132 let Isk
O let tov
f 4. STRAN:
Kam z mlekom?
svet Iskre Elektromehanike je tovarni števcev, zveznemu zavodu za P*« dragocene kovine in trem najbolj zaslužnim delavcem tovarne štev rfodelil posebna priznanja. Na sliki direktor Iskre Aleksander Mihe v ki J* priznanje direktorju TOZI) Števci Viktorju Koscu. - Fttto: d. Za
«o XXXI. Številka 49
fj*>ntelji: občinske konference SZDL r**k«, Kranj, Radovljica, Skorja Loka - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar
Na osrednji svečanosti pred spomenikom v Cončah je govorit Franc Puhat Aci, učenci goriške osnovne šote pa so pripravili kulturni program. — Pota; J. Zaplotmk
13. STRAN:
Iskra
Elektromehanika spet najboljša
Vandalizem v Poljanah nad Škofjo Loko
FLA SILO SOCI
Kranj, torek, 27. 6. 1978 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
NE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Praznik Iskre
r
; petek so delavci Iskre proslavili 32-letnico to-^ne in 30-letnico proizvodnje števcev — Prizna-* Elektromehanike kolektivu Števcev in Viktor-Koscu, Francu Levovniku in Stanetu Kernu Zveznemu zavodu za mere in dragocene kovine
Ji prostorih Gorenjskega sej ^*nju se ie v petek zbralo več **ev na proslavi ob 30-l< *vodnje   Števcev   in 32-Jetnici nJ8ke Iskre. Poleg delavcev Štev-
cev so bili na proslavi tudi jubilanti "tisoč   20, 25 in 30-letnega dela iz celotne •in Elektromehanike.   Proslave   so se
/ na proslavi ob ;^-J^n!);!    udeležili  tudi predstavniki drugih
kranjskih     delovnih organizacij,
5. STRAN:
Vretrtek, <>. julija, ob 12. uri
|)()<lo delegati skupščine skupnosti >. seji novega mandata. Osrednja
Kranjska Sava ed novo naložbo
*J   —   Včeraj   dopoldne so f^jj**niki International Finance l^*»tion (IFC) iz VVashingtona, ita AG z Dunaja, temeljne racije združenega dela To-■ avtopnevmatike Sava-Sem-^ Kranj in delovne organizacije
* Kranj podpisali pogodbo o fi-"^nju   V.   faze   projekta iz-
tovarne avtopnevmatike ttnperit  v Kranju. Gre za *° visoko in pomembno na-
* Tovarno bodo začeli graditi i^jega avgusta, dokončana pa bo
b/Oftca marca leta 1980. Proizvod-avtopnevmatike se ho v Savi ala za tretjino. Delež radialne '•nauke se bo povečal, novost pa ^ialna
pnevmatika za polto-\~* in dostavna vozila, ki je za državi še nihče ne izdeluje. O ^laložbi, ki bo dosegla 73 starih J*rd dinarjev, bomo še pisali. k^Jio naj le, da gre za soiinanci-
* IFC,  Semperita,   Save, do-
niča
mačih proizvajalcev avtomobilov. Ljubljanske banke in nekaterih prometnih organizacij. IFC bo v novo tovarno vložila dva milijona dolarjev in pomagala s 7,3 milijona dolarjev posojila, Semperit pa sofinancira gradnjo z 12 milijoni zahodnonem-ških mark posojila, ki je izredno ugodno. Sava bo prispevala nad I$.6 milijarde starih dinarjev. V. faza izgradnje tovarne avtopnevmatike bo omogočila večjo uporabo domačih surovin in prodor na tuji trg. saj se je na primer volksvagen z 2(X).000 letno odkupljenimi gumami že uvrstil na prvo mesto med tujimi kupci, po letu 1980 pa ho število doseglo 3(M).(KK) komadov, (jk) - Koto: -J. Zaplotnik
družbenopolitičnih organizacij ter občinske skupščine med njimi Stane Božič, Drago Štefe in Vinko Sara-bon.
Najprej je zbranim spregovoril predsednik delavskega sveta Iskre Elektromehanike Jože Fende, ki je v svojem govoru na kratko opisal dvaintridesetletni razvoj tovarne in razvoj samoupravljanja ter hkrati čestital k jubileju delavcem TOZD Števci.
0 razvoju in uspehih tovarne Števcev je spregovoril direktor te tovarne Viktor Kosec Povedal je, da je v začetku leta 1946, danes že veteran Iskre inž. Zeleznik dobil nalogo, da po hitrem postopku pripravi konstrukcijo enofaznega števca, katerega proizvodnja naj bi stekfa^še v istem letu. Pogoj ie bil seveda neizvedljiv, vendar je treba priznati, da je bila proizvodnja pripravljena v neverjetno kratkem času, saj so prve števce dali na trg že v začetku leta 1948. Tega leta so naredili 10.000 števcev, v naslednjih letih je proizvodnja naraščala in je v 10 letih presegla milijon dinarjev.
Sedai. do 30. letih, pa se kolektiv lahko pohvali z 11 milijoni proizvedenih števcev in 270 tisoč tarifnimi stikalnimi urami, ki predstavljajo velik prispevek k razvoju električnega omrežja pri nas, saj je več kot 7 milijonov teh števcev m vse stikalne ure ugrajenih v jugoslovansko električno omrežje. Letos bodo na osnovnih izdelkih — to je pri električnih števcih že dosegli proizvodnjo 1,500.000 merilnih sistemov, skupna vrednost proizvodnje pa bo presegla 500 milijonov dinarjev.
Poleg tega, da Iskrina tovarna števcev pokriva 90 odstotkov potreb domačega trga po standardnih števcih, te izdelke že 20 let tudi izvažajo. Vrednost izvoza iz leta v leto raste in je v preteklem letu že dosegla 8 milijonov dolarjev. Največ prodajo v ZRN, na Švedsko, Finsko, Belgijo in Avstrijo, prodajajo pa tudi v dežele v razvoju.
V prihodnosti bo ostala usmeritev proizvodnje števcev praktično nespremenjena in bodo še naprej proizvajali merilne in druge naprave za potrebe Elektrogospodarstva. Mimo modernizacije in razširitve progra-
Nadaljevanje na 3. str.
Ob 27. juniju
Na drugem srečanju samoupravljavcev Jugoslavije, maja 1971. leta v Sarajevu, so delavci sprejeli sklep, da se 27. junij razglasi za dan samoupravljavcev Jugoslavije. 27. junija 1950. leta je namreč Ljudska skupščina SFRJ sprejela temeljni zakon o delavskem samoupravljanju. Tako je ta dan dobil trajen pomen kot izjemno pomemben datum v zgodovini našega samoupravnega sistema, kot dan, ko se je v Jugoslaviji začelo uresničevati načelo: »tovarne delavcem«.
Zato na ta dan tudi podeljujemo priznanja delavcem in delovnim kolektivom, ki samoupravljanje uresničujejo bolj uspešno kot drugi. Letos jih bodo podelili na osrednji slovesnosti v počastitev dneva samoupravljavcev, danes dopoldne v Ljubljani. Po tradiciji bo prejelo priznanja pet delovnih kolektivov in deset posameznikov: Novoles iz Novega mesta, SOZD Merca-tor iz Ljubljane, Aluminij Komen, Konfekcija Logatec, Aero — TOZD Grafika Celje in Janez Bajer, monter iz Ljubljane, Franc Fekonja, skladiščnik iz Lenarta v Slovenskih goricah, Frido Gradišnik, vodja službe organizacije iz Štor, Jože Knez, direktor Novolesa iz Novega mesta, Edvard Rek, strojni delovodja iz Mute, Vida Rudolf, upokojena pedagoška delavka iz Maribora, Edo Sikirič, natakar iz Ljubljane, Zvonka Znidaršič, predica iz Maribora ter Zlata Volarič, učiteljica slovenščine iz Kranja.
Hkrati je današnji dan in praznik tudi obveznost in priložnost, da ocenimo, kako smo s samoupravljanjem v temeljni ali delovni organizaciji, kje še škriplje in kaj bi bilo potrebno čimbolj dopolniti; zlasti pa priložnost, da se oceni uresničevanje zakona o združenem delu, ki pomeni do sedaj najvišji dosežek uresničevanja Marxove zamisli in gesla »tovarne delavcem«. Dogovorili naj bi se, kako naprej, saj nas dosedanji uspehi spodbujajo in opogumljajo, da bomo v prizadevanjih za razvijanje novih družbenoekonomskih odnosov še bolj odločni in bomo dosegali še večje uspehe v izboljševanju medsebojnih odnosov in večji humanizaciji dela.
