju Borgiji na njegovem pohodu po srednji Italiji kot vod lni inženir. V Leonardu, ki je čutil v sebi silne težnje renesančnega človeka, je namreč bival tudi kos Arhimeda. Iz Vasarijevih sporočil vemo, da se je Leonar lo bavil z načrti strojev, ki naj bi premika'! gore in izsuševali pristanišča. Znano je o njern tudi to, da je mnogo razmišljal o letalskih načrtih. V IbaCiji vidijo še danes v Leonardu predhodnika tehnične dobe. Nežnost njegove umetnosti, ki se nam razodeva v sliki Mone Lise n. pr. v kompoziciji Zadnje večerje tega velikega moža ni ovirala, da ne bi ta umetnik, s podtonom melanholije v duši, imel zanimanja za gmotni svet,
OUHIHtfRtlHflHRi HBlHn*!ni!itfiiSn!Hnt[}ninn)IHIiini!lfll1in!tll!r!!IHIiIMUtUfin;illflf|UHU]U!!t!UllitlH IIltB
Inserirafte v »Jutru«!
moderno usmerjene maharanije, ki sicer nič ne ustreza eksotični romantiki indijskih dvorov, kakor jo poznamo iz drugih romanov, zato pa je tem bolj človeška in po svoje skrivnostna. Opis dvora in njegovih sprejemov, zlasti ob prihodu angleškega velekapitalista lorda Hersona in njegove žene, podobe iz socialnega in kulturnega življenja v Rančipurju, prepletanje usod in stikov zapadnih naseljencev in indijskih domačinov z njihovo kastno hierarhijo in neštetimi bolj ali manj kričečimi posebnostmi, vse to se razvija na epičnem traku okrog osrednje osebe romana, angleškega plemiča Ransoma, melanholičnega neaktivnega uživača, ki opazuje ta pestri svet in si preganja trdovratni spleen z alkoholom. Po hudi trdo-nastopj ogromno deževje, ki mu sledita v nagli zapovrstnosti potres in povodenj; poruši se velik jez, ponos države — ran-čipurske in tehnični pogoj njenega napredka. strašno vodovje zalije daleč naokrog človeška selišča. In tej katastrofi se pridružita v hipu ko za silo vplahnejo vode. še kolera in legar ter močno dec:-mirata rančipursko prebivalstvo, obenem pa pri vsaki izmed oseb. v kolikor jih ne pobereta voda ali bolezen, določita konec starega :n začetek novega življenja. Kakor za Rančipur kot državo, postane katastrofa tudi za njegove ljudi od najvišjih glav do preprostega človeka ogromna preizkušnja in tisti usodni doživljaj, ki pre-sune človeka prav do skritega dna njegove duše Ni-li rančipurska katastrofa civilizacije, uredb in ljudi predpodoba silne preizkušnje, ki jo prav v sedanjih dneh doživlja ves za pa dni svet? Ali pridejo lz teh valov poenovljeni ljudje z novimi, duhovnejšimi pogledi na pomen in vrednost lastnega življenja in življenja drugih? Toda to je le bežno vprašanje na robu knjige, kj nam predočuje pota in krize napredka v deželi maharadž.
Nam, ki nam je Indija kljub vsej literaturi velika neznanka, o kateri vemo, da je ne le po zemljepisnem obsegu, marveč
zlasti po zmes: ras, jezikov, ver in običajev celina zase, je težko presoditi, kako daleč ustreza stvarnosti Bromfieldova podoba modernizirane ranči purske Indije Toda v nekaterih osebah, kd jih je pisatelj tako živo postavil v našo zavest, slutimo avtentične značilnosti novega, pod zapadnimi vplivi zraslega indijskega človeka. Ce je maharadža z maharaoijo vzlic vsem prosvetl jenskim potezam svojega značaja in svoje vladavine še vedno nekam legendarna osebnost, se zdi pristen in globoko človeški zdravnik Sofka, Ind z oksfordsko šolo in eden najprikupnejših primerkov blagorodne sinteze indijstvain evropstva. Izmed množice oeeb v prvem delu romana naj omenimo še polij£ij*ega ravnatelja Rašida Alija Khana, misknaz* ja Smileya, energično ravnateljico bolnice Mac-Daidovo, čudovito starko Fefjejo, Simonovo hčerko Fern, ki postane Raraomo-va žena, staro učiteljico Hodgeovo m poleg Ramsoma seveda mogočnega pluto-krata lorda Hersona, ki postane žrtev kuge in umira v času, ko vodovje ruši Rančipur. Naposled njegovo ženo Lady Edwino, lahkoživfeo, ki potlej sama zboli, se v bolezni notranje očisti ter napasti vse svoje veliko premoženje v dobre iwntfr>ft.
Čitatelj bo zatrdno užival v mnogih umetniško močnih opisih, predvsem T opisu potresa in povodnji, ki sta prikazana tako zagrabljivo, da ne najde zlepa ▼ prevodih, kar jih je izšlo pri nas v novejšem času. dosti epično tako razgibanih, slikovitih in v vsej danamari naravne in civilizacijske katastrofe tako živih stram.
Prevod ge. Mire Pucore je prav gladek, izrazno sočen in stilistično prilagojen širokemu toku pripovedovanja. Roman zagrabi bralca brž na prvih straneh in njegova dinamika raste na to od poglavja do poglavja, prehajajoč ob koncu v pravi for-tissimo. v silen vrtinec dogodkov in usod. — Omeniti je treba prav učinkovito opremo ovojne strani, delo slikarja grafika E. Justina.
Ob 60 letnici
Hinka Nučiča
i
Zagreb, sredi aprila. Šestdeseta obletnica prvaka zagrebška drame in enega nojugiednejšfii slovenskih igralcev gotovo ne bo preeenetfla naše kulturne javnosti, saj je Hinko Nučtč proslavil 40 letnico svojega umetniškega dela
r ' '' •	^ ;
flf _____
K	v
m	mm W
BE^ > -^ml^HsvMll
mfi ^ Bi
4
pred dvema letoma tudi v Ljubljani. Bilo je to v tistih razburljivih tednih pred izbruhom vojne v bivši Jugoslaviji. Tedanje gostovanje v LJubljani je bilo pravi tft. umf za Ljubljančana Nučiča in je znova dokazalo vso ljubezen rodnega mesta do svojega rojaka, velikega umetnika. Ljubljana ga je vedno rada imela, pa naj je bil &an njenega gledališč«, ali je samo p*«
Praznovanje zelenega Jurija v BeB Krajini
ULTURNI PREGLED
Roman iz sedobne Indije
da bomo Izšli z velikonočno številko »Jutra« v soboto, dne 21. t. ra. v zgodnjih popoldanskih urah in bomo vsled tega sprejemali oglase le do petka zvečer.
Up^va Jutra
*	Odlikovani kmetje. Na predlog Duceja ter ministra poljedelstvo in gozdove jO bilo odlikovanih več italijanskih kmetovalcev za dcoer pridelek. Desetorici je bilo podeljeno odlikovanje prvega razreda, petje-setorici diugega razreda, dvestopetdeset pndaicvalcev pa je bil odlikovanih z zvedo tretjega razreda. Oo.l kovanja so biia kmetovalcem izročena na dan 21. aprila.
*	Zbor- vanje italijan^ko-mSmguni visoku-. .. v S3l7.isurgu. Iz Rima poročajo, tla ' " minule dni v Salzburgu četrti sosta-
. -i-, italijanskih in nemških univerzitetnih • . eljev. Glavni temi letev5,njega sestanka i, • »ravnaval vprašanje politične vzgoje. Pre -avali so izmenoma ialijanski m neni-fki predavatelji, ki so primerjali fašizem in narodni sociarzem z b:ljševiško in kapitalist eno ideoilogijo.
*	Smrt zadnjega lombnrdskega garibat. dinea v Milanu. V Milanu je umrl 871etni Carlo Neiro, zadnji lombardski ganbaldi-nee. Stanoval je pri svojem sinu. Rojen je bil v nekem kraju na Beneškem ter je prostovoljno sodeloval v vojni 1. 188(3.
*	Demografska statistika za marec. Iz Rima poročajo, da je bilo v mesecu marcu sklenjenih na ozemlju Italije 22.687 zakonov. Marca je b;lo 85.100 živih novorojencev, dočim je v istem razdobju umrlo 56.249 oseb. število živih v primeru z umrlimi kaže torej prebitek 28 851 oseb. Na dan 30. marca letošnjega leta je imela Italija brez novopriključenih pokrajin 45,730.000 prebivalcev.
*	Omejena število slušateljev na univerzi v Trlestu. Uradni list rimske vlade ob-
iavlja ministrski dekret od 5. apr., ki določa, da se bo smelo v akademskem 1. 1943-1944 vpisati na iuridien; fakulteti 170. na fakulteti za politične vede 70, na fakulteti za gospodarstvo in trgovino pa 450 slušateljev.
*	Promocija v Psdovi. Na univerzi v Pa-
dovi je bil proglašen za doktorja zdravilstva g. dr. Stanko Vrčem iz vasi Dobraule v fsiri S. Croce pri Goriziji. Mlademu doktorju čestitamo.
*	Pastirsko pismo kardinala Ascalesia. Kardinal Ascalesi je naslovil na svoje vernike v neapeljski škofiji p;smo, v katerem izraža svoje obžalovanje zaradi opustošenja. ki so ga povzročila na življenju in dobrinah v Napoliju sovražna letala Nadškof pravi, d.a so bile razdejane tudi mnoge cerkve s cibcriji, krstnimi kamni in drugimi pričami verskega življenja
*	Komisar za ribolov na inšpekciji. Nar. sv. Giorgio Ricci, generalni komisar za Ribolov, je cbiskal ribiška središča v Istri. Mudil se je med drugim v CapcdJstriji, na Isoli, v Piranu, Umagu, Cittanovi, Parenzu, Posanu in Rovignu. Povsod se je sestal z on-dotaimi ribiči ter je pretresel v navzočnosti prefekta in Zveznega tajnika vprašanja, ki
zanimajo ribiški stan. Na koncu je dal komisar napotke glede razvoja ribolova5v bodočnosti.
-i
u— Nov grob. Za vedno je zapustila svmee uslužbenka tovarne Kopač ga. Milica McseUčeva. Za njo žalujejo hčerka, mati, dve sestri in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blago pok o j ni co spremili v petek ob pol 15. iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sežalje!
u— Dež napaja žejno zemljo. Po preteku dolge vrste teplih sončnih dni, ki nam j h je po ljudskem reku prinesel grd 40 m učencev se je v toperk z lunino spremembo spremenilo tudi vreme, že v ponedeljek proti večeru 90 se na nebu začeli kopičiti oblaki toda večerna zarja je obetala, da bo nasiednji dan še lep in sončen. Res je bilo tako. Naslednji večer so se zgrnili na r.ebesni svod še gostejšj oblaki, ki jih veter ni mogel več rszgnati. Ponoči je začelo de-žavati in je dež s kratkimi presledki ves dan pojil žejno zemljo, željno so ga pričakovali zlasti kmetje in vrtnarji, kajti rast kljub toplemu vremenu ni bila posebno fcujna. Ce naj bi blo po njihovi in naši želji, bo dovolj moče za rast in za vse, ki
so si želeli vremenske spremembe, v dveh ali treh dneh. Priroda pa bo seveda ukrenila po svoje. Najvišja temperatura v torek čez dan je znašala 218 stefe C, živo srebro pa je včerajšnje jutro padlo na 10.8 stop. C, u— Razpored službe božje v pravoslavni eerlivl aa Veliki ui Sveti teden. Veliki četrtek; ob 10. uri; Liturgija sv. Vasifija Velikega, ob 18: 12 pasijonskih evangelijev. Veiiki petek: ob 9,. Carske ure. ob J6. uri; Večernice -- Polasranie olaštanict v Grob, Velika sobota: ob 6. uri: Jutra-njice - Pogreb Gospoda; ob 10 uri Liturgija sv Vasilija Velikega, i. dan Vs a-jenja: ob 6. Vstajenje in jutranjica, ob 18.: Večernce. H. d«n Vstajanja: ob 10: Liturgija sv. Ivana Zlatouatega. ob 18.: Večernice. III. dan Vstajenja: ob 10: Liturgija sv, Ivana Zlatoustcga.
u— V tukajšnji evangeljski cerkvi bo služba Božja na veliki petek in na velikonočno nedeljo vsakokrat ob 10. uri dopoldne.
u— Spominska razstava del Ivana Vav-
potiča v Jakopičevem paviljonu nudi dostojen prikaz ogromnega življenjskega dela prerano umrlega mojstra naše upodabljajoče umetnosti. Na ogled je postavljenih 129 siik Ln zbirka risb, Dela so nastala v času od leta 1893 do leta 1942. Med drugimi so razstavljena tudi dela: akvarel »Vavpoti-čeva teta« iz leta 1893 in »Lastni portreti« iz let 1900. 1939, 1940 in 1942. Razstava bo odprta do 9. maja. Ogled toplo priporočamo.
u— Nova mladinska knjiga »Biba«, ki
je izšla za veliko noč v založbi knjigarne Tiskovne zadruge v Šelenburgovi ulici, ima zelo pisano vsebino. Biba. živahna, ljubezniva deklica, hodi po svetu in se seznani s palčki: Micem, Picem, Bičem in Toniom, s katerimi veselo svatuje na trati zeleni Mladina jo bo spremljala iz šole dalje po vseh njenih potih in bo vesela in žalostna z njo. Pogumna Biba bo izvabila prisrčen smeh, pa tudi pomilovanje, ko jo čarovnica spremeni v čudno spako. Z Bibo in z luninimi žarki bo šla mladina »skoz okence tja v kamrice«, kjer so bele zibelke. Knjiga »Biba« bo najlepši pdrh za velikonočno darilo, otroci ga bodo olupili in našli v njem zlate nauke, kakšni morajo in kakšnj ne smejo biti. da jih bodo starši veseli Živahni verzi Mare Tavčarjeve se že sami priporočajo, pravtako izvirni lesorezi inž. arh. Otona Gasparija, s katerimi je povest opremljena in vodijo otrokovo domišljijo v široki pravljični svet.
