PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarnF »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418-
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 205 (13.738)
Trst, sreda, 12. septembra 1990
Kaže, da bo iraška televizija res posredovala govor predsednika ZDA
Senat ZDA izglasoval resolucijo proti »skopuškim« zaveznikom
Craxi seznanil De Michelisa s prizadevanji voditelja PLO Arafata Italijanski ministri debatirali o finančni podpori državam v Zalivu
WASHINGTON, RIM — V ZDA se nadaljujejo polemike glede denarnih lzdatkov za prevoz in vzdrževanje attieriških vojaških sil v Zalivu (tu je sedaj zbranih že preko 100 tisoč ame-rjških,vojakov). Včeraj se je po opozo-rUu zunanjega ministra Bakerja oglasil tudi ameriški senat, ki se ni nič kaj spodbudno izrazil glede skromne denarne pomoči predvsem Nemčije in 'laponske. Senat je izglasoval tudi resolucijo proti državam, ki naj bi ne Prispevale v korist stroškov za ameriško vojaštvo. V tem primeru bi namreč Pfišlo do močne ohladitve ne samo oiplomatskih stikov.
Predsednik Bush je včeraj zvečer v aO-minutnem govoru' nastopil pred obema domovoma ter poročal o nedavnem zgodovinskem helsinškem srečanju, kjer sta si bila predsednika bZ in ZDA edina v naporih za rešitev Zalivske krize. Seveda je podrobneje seznanil predstavnike obeh domov Judi o zalivskem položaju. Danes pa bo Bush registriral poseg, ki naj bi ga bato iraška televizija oddajala po dr-2avni televizijski mreži.
V Rimu je včeraj tajnik PSI Craxi sprejel italijanskega zunanjega minis-tra De Michelisa, da bi mu podrobneje Poročal o srečanju z voditeljem PLO Arafatom, ki se v zadnjih tednih moč-do prizadeva, da bi skušal prispevati k durni rešitvi zalivske krize. Craxi je nadvse pozitivno ocenil politično-dip-‘Pmatske napore Arafata, ki se je med drugim včeraj srečal z maroškim kra-jorn Hasanom. Tajnik PSI je obrazloži predlog organizacije PLO, ki med drugim zahteva umik iraških vojaških su iz zasedenega Kuvajta. Več pogo-l,ev je sprejemljivih, je dejal Craxi, nekatera pa bodo najverjetneje naletela b.a neugoden odziv. Upati je, je zaključi, da bo v naslednjih dneh le prišlo do kakega novega pozitivnega premika rned Irakom in ostalimi zaiteresira-JJUni arabskimi državami na poti za dbrno rešitev problema.
Nadaljevanje na 2. strani
Nevarnost
terorizma
DAHRAN — Proiraške teroris-Jjčne skupine naj bi se že pripravljale na napad na baze ameriške Jjojske v Savdski Arabiji. Ameriška tajna služba je namreč nabrala ze dovolj informacij, ki potrjujejo 1° domnevo. Zaradi tega je ameriško vojaško poveljstvo uvedlo strožje ukrepe za nadzorovanje arneriških objektov, letališč, postojank v puščavi, pristanišč in Vseh krajev, kjer se tako ali drugače zbirajo ameriški vojaki in lastniki. Američani kontrolirajo de le osebne dokumente tujcev, Pač pa tudi vozila, da ne bi bil kdo postavil nanje bombo.
Najbolj osumljena, da podžigata nove teroristične izbruhe, sta U.bu Nidal, ki je prav pred krat-kim preselil svoj generalni štab iz Iripolija v Bagdad, in Abu Abas, f1 Je leta 1985 vodil preusmeritev adje Achille Lauro. Ameriška taj-^ a služba pa ne izključuje, da se pddi druge organizacije (kot je PO, ki podpira Sadama Huseina) Pripravljajo na napad. Izslediti te-°riste pa je v Savdski Arabiji eio težko, saj živi tu 300 tisoč Pa-stincev in pol milijona Jemen-1^'Teroristi naj bi si poleg tega Pot Pdrskrbrdi prave kuvajtske
Ameriška vlada je vsekakor že , eJšuji teden vključila Irak v se-t ddr držav, ki naj bi podpirale r°rizem.
Begunci iz jordanskih taborišč se počasi vračajo domov. Na sliki (Foto AP) masa oseb, ki se na sovjetskem letalu anionov 124 vrača v Bangladeš.
James Baker odpotuje jutri na razgovore v Damask
DAMASK — Zalivska kriza je res odpravila marsikatero pregrado, ki je bila do pred nedavnim nepremostljiva. Prispevala je k novi solidarnosti med SZ in ZDA, k normalizaciji odnosov med Irakom in Iranom, jutri pa bo ameriška diplomacija odpravila novo pregrado: zunanji minister Baker bo namreč odpotoval v Sirijo, to je v državo, ki je še vedno na ameriškem seznamu držav, ki naj bi podpirale mednarodni terorizem in s katero ZDA že več let niso imele normalnih diplomatskih odnosov (zadnjič so se vladni predstavniki obeh držav srečali pred dvema letoma, ko je bil govor o morebitnem premirju v Libanonu).
Sirija je med najbolje oboroženimi arabskimi državami in je - dosledno s svojim večnim nasprotovanjem Sadamu - že poslala na zalivsko območje 3.200 vojakov. Že od vsega začetka je obsodila iraško zasedbo Kuvajta in je zelo pozitivno ocenila rezultate helsinškega vrha, Med svojim razgovorom s sirsko vlado se bo Baker osredotočil predvsem na vprašanje novih iraško-iranskih odnosov (ki po mnenju sirskih predstavnikov ne predstavlja nobene nevarnosti, saj so se osebno prepričali, da Iran spoštuje embargo, čeprav so Američani prepričani o nasprotnem). Ni pa izključeno, da bo sirsko vlado zaprosil, naj angažira svoje tajne agente v Iraku v poskusu, da bi destabilizirali Sadamov režim (govor pa naj bi bil tudi o terorizmu in o ameriških' talcih v Libanonu).
Kakorkoli že, ZDA si v tem trenutku prizadevajo predvsem zato, da Sadamu pokažejo vso svojo moč (ki bi jo bo zavezništvo s Sirijo že okrepilo).
Po vrhu v vili »Alle Fraitocchie«
Napetost v KPI počasi popušča
RIM — Po »vrhu mislecev« v vili Alle Fraitocchie nedaleč od Rima se je ozračje znotraj KPI precej umirilo, kar bo brez dvoma blagodejno vplivalo tudi na prihodnji kongres stranke. Namen srečanja je bil predvsem ugotoviti, ali je sožitje v stranki, ki se vse bolj razhaja, še možno, in kaže, da so bili njegovi zaključki pozitivni. Tako sta vsaj potrdila D'Alema in Chiarante, ki sta med drugim poudarila, da ni prišlo do nobene preambule, ki bi lahko kakor koli pogojevala kongres. Pojasnila sta tudi, da so vesti v tem smislu, ki so jih objavili nekateri dnevniki, povsem neutemeljene. Časopisi so namreč pisali, da bi se morali na srečanju dogovoriti o nekaterih načelih, ki naj bi potrdili skupno identiteto stranke oziroma ki naj bi razpadajoči stranki potisnili v »skupni dom«.
V resnici se na srečanju ni govorilo niti o novem imenu stranke, saj bo to vprašanje na dnevnem redu zasedanja centralnega komiteja. Vsekakor pa je bil govor o pravilih, ki -naj bi jih komunisti v bodoče spoštovali. Vendar so v manjšini KPI tudi taki, ki bi morebitno preambulo pozitivno sprejeli. Bertinotti je na primer dejal, da bi lahko predstavljala »najmanjši skupni imenovalec za kongres, saj obstaja nevarnost, da se bo kongresna razprava osredotočila le na dva politična predloga«. Koliko se je ozračje dejansko umirilo, pa bo treba počakati vsaj do ponedeljka, ko bo zasedalo strankino vodstvo. Seja je bila predvidena že za jutri/vendar so jo iz praktičnih razlogov prenesli.
Bodratov poseg na prazniku prijateljstva v Cagliariju
Levica KD bolj naklonjena Andreottiju kot Forlaniju
CAGLIARI — Na demokrščanskem prazniku prijateljstva je bil včeraj na vrsti Guido Bodrato, eden od liderjev levice KD. V svojem posegu je večkrat poudaril, da bo strankina levica sledila Ruffillijevi liniji, ki združuje proporčno prisotnost v vladi in njeno stabilnost. Bodratova potrditev je bila hkrati odgovor predstavniku strankine večine Legi, ki je predlagal, da bi sledili Andreottijevim načelom in ločili vprašanje institucionalne refome od vprašanja možnosti vladam nja. Bodrato je nato še izjavil, da pričakuje nove predloge večine, mimogrede pa je tudi omenil, da je levica KD bolj naklonjena Andreottiju kot Forlaniju, saj je »lažje najti politično soglasje pri osebi, ki prizna, da težave obstajajo, kot pri takih, ki probleme vselej potiskajo v ozadje«. Emi-lio Colombo, ki je sicer že odpotoval iz Cagliari-ja pa je prav včeraj izjavil, da ima prav Forlani vse pogoje v rokah, da lahko stranko potegne iz krize, v katero je zašla. Še več, Forlani je edini, ki lahko spet ustvari strankino enotnost in začne novo politično razpravo z ostalimi strankami večine.
Glede institucionalnih reform je Bodrato opomnil, da razprava napreduje tako počasi, ker posamezne stranke bolj skrbijo za škodo, ki bi jo
lahko utrpele zaradi volilne reforme, kot pa za splošno korist. Levica KD bo zato nadaljevala po začrtani (Ruffillijevi) poti, vendar če bo v stranki prevladala izbira, s katero se levica ne bo strinjala, jo bo vsekakor spoštovala, vendar se bo zavzemala za sprejetje njenih amandmajev. Volilna reforma pa ni po mnenju Bodrata edini problem, ki ga mora vlada reševati. Pred vrati je gospodarski manever, ki bo za vlado nova odskočna deska.
O odnosih s KPI je bivši podtajnik KD dejal, da se s precejšnjo težavo rešuje zgodovinskih oklepov, zato je težko oceniti, kako se bodo razvijali odnosi med komunisti in demokrščansko levico. Zaenkrat Occhettovo stranko skrbi predvsem iskanje novih zavezništev, ki ji bodo pomagala preživeti, kajti komunisti še niso odmislili zastaranih političnih formul.
Bodrato ni obšel niti odnosov s socialisti, za katere meni, da bi bilo njihovo utrjevanje koristno za demokratično življenje. KD in PSI sta stranki, ki sta poživili italijansko politiko, a sta jo tudi paralizirali. Sedanja PSI teži k temu, da bi Krščansko demokracijo potisnila čim bolj na desno, na to pa strankina levica ne sme in ne more pristati.
Na območju dolinske občine so postavili dvojezične smerokaze
Izročili namenu nov odsek hitre ceste
TRST — Ob prisotnosti ministra za prevoze Carla Beminija so včeraj izročili namenu nov odsek tržaške hitre ceste, ki povezuje državno cesto 202 s tržaškim pristaniščem. Po odprtju novega odseka manjka še sorazmerno kratek del za dopolnitev povezave Trsta z državnim avtocestnim omrežjem, toda manjkajoči odseki so tehnično najbolj zahtevni, saj je med temu tudi tisti od Katinare do Padrič.
Včerajšnje odprtje je bilo tudi v posebno zadoščenje upraviteljem dolinske občine in vseh ostalih slovenskih organizacij, ki so se dosledno zavzemale zato, da bi bili smerokazi dvojezični. Vsaj na območju dolinske občine so pri izhodih oziroma vstopih na avtocesto postavili table z napisom San Dorligo-Dolina kot kaže fotografija! Davorina Križmančiča.
NA 4. STRANI
Super bencin kmalu dražji
Cena super bencina naj bi v kratkem poskočila za nadaljnjih 10 lir. Včeraj je namreč vodstvo italijanskih naftnih družb sporočilo, da je na podlagi običajnega vsakotedenska izračuna poprečnih cen naftnih proizvodov v državah Evropske skupnosti napočil čas, da bi cene vseh omenjenim proizvodov narasle. Super bencin naj bi po novem tako veljal 1560 lir, neosvinčeni pa 1510. Dizelsko gorivo naj bi naraslo za 15 lir za liter (sedaj velja 1019 lir), gorivo za ogrevanje za 26 lir (se-' daj velja 965), gorilno olje pa za 17 lir (sedaj 579).
Ministrski svet je na svoji zadnji seji med drugim sklenil, da naj bi nova podražitev naftnih proizvodov štela tudi za izračun stopnje inflacije. Prejšnja dva porastka namreč niso všteli v ta izračun. O podražitvi se bo vsekakor dokončno izrekel CIP.
Predsednik zvezne vlade Markovič vztraja pri svojem programu
Slovenska in zvezna vlada
o ustavnih amandmajih
Razprava o predlogu novogoriške SDSS
Maloobmejni promet
1	1*1	M* *
v slovenski skupscm
LJUBLJANA — Dopoldne so se v prostorih izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije sestali in pogovarjali predstavniki ZIS in republiškega izvršnega sveta, ki sta jih vodila predsednik ZIS Ante Markovič in predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. V pogovoru sta sodelovala tudi guverner NBJ Dušan Vlatkovič in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tomaž Košir. Pogovarjali so se o tem, pravi sporočilo slovenske vlade, kako bi bilo mogoče na demokratični način premagati sedanjo krizo v Jugoslaviji, o predlaganih amandmajih k ustavi SFRJ ter o vsebini memoranduma, ki ga je slovenska vlada poslala zvezni. Predstavniki republiškega izvršnega sveta so predstavnikom ZIS predstavili slovensko stališče do načina reševanja krize v Jugoslaviji in pri tem povedali, da imata Slovenija in Hrvatska podobne poglede na vzpostavitev konfederacije. Po njihovem mnenju, pravi sporočilo slovenske vlade, bi se morali o bodoči ureditvi Jugoslavije pogovarjati na novih večstrankarskih volitvah izvoljeni predstavniki vseh delov Jugoslavije. Ponovno so tudi povedali, da v Sloveniji nasprotujejo ustavnim spremembam zato, ker ustave SFRJ zaradi suspenza skupščine Kosova ni mogoče legalno spremeniti.
Po mnenju in zagotovilih predstavnikov ZIS pa spremembe ustave SFRJ omogočajo demokratični razplet jugoslovanske krize in dajajo osnove za graditev novega sistema. Zato bi bilo zelo pomembno, če bi slovenska skupščina dala soglasje na predlagane spremembe zvezne ustave. Predstavniki ZIS so zatrjevali, da bo zvezna vlada vztrajala pri uresničevanju svojega programa gospodarske in politične reforme v Jugoslaviji. Po njenem mnenju le to zagotavlja v prihodnje večjo gospodarsko učinkovitost, pravno državo in svoboščine ljudi, vse to pa je pogoj za resnično vključitev v Evropo.
V nadaljevanju so podrobno spregovorili o celotnem programu gospodarske reforme in o njenih posameznih segmentih. Predstavniki republiške vlade so med drugim opozorili na slabšanje položaja izvoznega gospodarstva zaradi precenjene vrednosti dinarja. Predstavniki ZIS so povedali, da sicer razumejo težak položaj izvoznega gospodarstva, vendar obenem poudarili, da tečaja dinarja in njegove vezanosti na DEM ne mislijo spreminjati. Izvoznikom bodo skušali pomagati drugače. Gostitelje so seznanili z nekaterimi ukrepi, ki jih namerava v kratkem v zvezi s tem sprejeti ZIS.
LJUBLJANA — Sejo skupščinske komisije za mednarodne odnose sta obarvali vprašanji maloobmejnega sodelovanja. Spor okrog predloga tesnejšega sodelovanja dveh Goric, ki ga je dal novogoriški župan Pelhan, se je preselil s časopisnih strani v skupščino, oziroma v komisijo. Sama razprava je pokazala, da so se strasti pomirile, da je vsaka stran nekoliko popustila oziroma omilila začetna stališča in da pravzaprav mi nobenega razloga več, da republika in njeni organi, pa tudi stranke ne podprejo zamisli o sodelovanju med dvema deloma enega mesta na višji in kakovostnejši ravni. Tudi nekaj pomislekov Demosovega kluba iz Nove Gorice ni takšnih, da ne bo moč najti za vse sprejemljive rešitve. Vsekakor pa bo treba kmalu ugotoviti, kaj iz predlaganega sodi v pristojnost
mesta, kaj v republiško in kaj v zvezno pristojnost.
Predlog socialdemokratske stranke iz Nove Gorice o novelaciji videmskega in goriško-tržaškega sporazuma’ ker sta deloma zastarela in ne ustrezata več politično-ekonomskim razmeram v republiki in ob meji, je bil deležen precejšnje pozornosti članov komisije, a tudi zanj velja ugotovitev, da je treba preučiti, kakšne so realne možnosti za uresničitev, še posebej tistega dela predloga, ki se nanaša na drugačno ureditev čezmejnega zaposlovanja. Po besedah namestnika sekretarja sekretariata za mednarodne odnose Zorana Thalerja, bi bilo lahko to vprašanje vsebina novega sporazuma, ki ga je Slovenija že predlagala, a italijanska stran ni bila doslej zainteresirana za drugačno ureditev tega vprašanja. (dd)'
Srbski skrajneži sploh zanikajo njihov obstoj
Muslimani postali tarča srbskih nacionalistov
BEOGRAD — Jugoslavija postaja dinamična dežela: skoraj ne mine teden, da se ne bi pojavilo kakšno novo žarišče mednacionalnih sporov in spopadov. Ob Kosovu, ki je že desetletja poligon za preizkušanje različnih metod obravnavanja odnosov med večino in manjšino, kninski krajini, kjer so se po zmagi HDZ srbski prebivalci odločili, da se bodo bojevali za avtonomijo znotraj Hrvaške, je zdaj počilo tudi v Sandžaku. Toda kot povsod drugod, gre tudi v tem delu Jugoslavije za dolgotrajne spore, ki so tleli pod površino na videz rešenega nacionalnega vprašanja. Z razpadom partijske države prihaja seveda na dan tudi "prah", ki je bil, v prispodobi povedano, pometen pod predpražnik.
Napadi na Muslimane, ki so večinsko prebivalstvo v Sandžaku, naraščajo vse od znamenite 8. seje srbskega centralnega komiteja. Obtožujejo jih, da so krivi za izseljevanje Srbov iz teh krajev, pripisujejo jim islamski fundamentalizem in zaroto proti Srbiji, pri čemer naj bi se povezovali s Kosovom in Bosno. Argumente največkrat zamenjujejo izmišljotine in napihnjeni ekscesi, kar je že od Kosova in znamenitih posilstev (ki so, odkar je oblast vzela v svoje roke srbska uprava, na čudežen način čez noč ponehala) preizkušena metoda. Iz Sandžaka se je res izselilo veliko prebivalcev, vendar so zaradi ekonomske stiske bežali vsi, tako Srbi kot Muslimani, ki se do leta 1969 niti niso smeli nacionalno opredeljavati. Tako so v propagandni statistiki zajeti vsi, ki so se izselili - krivi pa so pač Muslimani.
Sandžak je bil od leta 1878 administrativna enota bosanskega dela turškega imperija, nakar ga je Srbija leta 1912 z aneksijam "osvobodila" ter mu s tem pretrgala življenjske vezi z matično Bosno. Po balkanskih vojnah je bil razdeljen med Srbijo in Črno goro in šele v pozivu KPJ, ki je leta
1941 organizirala odpor, se je spet pojavila kategorija "prebivalci Sandža-, ka". Takrat je ponovno oživela avtonomija (ustanovljen je bil tudi AV-NOS). Po osvoboditvi sta si Sandžak Srbija in Črna gora ponovno bratsko razdelili, ponovno je bila uzakonjena cirilica, Muslimani pa so zopet postali Srbi (oziroma Črnogorci). Asimilacijskemu pritisku se je uprlo več deset tisoč muslimanov, ki so se izselili v Turčijo, medtem ko je v Bosno zbežalo 70.000 muslimanskih prebivalcev. Zdaj tudi te ljudi štejejo kot "izseljene Srbe".
To, kar ni uspelo stari Jugoslaviji, ne četnikom Draže Mihailoviča, ne orožnikom Aleksandra Rankoviča, namreč, da bi nacionalno očistili prostor med Drino, Limom in Ibrom, zdaj poskuša Miloševičeva oblast. Seveda se Muslimanom niti ob morebitni zmagi srbskih opozicijskih strank ne piše bolje, o čemer najbolj zgovorno govori črna šala, ki po Sandžaku kroži te dni: Muslimanu prinesejo novico, da Miloševič umira. »No, ja,« pravi možak, »kaj pa hočemo...«. Nakar ga seveda zanima, kdo ga bo zamenjal. »Vuk Draškovič,« se glasi odgovor. Musliman vznemirjen plane pokonci: »Pa zakaj se, vraga, malo bolj ne potrudite in ne ozdravite vendar tega Miloševiča.«
Nova stranka demokratične akcije pomeni novo upanje za tamkajšnje Muslimane, saj je v programske cilje zapisala kulturno avtonomijo Muslimanov v Sandžaku v okviru Srbije in Črne gore. »Ne zahtevamo nič več in nič manj kot samo to, kar Srbi na Hrvaškem že imajo,« pravijo.
Toda nove srbske stranke se verjetno ne nameravajo odpovedati temu novemu poligonu za merjenje srbske moči. In če se bodo še naprej podajale na svoje pohode v Sandžak, tako kot se je zgodilo pred dnevi v Novem Pazarju, se kaj lahko zgodi, da ta del države v vseh razsežnostih prevzame nevarno vlogo Kosova, (zš)
Mednacionalni odnosi
med Srbi in Muslimani se v Bosni zaostrujejo
FOČA — Že dalj časa porušeni mednacionalni odnosi v Foči so včeraj dosegli vrhunec s spopadom med prebivalci srbske in črnogorske narodnosti in milico. Kljub prepovedi republiškega sekretariata za notranje zadeve Bosne in Hercegovine so se okrog 10.30 ure dopoldne zbrali na že prej napovedanem zborovanju na avtobusni postaji. Zbralo se je več kot tisoč prebivalcev srbske in črnogorske narodnosti. Vzklikali so različna gesla, kot »gremo v gozd, ustaši, živel Vuk« in podobno.
- Ker poziva, naj se razidejo, niso upoštevali, je milica uporabila solzilec in gumijevke ter razgnala tiste, ki so metali kamenje. Na ulice so prišle tudi posebne policijske enote, ki pa se niso vključile v spopad.
Po popoldanskem spopadu sta predsednik stavkovnega odbora delavcev Fočastrans Jovan Vukovič in predsednik iniciativnega odbora občanov Radovan Mandič pozvala vse prebivalce Foče, naj se ne zbirajo na javnih mestih. V sporočilu, ki so ga sprejeli na sestanku v skupščini občine, je tudi rečeno, da ukrepi, ki so jih sprejeli, zagotavljajo, da bo vprašanje podjetja Fočatrans rešeno po zakoniti poti in v najkrajšem možnem roku. Hkrati so pozvali vse delavce, naj se vrnejo na delovna mesta, učence pa, naj gredo v šole. (dn)
V Kninski krajini bodo vrnili orožje
Hrvaška vlada sc pogaja s Srbi
ZAGREB — Hrvaški notranji minister Josip Boljko-vac je objavil podrobnosti pogovorov, ki jih je na čelu delegacije hrvaške vlade in sabora imel v ponedeljek zvečer v Doljnem Lapcu v Liki z nekaterimi predstavniki upornih hrvaških občin. Med njimi je bil tudi predsednik Knina Milan Babič. Boljkovac je dejal, da so dosegli soglasje, da je treba orožje, ukradeno iz policijskih postaj, vrniti, kar so deloma že naredili v Obrovcu in Benkovcu. Prav tako ni več nobenega razloga za postavljanje barikad pa tudi ne, da se Srbi iz kninske krajine oborožujejo prek Beograda, Srbije in Bosne in Hercegovine. Najbolj je minister hrvaške policije predstavnikom Knina popustil, ko jim je dovolil, da imajo lastni sekretariat za notranje zadeve. Hkrati pa je na njihov račun izrekel zelo hude obtožbe. Dejal je, da so bili nedavni dogodki v kninski krajini del zunaj Hrvaške pripravljenega scenarija, katerega cilj je bil najprej destabilizirati to republiko, na to Slovenijo in zaustaviti demokratične procese v Bosni in Hercegovini.
Ozadje poboja družine Viscardi se razpleta Preiskovalci na sledi dvema Jugoslovanoma
PERUGIA — Morilca, ki sta v noči na šestnajsti avgust hladnokrvno pomorila štiričlansko družino Viscardi, imata ime. Preiskovalci so namreč prepričani, da gre za dva Jugoslovana, ki ju zaradi številnih kriminalnih dejanj išče tudi jugoslovanska policija.
Preiskovalci iz Perugie na podlagi pričevanj tako sosedov družine Viscardi kot drugih oseb domnevajo, da gre za 27-letnega Ljubišo Vrbanoviča (na sliki APJin leto dni mlajšega Jovana Trajkoviča, ki sta doma s Hrvaške. Domnevo pa je predvčerajšnjim podkrepila najdba kombija mercedes, opremljenega s telefonom, ki sta ga kriminalca menda večkrat uporabila. Vozilo je policija našla pri Ascoli Pi-cenu. Ob vseh teh domnevah pa je gotovo le, da je bila z Vrbanovičem in
Trajkovičem še vsaj ena oseba, saj 80 izvedenci mnenja, da tako okrutnega umora ne bi mogli izvesti samo dve: pa čeprav še tako krvoločni in nasilni osebi. Dva člana družine Viscardi, mater in hčerko so namreč kriminalci zavezali na stole v dnevni sobi, oče J® obležal v kuhinji, medtem ko so sina našli blizu vhodnih vrat, po čeiner sklepajo, da je kriminalce iznenadil in tako sprožil morilsko reakcijo.
Balistične analize na pištoli majj" num 357, s katero so pokončali družino Viscardi, pa so sedaj sprožili nov® sume v zvezi z umorom bratov Rj220, ’ to v Sommi Lombardi. Orožje je imej0 zanemarljivo tehnično okvaro, kj 1^ pustila sled na naboju. Tudi naboji, k so jih našli v hiši Viscardijevih imaJ isto znamenje.
Danes v Moskvi zadnja konferenca 2+4
o zunanjih aspektih združevanja Nemčije
MOSKVA — »Nemško vprašanje« bo danes zadnjič (upajmo) v zgodovini tema razgovorov med zmagovalkami druge svetovne vojne. Petinštirideset let po koncu vojne in devetnajst let po zadnjih pogajanjih o združitvi Nemčije naj bi danes v Moskvi končno odprli zeleno luč za združitev države, ki je bila do lani živ simbol hladne vojne. Danes se bodo prav v Kremlju sestali namreč predstavniki zmagovalk druge svetovne vojne (ZDA, SZ) Francije in Velike Britanije) ter Zvezne in Demokratične Nemčije, ki naj bi podpisali dogovor o »zunanjih« aspektih združitve dveh držav, ki se bo uresničila 3. oktobra.
V zadnjih dneh je diplomacija opravila zadnje korake, ki bodo omogočile bodočo enotnost Nemčije. Zvezna republika Nemčija (ki bo dejansko »vsrkala« Demokratično republiko) se je s Sovjetsko zvezo dogovorila o porazdelitvi stroškov za umik sovjetskih enot iz Vzhodne Nemčije: Nemčija bo prispevala sedem milijard dolarjev, s katerimi bodo delno zgradili v Sovjetski zvezi tudi nove domove za sovjetske vojake. Evropski parlament pa je včeraj z veliko večino glasov odobril dokument, s katerim poverjajo komisiji
ES izredno oblast za sprejem petih novih vzhodnih Landerjev (sklep bo danes potrdil ministrski svet ES). Vzhodna Nemčija naj bi bila polnopravni član ES že od 4. oktobra, njene smernice pa naj bi začela izvajati pozneje (smernice o kmečkih dejavnostih leta 1993, naravovarstvene smernice pa šele leta 1996 - zaradi tega so zeleni tudi glasovali proti dokumentu).