Od Titovega gesla »tovarne delavcem«, zapisanega leta 1950, s tako imenovanimi delavskimi amandmaji v letu 1971, z novo ustavo iz leta 1974 in zakonom o združenem delu, ki je bil sprejet ob dnevu republike 1976, smo si zgradili trdne temelje za samoupravni socialistični sistem in na nas je, kako ga bomo razvijali. Usmeritev je dal 11. kongres ZKJ, ki se je pred nekaj dnevi sklenil v Beogradu.
Crnogorci gostje Gorenjske
KRANJ — 4. julija, na dan borca, bo v Strugi pri Dobrepolju v Suhi krajini srečanje rezervnih starešin Jugoslavije pod geslom »Bratstvo in enotnost«. Srečanja ZRVS so že postala tradicionalna in so vsako leto v drugi republiki. Letošnie srečanje v Suhi krajini bo imelo še posebno geslo »Naše divizije«.
V Sloveniji se bo zbralo skoraj 1000 rezervnih vojaških starešin iz vse države. V dnevih pred srečanjem bodo gostje iz bratskih republik in pokrajin obiskali vse
dele Slovenije. Na Gorenjsko bo v nedeljo, 2. julija, prišlo 185 rezervnih vojaških starešin iz Črne gore. 47 jih bosta sprejeli kranjska in tržiška občina, po 46 pa škofjeloška, jeseniška in radovljiška občina. Slovesen sprejem gostov iz Črne gore bo v nedeljo popoldne pred dijaškim domom v Kranju, kjer jih bodo pozdravili predstavniki ZRVS gorenjskih občin in družbenopolitičnega življenja ter nekatere kulturne skupine. Zvečer bodo srečanja po občinah, v ponedeljek pa bodo črnogorske rezervne vojaške starešine obiskale gorenjske spomenike NOB in druge zanimivosti, občinske skupščine in nekatere delovne organizacije. V torek, 4.julija, pa bodo gostje skupaj z gostitelji z avtobusi odšli na kraj srečanja ZRVS Jugoslavije, -jk
Naročnik:
Odlikovanje za pedagoško akademijo
Ob   30-letnici delovanja ljubljanske pedagoške akademije je to višješolsko izobraževalno ustanovo pred sednik republike odlikoval z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki. Odlikovanje je delovnemu kolektivu pedagoške akademije izročila predsednica republiške ga  komiteja za  vzgojo in izobraževanje    Majda Po Ijanšek.  Slovesnost ob podelitvi   priznanja   je bila združena s slavnostno pode litvijo diplom študentom, ki so diplomirali v prvi polovici letošnjega leta.
Uspešna prva izmena
Brigadirji letošnje prve izmene zveznih in repubii ških mladinskih delovnih akcij, ki so se začele 4. junija, so v sobota zapustili delov i šča, v nedeljo pa so že prišli novi. Povsod so ob zaključku izmene ugotovili, da so plane dela prekoračili in številni brigadirji so se vrnili domov s priznanji in udarniškimi značkami.
Umrl Albin Bubnič
V svojem rodnem domu na Pregarjih je po hudi bolezni konec preteklega tedna umrl prizadevni slovenski časni kar v zamejstvu Albin Bub nič. Z njegovo smrtjo so slovenski zamejski časnikarji izgubili zavzetega delovnega tovariša, vsi zamejski Slovenci v Italiji pa vztrajnega borca za boljši položaj s/o venske   narodnostne skupnosti v Italiji. Za pravice zamejskih Slovencev se je zavzemal   na   vseh področjih družbenega življenja od šol stva do kmetijstva. Osebno je veliko pripomogel k razkrin kovanju  nacističnih zločin cev, katerih Žrtev je hi/ tudi sam kot interniramo med zadnjo vojno.
Teden mladinske solidarnosti
Predsedstvo zvezne ni/a dinske konference organizira jugoslovansko  akcijo Teden mednarodne mladinske soli darnosti z mladino osvobo dilnih gibanj afriškega juga in s palestinsko osvobodilno fronto, katerih ljudstva sc borijo za osvoboditev izpod kolonialnega jarma, za od pravo rasne, nacionalne in vseh drugih oblik disk rum nacije, proti imperializmu in fašizmu,  proti  politiki pn tiska in vmešavanje v notni nje zadeve drugih narodov ter netnlvisnost. svobodo in mir.   Teden  solidarnosti ho traja/ <xl 2h\ junija do & /// lija.
Milijoni obiskovalcev
Malo po I o. uri so v ne deljo fanfare naznanile, da iz nittranjosti Postojnske jame prihaja /5 mi/ijonti 'obiskmralec v njeni ltU) letni zgodovini. Letos namreč mi neva 160 let, kar je tedaj 32-letni delotre Luka Ceč v drznem    podvigu prepleza/
skalovje na desnem bregu podzemeljske Pivke v veliki di orani Postojnske jame in tako   našel   pot    V doslej neznani   svet   njene notra njosti.   15 milijonta obiskovalk u pa je bila 19 letna An gležinja   Lm d a   Deakin iz Herthforda. ki Z materjo pre življa dopi'sl Opatiji.
Mijanoto pride na >i>isk
Na povuh > predsednika Tita ho /u> prispela na ohisk v Jug<, lovijo japonska parti/ska d> legacija, ki jo bo vodi/ pred s ik Kendži Mi jamoto. Pred* đnika se bosta pogovarjala t aktualnih mednarodnh vprašanjih m razvoju mv> i irodnega de /avskega gtha>>h-.
Straži šče - V počastitev krajevnega praznika Stražišča /c bi/o minuti teden v Stražišču več ku/turmh in športnih prireditev. V petek je hi/ koncert moške ga pevskega zbora DPD Svoboda iz Stražišča, ki prav te dni proslavlja 25-letnico svojega uspešnega delovanja. Pred pričetkom koncerta /c mula slavnostni govor Danila (iril. Zbttr, katerega vodi Ludvik Česen, je na koncertu izvajal borbene in narodne pesmi. V soboto dopoldne je bila kole sarska dirka po u/icah Stražišča, popo/dne pa m V »Lipju« pod Smarjetno gitro i>dprli novo trim stezo. Trmi steza je vsekakor zelo pomembna pridobi tev za rekreacijo StražišuntH . Že preteklo soboto pa je bila prai tako v poča stitev krajevnega praznika vaja civilne zaščite združena z obrambnim dnem osnovne šole Lucijan Se/jak. ( fp) Fnto: L Zaplotnik
SKOFJA LOKA
Danes popoldne ol> 10. uri bo sestanek aktiva delavcev neposrednih proizvajalcev. Na seji se bodo pogovarjali o razvoju samoupravljanja in vključevanju delavcev v samoupravljanj. Seja bo v stekleni dvorani Krone.
Jutri, 28. junija, ob 12. uri se bo sestal izvršni odbor občinske komunalne skupnosti. Razpravljali bodo o osnutku investicijskega programa gradnje primarne kanalizacije za Žiri in rekonstrukciji testi II. reda skozi Ličine.
Istega dne ob 17. uri bo seja občinske konference ZKS. Na seji bodo sprejeli statutarni dogovor o organiziranosti ZK v občini in razpravljali o predlaganih kadrovskih rešitvah.
V četrtek ob 17. uri bo skupščina temeljne telesno kulturne skupnosti Škofja Loka. Med drugim bodo na skupščini sprejeli finančni načrt za Žičnice Stari vrh in Soriška planina ter razpravljali o programu rekreativne dejavnosti.
L. B.
TRŽIČ
Ze drugič so se sestali člani delovne skupine za pripravo gradiva o uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Delovno skupino je imenoval komite občinske konference ZKS. O tej problematiki bo 29. junija v Tržiču posvetovanje. Na njem bo govora tudi o delovanju samoupravne stanovanjske skupnosti, o urbanistični in komunalni problematiki, o sodelovanju bank na tem področju in vključevanju družbenopolitičnih organizacij v razreševanje te problematike. .