9 CVETJE, VENCI, ARANŽMAJI — • »ROŽA« — CVETLICARNA
u— Krstna izvedba Tomčeve kant^te za soli zbor in orkester: Križev pot, na besedilo pesnice Vide Taufer, bo danes zvečer točno ob 19. uri v veliki unionskl dvorani. To največje in v zadnjem času najpomembnejše slovensko delo bodo izvajali pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča: altistka Franja Golobova, basist Julij Betetto, pevski zbor Glasbene Matice in simfonični orkester. Pri harmoniju sodeluje Ciril Cvetko. Kakor je včerajšnja skušnja pokazala je delo izredno veličastno in bo imalo prav gotovo velik uspeh. Opozarjamo tudi, da se bodo v kratkih pavzah med posameznimi postajami Kri-ževega pota projecirale na platno Ber-gantove slike. Za uvod in konec pa slovenska pokrajina, žalostna gora pri Mokronogu, na kateri se razločno vidijo postaje s KMvarije. Za nocojšnjo Izvedbo je na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice še par sedežev in stojišč. Prav posebno pa opozarjamo vse pesetnike, da si kupijo spored, Sei prinaša celotni tekst Križevega pota. Predprodaja je v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Tenorist Miloš Brišnik bo priredil samostojni solistični koncert v petek, dne 30. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Na koncert domačina — pevca, ki se je šolal v Milanu, že danes opozarjamo. Podrobni spored sledi.
u— »Poljea za male« je veselje vsakega otroka. V tej zbirki slikanic so do sedaj izšli trije zvezki: 1. PrincesKa Zvezdana, 2. Kralj Debeluh in sinko Debelinko "n 3. Prigode nagajivega Bobija. — Knjigarna Tiskovne zadruge pripravlja sedaj 4. zvezek »Biba«. Napoveduje se nova izdaja »Tarzan.a«, za katerega vlada veliko zanimanje.
u— Opozarjamo, da bo najnovejša umetnostna razstava prof. Ivana Kosa v izložbah Kosovega salona v prehodu nebotičnika odprta tudi čez velikonočne praznike. Na ogled je postavljenih 18 najnovejših akva>-relov: portretov, krajin in cvetličnih tihožitij. Kdor sd uspele razstave še ni ogledal, naj pohiti
hajal iz Zagreba gostovat. Ob naglem razvoju dogodkov v marcu 1. 1941 ni bilo Nu-čiču mogoče, da bi se zahvalil slovenskemu gledališkemu občinstvu javno za tedanji krasni sprejem, kar stori šele sedaj, ob priliki svojega življenjskega jubileja
Hinko Nučii sodeluje že 43 let pri gledališču; od tega ie. bil 14 let v Ljubljani, 2S let. v Zagrebu, dve sezoni pa v Mariboru. Pred 46 leti je kot 14 leten mladenič prvič nastopil na odru Rokodelskega doma v Ljubljani v ljudski igri »Obleka naredi človeka«. Igral je starčka, medtem ko sedaj v starejših letih igra mladeniča v »Du-bravki«. Zaupal nam je, da p'še svojo av-tobi-cgrafljo »Moje življenje in delo«, kakor je to še pred vojno obljubil prof. Kar-1 nu za Vodnikovo družbo; zaenkrat je prispel šele do svojega — 16. leta! Ne dvomimo, da bodo to zelo zanimivi memoarji o slov. gledališču pred prvo svetovno vojno in p> njenem zaključku, prav tako tudi o hrvatskem gledališču med prvo svetovno vojno ter v razdobju med obema vojnama. Razen kot igralec, režiser in gledališki pedagog se Nučfč močno udejstvuje tudi pri zagrebški radijski p:staji v njenih pogostih dramskih prireditvah. Toda najbrž je manj znano, da se je Nučič uspešno udejstvoval tudi kot filmski igralec! V mladem hrvatskem filmu sodeluje sedaj v delu o velikem glasbeniku preteklega što-letaj, Lis-nskem. Svoj življenjski jubilej bo proslavil v Zagrebu s pretresljivo vlogo Tetramena v »Fedri«. v kateri je s svojo soprogo, t^agedinjo Viko Podgorsko dosegel v zadnjem času največj' uspeh. Pripravlja se tudi na naslovno vi0550 v Jelu-šičevem »Samuraju«, delu znanega nemškega književnika hrvatskega porekla; b(-lo je šele pred kratkim uprizorjeno na Du-paju v svečanih prireditvah hrvatske dra-
matike skupno z Budakovim »Ognjiščem« in Begov devo dramo »Brez tretjega«. Pre J zaključkom gledališke sezone bo Nučič najbrž režiral edino Letošnje domače delo, »Petro Jan-Rubini«, delo tudi pri nas dobro znane književniee Ruže Petelinove.
Nučičevo delo v vseh Štirih zadnjih desetletjih je sila uspešno. Ni mogoče nadteft vseh nepozabnih vl«€. kj jih je tako svojevrstno kreiraj v teku svojega dolgoletnega odrskega delovanja. To bi pomenilo našteti vse najvažnejše vloge klas'ke ter inozemskega in domačega dranMStega repertoarja,, ki 90 ga igrala naša gledališča v tem razdobju. S svoj;m vedno solidnim m vestnim delom je ustvaril celo galerijo izvirnih odrskih likov. Neprekosljivo višino je dosegal zlasti v karakternih vlogah, v katerih je znal biti vedno in vselej tako zelo različen. Neverjetno je, kako se zna v vsakem oziru spremeniti, da ga na odru komaj spoznamo. Njegova izredna gledališka njtina mu dopušča, da odlično izkoristi sleherno nianso. Kljub temu, da sodi že med najstarejše zagrebške igralce, se vendar loti vsake nove vloge s takim navdušenjem, kakor nekoč v Ljubljani na prelomu stoletja. Nučičev repertoar obstoji iz več sto različnih vlog v delih vseh vrst in vseh čaaov. Toda v«i njegovi scenski liki ac pravi, živi ljudje s vsemi svojimi uatrezajočimi značilnostmi. Od klasike do sodobnosti, od tragedije do komedije, povsod je doma. Postal je najbolj uporabljiv igralec, kar Jih poznamo.
Prav tako ogromno je Nučičevo delo v režiranju. Odkar je 1908. postal režiser ljubljanske drame, je zrežiral daleč nad dvesto del. J« zastopnik one retfje, ki hodi brez posebne problematike po ravni poti zveste scenske realizacije dramatskega dola. Smoter mu je polno ravnovesje med
u— Slikar Itiko Debenjak se je s svojo
sedanjo razstavo v Obersnelovi galeriji izkazal tudi za odličnega grafika. V posebnem razstavnem prostoru prikazana grafika ga označuje za odličnega risarja, ki obvlada s popolnim znanjem tudi težke grafične tehnike. Poleg Svetogorske procesije, ki spada med največje slovenske grafične liste, zbujajo v tem oddelku razstave splošno hvalo študije aktov hi glav. Obiščite razstavo v Obersnelovi galeriji, ki bo odprta le še kratek čas.
u— V knjigarni TskOvne zadruge Izide za Veliko noč knjiga Mare Tavčarjeve »Biba« bogato, ilustrirana z izvirnimi lesorezi arh. Otona Gasparija.
u— Za VeJiko noč so najprimernejša darila: lepo nalivno pero, jezik°vnS tečaji na gramofonskih ploščah, elegantna harmonika, gramofon s ploščami, hlad-1 na omara za živila itd. Ni Vs<m treba izgubljati fesa z iskanjem teh stvari, ker je tvrdka »Eve-rest« z vsem tem še najbolje založena ter Vam mili veliko izbiro po zmernih cenah: Vabimo Vas na neobvezen ogled, dokler je lepa zaloga, ker je nakup najboljši tam, kjer je velika izbira! Everest, Prešernova ulica 44.
u— Da obvarujete vase krznene plifece in ostalo kožuhovino pred molji, jih prinesite čez poletje v shrambo in p pravilo. »Kožuhovina« Danilo Predalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico »o v torek sprejeli naslednje ponesrečence: Z drevesa je padel in se p. tolkel po glavi 14 letni dijak Bojan Justin iz Ljubljane. Desno roko sj je zlomila pri padcu v kuhinji 69 letna zasebnica Franja Prijateljeva iz Ljubljane. 15 letni dijakinji Ani Verh-kovi iz Ljubljane je nekdo vrgel v glavo kamen. Po obrazu se je potolkel enoletni sinček poštnega uslužbenca Janez Triplat iz Ljubljane. Levico si Je zlomila pri padcu 53-letna žena progovnega čuvaja Marija Dremljeva lz St. Vida pri Stični. Na slamo-reznici si je poškodovala prste desnice 8 letna hčerka železničarja Stanislava Drobe-ževa z Ježice.
Spodnja štajerska
Mozartov zbor iz Berlina na gostovanja v Ljutomeru Poročali smo že, da je prišel na Spodnje Štajersko Mozartov mladinski pevski zbor iz Berlina. Mladi pevci so obiskali že več krajev in povsod priredili koncerte. K sprejemu gostov so se v Ljutomeru zbrala dekleta v dečvah s fanfaro. Mladi pevci so bili nad sprejemom veselo presenečeni. Oddolžili so se zanj z večernim kcncertcm, ki je po poročilu mariborskega dnevnika nadvse lepo uspel.
Spodnještajerska pesnica Margareta VVeinhandJova je imela nedavno v Gradcu bralni večer, na katerem je recitirala predvsem iz svoje zbirke »štajerska*. Zlasti je' navdušila poslušalce s pesmimi iz svoje najnovejše za tisk pripravljene zbirke > Jugend im Weinland«.
Posebne znamke za Hitlerjev roj^tnr dan. Nemška poštna uprava je izda a v a Fiilirerjev rojstni dan Z znamke s H-ffer-jevo sliko po osnutku prof. VVilaclma Da. ehauerja. Znamka vLo'etn<? barv* ima vrednost 12 grošev, rdeča 24 ^rsošev, zelena pa 84 grošev.
I« Velike Nedelje poročajo, da je bilo v letošnjem prvem četrtletju zabeleženih pri stanovskem uradu 21 rojstev, 9 smrtnih primerov in 8 porok. Zakonsko zvezo so sklenili: posestnikov sir. Jožef Lašič in Rozalija Pevec, poljski delavec Matija Pevec in Terezija Vajdova, poljski delavec Ivan Volaj in Elfrida Flucherjeva, pomožni delavec Ivan Kosec in Angela Mundo-va, poljski delavec Ivan Meško in Marija Kosijeva, krojaški pomočnik Ivan šef in Marija Kociprova, poljski deliavec Franc Račiček in Marija Kumrova, mizarski pomočnik Ciril Meško in Hedvika Anderu-čeva.
Tečaj m vojno bnhanje. V Rogaški Slatini je 16. t. m. priredila krajevna skupina ženskega združenja zaključni večer tečaja za kuhanje. Na zaključno slavnost so bili povabljeni tudi evojei mlad:h kuharskih učenk, ki so bili navdušeni nad sijajno večerjo ter prijetno presenečeni nad kulinaričnim znanjem deklet. Večer je pokazal, kako okusne jedi se vkljub današnjim ''asom še lahko pripravijo na temelju odličnih vojnih receptov.
