Ljubljana, torek, 18. septembra 1956 LETO XXII. Štev. 220 GLAVNI m ODGOVORNI UREDNIK tvan Šinkovec ureja uredniški odbor Ust lzha]a vsak dan razen Petk® Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE1 »ljudska pravica. USTANOVLJENA *. OKTOBRA 1934 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO IX IZHAJALA KOT M-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1851 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1953 ‘ZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. OB ZAKLJUČKU DRŽAVNIŠKIH RAZGOVOROV PREDSEDNIKOV SUKARNA IN TITA Skupna načela in smeri indonezijske in naše zunanje politike V Beogradu je bila snoči slovesno podpisana skupna državniška izjava n . °Srad, 17. sept. (Tanjug). Zu- in kulturne ustanove v glavnem; za študije in tisk zunanjega mi- ^l,a-mim*tra In(lonezije in Ju- mestu Beogradu ter ljrudskih re- nistrstva Suvito Kusumovidagdo. ko^a'p ,,s^an Abdulgani in publikah Bosni in Hercegovini ter n "opovič sta nocoj v navzoč- Hrvatski. Predsednik Sukarno in 1 predsednikov dr. Ahmeda njegovo spremstvo sta se zahva- lila za prisrčno gostoljubje in sprejem, ki so jima ju izkazali .w,aFn^ 'n Josipa Broza Tita im?P skuPno izjavo o obisku uJCi>nez^s^eSa predsednika v Ju-• Skupna izjava je bila UnsaQa v Belem dvoru ob 18.10. mo * Popisovanju tega doku-sej •?. “ili navzoči podpred-t,'jn . Zveznega izvršnega sveta U-.'-a-r Kardelj, Aleksander Ran-„ !c’ Svetozar Vukmanovič, hiio ! Ljudske skupščine Sr-„•/ *ar Stambolič ter ind«ne-Js|* voditelji in diplomati, c . 0 Podpisovanju je predsednik arno izjavil novinarjem, da je inv>Ze. ’ zelo dobra skupna iz-P°meni najboljši pri-i. ek Jugoslavije in Indonezije Problem VDaVan^U mednarodnih iP ^^nik Tito pa je rekel, da stpV, z,a o,voUen, da ima v go-np»;a republike lndo-tpriif’ * visoko ceni in s kana sodeluje za okrepitev miru fcffiks&a:fugosiavije Državniška izjava wLP0Vab,ik). predsednika FLR je nrfvi'1? J°s*Pa Broza Tita se ziiP 5 ,Sednik ^publike Indone-rno 12. do 18. sep- gi ra 1956 mudil na državni-obisku v Jugoslaviji. Suit *em 50 predsednika ste tj4 sPremUali zunanji mini-DaL Ruslan Abdulgani, prvi ^®estnik predsednika parla-Zainul Arifi, drugi A »T, . Prpdsed n ika p mn«*11 Kartavinata, čie Z jugoslovanske strani so sodelovali v razgovorih predsednik Josip Broz Tito, podpredsedniki Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Aleksander Rankovic in predsednik, vlada in narodi Jugo-; Svetozar Vukmanovič, državni se-slavije. Obisk je utrdil prijatelj-1 kretar za zunanje zadeve Koča stvo in poglobil razumevanje med Popovič, državni podsrekretar za obema deželama. j zunanje zadeve Srdja Priča in Med obiskom je prišlo do raz- generalni sekretar predsednika govorov, v katerih so z indonezij- republike Jože Vilfan. ske strani sodelovali predsednik Sukarno, zunanji minister H. Ruslan Abdulgani. veleposlanik republike Indonezije v Jugoslaviji Sudarsono, direktor kabineta Predsednika republike A. K. ringodigdo ter načelnik oddelka Razgovori so potekali v vzdušju prisrčnosti, razumevanja in medsebojnega spoštovanja. Nanašali pa so se na mednarodne probleme kakor tudi na vprašanja ju-goslovansko-indonezijskega sodelovanja. Uje,* i ^alnul Anti, drugi na An,!?’ J^edsednika parlamenta tepn* 1 Kartavinata, člani parla-rpi a Sukiman Viriosandjojo, J. ter . in Sutarto Hadisudibio noe ! ' funkcionarji raznih pa- 'n oficirji letalskih, govp.^ 'n kopnenih sil. V nje-Pina ®Premstvu je bila tudi skuto 'Jdonezijskih novinarjev. st>rp»T^sednik Sukarno in njegovo Jnoy^,iS ?.. s^a si med obiskom v stri;.i, 'Jj ogledala razne indu- * ^ OnTPlrlp Ifll* in Rezultati državniških razgovorov Kot rezultat razgovorov sta se devati, da bo prišla ta njihova obe strani sporazumeli, da izja- enakopravna vloga v obravnava-viita naslednje: inju problemov na svetu do pol- 1. obe strani izražata prepriča- nega izraza, nje, da morajo stiki med Jugosla- ! Obe strani menita, da je ne-vijo in Indonezijo kakor med enaka stopnja gospodarske raz-vsemi drugimi državami sloneti vitosrti dežel na svetau eden glavna politiki aktivne in miroljubne nih virov mednarodne nestabil-koeksistence, na načelih enako- n osti. V tej zvezi menita, da je pravnosti in medsebojnega spo- treba deželam, katerih gospodar-štovanja, teritorialne nedotaklji- ski razvoj je bil zaradi kolonia-vosti in suverenosti, nevmešava- lizma in drugih posebnih zgodo-nia v notranje zadeve in pripo- vinskih pogojev oviran ali otež-znanja pravice slehernega naro- kočen, nuditi tehnično in gospoda in države do neodvisnega raz- darsko pomoč, da bi se te neena-voja ne glede na ideološke, komemostd zmanjšale in odstra-družhene in gospodarske razlike, mile. Ciilj te pomoči, proste kana načelih, ki so prišla do izraza kršnihkoli političnih pogojev, tudi na konferenci v Bamdungu. mora biti harmoničen gospodar- Obe strani sta poudarili seda- ®kl razvoj na svetu, nja pričakovanja in zahteve na- Hkrati je nujno potrebno, da rodov na svetu, zlasti pa svoje se v celoti spoštuje pravica teh prepričanje, da je treba vse še neurejene mednarodne probleme obravnavati izključno z miroljubnimi sredstvi ter z metodami pogajanj in sporazumevanja; dežel, vsebovana v njihovi suverenosti, da svobodno izkoriščajo svoja narodna bogastva in vire. Obe strani poudarjata, da so kolonialni problemi, ki še obstoje v mnogih delih sveta, kakor je problem Zahodnega Irijana, vzrok mednarodne napetosti in da je treba zastaviti vse sile, da bi te probleme v najkrajšem času uredili. Zato izražata svojo podporo procesu osamosyojitve še odvisnih narodov. Sueško vprašanje Spričo sedanjega položaja v zvezi s problemom Sueškega prekopa Izražata obe strani globoko zaskrbljenost in mnenje, da bi morali to vprašanje urediti na miroljuben način, brez sleherne grožnje s silo in na podlagi načela spoštovanja suverenosti in dostojanstva Egipta, kakor tudi ob upoštevanju načela svobodne plovbe. Obe strani menita, da tega problema ni moč urediti z eno-(Nadaljevanje na 2. strani) V nedeljo se je predsednik Indonezijske republike Ahmed Sukarno vrnil v Beograd s potovartja po naši državi. S postaje, pred katero so ga ogromne množice Beograjčanov znova navdušeno pozdravljale, ga je spremljal na Dedinje podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič. 2. v izmenjavi mnenj o sedanjem mednarodnem položaju sta obe strani ravnali v tem duhu in po teh načelih. Obe strani menita, da že doseženi razvoj mednarodnih stikov zahteva polno in enakopravno sodelovanje vseh narodov, velikih in malih, v mednarodnem objekte ter znanstvene življenju in da si je treba priza- lacostova »pomiritev« Alžira Alžircev mrtvih in ran j enih v dveh dneh, francoske izgube pa zamolčane Povrnitev obiska bonnskemu parlamentu Beograd, 17. sept. (Tanjug). — V zvezno republiko Nemčijo odpotuje 25. septembra delegacija Zvezne ljudske skupščine na obisk, da vrne obisk Zveznega zbora, katerega predstavniki so se mudili v naši državi lani v maju. Obisk bo trajal sedem dni. V delegaciji bo 11 poslancev Zvezne ljudske skupščine, vodil pa jo bo predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade. Med sedemdnevnim bivanjem v Zahodni Nemčiji se bodo naši ljudski poslanci bržčas udeležili seje Zveznega zbora, sklicane njim na čast. Po še nedoločenem programu bodo sprejeli naše ljud PRED DRUGO LONDONSKO KONFERENCO O SUEŠKEM SPORU Težave že pred konferenco spričo pomislekov vrste povabljenih dežel H. sept. (Tanjug). —> jeta uporabo sile, da bi Egiptu j po Sueškem prekopu brez naj-\ k *I?ova. dežel j vsilili svojo ureditev. Precej skrbi; manjše stopnje egiptovskega so- i ze oovestilo angleško vlado, da j povzroča v Londonu skupna iz-: delovanja. To še bolj podpira sprejmejo povabilo na londonsko j java zunanjih ministrov Norve-konferenco o »Združenju uporab- 1 žke, Švedske in Danske, ki me-nikov sueškega prekopa«, ki se , nijo, da bi moral priti spor pred OZN, in napovedujejo, da pridejo v London samo zato, da bi proučili možnosti miroljubne poravnave sueškega spora. Na enaki podlagi sta sprejela vabilo Paki- mnenje, da pripravljajo te države načrt o »bojkotiranju Sueškega prekopa«. Poročila iz ZDA to jasno potrjujejo. Angleški tisk piše, da je Washington pripravljen ponuditi zahodnoevropskim vladam posojilo v znesku 500 milijonov dolarjev za »finansiranje bojko-stan in Iran, ki sta še posebej , ta« in za dobave ameriškega pe- poudarila, da ne bosta privolila v ; troleja Evropi. Posojilo bi dala uporabo sile v sueškem sporu. i Banka za uvoz in izvoz. Konfe- Razen tega sta za londonsko renca v Londonu bo baje pro- Šueškega prekopa' Os ta lih* štirih konferenco slabo znamenje tudi učlla tudi možnosti, da bi zaostrili dei.l, !“«•*» ®u*ih d,- Indije, Sovjetske zveze, Cej- žel zainteresiranih na plovbi po vprašan^nredložm oZN i in Indonezije, niso povabili. Prekopu, in čedalje večja opozi-; vpra. anje predložili OZN. bo začela v sredo. Niso še prišli j odgovori iz Etiopije, o kateri pričakujejo, da se bo odzvala vabilu, in Španije, katere stališče še ni znano. Skupno vabilo Velike Britanije, Francije in ZDA so poslali samo vladam dežel, ki so na londonski konferenci v avgustu podprle načrt o internacionalizaciji Nad>a2rnn -1.7- sePt- (Tanjug). — it) Alžircev je bilo ubitih men , 3enih v srditih spopadih krni UJ>orn^i in francoskimi če-njih . 0 katerih je prišlo v zad-Const ^ na Področju Kabilije, bon . n“ne -in Alžira. Najhujši tifte u- na Področju Constan-bornp 80 se francoske enote Ur. p * skupino upornikov pet 8*mo rancozl trdijo, da je bilo *em spopadu ubitih in Fr nac* 6(1 Alžircev. vii0 r^COslto Poveljstvo ni obja-bah v°®^kov o francoskih izgu-je bii^ki listi pa poročajo, da cijaj, 0 samo v diverzantskih ak-tlerii»TV mes*ih minulo soboto in ubitih 5 ljudi, medtem Iona _ ^_________ Pač pa so te štiri vlade sprejele vabilo Egipta, naj pošljejo predstavnike v Kairo na splošno konferenco o sueškem vprašanju, katere datum še ni določen. Pokroviteljice nove londonske cija Azije proti politiki zahodnih | Dnevni red londonske konfe-držav v .sueškem sporu. Čedalje' renče obsega tri točke: 1. poročilo jasnejše pa postajajo konture Menziesovega odbora in akcijo, ki programa, ki ga zdaj pripravljajo; bi jo bilo treba uveljaviti, 2. spo-predstavniki Velike Britanije, menico egiptovske vlade, poslano ZDA in Francije. Uradni krogi po kairskih razgovorih, in 3. na- nno7ariain Honoc no lTioir« *•»*>»_ tt«i-n____________________n_ Nova podsekretarja za zunanje zadeve. sept (Tanjug).— Ja j lzvršni svet je imenoval drjaJrržavna podsekretarja v nje sekretariatu za zuna- nika „ ,,ve dosedanja veleposla-nj ; y&liki Britaniji in Zahod-ir, Vladimira Velebita in ^BMENSKB mbpoved *a torek, n. septembra Jasno, proti poldnevu ,®tUro ” poy®fana oblačnost. Tempe-!*■ fe» p5"oit med 5 ln 7, v Primorju koti i« 1 25 »topinj C. Zjutraj '"nah rahla megla. Pocfr \ vremen»: i15« se 'h. e v)sokeKa zračnega prtti-i,?lkann~ nad Vzhodno Evropo ln U? hi »UL P°vsem razkrojilo. Neko-5?^eJst zr»k J® zaiel baltiške se pomika proti Jugu. ko je bilo kakih 10 Francozov laže In huje ranjenih. Francoski generalni rezident v Alžiru Robert Lacoste je izjavil, da je cilj francoske »pomirjevalne« politike v glavnem že dosežen. Rekel je, da je »AlŽir prešel v pomembno obdobje novih političnih ureditev«, pri čemer je napovedal, da bodo kma-lu razglasili novi statut za to deželo. Večina današnjih francoskih ske poslance predsednik Zvezne! konference, katere zunanji mini- °P°zarjajo danes na izjavo mi-; črt Velike Britanije, Franclje in republike dr. Theodor Heuss, stri bodo imeli danes in jutri nistrskega predsednika Edena, da; ZDA o ustanovitvi »združenja predsednik Zveznega zbora dr. Eu- J ‘ ’"J" —J—*—J~ *--j---------------- gen Gerstenmayer in zunanji minister dr. Heinrich von Brentano. Obiskali bodo tudi Koln in Hamburg ter si ogledali nekatera industrijska podjetja. Razen predsednika Moše Pija-da bo v naši delegaciji tudi član Zveznega izvršnega sveta ter predsednik Izvršnega sveta ljudske skupščine Slovenije Boris uvodna posvetovanja, bodo imele težavno nalogo, da pripravijo dokončni načrt »združenja uporabnikov prekopa«, ki bi bil sprejemljiv za ostalih 13 ali 15 dežel. Mnoge izmed povabljenih vlad so že vnaprej sporočile, da jih udeležba na konferenci ne bo vezala na odobritev sporazuma o »združenju«. Ti pridržki so po mnenju diplomatskih krogov delno posledica prepričanja, da je predlagani Kraigher, sekretar delegacije pa _ ______________________ časnikov ostro napada to izjavo bo pravni svetovalec Zvezne ljud- i načrt neuresničljiv, delno pa tudi in poudarja, da »hudi bcsji in ve- ske skupščine Ljubiša Dimitrije- bojazni, da Velika Britanija in like izgube na obeh straneh« na- vič. Francija še zmerom ne izključu- sprotno kažejo, da »pomiritev« še zdaleč ni dosežena. »Combat« opozarja pri tem na »presenetljivo živo pobudo upornikov«. Časniki tudi pravijo, da bo glavna značilnost novega alžirskega statuta »neločljiva povezanost dežele s Francijo«. Poudarja pa tudi, da je Francija, kot kaže, pripravljena priznati ‘ Alžiru precejšnjo avtonomijo v urejanju notranjih vprašanj. Sirski in libijski protest pri OZN Bejrut, 17. sept. (Reuter). Sirska in libanonska vlada poudarjata v skupni izjavi, ki sta jo poslali Varnostnemu svetu OZN, da zbiranje francoskih čet na Cipru ogroža mednarodni mir in varnost v Vzhodnem Sredozemlju. I V izjavi je rečeno, da zbiranje čet blizu sirsike in libanonske obale navdaja obe deželi s skrbjo. Namen teh operacij je vojna in- i tervemcija, kar pomeni kršitev j ustanovne istine OZN. I ladje »združenja« ne bodo vozile! uporabnikov Sueškega prekopa«. Dulles proti bojkotu Egipta zaradi sueškega spora po mi glede nemotene plovbe Sueškem prekopu.« Ameriški zunanji minister je dalje izjavil, da ZDA iščejo »miroljubno ureditev«, s katero bi poravnali sueški spor, da pa bodo odklonile sistem uporabe Sueškega prekopa, ki ne bi bil v skladu s pravicami uporabnikov prekopa, določenimi s konvencijo iz 1888. Minister Dulles je tudi demantiral vesti, da so ZDA napravile A. ... . , korake v zvezi s finansiranjem Ob prihodu delegacije Delavske partije NorveSke v Beograd, ki so povečanega izvoza ameriške nafte jo na zemunskem letališču sprejeli Moma Markovič, Vlajko Bego- : v zahodnoevropske dežele v pri- vič ln drugi. I meru, če bi ladje teh dežel za- VVashington, 17. sept. (AFP). Ameriški zunanji minister Dulles je danes po razgovorih, ki jih je imel s predsednikom Eisenho\ver-jem, izjavil: »Mi ne nameravamo organizirati bojkota Sueškega prekopa, ne moremo pa prezreti dejstva, da utegnejo nastati tak- j šne razmere, da bo tranzit po! prekopu postal nemogoč, ali pa j se bo močno zmanjšal. K temu | je priponuiil, da je »treba vedno i ueograa, 17. sept Zli prr i Predsednik republike Tito je po- skrbe zahodnih držav - pred- sIal predsedniL Čilske republi- čele pluti okrog Rta Dobre nade, kar bi nafto s Srednjega vzhoda podražilo. Dulles je potrdil, da namerava Ameriška uvozno-izvozna banka podpreti finansiranje izvoza ameriških proizvodov. Ob čilskem narodnem prazniku Beograd, 17. sept. (Tanjug.) X?rtZ^f^ti2alje je Jekel: ke (Carlosu Ibanezu del Uampu J J za vsak pr1- čestitko ob eilsk narodnepm mer, toda upamo, da bodo z Egip- nra7nib:il tom doseženi zadovoljivi sporazu- repu Cac Razgovori z norveškimi delavskimi delegati Beograd, 17. sept. (Tanjug). Danes je bil prvi sestanek delegatov Delavske stranke Norveške in SZDLJ. V imenu SZDLJ je norveško delegacijo z generalnim sekretarjem Haakonom Liejem na čelu pozdravil generalni sekretar SZDLJ tov. Edvard Kardelj. Na današnjem sestanku so razpravljali o spremembah v strukturi kapitalizma. Razgovori se bodo jutri nadaljevali. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA ZVEZNE INDUSTRIJSKE ZBORNICE FORMULACIJA PRIPOMB Združenja industrijskih proizvajalcev glede osnutka zakona o gospodarskih zbornicah in osnutka zakona o delovnih odnosih Beograd, 17. sept. (Tanjug). Izvršni odbor Zvezne Industrijske zbornice je imel pod predsedstvom Todora Vujasl-noviča sejo, na kateri so formulirali pripombe Združenja Industrijskih proizvajalcev glede osnutka zakoua o gospodarskih zbornicah in osnutka zakona o delovnih odnosih. Izvršni odbor Je razen tega potrdil začasno razdelitev sredstev v, znesku blizu dveh milijard dinarjev iz sklada za kadre Zvezne industrijske zbornice, razpravljal o instrumentih zveznega družbenega plana za prihodnje leto ter obravnaval neka* te ra vprašanja plačnega sistema v gospodarstvu. Kar zadeva pripombe Izvršnega odbora glede zakonskih osnutkov, sodi Izvršni odbor, da mora biti članstvo v gospodarskih zbornicah prostovoljno, ne pa obvezno, kot predvideva zakonski osnutek, glavno merilo za sprejem v članstvo Zvezne industrijske zbornice pa mora biti vrsta dela, ki ga opravlja podjetje. Olede osnutka zakona o de- takšno določbo in da bi se komisija sčasoma spremenila v nekakšen tehnični aparat. Zato odbor predlaga, naj bi delavce sprejemal in odpuščal upravni aparat podjetja Izvršni odbor je sklenil, da bodo pripombe strokovnih združenj glede posameznih ekonomskih instrumentov (revalorizacija osnovnih sredstev, režim amortizacije, stopnja amortizacije, zna- lovnih odnosih je Izvršni odbor čaj amortizacijskih skladov) po-izrekel načelno pripombo glede J slali gospodarskemu odboru določbe, ki predvideva, da se de- , Zveznega izvršnega sveta, da bi lovni odnos upostavi preko po- j jih upoštevali pri sestavi osnutka sebne komisije delavskega sveta, družbenega plana za prihodnje Izvršni odbor sodi, da je v večjih leto. podjetjih nemogoče uveljaviti I Na sestanku je bilo govora tu- Jugoslovansko-francoski MEDICINSKI DNEVI, so se začeli včeraj v Beogradu ln bodo trajali do 28. septembra V navzočnosti Številnih medicinskih delavcev Francije in naše dežele so se včeraj v Beogradu začeli Jugoslovan-sko-francoski medicinski dnevi, ki bodo trajali do osemindvajsetega septembra. To bo dejansko pregled uspehov, ki so jih francoski in jugoslovanski strokovnjaki dosegli na medicinskem področju. predsednik Jugoslovansko-fran-coskega odbora v Parizu, je govoril o nastanku tega odbora, o dosedanjem sodelovanju strokovnjakov obeh dežel in o Ljubezni, ki jo francoski zdravniki, kakor tudi ves francoski narod, goje do naših narodov. Včeraj popoldne so imeli francoski in naši medicinski strokovnjaki deset strokovnih predavani z raznih področij sodobne medicine. Svečani otvoritvi so prisostvovali član Zveznega izvršnega sveta in predsednik odbora za ljudsko zdravstvo Zveznega izvršnega sveta dr. Pavle Grego- rič, ki ie tudi pokrovitelj Jujjo-•slovansko-francoskih medicinskih dni, sekretar Zveznega izvršnega sveta za ljndsko zdravstvo dr. Herbert Kraus, načelnik sanitete JLA general Gojko Ni-koliš, predsednik odbora za kulturne stike s tujino Marko Ristič in drugi. Navzoč je bil tudi francoski veleposlanik v Beograda g. Jean Bealin. Jfugoslovansko-francoske me-nske dneve je začel predsednik Francosko-jugoslovanskega odbora za medicinsko sodelovanje prof. Dimitrije Jovčič. Zatem je to veliko zborovanje uglednih medicinskih strokovnjakov pozdravil dr. Pavle Gregorič, ki je poudaril pomen sodelovanja med strokovnjaki obeh dežel na medicinskem pod* ročju. Prof. g. Robert Manot, pod- Za tesnejšo povezavo med našim in madžarskim elektrogospodarstvom Včeraj Je prispela v Ljubljano delegacija predstavnikov madžarskega elektrogospodarstva pod vodstvom namestnika ministra za rudarstvo in elektrogospodarstvo g. Janosa Sebestyena. Delegacija je prispela iz Beograda, kjer je vzporedno z madžarsko-jugoslovanskiml trgovinskimi pogajanji razpravljala s predstavniki našega elektrogospodarstva o možnosti izmenjave električne energije in o tehnične«) sodelovanju z našim elektroenergetskim sistemom. Delegacija si je v spremstvu predstavnikov Elektrogospodarske skupnosti Slovenije najprej ogledala vseh pet hidroelektrarn na Dravi, nato pa še HE Moste in Medvode. Iz Ljubljane bo odpotovala v Opatijo in na Reko ter se bo po ogledu HE Vinodol in Zagrebškega velesejma vrnila v Beograd dl o tem, naj bi v aparatu Zvezne industrijske zbornice proučili možnost, da bi premije v industriji vključili v polno lastno ceno, kar bi, kot sodijo, spodbudno vplivalo na povečanje produktivnosti dela. V Zagrebu so odprli Visoko upravno solo V navzočnosti predsednika Sabora Hrvatske' dr. Vladimira Ba-kariča in drugih visokih predstavnikov so včeraj v Zagrebu odprli Visoko upravno šolo, prvo te vrste v naši državi. Govoreč o nalogah Visoke upravne Šole, je direktor Drago Despot poudaril, da je njena naloga, dati visoko strokovno izobrazbo kadrom, ki so bili doslej na vodilnih položajih v upravnem aparatu. V prvem letniku te šole je 72 študentov,1 ki so bili doslej na vodilnih položajih v ljudskih odborih, družbenih organizacijah, gospodarskih podjetjih in v upravni službi. Njihov povprečni delovni staž znaša 20 let PRVA SEJA SVETA ZA KULTURO IN PROSVETO LRS SPLOŠNA KULTURNA POLITIKA — POGLAVITNA NALOGA Marjan Lipovšek — upravnik Slovenske filharmonije Ljubljana, 17. sept. Pod predsedstvom Borisa Kocjan-čiča je bila danes v prostorih Sveta prva redna seja Sveta za prosveto in kulturo LRS z naslednjim dnevnim redom: predlog proračuna Sveta za kulturo in prosveto za leto 1957, poročilo o štipendiranju v LRS, organizacijski problemi nižjih glasbenih šol, predlog za ustanovitev Linhartovih nagrad, imenovanje članov v upravne odbore kulturnih in znanstvenih zavodov 1» ustanov itd. Preden je Svet prešel na prvo točko dnevnega reda, je predsednik Boris Kocjančič na kratko IZ ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE STOTA SEJA zakonodajnega odbora Zveznega sveta Beograd, 17. sept. (Tanjug). Zakonodajni odbor Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine je imel včeraj stoto sejo. Ob tej priložnosti je predsednik odbora dr. Maks šnuderl sodelavcu Tanjuga izjavil, da je ta odbor od novembra 1953 dalje sprejel 67 zakonskih osnutkov s področja državne uprave, gospodarstva, socialne politike in drugih področij. Dr. Snuderl je rekel, da je od- cev. Ker poslovnik Zvezne ljud« bor v zadnjih dveh letih, ko je ske skupščine ne predvideva bila sprožena zamisel o združitvi skupnih sej, je bil sprožen pred- log, naj bi poslovnik v tem smislu spremenili in predvideli skup-ne seje zakonodajnih odborom- Zamisel o združitvi zakonodajnin odborov bo bržkone uresničena » Ljudski skupščini naslednjega sklica, ki bo izvoljena konec prt" hodnjega leta. Predsednik dr. Snuderl je dalje dejal, da je sodelovanje poslancev Zbora proizvajalcev v zakonodajnem odboru tudi takrat koristno, kadar razpravljajo 0 problematiki, ki ne sodi v pristojnost njihovega Doma. Zakonodajni odbor je najstarejši skupščinski odbor. Nastal je iz zakonodajnega odbora AVNOJ. Njegov sedanji predsednik dr. Maks Snuderl sodeluj® v njem 11 let, od avgusta Tudi sedanji tajnik odbora Jer*® Radmilovič je eden izmed starin članov zakonodajnega odbora. zakonodajnih odborov obeh domov, imel večino sej skupaj z istim odborom Zbora proizvajal- šole praviloma proračunske ustanove in da se določi gornja meja učnlne, da bi veljala za vse nižje glasbene šole v Sloveniji. Svet je nato razpravljal o predlogu ljubljanske Drame o ustanovitvi Linhartove literarne gledališke nagrade za slovenske avtorje drame, igralce, režiserje in za scenatorje. To naj bi bila ter glede tega pripravila do prihodnje seje Sveta svoje predloge. Republiška komisija za štiipen- 1 posebna stalna nagrada, organi-rtakazal vrsto problemov, ki jih! dlje naj bi odslej predvsem zirama po zgledu Prešernovih in bo moral novi Svet, čigar delov- usmerjala politiko štipendiranja Kidričevih nagrad. Predlog za seno področje je vzlic reorganizaciji v republiki ter vodila evidenco i daj na Svetu ni prodrl, o njem dosedanjega Sveta za prosveto in in kontrolo štipendiranja. Svet za Pa bodo še razpravljali Nekako kulturo na Svet za šolstvo in Svet kulturo in prosveto in Svet za preveč mimogrede se je Svet doza kulturo in prosveto še vedno šolstvo pa naj bi za svoje potre- j taknil umetniške in materialne izredno široko. Omenil je, da bo be ustanovila področni komisiji za organizacije letošnjega Linhar- Svet moral načelno razpravljati. štipendije. V tem smislu, zlasti tovega festivala. Na koncu je — ____________________________________________— in voditi kultumo-prosvetno po-! glede usmerjanja politike štipen- Svet imenoval komisijo za pre- morala biti razprava čim šlr*^ litiko tako na področju znanosti diranja in pravične razdelitve Sled filmov pri odkupnem pod- i V ta namen so osnutek zakona s in umetnosti in reševati vpraša- j sredstev, kakor pospeševanja šti-jJetJu _»Vesna-film« in potrdil kratkim komentarjem skupne ko- Razprava o zakonskem osnutku o pokojninskem zavarovanju Zveza sindikatov in organi socialnega zavarovanja bodo organizirali te dni v Beogradu razpravo o osnutku zakona o pokoj' ninskem zavarovanju. Spričo pomena tega zakona sodijo, da W nja muzejev, galerij, gledališč, j pendtamja kadrov, ki jih pri-, sWep OLO Ljubljana o imenova-kinematografije, arhivov, založ-! manjkuje, bo sekretariat Sveta za nju Marjana Lipovška za uprav- ništva, znanstvenih kadrov na prosveto pripravil predloge za univerzi, urediti pomanjkljivosti glede pravnih predpisov za prosvetno dejavnost, kakor posvetiti mnogo več pozornosti razvoju Ljudske prosvete, kar se je doslej nekako zanemarjalo. Proračun Sveta za leto 1957 naj bi bil v mejah letošnjega proračuna. Posamezni predlogi so bili po mnenju Sveta pripravljeni vendarle previsoko. Svet je imenoval komisijo treh članov, ki naj bi proučila posamezne postavke, pregledala razdelitev med posamezne ustanove, priskočila na pomoč zares potrebnim ustanovam prihodnje zasedanje. Najbolj živahna je bila razprava o problemih nižjih glasbenih Sol. Svet Je razpravljal tako o načelnih vprašanjih splošne glasbene vzgoje piri nas kot o organizacijskih problemih nižjih glasbenih Sol. Razpravljal je o tem, ali naj bodo nižje glasbene Sole v Sloveniji proračunske ustanove ali finančno samostojni zavodi in aU naj učenci nižjih glasbenih šol plačujejo ukovino. Svet je sprejel sklep, da bo priporočil Izvršnemu svetu, naj bodo nižje glasbene POSVET S PREDSTAVNIKI PODJETIJ OOHENJSKE O IZPOLNJEVANJU DRU2BBNEGA PLANA Optimistične napovedi za drugo polletje Kranj, IT. septembra. Za današnjo konferenco predsednikov delavskih svetov in direktorjev podjetij, predstavnikov sindikalnih organizacij, predsednikov občinskih odborov Socialistične zveze in predsednikov občinskih ljudskih odborov lz vse Gorenjske, na kateri so razpravljali o ukrepih za lzvrSitev letošnjega proizvodnega plana, je bilo značilno zelo optimistično razpoloženje glede izvršitve plana v drugem polletja. Posvetovanje je vodil podpredsednik OLO Kranj Dušan Horjak, prisostvovalo pa mu je tudi nekaj ljudskih poslancev, med njimi tajnik Ljudske skupščine Slovenije Miha Potočnik. Na posvetovanju so sprejeli smernice za najnujnejše ukrepe, ki naj zagotove 100 %no izpolnitev letnega plana. O teh smernicah bo na jutrišnjem zasedanju razpravljal OLO. Uvodno Je tov. Horjak podal krajšo analizo gospodarskega položaja v prvem polletju. Poudaril je, da se gospodarske organizacije niso pravočasno prilagodile spremenjenim pogojem na trgu, zaradi česar je prišlo do zastoja v prodaji, porasta zalog blaga in nedovršene proizvodnje, hkrati pa je to tudi vplivalo na padec proizvodnje. Tako se je na primer v kranjskem okraju v prvem polletju proizvodnja znižala v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta za 0,8 %>, v primerjavi z letošnjim planom pa Z zagrebškega velesejma Ob Dnevu Avstrije na Zagrebškem velesejmu je vodstvo avstrijskega paviljona priredilo sprejem v hotelu »Esplanade«, katerega se je udeležil tudi predsednik OLO Zagreb Večeslav Ho-Ijevac, kakor tudi predstavniki konzularnega zbora. Vodstvo paviljona Vzhodne Nemčije je včeraj nagradilo z okusnimi nagradami družino trgovskega pomočnika Splajta iz Zagreba, ki so bili tedaj slučajno v paviljonu. Šplajtova žena je dobila porcelanski servis in šopek cvetja, dva njuna otroka pa klavirsko harmoniko in veliko lutko. Na pobudo štirih članov uprava vzhodnonatiškega paviljona, ki so bili med vojno v nacističnih koncentracijskih taboriščih, za 4,8%. Razen tega, da se gospodarske organizacije niso dovolj hitro prilagodile novim tržnim razmeram in naši splošni gospodarski politiki ter niso spremenile asortimana proizvodnje, oziroma se določene Izmed njih niso preusmerile na inozemski trg, je na padec proizvodnje vplivalo tudi nekaj objektivnih pogojev. Zmanjšanje povpraševanja je negativno vplivalo predvsem na podjetja, ki proizvajajo po naročilu, toda v splošnem se povpraševanje ni zmanjšalo za toliko, da bi podjetja zaradi tega ne mogla izpolnjevati plana, zlasti tista, ki bi si lahko ustvarila večje zaloge, kot na primer tekstilna in čevljarska industrija. Računajo, da je spričo ustalitve električne energije, zadostne zaloge surovin in velike rezerve v proizvodnosti dela pričakovati v drugem polletju pospešeno izpolnjevanje plana, da bo tako nadoknadena Izguba v prvem polletju. Tak optimizem je seveda potreben, če upoštevamo, da je celotna industrija Gorenjske polletni količinski plan proizvodnje dosegla le s 95,2 % in bo v drugem polletju treba torej polletni plan preseči za 4,8 °/o, da bi bil tako letni plan Izvršen stoodstotno. V primerjavi z doseženo pro- * V^tvo sklenilo gdarltt vse otroške igrače, razstavljene 7 vedno delovne gU J kar pav Ijonu, enemu izmed domov se gev/ka2e v danju prolžvod-za jugoslovanske vojne sirote. ^ dela Tak£ J# bJn/v prvem Včeraj dopoldne je Zagreb- j polletju proizvodnost dela kar za ški velesejem obiskala tričlanska i 3 %> slabša kot v istem razdobju sirska trgovinska delegacija, ki, lanskega leta, od letošnjega pol-se bo pogajala z nekaterimi na- j letnega plana pa Je slabša za šimi gospodarskimi podjetji. V 1,1 %. v razpravi sodelovali le direktorji, oziroma vodilni uslužbenci nika Slovenske filharmonije. misije Zvezne ljudske skupš5>^e in Zveznega izvršnega sveta *e natisnili v posebni brošuri. IZ ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE PISMO EGIPTOVSKIM SINDIKA TOM Beograd, 17. sept. (Tanjug). — V odgovor na nedavo0 pismo, ki ga je poslala Zveza sindikatov trgovinskih dela*' cev Egipta našim sindikatom, je Centralni svet Zveze sin®' katov Jugoslavije poslal egiptovskim sindikatom pismo, v katerem je med drugim rečeno, da so jugoslovanski slnKakor veste,« je poudarjeno v pismu, »so bili tudi narodi Jugoslavije v svoji bližnji in daljni zgodovini često izpostavljeni hudim preizkušnjam, v zadnji vojni pa Je bil močno ogrožen celo nji- podjetij, ni pa spregovoril nihče: hov obstoj. In vendar je bila izmed predsednikov delavskih , odločnost ljudstva, da si pribori svetov (razen na izrecni poziv svoje temeljne pravice in svo-predsednik delavskega sveta to- bodo, močnejša od vsega, in vzlic vame Sava iz Kranja) ali zastop- velikanskim žrtvam, ki so jih nik sindikalne podružnice. To morali prispevati, narodi Jugosla-vzbuja vtis, da predsedniki de- : viII’j pozdravi in najboljšimi željanT egiptovskim delovnim ljudjem zagotovilu, da ima ljudstvo Eg>P' ta v svojem pravičnem bojUtj* narodih Jugoslavije naj zvestep prijatelje. V KUMROVCU SO ODPRLI sodobno osemletno šolo ki na) bi dajala pobude ln IzkuSnje za pedagoško delo Na pobočju enega izmed kum-rovških hribčkov, tik za rojstno hišo maršala Tita je po nekaj letih gradnje zrasla bržkone naj- Gradtteljl šole so uredili w okolico novega poslopji. Spr*"j menili so jo v prijeten park. je spremenil podobo zagorske® kraja ob Sotli. Z eno besedo: nj* va kumrovška osemletka je vadnih štedilnikov. Dokler ne vzorne sodobne šole, ki pa po raj® bodo v osemletkah uvedli obvez- mestitvi prostorov v zgradbi, P? nega pouka gospodinjstva, pa bo, notranji ureditvi ln upajmo W V nedeljo dopoldne so v Kumrovcu svečano odprli novo poslopje osemletne Sole, ki jo je v rojstnem kraju svojega vrhovnega komandanta zgradila Jugoslovanska armada. Včeraj so učilnice prvikrat sprejele nad 300 otrok iz Kumrovca in nekaterih hrvatsko-zagorskih vasi v okolici. kuhinja služila predvsem gospo- nedeljo je bil na Zagrebškem velesejmu rekorden obisk. 