V Kremlju naj bi se torej dokončno dogovorili o meji med Nemčijo in Poljsko, ki bo ostala na liniji Odra-Nisa. Prav tako naj bi dogovor vseboval člen o pravici Nemčije, naj samostojno določi, kateremu vojaškemu zavezništvu naj pripada (kar je dejansko že odločeno). Dogovor pa bo tudi določil velikost bodoče nemške združene vojske (ki naj bi štela 370 tisoč vojakov).
Splošno zadovoljstvo pa je včeraj skalila skupina zahodnonemških poslancev CSU in CDU, ki so na ustavno sodišče vložili interpelacijo, s katero dejansko zahtevajo, naj se Nemčija ne odreče svojim bivšim ozemljem, ki so sedaj pod Poljsko.
Na sliki (telefoto AP) vzhodnonemški častniki se učijo zahodne ustave.
• Senat ZDA
NADALJEVANJE S 1. STRANI
V Rimu so se v palači Chigi sesta*j italijanski ministri, predsedoval jih1 > Andreotti, da bi preučili denarno blematiko v zvezi z zalivsko krizo. Z livskim državam naj bi države podelile 3 milijarde dolarjev. Porazo litev deležev pa naj bi bila sorazm® na številčnosti vojaških sil posaih® nih držav v Zalivu.	' ,h
Begunci, ki so v prejšnjih tedth masovno prestopili iraško-jordanSj ^ mejo, se počasi vračajo domov. V dnjih 24 urah je iz Amana °^e},ee. proti domu okrog 8 tisoč Azijcev. vs več držav - včeraj je obljubila pomoč tudi Avstralija - nudi rodni organizaciji, ki skrbi za o01j beguncev iz pretesnih zasilnih ta rišč, finančno podporo in letala. Do 8 daj je zapustilo Jordanijo okrog ^ . soč oseb. Položaj v taboriščih si ostaja še naprej težak, kljub spodbu nemu dejstvu, da se je število be9u7c cev znižalo od 105 tisoč do sedanjih tisoč.	v
Danes bo odpotovala iz Bagdada Aman deseterica Italijanov, katerirn J iraška država na pobudo italijanske^ poslanca Maria Capanne dovolila hod iz države. Gre za deset stal'®J v oseb, ki niso bile zaposlene y Irak Rim bodo po predvidevanjih d° ^na že jutri z letalom, ki ga bo da razpolago italijanska vlada.
Predsednik SSG Pirjevec včeraj pri deželnem svetovalcu SSk
Posredovanji Brezigarja in Budina ob delitvi prispevkov gledališčem
Londonski Harrods predstavlja FJK angleškemu občinstvu
TRST — Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je včeraj sprejel predsednika Slovenskega stalnega gledališča v Trstu prof. Jožeta Pirjevca, s katerim sta govorila o dodelitvi deželnih prispevkov gledališkim ustanovam. Ob tej priliki je Pirjevec izrazil svoje nezadovoljstvo, ker je SSG ob zadnji delitvi deželnih sredstev konec julija izpadlo iz te delitve, medtem ko so precej visoke prispevke dobila druga gledališča. Predsednik Slovenskega stalnega gledališča je zato zahteval Posredovanje pri deželnem odboru, ki naj tudi pojasni, Zakaj je sprejel tak način delitve, zavzel pa se je tudi za večjo pozornost do Slovenskega stalnega gledališča.
Svetovalec Brezigar je obžaloval, da Dežela ni dodelila sredstev SSG, ob tem pa je poudaril, da je sam vedno podpiral SSG zaradi pomembne kulturne vloge, ki jo gledališče ima. Brezigar je še izrazil prepričanje, da se tudi javne oblasti, ki dodeljujejo finančna sredstva, kot sta na primer deželni odbor in Sklad za Trst, Zavedajo te pomembne vloge slovenskega gledališča. V Zvezi z zadnjo razdelitvijo sredstev pa je Brezigar Pirjevcu zagotovil, da bo od deželnega odbora zahteval
ustrezna pojasnila, zakaj je Slovensko stalno gledališče izpadlo pri zadnji delitvi sredstev.
V zvezi z razdelitvijo deželnih sredstev gledališčem v FJK pa je deželni svetovalec KPI Miloš Budin na predsednika deželnega odbora Biasuttija naslovil tudi posebno svetovalsko vprašanje, v katerem zahteva pojasnilo, na osnovi katerih kriterijev je deželni odbor razdelil sredstva v skladu z deželnim zakonom 29/90. Dodatna sredstava sta namreč dobila le gledališči Verdi (600 milijonov) in Stalno gledališče FJK (400 milijonov), medtem ko sta brez oddatnih sredstev ostali Stalno slovensko gledališče in Ente Regionale Teatrale iz Vidma.
Svetovalec KPI Budin v obrazložitvi svojega vprašanja še ugotavlja, da finančne težave Stalnega slovenskega gledališča močno omejujejo njegovo dejavnost. Pri tem še poudarja, da ima SSG kot manjšinjsko gledališče sorazmerno večje stroške, medtem ko je dohodek od gledalcev precej nižji, kar bi po mnenju Budina zahtevalo še dodaten finančni prispevek tako s strani ustreznega ministrstva kot s strani dežele, kar pa se z izključitvijo iz zadnje delitve dodatnih sredstev ni zgodilo.
LONDON — S srečanjem na italijanski ambasadi v Londonu in s sprejemom, ki ga je pripravila velika londonska veleblagovnica Harrods, se je v prisotnosti predsednika dežele Biasuttija, podpredsednika Francescutta, podtajnice v zunanjem ministrstvu Agnellijeve, predsednika londonskega inštituta za zunanjo trgovino ICE Inghilesija in veleposlanika v Londonu Biancheri-ja tudi uradno začel prvi teden srečanj, razstav in prodaje tipičnih izdelkov FJK angleški klienteli. Celotno prireditev je organizirala veleblagovnica Harrods, spada pa v sklop prireditev »Grand Tour of Ita-ly«, kjer bodo za FJK do božiča sodelovale še Toskana, Lombardija in Piemont, Emilij a-Romagna ter Venete in Sicilija.
Naša dežela v tej veliki londonski veleblagovnici, ki se razprostira na
65 tisoč kvadratnih metrih površine, v dveh tipičnih »kotih«, kot sta furlanska »ošterija« z ognjiščem in tržaška kavarna San Marco, ponuja vina, pršut San Daniele, sir monta-sio, žganja, brandy in kavo, ob eno-gastronomski ponudbi pa se Furla-nija-Julijska krajina v Harrodsu predstavlja tudi s svojo turistično ponudbo, z zlatarsko obrtjo z langobardsko tematiko in proizvodnjo stolov. Ti izdelki niso neznani na angleškem trgu, čeprav so rahlo nazadovanje v letošnjih prvih šestih mesecih zabeležili na področju turizma. Gostov iz Velike Britanije je bilo 7.577 s 33.790 prenočitvami, kar je nekaj manj kot lani. Toda turistični delavci upajo, da bosta čisto morje in morebitni sneg že prihodnje leto spremenila ta trend v pozitivno smer.
Sodnik Costanza bo vodil deželni Računski dvor za FJK v Trstu
TRST — Predsedniški svet Računskega dvora v Rimu je pred kratkim imenoval dr. Antonina Costanza za šefa oddelka Računskega dvora v Trstu, ki je zadolžen za nadzor nad Furlanijo-Julijsko krajino. Višji sodnik za pod-fočje finančnega prava Costanza je dober poznavalec deželne stvarnosti, saj že 35 let živi v FJK s stalnim bivališčem v Pordenonu.
Po rodu je s Sicilije, v organizmih Računskega dvora pa je zaposlen od leta 1972. V tem času je Pokrival najrazličnejše vidne funkcije na področju finančnega upravljanja države, na čelu pomembne deželne sodne kontrolne organizacije v Trstu pa bo dr. Costanza zamenjal dr. Francesca Noya, ki je bil pred časom dodeljen računskemu dvoru v Rimu.
Ob naraščanju števila učencev stare težave manjšine na Obali
Kakšen bo položaj italijanske manjšine po sprejemu nove slovenske ustave
KOPER — S septembrskim začetkom novega šolskega leta se v osnovnih in srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom v obalnem prostoru začenjajo stare težave. Prostori so v večini pretesni, marsikje pa tudi neprimerni za pouk. Nadaljuje se namreč večji vpis otrok v te ustanove, kar je značilnost nekaj zadnjih let. V učilnicah, urejenih in opremljenih za manjše število učencev, danes le težko dela dvakrat toliko ali še več otrok.
Porast šolske populacije občutijo predvsem v prvih osnovnošolskih razredih z italijanskim učnim jezikom. V Kopru je tako prvič prišlo v šolo 18 otrok, ki so začetek prvega šolskega leta pričakovali z negotovostjo zaradi učiteljice. Ta je poleg politične obveznosti poslanke italijanske skupnosti v slovenskem parlamentu prevzela tudi začasno vodstvo osnovne šole, v njej je že 182 učencev, in kljub vsemu obdržala v prvem razredu pouk temeljnih predmetov. Sicer pa je v tej obalni občini v podružnični šoli v Semedeli še 7 prvošolcev, v Hrvatinih pa eden.
Izolsko osnovno šolo Dante Alighieri obiskuje v tem šolskem letu 136 otrok, od teh jih je v prvem razredu 15. Stara šolska stavba je le težko kos tolikšnim potrebam in občinske težave z menda največjo osnovno šolo Vojke Šmuc v republiki še dodatno povečuje. V Piranu je skupaj 25 prvošolcev - v mestu 9, v Luciji 14, medtem ko v Strunja-
nu in v podružnični šoli v Sečovljah ni novih učencev. V piranski šoli je le učenec manj kot v koprski.
V treh sedanjih šolah italijanske skupnosti na Obali je v tekočem šolskem letu skupaj 227 dijakov. Največ jih je v Izoli in sicer 100, samo v prve razrede treh usmeritev se jih je vpisalo 65. V koprski in piranski gimnaziji z italijanskim učnim jezikom je po 19 prvošolcev. Tako kot drugod v Sloveniji so tudi v teh dveh srednjih šolah začeli s splošno izobraževalnim programom gimnazije.
Kljub naštetim značilnostim šolstva narodnosti na Obali - porastu števila učencev in pogumnemu uvajanju sodobnejšega pouka, ostaja temeljna značilnost pravzaprav neprimernost šolskega modela. Gre za prevod slovenskega šolstva, ki narodnostnim potrebam ne ustreza. Na to so predstavniki te avtonomne narodnosti že večkrat opozorili, med drugim tudi ob nedavnem sprejemu pri predsedniku slovenskega izvršnega sveta v Ljubljani Lojzetu Peterletu. Pred dnevi pa so se v Piranu ob sprejemu »manifesta« oziroma programske platforme, v kateri Italijani opredeljujejo svoj odnos do možnih nadaljnjih poti družbenega razvoja v republiki, zavzeli za široko didaktično in programsko avtonomijo italijanskega šolstva, ki bo sposobno oblikovati narodnostno identiteto.
MIRJAM MUŽENIČ
PIRAN — Kakšen bo položaj pripadnikov italijanske narodnosti po sprejemu nove slovenske ustave, je bilo temeljno vprašanje, ki so se ga lotili pripadniki italijanske narodnosti treh obalnih občin na sestanku v piranski Tartinijevi hiši. Roberto Battelli, poslanec v republiški skupščini in predstavnik italijanske manjšine, je ob tem povedal, da se po srečanju s predsednikom Peterletom, spor z nekaterimi člani vlade počasi umirja in da prihaja zdaj do normalnih stikov. Predstavniki manjšine so tudi dobili zagotovila o pomoči pri uresničevanju projekta poslovno-informacijskega centra in pri prenovi palače Manzioli. Republiški statutarni komisiji pa so pripadniki narodnosti tudi že dali vedeti, da bi besedilo nove ustave moralo upoštevati tisto raven že uveljavljenih (predpisanih) posebnih pravic, ki jih je že doslej lahko uživala italijanska narodnost. (B. Š.)
Dvajset mladih umetnikov iz štirih evropskih držav letos drugič v Pordenonu
PORDENON — Dvajset mladih umetnikov, ki so jih 'zbrala kulturna predstavništva na veleposlaništvih iz Av-ZRN, Madžarske in Poljske, s posredovanjem italijan-s,Kega zunanjega ministrstva od včeraj do 17. septembra *°deluje na mednarodnem »workshopu« v Pordenonu, ki ga že drugič zaporedoma pripravil deželni inštitut za evrop-P e študije IRSE. Prireditev je pripravljena v sodelovanju s S-sntrom za kulturne pobude v Pordenonu, glavni cilj pa je Zibenjava izkušenj med mladimi umetniki iz srednjevzhod-e9a evropskega kulturnega prostora.
, Udeleženci umetnostnega tedna so vsi stari od 20 do 30 šolali pa so se na ustreznih umetnostnih inštitutih ali akademijah oziroma drugih umetnostnih šolah, ki ustrezajo Univerzitetni stopnji. Za seboj imajo že nekaj let dela na , Umetnostnem področju, njihova področja pa segajo od sli-arstva in kiparstva do designa.
, Organizatorji prireditve v Pordenonu so s tem želeli Udi ustvariti »laboratorij idej«, v katerem se bodo lahko rečali mladi evropski umetniki, ki naj bi o umetnosti raz-j>ruvljali, izmenjavali izkušnje predvsem pa tudi ustvarjali. redvideno je tudi sodelovanje nekaterih strokovnjakov z r/pstnostnega področja, srečanje s kritiki in ugled nekate-u muzejev in razstav, mladi umetniki pa bodo imeli mož-ust, da svoje izdelke predstavijo na razstavi, ki jo bodo , uprli v soboto, 15. septembra, v pordenonskem centru za uiturne pobude.
Lovska družina Dolce odprla kočo v Nadrožici
Bogat program ob sežanskem občinskem prazniku se je zaključil s svečano otvoritvijo lovskega doma v Nadrožici pri Komnu, ki ga je Lovska družina Dolce predala v uporabo. Na svečanosti so najzaslužnejšim podelili priznanja in odlikovanja za delo v lovski družini in pri izgradnji lovskega objekta.
Člani lovske družine Dolce iz Komna, ki ima svoje zametke že v letu 1948 z ustanovitvijo lovske družine Jezero Komen, so samostojno zaživeli 1962. leta, ko so se odcepili iz omenjene LD. To za spodnji Kras ni pomenilo razdora v lovskih vrstah, ampak so si le razdelili lovišča in se dogovorili za samostojno delo na področju skrbi za umetno selekcijo v naravi. Članstvo se je od 10 lovcev v začetku povečalo, tako da danes lovska družina Dolce šteje 45 članov.
»S prostovoljnim delom in vlaganjem sredstev v lovski dom smo začeli maja 1986. Vanj smo vložili preko 8 tisoč prostovoljnih delovnih ur, na po-
moč so priskočili tudi obrtniki in nekatere delovne organizacije tega območja. Tudi skupščina občine Sežana je iz sklada za pospeševanje turizma namenila svoj delež,« je v slavnostnem govoru na otvoritvi dejal Miro Špacapan, predsednik izvršnega odbora domače lovske družine. Člani zelene bratovščine se zavedajo, da je v slogi moč. Zato je štiriletno delo obrodilo sadove. Na žalost pa se večkrat zgodi, da ljudje, ko dosežejo največ, zgubijo občutek za soljudi. Tega se zavedajo tudi v LD Dolce, zato si želijo in bodo storili vse, da bi nov lovski dom združeval zeleno bratovščino. Tudi Gino Gobbo, predsednik izvršnega odbora obalno kraške zveze lovskih družin, je čestital delovni zmagi in poudaril, da bodoče naloge lovcev bodo zahtevale več znanja in organizacijskih sposobnosti.
Ob otvoritvi lovske koče so najzaslužnejšim članom podelili priznanja Lovske zveze Slovenije in druga priznanja. (O. K. S.)
V koprski Loži razstava najvidnejših sodobnih jugoslovanskih umetnikov
KOPER Prva mariborska zasebna likovna galerija LM, ki jo ob izdatni pomoči moža Smaila vodi Nevenka Pestič, je pripravila za ljubitelje likovne umetnosti z Obale v galeriji Loža enkratno razstavo del najvidnejših sodobnih jugoslovanskih umetnikov. Tako bodo v galeriji Loža dva tedna na ogled dela Milana Konjoviča, Mersada Ber-berja, Eda Murtiča, Safeta Zeca, Vlada Veličoviča, Dušana Džamonje, Olje Ivanjickega, Zvonimirja Markoviča, Mirjane Stojanovič, Ferenza Lauriča, Marine Radulovič in drugih znanih likovnih ustvarjalcev. Koper je prva razstavna postaja del omenjenih avtorjev, zakonca Pestič namreč želita razstavo seliti in predstaviti v čimveč središčih Slovenije. Po Kopru bodo razstavo odprli v ptujskem muzeju, nakar jo bodo preselili v Velenje, Novo Gorico in Ljubljano. (L U.)
Nova galerija v Tolminu
Zavarovalnica Croatia bo danes ob 18. uri v svojem poslovnem prostoru v Tolminu odprla prodajno galerijo »Dvor«, ki jo bo vodila Marta Filli.
S tem zavarovalnica prispeva k dvigu kulture v Tolminu, saj bo tam vsakdo lahko poskrbel za varnost svojega doma, istočasno pa svoj dom tudi obogatil z lepimi in vrednimi predmeti. Ob otvoritvi bo nastopil Ljubljanski oktet.
V Štanjelu ponujajo bencin na zasebni bencinski črpalki
^ ŠTANJEL — Marta Čuk iz Sežane j/Ned kratkim odprla bencinsko čr-be ■ V Štanjelu. S podjetjem Istra-9oriw. *Z Kopra je sklenila najemno po-^dbo. Poleg klasične ponudbe nafte »*tnih derivatov, olj, masti in reda Vtl^ <^<dov za avtomobile je dose-Še Ponudbo Istrabenza popestrila Ujj 2 0riginalno pakiranimi alkoholni-tartll.n dealkoholnimi pijačami, cigare-
stilru
avtokozmetiko in drobnimi tek-
g111!?! izdelki. lejjp^diPski servis v Štanjelu leži na dja ? Kraju. Obdan je z obilico zele-k0 j,rve dni pa zasebnici ni bilo lah-še n, °v sm° 1° obiskali, sta ji pomagala >ž Leo in sin Gorazd. b(;rir<: Pred leti sem si želela odpreti Pa tii^k0 ^rPalKo v privatni lasti. To je. p Llo izvedljivo zaradi zakonoda-esnejše sem začela razmišljati
pred dvema letoma in se začela dogovarjati z Istrabenzom. Letos poleti pa so se dogodki začeli naglo razvijati in tako je prišlo do sklenitve najemne pogodbe bencinskega servisa za dobo petih let,« je dejala Marta, ki je do sedaj delala na sežanski krajevni skupnosti.
Čukova razmišlja tudi o razširitvi dejavnosti izven bencinskega servisa, saj ima že menjalnico za redke tuje goste, za popestritev ponudbe pa namerava razširiti dejavnost in tako ponuditi gostu, turistu in domačemu občanu pijačo, ter razne drobne tekstilne izdelke, saj le tako lahko privablja kupce.
V začetku bodo imeli odprto vsak dan od 7. do. 20. ure, predvidevajo pa, da bi imeli en dan v tednu tudi zaprto.
O. K. Z.
Mednarodno srečanje
•m •• V • V •
knjižničarjev v Lipovljanih
KOPER — V Lipovljanih (Hrvaška) je bilo pred nedavnim mednarodno srečanje knjižničarjev iz prostora Alpe-Jadran na temo: »Narodnosti in ljudske knjižnice«. Srečanje je organizirala Komisija za javne knjižnice pri skupnosti Alpe Jadran v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico v Zagrebu. Udeležili so se ga predstavniki knjižnic z narodnostno mešanih območij Jugoslavije, Madžarske, Avstrije in Italije. Govor je bil o mednarodnem standardu za javne knjižnice, 'delujoče na narodnostno mešanih območjih. Standard predpisuje minimalno število knjig in časopisov v ustreznem jeziku glede na velikost etnične skupine. Ugotovili so, da imajo knjižnice manjšin v vseh državah težave z nakupom literature, kadrom in s sodelovanjem z matično državo.
Prihodnji teden bodo začeli z glavno trgatvijo v Istri
KOPER — Na osnovi dosedanjih meritev vsebnosti sladkorja in kislin v grozdnih jagodah, so se v koprski kleti odločili, da s prihodnjim ponedeljkom začnejo z glavno trgatvijo v Slovenski Istri. S trgatvijo so tu začeli že prejšnji ponedeljek in sicer v vinogradu v Livadah, kjer raste trta sorte chardonnay, ki ima najzgodnejše grozdje, prihodnji teden pa bodo začeli s trganjem merlota in malvazije, čez teden, dva, pa tudi refoška.
V koprski kleti računajo, da bodo v lastnih vinogradih natrgali okoli 3500 ton grozdja, 300 ton naj bi ga kleti oddali kooperanti, ki so v času likvidacijskega postopka vzeli v najem vinograde Vinakopra, približno 500 ton grozdja pa bo klet odkupila od zasebnih vinogradnikov. Dosedanje meritve kažejo, da bo kakovost grozdja zelo
dobra, količina pa povprečna, saj je neugodno vreme ob času cvetenja precej osiromašilo pridelek refoška, ki je najbolj razširjena sorta v Istri.
Tik pred trgatvijo je še precej negotovosti, kako bo s plačilom odkupljenega grozdja. Sodišče namreč še ni sprejelo sklepa o likvidacijskem poslopju Vinakopra, novoustanovljena družba Vinak pa nima na razpolago dovolj denarja za takojšnje plačilo odkupljenega grozdja. Računajo pa, da bo do konca tega tedna, ko bodo sklicali zbor vinogradnikov, znani vsi pogoji letošnjega odkupa. Še najbolj verjetna možnost je, da bodo istrski vinogradniki prejeli plačilo za oddano grozdje v štirih obrokih, tako kot že vrsto let plačujejo druge primorske kleti.
I. U.
Ob prisotnosti ministra Berninija poudarili pomen italijansko-jugoslovanskega sodelovanja
Nov odsek hitre ceste odprt prometu Na smerokazih tudi slovenski napis
Postavitev dvojezičnih tabel in smerokazov na vhodih oziroma izhodih hitre ceste, ki skoraj že obkroža Trst, ni nerešljiv problem, predvsem pa spoštuje duh mednarodnih sporazumov. O tem smo bili pripadniki slovenske narodnostne skupnosti od vselej prepričani, vendar pa so se tako odločili tudi pristojni deželni uradi (med temi ravnateljstvo za promet in prevoze in urad za pravna vprašanja), kar je privedlo do toliko pričakovanega rezultata — postavitve dvojezičnih tabel (San Dorligo della Valle - Dolina) pri vhodu oziroma izhodu s hitre ceste v višini tovarne Velikih motorjev (GM). Včerajšnja slovesna otvoritev tako imenovanega drugega in delno tudi tretjega odseka hitre ceste od Sv. Ane do Lakotišča, ki se je je udeležil tudi minister za prevoze Carlo Bernini, je bila za dolinske občinske upravitelje veliko prijetnejša, saj so se njihove zahteve o dvojezičnih cestnih oznakah le začele uresničevati. •
Ob tem velja še povedati, da se naše črnoglede napovedi (ki so se sicer nanašale na preštevilne negativne izkušnje) tokrat niso izpolnile, za kar pa gre nedvomno zasluga vsem, ki so se zelo odločno potegovali, da bi oznaka Dolina le našla primerno mesto na cestnih smerokazih. O številnih posegih prejšnje in sedanje dolinske občinske uprave, prizadevanjih Kraške gorske skupnosti in Kmečke zveze in o sestankih, ki so se jih udeležili tudi predstavniki zgoniške Občine in Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi) smo precej podrobno poročali v prepričanju, da je ureditev tega vprašanja vsebinskega pomena. Kot zanimivo informacijo naj navedemo še vest, da je državno podjetje za ceste ANAS prejelo potrebna navodila, da na smerokazu, ki na Opčinah usmerja promet proti Reki, oznaki »Fiume« doda še »Rijeka«.
Kot je ob včerajšnjem odprtju novega odseka hitre ceste poudaril dolinski župan Marino Pečenik, je postavitev dvojezičnih smerokazov pri tovarni Velikih motorjev spodbuden znak, da bodo podobne napise postavili tudi drugod, v kolikor naj bi se le začela faza uresničevanja doslej obljubljenih obvez.
V znamenju zadovoljstva nad postopnim uresničevanjem začrtanega obsežnega projekta pa je izzvenela včerajšnja opoldanska slovesnost na novem odseku hitre ceste pod Katina-ro. S krajšo svečanostjo, ki se je je poleg številnih deželnih in krajevnih političnih predstavnikov udeležil tudi tržaški škof Bellomi, so pravzaprav predali namenu približno dvanajst kilometrov dolg odsek, ki je sodil v drugo tranšo projekta, in pa prvi del tretjega odseka za skupno okrog šestnajst kilometrov dvopasovne hitre ceste. Včeraj odprti odsek hitre ceste je pretežno speljan po ozemlju tržaške, deloma pa tudi po teritoriju dolinske občine. Njegov prvenstveni namen je hitrejše pretakanje blagovnega in osebnega prometa od pristanišča in tržaške industrijske cone proti Krasu oziroma proti mednarodnim mejnim prehodom.
In prav povezovanje z mednarodno cestno mrežo, prvenstveno seveda s
slovensko oziroma jugoslovansko, je bila ena izmed osrednjih tem v nas' pih uradnih govornikov. V imenu tržaške občinske uprave, kateri je Dežela poverila izvedbo odseka, je župan Richetti poudaril, da je predaja tega cestnega dela nadaljnji korak na poti uresničevanja že skoraj dvajsetletne zamisli o velikem cestnem obroču okoli Trsta. Izkazalo se je, da je projekt, ki nosi letnico 1974, zelo daleko-viden, saj je skoraj »napovedoval« integracijo evropskega tržišča, do katere bo prišlo v naslednjih letih. Istočasno pa je Richetti izrazil upanje, da bodo vsi pristojni (Občina, Dežela in Država) v konkretnem pokazali pripravljenost, da dokončajo še zadnji, približno pet kilometrov dolg odsek, s katerim bi se končno načrtovani cestni obroč le sklenil.
Po mnenju deželnega odbornika za promet in prevoze Di Benedetta je na
pomen tržaške hitre ceste treba gledati z vidika dvojnega povezovanja: po eni strani namreč hitra cesta povezuje tržaško gospodarsko dejavnost s sosednjo Jugoslavijo in preko nje s celotno Srednjo Evropo, po drugi strani pa jo je treba vključiti v intermodalen sistem povezav, s čimer bi Trst še povečal svojo vlogo pomembnega povezovalnega člena med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Vzhodno Evropo. Vendar pa se je po njegovi oceni mogoče lotiti tako odgovorne naloge le ob skupni zavzetosti vseh pristojnih.
Tudi minister za prevoze Bernini je naglasil, da gre za pomembno pridobitev, pri čemer pa je bilo treba upoštevati razne in zelo različne zahteve. Minister se je namreč neposredno nanašal na proteste, ki so jih med svečanostjo z napisi in lepaki izražali po eni strani člani sindikalne federacije CGIL, po drugi pa zeleni golobice.
Prvi so predvsem naglašali veliko zamudo uresničevanja zamisli o hitri cestni povezavi na Tržaškem, zaradi česar med drugim tudi nevzdržno rastejo stroški, drugi pa so opominjali na nevarnost nekaterih predelov na novi hitri cesti.
Ob upoštevanju utemeljenosti raznovrstnih pripomb pa je po oceni ministra Berninija predaja nadaljnjega cestnega odseka velikega pomena, predvsem ker utrjuje novo mednarodno vlogo Trsta, ki mu jo nesluteni premiki v vzhodnoevrospkih državah naravnost vsiljujejo. V tem vidu je treba po njegovem mnenju povezati italijansko in slovensko cestno in železniško mrežo, do česar bi moralo priti v dovolj kratkih rokih.