Gledališka predstava v Slovenjgradcu. Slovesijgraška krajevna skupina je dne J7. t. m. priredila gledališki večer s petjem. Dajali so Morrejevo narodno igro »Revček Andrejček« pod vodstvom Antona Afriča. Predirtava je imelia valile uspeh, zai.o so jo naslednji dan popoldne ponovili.
Nesreča planinca. Dijak Walter Fais rz Volšperka na Koroškem je prošlo nedeljo napravil izlet na Rothelstein, da prepleza nevarni Florenconijev kamin. Mladenič je bil član skupine plezalcev graške podružnice planinskega društva ter je kot odli-
Hladilnik najmodernejše izdelave
rrm%
M
zm\\ m
m i tr-"1" !' '-i
mm i
ml »r - I JJ j
mm
mi rr? 1 ' u
i*



\

Lii* 3450.—
12 3, A. F. F. A. hladilnik
izdelan je po najnovejšem principu moderne iznajdbe tako, da je v notranjosti omogočeno stalno kroženje mrzlega zraka. — Ogled in informacije
so neobvezne.
EVES5EST, LJUBLJANA, PREŠERNOVA 44
čen plezalec že preplezal ves kamin, da je že cdlcžil vrv ter se vzpenjal preko zadnjega dela poti, ki se v splošnem ne smatra več za nevarnega. Vendar je tik pri izhodu iz kamina še nekaj mest. pri katerih je treba paziti. Tu je Faisu spodrsnilo in je strmoglavil 100 m v glcbmo ter obležal mrtev. Ko so nezgodo javili, je društvo takoj poslalo reševalno odpravo, ki je truplo prenesla v dolino.
Iz Hrvatske
Nemški nameščenci na Hrvatskem so debili z zakonsko novelo nov pravni položaj. V okviru nemške narodnostne skupine je bilo ustano\Ujeno društvo državnih nameščencev. DiJuštvo, ki je na narodnostnem in političnem področju popolnoma samostojno, bo sodelovalo pri' stanovskih vprašanjih s hrvatsko zvezo državnih nameščencev.
Nemščina in italijanščina pri maturi. Hrvatsko ministrstvo narodne prosvete je objavilo odlok, s katerim se na klasičnih in realnih gimnazijah uvaja obvezni pouk nemškega, in italijanskega jezika od 2. razreda dalje. Ta naredba je bil izdana sicer že za šolsko leto 1941-42, sedaj pa ministrstvo opozarja gimnazijska ravnateljstva, da bodo moraili učenci pri zrelostnem izpitu v šolskem letu 1942-43 polagati izpit iz nemščine in italijanščine. Vsak maturant si bo lahko sam izbral jezik iz katerega hoče biti izprašan.
Smrt grof Miroslava Kulmerja. ^Hrvatski narol« objavlja dne 18. t. m. osmrtnico grofa Miroslava Kulmerja, znanega gospodarstvenika, finančnika in veleposestnika. Pokojnik je bil dolga leta predsednik največjega; hrvatskega denarnega zavoda »Prve hrv~itske štedionice«.
Rumunski in madžarski poslanik odliko-« kovana. Pretekli četrtek sta bil * pri Poglavniku sprejeta rumunski poslanik Di-mitrijo Buzd.ugan in madžarski poslanik Ferencz Marosy. Obema je Poglavnik izročil red krone kralja Zvonimira z dor.ico za zasluge medsebojnega prijateljskega sodelovanja.
Musjin^ni na Hrvatskem. Kakor znano, živi na Hrvatskem okoli 900.000 muslimanov, ki bo po večini hrvatske narodnosti. Jmajo polt g ipopcunc kult upne in delne pravne samouprave tudi ovoj tisk. Pred kratkim je žarel izhajati v Sarajevu časopis pod imenom »Dogu ve hati«. (Vzhod •n zahod.) V zadnji številki je znani mu. tiimanski publicist prof. Hakija Ha-džič objavil uvodnik o odnošajiih hrvatskih muslimanov do islamskega Orienta. V njem obravnava prve stike Hrvatov z Islamskimi narodi iin»nato sledeče vojaško sodelovanje. Prece; podrobno opisuje prihod Turkov, ki so se začeli v 11. stoletju naseljevati v Hercegovini.
Hrvatski gostje v Sofiji. Ravnatelj zagrebškega raaia Vlatkovič je r svojim propagandnim šefom prispel v Sofijo, kjer si bo na povabilo ravnatelja sofijskega radia ogledal onganizacijo bolgarskega radia.
Ostanek balkanščine» Hrvatski narod« je 17. t m. priobčil pod gornjim naslovom kot glas iz občinstva pritožbo o nespodobnem vedenja zagrebške meščanske mladine, pripisujoč to dejstvo balkanščini. Na ta članek je uredništvo prejelo mnogo dopisov, kj odobravajo obsodbo slaibo vzgojene mladine. Uredništvo omenjenega lista je z veseljem ugotovilo, da čitatelji soglašajo z njegovim pozivom in da pravilno presojajo prizadevanja lista, ki hoče iz vrst hrvat-
avtorjean in igralcem zaradi čim večjih gledaliških efektov. Poglavje zase je tudi njegovo obnoVteljsko delo po prvi svetovni vojni v Ljubljani, ko je kot ravnatelj drame položil temelje slovenskemu gledališču, ki med prvo vojno sploh ni delovalo. Angažiral je ves dramski in tudi operni an-sambl. Po reorganizaciji ljubljanskega gledališča je osnoval v lastni rež'ji novo slovensko gledališče v Mariboru, ki mu je bil ravnatelj ln celo zakupnik, dokler ni bilo subvencionirano od države. Od 1. 1921. deluje neprenehoma v zagrebškem gledališču, ki ga šteje med svoje najbolj ugledne člane.
Takisto »e Nučič udejstvuje že tri desetletja zelo uspešno kot gledališki pedagog. V tem času je vzgojil igralski in operni naraščaj, ki deluje danes na številnih hrvat-Skih odrih, v Ljubljani, kakor tudi na mnogih odrih inozemstva. Med učence njegove igralske šole v Ljubljani se štejejo Rakar-jeva, Ramovš, Radmanovičeva, Drenovec, Peček, Grom, Plut in Gregorin, med učenoa njegove igralske šole v Mariboru pa njegova soproga Vika Podgorska, Kraljeva. Janko in š'menc. Polnih dvajset let je vcdil svojo zasebno igralsko šolo v Zagrebu, v kateri mu je bila učenka tudi Zinka Kune, pred leti primadona Metropolitanske opere v New "Sfcrku. Kot učitelj mimike je dolga leta deloval v zagrebški Državni igralski šoli kakor tudi v Državni glasbeni akademiji. Med njegove učenke se štejejo tud1 znane operne pevke Nožiničeva, Tončičeva ln Druzov<čeva Tudi slovenski avantgardi Ivo Mrak je bil Nučičev učenec. Zanimivo je, da se je Nučič skušal udejstvovat! tudi kot dramski pisatelj ln kot prevajalec zlasti Vojncvičevih dram.
Vedno tn v vsakem pogledu je delal čast slovenskemu imenu!
ZAPISKI
Zdravnik — akvarelist
V	kavarni »Slon« razstavlja enajst svojih akvarelov znani ljubljanski zdravnlK dr. R Hlavaty. Njegova presenetljiva razstava na nekoliko nenavadnem mestu vzbuja tem večjo pozornost, ker so razstavljen' akvareli delo, ki nedvomno pričuje o tonskem čutu in o zanesljivi akva-relski tehniki tega umetniško razgledanega zdravnika, znanega tudi po sodelovanju v reviji »Umetnost«. Medtem ko italijanski zdravniki izdajajo poseben časopis za gojitev svojih umetniških teženj, je pri nas tako udejstvovanje zdravnika kaj redek pojav in je zato vredno posebne omembe v kulturni kroniki.
Akvareli g. dr. Hlavatya prikazujejo nekatere planinske motive, lepo zajeta je ljubljanska okolica s Savo in Šmarno goro, po linijah in barvitosti so učinkoviti nekateri razpoloženjski motivi iz narave, združujoči krajino in letni čas v slikovito celoto. Z razstavljenimi deli je ugledni akvarelist izpričal poleg obvladovanja ne-lahke akvarelske tehnike tudj dober okus v izbiri motivov. Njegove akvarele odlikuje prijetna poetična nota.
V	drugih deželah je akvarel močno razvit. Ta zvrst slikarstva se ne ponaša samo z velikimi mojstri, kakor so bili na zapadu v raznih razdobjih Blake, De Wint, J. M. Turner. pesnik Dante, Gabriel Rossetti. Delacroix, Daumier, Renoir, Cezanna in izmed modemih Frank Brongwyn, Vla-minck in drugi, marveč ima tudi številne amaterje, združene v posebne klube in društva. Akvarelska tehnika je težka in subtilna, daje pa človeku z umetniški nji
■"■»■»^■■■i ...................m > mu ....... .
ske mladine iztrebiti vsak ostanek balka^. štine
Povoljno stanje posevkov na Hrvat, skem. xZ hrvatskih pokrajin prihajajo po. rrčila o stiJiju posevkov in o prizadevan u kmetskega ljuc^tva, da obdela čim veiie rrvršine zemlje in s tem zagotovi narodno orehrano Zelo dobra sporočila so prišla z Ranjaiuke, iz Vukovara ter iz drugih delov države, tako glede žita, sadja in >&-lenjave. V okolici Vukc\j*ra je posevka ploskev plenic« za 20 >,, višja nego v šlem letu. Banjaluška okolica je zelo skrbno obdelana, dt.čim je prije.lorski srez no koliko zaostal v tem pogledu zeradi priuTv, ki vladajo v teh krajih. Točni poda, i manjkajo zlasti za Santki most, Ključ ,1 Kotorvaroš.
Tečaj za knjižničarje kmetskih knj'žn:r Glavno ravnateljstvo za narodno prosvc o v Zagrebu je priredilo tečaj za knjižnica krnetskih knjižnic in čitalnic. Trajal bo 21^, do 28. apriia. Tečaja se lahko ud<2:> is moški in ženske ter je za sprejem pocrt r na prijava z navedbo osebnih podatkov. G;< koncu tečaja bodo uleleženei napravili ii_ pit in dobili usposobijenostna spričeva 4,
N^d milijon kun so zbrali za »P°mc
marca v Zagrebu. Kakor znano, so v mtu cu športniki prevzeli nabiralno akcijo »Pomoč«. Po doslej zbranih podatkih bilo v tem mesecu samo v Zagrebu proč: -nih nad sto tisoč odkupnih znakov, mer se da sklepati, da je bilo nad miiij 1 kun zbranega denarja.
šahovsko prvenstvo države je prišlo sedmega k»l?t. Stanje po njem je nask njg: šubarič, inž. Kindij in Bogataj p-točk, inž. Jerman 4 in pol, inž. Teka.' 4 (2), dr. Licul in Mikulčič 4, M. Filipt : 3 in pol (1), dr. Dumič in^Jonke 3 t1 prof. Paviovič in inž. Didzinslfi 2 In p Ostovič in Horvat 2, B. Fiilipčič 1 in p (1) in Vrgoč eno točko in pol.
Pogreb ustašfcega častnika. Pretekli co d on 00 v Zagrebu z vojaškimi častmi pc. kopali ustaškega majorja^lavka Bednja: ca, Iti jc 15. Bovembra lani položil svo . življenje na cltar domovine, braneč Slur.,
Žrtve partizanov v Bibiču. »Nova Hrvatska« z tlne 16. aprila objavlja pop ■ prepoznanih partizanskih žrtev v Bihaču. Navedenih je 76 imen iz mesta in piiblj no toliko tudi iz okolice.
Prvi kopalci na Savi v Zagrebu. V p: teklih krasnih pomlai lanskih dneh je Sa znova oživela Pojavile so se prve lastovk L j. prvi kopalci, ki že prihajjajo, da sončijo, a hrabrejši se tudi že koplje dasl ima voda komaj 14 stopinj Celz: Kopališka uprava je obenem začela, ureja., kopališče tako, da bo pripravljeno vse . veliko množico kopalcev, brž ko nasto l primerno in stalno vreme.