60 avtobusov je vsaki dve minuti dovažalo nove obiskovalce. Vključno z nedeljo je velesejem obiskalo 351.477 ljudi. V upravi velesejma sodijo, da se bo do zaključka velesejma število obiskovalcev povzpelo na pol milijona. Direktor Zavoda za plan Jože Dolenc Je v svojem poročilu prikazal ' stanje za posamezne panoge industrije ln opozoril na nekatere pomanjkljivosti v podjetjih. Večina zastopnikov podjetij je tudi izrazila prepričanje, da bodo izpolnili letni plan. Žal so lepša in najsodobnejša šola v Ju- dirtjski vzgoji izvenšolske ženske goslaviji. V pritličju in v prvem mladine. Kumrovški ln okoliški nadstropju daljšega kraka so učenci bodo med poukom v enot-učilnice s stekleno steno, ki se j nih oblekah. V garderobi takoj za lahko odmakne in v poletnem I vzhodnimi vrati visijo modre ha-času kombinira pouk v učilnici s lje za deklice in sive kombinira*-poukom na odprti terasi. Poseb- 1 ne obleke za dečke, nost zračnih učilnic je tudi udobno pohištvo, ki ga poljubno razmeščaš, kakor to zahteva vsebina pouka. Za nekatere oblike šolskega dela je še primerna stereotipna razvrstitev klopi druga za drugo, za ostale pa so primernejše razvrstitve v krogu, v polkrogu itd. Na zadnjih stenah so panoji za risbe otrok, medtem ko se čez vso sprednjo steno razprostira svetlomodra Šolska tabla. V daljšem kraku so tudi garderobe in kopalnice s prhami in telovadnica. V drugem, krajšem kraku so delavnice za ročno delo, bogato opremljeni kabineti in laboratoriji, glasbena soba, bogato oskrbljena knjižnica itd Pouku gospodinjstva je namenjena sodobna kuhinja, v kateri so štiri garniture električnih, plinskih in na- po pedagoškem delu v njej P? vsem ustrezala zahtevam sodoD. nega pouka. V eksperimenta^ šoli v Kumrovcu naj bi pedaS”, ški delavci iz vse Hrvatske n«8 pobud in izkušenj za izboljšani svojega pedagoškega dela. ( ' Egiptovsko pismo VS Dareti«8 Ps^anov>tev združenja uporabnikov Sueškega Pa je v nasprotju s suverenimi pravicami Egiota Egin+m ? ’ 17- sept ®euter) ženili predstavnik pri Zdru- conrr^i °mar Lufti 3e n°-netra J Predsedniku Varnost-ziva |Ve^ pismo' v katerem po-SDremi-r z budnim očesom suK3 razvoj P°loža3a okoli udari23, vprašanja. Pismo po- natmri’ Egipt ne bo štedil z Po za miroljubno rešitev, ki “.temeljila na priznanju zako- nitih in suverenih pravic Egipta. bteSka/lada smatra’ da bi tanskimf^ -eba prenehati z bri- vani,- i • l? francoskimi prizade-sestin ®treme za »dejansko po-tovskepre pa in rušenjem egip-svnif ,n^°dvisnosti<<- Izražajoč tu i e Varnostnemu sve- hWaiUe?^em sporu’ Egipt ni zadruge akciTeania Svto ali kake zdr!?*^!6 načrta za ustanovitev Brevl« a uporabnikov Sueškega rpfw.Pa Je .v egiptovskem pismu ju z a’ *a načrt v nasprot- Dravi« .Janstvom in suverenimi turi; ^fm« Egipta. Poudarjeno je korT« -a nafrt krši carigrajsko konvencijo o Suezu. če ,!ilpt?vska vlada meni, da ho-škeo arutenj e uporabnikov Sue-ganf p.rek°Pa ustvariti svojo or-ozem^-C13° znotrai egiptovskega ie r *a' kakšno vmešavanje — sta Jr i"0 v pismu — bi pred-Prekom? • Ogroža»ie Plovbe po osrn« • ln se cel° ve^ kakor to, h5?.k ? miru in varnosti. Cari-HotiJr konvencija s tem. da zaprek« sv°boden prehod skozi p’ ne odvzema Egiptu pra-črt « prave nad prekopiom. Na-rak«-,ustan0vi^ združenja upo-v.odi k zapletenemu in tero^°tt!',0^emu Položaju, v ka-Ea1 bi delovali dve upravi, lesena in ilegalna. neeT p'smu predsedniku Varnost-ien« jVe^ ie na koncu poudar-L„°’da se je v zadnjih 60 dneh in , .lc, oviram s strani Francije si,_ .1 e sueške družbe promet V t Prekop odvijal normalno, on,r1!1 :asu je plulo skozi prekop čaL, !ad’p medtem ko so v istem ladil » vozile skozi prekop 2103 ■ Po odhodu britanskih in francoskih pilotov so egiptovske oblasti zagotovile prehod 42 ladjam dnevno. V pismu je prav tako naglašeno, da je doslej 21 dežel sprejelo vabilo Egipta za udeležbo na konferenci o Suezu. Ameriški petrolejski business in Sueški prekop Washington, 17. sept. (Reuter.) Admiral Burke je izjavil po televiziji, da Sueški prekop gospodarsko za zahodne dežele ni bistvenega pomena in da bi lahko ostale tudi brez njega, čeprav je promet po prekopu cenejši. V Londonu so britanske pomorske družbe sestavile tudi že načrt o preusmeritvi plovbe in preskrbe zahodnih dežel z nafto za primer, da bi prišlo do dolgotrajnega zastoja v prometu po prekopu. ZDA pa so pripravljene dati zahodnoevropskim državam 500 milijonov dolarjev posojila za povračilo stroškov, ki bi jih imele tuje dežele, če njihove ladje ne bi plule po prekopu. Listi danes poročajo, da bo Dulles o tem Poljski poslanci v Zagrebu Zagreb, 17. sept. (Tanjug.) Predsednik Sabora dT. Vladimir Bakarič je sprejel danes dopoldne poljsko parlamentarno delegacijo, ki je prispela včeraj iz Slovenije. Na sprejemu so bili tudi podpredsednik Sabora Karlo Mr&zovič, podpredsednika Izvršnega sveta Ivan Krajačic in Božidar Maslarič ter drugi. Poljski parlamentarci so ob tej priložnosti govorili o vtisih s svojega dosedanjega potovanja po Jugoslaviji. Predsednik Bakarič je nato priredil poljskim gostom svečano kosilo, na katerem je bilo še okrog 30 povabljencev. V svoji zdravici je dr. Bakarič poudaril pomen stikov med našim in poljskim narodom, ki koristijo izmenjavi izkušenj v socialistični graditvi. V odgovoru na zdravico je vodja poljske delegacije izrazil zadovoljstvo, da so poljski poslanci spoznali našo deželo in da se bo sodelovanje med obema deželama čedalje bolj krepilo. Na poti iz Maribora v Zagreb je bila poljska delegacija včeraj tudi v Kidričevem in si je tri ure ogledovala naprave velike tovar IZ POLITIČNEGA POROČILA CK NA KONGRESU KP KITAJSKE Pota socialističnega razvoja v Ljudski republiki Kitajski politika miroljubna ln nevtralna ter igrajo čedalje večjo vlogo v mednarodnem svetu. Bandunška konferenca kaže, da je gibanje za nacionalno neodvisnost postalo ogromna svetovna sila. Boj proti kolonializmu se Siri tudi v latinsko-ameriških deželah«, Sao Ci je ostro obsodil »ameriški monopolistični kapital, ki je po vojni razvil svojo ekspanzijo, da bi prevzel dosedanja področja vpliva ostalih zahodnih dežel, organiziral vojaške blo- po japonski vojni skušala na miren kmetijskih proizvajalnih zadrug raz- nrinravH^na’ n o vo^ vn huf6 6ao *ei ie način uveljaviti socialne in politične lične velikosti in tipov.« oSl tudl brttansko in francosko reforme v deželi. CK je upošteval in- Sao Ci Je dalje rekel, da se je mo- *Ya‘tl nasmnt. Ecintu dustrijsko zaostalost dežele in dej- rala država odločiti za politiko upo- !»ča„mJnvnriin vodilni stvo, da zavezniki delavskega razreda rabe kapitalistične industrije in trgo- vtn„. n,rtj|„ , rteial rta se te nartiia niso samo kmetje in drobna buržoa- vine, vendar pri tem nikakor niso do- ™|lpa"«e kfneresu še močnele po-zija, temveč tudi nacionalna buržoa- i volili kapitalizmu svobodnega razvo- vezala z liudskimi množicami Zavrel zija, in zato so uporabili mirna sred- ja. Doslej so v glavnem izpolnili zelo 'e f‘aza strolo sno^vanje kollktiv-' stva za preobrazbo in postopoma uve- zapleteno težavno nalogo - spremem- neg3a vodstvagin za razširitev partij- Peking, 17. sept. (Nova Kitajska). Na VIII. kongresu KP Kitajske je Lio Šao Ci podal politično poročilo CK. Poudaril je, da je po zadnjem kongresu pred enajstimi leti Kitajska doživela dve veliki zgodovinski spremembi: leta 1949 je bila ustariovljena LR Kitajska, v drugi polovici lanskega in v letošnjem letu pa je KP »izbojevala odločilno zmago v socialistični preobrazbi kmetijstva in obrti ter kapitalistične industrije in trgovine«. Sao Ci je dejal, da je KP Kitajske razili vas in ustanovili okrog milijon 1 javi j ali socialistične ukrepe, kar vse bo sistema privatne lastnine nad pro- *.kp HpmnkMrUP Partiiri trmrain hiti je preračunano na razmeroma dolgo izvajalnimi sredstvi v sistem javne i fn aelov- obdobje. ‘CK sodi, da je za izpolnitev socialistične lastnine in odločili vpra- do1, 11 Sastvr in zainteresirani osnovnih nalog prehodnega obdobja šanje, kdo bo zmagal v boju med so- J^ovi biagiuU »Vedno morLo treba izpolniti tri petletne plane, če- cializmom in kapitalizmom. . StuU naDorno živcti menroTto in prav bo socialistična preobrazba v Dosegli so velike uspehe v izpol-! - u - naporno> - lvetl _PreProst° ln glavnem dokončana že v prvi 5-letki. njevanju nalog prve petletke. Zdaj V zadruge se Je doslej vključilo sr.e*nJ‘h je preračunano na razmeroma podrediti svoje delo nadzorstvu partijcev in delovnega ljudstva«. Sekretar sekretariata CK KP Ki- v taui sc J c UU31CJ VKijiiuiu nhiolrtA« ort L-ot«riV, ase A« ' acurctitr SCŽVIC Utllčt Ui LJA tvt" 110 milijonov kmečkih gospodarstev kmS? SitiSirS Cu En LaJ v razpravi u« oziroma 91,7 */». od tega je 75 milijonov kongresu izjavil, da bo industrijska v socialistične zadruge. Obrtniki so ^ proizvodnja na Kitajskem 1962. leta ne aluminija Danes dopoldne pa j LTnev^vkVžemv*''»druVe razn?2 c™a .ill ?a£'a SvXT"Ječja‘od^Ia^ane proizvoT . — -- ------------ | SO bili gostje v bolnišnici na vrst, kapitalistična industrija ih trgo- ** utla« nie za 1955. Glavne naloge druge pet- obvestil vlade zahodnoevropskih Rebru, popoldne pa v Trgovin- >;lna Pa sta večinoma prešli v kolek- *a ^{fo iomTIkmSni r fn ie nnn km letke bodo: nadaljevanje gospodarske držav. | ski zbornici in v Zadružni zvezi. v'Va^m'T.0^ ^ Cemer b°-iedr° ^ ' so v glavnem preob- izgradnjo bodo v drugi petletki pri- 'L''?* indu9trlia, nadaljnja sociali-bližno dvakrat veMp kakor v nrvi. stiSna preobrazba, utrditev in razši- Sukarno in Tito v Smederevu Državnika sta si ogledala ondotno kmetijsko zadrugo, bila sta tudi v Vinci bližno dvakrat večje kakor v prvi, Pr^mfllerieV°’ 1 MS,ept-T (Taniu.g,) ! preJ defilirali mimo »Krajine«, gradniško zadrugo. Vso pot sta Predsednik repubhke Indonezije mornarji pa so izkazali predsed- stala v avtomobilu in odzdrav-Ahmed sukamo in nas predsed- | nikoma vojaške časti. Pred pan 1 - - nik Tito sta se odpeljala danes ! čevskim mostom so enote rečne dopoldne z jahto vrhovnega ko- j ga ladjevja JVM defilirale Ijala radostnemu ljudstvu. Pred poslopjem zadruge so ju sjVčjeli in pozdravili ljudski po ^ ____ ritev kolektivne lastnine, povečanje čala od 4 2 (leta 1957) na 10 5 do 12 mi- - Prolzvodnje v industriji in kmetijstvu iii«««v f«n nVm«L «i 117 ‘ev obrti na podlagi socialistične iz- lijonov ton, premoga od 113 na 210 _rartnfp sniakip tarjiritev milijonov ton in električne energije od 15.900 na 40 in več milijard kwh. znanstvenega raziskovanja in okrepi-Vzporedno s tem se bo razvijala tudi **I .i® lahka Industrija. Življenjski standard in kulturnega življenja delovnih Hudi se bo Dostonoma zboli- I ‘Juusvva. delovnih ljudi se bo postopoma zbolj- , ,__ .____, šal na podlagi povečanja proizvodnje. ■ i„tl.^ / J V podjetjih je treba organizirati Ji.il. J.^,1 »JSL £ .im«’ upravni sistem, ki bo združeval kolek- fa J? «2^» tivnn nnravn v. nsphnn ndirovornostio. nistracijo bodo zmanjšali za okrog tivno upravo z osebno odgovornostjo. Nato je Sao Ci govoril o sodelo- 20 •/• za kulturo in prosveto pa pove- vanju med KP in demokratičnimi vnih “doh^dUv 1» rt.-inimmi gnidam Akiiohiu« Trri državnih dohodkov bodo porabili za tizira^ ^ birokratične £ofave v dil razv°J indl,stri3e kmetijstva. Leta - i i J* oirokraticne pojave v ur 1962 nameravaj0 pridelati 250 mililo- mandanta »Krajina« iz Beograda | desne strani krajine«. V tre- ^^rBmnUKatirterpredsed: I ^vlh Sv!i rnuih =S^l4«bM,aTeX v Smederevo. Svečano okrašena nutku, ko so zadnji minolovci in nik in člani nnravn P« L-rai£«m 5“ Li ««„«< >>vcev in nameščencev se bodo pove- jahta je odplula iz savskega pri- nutku, ko so zadnji minolovci in patruljni čolni vozili mimo jahte, stanišča ob 10. Ko sta oba pred- je priletela čeznjo eskadrilja re- Potem Je Sao Ci poudaril, da sku- sednika stopila na krov, so dvignili na jamboru zastavi obeh dežel. Ko je jahta odplula iz pristanišča, so ji pripluli pri velikem Ratnem ostrvu naproti štirje patruljni čolni, ki so že 08 ZAKLJUČKU DRŽAVNIŠKIH RAZGOVOROV V BEOGRADU Okviri sodelovanja nied Indonezijo in našo deželo (Nadaljevanje s 1. strani) I mu miru predvsem uveljaviti za-ransko akcijo samo ene skupi-! konita pravica LR Kitajske do uporabnikov Sueškega preko- j predstavništva v OZN. ki Mt° P°z^vata vse drzav,e’1 Obe strani menita, da je aktiv««Jema',° gornja načela, da zmanjšanje oborožitve kakor tudi doseč? ,,S_0rganlZlran0 prepoved uporabe atomskega in j.. strežno sporazumno ure- vodikovega orožja ter poskusov z njim bistven prispevek k utrditvi svetovnega miru. Zato se strinjata v tem, da si je treba predvsem prek OZN nepretrgoma prizadevati, da bi dosegli v tej smeri sporazum; 3. obe strani izražata pripravljenost, da razširita im okrepita sodelovanje na tehničnem in gospodarskem področju im med drugim, da razširita medsebojno trgovino, za kar so dane široke možnosti; 4. obe strani sta se v poglabljanju medsebojnega razumevanja med narodi Jugoslavije in Indonezije sporazumeli, da bosta razvijali kulturno sodelovanje z izmenjavo delegacij, študentov in ditev. f.j?3 Popolno uveljavljenje na-OZN Uldverzaln°sti članstva v tiiai Se °be strani povsem stri-nk«\da je treba dežele, ki še goio lani€e' P3 izpolnjujejo po-brt-7 ® ustanovne listine OZN, ganizSjo!anja sprejeti v toor- #vezi se mora kot kon-^u^tivni prispevek k svetovne- strokovnjakov na področju kul-francoske Vlade Mol- 'ture’ umetnosti znanosti; Mollet se želi sestati z Adenauerjem tajnik1”’ 17‘ sept (AFp)- Državni mi-.* v francoskem zunanjem n^s S rstvu Maurice Faure je da-ka_ , lzročil zahodnonemškemu Adenauerju >eta,‘v katarimf«^6 I 5- Predsednik FLR Jugoslavije izraža željo da hi JofiP Broz Tito je s hvaležnostjo stal s kan^u«)« se čimprej se- jel vabil predsednika repu- ^arad rlze0™ « blike Indonezije Sukarna, naj razgovorov o aktualnih pride v Indonezijo na obisk. Zunanji minister republike Indonezije Ruslan Abdulgani. Državni sekretar za zunanje zadeve Federativne ljudske republike Jugoslavije Koča Popovič. aktivnih letal JVL, Jahta vrhovnega komandanta je jjriplula v smederevsko pristanišče malo pred poldnem. Smederevci, ki so se začeli že več ur prej zbirati v pristanišču in vzdolž ulic, po katerih sta se potem peljala oba predsednika, so državniške goste sprejeli z velikim navdušenjem. Ljudstvo je z viharnim ploskanjem in vzklika- i strokovnjaki obeh delegacij, njem pozdravljalo predsednika Sukarna in Tita. Visoka gosta so prvi pozdravili delavci Železarne, mimo katere je še malo prej plula jahta »Krajina«. Ko sta predsednik Sukarno Ln.„frfiS!daik _T'<0 ,st,°Pila ,na nik Sukamo in predsednik Stam- nik in člani uprave. Po krajšem uradnikov nad državnimi organi, ogledu zadružne kleti sta se go- j sta prisrčno razgovarjala z zadružniki. Potem sta nadaljevala politične razgovore na jahti »Krajina«. Njuni politični razgovori so bili danes zaključeni. Predsednika sta pregledala in odobrila skupno izjavo, ki sta jo zvečer ob 18 v Belem dvoru podpisala zunanja ministra Indonezije in Jugoslavije. Izjavo so včeraj in danes sestavljali čale povprečno za 25 do 30 ’/«. Clan politbiroja in sekretariata Opoldne je predsednik Ljudske skupščine Srbije Petar Stambolič priredil predsednikoma Su-, kag-nu in Titu slovesno kosilo, i t*o kosilu, ki je poteklo v prijetnem vzdušju, sta se predsed' ša kitajska vlada doseči priključitev gP Kitajske Cu De pa je v svojem Tajvana (Formoze) k matični deželi govoru rekel, da pri socialistični iz-z mirnimi sredstvi in da Je problem gradnji povzročata glavne težave go-otoka notranja zadeva Kitajske. spodarska in kulturna zaostalost ln Govoreč o mednarodnem položaju revščina. V ostalem pa ima Kitajska je Sao Ci rekel, da je ta ugoden za vse pogoje za izgradnjo velike socia-sociallstično izgradnjo Kitajske. Traj- llstlčne dežele. ni mir na svetu postaja realno možen. Tudi Cu De se je zavzel za mirno Kitajska zunanja politika sloni na mi- osvoboditev Tajvana, roljubni koeksistenci med vsemi de- Zatem Je izrazil mnenje, da se želaml. Kitajska podpira miroljubne lahko sedanje popuščanje mednarod-sile, ki zahtevajo nacionalno neodvls- ne napetosti, ki se Je že začelo, spre-nost in se bore za socialni napredek, meni v trajen mir, če bodo »sociali-Nato je Sao Ci opozoril na pomen stične dežele še nadalje utrjevale soli-»azijskih in afriških dežel, ki so se darnost z vsemi miroljubnimi deže-znebile kolonialnega jarma in je njih lami in narodi sveta«. Z VSEH STRANI SVETA EGIPT NOVI AMERIŠKI VELEPOSLANIK breg. jima je predsednik smede- u’Pv-revskega ljudskega odbora Jo- ^ « odpeljala v Vinco. V msti- van Marič izreke! prisrčno do- f fdrske,T. ' brodošlico. Visoka gosta so po- I s a ?? °.?ledala generator. Kairo „ sep{ (Ap) _ slnoe) zdravili tudi drugi predstavniki boratorije in se razgovarjala v Kairo prispel novi ameriški vele- 1 - 11 1 1 i • • v, v 7 ZnflTlSlVPTUtTlI CAnPln VP1 I nnelonllr L’ o-i ntn Panmnml Ueet Dva. ljudske oblasti in množičnih organizacij. Potem sta se pred- . .... sednika obeh prijateljskih dežel i Reo§radu Sudarsono je nocoj pri- afriški uniji. Hart je strokovnjak za odpeljala pred Šadjarsko-vino- redil svečan sprejem v Beogradu. ; blvši ameriški veie- Vprašanjih. Hruščev pride k nam ZvM^8rad’ 17‘ sept- (Tanjug).