Pretekli teden so se v Tržiču sestali tudi predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV, ki je razpravljalo o proslavljanju dneva borca, komisija za družbenoekonomske odnose komiteja ZK, kjer je bilo govora o gospodarjenju v letošnjih prvih mesecih, o investicijah in kreditni politiki, in izvršni odbor skupnosti otroškega varstva, kjer so razpravljali o samoupravnem sporazumu o solidarnostnih sredstvih za izvajanje enotnega programa vzgoje in izobraževanja za predšolske otroke. Imenovan je bil tudi odbor za povečavo otroškega vrtca v Bistrici. * Kepic
Konferenca tržiške mladine
V združenem delu največ pomanjkljivosti
Tržič — Pretekli teden je bila volilna in programska konferenca občinske organizacije ZSMS Tržič. Ocena preteklega delovanja pove, da se je raven političnega dela dvignila, vendar s<> nekatera področja inla dinskega delovanja še vedno nepokrita. To še posebej velja za konferenco mladih delavcev in za konferenci« v izobraŽevanju. () slednji je bilo zadnja štiri leta dosti govora, vendar je ostalo vse po starem. Delovala je le komisija, vendar so bile njene akcije prešibke. Delo je bilo preveč lorumsko. čeprav se je komisija lotevala usmerjenega izobraževanja, štipendijske politike in drugih področij izobraŽevanja. Izobraževanju bo morala ti/iška mladina V prihodnje posvetiti več pozornosti in sodelovati s centrom za klubsko dejavnost in Klubom študentov, ki še m uspel prodreti med študente, ki jih v tržiški občini ni malo. 1'ohvala velja konlereiu i luladih v krajevnih skupnostih. V dvanajstih že delujejo osnovne Organizacije ZSMS, trinajsta osnovna organizacija pa bo ustanovljena v Križah. Mlade v krajevnih skupno stih ovirajo linam ne m prostorski težave.
Ugodne ocene je bilo deležno idejnopolitično izobraževanje*v tržiški občini. Uspešni) deluj«- (enter marksističnih krožkov in se po vezuje / mladimi, predvsem \ združenem delu. Vendar se mladi komunisti premalo vključujejo, čeprav bi morali biti na tem področju na jakt ivnejši.
V prihodnje l>«» treba posvetiti več pozornosti družbenim orgam/acjani m društvom. Pri občinski konferenci deluje koordinacijski odbor /a druž
Marko VtlljatTi
bene organi/.ai i je in društva, prav tako pa je bila o njihovem delovanju m  povezovanju  organizirana javna razprava,  vendar  pričakovanih re zultatov ni dala
Delovni program Iržiške občinske
konference ZSMS bo temeljil na
izkušnjah iz dosedanjega dela, na študiji Kdvarda Kardel|a m na do kumentih 10 kongresa slovenske mladine še posebna pozornost bo veljala aktivistom, ki so dosle| šepale  O delovnem programu lio še
govora:
Za predsednika občinske organi zanje ZSMS Tržič je bil ponovno izvoljen Marko Valjavei . za sekretarja pa Darko Truden. V pred sedstvu bo 1") članov, na 10. kongre su ZSMS pa bo tržiško občim, zastopalo pet delegatov
J Kepic
Sindikalne programske usmeritve
Radovljica - V petek, 23. junija, je bila redna skupščina sveta zveze sindikatov Radovljica, na kateri so razpravljali o štiriletnem delovanju o programskih usmeritvah za prihodnje obdobje.
Osnove programskih in delovnih usmeritev temeljijo na sklepih 8. kongresa zveze sindikatov Slovenije, na določilih zakona o združenem delu ter na drugih zakonih. Sindikalne organizacije si bodo v prihodnje morale predvsem prizadevati za razvoj samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, za uveljavljanje in nadaljnji razvoj delegatskega sistema, za uresničevanje socialne politike, družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja, za kadrovsko politiko in štipendiranje, za politično informiranje, splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ter kulturo in športno rekreacijo. V minulem obdobju so na vseh teh področjih že dosegli dobre rezultate, vendar so še vedno težave, problemi in pomanjkljivosti, ki zavirajo uspešno nadaljnje delo. V marsikateri sredini so do danes le formalno zadostili zahtevam zakona o združenem delu in bolj ali manj formalno tudi sprejemali samoupravne splošne akte, v prihodnje pa
bo potrebno upoštevati prakso, ieiie in hotenja slehernega delavca. Zato bo potrebna temeljita analiza ■ politična ocena uresničevanja programa in določil zakona o združenem delu v vseh temeljnih in delovnih organizacijah.
Tudi pri delegatskem sistemu še vrzeli, ki ovirajo nadaijn* uspešno delo delegatov in detefacfc zato bo potrebna temeljita analiza stanja ter nadaljnji ukepi. Delava s v osnovnih sindikalnih organizaa jah tudi vedno bolj prizadevajo za boljše življenjske in delovne pogoje sindikati težijo k čimbolj ~kfartu— družbenopolitičnemu izobraževana: in usposabljanju.
Za delo radovljiškega sindikata v minulem obdobju in za njegove nadaljnje smernice velja, da so plod izkušenj in samoupravne prakse, plod prizadevnega dela osnovnih organizacij sindikata, ki so bife aktivne in na temeljih sedanj« aktivnosti načrtujejo svoje nadaljnje delo. Na vseh tistih področjih se nameravajo udejstvovau. ki so zanimiva za delavca, za njegovo življenje in delo, za utrjevanj* njegove socialne in ekonomske | varnosti in njegovega samoupravnega položaja v združenem delu.
D. S
Mladi premalo organizirani
Jesenice — Občinska konferenca ZSMS Jesenice si je v preteklem obdobju prizadevala, da bi organizirala osnovne organizacije v vseh krajevnih skupnostih občine, vendar še vedno niso uspeli. Od 11 krajevnih skupnosti ni osnovnih organizacij mladine v krajevni skupnosti Plavž in Sava. kjer pa živi več kot polovico mladih v občini. To je vsekakor zelo zaskrbljujoče m se bo potrebno v prihodnje resno potruditi za primerno organiziranost.
V ostalih krajevnih skupnostih so osnovne organizacije, a se tudi srečujejo z vrsto težav. Nimajo ustreznih prostorov,, tako da so akcije še premalo učinkovite, uspeli pa so vključiti precej več mladih v krajevno samoupravo kot v minulem obdobju. Na nedavnih volitvah so izvolili 23 odstotkov mladih delegatov, kar je precejšen napredek v primerjavi z letom 1974, ko so izvolili le 10 odstotkov mladih v delegacije za samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti. "
Čeprav se v delo krajevnih konferenc SZDL tako vključuje vedno več mladih, je to očitno še vedno premalo, saj se morajo programi mladinskih organizacij utrditi v okviru
Socialistične zveze in se tako naioj* hitreje uresničujejo. Mladi bi v kia-jevnih   skupnostih   morali iskaa predvsem takšne metode dela. » okviru katerih bi združevali čim*t interesov mladih, mladi pa hi » usposabljali za delo na raznih področjih in si pridobili izkušnje » kasnejše delo. Občinsko konferenco ZSMS pa čaka delo tudi pri vključevanju mladih iz temeljnih orf&nita cij združenega dela v delo krajevnih skupnosti in v organizacije, ki dah jejo na terenu. rj š
Tajniki na posvetu
KranJ   - .Gorenjska turist« zveza  sklicuje jutri,  28. juni* Kranju posvetovanje tajnikov stičnih društev Gorenjske NUJ svetovanju  bo govora  o phi ocene delovanja gorenjskih rurL. nih društev in turistične oijsa/iual cije ter o problematiki oddaiaa>| zasebnih turističnih  sob. Razprav Ijali bodo tudi o delu komamje * varstvo okolja in programu konua> za podmladek ter o sestavi turist* nega vodiča Gorenjske. B B
I
I
Pregledna vaja  -   V soboto je bila v komunalni coni na Pnmskoivrn
pregledna vaja združenega odredu civilne zaščite občine Kranj. Prve Mv* ne vaje, podobne bodo še sledile, seje udeležilo okoli tristo pripadnik,* eW
civilne zaščite - Foto: d. Zaplotnik
t L
I
i, >„i,nh so V okviru dneva cin Jesenice       V gasilskem domu na JiSi,^2a^ite. Razstav, > zaščite odprti zanimivo razstavo "/>'■<''»'< '  Dttmenu civilne zaščite Marjm-petek. 16. junija, ob otvoritvi pa f fl " "bčine Slai*o Osredkar -
Jc/orčan, odprl pa jo je predsednik skupsime
Potu. /-'. Peraan
an Iskre v Škof j i Loki
! okolic« Škofje Loka »tirnimi prostori
„wije osrednje manifestativno nje delavcev Iskre, ki se ga bo iilo 20.000 pripadnikov največ-slovenskega delovnega kolek-bo v soboto, 1- julija, na sko-em gradu.
Vrtec v Lescah
xce - V radovljiški občini raz-tjajo o lokaciji otroškega vrtca «ih. kjer naj bi našlo prostor ti 120 predšolskih otrok. Zdaj pn--djajo lokacijsko dokumentacijo I mveno ustanovo  ki bo stala zini pokopališča. Prav zaradi oe DokoDališČa bodo morali upo-ati zahteve republiške sanitarne Kije in postaviti med vrtcem kopališčem ustrezno pregrado. bTpritličen, na površini 4760 atnih metrov, z ustreznim do-i m parkirnimi prostori.   D. S.