Uomobran&ko pokopališče v Banjalu: Dela za ureditev domobranskega pokop -lišča v Banjaluki so sedaj končana. Pokopališče leži v Boriku poieg lepo urej^v negra nemškega pokopališča. Grobovi očiščeni ter opremljeni z novimi križi J imeri umrlih, še pristi del zemljišča j« razdeljen na parcele ter teikisto očifečv.. Pokopališče je obdano z močno ogr3jo ter se je na njem že začelo^^ppkopavanje do mobrancev, ki so padli v zadnjih bojih.
Nove cene na zagrebški vzpenjači. Cen« z^, vožnjo z vzpenjačo so bile doslej zelo nizke. Zdaj je župan povišal ceno, ki bo za. enkratno vožnjo gori znašala 2 kuni za osebo, za enkratno običajno vožnjo doJi p i 1 kuno za osebo. Ta odlok župana mora S« potrditi državna oblast, nakar bo obvezna za meščanstvo.
stremljenji mnogo stvarjalnega zadovoljstva.
Želeti b," bilo, da bi g. dr. Hlavaty že in v večjem izboru pokazal sadove svojega umetniškega zanimanja in snovanja.
N»va študija o Michelangelu. V zbirki
I Grandi Italiani, ki jo urejuje Luigi.Fe-derzoni, je pravkar izšla obsežna, obilni ilustrirana študija o Michelangelu, delo Valeria Marianija. Kakor vse znanstveno usmerjene biografije v tej zbirki, ima tudi ta težišče v orisu in vrednotenju dela, n« pa v preobilnih podrobnostih umetnikovega osebnega življenja.
Silvio d'Amico je izdal pri Morcelliani zbirko esejev in študij o rimskih narečnih pesnikih in lokalnih umetnikih, kakor so Belli, Pascarella. Trilussa, Lucatelli, Fre-goli, Petrolini.
Zaključni koncert v florentinskem mestnem gledališču. Letošnji zaključni koncert v mestnem gledališču v Firenzi je imel na programu skladbe Vivaldija, Beethovna, R. Strausa in de FaJle. Dirigiral je berlinski kapelnik Schiiler. Z njegovo produkcijo je bila koncertna sezona končana, naslednji program se bo lzvaj3l pri glasbenih svečanostih meseca maja,
Wffly Ferrero dirigira simfonični koncert v Zagrebu. V Državnem gledališču v Zagrebu je dirigiral kapelnik Wfly Ferrero simfoničen koncert, na katerem bo izvajali poleg Beethovnove 5. simfonije po eno skladbo italijanskih skladateljev Rc-spighia, Martueeia ln žandonaja. Občinstvo, ki je napolnilo gledališče. Je »tait-janakemu dirigentu Dri red.'o prisrčen spiejem.
Most v Beringovem morju
Iz megl& Beringovega morja, med grmečo bibavico morja, sredi viharjev in plavajočega ledu, iz mraka dolge polarne noči se dviga skupina otokov, ki veže kakor dolg, usločen most azijsko in ameriško celino. Včasih sijejo z otoških višav ognji še danes delujočih vulkanov in lava se zliva v širokih tokih po kraševitih pobočjih v morje. Sikajoči oblaki pare in dima zakrivajo tedaj kopnine. Tu ne rase nobeno drevo, noben grm, gola skala obvladuje te razvaline zemlje, ki so v davnih dobah preostale od silnega udora kopnine. Pred nekoliko desettisočletj; sta bili Azija in Amerika namreč spojeni. Ljudstva so potovala tx> kopnem sem in tja in še danes se azijskj in amerišk; Eskimi drugi od drugih le malo razlikujejo. Celo bajke in pripovedke južnih ameriških Indijancev vedo pripovedovati o grozotnih dneh, ko so bežali ljudje pred velikim ognjem, ki je bil pretrgal noč in metal ljudi ter zemljo v rjoveči prepad vrelega morja. Kot zadnjo rešitev je poslal Manitu. Veliki duh, ogromno žel,vo in rdeči možje so na njenem hrbtu ušli pred žarečo in tuleče katastrofo Nato so potovali čedalje bolj proti jugu. dokler niso iz dežele ledu ln plamenov dospeli do širnih prerij in v neskončne gozdove.
Pripovedke eskimskih ter indijanskih ljudstev skrivajo v sebi neko resnično jedro. kakor pač vse ljudske pripovedke Današnje Aleutsko otočje je zadnji ostanek širokega azijsko-ameriškega kopnega mo-stb. v katerem je bilo sedanje Beringovo morje samo manjše celinsko morje, ki se je razprostiralo do arktične ledene pregrade. Od Aljaske objema danes 150 otokov in čeri Beringovo morje. Vsi ti otok; in čeri obsegajo le 37.840 štirjaških kilometrov, mnog-' ugasli in delujoči ognjeniki dajejo deželi, ki nima drevesa in grma podobo groze in negostol.jubnosti. Najbolj proti vzhodu segajo tako zvani Lisičji otoki. ki so največji med njimi Unimak. Una-laška 'n Umnak. Otoki Stirh gora so morali ostati v trajnem spominu vsakomur. 1
ki se je nekoč le dvakrat na leto vozečim parnikom pripeljal sem. Ti otoki so namreč le štirje koničasti, popolnoma goli vulkani. ki se dvigajo neposredno iz morja. Otoki Andrejanovskega, Podganji otoki, ki se jih zavoljo ogromnih, požrešnih podgan izogibajo celo Eskimi in mroži, ter Bližnji otoki dopolnjujejo otošk; lok.
V drugi polovici 19. stoletja, a danes le v mračnih polarnih nočeh, so bili ti otoki prizorišče divjih bojev. Divji lovci na mrože so se zapletali tu za posest poedinih mrožišč v krvave borbe, neredko so sipali tedaj skriti topovj lovskih ladij ogenj in smrt na konkurenčne ladje. Zmagovalci so nat« med mroži uprizarjal; strahovite pokole in podgane so se debelile od pobitih živali, kajti lovcem je šlo samo za kože ter tolščo. Po prvi svetovni vojni so sestavili mednarodno strnžno brodovje, kj naj bi Beringovo morje in Aleute čuvalo pred to divjaško, sramoto, toda drzni, vsega sposobni možje šo vendarle še dovolj često Rrhajali sem na mrožjj lov. Šele pred kakšnimi petimi, šestimi leti se je končala ta na pol razbojniška »idila«, ko so priplula brodovja ameriških tovornih parni-kov in pričela na otoke iztovarjati v svitu žarometov težke topove, jeklo, železo in beton, da bi se Aleuti spremenili v neza-vzetno trdnjavo proti Japonski. Posebno Unalaška :n Atu, azijski celini najbližji otok. so izgradii v trdnjavski oporišči z dal.jnostreinimi težkimi topovi, betonsk:rm mi hangarji. Od Aleutov je namreč samo 800 km do ruskega trdnjavskega pasu okrog Petropavlovskega. do iaponskih Ku-rflov pa komaj 1500 km. kar ni za moderno letalo nobena omembe vredna daljava. Toda ko ie izbruhnila vojna med Ameriko in Japonsko, se ie kmalu pokazalo da so se Američani v svojih računih ušteli. Japonci so se nekega dne izkrcal1 na nekate-rfh najvažnejših otok:h in namesto da bi postali Aleuti nevarnost zanje, so se spremenil; v izhodišče največie nevarnosti. ki preti Zediniemni državam neposredno z japonske strani.
Novi tank »Tiger
Kakor bi nekdo potegnil za nevidno vrvico, tako se ozirajo naše glave naokoli - -piše nemški vojni poročevalec Lambert Ho-ing, eden izmed redkih nemških novinarjev, ki si je smel na povabilo tiskovnega oddelka nemška vlade in ministrstva za obo-r-žitev ogledati demonstracijo najnovejšega nemškega oklopnega tipa.
Iz smrekovega gozda prihaja najprej divje, naraščajoče hropenje- ki postaja čedalje bolj grozeče in grozljivo. Potom vidimo, da se v sredini gozda stroaajo krošnje dreves, kakor bi jih majala silna p.dtalna moč. Nenadoma pa se odpre v gozdu vrzel, v nji se pokaže oklopni voz. Zdi se da ima njegov top štirikoten gobec, ki vohlja po drevesnih deblih, da se sklanjajo kakor zreli klasi, če se jim približa kosa. To je »Tiger«, najnovejši nemški tank. izdelan pod vodstvom sedanjega ministra za oboroževanje Speera. Gotovo je to najpopolnejši oklepni
z na svetu.
Dolga t: povska cev je zaenkrat obrnjena nazaj, ščiti jo topovski stolp. Na prvi pogled se zdi, kakor da si je taijk posadil kapo narebe na glavo. V trenutku zdrdra oklopnik mimo nas, stolp se obrne in cev je v nekaj sekundah pripravljena Z3 napad. Ta cev sega daleč preko veza. Kaliber »Ti-grovega« topa je drugačen kakršnih smo bili doslej vajeni pri bojnih vozovih. Kolesa so opremljena s širokimi verigami ter potiskajo več tucatov ton težko jekleno ohiSje naprej. Motrimo sledove verižnega kolesja v pesku in se čudimo, kako plitko se je kolesje zajedlo v zemska tla. Po žebljih, ki spajajo jeklene plošče, lahko presodimo, kako močno je ohišje jeklenega velikana Pravkar se voz pripravlja za napad. Bliža se hrastu. Topovski stolp se ekrene nazaj, mi pa zadržujemo sapo, kajti »Tiger« se pomika dalje naravnost proti mogočnemu, hrastu, katerega bi jedva objela dva moža z iztegnjenimi rokami. »Tiger« podre hrast popolnoma ravnodušno Z enim samim sunkom se drevo nagne na stran In pobesi, mogoče korenine udarijo iz zemlje in zavzamejo pozicijo bizarnih rek, ki štrlijo v zrak. Zemlja poka. Oklepni voz sloni s polovico svoje teže na koreninah in pritiska s svojim truplom hrast k zemlji. Nato gre ravnodušno za dva ali tri metre nazaj, zemlja" pod hrastom začne pokati in drevo se zruši na tla. Motor »Tigra« nanovo zatuli in se spravi v peševni legi nad hrastove kore-nike, kakor bi hotel dokazati vso svojo silovito moč. Pod hrastovimi koreninami se odpre globok prepad. Odprtina pa prav nič ne straši oklopnega vozila. S prednjim delom se ^e »Tiger« že prevesil preko lijaka
in zdaj pleza navzgor. Kakor mogrčen štirikotni ogromen hrošč še nekaj časa v'S na poševnem pobočju, nato zdrsne z ropa-tajfčimj verigami niže. Z ropotajoč mi glasovi eznanjajo eksplozije, kaj se godi v mehanizmu za izpušne pline. Nato se zažro ver ge gosenic zopet v dvigajoča ss pobočje, pesek se umakne kolesom motsr za-rjove in »Tiflfer« se s svrjimi stotinami konjskih sil spravi pokenei ter rine nevzdržno navzgor. Pesek se sesipa, kosi zemlje se umikajo verižnemu kolesju in za trenutek pride oklepno vozilo s svojo grozečo topovsko cevjo skoro v pokončno stojo. To jo podofca, ki daje vtis popolne divjo oti in sile.
Še en pr:zor pride ki bi ga lahko imenovali demonstracijo sile bikovega tilnika. »Tiger« se pripravlja na nov sunek. Pred njim stoji velika, sol/dno zgrajena kmečka hiša. »Tigper« se je peloti s svrjimi strahovitimi zobmi in šapami. Kakor bi ga privlačeval magnet, se nameri naravnost proti poslopju. Ravnodušno vtisne čelo oklepnega vozila prednjo steno. Zidovi se združijo, apnenčasti drcb;r sc pomeša z zrakom iz kupa kamenja, ometa in desk pa se » x .-ger« zopet umakne na prosto. Zdaj napade hišo z druge strani. Zrak se zopet napolni z apnenčastim prohom, ostrešje se podere. V navpični legi se »Tiger« še enkrat zaleti v štirj masivne zidove — s tem je dovršil svoje delo. Hiša se je sesula na kup. marsf-kakšen kamen in tram je padel tudi na vozilo, teda vse to mu ne škoduje. »Tiger« je neobčutljiv in neranljiv v splošnem.
Lambert Hoing zaključuje: To je torej »Tiger«, najnovejši tank nemške vojske, najboljši oklepnik sveta, orožje- kj bo igralo še pomembno vlogo na bojišču. Svojo besedo je »Tiger« ponekod že povedal. Nastopil je na vzhodnem bojišču na severu in jugu, pa tudi v Afriki. Njtegove granate so
Cesarica Marija Terezija
Nemška cesarica, avstrijska nadvojvodi-na itd. Marija Terezija (1717—1780) je nekoč vprašala francoskega matematika in predsednika berlinske akademije Maupe»-tuisa, ali je po njegovem sestra pruskega kralja in švedska kraljica res tako lepa, da o njej upravičeno govore, da je najlepša kneginja na svetu.