— Driž«i “ ie, da bo 19. t. m. Krišna Menon znova v Kairu Kairo, 17. sept. (AP.) Krišna Menon je prispel davi v Kairo in se še dopoldne sestal s predsednikom Naserjem. To je bil v zadnjih dveh mesecih že njun tretji sestanek in je bil v zvezi s ponovnim sestankom predstavnikov 18 dežel v Londonu, ki so podprle Dullesov sueški načrt. Krišna Menon je po prihodu izjavil novinarjem, da sta »tako spopad zaradi sueškega spora kakor tudi mirna poravnava enako možna«. Dejal je, da namerava nadaljevati razgovore, ki jih je začel z Naserjem pred dobrima dvema tednoma. poslanik v Iraku. ENAKOVREDNI PILOTI IN TEHNIKI Ismaillja, 17. sept. (Reuter). Predsednik egiptovske uprave Sueškega prekopa Baghat Badavi Je izjavil, da Je delo egiptovskih pilotov na prekopu »zelo uspešno« in pripomnil, da so Poleg predsednika Sukarna so bili na sprejemu predsednik FLRJ Josip Broz Tito, Moša Pijade, Edvard Kardelj, Aleksander Ranko-vič, Svetozar Vukmanovič, Petar Stambolič, Ivan Gošnjak, Koča Popovič in mnogi drugi visoki jugoslovanski državni in politični voditelji, generali, javni in kulturni delavci ter drugi povabljeni gostje. Na sprejemu so bili tudi člani diplomatskega zbora. Nevv Delhi, 17. sept. (AFP).— Ko je predsednik Tito s so- Ministrskemu predsedniku Ne-progo prišel v dvorano, je godba hruju so danes izročili noto pred-zaigrala jugoslovansko in indo- »*—.'«—--1-j- »»j— nezijsko himno, nato pa so izvedli pisan spored indonezijskih Eisenhower-Nehru pesmi in plesov. Predsednik Sukamo in člani njegovega spremstva odpotujejo sednika britanske vlade Edena, ki pomeni odgovor na dve poslanici, ki ju je te dni Nehru poslal Edenu. Ameriški odpravnik poslov v New Delhiju pa je danes izročil v indijskem zunanjem jutri dopoldne iz Beograda. Pred- ministrstvu poslanico predsednika sednik Sukarno pojde na zasebni Eisenhowerja, naslovljeno na mi-obisk v Avstrijo. nistrskega predsednika Nehruja. »Egipčani kljub odhodu tujih pilotov In tehnikov dokazali, da lahko sami skrbijo za nemoteno plovbo po prekopu. Dokazali smo,« je dejal, »da smo za to prav tako sposobni kot oni z Zahoda in da se nam ni ničesar bati.« VELIKA BRITANIJA PODRAŽITEV POMORSKIH PREVOZNIN London, 17. sept. (AFP). — Združenje pomorskih družb, katerih ladje plovejo na progah Evropa—Srednji vzhod, je sklenilo z jutrišnjim dnem zvišati prevozne tarife za 15'/». Ta sklep je posledica sueške krize. OBISK IZ KITAJSKE London, 17. sept. (Nova Kitajska). V London je včeraj prispela delegacija kitajskega inštituta za mednarodno politiko, ki jo je povabilo britansko združenje za OZN. Delegacija se bo mudila v Londonu teden dni. Druga skupina naših pilotov na poti v Egipt Reka, 17. sept. — Z Reke ie danes odpotovala preko Beograda v Kairo druga skupina šestih jugoslovanskih kapitanov dolge plovbe, ki so se prijavili za pilo-tažo na Sueškem prekopu. — M. P. Prišel sla bo su„:: na zasebni obisk v Jugo-u lo Nikito Hruščev. Pri nas °stal nekaj dni na odmoru. Beograd, 17. septembra 1956. naser o na.c rtih zahodnih sil Egipt ne bo dovolil i>i se zahodno »združenje uporabnikov Sueškega prekopa« vmešavalo v plovbo po prekopu todf.iT Naser je v razgovoru _ sinoči ?em indi3ske agencije PTI dovolil števil, da Egipt ne bo Sueču * družen ju uporabnikov 23 ni ga Prekopa«, da bi skrbelo deiii °jbo po prekopu. Naser je Dogu’ ^ bodo Egipčani smatrali Pošil) i nove organizacije, da bi 58re.fi *ad3e skozi prekop, za skleni' Poudarll je. da je Egipt sjii u Postaviti se po robu agre-n°vz”0e5iglede 113 te, kdo bi jo s«?? vprašanje, ali bo zaradi vojna 3 Položaja izbruhnila slvrm.’ Naser dejal, da agre-več ukrepov Zahoda ni moč »2a. “Patrati samo za slepilo. ni teliko zainteresiran na aK6m prekopu, kolikor na svojem prestižu v arabskih de-želah«, je poudaril in izrazil prepričanje, da je sedanja kriza zaradi Sueškega prekopa »bolj kot kdajkoli združila arabske dežele in da Zahod že začenja čutiti posledice tega«. Glede blokiranja egiptovskega premoženja v Veliki Britaniji je Naser dejal, da morajo afriške in azijske dežele zaradi tega dobro paziti in napeti vse sile, da bi postale gospodarsko neodvisne od Zahoda. Ustanoviti bi morale afriško-azijsko plačilno unijo. Na koncu je Naser še poudaril, da je po njegovem mnenju Bagdadski pakt »mrtvorojeno dete« in da so »{»skusi Zahoda, da bi spravil arabske dežele v Bagdadski pakt, propadli«. NASERJEV SODELAVEC O RAZPLETU SUEŠKEGA SPORA Zaključki Selwyna Lloyda pod vtisom izločitve Glubb paše iz jordanske Arabske legije in bahreinskih demonstracij Ko je polkovnik Sadet omenil londonsko konferenco, je postal diplomat. Rekel je, da je bil Egipt pripravljen udeležiti se konference, čeprav je vedel, kdo in čemu jo je sklical. Predsednik Naser se je vso noč posvetoval z vlado in svojimi prijatelji. Mnogi so mu svetovali, naj ne ^ , gre v London, češ da je to kon- (Od našega posebnega dopisnika) . j na terasi angleškega veleposla- ferenca diktata. Naser pa je na- — , , , . . . .. , , , ništva v Kairu. Iz Kaira je od- meraval odootovati v London in Kairo, septembra. det pojasnjevati sodobno zgodo- n«tnval v Rahrein ki er ea t«,,čki .« Km . In vin. Su.ik.ga prekopa. Niti kri- £$£ /kJ^S, ST* Soral g'* £ “ra^STS ?, vso noč presedeti v neki baraki. svoj sklep spremenil. Da ni tega Ko se je vrnil v London, je po- storil, bi mu nihče v Egiptu ne ročal o svojem potovanju in tedaj oprostil. Sadet je rekel, da Egip- so tam razglasili -Naserja za naj- čani ne dopuščajo, da bi jim kdo »Sueška kriza ni nastala za' _ ^ ________ radi • Sueza in svobodne plovbe, ze so se začele 'plesti* že v aprilu, marveč zaradi težnje Velike Bri- tu, v Kairu. Selwyn Lloyd je tanije in Francije, da bi strmo- i bil na večerji pri Naserju. Vzduš-glavili sedanjo vlado in zausta- 1 je je bilo odkritosrčno, neposred-vili gibanje naše revolucije.« j no. Naključje je hotelo, da je k' , i „ _ v prav takrat jordanski kralj skle- Krincim aprilska noc : ni{ zamenjati Glubb pašo in tako ° razgovor z ju- padati občuten udarec angleškim goslovanskimi novinarji Naserjev wvrUtim Duxniam polkovnik in bivši član revolu- konstlm na Bližnjem m Sred- cionarnega sveta Enver el Sadet, sekretar Islamskega njem vzhodu. Polkovnik Naser je zagotavljal angleškemu diplo- kongresa 1 « Mož tridesetih let je govoril zelo matu’ da Egipt ni proti trS°vinl odkrito, v gladki angleščini. Spre- jel nas je prijateljsko v svoji pi- in gospodarskim koristim Londona na tem področju. Odkrito pa sarni v uredništvu časnika »Al mu 3e Povedal, da politično Ve-Gumhurija«. Zdaj je njegov di- Dfca Britanija nima kaj iskati v rektor in redno piše uvodnike arabskem svetu, ki se prebuja in polemične članke. Polkovnik b3 Ki hoče živeti samostojno. Sadet je vojak, diplomat in novinar, zelo dobro obveščen o vsem, kar se dogaja. Selwyn Lloyd je s sumničenjem sprejel to izjavo, ker je večjega sovražnika Anglije. diktiral in da na svoje koristi nikoli ne pozabijo. Dullesov na- Potem je pogovor nanesel na . , . nacionalizacijo Sueškega preko- frt 3e za Egipt nesprejemljiv in pa kot neposredni povod za spor. ^ feSa stališča egiptovske vlade Polkovnik Sadet je rekel, da so pihče ne bo odvrnil. Ce je tre-Angleži izkoristili nacionalizacijo ’ se bomo pa borili, je rekel kot povod za' temeljit obračun, i polkovnik Sadet- Tako mislijo vsi Rekel je, da je Egipt vzel sueško v Egiptu, ker vedo, da družbo v svoje roke 12 let pred nilbov boj pravičen, potekom carigrajske konvencije, j Polkovnik Sadet je skušal juda pa so tudi druge države ena- goslovanskim novinarjem pojas-ko ravnale s tujim kapitalom, niti, da ta vojna ne bi bila krat-Ce bi bil Egipt čakal še 12 let, ka in preprosta. Suez je namreč bi bili našli kak drug povod, da enako arabski, kakor je egiptov-bi nanj pritisnili. Čakati pa ni ski. Egipt bi lahko popustil naj-mogel, ker tudi graditev jezu pri več toliko, da bi dal poroštvo za Nikar ne mislite, da je nast .la Glubb pašo in na imperij. Mislil \ sueška kriza v juliju z naciona- je, da je predsednik Naser skoval lizadjo, je začel polkovnik Sa-1 to zaroto. Vso noč je presedel kar naprej mislil na Aman, na Asuanu ne more čakati. Ameri- svobodno plovbo in da bi privolil čani in Angleži pa so Egiptu od- v ustanovitev posvetovalnega odrekli pomoč. Zato je vzel, kar je bora. To je hkrati podlaga za njegovo. Ipogajanja. D. Trajlovič USPEHI ŽIVINOREJCEV V LR SLOVENIJI Kakih 50% narodnega dohodka iz kmetijstva daje v Sloveniji živinoreja Ob novosadskem kmetijskem velesejmu, na katerem razstavljajo rodovniško živino tudi slovenski živinorejci, je prav, da nekoliko pregledamo uspehe, ki so jih le-ti dosegli. Znano je, da je v noži republiki dve tretjini travnikov, ko-šenic ih pašnikov in tudi kulture na njivskih površinah pričajo o usmerjenosti našega kmetijstva na živinorejo. Na eni tretjini njiv pridelujejo slovenski kmetovalci krmne rastline in tudi spričo svoje konfiguracije tal je Slovenija izrazito živinorejska dežela, v kateri odpade okrog 50 % narodnega dohodka iz kmetijstva na živinorejo. Slovenija izvaža plemensko in j slavno živino in tudi proizvodnja mleka je sedaj že tolikšna, _ da mlekarne iščejo zunanje trge. Si plemenskimi prašiči zalagamo druge republike, izvažamo pa mesnate prašiče. Pomemben je tudi izvoz jajc in perutnine. Domače potrebe po mleku, mlečnih proizvodih, mesu in jajcih že povsem krijemo, primanjkuje nam le še maščob. Vendar smo lahko optimisti, ker imamo še velike možnosti za izboljšanje in napredek živinorejske proizvodnje. nesli pospeševalno delo na zadružne organe. Ti se posebno v j zadnjem času trudijo, da bi iz- j boljšali krmsko osnovo, ker sedanja kakovost sena ne ustreza za proizvodnjo mleka. Živinorejska j ; pospeševalna služba močno pro-paglra gradnjo provizomih in; i trajnih silosov, gradnjo gnojišč in | gnojničnih jam, priporoča setev detelj in drugih krmnih rastlin, izboljšanje travnikov, sušenje jena na ostrveh itd. Rej ni smoter pri vseh naših glavnih pasmah j.e: povečanje mlečnosti, pri čemer igra precejšnjo vlogo tudi individualno krmljenje krav po proizvodnosti. Za konec naj še omenimo, da je naši živinorejski službi uspelo zatreti glavni bolezni živine, to je j Bangovo bolezen in govejo tu-1 OKROG POL MILIJONA GOVEDI Kolikor jih je sedaj v Sloveniji, je manj, kot jih je bilo pred kakimi 80 leti. Povečala pa se je teža, saj je teža odraslih klavnih živali okrog 400 kg, klavnih telet 62 kg, a povprečna teža krav Je za 100 %> večja, mlečnost pa za 80 °/o. Dejstvo, da je med govedom kar 50 °/o krav, že ni znak visoke proizvodnje mleka, temveč bolj odraz maloposestnlškega značaja naših gospodarstev, ki ne izkori-Slovenija izvaža plemensko in ščajo krave le za proizvodnjo mleka in hitro prirejo telet, temveč jim služi dobra tretjina krav za vožnjo. S številom govedi na 100 ha kmetijske površine smo v Sloveniji lahko dokaj zadovoljni. Medtem ko je evropsko povprečje 45 govedi, jugoslovansko 34 govedi, pride v Sloveniji 51,3 govedi na 100 ha površine. Tudi mlečnost krav se je močno dvignila. Stara poročila pravijo, da so leta 1836 dajale krave po 846 litrov mleka letno, leta 1936 pa 13001, a po oceni molznih zapiskov v letu 1954 so dale krave v letu 1955 1500 litrov mleka letno. - ŠTIRI OBDOBJA V POSPEŠEVANJU SLOVENSKE GOVEDOREJE bi lahko razdelili na čas od 1860 do 1900, Od 1900 do 1914, od 1918 do 1941 in od 1945 do sedaj. Za prvo obdobje je značilna zamenjava domače pasme (buše) z bolj mlečnimi pasmami, v začetku je bilo to delo precej nenačrtno, pozneje pa so prevzele uvoz plemenske živine kmetijske družbe. 2e v 90 letih prejšnjega stoletja je bilo na Gorenjskem govedo tako izenačeno, da so Hrvati tamkaj kupovali plemenske živali. Drugo in tretje obdobje sta obdobji začetkov mlekarn in živinorejskih zadrug ter živinorejskih pasemskih zvez. Slednje bo skrbele za nabavo plemenjakov, ugotavljale proizvodne sposobnosti, kontrolirale rodovniško knjigovodstvo itd. Značilno za to dobo je, da ni bilo trga za mleko in zato, razumljivo, ni bilo tolikšnega prizadevanja in zanimanja za povečanje mlečno- območja, kot Krško polje, kraji ob Sotli, Gornja Savinjska dolina in Kočevska so ostali skoraj popolnoma brez živine, drugod pa se je njeno število močno sikrčilo. OD LETA 1945 DO SEDAJ SKRB ZA PONOVNO POVZDIGO ŽIVINOREJE Leta 1948 je Slovenija uvozila iz Švice 47 plemenjakov sivorja-ve in simentalske pasme in 64 si-vorjavih krav in telic. Od 1. 1950 do 1955 smo uvozili iz Švice že 7 sivorjavih plemenskih bikov, iz Avstrije 30 pincgavcev, 24 sivo-; rjave pasme in 27 simentalcev. To 1 živino so porazdelili po središčih za umetno osemenjevanje v Ljubljani, Celju, Ptuju in Murski Soboti ter državnim posestvom; okrog polovice pa kmečkim delovnim zadrugam in tistim kmetijskim zadrugam, ki so bile že znane kot rejska središča. S temi uvoženimi živalmi je bila dana podlaga za uspešno delo pri od-biri (selekciji) goveje živine. Do leta 1952 so vodila molzno kontrolo samo državna posestva, ki pa so jim hitro sledile tudi posamezne zadruge, tako da je bilo leta 1952 pod kontrolo 4082 krav z letnimi molznimi zaključki, leta 1954 skoraj 15.000 krav, leta 1955 pa je bilo pod kontrolo že 22.000 krav, ki so dale več kot 52 milijonov litrov mleka. Leta 1954 so začeli kontrolirati maščobo mleka, Mos pa tudi krmske obroke. UMETNO OSEMENJEVANJE — POMEMBEN UKREP ZA IZBOLJŠANJE ŽIVINOREJE Prvotni namen umetnega ose- , . . menjevanja je bil, zatreti spolne mišljati o reviziji kalkulacij in okužbe in povečati plodnost Leta o potrebi prihrankov pri stro-1953 se je umetno osemenjevanje škin, ki naj omogočijo to zniža-že močno razširilo, v Sloveniji je nje. bilo osemenjenih 13.620 krav, v • Najhujši zastoj v prodaji so 1954. letu pa 25.854 krav in telic, letos doživela podjetja industri-Podobno kot drugo pospeševalno je gradbenih strojev, ki so cene delo, se je tudi umetno osemenje- svojih izdelkov prav občutno vanje razmahnilo potem, ko so znižala. To pocenitev je le delo-živinorejski strokovnjaki pri ma omogočila ukinitev promet-okrajnih zadružnih zvezah razvili nega davka na te stroje. Tudi dejavnost za napredek živinoreje več drugih podjetij strojne in in zlasti po letu 1952, ko so pre- kovinske industrije se je odloči* berkulozo. Veterinarskemu zavodu je uspelo, da so odstranili s Tolminskega zadnjo okuženo kravo, kar je uspeh, ki se ne morejo z njim ponašati niti bolj napredne države. Podoben uspeh je dosegla veterinarska služba tudi pri prašičih. Od leta 1951 preizkušamo v naši republiki tudi vzrejo živine v cenejših odprtih hlevih, pri čemer so nekatera posestva — Črnelo — dosegla prav lepe uspehe. Letos bodo uvedli odprte hleve še na šestih državnih posestvih, saj so dosedanje Izkušnje reje v odprtih hlevih pokazale, da je prireja mlade živine v odprtem hlevu ista kot v zaprtem toplem hlevu. Reja v odprtem hlevu ni pokazala negativnih posledic, nasprotno, živali so bolj krepke ln pravilnejših oblik. M. R. PRED TRGATVIJO NA PRIMORSKEM Obeta se obilen