V zvezi s tem specifičnim vprašanjem je minister Bernini v odgovor na izrecno zastavljeno vprašanje dejal, da je v zadnjih tednih prišlo do številnih pomembnih italijansko-ju-goslovanskih pogovorov. Omenil je svoj nedavni obisk v Beogradu, kjer se je srečal z jugoslovanskim ministrom za prevoze Slokarjem, nato je navedel še srečanje v Zagrebu in razgovore v Ljubljani. Potrdil je, da je na obeh straneh (italijanski in jugoslovanski) pripravljenost, da glede teh vprašanj pride do sklenitve ustreznih sporazumov. Istočasno so takšno usmerjenost pokazale tudi posamezne jugoslovanske republike, v prvi vrsti Slovenija in Hrvatska. Zaenkrat je veliko idej in nekaj načrtov, vendar so se pogovori že prevesili v obravnavo tehničnih vprašanj. Glede časovnih rokov pa Bernini ni hotel ničesar obljubiti.
BREDA PAHOR
Na sliki (foto Križmančič) vrhunec včerajšnje slovesnosti, ko je minister Bernini prerezal tradicionalni trak.
Napoved prve evropske konference o prevozih
Hitre spremembe, do katerih prihaja v Evropi, narekujejo med drugi® tudi dogovarjanje in povezovanje na področju cestnih in železniških povezav, istočasno pa zahtevajo, da se dogovori v najkrajšem času pretvorijo v konkretne načrte. Tako je med drugim poudaril minister za prevoze Carlo Bernini na včerajšnji slovesni otvoritvi tradicionalnega seminarja o prevozih na tržaški Univerzi. Najavil je tudi, da bo še v tem letu prišlo d° prve evropske konference o prevozih, ki se je bodo udeležili predstavniki 33 evropskih držav.
Letošnji seminar, ki je že enaintrideseti po vrsti in ga je organiziral Inštitut za preučevanje prevozov v EGS, je posvečen zelo aktualni temi o organizaciji prevoza v integrirani Evropi-Banalni ugotovitvi, da vprašanje ureditve prevoza v Evropi prerašča ne samo meje posameznih držav, temveč tudi okvir Evropske gospodarske skupnosti, je treba v najkrajšem času dodati izvedljive projekte. Do konkretnega dogovarjanja pa naj bi P° mnenju ministra Berninija prišlo na najavljeni evropski konferenci. Ustrezno povezavo v novi Evropi je treba šele ustvariti, je dejal Bernini, vendar pa je treba do tega vprašanja pristopiti s prepričanjem, da je politične in praktične ovire mogoče zelo hitro premagovati. Vendar pa na tem področju že prihaja do pomembnih premikov; med včerajšnjim govorom na tržaški Univerzi je Bernini dejal, da bo EGS v kratkem odobrila načrt o prvi integrirani hitri evropski cestni mreži, za iz; vedbo katere naj bi odobrili tudi prvi simbolični znesek. Istočasno pa se izoblikuje tudi projekt o cestni osi vz-hod-zahod. Za takšne projekte vlada vedno večje zanimanje, je zagotovil Bernini, tako da je upati, da bi se v sodelovanju med javnimi ustanovami in zasebniki izoblikovale čim ustreznejše rešitve.
Tržaški župan Franco Richetti bo čimprej prodal del bazovskega jusa
Sinhrotron: tržaška občinska uprava prezrla tudi zahteve in stališča jusarskega odbora iz Bazovice
Tržaški občinski svet se je v ponedeljek zvečer verjetno zadnjič ukvarjal s kočljivim vprašanjem sinhrotro-na. Skupščina je premostila še zadnjo »težavo« (za mnoge vsekakor oviro) v zvezi z jusarskimi zemljišči in s široko večino glasov pooblastila župana Franca Richettija, naj ta zemljišča čimprej proda Konzorciju, ki upravlja padriško raziskovalno ustanovo. To je bilo torej verjetno zadnje politično in upravno dejanje v dolgem in zapletenem postopku za sinhrotron, v katerem je občinska uprava dosledno prezirala stališča domačega prebivalstva, ki ni nikoli nasprotovalo temu znanstvenemu objektu, zahtevalo pa je lokacijo znotraj raziskovalnega centra.
Tudi na ponedeljkovi seji je večina občinskega sveta kratkomalo prezrla težnje krajevne stvarnosti, v tem primeru bazovskega jusarskega odbora, ki je že sredi aprila uradno utemeljil svoje nasprotovanje prodaji jusarske
zemlje. Uprava te utemeljitve sploh ni vključila v svoj prvotni sklep (tukaj je vsekakor prišlo do nekaterih birokratskih zapletov) in je to naredila šele na formalni poziv pokrajinskega nadzornega odbora, ki res ni mogel kar tako prezreti površnega odnosa odgovornih upraviteljev, ki bi morali vendarle dobro poznati zakone na tem področju. Občina bo za prodajo jusa dobila 593 milijonov lir in jih bo na osnovi zakona namenila potrebam bazovske skupnosti. Še to je bilo do ponedeljka pod vprašajem, obvezo pa so vključili šele na zahtevo komunistov.
Odbornik za urbanistiko Eraldo Cecchini je uvodoma zelo skopo iznesel razloge, zakaj je nadzorni odbor zavrnil prvi sklep občinskega Sveta o prodaji jusarske zemlje. Komunistka Anamarija Kalc je obtožila Občino, da vseskozi popolnoma prezira vlogo od ljudstva izvoljenih, jusarskih odborov,
Občinska skupščina odobrila sporni načrt velikega stanovanjskega kompleksa v Ul. Ponzanino
Zelena luč za ljudske gradnje pri Sv. Jakobu
Tržaški občinski svet je na ponedeljkovi seji tudi odobril sklep, ki odpira pot gradnji velikega stanovanjskega kompleksa v Ul. Ponzanino pri Sv. Jakobu. Skupščina je z glasovi petstrankarske koalicije sicer samo ratificirala znani sklep občinskega odbora, proti kateremu je strnjeno nastopila vsa opozicija, ki je mnenja, da bo Sv. Jakob zelo Težko kljuboval temu novemu demografskemu prilivu. Sklep o ljudskih gradnjah v Ul. Ponzanino je bil svojčas tudi predmet političnih razhajanj v večinski koaliciji, načrtu pa nasprotuje tudi krajevno prebivalstvo, ki že napoveduje ljudski referendum proti temu spornemu projektu. Svetovalci so tudi odobrili nekatere važne ukrepe na področju social-
nega skrbstva, ki jih je predložil pristojni odbornik Berce. Gre med drugim za novo konvencijo med občinsko upravo in zadrugami, ki se ukvarjajo s telesno prizadetimi otroki. Prej se je s temi problemi ukvarjala Pokrajina.
Richetti se je pred začetkom seje spomnil nedavno preminulih Artura Gargana, predsednika gledališča Teatro slabile, Alda Terpina, predsednika Tržaške hranilnice, in pokrajinskega svetovalca PSI Giorgia Bonata. Svetovalec Laične zelene liste Ghersina pa se je spomnil pokojnega živi-nozdravnika Claudia Tenzeja, ki je bil dolgo let aktivist radikalne stranke.
čeprav se je Richetti prav med zadnjo proračunsko razpravo obvezal, da bo uprava spremenila svojo dosedanjo politiko na tem področju. Ta omalova-zevalni odnos je prišel jasno do izraza tudi z bazovskim odborom, pokrajinski nadzorni odbor je vsekakor v tem primeru pokaizal večjo občutljivost od Občine. Kalčeva je predlagala nekaj izboljševalnih popravkov, ki jih je večina zavrnila z izjemo bistvene obveze, da je treba zgoraj omenjeno vsoto denarja nameniti Bazovici.
Svetovalec Slovenske skupnosti Aleš Lokar je podčrtal, da je občinska uprava tudi tokrat popolnoma spregledala zahteve domačega prebivalstva. SSk je tudi v tem primeru glasovala proti sklepu petstrankarske koalicije, saj je od vsega začetka nasprotovala lokaciji sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici in je iz tega razloga svojčas tudi odstopila iz občinskega odbora. Zeleni Maurizio Bekar pa je pristavil, da uprava od vsega začetka podcenjuje vlogo padriškega raziskovalnega centra, ki ima na osnovi svojega statuta primarne urbanistične pristojnosti na območju, kjer gradijo sinhrotron. »Danes se vsi obvezujejo, da bodo spoštovali okolje in zelene površine, konkretno pa ni nobenih jamstev proti nevarnosti novih poplav cementa,« je še poudaril Bekar. V debati se je oglasil tudi listar Di Lorenzo, razen kratkega uvodnega posega odbornika Cecchinija pa je v večinski koaliciji glede tega spornega vprašanja prevladal molk.
Pooblastilo županu, naj proda jusar-ska zemljišča v Bazovici so podprli svetovalci večinskega zavezništva, lis-tarji in neofašisti, komunisti in zeleni Paolo Ghersina so se vzdržali, Bekar in Lokar pa sta glasovala proti.
DOLINA 445 (Trst)
Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 - Telex 461105
UVOZ - IZVOZ - REEKSPORT REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
Danes in jutri na sedežu tržaške pokrajinske uprave
Forum odbornikov za skrbstvo
Danes popoldne se bo na sedežu Pokrajine Trst sestalo vsedržavno vodstvo Foruma pokrajinskih in občinskih odbornikov za skrbstvo. Forum so ustanovili decembra. Organizacija naj bi prirejala razne znanstvene in študijske posvete o socialnem skrbstvu za ostarele osebe.
Današnjo sejo bo vodil prof. Sandro Bernardi, ki poučuje na rimski univerzi La Sapienza. Na seji bosta prisotna tržaški pokrajinski odbornik za socialno skrbstvo Mario Martini ter odbornik za načrtovanje Salvatore Cannone. Goste bo pozdravil predsednik Pokrajine Dario Crozzoli.
Jutri zjutraj ob 11. uri pa bo v sejni dvorani Pokrajinskega sveta zborovanje odbornikov za skrbstvo, ki se ga bodo udeležili vsi odborniki občin in pokrajin, ki so pristopile k Forumu. Teh bo približno trideset, razpravljali pa bodo o vprašanju socialne zaščite ostarelih oseb. Razpravo o tej temi so v teh dneh že načeli na »Salonu 50 in več«. Razprava je za tržaške upravitelje zelo pomembna, saj je letos Dežela s posebnim zakonom poverila pokrajinski upravi, vse pristojnosti v zvezi z načrtovanjem in usklajevanjem socialnega skrbništva po vsem teritoriju.
Končno poraz brezbrižnosti
Inštitut za zgodovino odporništva bo vendarle dobil ustrezne prostore
Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja bo po vsej verjetnosti lahko nemoteno nadaljeval svoje dragoceno delo. Občinski odbor je na izrecno zahtevo župana Richettija končno ugodil prošnji te ustanove in ji dal na razpolago ne samo kletne prostore, ampak tudi pritličje v obnovljeni stavbi Vile Primc na Greti- v nasprotnem primeru bi Inštitut tvegal zaprtje oziroma začasno prekinitev delovanja. Gre za pomembno odločitev, za katero nosi v prvi osebi zaslugo Richetti, ki se. je od vsega začetka prizadeval za ugodno rešitev tega vprašanja, pri čemer je moral tudi odkrito polemiko z nekaterimi občin' skimi odborniki, ki očitno niso kazal velikega posluha za hude prostorsk težave te tržaške zgodovinske ustanove. Na koncu pa je vendarle prav. dala županova beseda in pri tem 1 značilno, da se je proti sklepu občin ske uprave prvi oglasil melonar Gain. bassini, ki je bil mnenja, da bi mora Vilo Primc nameniti predvsem Potr bam krajevnega rajonskega sveta-
Župan je na ponedeljkovi seji otn nil tudi nedavno študijo slovenskeg zgodovinarja Toneta Ferenca o deP°!a
tacjjah italijanskih državljanov le 1945, ki jo je objavil naš dnevnik, rti hetti je bil mnenja, da pomeni ta ta ^ skava važen doprinos za celovito o krivanje resnice o tistih tragičnih a godkih »na osnovi novih in popom ših zgodovinskih informacij«- ^ ' vseh teh naporov mora biti ptedvs va med živimi, je še podčrtal z
sprava u^iu ^vmu, ^ ^	---
pan, ki je dodal, da je pred ktaik . posegel pri predsedniku vlade m_P _ ministru za zunanje zadeve De ml . helisu za ustanovitev mešane ua jansko-jugoslovanske komisije.
Ta komisija naj bi s pošteno znanstveno raziskavo pomagala ta meti tiste dogodke. »Samo resna m ^ narodna raziskava, brez zablod polresnic, bo lahko jamčila uravno ^ šeno oceno tistih dogajanj in P^P vala pomemben delež za me<^sebJ poznavanje, tako da vsa zadeva n več predmet novih razhajam in potrebnih razkolov.«
S pozdravi slovenskega ministra Venclja in skrbnika Čampa
Slovesen pričetek 26. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem
_________pismo uredništvu___
Sporno izpopolnjevanje profesorjev v Ljubljani
Včeraj se je v tržaškem Kulturnem domu uradno pričel 26. seminar za slovenske šolnike na Tržaškem. Na ptvoritveni slovesnosti sta učiteljem 'n profesorjem spregovorila slovenski piinister za šolstvo dr. Peter Vencelj 'H tržaški šolski skrbnik dr. Vito Čampo.
Dr. Vencelj je v svojem pozdrav-bem nagovoru dejal, da je vsakoletno srečanje s slovenskimi šolniki na Tržaškem »prijetna naloga« in nato na-9lasil: »Novi časi v Evropi in spremembe v. matici nam nalagajo, da dobre stike in odnose še poglobimo ln oplemenitimo. Naša skupna nalo-9a je povezati vse Slovence ne samo ba območju Alp in Jadrana, temveč vse, ki živijo kjerkoli po svetu, v enotno duhovno in kulturno skup-bost. Prav k tej nalogi so najbolj poklicani učitelji in vzgojitelji ne glede ha to, ali živijo v matici ali zunaj hje.« Minister je nato napovedal, da v Sloveniji načrtujejo pomembne spremembe na šolskem področju, ki bodo dale šoli »evropske razsežnos-b«, kajti naloga »šole prihajajočega obdobja je v njeni vlogi večkulturne haravnanosti, saj znanje ne pozna preja in ga ne sme bremeniti ne politični in ne ideološki pogled«. »Zeliko ustvariti šolo,« je nadaljeval dr. Vencelj, »ki bo predvsem v pomoč bdadim pri njihovi človeški rasti, ki bo čim bolj upoštevala sposobnosti in interes posameznika in ne bo v službi ideologij in političnih strank.«
Šolski skrbnik dr. Vito Čampo je v svojem posegu naglasil pomen semi-barja, ki omogoča soočanje različnih jzkušenj s področja vzgojne tematike, dotaknil se je nekaterih splošnih Problemov, s katerimi se srečuje šola br nato dejal: »Dovolite mi, da se bežno pomudim ob temah miru in Jhednarodnega sodelovanja, torej ob temah splošnega značaja, ki postajajo v baši tržaški šoli vsakodnevna stvar-bost. Bolj kot drugje in v večji meri danes kot v preteklosti so spričo po-btične liberalizacije v sosednji Republiki prav tu dani pogoji, da vza-
jemno snujemo pedagogiko sodelovanja, ki naj temelji na narodnostno-jezikovni istovetnosti, na lastni razpoložljivosti za odpiranje, za izmenjavo različnih kulturnih dobrin, ki naj nas medsebojno bogatijo, kakor tudi na strpnosti, ki pa je ne smemo pojmovati kot pasivno privoljeva-nje v obstoj drugega ali kot poskus njegove integracije, marveč kot obojestransko priznavanje drugačnosti in iz nje izhajajočih razlogov, ki jo pojasnjujejo.«
V imenu prirediteljev seminarja je govornika in vse prisotne, med njimi predstavnike šolskih in političnih oblasti, pozdravila ravnateljica slovenskega učiteljišča A. M. Slomšek prof. Elvi Slokar, še posebej pa je pozdravila konzula SFRJ v Trstu Livia Jakomina, ki se poslavlja od našega mesta.
Pred začetkom slovesnosti je predstavnica Sindikata Slovenske šole razdelila prisotnim letak s pozdravom vsem prisotnim, rn to zato, ker ga ni mogla javno prebrati. Kot nam je sama povedala, ji je bilo to onemogočeno, ker protokolarni del seminarja ni predvideval pozdrav sindikalnega predstavnika in ker je prišlo
lani prav ob tem pozdravu do zapletov. Neizrečen ppzdrav se je zaključil z ugotovitvijo: »Pot v Evropo je dolga in Trst je še zelo daleč od nje!« Daljavo pa sindikat utemeljuje z nekaterimi neveselimi ugotovitvami. Med njimi so dejstva, da je italijanska vlada predstavila zaščitni zakonski osnutek, »ki nas iz mesta dokončno izbriše«, nato to, da se »brez ministrskega odloka dejansko ukinja slovenska srednja šola v Rojanu« ter da se »Slovencem krati katerakoli avtonomija, in to tudi na šolskem področju«, kar je razvidno tudi iz neuslišane zahteve po slovenskem šolskem intendantu. Nadalje je v letaku' zapisano, da je šolski skrbnik Čorbi predložil ministru načrt za racionalizacijo šolske mreže, a »je šel preko mnenja, ki ga je izrekla komisija za vprašanje slovenskih šol«. Kot zadnjo protestno točko pa smo v »pozdravu« brali, da so bili 5. aprila izvoljeni člani omenjene komisije, ki pa po šestih mesecih »še niso prejeli imenovanja in toliko manj vabila na prvo sejo«.
Na sliki (foto Magajna) včerajšnja otvoritvena slovesnost seminarja za šolnike v Kulturnem domu.
Spoštovano uredništvo, v četrtek, 6. septembra 1990, me je v intervjuju, ki ga je časnikarka Nadja Filipčič imela s slovenskimi šolniki, prijetno presenetila izjava kolegice prof. Ester Sferco o podelitvah štipendij za izpopolnjevanje slovenskih zamejskih šolnikov v Ljubljani. Kolegica se je po mojem mnenju upravičeno razburila nad nekaterimi nepravilnostmi, ki se ponavljajo iz leta v leto in pri katerih se zdi, da šolnil^ nergamo le na službenih mestih, kjer jim javnost sicer malokdaj prisluhne.
Popolnoma se strinjam z izjavo, da je štipendija primernejša za šolnike, ki so diplomirali na italijanskih fakultetah in še posebno za profesorje znanstvenih predmetov, ki se morajo v šoli iz dneva v dan spoprijemati s problemom neustreznih učbenikov in s slovensko terminologijo, ki je trd oreh tudi zaradi pomanjkanja primernega gradiva.
Ob našem zasebnem in nerodnem prevajanju iz italijanščine se mi zdi sploh neumestno, da prejemajo celo več let štipendijo profesorji literarnih predmetov, in sicer celo s ciljem, da bi (bogve čemu?) dosegli višji študijski _naslov. Med štipendisti so bili celo
Nova slovenska ravnatelja na osnovnih šolah
Slovenska osnovna šola je te dni pridobila dva nova didaktična ravnatelja, ki sta Ksenija Dobrila Nadlišek v Dolini in Jožko Baša pri Sv. Ivanu. Odbor Sindikata slovenske šole jima iz srca čestita in vošči mnogo uspehov in zadoščenja pri opravljanju odgovorne naloge, ki je pred njima.
Za vstop SSk v pokrajinski odbor bo potreben še en večinski vrh
Več kot tri ure je trajal včerajšnji sestanek delegacij petih strank tižaške upravne večine po poletnem Premoru. Kot vse kaže, je vsaj na vi-^jez vendarle uspel zgladiti nekatere a°kaj ostre robove, vsaj tiste, ki so v Zadnjem času majali krhko in prepir-Pvo petstrankarsko zavezništvo.
. Delegacije, ki so jih vodili pokrajin-sekretarji Tripani (KD), Perelli pSl), Di Piazza (PSDI), Castigliego fRl) in Pampanin (PLI), je na pokra-piskem sedežu Krščanske demokraci-1® v palači Diana čakal natrpan dnev-?lfed soočanja, ki pa se je z včeraj-j jim srečanjem v bistvu komaj zače-i°'Prvi so bili na vrsti problemi, ki so zbruhnili na površje na ponedeljko-em zasedanju tržaškega občinskega Yeta in ki so dosegli vrhunec z zavr-mtvijo dveh upravnih sklepov socia-rstičnega odbornika za urbanistiko ^falda Cecchinija. V palači Diana pa ® se ^0^ kaže problemi v precejšnji Jleri redimenzionirali, saj
so vse dele-jjacije pokazale pripravljenost za premostitev težav, ki so ustvarjale proble-6 predvsem na področju administra-tivnega dela.
. Pri drugi točki dnevnega reda so deleženci srečanja v palači Diana pOalizirali programski dokument PRI, a osnovi katerega so republikanci za-
htevali preverjanje. Delegacije so ob tem dosegle soglasje, da bodo ta dokument - ki je kot rečeno izrazito programske narave - upoštevali pri oblikovanju občinskega proračuna, ki ga bo morala mestna skupščina sprejeti do letošnjega 31. oktobra.
Zadnje pomembnejše vprašanje pa je zadevalo za 17. september sklicano zasedanje pokrajinskega sveta, na katerem gaj bi predvidoma formalizirali vstop Slovenske skupnosti v pokrajinski odbor. Pri tem so delegacije petih strank menile, da bi bilo s političnega vidika mnogo bolj primerno, če bi pred formalizacijo vstopa slovenske stranke v pokrajinski odbor sklicali še en petstranskarski vrh, ki bi se ga udeležili tudi predstavniki same Slovenske skupnosti.
Iz tega je torej logično sklepati, da bodo za ponedeljek napovedano zasedanje pokrajinskega sveta skoraj gotovo preklicali in da bo namesto njega tega dne novo srečanje delegacij petih oziroma šestih strank v palači Diana.
■ Tržaška občinska uprava sporoča, da bo predor pod Montebellom v nočnih urah (natančno med 3. in 5. uro) zaprt za ves promet zaradi nujnih vzdrževalnih del na cestišču.
Zanimiv posvet v okviru salona »50 in več«
Prodaja stanovanja z zagotovilom da lahko lastniki ostanejo v njem
Na razstavišču pod Montebellom bo jutri zadnji dan salona »50 in več«, ki je v teh dneh doživel lep obisk in veliko zanimanje starejših ljudi, katerim je tudi namenjen. Včerajšnji dan je potekel v znamenju izredno dobro obiskanega posveta na temo »Prodati stanovanje in nadaljevati bivanje v njem -nova možnost za ostarele«, ki se ga je udeležil tudi deželni odbornik za gradbeništvo Cisilino.
Za kaj gre? V Italiji je 70% prebivalcev, ki so lastniki stanovanja, kar 95% vseh lastnikov pa ima več kot 65 let. Gre torej za imponenten nepremičninski park, katerega je potrebno - in bo v prihodje vse bolj nujno - »odmrzniti« (torej omogočiti prodajo), lastnikom pa zajamčiti, da bodo lahko ostali v svojem stanovanju tudi po prodaji. To je namreč mogoče s prodajo »gole lastnine«, ki temelji na t. im. statusu »gole lastnine«, ki^v italijanskem juridičnem sistemu že dolgo obstaja. Še več, lastnikom po prodaji ni treba nositi stroškov za izredno vzdrževanje stanovanja, včeraj pa je bilo slišati tudi predlog, po katerem jim dosmrtno ne bi bilo treba plačevati niti najemnine.
Javna razprava o zalivski krizi in o njenih možnih posledicah
Tržaški forum za konstituanto, pokrajinsko vodstvo ACLI in tržaška federacija KPI vabijo v petek ob 18. uri na javno srečanje o krizi v »petrolejskem zalivu« in o njenih posledicah. Srečanje, ki bo potekalo v obliki odgovorov na vprašanja, ki jih bo zastavljal umverzitetni študent Claudio Cumani, bo v dvorani Delavskih zadrug na Trgu Stare mitnice 13.
Na soočenje mnenj o tej pereči problematiki so pristali docent za islamistiko na tržaški univerzi Fuad Allam, univerzitetna študentka in članica iniciativnih centrov za mir pri ZKMI Alessandra Bianchi, predsednik furlanskega odbora za konstituanto Mario Banelli, ravnatelj raziskovalnega inštituta SLORI sociolog Darko Bratina, novinar Luciano Ceshia, pokrajinski predsednik ACLI Franco Codega, profesor za mednarodno pravo na tržaški univerzi Giorgio Conetti, sekretar tržaške federacije KPI Nico Costa, poddirektor tednika »Vita Nuova« Silvano Magnelli in deželni predsednik Zveze za okolje LinoTiantoro.
Tržaški bivši aktivisti kličejo k udeležbi na proslavi v Kazljah
Odbor Združenja aktivistov in invalidov Narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem, Ki se je sestal v ponedeljek, se je seznanil s Pobudo občinskih odborov Zveze združenj borcev NOV Primorske, da skličejo v nedeljo, Tj- t. m., v Kazljah (Štorje) pri Sežani vseljud-zborovanje v počastitev 45. obletnice zmage nad nacifašizmom in da so za slavnos-tnega govornika povabili predsednika pred-Sedstva Republike Slovenije Milana Kučana. , Odbor združenja aktivistov NOB na Tržaš-N6®, ki združuje danes po 45 letih od konca ^bjne še več kot 2000 bivših aktivistov osvo-odilnega boja na Tržaškem, je soglasno očeti' da je prav zdaj pravšnji čas za takšen množičen zbor, ki naj vsej slovenski javnosti s, domovini in za mejami potrdi, da je primor-K° ljudstvo zvesto in ponosno na svojo slav-0 Protifašistično tradicijo, ki sega v prva leta j ° .Prvi svetovni vojni in ki se je z nastopom Slzma v Italiji sprevrgla v pasivni in aktivni v?P°r proti fašističnemu barbarstvu in njego-raznarodovalni politiki na Primorskem, da j Se nazadnje razplamtel v vseljudsko oboro-110 vstajo, v kateri so primorske partizanske
brigade v sklopu NOV Slovenije in Jugoslavije, z njimi pa domala vse ljudstvo s plebiscitarno vključitvijo v Osvobodilno fronto ne glede na sedanje meje, izpisalo najslavnejše strani svoje zgodovine.
Odbor Združenja aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem vabi zato vse nekdanje aktiviste OF in slovensko zrfinejsko javnost, posebej še mladino, da se odzovejo vabilu občinskih odborov ZZB NOV Primorske in se množično udeležijo zborovanja v Kazljah pri Sežani.
Z našo prisotnostjo na zborovanju bomo -so poudarili na seji Združenja - izpričali solidarnost aktivistov in borcev s Tržaškega svojim primorskim bratom, borcem in aktivistom v matični domovini prav zdaj, ko dajejo spremenjene družbene in politične razmere v Sloveniji nekaterim povod in spodbudo za potvarjanje zgodovine in blatenje z idealizmom in široko demokratičnostjo prežetega narodnoosvobodilnega boja Primorcev za svobodo, demokracijo in za priključitev k matičnemu narodu po toliko letih fašistične strahovlade.
Zaradi istočasnih nesreč velike težave v prometu
V	včerajšnjih opoldanskih urah je le malo manjkalo, da bi v mestu prišlo do pravega prometnega infarkta. V izredno gostem prometu se je namreč pripetilo hkrati več nesreč, ki sicer niso imele hujših posledic za ljudi in niti za avtomobile, a so močno ohromile promet, ki je v Trstu že itak težaven in hudo obremenjen.
. Do verižnega trčenja treh avtomobilov je prišlo na Ulici Coroneo in v križišču med Videmsko ulico in Ulico Barba-riga. Trčenji nista zahtevali ranjencev, gmotna škoda na avtomobilih je bila zelo omejena, prometni kaos pa primeren uri, se pravi času, ko je mesto najbolj prometno. Do trčenja, ki prav tako ni imelo hujših posledic za udeležence, je prišlo skoraj istočasno tudi v Drevoredu D Annunzio, kar je seveda še poslabšalo prometno gnečo.