Prireditev bo letos že enajsta po vrsti, gostitelj pa je Delovna organizacija Iskra — Industrija široko-potrošnih izdelkov, ki ima sedež v Skofji Loki. Iskra na ta dan praznuje tudi dan borca, ki je hkrati simbolični datum ustanovitve največjega jugoslovanskega podjetja na področju elektrokovinske industrije.
Za Skofjo Loko, ki ima nekaj več kot 10.000 prebivalcev, bo to srečanje — poleg Izseljeniškega piknika, ki bo na istem prostoru samo tri dni kasneje — nedvomno osrednja letošnja prireditev, veliko število gostov pa bo tudi na prometni plati huda obremenitev za starodavno mesto na sotočju Poljanske in Selške Sore.
Organizatorji — večino pripravljalnih del so prevzeli delavci Iskrine Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč in Tovarne elektromotorjev iz Železnikov — so zato skrbno pripravili prometno ureditev, ki bo ta dan veljala. Urejena so začasna par-
■i/ direktor SUZI) Iskro
Praznik Iskre
lijevanje si. strani
tov klasične tehnike, pred-v bodoče  uporabo novih kier   se   ponuja možnost Ukj%.zvo5nje    "a druga rja merjenja energije. / nad.
razvojem  tehnike in mikto-ronTke so namreč dane mozno-lzdruževanje merjenja m sten optimalnejšega razdeljevanja
TO^ndesetletnem raz it delavski svet Iskre Elektio ke sklen L da podel. Tovarn, pn-nanje Elektromehanike.
prav tako pa tudi trem najbolj zaslužnim delavcem. Prejeli so jih direktor TOZD Števci Viktor Kosec vodja tehničnega razvoja Franc Le-vovnik in vodja montaže števcev Prane Koren. Priznanje Elektromehanike so podelili tudi Zveznemu zavodu za mere in dragocene kovine /a njegov doprinos h kvaliteti števcev. Priznanja za uspešno delo so podelili tudi več deset drugim delavcem te TOZD.
Na proslavi so podelili tudi priznanja in nagrade jubilantom ;{0-letnega dela iz celotne kranjske Iskre.
L. Bogataj
»voljnega deta m   *  j     ^     h, bo v /)rafil vvlika proslava narea dela m cesta bo a'*J     s poimenovanjem v Cesto talcev (tako se mbootvontevces^  z r talcev) m v Cesto Kokrskega
■menova/ ^te^valdel ceste od grobišča do komo Drage. Nedeljske da, kot se bo *™%"V°rla%i} se ,e udeleždo nad 60 borcev, aktivistov. "*e akcije (na ff^TŠkih vasi. članov Turističnega društvu, družbe talcev l^^te^eiVr/.^ - Foto d. Zaplotnik ktičnih delat t ec
kirišča. na vseh pcmembnih križiščih pa bodo skrbeli za red usmerjevalci, ki bodo dajali tudi vse potrebne informacije v zvezi s prometom in prireditvijo samo.
Osrednje prireditve se bo med drugim udeležil tudi Edvard Kardelj, vabljani pa so tudi drugi člani sveta federacije. Letos bo prvič v programu predstavitev kulturnega delovanja Iskrinih delavcev, in sicer na predvečer prireditve. V slabem vremenu bo predstava, kjer bo nastopila vrsta recitatorjev s svojimi deli v Loškem gledališču, če pa bo vreme lepo, se bodo izvajalci predstavili na grajskem prostoru. V galeriji na gradu bo odprta tudi razstava del Društva likovnikov Iskre, ki bo vredna ogleda in zanimiva tudi za tiste, ki niso zaposleni v Iskri.
S. Fleischman
Pozornost položaju kmeta
Tržič — Kmetje in lastniki gozdov iz tržiške občine so se zbrali na posvetovanju, organiziranem v okviru letošnje javne razprave o osnutku zakona o združevanju kmetov, o dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, o predlogu zakona o investicijah v kmetijstvu in kompenzacijah v porabi hrane ter o osnutku zakona o pogojih in postopkih za pridobitev pravice do preživninskega varstva kmetov. Kmetje so predlagali nekatere dopolnitve in posvetili največ pozornosti določilom, kdo je kmet, zemljiški politiki in združevanju dela, sredstev in zemlje. Javna razprava bo končana do konca julija, potem pa se bodo začele pripombe zbirati na ravni republike. .J. Kepic
NOUSTRIJđ KOVINSKE OPREME IN STROJEV
1 kos
industija kovinske opreme in stojev Kranj
Savska cesta 22
razpisuje dela in naloge za:
2 strugar j a 2 rezkalca obratnega elektrikarja
Pogoji: kvalificirani delavci z nekajletnimi delovnimi izkušnjami
Na voljo imamo še nekaj učnih mest za:
rezkalce
kovača
kleparja
Pogoji: uspešno dokončana osem le! ka
Prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije v 15 dneh od dneva objave razpisa.
Delovne akcije v Begunjah
Begunje — Minuli dve nedelji je krajevna skupnost Begunje ob podpori družbenopolitičnih organizacij in društev organizirala v dolini Drage prostovoljno delo na novo asfaltirani cesti. Udeležencev prve akcije je bilo okoli 40, urejali pa so bankine in čistili okolico ceste. Ob lepem vremenu in ob dobrem razpoloženju je prostovoljno delo uspešno potekalo. Veliko so napravile pridne roke udeležencev, krajanov in tudi številnih nekdanjih borcev Kokrške-ga odreda, ki so se borili na levem bregu Save in so se pogosto zadrževali v dolini Drage in v njeni okolici. Pri delu so se srečali soborci iz Bleda, Radovljice, Lesc, Vrbenj, Hraš, Hlebe, Mošenj, Podnarta in še od drugod. Največ je bilo pri delu nekdanjih borcev, kar dokazuje visoko stopnjo zrelosti in politične zavesti pa tudi to, da se radi vračajo v kraj, kjer so se borili.
V prvi akciji so pri delu pogrešali večjo udeležbo krajanov, ki imajo od dobre in lepe ceste največ koristi. To so gozdni posestniki Planince in zasebni lastniki gozdov ter tisti, ki vozijo in gonijo živino po Dragi.
J K.
Mojstrana — Tu gradijo dva devetorčka, v katerih bo 18 družinskih sta novanj. Delavci SGP Gradbinec z Jesenic so z delom že začeli in temelji že stojijo. Računajo, da jih bodo zgradili dokonča leta. — B.B.
Skromni kulturni prostori
Na Jesenicah so pred podpisom samoupravnega sporazuma o izgradnji novega kulturnega doma, ker primanjkuje kulturnega prostora — Skromne
naložbe
Jesenice — V občini že v vseh povojnih letih razmišljajo o izgradnji ustreznega kulturnega doma, a vse do danes niso prišli dalj od ideje in zamisli. Celo več: v vseh letih po vojni so bile naložbe v kulturni prostor skromne in nenačrtne. Na Ja-vorniku so zgradili dom, na Hrušici pa dom družbenih organizacij, oba domova pa sta le za potrebe dveh krajevnih skupnosti, predvsem na Hrušici. Ostale štiri stavbe, ki služijo kulturi in drugi dejavnosti, pa so bile zgrajene pred vojno in ne ustrezajo današnjim potrebam in zahtevam. Njihov zunanji videz je ne-estetski, odbijajoč, prostori pa so nefunkcionalni in slabo opremljeni, odri pa neuporabni za manjše scenske prireditve. Edina izjema je dom na Javorniku, ki pa tako kot drugi zahteva visoke stroške vzdrževanja.
Kulturna skupnost je načrtno začela skrbeti za te objekte v letu 1972 in s tem preprečila nadaljnjo škodo. K osmim dvoranam pa lahko prište-jejo še dvorano delavskega doma pri Jelenu, ki pa se ne sme več uporabljati, ker se v dvorani ruši strop in dvorano kulturnega društva Podkoren, ki tega imena sploh več ne zasluži. Od vseh stavb pa je najbolj obiskana stavba gledališča Tone Čufar.