pridelek V gornji Vipavski dolini bo za 20 •/# nad povprečnim Grozdje zaradi lepega sončnega vremena v Primorju lepo zori. Ponekod v prisojnih legah, kjer trte niso preobložene, so ga že začeli trgati. Sodijo pa, da se bo začela na splošno trgatev vzlic hladni pomladi in poletju kot običajno konec septembra oziroma v začetku oktobra. V splošnem pridelek zelo dobro kaže (razen v obalnem pasu slovenske Istre, kjer je trte letos močno napadla peronospora). Vinogradniški strokovnjak inž. Dušan Terčelj iz Vipave sodi, da bodo v gornji Vipavski dolini pridelali okrog 20 odstotkov več grozdja kot v povprečni letini. Nekoliko manjši, toda v celoti še vedno povprečen, naj bi bil pridelek na srednjem in spodnjem Vipavskem, kjer je letošnja toča v nekaterih vinogradih potolkla tudi do tričetrt grozdja. IZ NASE INDUSTRIJE RADIJSKIH SPREJEMNIKOV Znižanje cen omogoča povečanje proizvodnje Ob deloma napihnjeni konjunkturi naša industrija zadnja leta ni imela skrbi, kako predelati svojo proizvodnjo, in je lahko .cene poljubno določala. Ko pa smo letos nadaljnji razvoj proizvodnje bolje vskladili z obstoječimi možnostmi, so se pojavile v mnogih,industrijskih strokah težave pri realizaciji. Mnogi komercialisti, ki so bili vajeni, da kupec išče prodajalca in moleduje za blago, se v tem novem položaju kar niso mogli znajti in so začeli govoriti o nekakšni krizi, o potrebi administrativnih ukrepov, da se olajša prodaja in podobno. Le v redkih podjetjih so bili pripravljeni no to spremembo pogojev pri prodaji. Spoznali so, da je treba z znižanjem cen olajšati prodajo izdelkov in s tem zagotoviti normalen potek ali celo povečanje proizvodnje. la za pocenitev. Od tekstilnih podjetij so le nekatere večje tovarne šle na pot znižanja cen, druge pa še oklevajo. Vendar se bodo morale k temu prej ali slej odločiti. Bombažna preja se je na trgu že pocenila, kar bo postopno.prišlo do izraza tudi v določeni pocenitvi bombažnih tkanin. Najobčutnejšo pocenitev pa zaznamujemo v industriji radij* skih sprejemnikov. Podjetje Telekomunikacije, ki je zadnja leta navzlic konjukturi držalo nespremenjene cene, je v avgustu objavilo znižanje cen radijskih sprejemnikov »Vesna« 6d 57.000 na 22.000 din ter sprejemnikov »Savica« od 46.000 na 39.000 din, hkrati pa je podaljšalo garancijsko dobo za svoje sprejemnike na 12 mesecev. Ta pocenitev je rezultat trajnega prizadevanja Izkušnje teh podjetij, ki so se o pravem času odločila prilagoditi cene tržnim pogojem in kupni moči prebivalcev, izkori-Sčujoč že dosežene prihranke v proizvodnih stroških, so zgovorno pokazale, da se trg po znižanju cene kaj kmalu spet odpre. Druga podjetja, ki so se nepripravljena znašla v novih pogojih, pa so šele zdaj začela raz- Vedno širši razmah predvojaške vzgoje Letos so v celjskem okraju imeli devet taborjenj — Odredi postajajo središče širokega izobraževanja in delovanja mladincev Vse kaže, da bo potrebno v bližnji prihodnosti več pisati o oblikah, ki jih v zadnjem času dobiva predvojaška vzgoja pri nas. Delo z mladinci na različnih taborjenjih, v odredih, na tečajih postaja namreč važen činitelj v sti, kot je to sedaj. j vzgajanju mladega človeka in Med okupacijo je delo za po- dopolnjuje šolsko izobrazbo, speševanje živinoreje skoraj po-1 Letošnje taborjenje obvezni-vsod prenehalo in nekatera naša kov predvojaške vzgoje v celj- Priprave v Kopru za komemoracijo ob 2. oktobru Organizacije Zveze borcev na področju koprske občine se pripravljajo na tradicionalno počastitev žrtev fašističnega nasilja, ki je vsako leto 2. oktobra. Tegp dne pred dvanajstimi leti so namreč fašistični zavojevalci med ofenzivo pobili ln odgnali v internacijo precejšnje število ljudi s področja sedanje koprske občine. O svečanosti ob 2. oktobru je razpravljal na svoji redni seji tudi občinski odbor Zveze borcev, ki je priporočil krajevnim organizacijam, naj tudi letos lepo ure-de spomenike in spominske plošče, na dan svečanosti pa naj organizirajo polaganje vencev in cvetja ter spominske govore. Na seji so govorili tudi o nekaterih drugih aktualnih nalogah. Med drugim so priporočili članstvu, naj pomaga drugim organizacijam pri tolmačenju izpolnjevanja obveznosti družbenega plana ter naj spremlja delo in razvoj otrok padlih borcev. Predvsem so naglasili, naj članstvo nadzira, če vsi otroci padlih borcev prejemajo podpore, ki jim pripadajo, hkrati pa naj jim pomagajo pri učenju in pri usmerjanju v poklice. O teh nalogah in sploh o načrtih za delo pozimi se bodo pogovorili tudi na bližnjem sestanku tajnikov In predsednikov krajevnih organizacij Zveze borcev. Na seji so razpravljali tudi o delu komlsijt: za zbiranje zgodovinskega materiala. Težišče dela te komisije je trenutno na obno- vitvi hite v Gabrovici, kjer Je bila med vojno partizanska tiskarna. Vse kaže, da bodo z obnovitvenimi deli začeli že letos. Komisija za zbiranje zgodovinskega materiala je tudi predlagala občinskemu odboru, naj bi razglasili 2. oktober za občinski praznik koprske občine. Njen predlog bo odbor verjetno sprejel na enem izmed prihodnjih sestankov. Velik odziv krvodajalcev Okrajni odbor Rdečega križa v Kopru je te dni razpravljal o rezultatih raznih letošnjih akcij in o prihodnjih nalogah. Najbolj uspešna je bila krvodajalska akcija na področjih Divače, Sežane, Pivke in Postojne. Samo v sežanski občini se je prijavilo nad 750 krvodajalcev, od vasi pa je treba omeniti predvsem Tomaj, Vrhe, Vrabče, Jabolce in Veliko Polje. Uspdla je tudi akcija za razdeljevanje pomoči socialno ogroženim, saj so bili ob sodelovanju množičnih in družbenih organizacij deležni pomoči res najbolj potrebni. Ko so razpravljali o načrtih za jesen in zimo, so sklenili organizirati več tečajev za zdravstveno prosvetljevanje mladine, gospodinjske tečaje ter delavske menze, v katerih bi brezplačno delili mleko. Organizirali bodo tudi zbiranje prispevkov za zimsko pomoč za malčke, gojence po mladinskih domovih in za partizanske sirote. skem okraju Je trajalo od 4. maja do 19. avgusta in se je od lanskega razlikovalo v tem, da je bilo. namesto enega centralnega taborjenja za ves okraj skupno devet taborjenj. Prepuščeno je bilo namreč občinam, da to izvedejo po svojih možnostih. Taborilo je okrog 2800 mladincev in to predvsem iz kmečkih družin ln deloma tudi lz delavskih. Uspeh letošnjega decentraliziranega taborjenja Je neprimerno večji od lanskega: občine so se skupno z družbenimi organizacijami zavedle, da je predvojaška vzgoja pravzaprav njihova stvar in da se dajo tako doseči lepi uspehi. Smoter predvojaSke vzgoje, ki je dolžnost vseh mladincev od 17. do 20. leta, je v prvi vrsti moralno politična vzgoja in ne samo vojaška vzgoja, kakor mislijo nekateri. Pokazalo se je, da rezervni oficirji, ki jim je prepuščeno delo z mladinci po vojaški plaiti, nimajo dovolj pedagoških sposobnosti. Oni sicer dosegajo v vojaški vzgoji zadovoljive uspehe, manjka pa Jim ravno tistega širšega prizadevanja, ki zadeva celotno osebnost mladinca. Cesto je taborjenje prvi kraj, ko se mladi ljudje — zlasti s dežele — vključujejo v kolektivno življenje. Nekateri ljudski odbori so prav dobro organizirali taborjenja in so pripravili tudi dobra predavanja. Da bo Imelo delo z mladinci neko kontinuiteto, so po navodilih uprave za predvojaško vzgojo začeli ustanavljati odrede pri posameznih občinskih ljudskih odborih. Naloga teh odredov bo, da bodo — po programih, ki Jih bodo pripravili ljudski odbori — sodelovali na občinskih praznikih, na različnih proslavah, akcijah in podobno. Lep primer take akcije je že pokazal odred v Šoštanju ob poplavi, ko so mladinci reševali v tovarni usnja. Odredi bodo ifneli svoj način izobraževanja: vsak mesec naj bi se zbrali vsi mladinci ln poslušali predavanja. Občine so za to večinoma določile nedeljsko do- nizlrali izobraževalne tečaje za tiste mladince, ki nimajo zadosti šolske izobrazbe. (V nekaterih področjh celjskega okraja je še vedno precejšen odstotek nepismenih!) Mladina iz večjih industrijskih podjetij se ni udeležila taborjenj. Kjer imajo namreč dovolj sredstev in predavateljev, so organizirali tako imenovane industrijske učne centre. Takih centrov je na področju celjskega okraja devet. Dvakrat tedensko se mladina ±bka, posluša predavanja in se uči. Ponekod so začeli misliti tudi na center Izvenarmijske. vzgoje ali nekake klubske prostore, kjer bi imele prostor za svoje delo vse organizacije, ki se ukvarjajo s tem predmetom. Celjska občina je obljubila, da bo prihodnje leto začela graditi poslopje, kjer bo središče dela vseh organizacij ln društev izvenarmijske vzgoje, od Rdečega krila in Protiletalske zaščite do odredov. dh Gasilsko slavje v Celju Celje, 17. sept. — Na celjskih uli-cah ja bilo včeraj dopoldne nenavadno livahno. Vel ito gasilcev • območja mestne obSine je sodelovalo pri veliki gasil- ski vaji na Titovem trgu v Celju, ki sc jo priredili v okviru proslave 85. obletnice delovanja prostovoljnega gasilskega druitva Celle. Vajo je > velikim zanimanjem spremljalo več tisoč ljudi. Po vaji je izpred železniške postaje krenil po ulicah sprevod, v katerem je bilo vej sto uniformiranih gasilcev, gasilk, pionirjev ter dolga vrifa gasilskih avtomobilov. Zjutraj je bila v Celju v počastitev jubilejne 85. obletnice ilavnost- K. podjetja za znižanje proizvodnih stroškov, ki je prišlo do izraza zlasti, ko se je delo na obeh montažnih trakovih vteklo, ko se je dvignila strokovnost osebja in kvaliteta izdelave ter se razvila velika serijska proizvodnja. Ob znatnem povečanju proizvodnje se je precej zmanjšal tudi delež režijskih stroškov na enoto proizvodnje, zlasti tudi delež stroškov dragega strokovnega aparata. K pocenitvi je naposled prispeval tudi nov način prodaje deviz za reprodukcijski ma* terial, ki Zagotavlja stabilnejše tečaje in omogoča kalkulacijo na daljšo dobo. V podjetju računajo, da bodo letos do konca leta 7. istimi proizvodnimi napravami dosegli še enkrat večjo proizvodnjo radijskih sprejemnikov kakor pred dvema letoma (namreč 35.000 aparatov nasproti 24.500 v lanskem, 18.600 v predlanskem, in ^400 v letu 1953), medtem ko se je število zaposlenih delav cev le nebistveno povečalo, kar priča a znatnem dvigu produktiv* nosti dela. Seveda je tudi podjetje Telekomunikacije letos spomladi občutilo zastoj v prodaji svojih radijskih sprejemnikov. V krat kem času po znižanju cen,1 ki je izzvalo izreden dvig povpraševanja, so hitro prodali zalogo dva tisoč sprejemnikov in danes ne morejo sproti izvršiti vseh naročil, ki prihajajo iz vse države. Letošnjo proizvodnjo radijskih sprejemnikov so že v celoti prodali, zdaj pa že zbirajo od svo- iih odjemalcev podatke o potre-iah za prihodnje leto. Ta naročila se nanašajo ne le na radij ske sprejemnike, ampak enako tudi na sestavne dele sprejemnikov. Podjetje Telekomunikaci' je je namreč specializirano pod' jetje za sestavne dele in jih do' bavlja drugim proizvajalcem ra> dijskih sprejemnikov v državi, ki jim je z znižanjem cen sprejemnikov prav tako uspelo izboljšati prodajo in zagotoviti nadaljnji avig proizvodnje. Ket so zdaj proizvodne zmogljivosti v tovarni Telekomunikacije v celoti izkoriščene,- imajo v podjetju že izdelan investicijski program za izpopolnitev strojnega parka, ki bo omogočila nadaljnji dvig proizvodnje. Primer podjetja Telekomunikacije in industrije radijskih sprejemnikov v celoti nam dovolj zgovorno priča, da težave pri prodaji industrijskih izdelkov niso morda posledica neke vrste krize, kakor se to pogosto sliši. Take težave le opozarjajo podjetja, da je nastopil čas, ko se morajo prilagoditi novim pogojem, ki jih narekuje normalizacija in stabilizacija trga. Pri tem ne more biti govora o krizi, kajti proizvodnja se nadalje dviga in se bo še dvigala. Stabilizacija trga pa po drugi strani pomeni, da so za nami časi, ko so podjetja ob rastoči proizvodnji lahko poljubno postavljala cene svojih izdelkov. S. Tudi v Goriških Brdih menda že nekaj desetletij niso un*’ li tako dobre letine, kot se oDe-ta letos. Po mnenju strokovnjakov bodo na hektar površine pr>' delali letos v goriškem okrV. povprečno 6 tisoč kg gr°*uj oziroma 42 hektolitrov vina. * ' vprečje v srednje dobrih let1?? cenijo na 5 tisoč kg vtem ko je državno povprečje tisoč kg. Kot omenjeno so grozdje ponekod že začeli trgati. J*10®*/ valcem svetujemo, naj s trgatvijo nikar ne hitijo, saj grozdje enem samem sončnem dnevu pr ' dobi do en odstotek sladkor j > kar pomeni' dve stopnji več *' kohola v vinu. To je tembolj važno, ker je spričo seo " nje prenasičenosti trga opali ’ da gredo najlaže v denar tj® • ki vsebujejo nad 11 odstotico alkohola. Ko bo grozdje dovo J zrelo za trgatev, do to kot vs -ko leto sporočil pridelovalce® ustrezen odbor OZZ v Novi w * rici. Kemične analize kažejo, vsebujejo nekatere sorte seo J že od 18 do 20 odstotkov **8i korja, večina grozdja pa 1« °.' stotkov. Do trgatve bi mora grozdje vsebovati vsaj 1? °rJ| ja kov sladkorja (to je dobrih odstotkov alkohola v vinu). M* V ptujskem okraju lep0 skrbe za invalide Po podatkih občinskih referentov za delo in delovna razffl® ja je v ptujskem okraju 614i voj nih in mirnodobnih invalid0 ' Vprašanju zaposlitve le-teh ^ usposobitve za primerne posveča Svet za delo in deWVI' odnose pri OLO Ptuj vso nost. Svet Je na svoji zadnji sklenil ustanoviti posebno ko®* sijo, ki bo proučila možnosti*® poslitve invalidov v raznih go®P”’ dar skih organizacijah, ker je P1 cejšnje število invalidov brez poslitve. Prav tako se bo ornen) na komisija zanimala za mesta v obrtnih delavnicah, W bodo invalidi in za delo sposobne osebe lahko deW ' Drugi komisiji je svet dal naMs > da čimprej. ustanovi v P*® obrat, kjer s« bodo lahko slili izključno invalidi in za de manj sposobni ljudje. S kak8?, dejavnostjo se bo obrat bavll ni natanko določeno. V četrtek 13. t. m. J« biro ^ posredovanje dela v Ptuju skl*®? tudi občinske referente za d® ter z njimi obravnaval vpraša® zaposlitve invalidnih delavc . Referenti bodo v svojih obči:0» zbrali podatke o zmožnostih željah teh ljudi, nakar bodo zaželjenih strokah zaposleni^ pa poslani na posebne tečaje. ** zen tega je bilo na posvetoval govora tudi o poklicni posvetov** nici, ki sedaj že posluje pr* kL sredovanici dela. Posvetovali* bi morala Imeti za nemoteno d® svoje lastne prostore in upati U da jih bo v najkrajšem, času dobila, saj je njeno poslova™ yelikega pomena, -10* Ljudsko revijo Prešernove družbe OBZORNIK dobite v vseh knjig*1? oah. kioskih, trafik** Novi izdelki finomehan*^ v Celju .i Celjska ftroina finoraehanika m Nova sezona za ljudsko prosvetno delo ki ima nove oorate v Leskolkorl J , le letos pripravila odnosno še P™-,«*) Ija ved novih proizvodov. Tako *° j|. drugim Izdelali prototip nlvellr *P » < ki ga nameravajo izdelovati skup",5 ljubljansko tovarno optičnih finomehanika bo izdelovala mehaD e. in ostale kovinske dele -merilne n.a*j;de' Celjsko podjetje fine mehanike j® :c5: lalo tudi prve poveievalnike za filme. Cenej 5i povečevalnlk b° .-60* 15.600 din, nekoliko drugačen pa ■ dinarjev. Razen tega so izpopolnili ut svoj standardni izdelek — povoče* ,y 1DRO ■ za filme 6X9. V njihovih .i« lavnlcah so tudi izdelali prvi Pf°ini’ manjše risalne glave za opremo j • miz. Slednje bi uporabljali za P® fn»' Šolah. Tehnično vodstvo Strojne nlke prouiuje tudi moinostl za ~r nekaterih drugih proizvodov, ki J*B ( grešamo na naiem trgu. Pred dnevi Je zasedal občinski svet »Svobod« ln prosvetnih društev v Novem mestu. Namen zasedanja je bil predvsem pogovoriti se p tem, kdaj in kako bodo izvedla prosvetna društva občne zbore ln kako Jim bo pomagal svet pri tem in pri vsem njihovem bodočem delu. V občini Je 16 društev, ki so opravila doslej že kar precej hvalevredno delo, vendar se še bijejo s težavami, kar ni menda le pri njih, temveč je podobno tudi pri vseh ostalih v drugih krajih. žiserjev. O vseh teh ln še o drugih problemih je razpravljal Svet ter sklenil, da bo priredil tečaje za pevovodje in za režiserje Z vsemi predsedniki ln tajniki prosvetnih društev bo imel svet posvetovanje v Novem mestu, ki bo v nedeljo 30. t. m dopoldne. S predstavniki društev bodo razpravljali predvsem o vsebini dela v bodoči sezoni 1956/1957. 