V	Ulici Ghega pa je pred hotelom Milano v približno istem času začel goreti avtomobil z zadarsko registrsko tablico. Na kraj nesreče so prišli gasilci, hujšo škodo pa je preprečil avtomobilist, ki je bil dovolj priseben in ki je imel v svojem avtomobilu jeklenko za gašenje požara. Ko so prispeli gasilci, so se plameni že polegli, k sreči pa ogenj ni povzročil večje škode, saj bodo lahko avtomobil popravili s posegom elektromehanika. Prav med pregledom v neki bližnji delavnici pa so ugotovili, da bi brez hitrega posega omenjenega mimoidočega avtomobilista lahko prišlo do eksplozije, saj so se plameni že začeli nevarno bližati rezervoarju za bencin.
profesorji italijanščine in kolegi, ki so že študirali v Ljubljani...
Uspeh takih podpor je tisti, ki ga je navedla kolegica: v svojem predmetu »izpopolnjujoče se« kolege suplirajo naši bivši maturanti, tako da se različno učno osebje iz leta v leto vrsti pred osuplimi in negotovimi dijaki.
Že več let ugotavljam, da so deležni štipendije prav kolegi, ki so med šolskimi leti zaradi družinskih obveznosti in bolezni najčešče odsotni. Ob tem sem se večkrat vprašal, ali so študijske podpore najprimernejše za mašenje, lukenj, da bi pač znanje dijakov preveč ne trpelo 'zaradi pogostih odsotnosti profesorja in bi v primeru, da mu je podeljena štipendija, razredi dobili vsaj celoletnega suplenta.
Ob tem se mi zdi sploh groteskno, da si sodobna, demokratična Slovenija na svoji svetli poti v evropsko gospodarstvo domišlja, da podpira zamejsko šolo. Lahko ji kvečjemu uspe, da opravi učinkovit poseg na ravni posameznikovih osebnih dohodkov in njegovega prostega časa.
Prepričan sem, da se štipendije za izpopolnjevanje v Ljubljani podeljujejo na moč lahkoverno, saj nam doslej še niso znani kriteriji tega podeljevanja. Prosilcev je namreč veliko in dvomim, da po prošnji kdo preverja, kdo bi res potreboval pomoč. Prosilca bi morali namreč povabiti na pogovor, tako bi precej ugotovili umestnost njegovih želja, ki (sodeč po razmerah) so in morajo biti le po pomoči ob smotrnem šolskem delu in ne po uresničevanju zasebnih zamisli in konjičkov.
Za šolsko leto 1990/91 vsem sam prosil za štipendijo. Kot profesor trgovin-stva na DTTZ Žiga Zois imam težave pri izrazoslovju na tem področju. Vem, da se s temi jezikovnimi problemi soočajo tudi moji kolegi, saj sem v okviru učnega načrta vedno sodeloval z njimi. Naj pripomnim, da nam tudi pogoste spremembe v sodobnosti ne pomagajo v prizadevanju, da bi izboljšali svoj položaj.
Zato sem trdno prepričan, da bo tudi pri pametnem upravljanju teh blagohotnih namenov, da bi matica pomagala zamejstvu, prišlo do vidnih uspehov.
Uspehe pričakujem, predvsem pri predmetih, ki so povezani z delovno vsakdanjostjo naše mladine, da jim znanja materinega jezika ne bosta omogočala le Prešeren in Cankar, ampak tudi bolj prozaična pot h kruhu.
S spoštovanjem
prof. FRANKO ABRAMI doktor komercialist
Tržaška hranilnica podarila abonmaje mladim varčevalcem
Tržaška hranilnica CRT je pred dnevi organizirala na Pomorski postaji prireditev za mlade, ki so lastniki hranilnih knjižic z imenom »Conto giova-ne«. Tržaški denarni zavod je namreč nagradil 386 mladih, ki so poslali poseben kupon, katerega je pred časom objavil tržaški italijanski dnevnik. Mlade so nagradili z abonmaji za razne kulturne in športne prireditve.
Prireditve so se udeležili tudi predstavniki večjih tržaških kulturnih ustanov, predstavniki Stefanela in Tries-tine, ravnatelj CRT Renzo Piccini ter podpredsednik denarnega zavoda Pi-ergiorgio Luccarini. Napovedovalec je bil novinar Giovanni Marzini.
na kratko
■	Sekcija KPI iz Milj prireja jutri ob 18.30 v Ljudskem domu (Ul. S. Giovanni 4) javno razpravo na temo »Za resnico, pravico in potrditev vrednot odporništva«. Govorili bodo posl. VViller Bordon, občinska svetovalka Liste Frausin Slavica Barut in predstavnik miljske sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije Gino Fontanot.
■	Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti se bo sestala v četrtek, 20. septembra. Na dnevnem redu ima overovitev pooblastil novim članom glavne skupščine, sledilo bo poročilo predsednika KG S Marina Pečenika, nato pa bodo svetovalci razpravljali o obračunu za leto 1989 in o izrednih načrtih del in posegov za leto 1991.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Fulvia Maurija
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin.
Mama, oče in Rossella
Trst, Lakotišče, 12. septembra 1990
Pogovor z Ivanom Širco o tovornem postajališču
Intermodalni promet bodočnost prevozništva
Direktor konzorcija tržaških avtoprevoznikov Transcar Ivan Širca je bil pred nedavnim imenovan v upravni svet Konzorcija za tovorno postajališče pri Fernetičih. Najprej smo ga vprašali, kako je prišlo do njegovega imenovanja?
»Od nekdaj je bil glavni problem upravljanja tovornega postajališča pri Fernetičih slaba povezava med ekonomskimi operaterji, ki tu delajo, in politiki, ki naj bi upravljali to strukturo, ki že dolgo ne odgovarja več potrebam časa. V bodočnosti pa se bo stanje verjetno še poslabšalo, saj strokovnjaki predvidevajo, da se bo promet skozi Fernetiče do leta 1993 najmanj podvojil. Vsled tega smo se prevozniki, ki delamo na Fernetičih, že pred leti začeli ukvarjati s tem problemom, seveda z našega poklicnega zornega kota. Najprej smo se pogovarjali s predsednikom postajališča, potem s predsednikom Trgovinske zbornice Tombesijem itd. Vsi ti naši obiski niso obrodili nobenega otipljivega rezultata. Zaradi tega smo sklenili, da bomo nastopili na učinkovitejši način. Najprej smo pritisnili na tržaške parlamentarce, nato smo intervenirali na ministrstvu v Rimu, kjer smo vendarle nekaj dosegli. Iz teh začetnih pobud sindikalnega značaja se je porodila zamisel o ustanovitvi konzorcija Transcar. Prevozniki smo se namreč v tem času dokopali do spoznanja, da smo v odnosu do drugih skupin, ki delajo na postajališču (špediterji, cariniki itd.) v podrejenem položaju. Dogajalo se je namreč, da pri upravljanju postajališča nihče ni upošteval naših zahtev. Jasno je bilo, da se gioramo prevozniki združiti v organizacijo, ki bi učinkovito zastopala naše interese. Vsi smo bili mnenja, da se mora ,ta organizacija sama vzdrževati. V perspektivi naj bi bil konzorcij Transcar celo zametek večjega konzorcija, ki bi se- neposredno ukvarjal s prevozništvom oziroma, ki bi kot skupno podjetje tržaškim prevoznikom omogočil preživetje tudi po evropski integraciji leta 1993, ko bo mednarodna konkurenca resno ogrozila naše male podjetnike. Zaradi te sindikalne akcije smo spoznali, da člani upravnih vrhovov postajališča sploh' ne poznajo problemov te ustanove, ker so bili na svoje položaje imenovani zaradi strankarskih zaslug in ne zaradi strokovnosti. Častni izjemi sta bili predsednik Konzorcija za tovorno postajališče Luciano Russo Cirillo in repentabfski župan Pavel Colja. Ko je Pokrajina morala imenovati svoje predstavnike v'upravni svet Konzorcija, je KPI predlagala moje ime. Glavni zagovornik moje kandidature je bil predsednik CNA Cosolini. Ponudbo sem sprejel prav zaradi potrebe, da smo tudi mi prevozniki zastopani v konzorciju.«
Kateri so glavni problemi, ki bremenijo delo na postajališču pri Fernetičih?
»Teh je res veliko. Sam načrt objekta je izjemno nefunkcionalen. Stavbe so slabo grajene, manjka pa veliko storitev, ki jih vsa postajališča za tovornjake drugod po Evropi imajo. Šoferji, ki tu na postajališču včasih čakajo zaradi carine tudi po več dni, nimajo nobenega primernega poceni hotela, menze so premajhne, ravno tako primanjkuje stranišč. Vzdrževanje stavb je naravnost kriminalno. Manjkajo pa tudi druge storitve, na primer delavnica itd. Tovorno postajališče je zelo slabo povezano s cestnim omrežjem. Zelo slaba je tudi povezava s postajališčem v Sežani. Obe postajališči sta namreč povezani s sorazmerno ozko cesto, ki je vklesana v skalah. Večkrat se zgodi, da se promet po tej cesti zagozdi, tako da morajo šoferji čakati po več ur, preden se sploh kanr premaknejo. Če pa bi se kaj zgodilo, na primer da bi zgorel kak tovornjak, gasilci ne bi mogli poseči, ker njihova vozila ne bi utegnila privoziti do kraja nesreče zaradi gneče kamionov.«
»Največje težave pa nam povzroča carina. Po vsej Evropi carine delajo 24 ur na dan. Samo naši cariniki delajo od 8. do 14. ure in potem v nadurah od 16. do 19. ure. S temi nadurami prak-
tično zaslužijo še eno plačo. Razumljivo je, da se ravno oni najbolj upirajo naši zahtevi, naj carina dela vsaj v dveh izmenah. Počasnost carinskih operacij povzroča avtoprevoznikom ogromno ekonomsko škodo, ker ne moremo planirati našega dela. Zaradi tega problema smo že protestirali pri pristojnem ministrstvu v Rimu. Poleg tega uprava tovornega postajališča in carinske oblasti še niso rešile problema tovornjakov v tranzitu (TIR). Šoferji teh tovornjakov morajo včasih čakati več dni, da jim cariniki ožigosajo dokumente. Carinski funkcionarji bi lahko to operacijo opravili v petih minutah. Če bi naša birokracija imela več smisla za organizacijo dela, bi verjetno poskrbela, da bi en funkcionar delal tudi v nočni izmeni. S tem bi občutno razbremenili parkirišče in promet na postajališču.«
V nekaterih tržaških gospodarskih in političnih krogih se že dalj časa govori o možnostih razširitve Tovornega postajališča na Fernetičih.
»Ta zahteva — najbolj odločno jo je zagovarjala stara uprava postajališča — je povsem neutemeljena, nestrokovna in nesmiselna. Avtoprevozniki pri tem odločno podpiramo repentabr-sko občinsko upravo, ki se upira nepotrebnim razširitvam. "Dobra" uprava bi najprej odpravila ozka grla (tu mislim predvsem na slabo organizacijo dela na carini), ki otežkočajo in ovirajo delo. Ko bomo odpravili ta ozka grla bo promet potekal bolj tekoče. Verjetno bi se nihče ne upiral res koristnim in upravičenim razširitvam, v danih pogojih pa je vsako širjenje povsem brezpredmetno. S tem y zvezi smo avtoprevozniki naročili arhitektu Berniju nov načrt, ki bi tovorno postajališče spremenil v res funkcionalen in sodoben objekt.«
Prejšnji upravni svet je odobril načrt ža gradnjo delavnice, kjer bi popravljali tovornjake.
»Res je, ampak ta načrt je na žalost zelo meglen. Sploh ni jasno, kakšna naj bo ta delavnica in kdo naj bi jo upravljal. Vodstvo postajališča smo prosili, naj upravljanje delavnice zaupa našemu konzorciju Transcar. Menimo, da bi morala biti delavnica "tranzitnega" tipa, kjer bi opravljali manjša popravila in servisiranje gum. S tem v zvezi smo se že pogajali z madžarsko družbo Hungarocamion. Mislim, da bi mi najbolje upravljali ta objekt, saj je večina avtoprevoznikov, ki delajo na Fernetičih, včlanjenih v naš konzorcij.«
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo kemične industrije z Zahoda preselile v države bivšege socialističnega bloka. Zaradi tega se bo verjetno promet kemijskih in nasploh strupenih snovi skozi Fernetiče povečal. Je tovorno postajališče opremljeno za tak promet?
»Menim, da se bo v bližnji prihodnosti način prevažanja kemičnih snovi bistveno spremenil. S kamioni bomo prevažali samo manjše količine teh snovi, večino kemikalij bo prevažala železnica. V Nemčiji je to že uveljavljena praksa. Na tem koncu Evrope, zaradi razsula italijanskih in jugoslovanskih železnic, nekako zamujamo ta razvoj.«
Kakšna bo bodočnost postajališča pri Fernetičih?
»Nedvomno v intermodalnem prometu. Tu je prihodnost svetovnega prevozništva. Prav bi bilo, da bi se naše postajališče primerno opremilo za tak promet. Uprava postajališča bo morala pri tem računati na bližino tržaškega pristanišča in železniškega vozla v Cervignanu. Kar se tega tiče, si konzorcij Transcar že prizadeva, da bi bil dejavno prisoten v Cervignanu.«
šolske vesti
Glasbena matica obvešča, da bo vpisovanje za nove gojence v Boljuncu danes, 12. t. m., od 17. do 19. ure.
Glasbena matica obvešča, da bodo popravni izpiti iz teorije in solfeggia danes, 12. t. m., ob 15. uri na šoli v Trstu.
Sejm bil je živ...
Oljkarštvo, vinogradništvo, ribogojništvo, raznorazne razstave in pričevanja iz bogatega kmečkega sveta, predavanja in srečanja...
Naši razstavljale! Vas pričakujejo z dobro založenimi kioski z domačim vinom in hrano
V Boljuncu od 14. do 17. septembra na
KMETIJSKIH DNEVIH ’90
URNIK RAZSTAVE: petek	17-22
sobota/nedelja	9-22
ponedeljek	17-22
Kioski, predstave in ples vsak dan do 24. ure
"Dneve" prirejajo Občine: Trst, Milje, Devin-Nabrežina, dolina, Zgonik, Repentabor
_________gledališča___________
GLEDALIŠČE VERDI
V torek, 18. t. m., ob 20.30 bo v Mali dvorani gledališča Verdi koncert dua, ki je leta 1989 osvojil prvo nagrado na mednarodnem natečaju Sergio Lorenzi in ki ga sestavljata Cleeve Greensmith (čelo) in Carole Presland (klavir). Na programu bodo skladbe L. van Beethovna, J. Brahmsa in S. Barbera.
koncerti
Glasbeni september
■ Jutri, 13. t. m., ob 20.30 bosta v Evangeličanski cerkvi nastopila bariton Thomas Jesatko in pianist VVerner Doer-mann. Na sporedu bodo Shumannove in Schubertove skladbe.
Devinski grad
Od 15. do 22. t. m. bo na sporedu tretja izvedba mednarodnega glasbenega natečaja "Castello di Duino", ki je letos namenjen violončelu. Prva izločilna preizkušnja bo v soboto, 15. t. m., ob 10.30 v Devinskem gradu. Udeležencev je 42 in prihajajo iz ZDA, Sovjetske zveze in Japonske.
Glasbena matica vabi v torek, 18. t. m., ob 20.30 v evangeličansko luteransko cerkev, Trg Panfili, na koncert Mladinskega pevskega, zbora SEVERAČEK iz Liberenca (ČSFR). Dirigent Milan Uhe-rek.
razstave
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki
spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih
10.00-	22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in
17.00-	20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in
17.00-	19.00.
Na gradu sv. Justa bo razstava ruskega slikarja, kostumista in designerja Er-teja odprta do konca septembra. Urnik: od 10. do 19. ure.
Na sedežih letoviščarskih ustanov v Miljah in v Sesljanu bosta do 15. t. m. odprti razstavi grafik Alpe-Jadran. Razstavljali bodo italijanski, jugoslovanski in avstrijski umetniki. Urnik: od 9. do 13. ure - ob sobotah ih praznikih zaprto.
KD Kraški dom obvešča, da je odprta slikarska razstava Milana Bizjaka v pokrajinskem muzeju v Repnu do 16. t. m. Urnik: ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure.
kino
ARISTON - 17.45, 21.55 Mr. & Mrs. Brid-
ge, r. James Ivory.
EXCELSIOR - 18.00, 22.15 Revenge, r. Tony Scott, i. Kevin Costner, Anthony Ouinn.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.30, 22.00 Mahabharata, r. Peter Brook. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Society, the horror, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 La corsa piu pazza del mondo 2, i. John Candy. NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Ramba III
-	la vendetta bestiale, □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 LTrlande-
se, i. Anthony Hopkins, Jean Simmons. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Ancora 48 ore, i. Eddie Murphy.
MIGNON - 16.30, 22.15 Doppia identita, i. Theresa Russel.
LJUDSKI VRT - 21.15 Relazioni perico-lose.
EDEN - 15.30, 22.00 Sogni bagnati di una moglie, pom., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi parla, i. John Travolta, Kristie Alley. LUMIERE - 17.00, 22.15 Brazil, r. Terry Gilliam, i. Robert De Niro.
ALCIONE - 17.30, 22.10 Forza maggiore, r. Pierre Jolivet, i. Alan Bates, Francoi-
SG CllIZGt.
RADIO - 15.30, 21.30 Umida e bionda, pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □
-	18. letom □ □
razna obvestila
Godbeno društvo Prosek vabi v glasbeno šolo novo godbenike. Vpisovanje in informacije vsak torek in petek od 20. do 21. ure v Soščevi hiši.
Slovenski lovski pevski zbor FJK Doberdob obvešča pevce, da bo prva vaja danes, 12. t. m., ob 20.30 v Bubničevem, domu v Repnu.
Dekliški pevski zbor Glasbene matice sporoča vsem dekletom, ki bi se nam rade pridružile, da se lahko oglasijo na sedežu GM danes, 12., jutri, 13., ali v petek, 14. t. m., ob 19.30.
ŽPZ Ivan Grbec - Škedenj, Ul. di Ser-vola 124, obvešča svoje pevke, da bo začel novo pevsko sezono v ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 v društveni dvorani. Srčno vabljene nove pevke. Za informacije poklicati na tel. št. 822605.
Pevski zbor Fantje izpod Grmade obvešča pevce, da bo prva vaja v petek, 14. •t. m., ob 20.30. Vabljeni tudi novi pevci!
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši je v septembru zaprta zaradi preureditve . knjižnega sonda.
TPPZ Pinko Tomažič — sezona 1990/91 - Bliža se 20. obletnica ansambla in 50. obletnica vstaje proti nacifašizmu. Predstavniki pokrajinskega odbora VZPI in odbora TPPZ P. Tomažič so obiskali predstavnike republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Pogovarjali so se o prir pravah na 50. obletnico vstaje slovenskega naroda. V četrtek, 20. t. m., ob 20.30 bo v obnovljenih prostorih TPPZ P. Tomažič prva odborova seja. V petek, 21. t. m., ob 20.30 pa bo vaja celotnega ansambla. Vabljeni tudi novi pevci!
__________prispevki__________________
V	spomin na drago nono Viktorijo Ta-učar por. Milkovič darujeta Laura in Odeta z družinama 50.000 lir za os. šolo Karel - Destovnik Kajuh iz Gropade.
V spomin na Rafaela Grgiča in Viktorijo' (Doro) Milkovič daruje družina Kalc (Fariče 51) 10.000 lir za KD Skala in
10.000	lir za padriško cerkev.
V	spomin na drago teto Stano darujejo Marija, Valter, Melita in Alex, Marjetica in Pino 600.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Stanislave Puntar damje Sonja Majowski z družino
30.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
Za 25. obletnico poroke darujejo prijatelji 180.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Ide Pertot damje lekarna Logar 50.000 lir za SKD 1-Gruden.
V	spomin na dragega Vittoria Desca damje dmžina Pupis 50.000 lir za nabre-žinsko godbo.
V	spomin na prijatelja in tovariša Ljuba Černeta damje Srečko Colja 25.000 Ih za Zdmženje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem.
V	spomin na pok. Ljuba Černeta daruje Bianka Batič 20:000 lir za Zdmženje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem.
Namesto cvetja na grob pok. Josip® Lovrihe damje Josip Lovriha z družino (Dolina 233) 30.000 lir za KD Valetnin Vodnik.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Daneu damje Gička 15.000 lir za SD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Laure Sedmak damjeta Lina Košuta in mož Lucio 30.000 lir za vzdrževanje kriškega Ljudskega doma.
__________mali oglasi
KUPIM trisobno stanovanje na Opčinah Tel. 393623.
NOVA telefonska številka zobozdravniš-ke ambulante dr. Sardočeve je: 371184-
KNJIGE za prvi razred Žiga Zois prodam. Tel. 220669.
MAJHNO zemljišče ali zapuščeno njivo v Bregu, na Krasu, v Miljah ali drugi® v okolici Trsta iščem v najem za nedeljski relax. Tel. 826756 - Davor.
ROTTVVEILER mladiče, stare osem tednov, cepljene, z visokim rodovnikom prodajamo. Tel. 200520 med 12. in 18-uro. -
IŠČEM knjige za tretji razred znanstvenega liceja. Tel. 228438.
IŠČEM delo kot hišha pomočnica ali kot varuška, štirikrat tedensko v Trstu. Tel. (003866) 81371.
IŠČEM motor alfa 33 1500. Tel. (0481) 531038.
IŠČEM hišo z vrtom na Krasu, tudi P0/ trebno popravil. Tel. 824691 v večernih urah.
ODDAJAM sobe na Bledu v drugi pol°' vici septembra. Za informacije tel. na št. 214644.
ZADNJE Hlavatyjeve akvarele prodam po ugodni ceni. Tel. od 18. do 21.. ure na št. 413142.
V občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava o alpinistu Emiliu Comiciju.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 12. septembra 1990
GVIDO
Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 19.23 - Dolžina dneva 12.44 - Luna vzide ob
23.54	in zatone ob 15.36.
Jutri, ČETRTEK, 13. septembra 1990
JANEZ
PLIMOVANJE DANES: ob 14.50 najvišja 20 cm, ob 23.55 najnižja -30 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
20,4	stopinje, zračni tlak 1013,6 mb rahlo raste, veter 22 km na uro vzhodnik-seve-rovzhodhik; burja s sunki do 54 km na uro, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefano Mattia Fiora-ni,. Beatrice Gatta, Fiorenza Asaro, Ma-nuel Prem, Pamina Gelsomino, Desiree DAlessio.
UMRLI SO: 80-letna Eva Chiandotto, 74-letni Giovanni Križman, 22-letni Marino Starez, 66-letni Luigi Leuz, 91-letna Caterina Zuliani, 30-letni Fulvio Mauri, 55-letna Maria Gasperi, 82-letna Santa Furlan, 21-letni Massimo Defranceschi, 74-letni Antonio Palmisano, 77-letni Bruno Loj, 81-letna Emma Coretti, 85-letni Antonio Lubis, 88-letni Antonino Lave-nia, 78-letna Giulia Delost.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. septembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Milje - Lungomare Venezia 3,
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Milje -Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Milje -Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
SKD Vigred prireja 16. t. m. izlet v Bohinj na Kravji bal. Za vpisovanje tel. od 19. do 21. ure na št. 200150 - Franka Škrk ali Armita Kante na št. 201102 še danes, 12. septembra.
Zadružni center za socialno dejavnost in Društvo slovenskih upokojencev prirejata 3., 4., 5. in 6. oktobra izlet v Budimpešto. Prijave in informacije na sedežu Zadružnega centra v Trstu, Ul. Ci-cerone 8/b, tel. 360324, od jutri, 13. t. m., dalje.
SPDT prireja 15. in 16. t. m. dvodnevni avtomobilski izlet na Visoko rozojansko pot. Izlet je primeren samo za izkušene 'planince. Prijave sprejema ZSŠDI (tel. 767304).
Ob praznovanju 500-letnice rudnika
organizira Sindikat upokojencev SPI -CGIL od D.omja v petek, 21. t. m., izlet v Idrijo in bolnico Franjo. Vpisovanje na tel. št. 228597 ali 228909.
SK Devin organizira ob Oktoberfestu štiridnevni izlet v Salzburg in Miinchen od 21. do 24. t. m. Za vpisovanje in informacije Jordan Purič - tel. 327196 in Bruno Škerk tel. 200236.
čestitke
Dne 2. t. m. je na mednarodnem tekmovanju za diatonično harmoniko v ' Ljubečni dosegel prvo mesto ‘13-letni DAVID MELON. Še mnogo takih uspehov mu želi vsa družina.
Pred 35 leti sta stopila na skupno življenjsko pot EMA in EDVIN KOMAR iz Ricmanj. Še na mnoga leta jima kličejo sin Maksi z Rosano in Jasno ter sin Dorjan z Marizo.
Na konservatoriju G. Tartini je diplomiral iz klasične kitare MARKO FERI. Prisrčno mu čestitata in voščita veliko uspehov teta Lidija in Olga z družino.
MEDICINSKA sestra z 10-letno prakso nudi strokovno in ostalo pomoč v gospodinjstvu, bolnikom ali ostarelim ose-
bam. Tel. .(003867) 71256.
PODARIM psička, majhne pasme, starega dva meseca. Tel. 228365 ob uri kosila.
PRODAM fiat 127, letnik '81. Tel. 201083. PRODAM pet hrastovih sodov razlifo® mer. Tel. 229486 v večernih urah. PRODAM mini 90 po zelo ugodni ceni-
Tel. 381794.
PRODAM fiat 500, letnik '72. Tel. po la uri na št. 226687.
PRODAM po ugodni ceni 200 bal sena ih 70 bal listja za steljo. Zainteresirani na) tel. ob uri kosila na št. 226585.
NUDIMO vsem možnost, zaslužka 3.000.000 lir in napredovanje pri delu-Dejavnost lahko vršite tudi po redneih delovnem urniku in se nahaja v bližij11 doma. Zahteva se lasten avtomobil j0 dinamičnost. Predstaviti -se v Hotelu. Lido - Milje danes, 12. t. m., od 16. do 19. ure.
NUDIMO vsem možnost zaslužka 3.000.000 lir in napredovanje pri Dejavnost lahko vršite tudi po rednem delovnem urniku in se nahaja v bliže' doma. Zahteva se lasten avtomobil 'h dinamičnost. Predstaviti se v Hotel Internazionale - Ul. Trieste - Gorica-danes, 12. t. m., od 16. do 19. ure. ,
MLADJE: tržaško uredništvo obvešča, d se na revijo lahko naročite v Teža®*/ knjigarni z naročilnicami in nakazilom na tujski račun št. 65/21363 pri Trža5?a kreditni banki. Letna naročnina zna
20.000	lir + 4.000 lir za poštne stroškf' Na revijo se lahko naročite neposre no pri izdajatelju: Mladje, Tarvisers' -
16, 9020 Celovec.
UPRAVA PRIMORSKEGA DNEVNIK*
- Gorica išče osebo z mopedom za ra našanje Primorskega dnevnika v zg0® njih jutranjih urah po mestu Gori _ Za informacije: uprava Primorskeg dnevnika, Drevored XXIV Maggi° Gorica, tel. (0481) 533382.
menjalnica_____________________ n. 9.1990
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI trst
Ameriški dolar ....	. 1188,25	1155,—	Japonski jen 		8,477	i."
Nemška marka		.	745,59	740,—	Švicarski frank		891,42	885-'"
Francoski frank ...	.	222,58	219,—	Avstrijski šiling		106,011	104.^
Holandski florint .	661,57	650.—	Norveška krona		193,35	ISO--"
Belgijski frank		36,27	35.—	Švedska krona		203,94	igo-"
Funt šterling		. 2187,35	2160.—	Portugalski eskudo	8,425	
Irski šterling 		. 2002,—	1960,—	Španska peseta 		11,874	It'
Danska krona		.	195,18	191,—	Avstralski dolar		967,70	900.
Grška drahma		7,594	7.—	Jugoslov. dinar 		—	100.