Jeseniške dvorane sprejmejo 2300 obiskovalcev in so v 17 krajih z 2(M) in manj prebivalci, v 11 krajih s tisoč
in dva tisoč prebivalci in v dveh krajih z več kot 5000 prebivalci. Tudi kinodvorane, ki jih je v občini 6, ne ustrezajo in so vsakodnevne kino-predstave le v dveh jeseniških kino-dvoranah. Prostorske težave ima tudi jeseniška knjižnica, na Jesenicah ni primerne čitalnice, dokaj pestra in živahna likovna dejavnost pa se razvija tudi v dokaj skromnih prostorih pri Jelenu. Ostaneta še Glasbena šola in Delavska univerza, ki gostujeta v Centru srednjih šol, treba pa je opozoriti tudi na to, da ob večjih prireditvah in proslavah na Jesenicah ni prostora za nastop kvalitetnih kulturnih in drugih skupin.
Očitno, je torej, da ima pray kultura najmanj prostora in da so se zato kulturni delavci dogovorili, da vključijo izgradnjo primernih prostorov v srednjeročni'program razvoja. Za zdaj še nimajo predvidenih virov financiranja in bi zato morali zbrati sredstva s prispevki delovnih organizacij, 20-odstotno udeležbo pa bi zagotovila kulturna skupnost. Zdaj so torej pripravili sporazum, ki je v javni razpravi in predvideva vsebinsko zasnovo novega kulturnega doma, ki naj bi ga postavili poleg gledališča Tone Ćufar, medtem ko bi stavba sedanjega gledališča služila za potrebe krajevne skupnosti in DPD Svobode Tone Cufar.
D.Sedej
/2\
Komisija za MRD, ki je v združenem delu
Veletrgovine Živila Kranj
DS Skupne službe
objavlja proste naloge in opravila
KNJIGOVODJE ZA OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV
za določen čas (za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopust u I
I delavec
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske sme.i. 2 leti delovnih izkušenj
Pismene vloge z dokazili je treba poslati v 15 dneh po objavi na kadrovsko službo Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA6.
egp
Komisija za delovna razmerja
Embalažno grafična podjetja
Škofja Loka
objavlja prosta dela in naloj/e
vodenje finančne opera
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
imeti morajo višjo strokovno izobrazbo ekon ke smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
Kandidati morajo pismeno vlogo / dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela podati v 15 dneh po objav, i a naslov: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Kidričeva cesta 82.
O izbiri kandidata bomo udeležence razpisa obvestil- v 8 dneh po izbiri kandidata.
Problem, ki mu niso kos
Kam z mlekom?
Štiri kmetije v Podkužah pri Mojstrani ne vedo, kam z mlekom, ki jim je prinašal pomemben del dohodka - Kmetijska zadruga Radovljica mleko odklanja zaradi neustrezne zbiralnice, skupne
akcije pa ni
Pod k uže pri Mojstrani - Pod-kuže so zaselek v neposredni bližini Belce in sodijo pod krajevno skupnost Dovje — Mojstrana. Le nekaj hiš šteje odmaknjen kraj, hiš, ki so kmetije in v katerih prebivajo ljudje, ki jim je kmetijstvo edini vir dohodka. Na treh kmetijah so starejši in oslabeli ter bolni kmetje in kmetice, ki komaj kaj pridelajo na zemlji, ki je v zgornjesavski dolini vedno skopa. Uspeva le krompir, ostalega je bore malo in se za tržišče
IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ
GlaSilo
Hal
I
PROIZVODNJA MAJA
OTOCK - Realizacija maja je bila uispeAna, saj so za 5 odstotkov prc««ll plan zadolžitev. Mesečno proizvodno zadolžitev ho presegli instrumenti z vrtljivo tuljavico in vrtljivim železom ter elektronskimi instrumenti. Domaća proizvodnja je dosegla vrednost 14 milijonov 500.000 dinarjev ali 97 odstotkov plana, celotna proizvodnja s kooperacijami pa je presegla plan za 5 odstotkov.
RKFKRKNDUMI OTOĆK - Letos so večkrat glasovali na referendumih, zdaj pa bodo glasovali za razporejanje tistega dohodka v okviru zakonskih določil. V Iskri (Hoće nameravajo veliko investirati, novogradnja bo zahtevala 10 milijard dinarjev, saj bodo zgradili novo halo. Zaposlili bodo tudi već ljudi, zato se bodo odločali o sredstvih za osebne dohodke, o skupni porabi, o razširitvi materialne osnove dela in naložb in o sredstvih rezerv. «.
lip bled
SKM1NARZA VODJI BLKI) — Maja so organizirali seminar *n vodje neposredne proizvodnje. Semim.r so delih na dva dela, slušatelji pa so se seznanili s problemi, ki se pojavljajo pri vodenju v neposredni proizvodnji. Poleg ostalih vprašanj so obravnavali tudi spoznavanje delovnih nalog, usposabljanje delavcev, produktivnost, obveščanje in druga vprašanja. Seminar je bil koristen in vsebinsko zanimiv, tako. da bodo v prihodnje vsaj enkrat letim pripravili podobne seminarje.
MKHANIZIRANO SKI.ADIŠĆK hi.KI) — KIP Kled in (io/.dno gospodarstvo Bled se pripravljata na gradnjo mehaniziranega skladišča /a ohlovino. Pripravili so že več skupnih sestankov in ugotovili, da taksno skladišče nujno potrebujejo, zato bodo zdaj začeli zbirati denar in kupili primerno /eniljiMc u gradnjo mehaniziranega skladi&čti. Lokacija naj bi bila čimMižje žagalnice temeljne organizacije združenega dela Rečica.
sploh ne splača pridelovati. Navrže le les, vendar še ta raste dokaj počasi in sploh ni prve in najboljše kvalitete. Mladi so po šolah in po službah, nihče noče ostati na kmetijah, doma so le starejši, ki jih bolezen ah starost priklepata na zemljo.
Nič kaj spodbudnega ne kažejo danes obrazi teh kmetov in kmetic, še posebno ne v zadnjih nekaj mesecih, od novega leta sem. Po novem letu so ostali še brez denarja, ki jim ga je prinašal odkup mleka, kajti danes pelje avtomobil Kmetijske zadruge Radovljica, ki v jutranjih urah pobira mleko, mimo Podkuž in Belce in se ustavi šele na Dovjem. Pri kmetijski zadrugi Radovljica so namreč zahtevali, da mora biti zbiralnica mleka primerno, ustrezno in sploh na higiensko-sanitarni višini, sicer mleka ne bodo več kupovali. Kmetje v Podkužah imajo danes zbiralnico, ki so jo sami napravili, na elektriko in na vodo, ki do primerne temperature mleko ohladi, a stari način očitno več ne velja. Tudi v Podkužah bi morali imeti hladilnik, tako, kot po drugih zbiralnicah.
»Za hladilnik bi morali odšteti milijon starih dinarjev, oddamo pa na dan 40 litrov mleka,« pravi Marija Brane, »če pa bi mleko vozili na Dovje, kjer pa je primerna zbiralnica, potem se nam sploh ne splača. Do Dovjega je nekaj kilometrov po prometni magistralni cesti, stroški za vožnjo in vsi ostali stroški pa bi nam prodajo precej podražili. Seveda si vsi zelo želimo, da bi tudi nam odkupovali mleko, saj nam je pomemben vir dohodka, a že nekaj mesecev ni bilo nikogar. Radi bi se pogovorili tudi o tem, če bi lahko kupili hladilnik — če res le hladilnik zadostuje — na kredit, s primerno pogodbo s Kmetijsko zadrugo. Vsekakor bi si na moč želeli, ko bi rešili skupno ta problem, ko bi nam nekdo res pomagal.«
Kmetje, ki so iz Podkuž še V lepih dobrih časih rednega odvzema prodali mleko, so mesečno zaslužili tudi po .}(XX) dinarjev, zato je razumljivo, da jih odločitev Kmetijske zadruge boli, da jih je hudo prizadela. Ti kmetje nimajo razkošnih gospodarskih poslopij in ne polnih hlevov živine, še manj najrazličnejših kmetijskih si rojev, zadnji so, ki bolj ali manj životarijo, še posebno, ker na kmetijah zaradi bolezni m osta-relosti ni dovolj rok. Mleko zdaj predelujejo v skuto in jo hodijo prodajal na Bled ter V druge kraje, kar ga pa še ostaja, je krma teletom.
Jasno  in  vsem  znano je. da je mleka dovolj in preveč, malo manj jasna pa je nato ta odločitev K me tijske   zadruge   Radovljica,   da i/ Podkuž mleka ne bodo prevzemali
Že res, da je zbiralnica najbrž daleč od higienskih zahtev, obenem pa je še kako res, da kmetje sami zbiralnice z ustreznim poslopjem ne morejo postaviti. Le tri kmetije so. ki brez ustrezne pomoči ali Kmetijske zadru ge ali krajevne skupnosti ali celo jeseniške socialistične zveze, ki se zavzema za rešitev problema pod kuških kmetov, ne morejo napraviti ničesar. Kakorkoli je milijon ali nekaj več starih dinarjev majhna vsota, je za te kmete vendarle previsoka. Da pa bi mleko vozili na Dovje, je pravi nesmisel.