2e ob začetku sezone, t. j. takoj po občnih zborih, ki naj bodo do 15. oktobra, se bodo pričeli pripravljati na občinski praznik Manjkajo dobri odri, tam kjer 29. oktober in na občinski ljudsko-je oder, manjka oprema, pred- | prosvetni festival, ki bo marca poldne. Dalje bodo odredi arga- vsem pa manjka pevovodij ln re- 11957. leta. M. Upravni odbor 8GP »OORBt,,C‘ — Radovljica, razpisuje me9*° RAČUNOVODJE Pogoji: srednja itrokovna lrobr* ba a petletno prakso v knjlg°v.,ja sko - komercialni stroki ali strokovna izobrazba z deseti«*^, prakso v knj lgovodsko-komer°" , ni stroki. . I Plača po tarifnem pravllnlK"^,, Ponudbe z žlvljenjsplso« )e opisom doaedanjega aluibov»‘^0 polijlte na upravo podjetja 27. septembra 1966. V službo sprejmemo tudi GRADBENEGA TEHNIK^, s pooblastilom za odgovorn« vodjo visokih gradenj, ln - 4 KVALIFICIRANE ZIDAB^ PoSljlte pismene ponudbe a'1 oglasite v tajništvu podjetja. jjSl IZ MODERNE GALERIJE KONCERTI IN OBČINSTVO PABERKI IZ DELA KONCERTNE DIREKCIJE SLOVENIJE ZA NOVO SEZONO Krsto Hegedušič: Optimisti Te dni nismo samo v znamenju bližajoče se jeseni, temveč tudi v znaku priprav za novo kulturno sezono, ki bo spet razgibala Ljubljano in ji dala tisti svojski pečat, kakršnega Imajo redka mesita v svetu s tako majhnim številom prebivalcev. Tudi v prostorih Koncertne direkcije Slovenije se pripravljajo na novo sezono. »Vrvež« pri blagajni nam priča, da vse bolj raste zanimanje za koncertno življenje in da le-to ni več samo prednostna pravica kakih izbranih krogov, temveč vse širša potreba. Ta simpatična poteza našega kulturnega življenja bi pač nikdar ne prišla do izraza, če za to poklicane ustanove ne bi sistematično privabljale v koncertne dvorane najširših plasti prebivalstva. Povedati je treba, da je koncertna abonmajska politika tako rekoč predrla jez, ki je ločil doslej mnogokrat glasbeno neizobraženo občinstvo od koncertnih dvoran. Abonmaji, ki so pri nas v gledališču že dolgoletna tradicija, so se lepo uveljavili tudi v glasbenem življenju ter mnogo pripomogli k temu, da glasba ni več torišče posameznih sladokuscev in poznavalcev, temveč tudi pravih ljubiteljev. Letošnji odziv na abonmajske koncerte je izredno velik. To je treba pripisati predvsem dostopnim cenam, visoki ravni koncertov iz prejšnjih sezon, in privlačnim imenom koncertantov. Qb tej priliki smo se z upravnikom Koncertne direkcije tov. NOVE KNJIGE Pirennova: »Zgodovina Evrope« zapadnoevropski tako x■ literaturi je malo rennnJ611? 1 *men> kakor je Pi-s Dr,^ vendar je ta belgij-docAif nar Pri nas skoraj Pri t,«ž'?eznai? ln neupoštevan ie zgodovinarjih. Čeprav memh*«ne S!,oja Svilna in po- 1 mešf«nfi1f°1?Jinska dela Pisal mu ;e ?* ? pralnega stališča, C:!6” k? Državna založba izda; J® Pripravlja slovensko VaJLi? nJegovega dela o srednje-;e zagrebška Kul-vila *adnie dnl avgusta predsta-uar, na*i javnosti tega zgodovini«? •* knjigo »Povijest Evrope« sinu. “e 1’Europe des invan- IOn* *u xvie8iecle«). P‘renne se je rodil v bra Vot m Verviersu 23. decem-^iral t -e*a' Zgodovino je štu-in v P . egu, Berlinu, Leipzigu selio; .zu> 2e zgodaj ga je po-Ptofp pntegnil srednji vek. Kot Candu°rK{e ,delova.1 ,v ye.Su ,in ran*n 1“ svoji izredni tole- vih . Teje tudi iz nie?°- in -j *■ J6 bu zaveden Belgijec Porni*in P0^avitnih nosilcev od-ea ?‘banja med prvo Nem*;11? v°ino* tako da so ga ne~ ?el* dve Jeti internira-Jen> in potem v Kreuz-se na Thiirinškem. Po vojni van' “jegovo znanstveno delo-je eHnm .° razmahnilo, postal Bjako - n znanih strokov- *a,zgodovino v svetu in si iirok iwi Je 24. okto Ze Je^.ovo delo je kaj ob9ežno, 0 avarsB*Ui— 1- Us*v 'n"a.*goaovmo v svetu in si Um*?- Širok krog učencev. NjŽ? 2*1 oktobra 1935 leta. vajsetleten je tislcal svojo prvo razpravo ▼ »Spomenikih« Belgijske Akademije. Zgodovino je proučeval predvsem s stališča gospodarskih in družbenih odnosov. Zlasti se je poglabljal v belgijsko narodno zgodovino, napisal celo vrsto razprav o posameznih mestih v srednjem veku, tiskal obsežno »Zgodovino Belgije« (do prve svetovne vojne štiri knjige z dogodki do leta 1648, po vojni pa še tri zvezke, z dogodki do leta 1914), posebej pa je študiral agrarno obdobje za časa Karolingov. Izmed ostalih del omenjam že obsežno študijo »Mohamed in Karel Veliki«, ki je ostala v rokopisu in jo je objavil po očetovi smrti njegov sin Jacques, »Spomine na ujetništvo v Nemčiji« (1920) in pa delo »Les villes du Moyen Age« (1927), ki izide v kratkem v slovenščini. f Sedaj pa še nekaj besed o »Zgodovini Evrope«. Nastala je v Nemčiji med leti 1916—1918, ko je bil ujetnik oziroma interniranec. Pirenne je bil namreč na intervencijo najvplivnejših osebnosti tistega časa (številne akademije, Wilson itd.) iz ujet-niškega taborišča izpuščen in interniran. Se v taborišču v Holz-mindenu se je začel učiti ruski in je tam imel predavanja iz gospodarske zgodovine Evrope, ki jih je poslušalo kakih 300 ruskih študentov-ujetnikov. Tam je zaslutil zvezo med muslimap-skimi osvojitvami po Mohamedovi smrti in gospodarskimi in družbenimi oblikami, ki so od 8. do 11. stoletja nastale v zapadni Evropi. Obenem je prišel na misel, da bi napisal v temeljnih potezah zgodovino Evrope od pro- Dvoje filmskih biografij •Frederic Chopin« s® je ubogi Chopin zaradi bu v^bne P®snii« obrnil v gro-.‘zasluga« poljskega filma govo ^5. Chopin, da se je nje-ložai T° vrnilo v prvoten po-fcsrii 1. s™ pri Nepozabni W,5kušali opravičevati holly-U trmi?6 f,Umarje, Češ da so samo h re alnih razlogov naredili '6kitin^t>ina salonskega leva, ki z ^z^om za ljubezen Mani«* 281 naslov najboljšega Pariza, kot tekmujejo ameriški mladeniči v otifilrj’ .Potem tudi za njegove la^e ne najdemo opra-ifto, ; ®J®*n še seveda ne trdi-Pol'jsu? V110?111 ni bil povezan s revolucionarji; tudi *^n°st njihovih ruskih Upop W so. zahtevali, da se »ii^i jf. Rusiji poveže s podob-v sosedni Poljski in fte zrii ^opskih državah se nam eerj-u AiP?Vsern nemogoča. Reži-Scen*^ . ndTU Fordu oziroma Mn« Ulma »FrederLc Cho- fano . ltamo samo njuno preti-^^ttčno revolucionarno Hi«, d’ spričo katere sta poza-:fnf>nu ’6 bil ChoDin Dredvsem SnitJ« Chopin predvsem skladatelj ln nič slabši 1Z o6§a zsreSenega koncepta domala vse druge napa- ke poljskega filma, ki sploh ni prikazal Chopinovega ne človeškega n« umetniškega razvoja od nadarjenega slušatelja Akademije za glasbo do priznanega glasbenika. Z redkimi Izjemami je Igra vseh igralcev patetična, privzdignjena, kajti sicer bi bila v očitnem nasprotju s skoraj simboličnim scenarijem. Ponesrečeni »Atila« 2e ob premieri filma »Vaš zvesti Blake« smo zapi*all, Umetno«t in miselnostc, k! ie ni zaključena. Alfonz Gspan objavlja četrto nadaljevanje Cankarjevih pisem itefki in Albini Ldffler. Leposlovje je skromno zastopano. Pesmi objavljata Lili Novy (Danes) in Pavle Zidar (Sam ne vem, Doma, Smrt). Edino prozo te številka je prispeval Danilo I.okar pod naslovom »Življenje do preklica«. — V rubriki Knjižne ocene ocenjuje Bojan fitih roman Miška Kranjca »Zemlja se a nami premika«. Dr. Stane Mikuž je napisal Zapiske ob robu dveh umetniških monografij (Zdenko Kalin in Riko Debenjak). V gledališki rubriii piše Vladimir Kralj o Pirandellovem Henriku IV. t Uvedbi SNG iz Trsta, Tine Orel pa o celjskem gledališču v drugi polovici sezone. V rubriki »Refleksije« najdemo tapisk« Ivana Potrča o mladinski knjilavnoati. Ekonomska revija. Leto VII. (1936), Štev. 3. Glasilo Zveze ekonomistov Slovenije, orlnaša uvodnik ob letošniem zboru delegatov Zveze ekonomistov Slovenije, nato pa referate na tem zboru in ra/pravo o njih. Bledijo še rubrike Poročila, Ocene in Društvena poročila. Bnlletin scientifique. Izdaja Akademski svet FLRJ. Tome 3/1. julij 1956. Objave univerze v Ljubljani. St. 5. Ljubljana 1956. Izdaja rektorat univerze v Ljubljani. Strani 52. Spominska plošča dr. Avgustu Pavlu Ob desetletnici smrti dr. Avgusta Pavla bo Klub kulturnih delavcev Po- murja odkril spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši na Cankovi. Pokojni Pavel je živel ves čas svojega plodnega MALE GALERIJE: France Godec: Melone žel. Seveda pa tega posvetova-. . . . . nja ni mogoče vzeti kot poskus risb in alik Fragonarda in Je bila politično tendenco (paralela Ati- i0fevanja azijske književnosti od prirejena v zvezi e 150-lefcndco la — nevarnost z Vzhoda se »a- j književnosti na Zahodu. Na se- slikarjeve smrti Druga razstava P° , * vsiljuje) na sporea stanjtU je flprejet predlog in- prikazuje retrospektivno Oto- naših kinematografov. Prt« , dljskih književnikov, da bo že v mairova dela, tretja pa sto slik, vse prizadete, da nam na letoSnjem letu sklicana velika kipov in tapiserij, ki jih Je po- vpraSanje odgovorijo. Žarko Petan nja na Madžarskem, vendar ni nikoli zatajil svoje narodnoste pripadnosti. Snov za svoje jezikovno in etnografsko delo je črpal v glavnem iz Prekmurja in Porabja. Po osvoboditvi je bil pripravljen vrniti se v Slovenijo, vendar ga je zabela smrt, še preden je mogel ure«ni* ,_______„___ _______________________________w,_ j__ Čitl svoj namen. i^n^nČiu zabavne filas- i mariborskem okraju motorist Albert ! stranjo karoserije svojega tovornjaka v J ° I C1.„1. 7. ________l: _ .. 4.. :... 1 — ^ ntlm lAVn.- amaterskih pevcev in glasbenikov. To je vsekakor rekordno število za majhno mesto. V Mariboru torej ni hiše, v kateri ne bi bila dva ali več pevcev in godbenikov. Mnogo amaterjev je seveda neorganiziranih in igrajo in pojejo v manjših predek na področju zabavne glas- l mariborskem okraju motorist Albert I Stranjo karoserije . _ ho io 7dm*pnip inzz-crlashpniVnv I Skok- Za upravljanje * motornim to- levo stran pred njim vozečega tovor- De je zoru zen j e jazz-giasDeniKOV, ziIom nl imel IK>tre[,nega izpita in niti , njaka, ki ga je zaradi močnega sunka Ki SO Številčno najipocneje zasto- ne vozniškega dovoljenja. Vozil pa je in teže tovora odrinil s ceste, kjer se pahi in žanjejo tudi največ uspe- ! 2 veliko hitrostjo in zelo neprevidno, j je tovornjak prevrnil. Voznik Mavri tudi hov med mladim svetom. Njihove | skupine in orkestri se ponekod ! nosti in pooobno. Tako je pripeljal tudi začno že V peti Šoli in končajo : J ovinek, ne da bi pred tem zmanjšal pri navdušenih jazzistih, ki se l ^'reU^z^^ja^^pr/vlj^u tornim kolesom, ni mogel izvoziti ovinka in ga je tako z vozilom vred zaneslo čez cestni rob, kjer se te prevrnil. Pri nezgodi je dobil neprevidni motorist hude telesne poškodbe in so ga takoj odpeljali v bolnišnico. Že nekaj dni po nezgodi pa je zaradi dobljenih telesnih poškodb podlegel. Ta nezgoda nai bi bila tovrstnim voznikom v opomin, kajti ni Tradicija Kluba prekmurskih akade- vse, če zna voznik premakniti vozilo s mikov je že, da se njegovi člani zlasti v mesta. Potrebno je znati z njim tudi počitnicah zavzemajo za širjenje kul- pravilno ravnati m voziti tako, da ne ture na podeželju. Dosedanje delovanje ovira varnosti prometa, gradijo na dokaj bogatih dosežkih v pre‘ir‘le dui ,0 naštudirali dr.msko Nepravilno prehitevanje delo Armanda Salacrouja »Življenje ni, Ni vseeno, kako prehiteva voznik resno«. Z dramo nameravajo prekmurski motornega vozila pred seboj vozeče dru-akademiki gostovati v več krajih Po- go vozilo. Vsaka najmanjša neprevid-murja. ‘ noet že lahko povzroči hudo prometno zbirajo na raznih koncih mesta. Sredi teh pa je vrsta orkestrov, na levo stran ceste in se prevrnil s tovornjakom v 1,50 m globok jarek ob cesti. Pri nezgodi sta bila dva delavca, ki sta se peljala na tovornjakih, hudo ranjena. Na obeh vozilih pa so ocenili za okrog pol milijona dinarjev škode. —s nasprotnika. Medtem ko so Zagrebčani Zupančiča izvrstno krili in blokirali, se Je igralec Lokomotive Kajnih mirno sprehajal pod košem domačih in jing nasul karv32 košev. x rav tako še ni bil kon^ann5°ds! Svica-Roraunija, ker je^bila Jia P oTB0 6ki partija Larssen-Balanel prekinjena. Tako je rezultat 1,5:1,5 (1). m Y retoi Madžari se niso uspeli rešiti v v dvoboju z Argentino. Szabo jjj prekinjeni partiji zaman inuo dku no igro obeh reprezentanc, potem lahko zapišemo tole: Madžari so zmagali zasluženo. To sicer ni bilo tisto moštvo, ki je bilo pred leti strah in trepet za vse na . j.J* stroj, ki lahko zmelje tudi dobrega i To je bil začetek Ogorčenje g nn.nrotnik« cev se le stopnjevalo, čimbolj .Jo Pa poglejmo zdaj še naše moštvo. V bližal konec, tembolj ■jedej‘,: tehniki ne moremo iskati poraza, saj smo moč slišati negodovanjaTiJlanlč že <*»'£ mi imeli v večini igre premoč na sre-, »Iz tolikih ust pa Tirnanič ze ^ dini igrišča. Kar zadeva priložnosti, smo m slišal svojega imena Verjeln ^oi bili enaki, le z razliko, da so gostje njikrat, ko je nosil še dres z drz znali izkoristiti grobe napake naše grbom.« . obrambe. Po drugi strani pa je naš iz- Verjetno bo to držalo. pr*" redno slab napad naletel na najboljšo Po tekmi. Okrog stadiona^so bd V vrsto nasprotnika. Tu je tudi odgovor ve demonstracije proti zveznemu u na vprašanje, zakaj smo bili premagani petanu Vprašali smo se. KaJ j,i sredi Beograda. Tu pridemo do zaklju- Tirnanič? AU ne bi bilo bolje, ^ čka, da so naši igralci - tako kot po- prepustil sedež drugemu? Sicer P* .................... 1 ’abši od to pokazali dogodki v prihodnost samezniki ali celota — bili slabši svojih nasprotnikov, da je poraz po- J L A^ pr c "e nečenTin razočarani, in ko so sprotnike. Toda še vedno je kot celota : sjedjca razFične vrednosti obeh nasprot- nam v ušesih še vedno odmevali klici zmožno zaigrati in krepko zmagati. Mar i „^0,,, (n sicer boljših gostov ter slab- »Ua, Tirke!« smo se nehote prepustili nam to ne pove že nedeljski rezultate , 8ih domačinov. Pn „j obraz kar žarel. Tokr,a , Ua, Tirke!« smo se nehote prepustili nam to ne pove že nedeljski rezultat? , jih domačinov. .azmišljanju o vzrokih našega poraza. - Moštvo nima vrzeli Zelo trdna obram-[ Vse to bo ^ ^ aoDu. lzJave. aul Jc „.. Našli smo jih veliko, toda glavna sta le ba z izvrstnim vratarjem na čelu, so- ^ poklicani skrbeti za rta- Budimoešti Vsi so radi dva: prvi je ta. da madžarski nogome-, lidna krilska vrsta ter rutinirana in vseh nRjega pnogometa, mi pa 5C to- ^"^daria” Omagali smo Jasluie«0., taši vedo, za kaj igrajo, drugi pa, da I muh polna napadalna vrsta ki ima o £ra( ozrimo še na nekaj dogodkov pred, PK ■ nagi? ,,arderoti j« so naši z izjemo nekaterih zaigrali ta- lični krili. Vse to je se vedno močan in ^ n»ripli«ki tekmi. i i t—«»ic« npmdi 'S/ J*v W -Vs v . 'Tvšž.!^ med in po nedeljski tekmi SE NIKOLI TAKO Več kot stotisoč ljudi je ostalo brez IV S J po 11(191. » (,utuv»>z»/. j 01T kar mučna tišina. Igralci so neraai r i-li na postavljena vprašanja. rjanovič pa je bil tako potrji i.. JI L i I lolrvnl ItTroIPC — ft . Tirke!« E. Gl*** zažeienih” vst"opnic” zaJ nedeljsko tekmo, šega napada Tasič rf S®«1: ftuurra- s ‘tt. vstopnice takoj razprodane. Toda glej! je veliko povedal. V nedeljo dopoldne so se dobile spet * so ,* vstopnice. Na Terazijah so jih skrivaj In ko smo zap"šfall,.®ta4*°"1' i 0»' prodajali. Mar so to falsifikati, smo se Le vedno čuli glasovi. »Ua, spraševali? Ne, to je bila »črna borza«. Ne vemo, kje je bil njen začetek, toda dejstvo je, da si — če si globoko segel v žep — vstopnico še dobil. Toda h10*"®! sl pohiteti, saj je tečaj naglo rastel. Ob 10. uri so bili sedeži po 1500 dinarjev (prvotna cena 600 din), uro kasneje 2000, ob 12. uri 2500. popoldne pa so jih prodajali pri stadionu že po tri, štiri, pet in več tisoč dinarjev. Kaj lahek zaslužek, mar ne? NAPOVEDOVALEC SVETOVNEGA SLOVESA Tekmo s0 prenašale številne radijske postaje, med njimi seveda tudi Ra ^l—Brzojavke— —i —:---------Th m BUKAREŠTA, 17. sept. (TanJ^Ja Zadnji dan mednarodnega atlets« mitinga je Nizozemec Wisser i*^ 0 šal evropski rekord v skoku v z rezultatom 7,98 m. Prejšnji re*” Nemca Longa 7,90 je trajal 19 letL.v0 m RIM, 17. sept. (Tanjug). — „i mesto na mednarodnem košarkarss jla »k* t? turnirju za »Pokal Marano« je osvoj> , dio Budimpešta. MarsUtomu ,e že ver gz ki Je y 7adn]1 telcml prem8f?a' etobrega""napovedovalca. Sodijo, da mu Madžarsko s M^3, (Tanjff; ni ravnega v EvropL T«, j. Žcge.r To- g ' v^dinj' je p ! krat smo ga. videli na delu v Beogradu Ro mednarodna kolesarska ^ Na igrišču j© imel mizo, na njej Kup nkroe Poliske« V ceneraU1®*,' limon, ki mu jih je reza plasmaju je prvo mesto osvojil ? ček sam pa je z ^ .ro“ {jak Wienczowski s časom 33:08,26 ur hodil ob robuigrišča, ^*tricz 5*Jg / Jugoslovan Perne se je uvrstil na % sodnikom in pošiljal v eter svoj gins. rn*»«stn «s čn«om 33 07 .Tuco Pa izrednim temperamentom je prenašal po- SJesto £ casom 35. . general^eS tek dogodkov, hkrati pm gibi svojih ’Vasmaji“°moštelT'na prVem šnlci videL - posncmTti poteze *gr«°cl“T CVKS v času 99:4!.47 Ojg . šalci videli — posnemati poteze igrale Da, to je bil Sepeii, ki je tokrat (tl BEOGRAD, 17. sept. i i „,.?