Kanadski dolar		. 1016,70	970,—	ECU		1542,90	
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.: Sedež 04016700; Agencija Domjo	611
Agencija Rojan
V Benetkah se nadaljuje mednarodni festival
Povprečni tekmovalni filmi
BENETKE — Z letošnjim festivalom nekaj ni v redu. Umetniška raven predstavljenih filmov je največkrat tako povprečna, da ne opravičuje truda kritikov in novinarjev, ki trmasto vztrajajo v dvorani in iščejo na Platnu smisel tekmovalnega sporeda. Tekmovalni sekciji je očitno usojeno, da razpolaga z najmanj zanimivimi filmi, kar smo jih do danes lahko gledali na Lidu in včerajšnji festivalski dan je bil v tem pogledu Se najbolj zgovoren.
Gledalci so imeli na voljo pet filmov, dvTi iz tekmovalnega programa, ter po enega iz netekmovalnega programa, tedna kri-hke in dokumentarnega programa. Netek-movalna sekcija nam je podarila prvo res zabavno delo festivala: rock komedijo Dan-ehTthru the Dark Mika Ockrenta. Zgodbica /e prčprosta, a prijetna, gre namreč za sPodletelo dekliščino in fantovščino, ki se zaključi brez poroke protagonistov, vendar z odrešujočim begom iz Liverpoola. Na begu so tudi protagonisti črno-belega filma ^inkelmanns Reisen (Winkelmannova potovanja) Jana Schiitta. Teden kritike je uvr-stil v svoj program film o obeh Nemčijah, kjer razliko vidimo le v tem, da imajo nekatere družine trabant, druge pa mercedes, nekatere nimajo ananasov, druge pa imajo vse preveč skrbi s prhljajem in s prodajo šamponov.
Za dokumentarni biserček je poskrbel VVerner Herzog z Echos aus einem diisteren keich-Bokassa. S pomočjo nekega novinar-la, ki ga je dal "cesar" Bokassa aretirati, šeš da je vohunil za Južno Afriko (in spretno zmontiranega dokumentarnega gradi-va), nam je Herzog podal enkratno sliko sodobne politične oslarije, ki ji ni para. Herzog je hudomušno navedel neizpodbitne podatke, da se je Bokassa sam imenoval za cesarja in se tudi sam kronal, kot je to storil Napoleon, nato pa so cesarja objema-n in poljubljali vsi po vrsti od Giscarda k>'Estaigna do papeža. Z Bokasso pa ni bilo Vse v redu. Tudi ko ne bi moril sovražnikov ‘n jih potem pražil na olju (prič je bilo še Pa še) bi kdo lahko dojel, da s fantom nekaj ni v redu. V srednjeafriški republiki je hotni obnoviti napoleonove čase, kar presun-‘Hv pa je dokumentarec o njegovem ustoličenju, ko se je s sinom sprehajal pred pala-
Herzogov film je spregovoril o cesarju Bokassi
čo v dolgi beli obleki z milijoni našitih biserov.
Bokassa je bil taka pošast, da nima niti smisla, da bi o tem razmišljali, pravi Herzog, ki si je raje privoščil diktatorja tako, da je vsem pokazal, kako neomikan in nekulturen je bil ta človek, ki je dolga leta odločal o življenju in smrti tisočih oseb. Višek je menda prav v motivaciji aretacije francoskega novinarja, ki v dokumentarcu skrbi za povezovanje posameznih posegov in arhivskega materiala. Novinar je poročal o kronanju, svoj tekst pa je poslal po teleksu. Zaradi številnih prekinitev toka je stroj natisnil na papir le vrste in vrste črk, ki so jih briljantni funkcionarji zamenjali za kodeks strašnega .vohuna. (Tudi Bond je pošiljal tajna sporočila po teleksu, mar ne?)
Herzog nam preko dokumentarca o Bokassi posreduje vse prej kot razveseljivo ugotovitev, da smo ljudje vedno odvisni od peščice norcev, ki nas vodijo, pa če smo zanje volih ali pa ne.
Za zlatim levom sta se podila Francozinja Claire Denis in Poljak Mariusz Trelin-ski, dvomim pa, da bo kdo od njiju spravil beneško krilato mačko v Žakelj.
Denisova je zamorila občinstvo s filmom Sen fout la mort, kar lahko prosto pre-
vedemo z "naj gre k vragu še smrt", v resnici pa je tako ime nekemu petelinu, ki ga dva temnopolta priseljenca trenirata za boj. Gospa Denis je ob zaključku filma dodala sicer pripis (pripisi so letošnja festivalska moda) s katerim obvešča cenjene gledalce, da je vsa nastopajoča perutnina čila in zdrava, da ni nihče mučil živali, to je, da so petelini preživeli snemanje. Velik aplavz maskerju, ki je z umetno krvjo mazal čudovite peteline-bojevnike, malo manj navdušenja pa si zaslužijo režiserka in igralci.
Francoski polomiji naj dodamo še doprinos poljske kinematografije, ki jo je zastopal film Požegnanje jesieni (Jesen se poslavlja). Če se je gospa Denis skušala lotiti vprašanja imigracije v Franciji, se je tudi Trelinski lotil sodobne in sporne teme.
Za literarni predlog je poskrbel Witkie-wicz, režiser pa ga je prikrojil svojim potrebam in je v bližajoči se jeseni videl propad komunizma. V romanu smo sicer pred izbruhom revolucije, Trelinski pa je tekst preusmeril na tir Solidarnosti in postkomunistične Poljske. Rezultat tolikšnega truda pa je kar se da povprečen in se resno sprašujem, čemu so ga sploh uvrstili v program.
EVA FORNAZARIČ
Ženska in njena stvarnost breda pahor
0 enakopravnosti na papirju
Enakopravnost med moškim in žensko na delovnem mestu še vedno ostaja samo na papirju: v Italiji je bilo sicer res sprejetih veliko zakonov, ki so odpravili številne zelo očitne diskriminacije, vendar pa še velja nepisano, a splošno spoštovano pravilo, da je za isto delo ženska slabše plačana od moškega. Tokratna potrditev že velikokrat izrečene trditve prihaja iz »nevtralnih« znanstvenih krogov: inštitut za preučevanje političnih in družbenih vprašanj Ispes je namreč izdelal precej obširno študijo, v kateri po eni strani prihaja do izraza odločenost žensk, da se uveljavijo na delovnem mestu, po drugi pa so navedeni otipljivi primeri b njihovem podrejenem položaju.
Prvi podatek, ki izhaja iz raziskave, priča, da so ženske v splošnem veliko bolj izobražene in profesionalno usposobljene kot v preteklosti, vendar pa se podoba o elegantni in briljantni ženski, ki se je prebila na pomembna mesta, nanaša na zelo ozek krog žensk. Večina zaposlenih žensk pa se mora še vedno spopadati s številnimi vsakodnevnimi težavami.
V bistvu uveljavitev na delovnem mestu žensko drago stane, saj mora, še zlasti, če ima družino, delati v povprečju dvakrat toliko kot moški. Raziskovalci inštituta Ispes so med drugim izračunali, da zaposlena ženska brez otrok dela doma še dodatnih 27,2 ure na teden, medtem ko gospodinja porabi za razna domača opravila 43,1 ure. Zaposlena ženska z enim otrokom dela doma v povprečju 31,7 ure, gospodinja 52,1: če ima ženska dva otroka se število ur pri zaposleni dvigne na 33,4 ure na teden, pri 'gospodinji pa na 56. Doprinos moškega je v vsakem primeru skorajda zanemarljiv, saj v povprečju, ne glede na to, če je njegova žena zaposlena, porabi za razne družinske obveznosti največ pet do šest ur tedensko.
Prikaz, ki ga ponuja inštitut Ispes, torej še zdaleka ni spodbuden: po eni strani je sicer res, da se je v zadnjem desetletju potrojilo število odvetnic, sodnic, arhitekt in inženirk, istočasno pa prav tako drži, da je samo 5,5 odstotka zaposlenih žensk na odgovornejših mestih. Prav tako je še precej običajen pojav, da so ženske, ki zasedajo isti položaj kot moški kolega, manj plačane. Do tega prihaja predvsem med uradniki, se pravi v delovni kategoriji, v kateri ženske izredno težko napredujejo. Bolj zaradi težav kot pa iz prepričanja, pravijo raziskovalci Ispesa, se ženske odločajo za part time, zaradi česar se njihov delovni položaj slabi.
Še najbolj so italijanske ženske diskriminirane v politični areni: v prvem parlamentu, ki je izšel iz povojnih volitev, na katerih so sodelovale tudi ženske, so slednje zasedle le 6,8% mest, vendar pa se je njihova prisotnost v štiridesetih letih povzpela na pičlih 13 odstotkov.
Ob prikazu sedanjosti pa raziskava Ispesa predstavlja tudi nekaj hipotez o zaposlenosti žensk v naslednjem ti-_ sočletju: leta 2007 bi na 27 milijonov in pol zaposlenih število žensk moralo narasti na 15 milijonov in pol.
današnji televizijski in radijski sporedi
[ (£ RAI 1_____________
9-00 Risanke: Tao Tao
9.30	Nad.: Santa Barbara
10.30	Film: L'ultimo treno da Vienna (pust., ZDA 1962, r. Arthur Miller, i. Robert Taylor)
ll,55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nanizanki: Su e giu per Beverly Mills, 12.30 Fuo-rilegge j-l.SO Dnevnik
14.00	Variete: Ciao fortuna
14.15	Film: La grande congui-
sta (pust., ZDA 1947, r. R. Wallace, i. J. Wayne) l°-20 Mladinska oddaja: .	Aspettando Big!
0.05 Nad.: Canne al vento 1°-15 Nan.: Cuori senza eta l°.45 Nad.: Santa Barbara 19-40 Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.40	Film: Rancho Bravo (vestern, ZDA 1966, r. A. McLaglen, i. James Ste-0	wart, Maureen	0'Hara)
2.20	Dnevnik
4.40	Šport v sredo: nogomet, ~	atletika
4.00	Dnevnik in vreme
u-l0 Rockovska noč: U2, Simple Minds, Beatles, Rolling Stones
1.00	Mezzanotte e dintorni
CANALE s
90 Nanizanke: Simon Tem plar, 9.00 Alfred Hit ,n chcock, 9.30 Diamonds '90 Film: Ti amo ancor (kom., ZDA 1940, r. Wc odbridge Van Dyke,
l2tn ^yrna Loy)
Nanizanka: Due com
noi - Un avvocato peri
13 col°so
■90 Kviza: Čari genitor:
14.15	II gioco delle cop 15 n Pie
9 Rubrike: Agenzia ma trimoniale, 15.30 Ti amc Parliamone, 16.00 Cere Ig „ eoffro, 16.30 Čara TV
5 Kvizi: Doppio slalorr
12.25	Babilonia, 17.5 O-K. H prezzo e giustc
19.00	II gioco dei nov (ifodi Gerry Scotti), 19.4 2o,3n Tra moglie e marito
Variete: Bellezze al ba gno 2 (vodi Marco Co 22.3n lutnbro)
Nanizanka: Charlie' Engels - Angeli al colle 23 j 96
Variete: Maurizio Co l-On * Sxanzo Show
Nan.: Marcus Welb’ M.D. - Un dono prezios.
^ RAI 2
9.00	Nanizanki: Lassie, 10.15 II mistero del Morca, vmes risanke in dokumentarec
1L10 Podelitev diplome ho-noris causa junaku Tien An Mena Fangu Lizhiju
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nan.: Saranno famosi
15.15	Variete* Ghibli
16.25	Nan.: Mister Belvedere
16.50	Nogomet: SZ-Norveška (neposredni prenos iz Moskve), vmes (ob 17.50) večerne športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Glasbena oddaja: II nu-ovo Cantagiro
22.45	Dnevnik nocoj
22.55	Aktualno: Benetke '90
23.35	TV film: Stelle in fiam-
me (dok.)
0.35 Dnevnik, vreme in horoskop
0.50 Film: Gli specialisti (vestern, It. 1970, r. S. Corbucci, i. Johnny Hallyday, G. Moschin)
RETE 4________________
8.30	Nanizanka: Bonanza
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.00 Amando-ti, 10.30 Aspettando il do-mani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria - Časa... dolce časa
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.35	Nad.: Sentieri
15.4Q Nanizanka: Falcon Crest - L'angelo vendicatore
16.45	Nadaljevanki; Andrea Celeste, 17.50 La valle dei pini
18.20	Nanizanka:	General
Hospital
19.25	Nad.: Febbred amore
20.30	Aktualno: Ciak a Vene-zia
20.40	Film: Mio figlio Nerone (kom., It. 1955, r. Steno, i. Alberto Sordi, Brigitte Bardot)
22.25	Film: Streamers (dram., ZDA 1983, r. Robert Al-tman, i. Matthew Medine, Michael Wright)
0.40 Nanizanki: Mannix, 1.40 Barnaby Jones - La spirale del delitto
r> RAI 3_____________________
12.05	Film: Il ferroviere (dram., It. 1956, r.-i. Piet-ro Germi, i. Sylva Ko-scina)
14.00	Deželne vesti
14.10 Dokumentarec: Arizona
-	Saguaro, la senfinella del deserto
15.05	Film: Agente confiden-ziale (krim., ZDA 1945, r.
H.	Shamlin, i. Lauren Bacall, Charles Boyer)
17.00	Italijansko prvenstvo . v atletiki (iz Pescare)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.00	Aktualnosti: Bambiri-chinate
20.30	Nanizanka: I Professio-nals - Due piu due '
21.30	Film: Eroi per un amico (dram., r. Alan Smithee, i. Michael Schoffling, Tom Wilson, Glen Frey,
I.	del)
22.20	Večerni dnevnik
22.30	Film (2. del)
23.15	Rubrika: Gli intrattabili
-	Pietro Citati
24.00	Nočni dnevnik
0.30 Aktualnosti: Blob v Benetkah
[ fr* TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Živžav
9.50	TV drama: Sentimentalna zgodba (pon.)
10.50	Nadaljevanka: Zmaga (pon. 1. dela)
11.35	Video strani
15.20	Video strani'
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Dokumentarni oddaji: Ob 500-letnici Idrije, 17.45 Po sledeh napredka
18.15	Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - Južni križ, 18.25 Čarobni kovček
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Mornar št. 512 (dram., Fr. 1984, r. Rene Allio, i. Dominigue Sanda, Jacgues Pengt)
21.40	Glasbena parada Radenci '90: Jazz orkester RTV Beograd
22.00	Dnevnik in vreme
22.25	Nočni program Sova,
vmes nanizanki Alf in Srce mesta •
23.40	Video strani
ITALIA 1_____________
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Superman,
10.00	Boomer, cane intel-ligente, 10.30 Skippy il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.00 La famiglia Addams,
12.30	Benson, 13.00 La famiglia Bradford - Prova-ci ancora Tom, 14.00 Happy Days, 14.30 Com-pagni di scuola, 15.00 Su-percar
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e cantiamo con Licia in risanke
18.00	Nanizanke:	Batman,
18.30	Supercopter - Mis-sione nella notte, 19.30 Časa Keaton - Diploma di maturi ta
20.00	Risanke
20.30	Film: Barracuda (fant., ZDA 1978, r. Harry Ker-win, i. Jason Evers, Roberta Leighton)
22.20	Naniznake: I Robinson -Prendeteli vivi, 22.50 Cin cin - Un tutu per Diane, 23.10 Vietnam addio, 0.20 Chips, 1.20 Benson
OPEON_________________
9.00	Nan.: 4 in amore, 9.30 Captain Nice, 10.30 Col-laborators, 11.30 Le spie
12.30	Filmi in risanke
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: A venfanni e sem-pre festa (kom., It 1957, r. Vittorio Duše)
17.00	Nanizanki: Palcosceni-co, 18.00 Galactica
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Tim (dram., Av-stral. 1979, r. Michael
■ Pate, i. Piper Laurie)
22.30	Film: La tragedia del Bo-unty (dram., ZDA 1935, r. F. Loyd, i. C. Gable)
TMC____________________
10.00	Nad.: Il grigio e ilblu
11.00	Nanizanka: Cassie & Co.
12.30	Nan.: Mago Merlino
13.00	Poletni šport in dnevnik
13.45	TV film: Il profumo del
potere (2. del)
15.00	Film: Le colline bruciano (vestern, ZDA 1956, r. S. Meisler, i. T. Hunter)
16.50	Risanke: Snack
18.00	Nan.: Lui, lei e gli altri,
18.30	Segni particolari, genio, 19.00 Petrocelli
rUP) TV Koper
12.30	Zgodovina športa po želji: Juke Box
13.00	Dok.: Čampo Base
13.45	Boks: Speciale Bordo
Ring
15.30	Bezbol - Major League
16.45. VVrestling Spotlight
17.30	Nogomet - angleško prvenstvo
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Tuttocalcio
20.30	Oddaja o ameriškem nogometu
22.15	TVD Novice
22.30	Nogomet - tednik Tutto Mercoledi, nato EP 1992: Škotska-Romunija
23.30	Boks: Bordo Ring
TV Slovenija 2
18.20	Obrtni sejem v Celju
18.30	Slovenci v zamejstvu
19.00	Izobraževalna oddaja: Zdravila
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Glasbena oddaja: Nekaj novega, nekaj starega
20.55	EP v nogometu 1992: Severna Irska-Jugoslavija (iz Belfasta)
22.50	Svet poroča, nato SP v padalstvu
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Codice Rebecca (krim., ZDA 1985, r. D. Hemmings, i. Cliff Robertson, 1. del)
22.30	Nogomet: prijat, tekma Španija-Brazilija
23.20	Vesti in šport
24.00	Film: Alcool (dram., ZDA 1951, r. Gordon Douglas, i. James Cagney)
TELEFRiULI____________
11.00	Morski športi
11.30	Nad.: Vite rubate (pon.)
12.30	Rubrika
13.00	Nan.:L'albero delle mele
13.30	Film: Llncendio di Cica-, go (i. Tyrone Power)
15.30	Nan.: L albero delle mele
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: Si e giovani solo due volte
19.30	Dnevnik, Voglia d'estate
20.30	Film: Uomim d'amianto contro Tinferno (r. A. McLaglen, i. J. Wayne)
22.30	Nočne vesti
23.00	Nan.: Trauma Center,
24.00	Si e giovani solo due vbite (pon.)
0.30 Nočne vesti
TELE 4	_________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropo in nazaj; 8.40 Revi-val; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Prigode Huckleberryja Finna (Mark Twain, 2. del); 9.50 Instrumentalni solisti; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Južnoameriška folklora; 12.00 Intervju; 12.20 Orkestri; 12.40 Naši zbori: Mladinski zbor Glasbene matice (vodi Stojan Kuret); 13.20 Melodije; 13.40 Oblaki so rudeči;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Stari časi družabnosti; 16.45 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Brahmsov teden; 18.00 Med zemljo in sanjami; 18.25 Znani ansambli; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 8.05 Počitnice; 8.30 Instrumenti; 9.05, Glasba; 9.35 Turistični napotki; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela glasbene mladine; 14.40 Merkurček;
15.30	Dogodki in. odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in. ces,-tne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta; 9.15 Clic, 9.35 Popevke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Živio poletje;
16.00	Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Puzzle; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
Občina bo zaprla prometu Raštel in preuredila parkiranje na Travniku
Goriška občinška uprava bo v kratkem uvedla nekaj novosti glede prometa in parkiranja v mestu. Ne gre sicer za dolgo pričakovano celovito preureditev prometa, pač pa za prve začasne in še nekoliko boječe korake v tej smeri. Uvedli bodo namreč nova pravila za parkiranje na Travniku, predvideno pa je tudi zaprtje Raštela, ki bo tako postal prvi "otoček" za pešce v mestu. Če k temu dodamo svoj čas odobreni sklep, da bo na Battistijevem trgu parkiranje najbrž že z mesecem oktobrom dalje dovoljeno le proti plačilu (upravljala ga bo UGG), je na dlani, da se bodo morali goriški avtomobilisti kmalu sprijazniti z novostmi, kakršne so v večini drugih mest uvedli že pred časom.
Novosti sta včeraj na tiskovni konferenci predstavila občinski odbornik za promet Mario Breščak in poveljnik mestnih redarjev Armido Žaro. Na Travniku bodo po novem prepovedali parkiranje na pločnikih (na odsekih med Raštelom in Ul. Bombi ter od Ul. Mameli do Ul. Arcivescovado) ter dovolili samo parkiranje na cesti vzporedno s pločnikom. Na središčni ploščadi trga pa bodo časovno omejili parkiranje. Tako bo po novem skupno na Travniku 219 parkirnih mest namesto sedanjih 228, spremenilo pa se bo razmerje med neomejenimi in časovno omejenimi parkirišči: slednjih je sedaj 34, po novem pa jih bo 125.
S tem naj bi torej Travnik namenili predvsem kupcem in nasploh gostom, ki prihajajo v center, domačini - stanovalci, trgovci, uslužbenci - pa naj bi
se za celodnevno ali poldnevno parkiranje posluževali drugih parkirišč. Danes, je pojasnil odbornik Breščak, se namreč z možnostjo časovno neomejenega parkiranja dogaja podobno, kot če. bi nekoga povabili k nam domov, kjer bi mi sedeli na fotelju, gosta pa bi pustili stati. To ni več sprejemljivo, treba je dovoliti rotacijo med vozili na razpoložljivih parkirnih mestih. Poleg tega naj bi z novimi ukrepi "vrnili pločnike pešcem". Nova ureditev naj bi stopila v veljavo v oktobru, brž ko bodo postavili ustrezne prometne znake in na novo zarisali vozne pasove in parkirna mesta na asfaltu.
Kasneje, najbrž v začetku decembra, pa naj bi prometu motornih vozil (razen seveda za dostavo blaga) zaprli Raštel.- Gre za prvi in dokaj omejen ukrep v smeri omejevanja prometa, ki niti ne bo zajel bližnjih ulic Monache in Rotta, kot bi morda kdo lahko pričakoval. Vsi ti ukrepi so namreč še nekako poskusni in začasni, v pričakovanju celovite preureditve prometa.
Odbornik Breščak je namignil na hipotezo, da bi v naslednji fazi celo povsem izločili avtomobile s Travnika, prej pa bo treba zagotoviti alternative za parkiranje. Vse bolj si utira pot zamisel, da bi avtomobile puščali izven centra mesta in parkirišča (na primer
pri Rdeči hiši in pred razstaviščem v Ul. della Barca) povezali s centrom z miniavtobusi. Ta zamisel pa zaenkrat še ni izvedljiva tudi zaradi težav Mestnega avtobusnega podjetja. Njegov predsednik Jakončič, ki je tudi sodeloval na tiskovni konferenci, je pojasnil, da so v veliki stiski zaradi pomanjkanja osebja in zakonskega predpisa, ki dovoljuje le eno novo zaposlitev za vsakih 10 upokojenih uslužbencev. Z 32 uslužbenci, ki delajo tudi po 10-12 ur dnevno, si podjetje res ne more privoščiti uvajanja novih prog.
Novinarje je na srečanju zanimalo tudi, kdaj bo prišlo do celovite preureditve prometa in uvajanja otokov za pešce, saj se kar vrstijo zahteve rajonskih svetov v tej smeri. V zadnjem času so se tako pojavili predlogi za zaprtje ulic S. Giovanni in Ascoli, Mo-relli, Garibaldi, Mazzini, oz. za omejitve na Placuti ter v Ul. Diaz in Petrar-ca, pa tudi razprava o zahodni obvoznici pri Štandrežu je neposredno povezana s celovitim načrtom za promet v mestu in okrog njega. Občinska uprava dela v tej smeri, je povedal Breščak, in ima kot izhodišče načrt odbor-ništva za urbanistiko, kjer je med drugim omenjena možnost enosmernega prometa na dveh oseh sever-jug (Kor-zo in Ul. d Aosta). Od te preureditve, za katero pa bo treba najbrž počakati še nekaj časa, bodo nato zaradi razumljive potrebe po usklajevanju odvisni drugi manjši posegi.
Na sliki (foto Marinčič) parkiranje na Travniku bodo v kratkem preuredili in časovno omejili.
Peta obletnica pobratenja med Medejo in Vrtojbo
Ob peti obletnici pobratenja med Medejo in krajevno skupnostjo iz Vrtojbe bo v soboto, 15. septembra, v Medeji srečanje, na katerem bodo pri' memo obeležili petletno sodelovanje, ki se uresničuje tako na kulturnem in športnem kakor tudi na gospodarskem področju.
V prvih popoldanskih urah bodo-na vrsti športniki in sicer balinarji in nogometaši, sledil bo slikarski ex tempere za osnovnošolce. Osrednji del srečanja se bo začel ob 19.30 s kulturnim sporedom in govoroma župana iz Medeje in predsednika krajevne skupnosti iz Vrtojbe.
Zamenjava na čelu podružnice INPS
Konec avgusta je bil upokojen direktor goriške podružnice INPS dr. Giuseppe Garano. V službi Zavoda za socialno skrbstvo je bil 37 let. V Gorici je bil od leta 1985. V tem času so na goriškem sedežu posodobili administrativne postopke, kar sicer sodi v splošno politiko INPS. Novosti prihajajo še zlasti v poštev za upokojence, saj so sedaj v stanju ugoditi njihovim zahtevam v zelo kratkem času.
Dr. Garano je znan tudi v športnih krogih kot trener košarkarskih ekip-Trenutno trenira tržaško žensko košarkarsko ekipo, ki nastopa v prvi ligi'
Goriško podružnico INPS začasno vodi namestnik direktorja dr. Antonio Occhionero.
Izidi popravnih izpitov na slovenskih zavodih
Srečanje zelenih obeh Goric
Razpravljali so o avtocesti, Komu, povezovanju obeh mest in drugem
Na vseh slovenskih višjih srednjih šolah so že objavili izide popravnih iz-•pitov. Objavljamo seznam dijakov, ki so izdelali.
Učiteljišče Simon Gregorčič. 1. razred - izdelali so: Erika Brajnik, Barbara Lisjak, Elena Perla, Steno Skara-bot in Nataša Soban (Sobani). 2. razred - izdelali sta: Hadrijana Corsi in Barbara Peršič; tri dijakinje niso izdelale.
3.	razred - izdelali sta: Iduna Bernardis in Martina Pahor.
Zavod za trgovino Ivan Cankar. 1.
razred - izdelali so: Andrej Brajnik, Erich Cossuta, Barbara Gergolet, Tamara Kosič, Walter Lo Grasso, Gristian Marvin, Nikolaj Pahor, Dino Persolja in Cristina Vogrič; dva dijaka nista izdelala. 2. razred - izdelal je Alex Pavšič. 3. razred - izdelali so: Peter Braini, Sabina Buzzinelli, Kristina Devetak, Nataša Frandolic in Amanda Humar.
4.	razred - izdelali so: Marko Brajnik, Loredana Cibini, David Černič, Mar-gherita Fabretti, Margaret Komjanc, Cristina Polencic, Silvester Visintin in Laura Zotti.
ITI Galileo Galilei (slov. sekcija). 1. H razred - izdelali so: Nataša Brisco, Matej Ferfoglia, Erik Feri, Sasa Hlede, Monica Marson in Emilio Ouinzi; en dijak ni izdelal. 2. H razred - izdelali so: Marko Bordon, Aleksander Boskin,
Ivo Koršič in Niko Preschern; dva dijaka nista izdelala. 3. IH razred - izdelala sta: Primož Klanjšček in Luca Ma-uro; dva dijaka nista izdelala. 4. IH razred - izdelali so: Roberto Cappelli, Adriano Ferfoglia, Zdenka Ferlat, Valentino Juretic, Boris Primosig in Denis Sfiligoj.
Premalo učilnic na šoli Žiga Zois
V trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois (do lanskega leta je to bila podružnica istoimenskega tržaškega zavoda, sedaj je oddelek goriškega strokovnega zavoda za trgovino Ivan Cankar) imajo letos več dijakov, manjkajo pa jim primerni prostori. Dosedanji v stavbi v Ul. Morelli ne zadoščajo več. Zaradi tega se goriška pokrajinska uprava zanima, da bi kje v nespos-redni bližini dobila nekaj dodatnih učilnic. Za to se izrecno zanima pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan, ki je o tem zainteresiral tudi Trgovinsko zbornico. V šolo se je letos vpisalo več dijakov, nekateri tudi s sosednega jugoslovanskega področja.