Ce so zbiralnice mleka na Gorenjskem že res vse ustrezno urejene, na primernih mestih in so zadostile vsem predpisom, potem ima Kmetijska zadruga Radovljica prav, da je dosledna tudi v Podkužah, če pa vendarle kje opremljenost še šepa, potem je odločna zahteva za Podkuže in brezhibno zbiralnico za tri kmetije in za 40 litrov mleka dnevno pretiravanje. Pretiravanje zato, ker kmetje z mlekom na Dovje ne morejo in ker s samim prevzemom sploh ni nobenih težav, saj so Podkuže tik ob magistralni cesti in dovoz normalen.
Kakorkoli že razmišljaš, kakorkoli že ima zadruga prav in kakorkoli prikimavaš kmetom, nazadnje vedno obstaneš s kaj trpkim okusom: kaj ni vendarle zadruga tista, ki bi prva morala prisluhniti Podkužam in pomagati ali se vsaj kdaj oglasiti in se dogovoriti? Kaj ni nekam čudno, da prav od zadruge ni glasu, pa čeprav gre le za tri majhne kmetije? Kaj je res skupna akcija tako nedosegljiva?
D. Sede j
Kmetje o zakonih
Jesenice, Radovljica - V obeh občinah so kmetje že razpravljali o osnutkih štirih novih kmetijskih zakonov   Razpravo so organizirali ob
rednih letnih zborih kmetov - gozdnih posestnikov, članov temeljne organizacije kooperantov GG Bled od 15. do 20. maja. Skladno s statutom obrata za kooperacijo Gozdnega gospodarstva Bled je zbore sklical centralni svet kmetov GG Bled in sicer v radovljiški občini v lf> vaseh in v jeseniški občini v b vaseh /borov se je udeležilo lil!* kmetov -gozdnih kooperantov; i/ radovljiške občin« Mi2 m i/ jeseniške občine 1">7 kmetov Na zborih je sodelovalo .'13 predstavnikov CA', Bled. H predstav nikov področnih kmetijskih zadrug ter predstavniki krajevnih konferenc SZDL tel predstavniki kmetijskih zemljiških skupnosti
Ktnetj«' so imeti u« osnutke zakonov vrsto pripomb, tako na status kmeta kol na odškodnino za spremembo  namembnosti zemljišča
ter na upravljanje s skupnimi pašniki.
I) S.
SKUPN0SF /A ZAPOSLOVANJI KRANJ
POKLICNO ISMKRJANJK PRIZADETIH OSKB<2)
Delavnic e za delo
pod posel mi in 11 pogoji
Ob dejstvu, da so programi o.spo>ahl|anja vsebin sko in metodično bogati, da je delovna pripravljenost strokovne skupine, ki jo vodi v Kranju Breda konjar, specialni pedagog, izredna m da rezultat i vzbujajo pozornost, postajamo zaskrbljeni /a prihodnost starejših varovancev. Njihovi starši upravičeno spra šujejo, kaj bo z njihovimi nikoli odraslimi olroci. ko sami ne bodo mogli več skrbeti zanje.
Na pobudo staršev je društveni odbor /a pomoč duševno prizadetim organiziral ogled zavoda v Kamni gorici, ki se ga je udeležilo kar .">« staršev. Vsi so hoteli videti življenje v /.»vodu. ki naj bi bd neko. dom /a nekatere njihove otroke
Letos spomladi je skupnost za zaposlovanja Kranj sklicala regionalni posvet o aktualnih problemih /a poslovanja učencev naših osnovnih sol in oddelkov /a delovno usposabljanje. Predstavniki interesnih skup nosti gorenjskih občin so ugotovili, da |c treba programsko organizirali usposabljanje, zaposlovali i« in socialno varstvo za duševno in telesno prizadete mladostnike Vsaka občina naj /a otrol Klare «xl 7 do 15 let organizira potrebne razrede owrom« oddelke za
delovno usposabljanje / dnevnim bivanjem Otro. i. ki zaradi utemeljenih v/rokov ne bi mogli obiskovati <)ddelkov. se vključijo v enega o.I internih zavodov Samoupravne interesne skupnosti Slovenije že zbiralo sredstva za nov interni zavod v Ljuhiiani; nam čaka že zdaj okoli l'(M) otrok Druga »Iva zavoda pa 'sta \ Črnina Koroškem m \ llornavi
l'o usposabljanju \ internem ah eksteriiem oddelka, kar naja največ \1 lei. se morajo \aio\an.i vključili v delavni.,- /;| delo |nm| posebnimi pogop \ matičnih občinah. Tedelavnm sodrlu|c|o / orgaui/.a njami združenega dela ki da|ej" »delo na dom... varovanci pa ob takem načinu /aj»osluve v delavni, ah dosegajo od .» do največ .Hi odstotkov poprečne delovne norme.
Že danes bi v kranjski občim pol rebovah popolno iuternalsko oskrbo za osem mladost nikov v starosti od 25 do M) lel. Za polrel»c Goreniske pa bi zadoščal zavod z delavnicami /a okoli .".(I oseb N*|Uslicznc|sa lokacija /a navod je gotovo urbano uro|eua sredina Umik zavoda v osamljeno okolje ni human m |c v nasprotju s socialistično moralo Seveda p,, j«, najbrž treba iskan začasno rešitev, naj si brc/ solnim nosi ne akcije ne moremo zgradili novega zahtevnega putdop ja. ob tem. da SIS po Sloveniji /.hirajo aredstva /a nov zavod, ki pa ne bo namenjen /a Invann m delo varovancev ves čas njihovega živl|eii|a
Domovi za upokojene občane ne morejo >pie|eii \ oskrbo večje število duševno prizadetih, ne da bi organizirali I Udi specialne pedagoške službe oziroma delovne terapije. Zanje je lieba uredili poseben dom /a delo, bivanj« m hahilitaet|o
Zavod v Kamin gorici „• nemilim na jual ie/neiH kraj za te varovalne, seveda ob primerni ureditvi prn
štorov. Pripravljalni odbor bo preložil iHičitiskini m
leresn.m skupnost,m idejni program, ki ne bo s.uel v pozabo kot tisti pred pelun. lel i, Ostarele prizadele osebe ne morejo iti ne KttlefO hiti le skril družine ampak nas vseli
Anka Zev mk
rav i M ),s Kranj
Razprava o kmetijskih zakonih
Premalo spodbud
KRANJ - Okrog 27. junija naj bi bila sklenjena javna razprava o kmetijskih zakonih. Potlej je naloga republiške konference   SZDL   do   približno   15.  julija  oblikovati stališča
razprave, nakar bodo sledili osnutki oziroma predlogi kmetijskih zakonov.
Ocenjevalci dosedanje javne razprave v republiki menijo, da se javna tribuna o kmetijstvu ni razživela po pričakovanju, za kar lahko najdemo tudi opravičljive razloge. O kmetijstvu in družbenoekonomskih odnosih na vasi smo namreč v Sloveniji že nekajkrat temeljito spregovorili na pobudo Socialistične zveze delovnega ljudstva ali pa na pobudo Zveze komunistov. Dobro smo sicer trasirali prihodnjo pot razvoja, pa se kljub temu vsak dan pojavljajo vprašanja, vredna ocene in besede. Prav zaradi tega zdajšnja razprava o dopolnjenih kmetijskih zakonih ne bi smela dobiti manj vrednega pomena. Precej je namreč še nerazčiščenih vprašanj. Razprava, sredi katere smo. lahko pomaga pri iskanju odgovorov in rešitev.
Se posebej velja opozoriti, da v zdajšnji javni razpravi pre-redko slišimo pobude, kako praktično uresničiti določila zakonov. Prav tako premalo govorimo o uresničevanju srednjeročnega plana, še manj pa o investicijah, ki so pogosto neusklajene. Premalo prodorni in jasni smo tudi pri besedah o zemljiški politiki in združevanju dela, sredstev in zemlje. Srečati je lokalistične težnje, premalo pa celovite obravnave kmetijstva, za katerega razvoj in organizacijo ne sme biti zainteresiran le kmet ali v kmetijstvu zaposleni delavec, temveč tudi — potrošnik oziroma porabnik kmetijskih izdelkov. Njegov glas se v razpravi redko sliši. Na to napako smo opozarjali že pri prejšnjih javnih razpravah, katerih cilj še zdaleč ni, da bi kmetje in kmetijci govorili zgolj samemu sebi.