■•sarae poslušalcem. »Naši so zasluženo zma Crveno zvezdo v disciplini 6 X 10«.' : * ... Čajev so zmagali gostje z rezulta di »UA, riKKt!« 2146:2045 kegljev, prav tako P« Naš zvezni kapetan že dolgo ni bil v borbeni partiji z rezultatom 371. g I pozdravljen tako, kakor je bil v ne- 4) DUBROVNIK, 17. sePU deljo. Da. toda tega pozdrava verjetno državnem prvenstvu v P0^?. nU' ni bil vesel. Ko je začel z menjavami v ribolovu so prvo mesto osvo lil našem moštvu, je na stadionu zagrmelo: brovčani. Najboljši posameznik .)« »Ua, Tirke! Ua, Tirke!« Stakula, ki je ulovil 21 kg rib. Posnetka a nedeljske tekme A reprezentanc !2£gK, 18. SEPTEMBRA 1956 »LJUDSKA pravica« 7 DNEVNE NOVICE fcv*®**«?«* za čiščenje made-bilo a« tri,,, ? Nekaj časa ga ni ^teTaJt/ri.KV " bll° surovln- ~ koPMnicf vto' da.,se b0 v kuhinj* in fls«lnl PraIek.Ve * uporablJaJtc IIN' W|?ešUh£ MLEK0 Teint Bell Je ne-vrstni p,ri neS* vsake žene. Prvo-Ttlut 2a ROŽNO MLEKO Bell so zagotovljeni. koncerti ®^ekc!!o*I^^moa,?. a,)onma Koncertne dlrekciifl k zaključena. Koncertna mMnlkov In *preie?ala Pr‘Jave za-S' Oktohr« h Interesentov 2. In .P™ koncert za modri Gogalov hi. t' °^ Obra (pianist Nlklta ^ ov bo igral Chopinova dela). mlekarna 8E2ANA Bxpres hladno lepilo *® vsa mizarska dela gledališča ^-ovensko nar. gledališče Petek „ »rama dem L *^ptl ob 20: Axelrod; »Se-Sobota •» skomin«. Abonma C. dem iti s,ept- ob 20= Axelrod: »Se-Bn» let skomin«. Abonma T. ^vii.,**’*1'* 18■ sept. sl lahko obadov *> , ®a lanski abonenti SNG '*■ Ure „ Vpisovanje od 15. do srca°. reda GainaHeVi U/I' Iutrl’ V ***** GLEDALI9CE LJUBLJANA 195J/5? .°v®nie abonmaja za sezono do ia' dnevno od 10. do 12. In 16. * Prf*sn!SIENTA1'NO gledališče Trt frJ?yoa.u »Ljubljanski festival« Torek revoluci3e 1 e-3>e 'iinhcir* ih oizodobib* sP?ROBN1 OOLAfil IomiI?2110 ŠOFERJE D ln C kat«-' ji*, vlsokokvallllclrane avtoma- »« fe, 1 dalj So prakso ln delavce Dr« °el®vnleo. Plača po tarifnem feTnt^u. — Električna cestna že-ZAČ?'®* Ljubljana. 1381 yat?“ITEV v tovarni, podjetju ali flvluo0^ 1S6e zdravo ln pošteno v j no dekle. Službo sprejme ie !anl »H njeni bližnji okolici, turu \,stanovanJe na razpolago, pa tiurt.dpgje. Ponudbe na ogl. odd. na Pravice pod »Hčerka žrtve ®*LU§2»S£. lSll-z vw* “ENec administrativne stroke, Prlm.vseh pisarniških poslov, Išče L]uhH?° zaPoslltev — tudi Izven tJurt«,i5ne’ Nasl°v v oglasnem odd. ®OOBn Pravl°e. 1922 ce jr" SEM film »ADOX« na poti i naidi^,,3skega mosta do Viča. Za Protin?1? fllm nima vrednosti, zato T«KoDi5Mda ga odda na upravo LP, ,acEM ^va 2- 666-r tudi Dam nagrado odkupim bB "a '’81- ‘SSi RašičeSrt ^PT: 1856 1® blla na poti od va dpk,,1?, Nobenega Izgubljena no-barv* il,? volnena Jopica rjave "r enega najditelja prosi,-ogiL Jo proti nagradi odda na asnl oddelek LP. 737 MARIBORSKE VESTI Vabilo. Po 83. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89-52) sklicujem 13. skupno sejo okrajnega zbora ln zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Maribor, ki bo v torek, dne 18. septembra ob 9 dopoldne v dvorani Ljudske prosvete, Partizanska cesta 9, s sledečim predlaganim dnevnim redom: 1. otvoritev seje ln ugotovitev sklepčnosti; 2. izvolitev dveh overovateljev zapisnika; 3. potrditev zapisnika 12. skupne seje; 4. poročilo o izpolnitvi družbenega plana in proračuna za prvo polletje 1956; 5. poročila odborniških komisij. — Predsednik olo Milan Apih. DE2URNA LEKARNA; Torek, 18. sept. lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. Sreda, 19. sept. lekarna »Center«, Gosposka ulica. KINO »PARTIZAN«; Amer, film »Strah«. »UDARNIK«: Amer. barvni film »Po čem Je slava«. . CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 19. septembra ob 20: SofokleJ: »Antigona«. Premiera. Premierski abonma in izven. Četrtek, 20. septembra ob 20: SofokleJ; »Antigona«. Četrtkov abonma in izven. Petek, 21. septembra ob 16; SofokleJ; »Antigona«. I. srednješolski abonma. Sobota, 22. septembra ob 20; Solokjej; »Antigona«. Sobotni abonma ln Izv. Nedelja, 23. septembra ob 15.30: SofokleJ: »Antigona«. Nedeljski abonma' ln izven. KINO »UNION«; ameriški barvni film »Hondo«. Predstavi ob 18 ln 20. »METROPOL«; nemški film »Leteči razred«. Predstavi ob 18 in 20. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 18. sept. ob 16 in 20 zaključna predstava za tovarno Iskra, Kranj i Ivan Cankar: »Hlapci«. Petek, 21. sept. ob 20: Izven: Ivan Cankar: »Hlapci«. Nedelja, 23. sept. ob 16: Izven in za podeželje; Ivan Cankar: »Hlapci«. OBVESTILO ABONENTOM Preiernovo gledališče Kranj podaljšuje razpis abonmaja za sezono 1954-57, in sicer razpisuje pet rednih abonmajev. Abonma red A ima predstave redno ob torkih zvečer. Abonenti tega abonmaja dobe po osem ponovitev vseh uprizorjenih del, razen mladinskih. — Abonma red B ima predstave redno ob petkih zvečer. Abonenti dobe po osem ponovitev vseh uprizorjenih del. razen mladinskih. Abonma 'red D (delavski abonma) ima predstave redno ob sobotah zvečer. Abonenti dobe prav tako po osem ponovitev vseh uprizorjenih del. Abonma red C (mladinski abonma industrijskih Sol) ima redne predstave ob Četrtkih popoldne. Abonenti dobe po osem ponovitev uprizorjenih del z mladinsko predstavo. Abonma red E (mladinski abonma LMS) ima redne predstave ob sredah popoldne. Abonenti tega abonmaja dobe po osem ponovitev uprizorjenih del z mladinsko predstavo. Izredne abonmaje za podjetja, ustanove, zavode, šole, organizacije in razne druge skupine bo gledališče na željo uredilo posebne abonmaje la izvedlo saki ju- cene predstave posameznih del. Cene in plačilni podojiš premiere bodo leto« izven abonmaja. Cene premier se gib-Ijajo od 90 din navzdol. Cene za abonma red A in B se gibljejo od 576 din do 288 din (celoletni). Abonma red C stane za vso sezono 240 din. Cena sedežem je enotna. Abonma red E LMS 240 din za vs<> sezono, cena sedežem je enotna. Vpisovanje se podaljla do vkljnc-no i. oktobra t. 1. Vpisovanje bo v tem času dnevno od 13. do 15. in od i 18. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. utfe pri blagajni Prešernovega gledališča v Ki * "*** " 355. Za delavs ranju, ki Tito vtrj abonma 5, telefon vpis pri po tov krajih bo vpisovanje pri poverjenikih Svobod ln kul-turno-umetniskih društev. Kjer si želite gostovanj, se obrnite na Svobode ali kulturno-umetniška društva ali na odbore SZDL, osebno ali telefoničao na npravo Prešernovega gledališča v Kranju, Titov trg, tel. 355 ali 450. Opozarjamo abonente, da je plačilo abonmajev ob vpisu. Možno je tudi v dveh obrokih, in siceri obrok ob prvi vpisu, to je za prvo polovico sezone, drugi obroi pa od 1. do 10. januarja sa drugo polovico sezone. 3558 Iz pisarne PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno službo Ima na Jesenicah dr. Milan Ceh. Cesta maršala Tita. KINO »RADIO«: francoski barvni film »Pariz, mesto zaljubljenih«. Predstavi ob 18 ln 20. Danes zadnjikrat! »PLAV2«: italijanski film »Neron ln Messallna«. Predstavi ob 18 ln 30. Danes zadnjikrat! Z BLEDA KINO AmerlSki film »Trinajsta ura«. — Predstavi ob 18 in 20.S0. V glavni vlogi Peter Lawford. Davvn Addams, Ronald Culver in Dered Bond. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »SVOBODA - TRBOVLJE n«; ameriški film »Streljaj prvi«. IZ 2ALCA KINO Ameriški film »Jajce in Jaz«. — Predstava ob 20. V glavni vlogi Clau-dette Colbert in Fred Mc Murray. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«; ameriški film »Kraljica Kristina«. V glavni vlogi Greta Garbo in John Gllbert. Čestitka Tov. litografskemu risarju Maksu Strbanu želi k njegovemu življenjskemu jubileju obilo zdravja ln že mnogo srečnih let kolektiv litografije Tiskarne Ljudske pravice. Spored za torek, 18. septembra 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi'poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.20 do 6.25 Naš Jedilnik — 6.30—6.40 Reklame — 7.10 Zabavni zvoki — 8.00 Srbske, dalmatinske in makedonske narodne pesmi — 8.30 Radijski roman: William Woods: Manuela — III. — 8.52 V veselem ritmu — 9.30 Portret Maksima Gorkega — 10.00 Iz del Carla Marie von Webra (glasbena komentirana oddaja) — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Zabavne melodije in popevke — 11.45 Cicibanom — dober dan! (Marja Cerkovnik: Palček-Malček) — 12.00 Melodije za razvedrilo — vmes od 12.30 do 12.40 Kmetijski nasveti: Franc Kafol: Brezalkoholna predelava sadja; Ing. Marjan Ažnik: Gnojenje ozlmlne — 13.15 Zabavna glasba — 13.35 Pester operni spored — 14.30 Za dom ln žene: Eva Paulin: šola Je odprla vrata — 14.40 Želeli ste — poslušajtel — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.36 Slovenske narodne pesmi pojeta Gorenjski vokalni kvintet in Branka Strgar s spremljavo harmonike — 16.00 Utrinki iz literature: Andre Malraux: Upanje — 16.20 Popoldanski koncert — 17.15 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Športni tednik — 18.30 Slovenske narodne pesmi — 18.50 Zunanje-polltičnl feljton: Pravda okrog Sueza — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Pol ure za ljubitelje slovenskih narodnih pesmi — 2(1.30 Tedenski notranjs-političnl pregled — 20.40 igra orkester Herman Hagestedt — 21.00 Radijska igra: Cro-nin: Štiri zdravniške zgodbe — 21.52 Glasbena medigra — 22.15—23.00 Nočni koncert 22.15—23.00 UKV program. KINO »UNION« Italijanski barvni film »ATILA« Tednik F. N. 37. Predstave ob 16, 18 in 20.30. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. V glavni vlogi Sophia Loren, Anthony Quinn ln Henri Vidal. Film bo na sporedu do 22. t. m. KINO »VI e« Ameriški barvni film Bobni čez reko Tednik. Predstave ob 16, 1* ln SOJO. Prodaja vstopnic od 9.10 do 11 ter od i« dalje. V glavni vlogi Audie lfurph? In W»lter Brennan. KINO »TRIGLAV« Francoski barvni film ALI BABA in 40 razbojnikov V glavni vlogi Femandel Sami« (tarnal ln Henri Vllbert. Predstavi ob 18 ln M. Prodaja vstopnic od 18. ure dalje. Ob 16 ameriški barvni film »MostiSče«. KINO »KOMUNA«; poljski film »Fre-deric Chopin«. Tednik F. N. št. 37. Predstave ob 16, 18 ln »0.30. v glavni vlogi Czeslav WolleJko ln Alexan-dra Slaska. kino »SLOGA«; premiera angleškega filma »Vlaki vozijo mimo«. Tednik. Predstave ob 17, 19 ln 21. Ob 10 Je matineja Istega Ulma. Prodaja vstopnio od 9.30 do 11 ln od 14 dalje, sa matinejo v kinu »Sloga« pa od s dalje. KINO »BOCA«: ameriški barvni film »Rdeči gusar«. Predstavi ob lt ln It. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. LETNI KINO »BE2IGKAD«; angleški film »Bobni čes reko«. Predstava ob SO. Prodaja vstopnic samo uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova *: do nadaljnjega zaprtol KINO »LITOSTROJ« amer. film »Pot za Carlboo«. Predstava ob 10. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KINO »SISKA« Ameriški barvni film Bagdadski berač V glavni vlogi Ronald Colman ln Marlene Dletrlch. Predstave ob 1», 18 ln 30. Prodaja vstopnic od 11 dalje. Razpisujemo delovno mesto za ekonomista-organizatorja Delovno mesto je v sestavu Ekonomsko-organizaoljskega oddelka in obsega: organizacijo internega poslovanja podjetja in področje plačevanje dela Osebne ali pismene ponudbe pošljite na »TELEKOMUNIKACIJE« — INDUSTRIJSKO PODJETJE ZA ELEKTRO-ZVEZE — LJUBLJANA, PR2ANJ 24. 3488 Na podlagi temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32/55) razpisujemo štipendije ZA LETO 1956/57 in sicer za: 4 študente gozdarske fakultete 8 dijakov gozdarske srednje šole v Ljubljani 8 gojencev gozdarske nižje šole v Idriji Višina štipendije po Ur. listu FLRJ, št. 33/55. Prednost za dodelitev štipendije za gozdarsko nižjo šolo v Idriji imajo prosilci z večletno prakso v eksploataciji oziroma obnovi in negi gozdov, smejo pa biti največ 30 let stari. Prošnje naslovite na Upravo za gozdarstvo OLO Maribor, Maribor, Maistrova 5. 3549 SBB2 RUDNIK RJAVEGA PREMOGA ZABUKOVCA p. GRIZE Na podlagi čl. 1 zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter ČL 3 pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Ur. list LRS, št 17/55) razpisujemo I. javno pismeno licitacijo za gradbena In obrtniška dela 12-stanovan)ske> ga bloka v Kasazih pri Petrovčah Licitacija bo dne 24. septembra 1956 v pisarni uprave rudnika v Zabukovci. Proračunska vsota znaša 27,000.000 din. V letu 1956 je predvidena gradnja I. in II. faze dokončanje 31. dec. 1957. Projektivni elaborati in pogoji za licitacijo se dobijo pri investitorju od dne 17. septembra 1956. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SEVNICA razpisuj• javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih ln obrtniških del za izgradnjo stanovanjskega bloka v Sevnici, Kolodvorska ulica, v predračunski vrednosti 25,776.000 din Licitacija bo v soboto, dne 6. oktobra 1956 ob 11 .url v prostorih oddelka za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora v Sevnici, Glavni trg štev. 19. Ponudbe se sprejemajo na dan licitacije do 11. ure istotam. Varščina znaša 128.881 din. Rok dovršitve licitiranih del je 31. oktober 1957. Projektni elaborati s popisom del iri predračunskim elaboratom ter splošnimi pogoji so interesentom na razpolago v Oddelku za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora v Sevnici, vsak dan od 8. do 12. ure proti položitvi kavcije 10.000 din. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SEVNICA Številka: 02/1-1513/19 3550 jiiitorh iiiimwmiiini iiiisiiiii«imiiiiiii»wiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiii!iiiiniiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniimiii[iiinniiimiiininHi RAL.LADA FANT ‘^kšno srečo imaš, Fant,« je klical sam sebi »Moj veliki razl H^ljubši Fant, v naročju te imam...« Iznenada se ji Je ki obraz> Fant je videl, kako so se ji Sirile oči, kakor da 6 ^ razlila čez obraz posebna luč. •Ovčka!« Jo Je klical in jo vabil k sebi, »Ovčka!« »£ot0na 1)6 88 Je Prijela za roko ln Jo stisnila k svojemu životu: *, pravkar se je premaknil najin Storžek, potrkal je... Sa 6utiS? Glej, zdaj spet...« nj0 V®s v oblasti njenega blaženega materinstva se je nagnil nad , atl'° 3e naslonil lice na njen polni život, ki Je bil tako V*em Nenada se mu je zazdel kot najlepša blazinica na svetu, ne, kot val, ki se Je zdaj dvigal in spet spuščal. Oblilo Q;e^e/l6l2me'rri0 morje blaženosti... Ali je poletje? Žito je zrelo m veselega otročička s kodrasto plavolaso glavico in z mo-Po očmi! Kako lepo diši to polje, diši po zemlji, b6znj 6r' in Po ljubezni, po vsej užiti, a vedno znova sveži lju-jig je" ^ese zre*eSa klasja so ga raskavo božale po licu, potem .. 0t>a2il oblo črto njenih bokov... Počival je na materinskih vi ^ se “Sledal v njene široko razprte, bleščeče ge oči... v tesn)h izbah, je čutil, tega vam vendar nihče ne more ^se je dobro,« je šepetala Ovčka, »vse je dobro, ti moj Fant!« »Da,« je rekel in smuknil k njej in pritisnil svoj obraz k njenemu. »Da,« je rekel, »tako srečen sem kot še nikoli v življenju. Ti Ovčka, ti...« Trd prst Je potrkal po vratih, sredi noči, skoraj opolnoči. »Ali smem vstopiti?« se je oglasilo. »Le vstopi, mama,« se je ponosno oglasil Plnneberg, »naju ne motU.« Trdno je položil svojo roko Ovčki na ramo in jo tako zadržal, ker je že hotela smukniti na svoj konec postelje. Mia Plnneberg Je počasi vstopila in Ji Je bil položaj takoj Jasen. »Upam. da vaju ne motim. Videla sem, da pri vaju še luč gori. Seveda si nisem mislila, da sta že v postelji Ali zares ne motim?