— Da, je dejal previdno in premišljeno stari gospod, tudi jaz sem slišal in mislil tako, toda danes sem se prepričal, da je drugače!
Tenkocutnost
Feregrm se je pseasi dvignil in oe približal Klotildi, ki je šarila po predalu v pisalni miaL
»Ali je to tvoja zadnja beseda, Klotilda?« je vprašal.
»Mora biti, Peregrin,« je odgovorila. »Tu ti vračam tvoja pisma.«
Vzela je zavitek pisem iz, predala, ga položila pred Peregrina in stopila k odprtemu oknu.
Peregrinov pogled je zdrsnil preko silu-ete lepe ženske, ki je gledala molče na cesto.
Z neodločnim obrazom je tehtal pisma v roki, potem jih je spravil v žep in zapustil z nemim pozdravom sobo, ki je bila vsa svetla od žarečega popoldanskega sonea.
Poč^Lsd je stopal Peregrin po cesti. Na ploščadi majhne kavarne je sedel k mizi, si naročil kakršno koli pijaCo m prsmiš-lieval o izgubljeni sreči.
Bil je sen, ki se je bil začel ob morju, sc nadaljeval skozi jesenske gozdove m se je sedaj nenadno stopil kakor sneg.
Peregrin je listal po pismih, pozabil na glasno utripajoče življenje okrog sebe in se je tako zatoj^l v branje, da je prestrašeno planil kvilScu, ko mu je udaril glas na uho: »INu, Peregrin, ali si pestal malo-raeščan? Tu. v tem zapuščenem kraju sediš?«
Peregrin je pisma naglo spravil v žep, kakor da so ga zalotili na slabem dejanju, in je prijatelju pomolil »oko.
»Drafi flujipisij,« j« dejal, »peslavlj^m se od lepe iluJ&V«
»Ilitfije elepiujeje Mvljjuje!« j« reke} SuJpiedj i* sedel. ^Treba bi jih bile obdržati!«
»Ne vedno!« s« je pesliusil Peregiin nasmehniti. »Prihajam od Klotilde.«
»Ah, tako ...« je dejal Stilpicij. »Torej... flirt enega poletja se je torej končal ?*
»Zame ni bilo flirt!«
»človek se moti, dokler ljubi.« Je de ju Sulpicij in odprl cigaretnico. »Ali smem vprašati, kdo je spravil toliko poguma skupaj, da je končal? Ti ali Klotilda?«
»Klotilda... Vrnila mi je pisma.«
»Samo p5sma?« Sulpicij si je prižgal cigareto. »Dragi Peregrin, to je malo!«
»Nasprotno, Sulpicij,« je odvrnil Peregrin s tihim nasmehom. »Pisma pomenijo včasih lahko mnogo, dosti več, nego s! mislimo.«
Sulpicij je zamahnil z toko. »Ali hočeš postati sentimentalen?«
»Ne,« nasmeh je postal glasen smeh in Peregrin se je sklonil čez mizo. »Pisma so priznanja in če jih pe daljšem času spet prebereš, se utegneš pod nekimi pogoji celo razveseliti, da je prišlo tako in nič drugače.«
»Razveseliti?« Sulpicij je pogledal Peregrina z dvomečim pogledom. »Tega ml vendar ne boš skušal dopovedati, da si vesel ?«■
»In vendar, Sulpicij!« je odgovoril Peregrin. »Klotilda me je namreč obvarovala neke neumnosti! Bila je tako tenkočutni, da mi je slovo olajšala.«
»Tega ne razumem,« je deja1 Sulpicij Vn zmajal z glavo.
»Zel« pr«n»iwrto!« Fereftfa je pftaffnii pisana i* Ž«jt. »Med »«jUKi nisnai, ki ad jih je Kletilda vršila. je tfle namreč tudi pismo, ki si ga ji šele pred nekolike dnevi pisal ti!«
pokončale že na stotine c klopnih vozil vseh
velikosti, boljševiške, angleike ta ameriške tanke, katerim zadostujeta dva do trije streli iz »Tigrovega« žrela. Soovražniki so torej že preizkusili smrtni učinek »Tigra«. Seveda ni mogoče povedati podrobnosti te genialne konstrukcije. Lahko pa se oznani, da je »Tiger« prestal svojo preizkušnjo na bojišču m da je izpolnil nade, katere so polagali vanj nemški vojaki.
Zanimivosti
Ovratnica Marije Antonlette prodana za 140.000 frankov. Na javni dražbi v Parizu (palača Drouot), je bila prodana te dni za 140.000 frankov zlata ovratnica kraljice Marije Antonlette, katero je nosila nesrečna vladarica ko je še bila zaprta v ječi Temple.
Nova stanovanja za 241.000 nemških pripadnikov. Iz Berlina poročajo, da so na področju Warte v zidnjih treh letih nemške oblasti naselile 241.000 pripadnikov nemške narodnosti, ki so se izselili iz
vzhodne Evrooe.
Turki zamenjujejo imena arabskih mesecev. Turški prosvetni minister je izdal dekret, ki pravi, da se mora v bodoče opustiti imenovanje mesecev po dosedanjem načinu z arabskimi imeni. Arabska imena mesecev bodo zamenjala turška imena. Ja-r.uar se bo po novem načinu imenoval »il-kaj«, kar pomeni toliko kakor prvi, mesec december pa »sonaj«, kar pomeni toliko kakor zadnji.
Predsednik belgijskih novinarjev žrtev terorističnega napada. Paul Colijn, direktor bruseljskega nmevnika »Nouveau Journal« ter predsednik dnaštva belgijskih novinarjev je postal žrtev terorističnega napada, kateremu je podlegel. Ni dvoma, da ima ta atentat politično ozadje, zara li česar so oblasti aretirale devet belgijskih stra-hovalcev.
Nova zastava severne Kitajske. Vlada v Nankingu je pravkar določila b.rve nove kitajske zastave. Po narelbi te vlade, je sestavljena nova kitajska zastava takole , na sinjem polju, obrobljenem z rdečim trakom je v sredi belo sonce Stara kitajsko zastava je imela pet barv.
Vas nezaposlenih. V ameriški zvezni države Ovegon imajo med 258 prebivalci tega kraja 257 nezaposlenih oseb. Edini moški, ki je zaposlen, služi kruh v uradu za socialno pomoč, ki so io deležni brezposelni.
Franccfcki frrnrrrU padel na tuniškem bojišču. Iz Tongerja poročajo, da je p?.d-l na tuniškem bojišču francoski general VVH-we,r.
IHaurra« ie nevnrno bolan. Iz B°ma javljajo. da je direktor »Action Frnneijse Charles Mnurras hudo bolan. Svoje; in prijatelj: so v resnih skrbeh za njegrvo življenje.
Francoski minfster se je ponosrrč:l na vožnji z avtomobilom. Francoski minister za industrijske produkcijo Bichelonne sr ,^'e te dni peljal s službenim avtomobilom iz Pariza proti Vichyju. Pri Athis-Monsu pa se je zgodila nesreča. Minister Bichelonne, šef njegovega kabineta ter dva druga visoka uradnika so bili hudo poškodovani. Vse 5tiri se morali odpeljati v nk> pariško bolnišnico.
VVLLK1E
Nezadosten dokaz
I Detektivski
GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek. 22 aprila, ob 18.30: V času obiska
nja. izven Cene od 20 lir navzdol. Petek, 23. aprila, ob 15: V času r.|>isk»nj<t
Izven. Cene od 20 lir navzdol. Sobota. 24 aprila: Zapito. Nedelja. 25. aprila, ob 15: V času obiska-nja. Izven. Cene od 20 Lir navzdol. — Ob 18 30: Prava ljubezen. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol.
E. GregOrin: »V času ob»"skanja« Pasi-jonska igra v šeetih postajah. Osebe: Marija — Starčeva. Jezus — Gregorin, Janez — Verdonik. Peter — Bratina, Juda
—	Nakrst. Magdalena — Sancinova. Ni-kodem — Plut. Kalfa — P. Kovič. Poncij Pilat — Peček, Petronij — Drenovec. Veronika — Simčeva, sloni — Tiran, hromi
—	Benedičič. Jožef in Arlmateje — Košuta. Aminadab — Raztresen. Gamaliel — Presetr.ik. Joda — Gorinšek, Sadok — Lipah. Levi — Blaž, Amos — Brezigar, Longin — Pfeifer. pladiator — Tomažič, žera — Paknrjeva, Gc-ima — Podgoršek. Režiser: E. Gregorin, scenograf: inž. K.
OPERA
Četrtek, 22. aprila: Zaprto. Petek, 23. aprila: Zaprto. Sobota, 24. aprila: Zaprto. Nedelja, 25. aprila, ob 18: T-	•ven.
Cene od 28 lir navzdol.
Otroci, ki so sodelovali pri lanski predstavi opere »Carmen«, imajo skušnjo za uprizoritev, ki se bo vršila po Velik; noči, v četrtek, t. j. danes ob pol 12 dopoldne v Operi.

Način, kako me je to vprašal, mi ni ugajal in pogledal me je s takim pogledom, da sem se jela kesati, da sem sama prišla k njemu. Prvič mi je šinila v glavo misel, da bi se utegnil okoristiti z mojo nepremišljenostjo.
Kljub temu sem ohranila svojo hladnokrvnost, kar sem mu skušala pokazati z vedenjem in z besedami.
»Niste me prav razumeli: med nama ni bilo nesporazuma in najina ločitev nama je obema mučna.«
Na kratko sem mu razložila vse, kar se je bilo zgodilo med nama, trudeč se, da bi postavila Evstahijevo vedenje v čim lepšo luč.
»Čudno,« je dejal, kakor da govori samemu sebi. »Prva Evstahijeva žena ga je ljubila vi ga obožavate. So moški, zaradi katerih ženske ponore, in so tudi taki, za katere se sploh nobena ne zmeni. Moral bom preštudirati iazlo~ ' oga pojava, ko bom utegnil. A niste mi povedali, čemu ste hoteli razkriti straSno skrivnost v Gle-ninehu.«
»Hotela bi, da bi bila izpričana nedolžnost mojega moža in da bi bila uničena razsodba škotskega sodišča. Moj mož, njegova mati in njegovi prijatelji so se uklonili pred to obsodbo... jaz ne!«
Komaj sem izgovorila te besede, ko je bilo videti, da se je pokazala Dexterjeva blaznost, v katero do tega trenutka nisem verjela. Nenadoma se je vzravnal v svojem vozičku in me zgrabil z rokami za ramena. V istem času se je iz največje bližine z divjim pogledom zagledal vame.
»Kaj hočete reči?« je vzkliknil z drhtečim glasom.
Obšel me je smrten strah. Na vso moč sem se trudila, da ga ne bi pokazala. S kretnjo tn s pogledom sem skušala ustrahovati nesramneža ter mu dati na znanje, da me žali s svobodo, ki si jo dovoljuje napram meni.
»Dajte proč vaše roke. gospod in sedite nazaj na svoje mesto.« sem dejala strogo.
Mehanično me je ubogal in se opravičil. Moje besede so ga vsega pretresle.
»Oprostite mi. prosim vas,« je dejal. »Ponižno vas prosim, da mi oprostite. To, kar me razburja 'n straši, me spravlja v blaznost. Ne bojte se me. Kaj ste mislili s tem, da se ne boste vdali škotski obsodbi?«
Skesano je potisnil svoj voziček od mene.
»Sem dovoli daleč?« je dejal ponižno. 7Se me še bojite?«
»Dovolj o tem, oproščam vam Zdaj pa poslušajte. Ko sem vam dejala, da se ne maram ukloniti škotski obsodhi, n!sem mislila s tem ničesar drugega kakor to, kar sem dejala. Ta razsodba je vrgla madež na dobro ime mojega moža. Bolje kakor kdor koli poznam bridkost, ki mi jo je prizadejala ta razsodba. Zavoljo tega madeža, ki je ostal na njegovem imenu, me je zapustil. Ne zadostuje mu moje prepričanje v njegovo nedolžnost, ne bo se vrnil, dokler ne bo njegova nedolžnost popolnoma izpričana. Njegovi prijatelji, njegovi advokati. celo on sam. ne verjamejo v to. toda jaz, njegova ženn. ga ljubim in ne obupujem. Njegov star prijatelj ste, prišla sem vas prosit, da mi pomagate, doseči svoj cilj.«
Bilo je videti, dn se zdni boji on mene. Vznemirjeno si je segel z roko na čelo, kakor da mu hoče planiti iz možganov neljuba misel.