V javni razpravi slišimo premalo besed o kmetu in združenem kmetu, o izkušnjah pri uresničevanju zakona o kmetijskih zemljiščih in zakona o združevanju kmetov. Večkrat premalo poudarjamo, da je naš cilj poslovno in tehnično sodelovanje med kmeti in med kmeti in zadružno organizacijo, da je naša skupna želja večja in ekonomičnejša proizvodnja in da golo kooperacijsko sodelovanje še ni doseganje tega cilja. K iskanju takšnih rešitev nas sili uresničevanje plana. Prav tako pa kmetijskemu proizvajalcu pogosto ne znamo pokazati na pozitivne primere takšnega dela, ki niso več tako redki. Primeri so namreč najpogostejše učinkovitejši od kopice besed.
Zavedati se moramo, da je najboljša zaščita kmetijske zemlje dobra obdelava in visoka proizvodnja. Javna razprava pa je tudi priložnost za besedo o komasacijah, melioracijah, pašnih skupnostih in delovanju kmetijskozemljiških skupnosti.
•J. K ošn jek
Računalniki iz domačih tovarn
Iskra, Elektronska industrija Niš in Rudi Čaj vec sprejeli skupen program razvoja proizvodn računalnikov   —   Proizvodnja prezahtevna i enega proizvajalca
Računalništvo in računalniki vse bolj prodirajo na vsa področja našega življenja in postajajo vse bolj nujen člen proizvodnje. Izdelujejo jih svetovno znane firme na zahodu in vzhodu, pri nas pa smo še vedno odvisni od uvoza teh dragocenih aparatur. Ze kmalu pa lahko pričakujemo tudi domače računske stroje.
Iskra, Elektronska industrija Niš in Rudi Oajevec, ki predstavljajo več kot dve tretjini zmogljivosti jugoslovanske elektronske industrije, so namreč v začetku meseca podpisali skupen načrt o osvojitvi domače proizvodnje računalniške opreme in so ga že posredovali v obravnavo zveznemu izvršnemu svetu, zvezni gospodarski zbornici in drugim organom. Skupna zasnova jugoslovanske računalniške proizvodnje je v veliki meri sad prizadevanj Iskre, ki je v družbenem dogovoru o temeljih plana SR Slovenije opredeljena kot nosilka računalniške proizvodnje v Sloveniji.
Med drugim se je že povezala z inštitutom Jože .Štefan, s katerim skupaj uresničuje raziskovalni načrt računalništva. Z ameriško firmo Con-
trol Data Corporation je lani siknila pogodbo o poslovno-tehničneo! sodelovanju, ki je osnova deiovn«*« načrta za uvajanje proizvodnje * čunalništva v Iskri.
Iskra kot ostali jugoslovanski proizvajalci računalniške opreme se *• vedajo, da je osvajanje tako zah: ne proizvodnje kot je računalni** veliko tveganje in da tako zah«»T" nalogi en sam proizvajalec ne a*** biti kos. Rezultat tega spoznanja je tudi omenjeni skupni dogovor jugoslovanskih gigantov elektre Skupni program je seveda odprt lati za vse druge interesente in poten cialne proizvajalce, ki jih je v Jugoslaviji nekaj več kot 10.
Iskrin dogovor je podprla tudi republiška gospodarska zbornica, ki je še posebej poudarila, da je treba zagotoviti, da mora biti domače tržišče zaščiteno, da bodo proizvajalci izbrali pravi del računalniške proizvodnje in da se bodo vključili v mednarodno gospodarsko sodelovanje, se pravi, da bodo opremo za računalništvo tudi izvažali.
L. Bogataj
■■— zavarovalna skupnost triglav
y^^Ly      t'ohi niska območna skupnost K..m,
poslovna enota Jesenice
razpisuje javno licitacijo,
ki bo v petek, 30. junija 1078, ob 12. uri
v prostorih PE Jesenice, Titova 16.
Na licitaciji se bodo prodajala naslednja karambolirana
vozila:
osebni avto NSU 12(K)
leto izdelave 196H. Vozilo si je možno ogledati v garaži na Ilirski I 7, Jesenice.
l/kiii na «-ena l<- 11M H MI d 111.
Osebniavto ZASTAVA MOD
letnik ogledati Titova Iti.
l/khcn.i c ena |e I <>•'<"'<lin
i ». . i sklicevanjem. Interesenti morajo
TZ%L*Jru h/iucuS*      » S2S
10 odstotkov izklicne cene.
l«7b\ s prevoženimi 33.900 km. Vozilo si je možno ti  v   garaži  Zavarovalnice Triglav  Pfc Jesenice,
Si
I'
y Skupnost k zaposlovanje
Skupne naloge
5. stran
•"ja skupščine skupnosti 'zaposlovanje Kranj bo -trtek, 6. julija, ob 12. uri ••torih občinske ščine Kranj, soba 16.
Dnevni red
■ '■formacija o dosedanji aktivnosti I lor' samoupravni organiziranosti 7*^Md za zaposlovanje Kranj
■ - Obravnava in potrditev finačnega Ijf"« Skupoćine skupnosti Kranj
I*Obravnava finacnega načrta Zve-|*^ao8ti za zaposlovanje SKS ' Ofcravnava tez za samoupravni o združitvi v zvezo skupnosti ■^•■»••Jovanje SR Slovenije j.' l*>olitev delegatov za zasedanje |>*<iBe SR Slovenije 1 Delegatska vprašanja
Pred sprejemom na skupščini Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije bo na vseh skupščinah Skupnosti za zaposlovanje po   regijah   v   obravnavi tudi finančni načrt skupnih nalog za leto 1978. Ta predvideva, da se bo zbralo za skupne naloge po dogovorjenem programu 14,7 milijona din, za financiranje posebnih namenskih nalog pa 6,3 milijona din, vsega skupaj torej 21 milijonov din. Večina sredstev in sicer 19,7 milijona din bo po predlogu zbranih s prispevkom  skupnosti  za financiranje skupno dogovorjenega programa — vzajemne naloge, del sredstev in sicer 1,2 milijona din iz ostanka sredstev lanskega leta, nekaj pa odpade na ostale dohodke.
Zbrana sredstva predlog finančnega načrta razdeljuje takole:
milij. din
1. analitika in statistika 1,3
2. zaposlovanje in posredovanje 1,6
— vračanje iz tujine in zaposlovanje v
tujino 167.000'
— usposabljanje in zaposlovanje
invalidov 318.000
— strokovno usposabljanje 318.000
3. poklicno usmerjanje 1,7
Skupni funkcionalni izdatki po področjih dela naj bi bili 4,9 milijona din. Med večjimi postavkami v finačnem načrtu so še sredstva za delo strokovnih služb v višini 9,1 milijona din.
Za financiranje posebnih namenskih nalog, kot so raziskovalne naloge s področja usposabljanja in zaposlovanja invalidov, sofinanciranje dejavnosti invalidnih organizacij,  prispevki za financiranje socialnega varstva, izobraževanja na mladinskih delovnih  akcijah  in financiranje mladinskega periodičnega tiska, informiranje delavcev na začasnem delu v tujini ter dopolnitev poslovnih    sredstev skupnosti Nova Gorica je predvideno 6,3 milijona din.
Planirani izdatki skupnosti so večji od lanskih realiziranih za 49 odstotkov, vendar pa so predvideni izdatki za invalidsko dejavnost in izdatki za razširjeno dejavnost informiranja delavcev na začasnem delu v tujini povsem novi postavki, tako da se ob upoštevanju tega finančni načrt v primerjavi z lanskim povečuje le za 19 odstotkov.
DOGOVORIMO SE
FINANČNI NAČRT SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ 1 PO OBČINAH ZA LETO 1978
Po samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976— 1980 /a leto 1978 predlaga Skupnost za zaposlovanje svoj finančni načrt.
V prvem polletju poteka začasno financiranje po lanskoletnih prispevnih stopnjah, ki so bile znatno višje, za drugo polletje pa so dogovorjene nižje stopnje.
Financiranje programa bo v letu 1978 potekalo po naslednjih osnovah in stopnjah:
x   N —
5 "JI
?s a C-
OBCIN.A
S t~      it ** S S.