« In že je sedela. »Naju zares ne motiš, mama,« Je ponovil Pinneberg. »Nama to nič ne strl, saj sva poročena.« Mia Plnneberg pa je sedela in naglo dihala. Čeprav je bila močno nafeninkana, sta vendarle takoj opazila, da je v resnici vsa rdeča v obraz. Gotovo ga Je popila precej čez mero. , »Glej no!« — Ovčldne srajce so bile vse tako ohlapno krojene — »Glej no, kakšne grudi ima ta žena! Podnevi se niti ne vidi. Ali pričakuješ?« »Kje neki,« Je odgovoril Pinneberg ln srtrokovnjaSko pogledal -v izrez na srajci. »Ovčka je vedno taka. 2e kot otrok Je bila taka.« »Fant!« Je bila Ovčka huda. »Glej, Ema,« Je jokavo spregovorila Mia Pinneberg, »tvoj mož me Je naplahtal. Tl tam v sobi me tudi plahtajo. Zdaj sem že pet minut tu, pa se nihče ne zmeni zame, čeprav sem gostiteljica. Vsi se sučejo okoli Klare Jtn Nine, ki sta neumni kozi Tudi Holger je postal popolnoma drugačen v teh nekaj tednih. Po meni ne vpraša nihče več,« je začela rahlo ihteti. »O, mama!« je bila Ovčka malce v zadregi. S sočustvovanjem je spregovorila ti besedi in že hotela lz postelje, pa jo Je Fant zadržal. »Kaj bi, Ovčka,« je rekel brez trohice usmiljenja. »To že poznamo. Malce si se ga navlekla, mama. Si boš že spet opomogla. Vedno je takšna,« je povsem neprizadeto razložil Ovčki. »Kadar ga Ima pod kapo, najprej joka, nato se začne prepirati, potem pa spet Joka. To sem vedel že takrat, ko sem še v šolo hodil...« »Prosim te, Fant, nikar tako,« je šepetala Ovčka, »tega ne bi smel.« Mia Pinneberg je bila zelo huda: »Kar spomni se na 6voja šolska leta! Tvoji ženi bi lahko povedala, kako je takrat prijel stražnik, kep sta se z neko punčko v zaboju za pesek nespodobno igrala...« »Prepozna si!« je rekel Fant »Moja žena vse to ve. — Vidiš, Ovčka, zdaj Je nastopilo pri njej tisto stanje, ko se začne prepir. Zdaj se bo vsula ploha.« »Tega ne maram več poslušati,« so Ovčki gorela lica. »Vsi smo grdi, dobro vem, saj tudi mene ni nihče ščitil. Toda da ti kot sin praviš svoji materi...« »Kar mirna bodi,« je rekel Pinneberg, » to umazanijo ne bom začel. Konec koncev je le mama.« »In kako bo z najemnino?« je bila Mia Pinneberg iznenada vsa divja in sredi razgovora, zaradi katerega je pravzaprav prišla. »Danes je zadnjega, vsepovsod je treba plačati najemnino vnaprej, jaz pa nisem dobila niti pare.« »Jo boš že še dobila,« je rekel Plnneberg, »danes ne, Jutri tudi ne. Dobila pa Jo boš — nekoč...« »Danes jo hočem imeti, ker moram plačati vino. Nihče me ne vpraša, kje jemljem denar.« »Ne bodi no neumna, mama! Sredi noči vendar ne boš plačevala vina. Kakšne kvasiš! Pomisli pa tudi na to, da opravlja Ovčka vsa delal« »Hočem svoj denar,« je bila Mia Pinneberg vsa iz sebe. »Ce mi Ovčka ne mara Izkazati kdaj pa kdaj niti malenkostne usluge.., Danes sem vama zavrela čaj. Ali bosta tega tudi plačala?« Ust tiska Casopisno-založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 8, telefon 39-181 — Notranjepolitična - gospodarska rubrika Tomšičeva l/IIl. telefon 20-507 — Kulturna Nazorjeva ulica 10/11, telefon 21-613 — Uprava: Kopitarjeva ulica 2. telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnina 259 din, za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-Z-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo ■v.y samo pognal ter skrbel za pogonsko gorivo in za ,Wtt Mtt VIKTOR E: GRAD DRAG G ^ E:ROTVIK SEPTEMBRA 18 TOREK CENTRALE BODOČNOSTI T,' 'v tropskih in hladna v polarnih pokrajinah naj bi gnala električne centrale En sam človek nadzoruje avtomatizirano tovarno Zadnja leta se zlasti v industrijsko razvitih deželah čedalje bolj uveljavlja avtomatizacija. Tako na primer nadzoruje obratovanje neke modeme francoske kemične tovarne en sam človek, ki sedi v dvorani sredi kazalcev avtomatičnih naprav, kot kaže naš spodnji posnetek. Njegova naloga je paziti na premikajoče se igle. Edini delavec — jasno je, da se mora spoznati na najbolj zapletene tehnične postopke in na delovanje avtomatičnih naprav — nastopa kot neke vrste nadzornik, stroji pa delajo sami. Večji posnetek kaže del avtomatično upravljanih strojev in naprav kemične tovarne, znanstveniki pa že napovedujejo, da bo kmalu prišel čas, ko se bodo stroji sami nadzorovali in jih bo torej človek Na pustih obalah Sibirije, Gronlandije in Nove Zemlje bi lahko nastala velika industrijska področja. V zvezi z vprašanjem, ki nastajajo pri snovanju električnih central na delovanju morske klime in oseke, proučuje neka francoska elektroenergetska družba tudi možnosti za izkoriščanje toplotne energije oceanov. Na Kubi so že preizkusili sistem, po katerem izkoriščajo vodno toplotno energijo. Toplo površinsko vodo s temperaturo 28 stopinj Celzija napeljujejo v velikanski »grelec brez ognja« — to je rezervoar brez zraka, tam pa voda dobesedno eksplodira, se pravi, da se spremeni v paro z nizkim pritiskom, potem teče skozi veliko turbino s 14 metrov širokim kolesom ter od tam v kondenzator, kjer jo globinska voda spet ohladi. Po tem načelu naj bi deloval tudi vodnjak >brez dna« v Abadanu. Kako bi deloval ta sistem? Nekje na obali v tropskih ali subtropskih krajih bi postavili električno centralo, ki bi jo sestavljal betonski stolp in troje velikih cevi. Na vrhu stolpa bi bil prostor za generatorje, v stolpu pa velika, 18 metrov visoka votlina s premerom 54 metrov. Vodoravni zid bi jo delil na dvoje, v sredini pa bi bila odprtina s premerom 14 metrov in v njej turbine z dva metra dolgimi lopaticami. V gornje nadstropje bi prihajala topla voda z morske površine in bi v brezzračnem prostoru takoj izparevala. Ta para bi navzlic nizkemu pritisku lahko gnala turbino. Spodaj bi para prehajala v hladno vodo in se zgoščevala, črpalke pa bi jo odvajale nazaj v morje. Turbina bi. gnala velik generator, ki bi dajal 60.000 voltov. Po tem sistemu bi bilo mogoče spremeniti zaostale dežele ob obalah takšnih morij v industrijske pokrajine. Razen tega omenjajo znanstveniki polarne kalorične centrale. Te bi izkoriščale hladno vodo pod ledeno skorjo v polarnih morjih. Čeprav je ta voda hladna, ima temperaturo uad štiri stopinje Celzija, takrat pa je najgostejša. Zaradi polarnih vetrov je na površini ledene skorje včasih tudi 55 stopinj mraza- povprečna temperatura pa znaša 22 stopinj pod ničlo. V tem primeru bi bila »grelec« hladna voda izpod ledu, hladil- _ Ce bi Neandertalec ni najstarejši? Na kongresu antropologov, ki je bil pred kratkim o Dusseldor-fu, je okoli 700 znanstvenikov iz desetih dežel obravnavalo razna vprašanja s področja zgodovine človeka. Med drugim , so razpravljali tudi o tem, ali je lobanja, ki so jo nedavno našli v Hessenu, ženska lobanja neandertalskega tipa, ki se razlikuje od sodobnega iHomo sapiensat. Italijanski profesor Sergio Sergi meni, da to ni lobanja Neandertalca, temveč Homo sapiensa, ker kaže nekaj značilnosti, ki jih imajo sodobni ljudje. Po mnenju znanstvenikov je ta lobanja stara okoli 100.000 Če je tat ustrežljiv Neki holandski trgovec'je opazil, da so mu čez noč izpred trgovine ukradli avto. tatvino je pri- j javil, nato pa se je peš odpravil \ domov. Na poti je nasproti vozečemu avtomobilu pomigal s palcem — mednarodno znamenje za avtostop — voznik se je ustavil, trgovec pa ga je prosil, naj ga popelje do Haarlema. Seveda je takoj spoznal svoj avto. V trenutku je potegnil ključ, avto se je ustavil, tat pa je skočil iz vozila in se spustil v beg. Kmalu ga je ujela policija, ki ji je zatrjeval, da ne bo nikoli več kradel avtomobilov in da tudi ne bo več ustregel potnikom, ki bi se radi vozili z avtostopom. Leteča lobanja Neki Rimljan se je sprehajal po mestu, iznenada pa ga je nekaj trdega udarilo po glavi. Ko si je opomogel od prvega strahu, je opazil na cesti človeško lobanjo. Policija je ugotovila, da je triletni sinko nekega zdravnika vrgel skozi okno lobanjo, ki je stala na očetovi mizi. Največja streha Streha dunajske razstavne dvorane na Vogelweidplatzu pokriva brez opornikov površino enega hektara. Dolga in široka je po sto metrov ter je največja streha ne samo v Evropi, marveč v svetovnem merilu, osrednji del strešne konstrukcije pa tehta tisoč ton. 40.000-krat Sovjeti so začeli letos izdelovati univerzalne elektronske teleskope UM-100, ki povečujejo do 40.000 krat. Mikroskop ima wetli zaslon 6 X 9 cm za opazovanje ali fotografiranje dokončne podobe. let in je torej najstarejši človeški fosil te vrste. V zvezi z izkopavanjem v Smanscombu blizu Londona meni dr. Kenneth Oakley, ki ga znanstveni kolegi nazioajo tSherlock Holmes antropologije«, da tamkajšnje najdbe dokazujejo, da so živela človeška bitja na zemlji mnogo pred znanim Neandertalcem, ki je živel nekako pred 25 tisoč leti. V Smanscombu so izkopavali z namenom, da bi potrdili domneve v zvezi z najdbo okoli 100.000 let stare lobanjske kosti ter ovrgli trditev, da je bil človek iz Srvanscomba tak 'kot Neandertalec. Izkazalo pa se je, da te podobnosti ni bilo in da je v Smanscombu najdeno okostje bolj podobno sodobnemu človeku. Čeprav udeleženci kongresa niso hoteli povsem opustiti stare teorije, po kateri je Neandertalec prednik sodobnega človeka, je vendar del antropologov zagovar- jal mnenje, da je Neandertalec samo veja na deblu mnogo starejše, anatomsko popolnejše človeške vrste, h kateri spada tudi človek iz Srvanscomba. Razen tega so na kongresu pokazali razliko med Neandertalcem, čigar ostanke so našli samo v evropskih plasteh ledene dobe, in med veliko družino neander-taloidov, katerih ostanke so izkopali vsepovsod po evropskih in afriških deželah ter na Bližnjem in Daljnem vzhodu. Posebej so se udeleženci kongresa zanimali za najnovejše najdbe v Palestini. Tam so nedavno izkopali ostanke številnih naselij in orodje neandertalske dobe, zato je nastala domneva, da so tam živeli že pred 50.000 do 150.000 leti sodobnemu človeku podobni ljudje. V Palestini najdene kosti so nekakšna vez med Neandertalcem in med človekom naših dni. OPERACIJE MOŽGANOV Navzlic posledicam, kd lahko nastopijo zaradi izredne občutljivosti možganskih celic, so možganske operacije čedalje pogostejše. Ce ne pride v možgane 'eri s sveteiim ki&ikom, odmro najbolj občutljive možganske celice že v dobrih treh minutah. Ce je krvni pritisk premočan, nastopijo prav tako neugodne posledice. Nemški profesor Ziendletr iz Diissel-dorfa je začel ohlajati tiste dele možganov, ki jih namerava operirati, ker potem celice kot v nekakšnem zimskem spanju počasneje presnavljajo in torej potrebujejo znatno manj kisika kot sicer. Razočarani lovci na zlato Nad 700 starih zlatnikov so našli pri zemeljskih delih v italijanskem mestu Revera. Zlatniki so večinoma beneškega, florentinskega in malteškega porekla. Delavci, ki so našli zaklad, so si ga takoj razdelili, toda drug za drugim so morali izprazniti žepe, ko je policija izvedela za najdbo. V Italiji in seveda tudi marsikje drugod veljajo zgodovinske najdbe za državno lastnino. Čebele in penicilin Na letošnjem mednarodnem čebelarskem kongresu na Dunaju je med drugim poročal tudi jugoslovanski profesor Ivo Tomašek o zdravljenju bolnih čebel s pe-1 nicilinom. Na splošno se je zdravljenje čebel < z antibiotik i dobro obneslo. Na kongresu so ugotovili, de. je zdaj na svetu 30 milijonov ! čebelnih panjev in okoli 5 *milijonov čebelarjev. Svetovna proizvodnja medu je tolikšna, da j pride povprečno petina kilogra-I ma na prebivalca. Po občnih zborih obeh strank se je v Združenih državah razmahnila kampanja za predsedniške volitve. Vanjo so vključili radio in tisk, predvsem pa televizijo. Slika kaže vrsto televizijskih anten na strehi nebotičnika v Chicagu, kjer je bilo predvolilno zborovanje. bino« hlapljivo — . butan — ta izhlapeva pod » ’ bim pritiskom pri temperat štirih stopinj — bi dal vsak * * bični meter te vode toliko el® " trične energije kot deset K' gramov premoga. Znanstveniki napovedujejo da bi bilo mogoče po tem sist * mu graditi kalorične centrale pustih obalah Spitzbergov. Oro landije in Nove Zemlje ter p1®' rije, kjer bi lahko izkoristili K energetski vir tudi veter. Um no slano iezerg s površino dratnega kilometra in z 8*9 u 15 metrov, bi omogočilo, da dajala polarna termoelektraj 50.000 kW in bi obratovala 24 at tudi brez vetra. — Primera žeta. da znanstveniki prizadev ^ iščejo nove energetske Tire dobi, ko je povpraševanje di industrializacije čedalje vecj Egipt gradi velik stadion Graditelj berlinskega olinip*j skega stadiona arhitekt Wefl> March gradi v Egiptu velik oj1"’ pijski stadion, ki bo imel 80-U sedežev, plavalni bazen, šp0^ šolo in jahalno stezo. Gradijo 8 med Kairom in Heliopolisoro bo dograjen leta 1962. Odpri' 8 bodo ob deseti obletnici egiP^,. ske revolucije. Ob tej priložnost bodo priredili panarabske igre- Znamke s športnimi motivi Francozi so izdali sredi julija serijo 4 znamk z motivi francoskega narodnega športa: košarka, pelota (baskovska igra z žogo), rugby in planinstvo 64. Bil je velik roj skuš, ki so bežale poševno navzdol. Danilo je pogledal na merilec globine. Kazal je šestnajst metrov. Čudno! Skuše se vendar držijo na po-vršinl. Le kaj iščejo tako globoko? Nekaj jih je moralo prestrašiti. To je sklepal po hitrosti, s katero so plavale mimo. Tako plava riba samo takrat, kadar beži. NI jima bilo treba dolgo ugibati o vzroku njihovega preplaha. Iz temne modrine Je šinilo dolgo, torpedu podobno ribje telo. 65. Morski pes je v hipu dohitel preplašeni ribji roj in krožil okoli njega v čedalje manjših zavojih. Skuše so se stiskale skupaj ln se zaganjale zdaj sem, zdaj tja, ne vedoč, kam naj se obrnejo. Končno se Je menda lačnemu roparju zdelo, da jih je že dovolj stisnil. Planil je naravnost v gnečo in požiral, kot da že najmanj teden dni ni ničesar' zaužil. Maks in Danilo sta ga brez sape opazovala. To je bil odrasel morski pes, vsaj šest metrov dolg. Danilo Je pograbil Maksa za ramo in pokazal proti skupini z algami obraščenih čeri. Obrnila sta se na hrbet in se po-čaal umikala proti njim. Maks sl je medtem že opomogel od presenečenja in je segel po fotografskem aparatu. Morski pes ju še ni opazil. Zdaj je ponavljal svoj lovski manever in krožil okoli ostanka ribjega roja, dokler ga ni pospravil do kraja. Potem je nenadoma postal pozoren na potapljača ln je švignil za njima. Ladja, ki se sama I oskrbuje z vodo V novi potniški čezoceanski parnik holandsko-ameriške družbe »Statendam« so vgradili napravo, ki bo spreminjala morsko vodo v pitno. Zadostovala bo za tisoč potnikov in za posadko. Ladja ima 23.000 ton in jo bodo izročili namenu v začetku prihodnjega leta. Drobne Z ATOMSKI REAKTOR ZA »VSAKDANJO RABO« Neka ameriška družba J* zgradila prvi .miniaturni atomski reaktor, ki bi ga 18" ko postavili v vsak Šolski, n*** dicinskl ali tovarniški laborS" torij. Je zelo poceni, saj stan* »samo« okrog 55.000 dolarje*' Reaktor Ima obliko valja ’ premerom in višino dveh ^ trov in pol. »KRIMSKI ČLOVEK« Sovjetski etnolog dr. G. Debec je sporočil petemu Me° narodnemu kongresu antropo* logov ln etnologov v Filade* fiji, da so v neki jami na KO' mu odkrili okostje otroka. JV je živel pred 30.000 do 60.00* leti. Dr. Debec Je izjavil, °a Je bil otrok star okrog poldrugo leto In da pripada nek’ zgodnji vrsti homo sapiensa. NOVA TEORIJA O NASTANKU ZVEZD Astronom kalifornijske unj^ verze dr. Su Su Hvang Je P®" atavil novo teorijo o nastanku zvezd, ki pobija vse dosedan)' znane teorije. Po njegovi »*' potezi nastajajo zvezde tam* kjer se ob medzvezdnem tre«' nju spojita dva »oblaka« P**' naste materije. Od sile trčenj* Je odvisno, ali nastane ena •*’ več zvezd. Po mnenju teg* znanstvenika ima zvezda v začetku obliko tanke plošče, šel« kasneje zaradi gravitacijski!* zakonov postane krogla. SPET RADIJSKI SIGNALI Z VENERE Astronom univerze v Oh**} (ZDA) dr. John Kraus Je Pr*° nekaj dnevi sporočil, da spet ujeli radijske itgnale * Venere. Po njegovem mnenju bodo ti signali služili za ra*' Jasnltve pogojev, ki vladajo pod oblaki skrivnostnega P1*' neta. Signali so tralali po »*' kundo in več ter so prihajal' v pravilnih presledkih. Po signalih bodo lahko ugotovil*' kakšne so Vrtilne periode teg» planeta kar za sedaj le 1,1