>Ali sanjam?« je vprašal s tth:m glasom.
Zganil so je, da bi potisnil voziček bliže k meni. jaz pa sem dvignila roko in ga zaustavila.	I
»Zato torej hočete razkriti skrivnost gospe Macallanove ? c
»Da.«
»Mislite, da vam lahko Jaz pomagam?«
»Mislim, da ml lahko pomagate.«
»Ali sumite koga?«
To vprašanje mi je zastavil s tihim, grozečim glasom. Zdelo se mi je, da me hoče opozoriti, naj bom previdna, toda jaz sem hotela dalje.
»Sumite koga?« Je ponoviL
»Morda.«
»Vam je... oseba, ki jo sumite, dosegljiva?«
»Ne še.«
»Ali veste, kje je?«
»Ne.«
Globoko je zavzdihnil in sklonil glavo na naslon vozička. Je bil to vzdih olajšanja,, neugodnosti ali utrujenosti?
»Ali mi naklonite pet minut počitka? Dejal sem vam že, kako me pretrese in vznemiri vse, kar je v zvezi s to dramo v Gleninchu. Takoj bom spet sposoben za nadaljnji razgovor, ako ste tako ljubeznivi, da me pustite za nekaj minut samega. V sosednji sobi boste našli knjige.«
Sla sem v sosednjo sobo. Spremil me Je z vozičkom do vrat, ki jih Je zaprl za menoj.
Dvajsetprvo poglavje SOMRAK
Ta trenutek samote je bil tudi meni ▼
olajšanje.
Očitno je bilo, da sem nehote zbudila r njem kako razburljivo skrivnost. Mučila in napenjala sem svoje uboge možgane, da bi uganila, kaj naj bi pomenila ta skrivnost. Vsi moji napori so vodili do domnev, od katerih morda nobena ni bila niti blizu resnici.
Cez nekaj minut so se vrata odprla in glas mojega gostitelja me je vabil v veliko sobo.
»Pridite, draga gospa Valerija. Zdaj sem popolnoma zbran. In kako je z vami?«
Govoril je zmenoj ta me gledal kakor star prijatelj. Med mojo odsotnostjo se je izvršila v njegovi notranjosti neka izpre-memba. Oči so se mu veselo svetile, kri mu je zalila lica pod vplivom nove vznemirjenosti. Napolnil je kozarec iz starega benečanskega stekla s tekočino prekrasne rdeče barve.
»Burgundec je,« mi je dejal, »kralj med burgundskimi vini... Pijem ga na vaše zdravje in vašo srečo! Prosim vas, da pi-jete z menoj.«
Ponudil mi je kozarec in tudi sam ga Je izpraznil na moje zdravje. Tedaj sem vedela, od kod sijaj v njegovih očeh in rdečica na njegovem obrazu. Nisem ga hotela žaliti, pila sem njegovo vino... morala sem mu pritrditi, da je odlično.
Nenadoma sem ga vprašala:
?Gospod Dexter, ali niste v zadnjem času ničesar slišali o go.-.ie Beauly?« »
Izraz zadovoljstva je izginil z njegovega obraza in v njegovem obrazu in v njegovem glasu sem znova začutila tisto nezaupanje, ki sem ga bila že prej opazila na njem.
»Mar tudi vi poznate gospo Beaulyjevo?< je vprašal.
»Poznam jo le po tem, kar sem brala v poročilu o procesu.«
»Gotovo imate kak razlog, da me vprašujete po njej. Ali se zanimate za gospo Beaulyjevo kot prijateljica ali kot nepri-jateljica?«
Naj sem b'la še tako smela, vendarle še nisem imela dovolj poguma, da bi mu iskreno odgovorila. Dexterjev obraz me Je svaril, naj bom oprezna.
NERODNA ISKRENOST
—	Ah, — pravi Ančka in se privije k Ivanu, — zdaj se bova pa gotovo lahko kmalu poročila. Mati je že čisto na najini straai.
—	Od kod pa veS to? — vpraša ženin.
—	Sli&tla sem, kako je dejala danes očetu, naj te nikar ne presoja samo po zunanjosti.
Kaj vem, kaj znam?
191.	Kdo je napisal »Don Kihota«?
192.	Kateri znameniti fizik je bil župan v svojem rojstnem mestu?
193.	Odkod šahovska igra in njeno ime?
194.	Štirikrat 7 je 1.
Zadnjič smo vam zadali nalogo, v kateri dosežemo z uporabo 4 sedmič rezultat 7; 7 7X7/7 = 1. Kako bi pa uporabili te štiri scdmice, do bi dobili rezultat 100? Tud v tej naiojei dobimo isti rezultat z vsakim
drug m številom.
» • *
Rešitev nalog 20. t. m.:
187. Botckudl so ali so bili indijansko pleme v Braziliji, ki se je »odlikovalo« med drugim po tem, da »o si njegovi pripadniki vtikali velike lesene plošče v predrto spodnjo ustnico. To so smatrali za imeniten okras. Svoje ime so prejeli prav zaradi tega iz portugalskega »botoque«, kar pomeni veho, čep.
189 Lombardija se imenuje po Longo-bardih- ki so 1. 568. tukaj ustanovili svoje kraljestvo.
189.	šest duš je moralo Haronu plačati svoj obulus, da se je nabralo za 1 drahmo kajti drahma je štela 6 obolov.
e
190.	Štirikrat 5 je 100
5/5X5/5=1. Enako pa tudi n. pr. 7/7 X 7/7 — 1, ali 16/16 Xl6'16=l itd.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
NERVOZNOST
—	2e zopet prihajaš pijan domov! Sram
te bodi!
—	Potolaži se, draga ženica. Saj nisem pijan, temveč samo malo nervozen. Kje so pa moje copate?
—	Pod posteljo, kje neki?
—	Vražja strela!... Zdi se mi, da sem bolj nervozen, kakor navadno. Kje pa je ta preklicana postelja?
ANEKDOTA
Pruski kralj Friderik Veliki
Pruki kralj Friderik Veliki je bil strasten lovec in da bi ga na lovu ne preganjalo slabo vreme, je povpraševal prej — in tudi jemal s seboj — zvezdoslovce.
Nekoč je pripravljal velik lov m takrat še prav posebno natančno spraševa' svoje vremenske svetovalce, kaj menijo o vremenu. Ko so mu sogiasno pritrdili, da se bo držalo, so odšli v revir Zvezdoslovci tudi z vso lovsko družbo!
Kraj gozda eo naleteli na kmetica, ki je z dvema osloma oral travnik. Živali sta bili silno nemirni in tudi glasni, kakor bi ju živi da* jali iz kože.
Kralj je vprašal kmeta, kaj naj pomeni ta vik in krik in mož mu je pojasnil, da osla že slutita, da se bliža huda ura.
In res. v dobri uri je lilo kakor iz §kafa in še treskalo ter grmelo je vmes. Vsa premočena se je lovska gospoda skrila pod drevje in čakala, da bi minilo najhujše. Kralj je porabil priložnost in se priporočil svojim zvez-doslovcem še ca bodoče nekako takole:
— Ona dva na njivi sta vedela za to ploho, vi pa ne! Drugič že veste, koga bom vprašal za svet
ENAKO MNENJE No. kako ne ti zdi
nova
Žena: — služkinja?
Moč: — Zdi se mi pmv čedno deklle. 2en.a: — Vidiš, tuda meni se tako zdi in
zato s-em io hitro odslovila.
•
IZJEMOMA
—	Prosim, da mi oprostite zamudo, — se opravičuje šofer, — toda moral sem dolgo čakati na gledališko vstopnico za gospoda soproga.
—	Aha. za »Madame Butterfly«, kajne?
—	Ne. to pot izjemoma za gospoda samega.
GALANTNO
do
Prodajalec spremi dražestno damo vrat trgovine.
—	Ah, hvala, — mu pravi ona, — saj bi tudi sama našla vrata
—	Ne gre za to, — odgovori prodajalec.
—	Zadnje čase se namreč pri nas mnogo krade.
NA TRGU
—	Po čem je korenček?
—	To je hren, gospa.
—	Aha, jaz sem pa mislila, da je peter-šilj.
*
PO SVOJE JE RAZUMEL
Jaka pade s č režnje. Pokličejo zdravnika.
—	Kaj mi pa bo zdaj zdravnik? — vpraša Jaka. — Pregledati te hočem io tečita. — Bežite no. pustite to reč. Vi da bi me lečili Kako pa veste, kaj mi je? Mar ste že kdaj padli s črešnje?
•
OTROCI MED SEBOJ
Ivica in Mirkec se igrata. Mirkec vpraša Ivico: — Ali bi hotela postati moja žena?
—	Seveda bi, — odgovori Ivica. Mirkec sede, iztegne noge in pravi: —.
Zena, očisti mi čevlje.
Izšel fe novi roman DK:
je deževje14
ŠPORT
Iz zgr ^vine In prakse nizkega starta
Zanimivo poglavje za vsakogar, ki goji lahko atletiko ali je tudi samo njen
prijatelj od daleč
Cim krajša je tekmovalna proga, tem več pozornosti morajo tekmovalci posvetiti začetku teka ali kakor pravimo — startu. Zamujena desetinka ali morda samo polovica desetinke sekunde je često odločilna za vrstni red na cilju, posebno na kratkih progah, kjer neredko odločajo centimetri.
Dočim je pri večini športnih panog znan samo en način starta za vse proge (n. pr. pri plavalcih), so se pri lahki atletiki raz vili kar trije temeljni načini, in sicei drugačni za teke na kratke, na srednje in na dolge proge. Dočim sta bila prvotno zlasb načina za srednje in dolge proge precej enaka, se v zadnjem času srednjeprogaši žo zmerom češče poslužujejo spiinterskega starta, kar velja zlasti za progi 400 in 800 m, od katerih velja danes zlasti prva i/. za čisto sprintersko, kar tudi drži, če pomislimo, da znaša povprečni čas najboljših tekačev 11.5 za 100 m in to je gotovo že sprint.
Posebne oblike startanja izvirajo 'Z nujne potrebe tekačev, da bi čimprej dosegli zaželeno največjo brzino. Medtem ko jim to omogoča pri dolgih progah, kjer hitrost ni tako velika, že navaden start, ki je izveden stoje, z nekoliko naprej nagnjenim trupom, je na kratkih progah po dosedanjih izkušnjah najučinkovitejši nizki start-Do njegove uporabe pa je, tako vsaj trdijo, pripomogel tale slučaj:
Pred več kakor 40 leti se je v finale nekega ameriškega tekmovanja preril po težkih predtekih tudi neki Sherill, ki pa ga je mučila ta nevšečnost, da je imel pred startom silno tremo. Pri tem tekmovanju je ubogega Sherilla tako »prijelo«, da se pri startu ni mogel niti držati na nogah. Pomagal si je s tem, da se je sklonil in se oprl z rokami na tekališče in s tega položaja tudi startal, na svoje veliko začudenje niti ne slabo, še bolj začudeni pa so bili gledalci, ki so mislili, da je
pred startom padel,
pasoga kljub temu videli, kako teče prvi skozi cilj. Tudi listi so pisali drugi dan: »Sherill je zmagal, kljub temu, da je padel pri startu.« Sherill sam pa si je dobro zapomnil, da ni startal slabo in se je posvetil izpopolnjevanju tega načina, s katerim je še naprej zmagoval mnogo laže. Seveda je s tem posebnim načinom vzbudil pozornost drugih atletov, ki so ga začeli kmalu posnemati. V zvezi s tem je zlasti zanimivo, da je tudi prvi zmagovalec teka na 100 m, na 1. modernih olimpijskih igrah v Atenah lta 1896., Burke, startal prav tako, dočim so ostali poskusili vsak »po svoje«, torej tako, kakor je pač mislil, da je boljše. Ta Sherillov ali kakor so ga včasih imenovali »ameriški« start, uporabljajo y veliki večini sprinterji še dandanes. Wno leto pred olimpiado v Berlinu, to je leta 1935., pa je znani svetovni rekorder Jesse Owens iznašel nov način nizkega starta, ki se zelo razlikuje od prvega dasi tega na prvi pogled ni opaziti.. Toda v resnici je takole: Pri starem ali
Sherillovem starin
koplje sprinter prvo jamico približno 20 cm za startno črto, drugo pa za toliko zadaj, kolikor znaša dolžina noge od kolena do pete, tako da je po povelju »na mesta« ko-lemo, na katerem kleči, na zemlji pri stopalu druge noge. Sledi »pozor«, na kar tekač dvigne koleno one noge, ki kleči (večinoma je to desna noga, ker se najveC atletov odriva z levo nogo), toda samo tako visoko, da leži vzporedno z zemljo. Obenem se je seveda dvignil tudi trup, ki ga nagne tekač močno naprej. Po strelu se leva noga bliskovito iztegne, desna (ona, Id je klečala) pa prenese naprej in pada na tekališče tik pred startno linijo in nekoliko navzven, tako da je korak ali bolje rečeno skok, zelo kratek. Tudi še naslednjih 7 do 8 korakov, ki se le počasi večajo, je zelo kratkih, ker je telo močuo nagnjeno naprej in preide v normalno lego šele po 14 — 18 metrih. Ravno ta nagnjenost trupa naj bi po fizikalnem zakonu o teži prisilila tekača, da s čim hitrejšimi gibi ta padec prepreči. To je temelj She. rillovega načina starta.