V	Novi Gorici so se v prejšnjih dneh sestali predstavniki zelenih list iz goriške pokrajine (zeleni golobice) in novogoriških Zelenih. V goriški delegaciji sta med drugimi bila pokrajinska svetovalca Luciano Giorgi in Renato Fiorelli, novogoriške Zelene pa je vodila predsednica Majda Metličar.
V	skupnem tiskovnem poročilu s srečanja navajajo, da so poglobljeno obravnavali vrsto skupnih vprašanj v zvezi z varstvom okolja začenši z vprašanjem avtoceste skozi Vipavsko dolino. Zeleni na obeh straneh meje nasprotujejo avtocesti, ker bi povzročila rast tranzitnega transporta, medtem ko menijo, da je za krajevni promet avtocesta nepotrebna. Avtocesta bi namreč po prometnih standardih bila potrebna ob prehodu 12 tisoč vozil dnevno, danes pa dosega promet na cesti skozi Vipavsko dolino 3.500 vozil oz. do 6 tisoč dnevno na odseku Ajdovščina-Vipava.
Razvoj tranzitnega prometa skozi Gorici po mnenju zelenih ni zaželen, ker bi z zasego zemljišč, onesnaževanjem in preprečevanjem možnosti turističnega razvoja krajev prinesel večjo škodo kot pa koristi. Zeleni so vzeli na znanje - piše v tiskovnem poročilu -, da sedanji načrti ne predvidevajo avtoceste skozi Vipavsko dolino
(kvečjemu ožjo 4-pasovnico) in se bodo zavzemali, da bi nova cesta bila široka dvopasovnica, ki bi ustrezala prometnim potrebam. To bi tudi na italijanski strani preprečilo širjenje obstoječih in gradnjo novih prometnic, ki so po mnenju zelenih nepotrebne in kvarne za okolje. Nasprotno pa se zavzemajo za krepitev železniškega prometa in predlagajo posodobitev železniške proge Nova Gorica - Sežana -Ljubljana, tudi z morebitnim posegom italijanskega kapitala.
Na srečanju so tudi predlagali, naj bi za potrebe krajevnega prometa uvedli novo krožno avtobusno progo skozi Gorico in Novo Gorico, ki bi prispevala k odpravljanju pregrad med mestoma in k omejevanju propie-ta zasebnih vozil.
Nadalje so osvojili sklep, da bodo spodbudili uresničevanje enotnega zdravstvenega informacijskega sistema in nadzorstva nad onesnaževanjem okolja. Zavzeli so se tudi za to, da bi projekt Svetovne zdravstvene organizacije ' Cindi - zdrava mesta", ki bo kmalu stekel v Novi Gorici, razširili tudi na Gorico.
Obravnavali so tudi problem Koma. Pri tem, pravijo, je treba ločevati problema čistoče in količine voda. Za re-
Na goriškem maratonskem teku so se pomerili tekači in rekreativci
Goriški tekač Cesare Ballaben si je zagotovil zmago na 15. maratonskem teku, ki ga je društvo "Gruppo Mar-ciatori" organiziralo v nedeljo v Gorici. Zmagovalec je le v zadnjih kilometrih 26 km dolge proge iz Gorice proti Gradišču in nato skozi Sovod-nje in Štandrež spet v Gorico strl odpor Videmčana Fulvia Lorberja, ki mu je stal za petami že od samega začetka. Med ženskami pa se je proslavila Goričanka Cristina Massi, ki je na ciljno črto pritekla pred Vanio Flego in Gabriello Redolfi.
Medtem ko so najboljši tekmovali tudi proti času, se je glavnina udeležencev (bilo jih je 146) posvetila bolj rekreaciji. Med temi je bil tudi najstarejši med udeleženci 75-letni Tul-lio Buttiglioni, ki je na cilj pritekel ob ploskanju občinstva in samih udeležencev.
Nedeljski maratonski tek je veljal tudi za pokrajinsko prvenstvo v raznih starostnih kategorijah. Letošnji pokrajinski prvaki so Vania Flego, Ines Miljavec, Jole Sellan, Maria Lussi, Andrea Cosson, Cesare Ballaben, Roberto Grassi, Franco Quar-gnal, Sergio Krašček, Benedetto Pa-rente in Severine Portelli.
Na sliki (foto Pavšič) trenutek z nedeljskega maratonskega teka.
Danes v Ansaldu, jutri v vsej pokrajini
Stavka kovinarjev
Petdeset delavcev tržiške tovarne Ansaldo je od danes brez dela. Podjetje jih sicer formalno ni odpustilo, pač pa jim sporočilo, da so z današnjim dnem "prosti delovnih obveznosti", kar pa tudi pomeni, da so dejansko ostali brez dela in dohodka. Kot smo poročali, vodstvo podjetja utemeljuje drastični ukrep s krizo zaradi izvajanja gospodarskega bojkota proti Iraku.
Tega mnenja pa niso sindikati, ki trdijo, da je Irak le pretveza in da so dejanski vzroki krize v že večletni nesposobnosti načrtovanja vloge, ki naj bi jo imela tržiška tovarna. Nadalje ugovarjajo, da je ukrep podjetja nezakonit, saj delovno pravo pozna odpust ali dopolnilno blagajno ne pa tovrstnih oblik "zamrznitve" delovnega razmerja, ki se glede na praktične posledice izenačujejo z odpustom.
Včeraj so se pokrajinski tajniki CGIL, CISL in UIL sestali s predstavniki kovinarjev in napovedali vrsto protestnih akcij. Danes bo v Tržiču celodnevna stavka delavcev Ansalda, že jutri pa ji bo sledila pokrajinska stavka kovinarjev z manifestacijo v Tržiču. Jutrišnja pokrajinska stavka (podrobnosti še niso določili, najbrž pa bo trajala 2 do 3 ure) ne zadeva samo stanja v Ansaldu. Oklicali so jo tudi v podporo zahtevam za obnovo vsedržavne kolektivne pogodbe, za dopolnilno pogodbo delavcev ladjedelnice in za reševanje specifičnih problemov v drugih kovinarskih podjetjih na Goriškem.
■ V Svetogorski ulici se je včeraj popoldne lažje ponesrečila 56-letna Marija Modic iz Nove Gorice. Pospremili so jo v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili rano na obrazu in odrgnine, nato pa jo premestili v šempetrsko bolnišnico. Okrevala bo v sedmih dneh. V nekaj dneh bo okreval tudi Adalgiso Scabini iz Gorice, ki je dobil nekaj lažjih udarcev zaradi padca v Ul. Boccaccio včeraj dopoldne ob 11.10.
šitev slednjega naj bi Komu vrnili nekdanjo' funkcijo odtoka meteornih voda, ki jo je preprečila neracionalna
urbanizacija na obeh straneh meje-Problem onesnaževanja pa je po mnenju zelenih treba rešiti tako, da se iz Koma izločijo mestne in industrijske odplake, ki jih je treba usmeriti skozi primerne prečiščevalne naprave.
Zeleni Gorice in Nove Gorice so se tudi dogovorili za stalno sodelovanje in izmenjavo informacij pri reševanju skupnih problemov okolja.
______________izleti_______________
Kulturno društvo Jezero iz Doberdoba obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet na Plitvička jezera v soboto, 15. septembra, ob 5. uri. Priporoča se točnost-
razna obvestila
Bevkova proslava v Zakojci. V zvezi z nedeljsko slovesnostjo ob 100-letnici Bevkovega'rojstva v Zakojci ZSKD obvešča vse, ki se bodo ■udeležili prireditve, da je zbirališče za skupni odhod ob 8.30 pred mejnim prehodom pri Rdeči hiši.
Vpisovanje v šolo Glasbene.matice v Gorici je v teku do 14. septembra. Uradi v Ul. Croce so odprti od 10. do 14. ure.
Vpisovanje v podružnico šole GM 'j Doberdobu bo danes, 12. septembra, 0 17. do 19. ure.
______________kino _______________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Alla, ricerca della5' sassino«.
VERDI Danes zaprto. Jutri: 18.00-22-0^ »Le relazioni pericolose«. Prepoved8 mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Scontri bestia'1 in Italia«. Prepovedan mladini pod letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »shir' ley Valentine«.
SVOBODA Šempeter 20.30 »Šofer g°5Pe Daisy«.
DESKLE Danes zaprto. Jutri: 20.00 »1^° na potovanja«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlCI
Bassi Thea, Raštel 52, tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽI£nl38
S. Nicolo, Ul. I maggio 94, tel. '
__________pogrebi_____________-
Danes v Gorici ob 9.45 Sa^vat0I5)kO' Grasso iz mrliške veže na glavnem F pališču v Ronke.
Govori z nedeljske svečanosti ob komemoraciji bazoviških junakov
Da bi ne utonili v morju, ki nas obdaja
Drago Žerjal in Ivan Škerjanec — edina preživela obsojenca na prvem Tržaškem procesu leta 1930
Spoštovani!
NekdOj ki je kakor Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič ugasnil na tej djnajni le kilometrski lučaj stran od Bazovice, je zapisal, da šepečejo sredi aoči v mesečini topol, jegned in tre-Patlika z nekom od onkraj sveta... Dosolite, da se odzovem prijaznemu vabilu Odbora, naj spregovorim na tej Proslavi, nekoliko neobičajno: tako da Prisluhnem šepetanju topola in tre-Potlike, klepetu Krasa s svojimi padlimi sinovi; dovolite, da jih - čeprav za Minuto ali stran - prikličem z domislijo iz prsti in trav, iz burje, kamna in borovega morja tja, kamor še vedno s°dijo: v našo živo zavest, v našjla-7,68 in tukaj. Za pogovor namesto go-Y.°ra- Ferdo, Franjo, Zvone in Lojze.,. °eseda jim gre težko z jezika, malo je glogov za vedrino, čujem iz krošenj mrkor tarnanje:
. o razčlovečenem svetu brez idealov lr> vrednot;
o cesarjevanju materije prav v tis-‘e'T! potrošniškem kapitalizmu, ki materijo filozofsko zaničuje;
. 0 komunističnem raju na zemlji, ki te našel svoj pekel v totalitarnih zablodah vzhodnih režimov,-.° fašizmu, ki v drugačnih, prihulje-teh, a nič manj nevarnih oblikah še Vedno gomazi in tlači, čeprav so se teu oni zoperstavili z življenjem;
.° nemoči in razočaranju nad današ-£5? "demokratično" Italijo, kjer so Kgub njihovi borbi narodnostne pravite Slovencem še zdaj fatamorgana.
Malodušno potrte začutim v šeles-teoju vej te naše štiri junake, ki jim je tem, za katerega so umrli, odvzel telo bazovsko domovino in jih brezi-teno pokopal v slovensko "bazoviš-Kost". Skoro da bi verjeli avstrijski pi-uteljici Ingeborg Bachmann, kf je za-Pruansirala, da so žrtve, katerekoli rtve, vedno nesmiselne, m najbrž jih takšno občutje navdaja udi ob trenutni družbenopolitični ko-mUnkturi v Sloveniji. Volitve, demok-ucija, sprava... V tej postkomunistični •	se včasih počutijo zavržene in
}~ane, ponižane in razžaljene kot tehogi nagj primorski ljudje, ki so se tako uprli fašizmu, nacizmu ali e,ogardizmu. A ne zato, ker so za-nll postali prvi, ker je demokratični ‘teilamentarni sistem s tržnim gospo-
gospo-
If-mum zamenjal poisioieino socia-kp*no samoupravljanje (časi in obli-jtthveških združb se pač spreminja-l 'l‘. temveč zaradi ideološke manipu-teije z zgodovino, ki jo skušajo nove - ZrPere vsiliti. Kakor jim je bila prej
teja

mitizacija, hipertrofija partizan-
vse tiste retorične proslave z
«...
tj nci in parolami o svetli bodočnos-sj'Q tako jim zdaj zoprni apologija vQ Veuskega kolaboracionizma, spra-K,rska zmeda, ki volka odeva v jag-
' vsi ti ponatisi Črnih bukev in teanovske izjave tipa »tudi v dru-
go bi vse to več ali manj enako storil.«
Kajti eno je neizpodbitno: slovensko sodelovanje z nacifašizmom, ki je narod zapisal smrti, je in bo ideološka napaka, etično neizbrisljiv madež. Zakaj? Preprosto zato, ker je kolabora-cionizem privilegiral ideologijo pred narodnostjo, ker se je iz strahu pred brezbožnim komunizmom odločil za nekaj pridobljenega, abstraktnega in zatajil tudi v sebi nekaj prirojenejše-ga in naravnejšega: pripadnost družini, rodu, narodu. V človeku soobstajajo različne vloge: lahko si hkrati mizar, oče, kristjan in Slovenec. Kdor te na kakršenkoli način - z asimilacijo, nasiljem ali zgolj z dialektiko - prepričuje, da je ena od teh vlog važnejša od druge, da se moraš nečemu v sebi odpovedati, ti ne more biti zaveznik. Upreti se mu je treba, ohraniti lastno dostojanstvo. Naj bo Mussolini ali Stalin, bel ali rdeč - svoboda misli, besede in dejanja je v človeku prvo in najvažnejše, je človek sam!
Vse, kar je prav tako napačnega in strašnega sledilo domobranstvu tudi po končani vojni je neopravičljiva grozota, a vendar še zmeraj reakcija, posledica, odgovor izzivu, greh po izvirnem grehu. Ateistični partizani nimajo opravičila za Kočevski Rog, a toliko manj ga imajo za Urh katoliški belogardisti, ki so mučili v Kristusovem imenu!
Od tu dalje je samo s priznanjem lastnih krivd, s kesanjem na obeh straneh, ne le na tisti zmagoviti, mogoča sprava. Sprava, ki je nujna za sodobno, omikano družbo na pragu tretjega tisočletja. Sprava, ki jo je z umirjenim sestopom z oblasti, z demokratizacijo in uvedbo pluralizma omogočila edina partija, ki je doslej udejanjila Marxovo misel o samood-pravi vodilnega razreda po uresničeni revoluciji. Sprava, ki si je žele predvsem mladi, ker niso okusili vojne in ne morejo razumeti vsega tega sovraštva še danes sredi nove, prijateljsko združene Evrope.
V spoštovanju različnosti, v pluralizmu mnenj, v svetovnonazorski dialektiki se kreše demokratična bodočnost znotraj Slovenije pa tudi izven nje v razmerju matice z manjšino. To novo razmerje mora biti dialog subjekta s subjektom, enakega z enakim ob upoštevanju vseh ideoloških sestavin Slovencev v Italiji, ob ohranjanju in razvijanju manjšinskega gospodarskega in kulturnega potenciala. Vsakršnega, saj gre tu pri nas - kakor pri katerikoli manjšini majhnega naroda - enostavno za preživetje.
Preživetje... V šuštenju jagnedi, ki se sklanja nad topolom zaznam, da je to tudi njihova bojazen, trepet trepetlike... Kdo je med mladimi sploh slišal za prvi ali drugi tržaški proces? Kje je.med zgodovinsko uro padlo na
naših šolah ime Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča? In če ne bomo mladim tega povedali, mar se ne bo kdo izmed njih čez dvajset ali trideset let spraševal v Dantejevem jeziku, ali niso bili to štirje teroristi organizacije Borba, ki so z bombo razdejali tiskarno in uredništvo časopisa »11 popolo di Trieste«?
Ostati v srcih in spominu ljudi kljub času, ki neusmiljeno briše... Ohraniti vsaj tisto malo nesmrtnost, o kateri govori Kundera. A ne zase, sebično. Za nas. Še enkrat za nas. Drugič. Da ne bi utonili v morju, ki nas obdaja. Da bi se kakor školjka odpirali italijanskemu in ostali hkrati čimbolj biserni, slovenski.
Oni vedo: dokler bo ob imenu Bazovica še zaskelelo koga v prsih, dokler bodo rože na oskrunjenem spomeniku in septembra ljudje na tej gmajni, bodo srca še utripala slovensko.
In ker se ta čudež vendarle dogaja, ker smo danes tukaj, razbiram iz zelenine kakor rahel nasmeh.
Da bi topol, jagned in trepetlika -Ferdo, Franjo, Zvone in Lojze - govori-
" na stran nekaj kot
»duše naše več niso potrte, -zlati odsevi sijejo k nam...«
MIRAN KOŠUTA
Vse še počiva. In Bazovica vsa je v črnino odeta.
Grobna tišina vlada okoli, gozd smrtni strah spreleta.
Kaj pa je to? Odkod ta odmev? Slišijo se koraki.
Bližajo trudni se Bazovici štirje primorski junaki.
Spete v verigah so jim roke, bledi v mukah obrazi.
• S puškami zlobno, preteče ob njih
tolpa se črna plazi.
Živo junakom žare oči, v njih ni strahu ne joka.
Pesem jih spremlja na žalostni poti.
Gozd Bazovice stoka.
Čakajo tam jih bori zeleni, čakajo jih gomile...
Biserne kaplje jesenskih rož bodo junake kropile.
Zdrznil se gozd je v tihi bolesti in nad grobovi zaplakal.
Zdaj žalostinko poje junakom -jutra ob njih bo čakal.
Štirje ob rušah tožijo bori, ko jih pretresa vihar:
Spet si poklicala štiri življenja, o domovina, na svoj oltar!
Tako mi je tistega daljnega jutra pred 60 leti trgala srce bolečina, ko je Primorsko pretresla vest, da je bila usmrtitev štirih obsojencev izvršena. Iskrica upanja v pomilostitev, ki je do zadnjega tlela v nas, je bila v hipu poteptana. Vse v nas se je upiralo smrti, smrti mladih slovenskih lantov. Toda oni, ki so se že od vsega začetka zavedali odgovornosti za svoja dejanja, so z mirom v srcu sprejeli Crtomirovo odločitev: "...manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi".
Po grozotnem dogodku onega 6. septembra so bili naši ljudje kot nemi. Srečevali smo se, prijatelji in znanci, a nismo spregovorili. Govorile so oči, z žalostjo zastrte, in govorila so srca. Brez besed. Bilo je, kot da je vsak izmed nas izgubil dragega svojca,_pa hoče biti s svojo žalostjo sam. Čutili smo na sebi sovražne poglede tistih, ki jim je 6. september v Bazovici pomenil zmagoslavje. Niso nas ponižali ti pogledi, vajeni smo bili prezira in sovraštva. Kakor brezčutni smo se soočali s tem vsak trenutek, dan za dnem. Tu bi rekla s Cirilom Kosmačem: »Srce je kamen, duša je
greh, pravica je mrtva". Tako je pisatelj napisal v spominski črtici o Bazovici leta 1934.
Glas o bazoviški tragediji je planil v svet in razkril pred njim grozote fašističnega režima. In svet je prisluhnil: streli v Bazovici so jasen dokaz, da na tem kosu zemlje živi ljudstvo, ki resnično trpi.
Mi pa smo v pravico kljub vsemu verovali. Iz trpljenja je pognala ta vera, rasla je v nas, ob vsakem novem udarcu je postala trdnejša. Trpljenje se je stopnjevalo, polnile so se ječe^ nastajala uničevalna tabo-' rišča. Žalostnim procesijam naših ljudi ni hotelo biti konca. Svoboda pa je bila še tako daleč. Svitala se je na obzorju, čutili smo jo, a zdela se nam je nedosegljiva. Koliko žrtev je še padlo po naši primorski zemlji oškropljeni in posvečeni z mučeniško krvjo naših najboljših!
Pa sta fašizem in. njegov krvavi sopotnik nacizem le zatonila. Dočakali smo osvoboditev, bič fašističnega nasilja je omahnil. Kaj pa svoboda in naše pravice? Spoznali smo že davno, da nas zavest svobode ne sme uspavati, da moramo biti v boju za naše pravice budni in nepopustljivi, saj jih še zdaleka nismo dosegli. Živimo v demokratični Italiji, ki v svoji republiški ustavi sicer jamči manjšinske pravice, nima pa zanje še dovolj posluha. Marsikaj seveda zavisi tudi od nas samih. Mnogim je narodna zavest odveč, vseeno jim' je, kateremu narodu pripadajo. Jezik po njihovem ni važen. Toda kam bi taka miselnost privedla slovenstvo v našem zamejstvu? Vsi si želimo dobrih odnosov do pripadnikov sosednega naroda, vsi moramo podpirati sodelovanje med nami, in to na vseh področjih, zlasti kulturnem. To sodelovanje že dolgo poteka in je v čast vsem, ki se za to trudijo. Prijateljstvo in medsebojno spoštovanje sta nujno potrebni za sožitje med narodoma, ki jima je zgodovina odkazala skupen življenjski prostor. Vendar se svojemu narodu in njegovim svetinjam ne smemo izneveriti. Plamen narodne zavesti in ljubezni do materinega jezika naj sega iz roda v rod, in Bog daj, da bi nikoli ne ugasnil.
Klic bazoviških junakov in vseh, ki so padli za svobodo, za narodne in krščanske vrednote, je prošnja in opomin prihodnjim rodovom, predvsem pa nam, ki smo dediči njih bogate zapuščine, odkupljene s krvjo. In klic mrtvih je svet, ne preslišimo ga!
LJUBKA ŠORLI
Ljubka Šorli, Miran Košuta In Stojan Spetič
Srečen je narod, ki ne potrebuje junakov. Takih narodov je malo. Toda junaki so narodom v ponos, ko vedo, po čem je svoboda.
Bazovski junaki so zapisani v kolektivni spomin našega primorskega ljudstva, kot plamenice v temnih časih. Pokazali so pot sinovom in hčeram Evrope, ki je s strašnim krvavim davkom odplačala pravico do mirnega življenja, da je človeku in državljanu danes normalno to, kar so tedaj imeli za nezaslišano predrznost.
Ustreljeni fantje, člani »Borbe« in poznejši tigrovci, so zrli cilje narodne svobode in enakopravnosti. Niso jih videli, niti slutili za obzorjem v mučni stiski tistih dni. Toda pesem- primorskih izseljencev priča o drzni veri v končno zmago: »Divje odmeval bo krik sred noči. In maščevana bo tudi Bazovica. V zarji krvavi nebo zažari.«
In je zažarelo, v uporu Evrope, ki je pokončala strah krematorijskih peči in črne armade zasužnjevalcev človeške misli.
Ta divji krik je bil glas primorskega ljudstva, ki mu je mačehovska fašistična država ruvala korenine, trgala dušo. Ni samo prepovedala jezik srca, materine ljubezni, lotila se je najmlajših, otrok, da bi jim vcepila hinavstvo in nezvestobo.
Ta je tudi krik Ferda Bidovca pred rablji: »Dol s fašizmom, naj živi Jugoslavija«.
To je krčevita vera, kot pri Cankarju, da bo Trst zadihal s slovenskim zaledjem. To je vera v demokratično in enakopravno sožitje južnoslovanskih narodov, ki lahko samo v slogi in svobodi prispevajo k oblikovanju vizije skupnega evropskega doma, v katerem ni narodne in rasne nestrpnosti, ne vojaško-političnih blokov, ne zaprtih meja, ne atomskih bomb.
Zato so bazovski junaki zapisani v kolektivni spomin naše skupnosti kot prvoborci upora proti nasilju.
Niso bili osamljeni, z njimi je bilo ljudstvo, ki se je z vsako družino vključilo v osvobodilni upor. Ljudstvo, ki je na svoji koži skozi dvajset let okusilo režim sovraštva in nesvobode, primorsko in istrsko ljudstvo, ki ni poznalo narodne izdaje in sodelovanja z rabljem.
To je naše ljudstvo, kateremu še danes italijanska država krati osnovne narodnostne pravice in v čudovitem letu vzhičenja ob mirnih demokratičnih revolucijah na Vzhodu, dopušča, da karabinjerji prijavljajo sodišču beneške duhovnike, ker na procesijah molijo po slovensko.
Oblast, ki še vedno upa, da ji bo uspelo iztrgati dušo in narodno zavest vsaj še enemu pokolenju slovenskih otrok v videmski pokrajini.
Družba, ki naši manjšini na vse načine skuša krčiti življenjski prostor, jo iz mesta poriva na Kras, tu pa jo razlašča in ponižuje, ko ji s političnim pritiskom vsiljuje župane in okrajne predsednike, ki ne poznajo našega jezika.
Ali j e. zato kaj čudnega, če smo še pred nekaj leti glasno pritrjevali Dorčetu Sardoču, ko je poudaril: »Res, italijanska država nas ni imela rada in mi njo še manj.«
V takih, žalostnih pogojih, potrebuje naša manjšina predvsem vero vase, v svoj prav. Potrebna ji je sloga, enotnost v boju za jasen cilj: odobritev zaščitnega zakona, ki naj s političnim realizmom vendar naredi odločilni ko-
rak naprej v uveljavljanju narodnostne enakopravnosti in kulture sožitja. Zato potrebujemo tudi podporo države matičnega naroda, sopodpisnice pomembnih mednarodnih listin. Toda manjšina mora ohraniti vlogo samostojnega sogovornika, ker ji pripada zadnja beseda v oceni še možnih, a sedaj čedalje manj verjetnih dogovorjenih rešitev. Potrebuje podporo celotnega slovenskega naroda, zato pozdravlja pridobitve slovenske pomladi in ceni pobude za uveljavitev narodne sprave. Prav zato pa zavračamo vsak poskus sprevračanja procesa pomiritve v nove oblike nestrpnosti in razdora, še posebej tu, pri nas.
Pred mesecem dni sem zapisal, da se pri nas ne postavlja vprašanje sprave med Slovenci, pač pa med Slovenci in italijansko državo, ki je vendar prav v antifašističnem uporu priznala vir svoje ustavne zakonitosti.
Pogoj medsebojnega priznanja in sprave ni v odštevanju grehov, pač pa v spoznanju medsebojne povezanosti na tem koščku Evrope, ki ni več na robu dveh svetov, pač pa v njegovi politični in kulturni sredini.
Zato še vedno pričakujemo, da se uradni predstavniki najvišjih italijanskih oblasti tu, na tej gmajni, poklonijo spominu mladih Slovencev, ki so darovali svoj a. življenj a tedaj, ko sta Gramsci in Pertini bila uklonjena v ječah fašizma.
Predvsem pa pričakujemo politični pristanek na odobritev zaščitnega zakona, s katerim se Italija še vedno spreneveda. Jasno moramo povedati, da jo bomo javno osramotili, pred skupnostjo vseh omikanih evropskih narodov, če se bo deseta zakonodajna doba italijanskega parlamenta iztekla, ne da bi Uradni list objavil dokončno veljavnega besedila, ki vsem Slovencem od Kanalske doline do Miljskih hribov, na Krasu in v mestnih četrtih, nudi na razpolago jasne in nedvoumne pravice, za kakršne se je Italija obvezala tudi v skupno izdelanih in izglasovanih evropskih listinah.
Vsak člen zaščitnega zakona bo prej sad skupnega pritiska kot pa politične spretnosti ali diplomatskih igric. Saj ne zahtevamo odbijajočih privilegijev, pač pa samo evropsko kakovost življenja, tu, na svoji zemlji, taki, kakršni smo, ne da bi nikomur ničesar jemali.
Ta boj v novih pogojih, z orožjem omike in doslednosti, smo dolžni predvsem samim sebi in našim potomcem, tistim, ki so tu in onim, ki se še niso spočeli in bodo ponesli slovensko besedo tja v tretje tisočletje. Toda dolžni smo ga tudi njim, nemim stražarjem naše zgodovine, ki njihov kamen tu, sredi gmajne sirote, kljubuje dan za dnem, noč za nočjo dežju in burji, zobu časa in podlosti skruniteljev.
Naše malodušje ali predaja bi bila najhujša oskrumba njihove moralne dediščine.
Oni so sedaj del nas, vcepljeni na deblo naše narodne zgodovine, nepretrgane vezi solidarnosti preteklih in sedanjih rodov. Tu se bomo zbirali, leto za letom, tiho in ponosno, dokler ne bodo štiri tržaške ulice nosile njihovega imena, dokler ne bo to, nekdaj krvavo Primorje, postalo področje vzajemnega spoštovanja, miru in prijateljstva.
Dotlej pa, Bidovec, Marušič, Valenčič, Miloš: vaš boj ni končan!