Črnec Ovvens
pa je stremel za tem, da bi dosegel potrebno ravnotežje čim prej in zato ne polaga prevelike važnosti na zakon teže, temveč prepušča dosego čim večje začetne brzine samo svojim mišicam. Zato tudi skuša doseči normalen položaj že po tretjem ali četrtem koraku,, ki pa so vsi večji kot pri starem načinu starta. Vse to pa je mogoče samo tako, da se spremeni položaj nog pred startom v korist večje stabilnosti telesa. Ta problem je rešil Owens (ki
se odganja z levo nogo) na ta način, da ni kolena desne noge držal ob gležnju leve noge, ampak je desno nogo pomaknil za kakih 20 cm bolj naprej, tako da je bilo stopalo leve noge nekako v srečti med kolenom in stopalom desne nege. Razlika prvih korakov pa obstoja tudi v tem, da se noge gibljejo v smeri gibanja in ne nekoliko v stran, kakor je pravilo za stari način, kar povzroči, da so ti koraki po novem načinu desti daljši, kar pomeni, da so tudi izvedeni bolj racionelno
V splošnem pa ta novi način starta še ni prodrl »na vsej črti«. Mnogi sprinterji rajši še zmerom uporabljajo starejši način, ker so ga bolj vajeni. Sicer je pa tudi res, da so večino odličnih rezultatov na kratkih progah dosegli s starim načinom. Tudi Japcnec Yošioka, Iti je menda dozdaj pokazal najboljši start, saj je v Los Am-gelesu vodil v finalu po 20 metrih celo tn metre pred končnim zmagovalcem Tola-nom, je startal po stari metodi — toda zanj je bil oni način, zaradi njegove majhne postave in zato že tako kratkih korakov, ugodnejši.
To bi bile v glavnem značilnosti obeh načinov nizkega starta. Iz vsega navedenega bi se dalo sklepati, da je novi način v marsičem boljši od starega in bo polagoma tudi prodrl, toda prav tako nesporno je tudi da se bo obdržal tudi še stari način, ker pač ni vse za vsakogar.
SLUŽBENE OBJAVE Iz %rada CONI-a
IZ LAHKOATLETSKE ZVEZE Objava št. 8.	Ljubljana, 20. aprila.
Potrditev izidov. Potrjujejo se rezultati pokrajinskega tekmovanja v teku čez drn in strn z dne 18. t. m. Prvak za 1. 1943 je Sedej Zoran, član S. K. Planine. Pokal Coni-a je prejel Zelezničarski Dopolavoro Hermesa.
Odobritev tekmovanja. Pravilnik pokrajinskega predtekmovanja za »Gran Pre-mio del Mezzofondo« je sprejet in potrjen. Tekmovanje bo v nedeljo 2. maja ob 16.45 na Hermesu. Zbirališče sodnikov in atletov ob 16.
Poslovne ure. Poslovne ure zvezinega urada so dnevno od pol 12. do pol 13. in od pol 18. do pol 19., v sobotah samo od pol 12. do_ 13.
Športne izkaznice. Opozarjamo klube, da si čimprej preskrbe športne izkaznice. Izkaznice se bodo izdajale dnevno razen sobote.
V nekaj vrstali
Zadnjo nedeljo se je začelo prvenstveno tekmovanje tudi v spodnještajerskem nogometnem razredu, kjer so bile odigrane nekatere pomembnejše tekme. Celjani so gostovali v Gradcu in zmagali nad moštvom Grazer SC s 6:3, mariborski železničarji pa so doma imeli srečanje z enaj-storico iz Lipnice in so prav tako z zelo izdatnim izidom (5:0) spravili prvi izkupiček. V nižjem razredu so poštarji iz Maribora nastopili v*Celju proti moštvu We-stena in s tesnim 4:3 knjižili prvi dve točki.
Gorenjski tednik objavlja v zadnji številki pregled trenutnega stanja v nogometnem prvenstvu Koroške, kjer sta bili nazadnje odigrani še dve tekmi, izmed katerih so v eni Jeseničani izgubili proti Beljaku z 1:2, iz katerega posnemamo še, da je zaenkrat med šestimi udeleženci na čelu VSV iz Beljaka, naslednja mesta pa zavzemajo Jesenice, nato dva celovška kluba, potem Kranj kot peti in slednjič kombinirano moštvo KAC-Rapid, tudi iz Celovca.
Med ukrepi za totalno vojno je bil iz gospodarskih razlogov v Neme ji tudi precej omejen obseg športnega strokovnega tiska. Tako bodo razna strokovna giasila za posamezne športne panoge odslej združena v enotne izdaje ter bodo razen tega izhajale tudi v daljših presledkih. Med najbolj znanimi sta pri tem prizadeta znana nogometna strokovna lista »Der Kicker« in »Fussbali«. ki bosta odslej izhajala kot en list 14-dnevno. Posebno bo ta ukrep zadel n. pr. boksarje, katerih strokovno glasilo bo v bodoče izhajalo samo vsake tri mesece enkrat.
Zadnji čas so začeli v Nemčiji močno pospeševati gojitev športa med vojnim: invalidi, od katerih so se nekateri že povzpeli do velike spretnosti in tudi prav dobrih tehničnih rezultatov. Tako poročajo, da je pred kratkim v Leipzigu neki poškodovanec iz vojne brez desne noge preplaval 100-metrsko progo v času 1:21.8. 300-metrsko pa celo v času 5:35. Obe znam-
ki sta prav gotovo vredni vanja. kajti celo med povprečneni plavalci z zdravimi udi jih je bolj malo tekih, ki bi imeli moči in sape dovolj, da bi vzdržali tako dolgo v vodi.
Teniški zvezi Romunije in Švedske sta se sporazumeli za medesbojoo meddržavno tekmo svojih predstavnikov v švedski prestolnici, in sicer v dnevih od 16. do 18. junija. Švedi naj bi meseca avgusta vrnili obisk Rumunom v Bukarešti
Kakor se je izvedelo v berlinskih športnih krogih, je znani nemški teniški mojster Henne Henkel prišel v rusko vojno ujetništvo. Henkel v zadnji sezoni že ni več nastopal na tekmah
Iz Srbije
Nova oddaja beograjskega radia. V bodoče bo oddajad beograjski radio v noči od sobote na nedeljo od 2. do 5. posebno oddajo, namenjeno za vojake, ki morajo ob tem času biti v pripravljenosti ali čakati na postajah v čakalnicah. Cddaja bo vsebovala pisano glasbo, povezano z živahnim napovedovanjem.
Zbirka za svojce bojevnikov na vzhodu. SS divizija »Princ Evgen«, ki je sestavljena iz nemških prostovoljcev iz Banata, je zbrala med svojimi člani za preostale svojce vzhodnih bojevnikov 365.040.05 RM.
Colin Ross govon vojakom. Na povrat-ku iz Bolgarije je znani nemški raziskovalec Colin Ross v Kolarčevi ljudski univerzi predavali vojakom. V svojem predavanju je med drugim dejal, da Roosevelt ni samo pripravljal Ameriko za vstop v vojno, ampak je eden izmed bistvenih krivcev za sedanjo svetovno vojno.
Odpust nacionalno nezanesljivih državnih nameščencev. Ministrski svet je izpopolnil uredbo o odpuščanju nacionalno nezanesljivih oseb iz državne službe. Na osnovi te uredbe je bilo v zadnjem času odpuščenih med drugimi že nad 50 vseučili-ških profesorjev in docentov v Beogradu.
Znamke v korist invalidom. S 1. marcem se je pričela prodaja nove emisije dobrodelnih znamk v korist vojnim invalidom. Prodajo vrši oblastni odbor združenja vojnih invalidov v Beogradu,
Kmetje grade električno centralo. V vasi Belatič, občine Karanske pri Užicu so si kmetje že dolgo želeli električne struje za razsvetljavo in pogon. Kmetje so prispevali za stroške zgradbe in centrala na reki Lužnici je že pričela z obratom.
Preimenovane ulice. Predsednik beograjske občine Drag. Jovanovič je s soglasjem ministra za notranje zadeve izdal oa. ločbo o spremembi imen 84 mestnih ulic. Ameriška ulica je sedaj Prahovska. Ada Ciganlija je Srbska ada, ulica bana Je-lačica je ulica Ljubomira Stcjadinoviča, Str->ssmajer jeva Savska, Triglavska je Cajetinska, Topliški venac se imenuje Trg Princa Evgena. šubičeva ul'ca je seoaj Valjevska, Postojnska ulica Starca Mili-je, Preradovičeva Ovčarska, Prestolonaslednikov trg zopet Terazije itd.
Poziv za štednjo z drvmi. V začetku letošnjega leta je bila v Bscg aolu zaradi štednje z drvmi odprta stalna razstava peči in štedilnikov, ki jo je doslei obiskalo že nad 25.000 Beograjčanov. P^se bno pozornost vzbuja nov model štedilnika. Nedavno je obiskal oredst^vo tucr gespodarski minister dr. Milorad Ned?lj-kovič. Ob tej priložnosti je govoril o toplotnem gospodarstvu v Srbiji. Dejal ie. da bo treba strogo šteditl z drvmi, ker znaša poraba lesa na prebivalca 1.12 m8, medtem ko doseže prirastek samo 0.48 m5.
Sovražna letala, ki jih Je osno letalstvo v Tmdsn uničilo na tleh
Mali oglasi
Kdor lMe atnSbo pto4a m vsako besedo t« —JO. m dr*. tn pror. takso —J50, n ________
•U Stfro L Sv—. Najmanjši lsnos a» te oglase J9 h 7,—. — Za ženltve ta dopisovanja Je plačati
ot vaakrt besedo L L—, za vse druge oglase L —.60 sa besedo, n drž. ta prov. takso L _jB(L
m dajanje naslova ali Ufro V X—. MaJmanJ« Iznos sa te oglase Je L 10.-
Hišni posli
iščejo službe
Absolventka
trg. šolt zel kakršno ko>. zaposlitev. Posebno veselje ma do otrok kot varuhinja. Po nudbe na ogl odd. Jut :i p >. »Varuhin.a«.	6010-1
Hišni posli
dobijo službo
Balkonska vrata
in okna, razne velikosti, no va. prodom po nizki ceni. Petrareova ni. 34. 6580-6
Tri perzijske
in dve bosanski preprogi, proda Hvastja, Ljubljana, Juvor-nikova c. 13.	6.3SI-6
Angorske zajce
prodam, Dojen jska c. 11.
65SS-6
Hubertns plašč
pran, popolnoma nov, damsfci ali moški, se proda. .Moste, Društvena ul. 19. 6398-13
Krnen plašč
dobro ohranjen, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.
6.396-13
Belo obleko
mornariško za 8—10 let starega dečka prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 6579-13
Gospod, pomočnico
iščim k dvočlanski družini. Predvsen. pošteni.. Zglasiti se je v trgovin: Sto.an, palača Slavije od 17.—18. 6554-Ia
Ženski model
išče slikar. Ponudbe s sliko nI ogl. odd. Jutra |iod »Lep«.