STOJAN SPETIČ
V Trstu veliko zanimanje za povratno pokalno tekmo
Milan na Grezarju
Milan danes ob 10.00 v Bazovici
Milanovi nogometaši ne bodo trenirali danes ob 12. uri na bazov-skem nogometnem igrišču, temveč ob 10. uri. To so nam sporočili predstavniki ŠD Zarja.
Za današnji trening evropskih prvakov v Bazovici vlada med našimi ljubitelji nogometa mrzlično pričakovanje, predvsem med najmlajšimi, ki jim je pri srcu zbiranje avtogramov. In ne samo zaradi tega. Ni vsak dan namreč, da trenira na našem igrišču kar evropski nogometni prvak. Videli bomo torej na delu slavne nogometaše, med najboljšimi na svetu.
Na sliki Milanov nogometaš Daniele Massaro.
Jugoslavija proti S. Irski
Danes šest kvalifikacijskih tekem za EP
RIM — Danes bo na sporedu prvih šest tekem, ki štejejo za uvrstitev v sklepno fazo evropskega nogometnega prvenstva na Švedskem.
Kot znano bo drevi ob 21, uri po našem času v Belfastu proti Severni Irski nastopila tudi Jugoslavija. V okviru iste (četrte) skupine bo na nevtralnem igrišču na Švedskem v kraju Landskrona tudi tekma med Otočjem Ferer in Avstrijo. UEFA ni ugodila prošnji otočanov, da bi tekmo odigrali na igriščh z umetno travnato površino. Otočje Ferer se namreč nahaja med Islandijo in Švedsko. V 4. skupini igra še Danska, ki je tokrat prosta.
Med modrimi bo debitiral napadalec Zvezde Binič. V petih prvenstvenih tekmah je dosegel štiri zadetke.
Za Italijo bo nadvse zanimiv spopad v Moskvi med Sovjetsko zvezo in Norveško, saj tile ekipi nastopata z azzurri v 1. skupini, v kateri sta še Madžarska in Ciper. Novi trener SZ Bišovets je v ekipo uvrstil mnogo igralcev, s katerimi je v Seulu osvojil olimpijsko zlato. Tekmo si bo ogledal tudi italijanski selektor Vici-ni.
Portugalska (6. skupina) bo na gostovanju na Finskem igrala brez svojega poškodovanega asa Futreja, vendar pa je kljub temu favorit, čeprav so Finci pred nedavnim igrali 1:1 s CSFR.
Najbolj izenačeno bi moralo vsekakor biti v 2. skupini, _v kateri sta na sporedu dve tekmi: med Škotsko in Romunijo ter med med Švico in Bolgarijo. Zlasti prvo srečanje je verjetno že eno odločilnih, če vemo, da je peti zastopnik te skupine San Marino.
TRST — Čeprav vse kaže, da se bo trener Sacchi tudi na drevišnji povratni tekmi za italijanski pokal v Trstu opredelil za tako imenovani Milan 2, se pravi za moštvo brez zvezdnikov, natrpano z rezervami, vlada za nastop Milančanov na Grezarju izredno zanimanje. Kako naj tudi ne bi bilo - saj bo pri nas nastopil evropski prvak! Če k temu dodamo še, da so v prvi tekmi Milančani zmagali samo z 1:0, tako da si uvrstitve v nadaljnje kolo (osmino finala) pravzaprav niti niso še zagotovili (čeprav so tudi drevi nesporni favoriti), je tu prisoten še motiv več zato, da upravičimo trditev, da gre drevi resnično za neponovljiv športni dogodek, čeprav se bo še vedno odvijal na starem Grezarju, ob katerem sicer že vidno rase nov stadion.
Milanov trener Sacchi je prepričan, da bo tudi brez nizozemskega tria in brez reprezentantov Baresija, Donado-nija in Maldinija, le obdržal prednost s prve tekme. Igral bo torej z istim moštvom, ki je v San Siru zatresel mrežo Triestine samo zahvaljujoč se sporni enajstmetrovki. Le Costacurta naj bi nadomestil Filippa Gallija. Ne gre za podcenjevanje nasprotnika, temveč za prepričanje, da lahko tudi rezervno moštvo opravi svoje, saj je tudi v Milanu 2 nekaj odličnih igralcev, od katerih velja zlasti omeniti bivšega reprezentanta Massara, člana reprezentance mladih Simoneja in pa Agostinija, ki je bil lani v vrstah Cese-ne eden najboljših strelcev A lige, v nedeljskem prvem kolu pa je ob vstopu na igrišče (nadomestil je Gullita)
dosegel odločilni Milanov zadetek v srečanju z Genoo.
Kaj pa Triestina. Trener Giacomini je že zdavnaj dal razumeti, da so mu pokalni nastopi bolj v oviro, kot pa v pomoč za pripravo moštva, toda jasno je, da bo igranje s tako renomiranim nasprotnikom spodbudil ponos domačih nogometašev, ki so že v nedeljo s Cremonesejem pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti. Da mislijo Tržačani zares potrujujejo tudi dejstvo, da bodo igrali z najboljšim moštvom (nedelj-
skim), v katerem naj bi debitiral edinole branilec Cerone, ki doslej zaradi poškodbe ni igral in je v nekem in-trevjuju namignil na možnost, da ga namerava društvo odsloviti.
DREVIŠNJI SPORED (v oklepaju izid prve tekme) Cosenza - Napoli (0:3), Parma - Fio-rentina (0:1), Reggiana - Bologna (1:4), Lazio - Modena (0:0), Cremonese - Ce-sena (3:4), Brescia - Sampdoria (1:1)), Torino - Verona (4:0), Inter - Monza (1:0), Taranto - Juventus (0:2), Piša -Udinese (1:0), Foggia - Roma (0:1), Ge-
noa - Giarre (0:0), Messina - Bari (0:0). Pescara - Atalanta (0:2), Cagliari - Lec-ce (0:4), Triestina - Milan (0:1).
Beckenbauer milijarder?
BONN — Po pisanju zahodnonemške-ga dnevnika »Bfld Zaitung« naj bi bivši selektor »panzerjev« Franz Beckenbauer kot tehnični direktor francoskega nog°' metnega moštva Olimpigue iz Marseilla prejemal 400 tisoč mark (300 milijonov lir) mesečne plače. Kaže tudi, da je predsednik Olimpigueja, miljarder Bernard Tapie, obljubil Beckenbauerju pet mili' jonov mark nagrade (nekaj manj kot 4 milijarde lir) za zmago v evropskem p°' kalu prvakov.
Tesen poraz Stefanela
V prvem kolu košarkarskega italb janskega pokala je okrnjeni tržaški Stefanel na nevtralnem igrišču v Rj' miniju z 98:95 izgubil proti Alnu iz Fabriana.
Ostali izidi: Birra Messina Trapani -Scavolini Pesaro 78:97; Aprimatic Bologna - Filanto Forli 83:109; Kleenes Pištola - Libertas Livorno 77:74; Fernet Branca Pavia - Auxilimum Torino 76:87; Telemarket Brescia - Knorr Bo; logna 81:88; Glaxo verona - Napoli Basket 95:90; Banco di Sardegna Sas-sari - Phonola Caserta 86:105; Corona Cremona - Clear Cantii 83:105; Aurora desio - Pall. Firenze 91:99; Pall. Livorno - Philips Milano 99:97; Emmezeta Udinem - Panasonic Reggio Calabria 83:79; reyer venezia - II Messaggero Roma 84:87; Lotus Montecatini - Be-netton Treviso 103:98; Ticino Siena -Ranger Varese 90:82.
Prva regata DP europa
Bogatem 2.
ANZIO — Na prvi regati v Anziu za državno prvenstvo v razredu europa je prvo mesto osvojila svetovna prvakinja Sabina De Martino, naša Arianna Bogateč (TPK Sirena) pa je pristala na odličnem drugem mestu pred Federico Salva-jevo in favoritnijo Alessandro Ingangijevo. Regata se je začela z zamudo, ker so morali zaradi izredno močnega vetra (do 24 vozlov) spremeniti regatno polje. Nekaj jadrnic je bilo celo poškodovanih, na cilj pa je jihe je od 18 prispelo 14.
V razredu finn je prvo regato dobil Enrico Passoni.
Od tod in tam
•	Na svetovnem padalskem prvenstvu v Lescah in na Bledu so podelili prve kolajne. Prvak med mladinci je Francoz Franck Bernachot, med ženskami pa je Sovjetinja Olga Lepzina osvojila zlato bodisi med članicami bodisi med mladinkami.
•	V prijateljski nogometni tekmi je ljubljanska Olimpija s 7:0 (2:0) premagala malezijsko moštvo Perak.
•	V prvem kolu evropske namiznoteniške superlige je Jugoslavija s 6:1 premagala Francijo. Ob zmagah Primoraca in Lupulescuja je Jasna Fazličeva premagala 4. igralko Evrope, Kitajko Vang Ksiaming.
•	Nekdanji teniški as Bjorn Borg (34 let) je potrdil, da si želi povratka v sam svetovni teniški vrh, v ta namen že intenzivno trenira.
•	Gianni Mina bo začasno nadomestil Sandra Ciottija kot voditelj znane športne televizijske rubrike »La domenica sportiva«. Giotti se v kardiokirurškem oddelku bolnišnice v Bergamu zdravi za posledicami lažjega srčnega napada.
•	Od 27. novembra do 5. decembra bo v Milanu 2. izvedba odbojkarskega klubskega svetovnega pokala. Sestava skupin: A - Mediolanum Milan, JT Japan, Banespa Sao Paolo, Philips Modena; B - Maxicono Parma, Al Mahad Alžir, CSKA Moskva, Messaggero Ravenna.
Na kolesarskih dirkah v Tržiču in Montellu
Dve kronometrski zmagi kolesarjev Adrie Rešim
Konec preteklega tedna je bil za barve lonjerskega društva Adria Rešim nadvse pozitiven, saj so belomodri kolesarji v dveh zaporednih dirkah dvojic na kronometer osvojili prav toliko zmag.
V soboto popoldne sta Hafner in Zakotnik zmagala v svoji kategoriji na dirki Tržič - Gradež - Tržič in dosegla drugi absolutni najboljši čas (za zmagovalcem mlajše kategorije Turškom in Slakom, članoma DLF Monfalcone Cicli Cuk). Podvig sta predstavnika lonjerskega društva ponovila manj kot 24 ur kasneje v Selvi del Montello, kjer sta spet zmagala v svoji kategoriji na petem prvenstvu Treh Benečij v kronometru parov. Tu sta osvojila prvo mesto v izredno hudi konkurenci 22 parov in zadala drugouvrščeni dvojici preko minuto zaostanka. Spet sta dosegla drugi absolutni čas, potem ko se je v mlajši kategoriji spet uveljavil par Turk-Slak. Zmagoslavje lonjerskih vozačev v Montellu, kjer je bila trasa speljana po progi, kjer se je pred nekaj leti odvijalo svetovno prvenstvo, sta dopolnila Schneider in Ja-kofčič, ki sta zasedla dobro šesto mesto.
Na sobotnem nastopu v Tržiču pa so poleg odličnih Hafnerja in Zakotnika nastopili še Schneider in Jakofčič, ki sta zasedla peto mesto, Samec in Poropat (12. mesto), Macarol in Visintin (18. mesto). V mlajši kategoriji pa sta dirkala Lenisa in Mauro Zerial, ki sta prispela na cilj kot trinajsta. Poleg tega pa so lonjerski predstavniki osvojili še absolutno prvo mesto kot ekipa.
Tako se je nadvse uspešno začel zadnji poldrugi mesec dirk, potem ko so lonjerski vozači s spremenljivo srečo nastopali med poletjem na celi vrsti dirk tako v Italiji kot v Sloveniji in Avstriji. Med temi nastopi je treba omeniti zmago Lenise na krožni dirki v Trstu, vrsto častnih uvrstitev Samca v Furlaniji ter prvo mesto v vožnji posameznikov na kronometer, ki ga je Hafner dosegel na neuradnem evropskem prvenstvu v St. Johannu v Avstriji.
(R. Pečar)
Na nedavnem prvem sestanku novega odbora sprejeli smernice
Goriško ŠZ Dom v novo sezono
Po poletnfem premoru so se pred dnevi sestali odborniki ŠZ Dom iz Gorice, da bi izvolili novo vodstvo in da bi začrtali smernice za delovanje v sezoni 1990/91. Šlo je namreč za prvi sestanek po rednem občnem zboru, na katerem so člani goriškega mestnega združenja izvolili odbornike. Že na samem občnem zboru je bilo sicer razvidno, da je "stara" garnitura odbornikov deležna velikega zaupanja, saj so bili skoraj vsi člani odbora potrjeni in ni prišlo do večjih zamenjav.
Na prvem sestanku je bil potrjen za predsednika Marko čubej, ki je vodil društvo v zadnjem dveletnem obdobju. Podpredsednik je Livio Semolič, tajniške dolžnosti bo odslej opravljala Renca Pelesson, za blagajnika je bil potrjen Vili Prinčič, gospodar pa bo Ugo Dornik. Ostali člani odbora so še Tanja Sokol, Mauro Dornik in Marko Lutman. Vodstvo ŠZ Dom sestavljajo še načelniki posameznih sekcij, in sicer Igor Gomišček (odbojka), Mija Češčut (športna gimnastika in športna ritmična gimnastika), Dario Peric (košarka) in Flavja Bezeljak-Dornik (športni vrtec). Sonja Šuligoj-Primožič bo v novi mandatni dobi predsednica nadzornega odbora, katerega člana bosta še Niko Brešan in Igor Komel.
Potrditev zaupnice istemu odborniš-kemu kadru je brez dvoma najbolj zgovoren dokaz, da je bilo zadnje dve-letje dokaj uspešno, istočasno pa je tudi želja, da bi steklo delo po že ustaljenih smernicah tudi v naslednji sezoni. In ravno teh aspektov se je dotaknil potrjeni predsednik goriškega združenja, Čubej, ki se je zahvalil vsem sodelavcem za res spodbudno dejavnost celotnega združenja. V predstavitvi nove sezone je ponovno prišla na dan multidisciplinarnost društva, ki je bilo že od vsega svojega začetka eden izmed veznih členov celotnega športnega življa na Goriškem, Tej nalogi se ni izneverilo niti danes. V sklopu raznih sekcij se namreč zbira okoli Doma mladina iz celotne pokrajine, kar daje delovanju mestnega združenja še večji pomen.
Ponovno je bila poudarjena tudi želja po večjem sodelovanju med sekcijami, še predvsem kar se tiče mladinskega sektorja, kjer spričo dejstva, da je človeškega materiala vse manj, je bilo opaziti v prejšnjih letih pravo bitko, da bi si vsakdo zagotovil čim večje število otrok. To je tudi botrovalo prezgodnji specializaciji, ki je še vedno prisotna v našem športu. Ravno zato so se že pred dvema letoma pri Domu
odločili, da bodo obudili tečaje splošne telesne vzgoje za najmlajše, kjer bi se otroci najprej seznanili z osnovnimi načeli dinamike in motorike in šele nato bi se opredelili za specifično disciplino. Pobuda je bila deležna res nadvse spodbudnega odziva, tako da bo deloval v sodelovanju s šolskimi oblastmi letos, že tretje leto zaporedoma, Športni vrtec. Želja odbornikov je, da bi priredili splošno vadbo telesne vzgoje tudi za otroke prvih razredov osnovnih šol. Vadba bi bila še predvsem zanimiva za tiste otroke, ki so medtem prešli iz vrtca v šolo, saj so bili vsi v lanskem letu "testirani", tako da bi lahko specializirani trenerski kader nemoteno sledil njihovemu psihofizičnemu razvoju.
Ob splošnem tečaju telesne vzgoje, ki naj bi pričel v začetku oktobra, pa je že steklo delo po posameznih sekcijah. Odbojkarice, košarkarji, orodni telovadci in ritmičarke so že pričeli z vadbo, saj bodo tudi letos nastopali v raznih prvenstvih, oz. tekmovanjih. Novo vodstvo ŠZ Dom je sprejelo tudi sklep, da bodo vse svoje tekmovalce predstavili javnosti na skupni predstavitvi, ki naj bi bila predvidoma v prvi polovici oktobra.
(MAL)
V nedeljo ob odprtju novih balinarskih igrišč
Na Proseku uspel turnir ŠD Primorje v balinanju
Na Proseku so - kot smo že poročali v preteklih dneh - v nedeljo predali namenu dve balinarski stezi, ki bosta omogočili, da se bo tudi v tej vasi še popestrila rekreacijska dejavnost. V rekordnem času je bilo s pomočjo manjše skupine zagnanih domačih športnih delavcev igrišče nared. V prekrasnem vremenu je v nedeljo goste najprej pozdravil tajnik balinarskega odseka Dario Tence, zatem je predsednik Primorja Dario Kante podčrtal važnost novega športnega objekta na Proseku, s pomočjo katerega upa, da se bo tudi na tem delu Krasa povečalo zanimanje za balinanje. Josip Čuk, predsednik Zadruge za Kulturni dom Prosek-Kontovel, ki je balinarjem odstopila teren, na katerem se igrišče nahaja, je najprej čestital vsem tistim, ki so s prostovoljnim delom pripravili dve balinarski stezi, s katerim se bo odslej dalje lahko ponašalo tudi Primorje. Serijo posegov je zaključil predsednik balinarske komisije pri ZSŠDI Zdravko Skupek.
Potem ko je Danilo Kocman, ki je bil vseskozi koordinator del pri gradnji igrišča, prerezal trak ob vhodu na igrišče, je Giuliano Ferluga, svetovni rekorder v enournem neprenehnem zbijanju s 392 zadetki, v petminutni demonstraciji pokazal vse svoje balinarsko znanje. Zatem so se začeli boji dvanajstih četverk na proseških in re-penskih igriščih. Omembe vreden je krstni nastop primorjašev, ki so se kljub neuigranosti odlično upirali mnogo bolj kotiranim nasprotnikom.
V polfinalu so se tako Kras kot Por-tuale zlahka otresli Zarje oziroma presenetljive Gaje. Kljub izredno težkemu igrišču je bilo finalno srečanje med pristaniščniki in Kantejevimi varovanci na visoki tehnični ravni. Na koncu so zasluženo slavili pristaniščniki, krasovci pa se lahko tolažijo, da so se upirali močnejšemu nasprotniku.
Izidi 1. turnirja Primorja:
Skupina 1: Nabrežina - Mak 11:10, Kras - Nabrežina 11:2, Kras - Mak 11:1. Uvrščen: Kras.
Skupina 2: Kraški dom - Brinj 11:3, Brinj -- Zarja 11:9, Zarja - Kraški dom 11:4. Uvrščena: Zarja.
Skupina 3: Gaja - Primorje 11:2, Polet - Primorje 11:2, Gaja - Polet 11:0. Uvrščena: Gaja.
Skupina 4: Rovna - Repentabor 10:9, Portuale - Repentabor 11:3, Portuale -Rovna 11:3. Uvrščen: Portuale.
Polfinale: Portuale - Gaja 11:6, Kras - Zarja 11:4.
Finale za 1. mesto: Portuale - Kras 11:5.
Finale za 3. mesto: Zarja - Gaja 11:9.
Končni vrstni red: 1. Portuale, 2. Kras, 3. Zarja, 4. Gaja. (Z. S.)
Trofeja Sokola v Novo Gorico
Tradicionalni balinarski turnir za trofejo Sokola je ob krasnih vremenskih pogojih in ob dobri organizaciji,
zelo dobro uspel. V nedeljo se je v Nabrežini 12 četverk z obeh strani meje potegovalo za končno zmago, ki je po športnem boju in ob lepih pote-zah mladih tolkačev Ferfolja zasluženo pripadla Meblu iz Nove Gorice; Med nastopajočimi se je ustvarilo tudi pravo prijateljsko vzdušje, kar je tudi namen takih takmovanj, kot je v nagovoru naglasil sokolov načelnik Danilo Mihelič. Štiri prvouvrščene četverke so nagradili s pokali, ki so jih podarili nabrežinska Hranilnica in P°" sojilnica, občina Devin-Nabrežina_ in dežela Furlanija-Julijska krajina. Cla' ni Sokola obenem čestitajo proseške-mu Primorju ob dograditvi novega balinišča in se žal niso mogli udeležiti otvoritvenega turnirja, ker so bili P0*' no zaposleni z organizacijo svojega tekmovanja.
Izidi:
Prva skupina: Sokol A - Danic® 11:3; Danica - Topolč 11:10; Sokol A " Topole 11:4.
Druga skupina: Sokol B - Portuale 11:8; Meblo - Portuale ll:0r Meblo Sokol B 11:1.
Tretja skupina: Snežnik - Nabrežina 11:10; Kras - Nabrežina 11:0, Snežnik - Kras 11:5.
Četrta skupina: Kraški dom - Alu' minij 11:2, Aluminij - Sistiana 11:4, Sis' tiana - Kraški dom 11:0.	.
Polfinale: Snežnik - Sokol iD0, Meblo - Sistiana 11:0.
Finale za 1. mesto: Meblo - Snežni
11:2.
Finale za 3. mesto: Sokol - Sistiarl8 11:8.
Končna lestvica: 1. Meblo -Gorica, 2. Snežnik - Ilirska Bistrica' ^ Sokol - Nabrežina, 4. Sistiana - -’eS Ijan. (B. S.)
Drugo mesto za Nabrežince
Na pokrajinskem tekmovanju dvojice D kategorije sta se izkaZ“ balinarja Raffaele Peric in Adria Stanissa, ki sta branila barve Nabre ^ ne. Po seriji zelo dobrih partij sta prebila do finala in osvojila končno mesto. (B. S.)
Turnir na Vrhu
Prejšnjo soboto je bil na Vrhu narski turnir za memorial Branka ^ na. Na njem je sodelovalo 12 obeh strani meje. Po pozdravnein govoru predsednika vrhovske za“rbojj Leopolda Devetaka so se začeli na peščenih stezah.	. jz
Najboljše so se odrezale ekip Škofje Loke, Nove Gorice, Ozeljan ,je Štandreža (MAK), ki so si za30:.iI1jh mesto v finalni skupini. V 0 „0<lj za
bojih so bili najboljši Novogoričan^ njimi pa so se uvrstili Ozeljan«' jeločani in Štandrežci.
Miniodbojkarji Soče Sobema osvojili naslov deželnih prvakov
Mladi miniodbojkarji Soče Sobema so že tretje leto zapored osvojili naslov deželnih prvakov. Sovodenjski fantje so namreč tudi v nedeljo v Forni di Sopra potrdili svojo premoč in premagali vse nasprotnike. Za Se izdatnejši uspeh slovenskih odbojkarjev so poskrbeli predstavniki Vala, ki so zasedli 3. mesto.
Tudi v karnijskem središču je bila potrjena premoč mladih slovenskih ekip, ki so v primerjavi z bolj kotiranimi postavami potrdile, da vlagajo veliko skrbi •n energij že v najmlajše.
Sočani so v Forni di Sopra najprej premagali videmsko Se-lenio z 2:0. Z istim rezultatom so nato slavili še proti VBU iz Vidma, Pordenonu in samemu Valu.
Standreška postava, ki je v jutranjih urah odigrala kar tri zaporedne tekme brez počitka, je izgubila tudi proti Selenii.
Za Sočo Sobema so igrali: Pel-legrin, Mucci, Marko, Matjaž in Mitja Černič. Postavo Vala so sestavljali R., G. in D. Lutman ter Plesničar.
V karnijskem letoviščarskem središču se je istega dne odvijal tudi finale deželnega prvenstva pokrajin under 16. Za goriško reprezentanco, ki je v odločilnem srečanju klonila Videmča-nom, je igralo kar 6 slovenskih odbojkarjev in sicer Sfiligoj (01ympia), Korečič, Devetak, Pa-oletti, Florenin in Gravner (Val/Naš prapor).
Razveseljivo je tudi dejstvo, da bosta Florenin in Paoletti člana deželne reprezentance, ki bo konec meseca pod vodstvom Prof. Franka Drasiča odpotovala v Aosto na vsedržavno tekmovanje dežel. (Černic/Zip)
Na košarkarskem turnirju AA jadranovci zadovoljili
Naši na dobri poti
S polfinalne tekme AA v Nabrežini Jadran TKB - Solvay (Foto Križmančič)
Turnir tretjeligašev za tekmovanje Alpe Jadran, ki je v petek in soboto potekal v nabrežinski telovadnici v organizaciji športnega združenja Jadran, nas je uvedel v to, čemur bi ne preveč evfemistično lahko rekli »duh in ozračje italijanske C lige«.
Nastopajoča moštva so po slabem mesecu priprav seveda še daleč od optimalne forme. Pri vsaki ekipi je bilo več nedorečenosti, vendar so vse postave z izjemo novogoriške Iskre nastopile z ustreznim pristopom k igri in, kot smo že naglasili v komentarju, izrazile zvrhano mero borbenosti in volje po zmagi. Z razliko od B-2 lige je tretjeligaško prvenstvo na nižjem tehničnem nivoju in tudi srednja starost protagonistov bo v primerjavi z drugoligaškim prvenstvom na splošno nižja.
Jadran je že uvodoma preveril jakost bodočih tekmecev, tržaške Servo-lane Latte Carso in tržiškega Solvaya. Vatovčeva vrsta je zaradi odsotnosti Rauberja in Daneva pridobila nekaj
novih značilnosti, predvsem zaradi drugačnih značilnosti igralcev, ki ju bodo nadomeščali. Novi Jadranov »nakup« Merlin je zaigral na dostojni ravni oba večera, nekoliko boljše v finalni tekmi, ko je bil pri metu mnogo bolj zanesljiv, kot v polfinalnem srečanju proti Tržiču. Če lahko sodimo po dveh tekmah, potem bi lahko rekli, da je to košarkar, ki »paše« v ta koncept igre, zato ker je dovolj hiter, nevaren v napadu in zelo odločen v obrambi, poleg tega pa razpolaga z dobrim metom iz srednje razdalje in rad teče v protinapad.
V pozitivnem smislu sta izstopala tudi Smotlak in Paulina, ki bosta ob Pertotu nastopila v vlogi centra. Oba navedena igralca sta stopila na igrišče brez strahu in Paulina je v finalni tekmi nekajkrat celo odločilno posegel ter v končnih minutah srečanja verjetno tudi dejansko pripomogel k zmagi svojega moštva.
David Pregare je oba dneva igral na kakovostni ravni, si privoščil nekaj
res atraktivnih potez in zadovoljil tudi v obrambi, ki je bila doslej njegova slabša stran. Za Pregarca torej lahko izrečemo visoko oceno, ki se je vsaj za čas, ki ga je prebil na parketu, saj je moral obakrat predčasno na klop zaradi petih osebnih napak.
Pod mejo svojih zmogljivosti sta tokrat zaigrala Čuk in Sosič, za katera pa ne gre preveč skrbeti, saj sta najbolj izkušena in bosta verjetno do začetka prvenstva povsem nared. Tudi Oberdan in Stanissa sta predvsem v prvem srečanju zaradi »trmastega vztrajanja« zagrešila nekaj nepotrebnih in naivnih napak v fazah prenosa žoge in organizacije napada. Na njuni strani je seveda mladost, vendar mprata te svoje hibe odpraviti čimprej zato, da bosta lahko zanesljiva graditelja igre Jadranovega moštva.
Do začetka prvenstva je torej ostalo še precej časa in jadranovci bodo verjetno lahko mirno odpravili sedanje največje pomanjkljivosti in nedorečenosti. Ko se bodo začela ligaška tekmovanja, bo ekipa verjetno popolnoma nared in takrat bodo tudi ocene lahko popolnejše.
CANCIA
Mladinsko prvenstvo Slovenije
Jadranovci danes proti Triglavu
Po poletnem premoru se ta mesec nadaljujejo tekme mladinskega prvenstva Slovenije. Jadranovci bodo danes ob 18. uri igrali v Repnu proti Triglavu iz Kranja.
Po tem srečanju se bost? v isti telovadnici spoprijeli tudi članski vrsti obeh društev, in to v prijateljski tekmi, ki bo za naše košarkarje še kako koristna.