6597-la
Priden voznik
posten z boljšo plačo se sprej me. Naslov v veeb [**>!. Jutra.	6652-la
ČETRTEK. 22. APRILA 1943-XXI 7.30 Simfonična glasba — 8.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12 30 Poročila v slovenščini — 12 45 Komorna glasba — 13.<10 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vriiovnega po veljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Italijansko glasbo izvaja klasični orkester, vodi dirigent Manno — 14.00 Poročila v italijanščm -— 14-10 Koncert radijskega orkestra, vedi dirigent D. M. Šijanec — 15.00 Poročila v slovenščini — 17.00 Napoved časa — Poročila v ital:janšč:ni — 17.10 Pet minut gospoda X — 17 15 Koncert pianista Vergantija -- 17.40 fjlasba osemnajstega stoletja — 19 00 Prenos javnega koncerta iz Unionske dvorane v Ljubljani — 20.00 Napoved časa — Poročila v ita-liianščmi -- 20.20 Lorcnzo Perosi: Kristusovo trpljenje — trilogija za soliste, zbor in I orkester — 21.50 Orgelski koncert Pavla Ran-I čigaja. sodeluje mezzosopranistka Elza KarIo\-j čeva (iz cerkve sv. Petra v Ljubljani) — 22.35 i Pisana ghsba — 22.45 Poročila v italijanščini.
romane Dobre knjige Naročite se na
Gospod, pomočnico
mlado za vsa hišna delu m ki una rada otroke, iščim. Jfaslov v vseh posl. .h, trn.
6939-la
Gramofon
in pio-.ci -i Jpucoj.i' proti mai odškodnini pri tt. »Eve res:« Prešernova 41. 212 il-J
Rumeno korenje
in t.:m.iiiu pt»o dubut v -kla diščih G^podarske zveze v Maistrovi ulici 10. 6541-6
Lesene držaje
z« uj«nt in motjic prodaja (iOe[«xlar?ka zveza, Blenveiso va 29.	6540-6
Bramorje
:n voiuliai.e uuu- preizkušeno sredstvo Hramorin. z navodi lom v Irogeriji Kane. /.idov ska ulica 1.	6534-6
Mrčes
(Uši. >ten.ce. bolne itd.) za nesljivo uničite s >Toxin« praškom Drogerij* Kane Zi dovska ulica 1 6533-»;
Otroški konjiček
euknjen. na kolesih, prodam. Kojač. (rimska 7-1. 6607-6
Nekaj predmetov
starinskih (deloma srebrnih), prodam. Prodajajo se iz prijaznosti v trgovini Krapež,
Jurčičev trg.
6611-6
Jedilni servis
za 6 o?"b. pro 'am Naslov v vseh posl. Jutra. 6609-6
Otroška postelja
bela z mrežo se proda. l/>-aar. Tržaška 27 6591-6
Stare biciklje
in bicikelj-gume, kupimo. Plačamo zelo dobro, tiasogeno Merkur. Puharjeva 6. 66^5-7
Srebrno lisico
dobro ohriinjeno, kupim. Naslov v vseh pos]. Jutra.
6395-7
Boe
lisičje, flenor.eve, "tare in nove. Nove in stare aktovite, usn.ene kou-ke in ceoeini vosek. Lisičje, dehorjeve, ku-nje kože, polhe strojene m nestrojene, aosro ohranjene polhove čepice in janeke. ku-pu.e stalno trgovina ^lravic. Ljubljana Stan trg 39.
»9S<-Y
Motorno kolo
125 cciri. skorL novo zailn.i moiel. zelo ugolno naprodaj. Snsteršič. tricikel <i. B!eiwefeoya 13 (Figovec levo dvorišče).	6604-10
Dva triciklja
rabljena izvan.euna pr.iiku, produm za 1200 lir. Sušter-šič. tricikelj delavnica (figovec. levo dvorišče). 6603-11
Rabljeno pohištvo
snaznu, dobro oniui^eno. Kavče, otomane, žimnice m oru-ge upoiaoue predmete stalno kupuje nova trgovina »Ugiea« llestni trg 3 (vhod skozi vežo).	6591-12
Lepo spalnico
z trdega lesu. il koin.. par let rabljeno, prodam za 9(JW lir Naslov v vseh posl. Jutra.	6592-12
m
Posteljno perilo,
čajni namizni prt. otročje pn steljno perilo moško obleko, »frak«, zelo male rabljeno in krasen ženski kostim (volnen), prodam. Xeslov v vseh posl.
6^19-13
Zemljiški kompleks
v izmeri ca. 29.000 kv. m v bližini glavne carinarnice-naprodaj. Žalec Andrej, re-alitetni pisarna, Tavčarjeva ulica 10.	6524-20
Vik)
z vrtom, kupim takoj neposredno. Ponudbe na ogl. odd.
Jutra pod šifro »Samo do
500.000«.	6256-90
Proda se:
Hiša pritlična s 600 lev. m vrta ob Celovški cesti, pripravno za trinadstrop-no hišo v bližini tovarne »Union«.
Hiša enonadstropna v Šiški.
Hiša visokopritlična v severnem delu.
Parcele: ob B!eiweisovi C. (Tyrševi), v Sišld, za Bežigradom in Mostah od 30.000 lir naprej.
Travniki na Viču in na Barju.
Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ulica.
6198-20
Opremljeno sobo
ali prazno, s posebnim vhodom. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.
6581-23
Izgubljeno
Zapestnico
8 plavimi kuineučki je izgubila revna učenka, ker }i je dnig spomin, se naproša p»-šteni najditelj, la jo odda pri vratarin v Narodni tiskarni.
6606-28
Pisalni stroj
dobro o&ranjen, po možnosti novejšo Upo, Su-pun. Ponuditi: A. Kova-čič. Prešernova 44.
211-M-J
Nisem plačnik
z« dolgove ki t>i Jih napravila moja žena Madou ilari.a. Mttdon Vladimir, Dravtje 4, Nadolih 4, Ljubljana Vil.
6578-31
midilk*
Sadjarska podružnica Vič
ohvpi-ča članstvo, da oddaja semenski krompir g. Oabrov-šek, Kož. dolina XV1I-1.
6576-35
Razno
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4
Umrla nama je najdražja hči, mama in sestra
Mozetič Mihaela
uslužbenka tovarne Kopač
Celovška cesta 32.
Pogreb blagopokojnice bo v petek, dne 23. aprila 1943 ob V23. uri popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah.
Ljubljana, Beograd, Novo mesto,
dne 21. aprila 1943.
HO JAK KAROLINA, mati; MILENA MOZETIČ, h«; MILA MILOŠEVIČ in JOŽEFA MISLEJ, sestri
A. ALEXANDKK:
22
POZABLJENI NAPEV
.ROMAN
starejšine, če bi jim predložil posebno poročilo o umoru petih muh?«
»Rekli bi, da se varn je zmešalo,« je Huntington naveličano odvrnil. »Sicer se mi pa zdi, da je to razglabljanje dokaj odveč, že zato, ker so muhe poginile same od sebe, najbrže od mraza, ne pa da bi bile umorjene, kakor trdite vi.«
Kapetana so te besede očitno zabolele.
»Jaz pa pravim, da mi lahko verjamete, če rečem, da so te živalce umrle nasilne smrti,« je prepričano izjavil. »Toda,« je z vzdihom nadaljeval, »ali niste hoteli pravkar vedeti, zakaj me Man-hattanovi kemijski poskusi tolikanj zanimajo? Evo, hotel sem dognati, kako so bile te muhe ubite. Zdaj vem: z dušljivim plinom! Kaj menite? Takšna smrt je prav za prav nagla in brez bolečin. Ne verjamem, da bi bile hudo trpele.«
Huntington je komaj pogoltnil piker odgovor.
»A v kakšni zvezi je smrt teh muh z umorom milijonarja Manhattana?« je vprašal, šiloma se brzdaje, da bi bil videti ravnodušen.
Mali, nekazni možiček je kakor v dvomu zamajal z glavo.
»Je v zvezi in ni v zvezi,« je zamrmral na pol sam pri sebi, »kakor pač gledamo. Lux, na prirnen je bil omamljen z istim plinom, ki je usmrtil te žuželke « Pomislil je in glasno, razburjeno nadaljeval. »Pazite, po vseh ostalih sobah ležijo mrtve muhe. Pravi pokolj!... In vse so na okenskih policah. Prejle, ko sem iskal steklenko z žganjem, sem gledal povsod po kotih: niti ene nisem videl...
Huntingtona je skelelo vprašanje, ki ga je imel že delj časa na jeziku.
»Povejte mi gospod Hearn,« se je nazadnje ohrabril, »zakaj vam je bilo toliko od tega, da zveste vse podrobnosti o Manhattanovih kemijskih poskusih ?«
Kapetan je menda preslišal to vprašanje. Stal je pri oknu in z izrazom živahnega sočutja opazoval nekaj muh, M so mrtve ležale na okenski polici. Čez nekaj trenutkov se je zdrznil, izvlekel staro tobačnico in ponudil detektivu cigareto. Ta jo je vzel in brez besede ponudil gorečo vžigalico Hearnu.
»Vidite,« je rekel kapetan in v naglici nekajkrat potegnil dim, »kako krivičen je svet in kakšni se-bičneži smo ljudje! Tu zavzdigujemo direndaj zaradi enega človeka, ki ga je ubil sam Bog si ga vedi kdo: listi polnijo stolpce s praznimi čenčami, komisije nastopajo, izvedenci, detektivi vseh stopenj in stroik; tu, na tej okenski polici, pa leži pet ubogih, umorjenih muh, in živa duša, kaj pravim, niti pes se ne zmeni zanje! Zamislite si, kaj bi rekli moji
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlsKamarja: Fran Jeran — Za inaeratni del je odgovoren: Ljubomii Volčič — Vsi j Ljubljani
Vse so na okenskih policah! To se mi zdi jako značilno ...«
»Ne zamerite,« ga je prekinil Huntington. ki se ni mogel več brzdati, »moj čas je res predragocen, da bi poslušal vaše predavanje o mušjih truplih! Do svidenja!«
S terai besedami je detektiv naglo vzel svoj klobuk in odšel
Hearn je žalostno in razočarano gledal za njim.
»Današnja mladina je brez vsake vzgoje in brez vsake iskrice zdrave pameti!« je nejevoljno zagodr-njal. »Malo je manjkalo, da mu nisem razložil, kako važno bi b'lo, če bi našli vsaj eno muho, nu, dve, tri, kjer koli drugje kakor na okenski polici... A
današnja mladina, Bog se je usmili!...«
• # *
Dve uri pozneje je Hearn poslal ravnatelju policije naslednje poročilo:
»Gospod Frederick Manhattan je bil minulo noč v svoji knjižnici umorjen s strupenim plinom, najbrže s prusko kislino. Smrt ni mogla nastopiti prej kakor ob treh zjutraj; obstoji daljna možnost, da je postal Manhattan žrtev svojih kemijskih poskusov. Vendar mi zbujajo nadaljnje ugotovitve povsem drugačno mnenje.
Ko je Manhattan umiral, je bila navzočna tudi neka druga oseba, ki bi bila bila morala v slučaju nesreče prav tako izgubiti življenje. Ako pa gre za zločin, je bil morilec samoumevno ukrenil vse. kar je terjala previdnost, da se mu ni nič zgodilo.
Pokojnikov obraz je tako izmaličen, da ga ni spoznati; to se je zgodilo s pomočjo triklorne ocetne
kisline, ki ga je strahovito razjedla. Ali so steklenko, v kateri je bila kislina, nalašč ali slučajno prevrnili na truplo, ni bilo moči dognati.
Malo po štirih zjutraj je zločinec z revolverskim strelom v glavo ubil službujočega nočnega čuvaja Jima Costersa, toda verjetno je, da hiše ni zapustil pred peto uro, ker se je močno zamudil s sežiganjem papirjev in zabrisavanjem morebitnih sledov. Mogoče je tudi, da vobče ni zapustil vile, in v tem primeru bi mogel biti morilec samo osebni sluga žrtve, to je Jack Hunter, z drugim imenom Lux.«
Učinek poročila se ie kmalu ookazal. Uro kasneje so Jacka Hunterja prijeli, a že čez tri ure je bil spet prost, kajti Hearnu se je medtem posrečilo ugotoviti, da je morilec v Manhattanovi vili skoraj ne-nehoma kadil, medtem ko ni bil Jack Hunter ne pivec ne kadilec.
12. POGLAVJE
Uradno policijsko poročilo o smrti starega Manhattana in nočnega čuvaja Jima Costersa je bilo zelo kratko; tem obširneje pa je razpravljal o dogodku dnevni tisk. Oglašala se je domneva, da gre tudi novi umor na rovaš velezločinca Wilkinsa, in nihče ni verjel zatrdilu policije, da ni za tako domnevo vsaj ta mah niti najmanjše podlage.
Kapetana Hearna, ki je sam povsem neodvisno vodil preiskavo v Manhattanovi zadevi, so nazadnje poklicali k policijskemu ravnatelju, ki mu je z jako nelaskavimi besedami izrekel svoje razočaranje nad tem, da preiskava tako počasi napreduje in da še ni obrodila nikakega uspeha.