Postojni turnir v Kopru
Dvodnevni košarkarski turnir skupine B za pokal Alpe Adria je po pričakovanju osvojila Postojna, ki je v velikem finalu premagala mladinsko selekcijo Gibone s 94:75 (45:39). Tretji je bil Koper, ki je premagal kranjski Triglav s 77:70 (46:36).
Turnir je v obeh dneh privabil v telovadnico OŠ Anton Ukmar lepo število gledalcev, ki so spremljali kakovostno košarko. Vse tekme so sodili Schultz, Lovšin, Kavčič, Rems in Fekonja (vsi Ljubljana) ter Kovačič (Kranj) in Kamnikar (Črnomelj). Najuspešnejši strelec turnirja je bil Zlatko Šantelj, kapetan Kopra, ki je dosegel 49 košev. Sledijo Rojko 44, Tirin-ger (oba Postojna) 39, Bošnjak (Triglav) 36, Besedič (Postojna) in Perica (Gibona) po 35 itd.
V finalu je Postojna ponovno igrala brez Petra Vilfana, vendar je visoko premagala dvakratne mladinske državne prvake. Zagrebčani so se sicer srčno borili, a ko je vstopil pri Postojni v igro Tiringer, je bilo njihovega odpora konec. Največ košev so dosegli Rojko 22, Besedič 15, Tiringer 14, Mičunovič 12 za Postojno ter Perica 15, Šamanič in Gaparič po 14 za Cibono.
Koprčani so v tekmi za tretje mesto presenetili novega 1 B-ligaša in ga z igro povsem zasenčili. Novi kapetan koprskih košarkarjev Zlatko Šantelj je bil najučinkovitejši, nase je opozoril VučeniČ, Buršič je lepo zadeval trojke, a tudi nabiral osebne, Šiško in Krašovec pa sta menjaje dobro vodila igro rumeno-modrih, ki so dokazali, da napovedi trenerja Ciglerja niso prav nič na trhlih osnovah. Največ košev so dosegli Šantelj 21, Vučenič 19, Krašovec 17 za Koper ter Bošnjak 19, Šušič 15, Horvat 11 za Triglav.
Končni vrstni red: 1. Postojna, 2. Gibona, 3. Koper, 4. Triglav.
(Kreft)
V Bazovici je nogometno društvo predstavdo sponsorja
Zarja Cave Pietra Scoria
Športno društvo Zarja je preteklo soboto na svojem sedežu v Bazovici priredilo srečanje z igralci, odborniki in navijači, na katerem je tudi predstavilo sponsorja, ki bo letos stal ob strani društvu. Bazovsko društvo je vzpostavilo sodelovanje s podjetjem Cave Pietra Scoria^ kateremu se je predsednik Mirjan Žagar v uvodnem nagovoru zahvalil za sodelovanje. Vodja podjetja Alessandro Scoria je naglasil, da je zadovoljen s sodelovanjem z bazovskim društvom, ki se je pred začetkom letošnjega prvenstva močno okrepilo, ob tem pa je izrazil upanje, da bi nogometna ekipa, ki nastopa v 2. amaterski ligi, zmagala prvenstvo.
Žagar je ob prisotnosti predsednika deželnega odbora CONI dr. Borri-ja predstavil sponsorju ekipo in izrekel prepričanje, da se mu bodo igralci na naj lepši način zahvalili z rezultati na igrišču.
Na sliki (foto Križmančič) predstavitev sponsorja ŠD Zarja v Bazovici.
__________________obvestila
SK DEVIN
organizira ob Oktoberfestu štiridnevni izlet v Salzburg in Miinchen od 21. do 24. t. m. Za vpisovanje in informacije Jordan Purič - tel. 327196 in Bruno Škerk tel. 200236.
ŠZ SLOGA IN SK DEVIN PLANINSKA SEKCIJA organizirata 15. in 16. t. m. vzpon na Krn. Odhod v soboto, 15. t. m., ob 14. uri iz Sesljana z lastnimi avtomobili in društvenim kombijem. Za informacije Viktor Stopar, tel. št. 226283, in Bruno Škerk, tel. št. 200236.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 12. t. m., ob
20.30	na Stadionu 1. maj v Trstu seja odbojkarske komisije. Dnevni red: meddruštveni odnosi, pokal prijateljstva, analiza tečaja za najmlajše (Zognik - Trst) in programiranje za sezono 1990/91.
SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da so se pričeli treningi v občinski telovadnici na Proseku, Ul. S. Nazario, in to začasno ob torkih in četrtkih od 18. do 21. ure, razdeljeni po starosti in stopnjah. Za informacije tel. na št. 327342.
ŠD POLET
KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da so odprta vpisovanja za nove tečajnike (letnika 1983/84) in
tudi za druge ljubitelje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na Poleto-vem kotalkališču od 18. do 20. ure vsak .dan, razen sobote in nedelje (tel. 211758).
ŠD MLADINA
obvešča, da se nadaljujejo skupni treningi smučarjev in rolkarjev ob sredah ob 18. uri. Zbirališče, kot običajno, na igrišču Doma A. Sirk.
Ker je v polnem teku prvi test, je zaželena polna udeležba.
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljuje predsmu-čarska telovadba na sedežu društva v Cerovljah vsako sredo od 18. do 19.30. Možen prevoz z društvenim kombijem. Za informacije tel. na št. 200939 (Kristjan Zidarič).
ŠK KRAS - ŽENSKI ROKOMET obvešča, da bo sestanek in zatem prvi trening v ponedeljek, 17. t. m., ob 20. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vabljena so še posebno nova dekleta. Za informacije telefonirajte na št. 251005.
OK VAL IN NAŠ PRAPOR obveščata, da je v teku vpisovanje za tečaj miniodbojke (letniki 1980/81/82/83). Vpisovanje sprejemajo na tajništvu (Giorgio Corva) vsak dan med 13.30 in 15.00. Telefon 521420.
ODHAIANIA
DUŠAN
JELINČIČ

je ^..n je bil vendar v baru, svet pa na onem bregu, vmes pa Mislil rno90čna pregrada šipe. Kaj vse mi roji po glavi, si je hjetj/' ln kakšna razlika od takrat, ko je z izrednim navduše-bo ^ nastopil svoje dolgo potovanje. In vendar je občutil, da Takn°ra^ naPosled to pregrado odstraniti ter stopiti na cesto, je t0J^ s trudnimi koraki tudi storil. Kaj sedaj? Ošvrknil ga Pa nPet večerni zrak. Neba, ki je bilo prav gotovo že temno, Pogl-T1^6!..Videl ni niti ljudi, ki so butali vanj, niti njihovih hji^ Qov- Sel je svojo pot, potovalko je imel ob sebi, pred kater;Pa ie bila umazana in vendar bleščeča se cesta, na spet j, S? se v tisočih odtenkih igrale sence, se izgubljale, se bile izkazovale, poskakovale, se skrivale in plesale. Luči so dalja e Prižgane, hodil je, se ustavil, se zagledal nekam v Po jjZ ter se spet premaknil. Nečesa pa, kar mu je kljuvalo °z3anih, se ni mogel domisliti. Spremljalo ga je po poti,
se oddaljevalo ter se spet bližalo, vendar pa bistva le ni mogel dojeti. Kam se vsem tem mrkim ljudem tako mudi? Domov, v varno zatočišče, domov k jedi na mizi, domov v toplo posteljo. Kje bom danes spal? Na to ni hotel misliti.
Ni se zavedel, koliko časa je taval po širokih in razsvetljenih ulicah, naposled pa se je znašel pred železniško postajo, ob tisti pozni uri še polno ljudi, ki so hiteli, se gnetli, se glasno klicali in dohitevali.
Stopil je skozi velik obokan vhod in se usedel na klopco tik ob prodajalnici vozovnic. Na njegovi desni m levi strani so najrazličnejši ljudje vihteli kovčke, torbe in raznovrstne škatle-iz kartona, vendar pa ga njihovo početje ni več zanimalo. Ob začetku potovanja mu je bila vsaka posamezna poteza najneznatnejšega človeka važna, ta važnost pa je s časom počasi plahnela, dokler se mu ni vse to večno početje in vrtenje zagnusilo. Proč, proč od tod! Vendar je še okleval! Ni hotel vstati, ali pa ni imel za to dovolj moči. Zelo je bil truden, čebljanje in glasovi okoli njega so se počasi spreminjali, najprej v razburkano, nato pa v vedno mirnejšo melodijo. David je nagnil glavo in že so mu ti obrazi, te geste in ti zvoki zbledeli v objemu sladkosti in brezobličnosti.
»Hej, prijatelj, menda res ne misliš spati tu na klopi!«
V trenutku se je David zdrznil, na široko odprl oči in pred sabo zagledal slabo oblečenega, neobritega in razkuštranega fanta. Kazal je kakih dvajset let, lase je imel črne kot pekel, oči pa tako prodorne, da je David ob njegovem pogledu takoj povesil oči.
Ni mu takoj odgovoril. Pogledal je najprej njegove roke, nato staro in oguljeno torbo, ki jo je držal v rokah, in šele nato v obraz, ki je bil zgodaj postaran. Globoke gube so se zajedale v njegovem čelu, črn šop razkuštranih las pa se je šopiril na njem. Dolgo ga je David gledal v obraz, vendar pa se je njegovemu pogledu izmikal. Zijal mu je mimo oči nekam v daljavo ust, trepalnic in gub. Oči pa so v trenutku
bliskovito švignile, gube so se poglobile, z rokami je sunkovito zamahnil. Lotila se ga je jeza, ki se mu je poznala predvsem na ušesih, ki so takoj zadobile sočno temnordečo barvo, iz ust pa se mu je usul cel plaz besed.
»No, nekaj sem te vprašal, gospodič v lepi obleki, bojazljivec boječi, ne drži se tako drzno, ko pa ti strah kar dere iz oči!«
Za trenutek se je fant ustavil in zamislil. Davidu se je zdelo, da ga je trenutno zapustila tista sveta jeza, ki ga je napadla malo prej. Spet je nadaljeval, tokrat z globokim, močno spremenjenim glasom, ki je izražal razočaranje in neko starodavno jezo, že zdavnaj potisnjeno na dno duše, da ga ni mogla več razburjati, ter negotovost in celo plašnost. Tej spremembi se je David zelo začudil, saj ga je njegova prejšnja ošabnost in vzvišenost spravila v zadrego. Sedaj je fant stal pred njim razgaljen in ubog, kot njegova obleka, ki je bila, to je David opazil komaj sedaj, na šivih pretrgana, na majici pa so se mu zrcalili veliki mastni madeži. Fant je nadaljeval: »Ti mi ne odgovoriš, ker sem z juga, ker sem revež, ker sem capin, ker sem žavrženec.« Pokazal mu je roke, ki morda niso bile žuljave, a polne majhnih zarezic, poleg tega pa umazane in črne, tako, da je David menil, da je moral črnolasi fant že opravljati celo vrsto najrazličnejših poklicev, od mehanika do postreščka in težaka.
»Veš, kaj pomenijo te roke? Pomenijo vsakdanji boj za delo, vsakdanji boj za kruh. Pomenijo, da moram delati en dan tukaj, en dan tam, da se moram marsikatero jutro postaviti v vrsto, da lahko tisto dopoldne delam nekaj ur kot težak, kjer mi nalagajo najtežja in najbolj gnusna opravila, težaki, s stalno zaposlitvijo pa me porivajo in me psujejo, češ, glej ga, kaj nam ta idiot krade zaslužek. Te roke pomenijo izkoriščanje... Ko bi ti vedel, kako so me izkoriščali, ni jih zanimalo, da sem fizično šibek in bolan, ne, še naprej so me izžemali na vso moč. Glej ga, terona — so mi pravili in bruhnili v smeh. Koliko ponižanj sem že pretrpel...«
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka-5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23' mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA .19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sreda, 12. septembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796*600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
H" 51
član italijanaka zvaza časopisnih založnikov FIEG
Diktatorjevo truplo so včeraj dali na ogled javnosti
Nasledniki predsednika Doeja napovedujejo boj za oblast
Nekateri vodijo zloglasna podjetja
Naravovarstveniki niso neoporečni
MONROVIA — Z včerajšnjo izpostavitvijo Doejevega trupla se je v Liberiji začela bitka za nasledstvo. Da bi prepričali javno mnenje, da je predsednik Samuel Doe (na sliki AP) res umrl, so uporniki Princea Johnsona dali namreč njegovo iznakaženo truplo na ogled v bolnišnici Is-land clinic. Čeprav so si liberijski prebivalci z vso verjetnostjo oddahnili, da se je Doejeva tiranija končala, pa se vsaj bližnja bodočnost gotovo ne najavlja kot najbolj rožnata. Kako se bodo sporazumeli štirje kandidati za predsedniško mesto, je namreč prava uganka.
Kot smo že poročali, se je za začasnega predsednika (v pričakovanju zakonite vlade) samoimenoval Prince Johnson, predsedniško mesto pa bi rada zasedla tudi njegov nasprotnik Charles Taylor in bivši Doejev zaveznik general David Nimley. Svoje pravice bo skušal uveljaviti tudi predsednik liberijske vlade v izgnanstvu Amos Sawyer jki ga podpira tudi organizacija Ecowas). Vlado v izgnanstvu sestavljajo nasledniki Kongov, ki so vladali v Liberiji vse od njene ustanovitve do Doejevega državnega udara (tudi ostali trije kandidati pripadajo istemu plemenu).
Težko je torej reči, kdo bo vodil Liberijo na poti njene povojne obnove (državljanska vojna in Doejev režim sta namreč botrovala njenemu gospodarskemu propadu), tega pa skoraj gotovo ne bo mogoče odločiti na demokratičen način, zlasti zaradi sovraštva med Johnsonom in Taylorjem. Prvi izhaja namreč iz Taylorjevih vrst, a se je letos uprl svojemu liderju in se verjetno zavezal z ZDA, ki niso mogle več podpirati Doeja (kateremu so v preteklosti namenjale veliko denarno pomoč), a niti Taylorja (ker je že imel opravka z ameriško pravico). Taylor pa po drugi strani ostro nasprotuje mirovni sili Ecowas, proti kateri se je boril z isto surovostjo kot proti Doejevi vojski.
RIM — Je prav res, da se v nekaterih primerih svet vrti v. nasprotno stran. V septembrski izdaji mesečnika "Nuova ecologia" so namreč objavili podatke zanimive raziskave ameriškega centra za študij zakonov o odgovornosti. Ta navaja podatke o številnih voditeljih prestižnih ameriških naravovarstvenih združenj in organizacij, ki so istočasno tudi ravnatelji upravnih odborov nekaterih žal svetovno znanih meddržavnih podjetij. Gre namreč za podjetja, ki so v prejšnjih letih zagrešila prave ekološke zločine.
Omenjeni center, ki ga vodi Ralph Nader, oče mogočne ameriške zveze potrošnikov, je v svoji raziskavi navedel kar 67 imen raznoraznih voditeljev ameriških zelenih združenj, ki so poleg tega še predsedniki, upravni svetovalci, ravnatelji ali izvedenci nekaterih slovitih meddržavnih podjetij. Med temi najdemo tudi ime zloglasnega podjetja Union Carbide, ki je bilo v žarišču polemik ob priložnosti tragedije v Bophalu v Indiji, kjer je eksplozija tovarniškega obrata povračila številne smrti zaradi zastrupitve. Med navedena podjetja sodi tudi družba Dupont. Ta namreč proiz-
vaja škodljive klorofluoroogljikovodi-ke, ki povzročajo v ozonskem ščitu nevarno luknjo. Pa še podjetje Monsanto, ki se med drugim bavi tudi z genetskim inžehirstvom in podjetje Exxon, kateri petrolejski tanker ExxoU Valdez je zakrivil na Aljaski neverjetno ekološko tragedijo. In še bi' lahko naštevali podjetja, ki spadajo med svetovne leaderje kar zadeva industrijskih strupenih odpadkov.
Raziskava Naderjeve skupine med drugim poudarja dejstvo, da je že leta 1987 kar 19 omenjenih podjetij bilo vključenih v spisek naravovarstvene organizacije WWF "Toxic 2000", ki je navajalo najnevarnejša ameriška podjetja.
Kako se pa branijo zainteresirane osebe? Te trdijo, da so same naravovarstvene organizacije zahtevale, da bi nekateri njihovi predstavniki bili soudeleženi pri izbirah in delovanju zloglasnih podjetij. Pravijo namreč, da bodo na ta način lahko najbolje kontrolirali delovanje po podjetih in že v povojih odpravili za okolje in prebivalstvo škodljive izdelke. S takim načinom nekakšne preventivne kontrole pa še predstavniki italijanskih zelenih sploh ne strinjajo.
Pogrešano Santino Renda
• vv • j i •	v*
iščejo tudi s pomočjo detektiva in nekega Roma
MILAN — Starši pogrešane Santine Renda so včeraj spet pritegnili nase pozornost javnosti in preiskovalcev, ki glede izginotja tavajo še v popolni temi. V Milanu so sklicali tiskovno konferenco, ki se je je udeležil tudi detektiv Giuseppe Gelsomino. Družina Renda je moškemu že pred kakim mesecem naročila, naj poizveduje za Santino, vendar tega ni povedala nikomur, niti preiskovalcem. Gelsomino je opravil prve preiskave in zasledovanja po navodilih in s sodelovanjem glavarja Romov s Sicilije Enverja Sali-ja.
Prav Enver Šali naj bi prvi opozoril družino Renda, da so njihovo hčerko odpeljali Romi, pravzaprav dvojica Romov, ki biva v Mesini. Od tod je pred časom klicala neka ženska, ki se
je predstavila za Fatimo, in povedala, da ima Santino pri sebi, vendar bi jo rada vrnila staršem. Ženska naj bi tudi priznala, da bi to že storila, če se ne bi bala svojega moža-gospodarja. Telefonski pogovor je trajal približno petdeset minut, vendar ga policija ni prestregla, kljub temu da je telefon v hiši Renda pod nadzorstvom. Prav to dejstvo pa je preiskovalcem vzbudilo sum, da Rendovi nimajo ravno čiste vesti, kar pa so slednji odločno zavrnili in preklicali tudi vsako sodelovanje z oblastjo. Na včerajšnji tiskovni konferenci sta zakonca Renda povedala tudi, da sta detektiva plačala z denarjem, ki so ga zbrali sorodniki in ne s prispevki družine Tacchella in nogometaša Schillacija, kot se šušlja.
Vojna kriminala v Hongkongu
Vojna med sovražnimi kriminalnimi organizacijami je v Hongkongu terjala šest mrtvih in 23 ranjenih. Trije neznanci so v ekskluziven lokal vrgli kar nekaj molotovk	(Telefoto AP)
Ksenofobno izrazoslovje avstrijskih liberalcev močno spominja na nekdanje Hitlerjevo besedišče
DUNAJ — V času predvolilne kampanje avstrijski svobodnjaki (FPO) še raje kot sicer navajajo predloge in argumente, ki naj bi opozarjali na domnevne nevarne posledice bivanja številnih tujcev v Avstriji, vodja FPO Jdrg Haider pa je ponovno posegel po žargonu, ki v marsičem priklicuje v spomin izrazoslovje Adolfa Hitlerja in drugih propagandistov nacionalsocializma.
Med zadnje s ksenofobijo cepljene ugotovitve FPO sodi predlog vodje parlamentarne frakcije FPO Norberta Gugenbauerja in vodje dunajske FPO z nadvse nemško zvenečim priimkom Rainerja Pawkowicza, po katerem bi bilo treba omejiti število tujih otrok v dunajskih osnovnih šolah, obenem pa ustanoviti posebne razrede za tujce, kjer naj bi se pripravljali za prehod v normalne razrede z nemškim poukom. Utemeljitev za takšen ukrep naj bi bil pomanjkljiv pouk za otroke z nemškim materinim jezikom, do česar naj bi prihajalo zaradi pomanjkljivega znanja nemščine tujih otrok. Praksa in ugotovitve šolskih oblasti sicer kažejo na to, da zaradi prisotnosti tujih otrok, praviloma do takšnih motenj ne prihaja. Šolske oblasti prav tako odklanjajo ločene razrede za tujce in sicer z argumentom, da bi to pomenilo socialno ter drugačno getiziranje tujih otrok ter otežilo njihovo socialno in splošno integracijo. Spričo latentne in tradicionalne precejšnje ksenofobije v Avstriji pa FPO vztraja pri svojem in izkorišča v predvolilni kampanji.
Vodja FPO Jdrg Haider, ki ni ravno poznan po svoji verbalni zadržanosti, je v času predvolilne kampanje še povečal robatost svojega izrazoslovja. Spričo privilegijev številnih funkcionarjev v paradržavnih zbornicah je Haider npr. pred kratkim primerjal
kanclerja Vranitzkega in njegovega namestnika Rieglerja s svinjskimi pastirji, ki naj bi upravljali razmere v teh ustanovah. Haider je pri tem svojo stranko označil kot sredstvo proti škodljivcem, znano pa je, da je izraz ljudski škodljivci sodil v stalni repertoar propagande v času tretjega rajha in je veljal predvsem za komuniste, Žide in Rome. Ostale stranke ostro kritizirajo Surov Haiderjev žargon, med posledicami surovega žargona -tako kancler Franz Vranitzky - pa je kaj lahko tudi posurovelost v politični praksi. Jezikoslovca Franz Januschek in Utz Maas pa sta na pobudo iniciative »demokrati proti neonacistom« dokumentirala Haiderjevo priklicevanje v spomin nacističnega žargona. Hai-
derjeve trditve o totalni vojni, ki naj bi jo svobodnjakom napovedali socialisti (SPO) in OVP (ljudska stranka) priklicujejo npr. v spomin Hitlerjeve in Goebbelsove napovedi »totalne vojne«, Haiderjeva skovanka »stare stranke« za SPO in OVP pa še jasneje spominja na prav takšno Hitlerjevo oznako za meščanske stranke v VVeimarski republiki. Haiderjeve občasne zahteve po dokončni rešitvi posameznih vprašanj prav tako močno spominjajo na nacistično končno rešitev vprašanj, od katerih je bilo najbolj zlovešča končna rešitev židovskega vprašanja. Avtorja študije dopuščata možnost, da Haider občasno uporablja izraze iz preteklih časov nenamerno, oziroma.da je takšno izrazoslovje sodilo v domače okolje. Haiderjev oče je bil že 1929 član
tedaj še ilegalne SA, kasneje sta bila oba starša nacistična funkcionarja. Vsekakor pa je Haiderjevih populističnih izrazov, ki priklicujejo v spomin nacistične čase, daleč preveč, da bi jih bilo mogoče pripisati le slučaju, oziroma jezikovni vzgoji v domačem okolju. Januschek in Maas Haiderju nenazadnje pripisujeta spretnost pri posnemanju žargona tistega časa, saj mu pri večini izrazov ali sloganov ni mogoče očitati neposrednega ponavljanja. Primer za to je priljubljen Hitlerjev stih, po katerem naj bi nemški značaj ozdravil svet. Vendar od kod Haiderjeva krilatica, po kateri naj bi koroški značaj lahko ozdravil republiko Avstrijo, verjetno ni treba dolgo ugibati.
BOJAN GROBOVŠEK
Haag podpira zahteve Jugoslavije po vstopu v evropske organizacije
HAAG Nizozemska bo podprla pobudo Jugoslavije za pospešitev postopka v zvezi z njenimi zahtevami, ki jih je poslala Evropski skupnosti, OECD in pariškemu klubu. To je v pogovoru s podpredsednikom ZIS Živkom Preglom v Haagu potrdil nizozemski podpredsednik vlade in finančni minister Win Kok.
V odnosih Jugoslavije z evropsko dvanajsterico gre predvsem za predčasno sklenitev novega finančnega protokola. V OECD je Jugoslavija zahtevala status polnopravne članice, od pariškega kluba pa pričakuje reprogramiranje jugoslovanskih dolgov.
Podpredsednika vlad sta se pogovarjala tudi o posledicah iraške okupacije Kuvajta. Pregl je povedai, da bo imela Jugoslavija zaradi dosledne izpeljave resolucije Združenih narodov o embargu proti Iraku samo do konca leta 1,3 milijarde dolarjev škode, na daljši rok pa 6 milijard dolarjev. Zato Jugoslavija računa ne le na neposredno pomoč za ublažitev tel? posledic, temveč meni, da je td tudi razlog več za takojšnjo preučitev njenih zahtev.
Hude poplave razdejale Seul
SEUL Silovito deževje, ki seje prejšnje dni zneslo nad Seulom, je doslej terjalo najmanj štiriintrideset žrtev. Voda je močno poškodovala ali celo porušila številna poslopja, tako da je brez strehe že več kot 17 tisoč ljudi. Največ škode je bilo v rezidenčni četrti, ki leži ob bregovih reke Han. Voda je močno narasla, ponekod je bil vodostaj petkrat višji od normalnega, in odnesla mostove in ograje; nekatere vile so popolnoma zalite z vodo. Zaradi poplav so zaprte vse šole, dobava vode in elektrike pa je omejena.
Madžarska brez pšenice in petroleja
BUDIMPEŠTA - Voditelji nove madžarske države se bodo morali v naslednjih mesecih spoprijeti še z nekaterimi res neljubimi problemi. Državo namreč začenja pestiti pomanjkanje petroleja in nekaterih živil. Madžarsko ministrstvo za kmetijstvo je uradno zaprosilo Washington za večjo količino pšenice. Letošnja pšenična bera je bila na Madžarskem skrajno pičla, saj je velika suša ustvarila neprecenljivo škodo na poljih in je bil zato pridelek znatno manjši.
Še pred dobrim letom je bila vez med Moskvo in Budimpešto trdna in plodna. Madžarska je vsako leto prejemala velike količine sovjetskega petroleja. S tem je madžarski državi uspelo kriti kar 90 odstotkov celotne porabe naftnih derivatov. "Črno zlato" jf dotekalo v madžarske rafinerije po t.i. "naftovodu prijateljstva". V zameno je Madžarska nudila Sovjetski zvezi večje količine mesa in pšenice. Novo p°' litično vodstvo in suša sta prav gotovo madžarske politike spravila v hud° zagato.
Voditelji Kremlja so v prejšnji!1 dneh sporočili, da ne bodo več uspel' nuditi tako zajetne količine nafte kot so to storili še lani. SZ je najprej n?' vedla, da bo letošnji dotok petrolej3 za 30 odstotkov manjši, nato je te<J3 znižala še za nadaljnje 4 odstotk6’ Poznavalci sicer ne izključujejo, da do dobava petroleja zdrknila za celih odstotkov, in to predvsem'upoštevaj01-kritični položaj v zalivskih državah.
Madžarska vlada si je temu prime1'' no zavihala rokave in pripravila varj nostni plan, ki naj bi stopil v veljavo trenutku, ko bi Sovjetska zveza skl*-' nila odločno zmanjšati dobavo prepel rebnega petroleja. Sicer so madžarsk voditelji že pred časom uvideli možnost zmanjšanja dotoka nafte iz SpV' jetske zveze. Najprej so sklenili zaiet' no pogodbo z iraško državo - govori, bil za celih 200 tisoč ton petroleja. Z3 je nato omenjena pogodba propp0 zaradi dobro znanih dogodkov, ki 5 po 2. avgustu izolirali iraški izvoz Pp
roleja. Madžarski državniki so se^ obrnili do Libijcev in Alžircev,
et-žat° ki 50
jim prodali okrog 300 tisoč ton Petr,;. leja. Madžarska država, ki je po po1 tični obnovitvi v polnem razvojne procesu, potrebuje vse več naftnih s rovin in bo zato kaj kmalu morala z prositi še za evropski petrolej.
Žčil Jg uporaba nGsovjctskccja ^ leja tesno povezana tudi z izdatne) mi stroški. Tako libijski, kot tudi aim ski in evropski petrolej je namreč JU. primerno dražji in ga je treba P, 0 v žlahtni valuti To bo seveda mo0 načelo že itak šibko madžarsko e • nomijo. Madžarski dolg do iuiin,® ard bi se povečal za nadaljnjih 20 milil 0 dolarjev.. To bo seveda tudi P6??11 naj vplivalo na inflacijsko stopnjo, ki bi se za leto 1991 sukala okrog 3 stoikov.