•ikskmck KRANJ RADOVLJICA ŠK. LOKA TRŽIT_
SKUPAJ:
1..VI4.1 L", ">0|.7,.(M ">07>.402
222..'W4
0.47 0.4O 0.4<i 0.14
2.704.(1011
0. I 70.(XX)
■IMffMMt 2.487.01X1
I.22.'MXXI
K4S.K27 1.741.2*5 588.774 ♦io-l.T.CJ 240.916
UJM 0,07 0.1.) (1.09 0.08
3.4DH.S24   o,|.t7    N.897inxi    t.88.1.484 oj)77t,
27)7.(XXI 1.221 .(MM)
756.000 57SJJ80 20.1000
£961.000 7,497.000
346&.000 3,062.000 1.426.000
•(.014.(xh)    1 7.911.000
Na zgoraj naveden način zbran prispevek za zaposlovati je ie slavni vir v a financiranje programa v letu 1978, rovanje je glavni vir za
i prihodki
Uprava javne varnosti v Kranju
Cesta JLA 7
razpisuje javno dražbo — licitacijo za naslednja motorna vozila:
4 OSEBNE AVTOMOBILE Z-750
leto izdelave 1973 in 1974, izklicna cena od 17 (XX)do 23.000 ditr 3 OSEBNE AVTOMOBILE Z 101
leto izdelave 1.974 in 1975, izklicna cena od 2t>.(XX) do .luxx) din
AVTO Z-432 KOMBI
Vto izdelave 1974, izklicna cena ;I2.(XX) din;
4VTO IMV 1600 KOMBI
leto izdelave 1974, izklicna cena .{8.000 din.
OSEBNI AVTO VW 1200 (NEVOZEN), leto izdelave 1972, izklicna cena 9(XX)din.
OSEBNI AVTO VW 1200
leto izdelave 1974, izklicna cena 4").(XX)din;
2 MOPEDA COLIBRI T 03 izklicna cena po 1500 din.
^nem bo tudi razprodaja razne pisarniške m druge opreme
jcija bo v sredo, 28. junija 1978 v garaž. IMV Kranj (za ^Kranj) za družbeni in privatni sekto., ob M. u.
ciie
^resenti si lahko ogledajo vozila eno uro pred pričet kom ličila ' Praži UJV - za stavbo občinske skupščine Kranj. Weaenti, ki bodo sodelovali, morajo pred licitacijo položiti ^odatotni'polog od izklicne cene.
Iskra Elektromehanika Kranj
TOZD Tovarna telefonskih enot Blejska Dobrava 124
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja in osebne dohodke naslednja prosta dela in naloge:
I Mojstra i
roj: srednja šola - elektro smeri (šihki lok), (i lel delovnih i/ku sen j;
iSERJA 1
lHoj: srednja šola - elekfro smer. (šibki lok). I leto delovni!) i/ku šen j:
fOSTOJNEGA TEHNOLOGA I *«fOj: srednja šola - elektro smeri (šibki lok),o|ei delovnih i/.kuše,ij;
SAMOSTOJNEGA KONTROLNEGA TEHNOLOGA II *&*oj: srednja šola - elektro smeri (š.bk. lok), li leta delovnih i/kti šen j;
*ttRlH SAMOSTOJNIH KONTROLORJEV
\oj: triletna poklicna šol« - elektro smeri, :| leta delovnih i/ku ' .        šen j;
>EH VRATARJEV - ČUVAJEV
%?oj: končana osemletka, 3 leta delovnih izkušenj.
Njave z opisom dosedanjih zaposlitev ter / dokazili o izpolnjevanju JSpjev sprejema komisija za delovna razmerja m osebne dohdoke V4 dni od izida oglasa na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, TOZD
'Varna telefonskih enot. Blejska Dobrava 124. Sndidate bomo v 30 dneh po odločitvi komisije pismeno obve-\^l) o izbiri.___^_ ^
Teze za samoupravni sporazum
o združitvi v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
P0 spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer nezaposlenosti se v zvezo skupnosti združujejo občinske skupnosti za zaposlovanje. S samoupravnimi sporazumi pa se delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni ljudje dogovorijo o skupnih nalogah in o uresničevanju načela  vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja. Skupnosti za zaposlovanje se združujejo v zvezo    zaradi    izvajanja skupnih zadev s področja zaposlovanja pomembnih   za   enotno izvrševanje nalog pomembnih za vso republiko. S  samoupravnim  sporazumom se tudi dogovorijo o skupnem programiranju, združevanju sredstev, izenačevanju pogojev dela  ter opravljanju  nalog skupnega pomena m nalog, /a katere skupnosti pooblastijo zvezo
V času. ko sta v javni razpravi samoupravni sporazum o ustanovitvi občinskih skupnosti za zaposlovanje in samoupravni sporazum u ustanovitvi medobčinske skupnosti, bo skupščina skupnosti za zaposlovanje že obravnavala teze za samoupravni sporazum o združitvi v zvezo skupnosti za zaposlovanje SH Slovenije
Ostanki sredstev izlet« 1977 .110.720
Presežki sredstev i/ leta 1 «»77 fi47.1X~X)
Prispevek za zaposlovanje 2.901 (XX)
Ostali prihodki 7.200
710.081) l.">7.'l.(XH> 7..'!<I7.000 16.600
SKtT.^JJ'HIHflliKI II ODHODKI
280.840 275.000 • !.<Mi.">.IXXI i 0.4<X)
298.180 122.780
.VMi.lHM) I47.1XX)
l.(Mi2.<MMI 1,426000
0.8<XI 2.S0U
1,764.000 1I48.<XX> I 7.91 l.(XX> 40.000
Socialna varnost
Denarna nadomestila in pomori
Zdrav zavar. nezaposlenih
Družinski dodatek
Ot roško v arstvo
SKCPA.J:
17
■ MOOlHi
I ti 1.7)0(1 N..r)00 ).41X)
41 ', SI 1 .SI HI .">()( I 20.*)(HI S.2(Hl
17 ', • I. !(>.()( HI 101. .'»(X) 8.7>(XI 1 - -»t M»
•136600 10I..")( M)
6600 .i.Ki(i
h ', |.">8.4<X) 70(XX) (.(XXI 1.01X1
10
l.980.(XX)
950.000
56.600 20.ixxi
-------lili1 <**L ^£:21£*>__"»l'MXX>     jUi.m)_240.000 ;|,(XXI()(H>
PRIPRAVA zazaposi.ii i:\
Strokovno usposahl|an|e I2..VHI 1(12.")(Hi
Denar |M)nio<" v «"asn usposah I7.(XHI ll.(HN)
Poklicno usmerjanje 12.7)(Xi |ii2.")(H)
Zdrav, m spet lalni prebledi I.7IHI I KHi
Ostali tiinki ionalni stroški h.mh) 2(>.7)(H)
I2.7)(HI I 7 (XHI I2.7)(X) 1.700
42.7>(XI I7.0IMI 12.7)00 l.7(Xl
N..")IX)
2D.(MHI M.(XXI
2<>(HMI SIKI l.(XHl
250.001)
l(X)(KH)
250.000
I0.(KX> ")(I.(XXI
SKII'A):
112.200
70.0» h i
I 12.21X1
>2.HIHI
'.t .11 ".IIi
MATKJtiAl.M STUošk i
- l'oj{<>dl>ene ohveznosti
- Zakonske obveznosti
- Amortizacija
- Najemnine
- Kurjava, razsvetljava, vodi
- 1'revoz na delo in z dela
- Stroški organov skupščine
- Stroški izobraževanja
- Vsi ostali mater, stroški
- Keprezenfam a SKUPAJ malt
2.">..")(X) N..")(XI
J(».WX) S.7)(X)
I 1.021) O.WXI
MNUSftl I _'..">«( i
127 \m h.:>hi>
0I..VHI
2M>'MX) 7.).K(X) 2( »..">( X) •17). 20(1 lfi.4(Xi
242.117) .«>..I4(I
• KHi.OSd 2O.09A
2V.*>(Xl H.."i(X) KI. 01XI S..")(Xl 14.020 O.S(XI IIXI..lfX» l2.')SO 127.11«
«..">S2
2V.VKI M.7)(X)
.'16600 h.;,(h>
11.()2(» ti.SIKI l(X).|<XI
I2.7)«() 127.11«)
I2.(xh) 4 <kxi I M.Ki 4.IKH) O.HSIl .i.2(X)
17.241» .").920
7)9.841) 4.().'W
talin
Niki
|7)(I.(XX) ")<).(KX) IS0.(XX) 50.000 H0.(XK) 4<MXX)
7)90.7)27) 74.(XXI
74K(MX) •"><). 4 7.r>
l sposabl|;ui|e lil zaposlov
invalid«
• III.2M)
9;io.s7("
S27.790
i4.l.2l;
o.t.2;m
10l.7)lh
!.0I9.(XMI
mi'wm ==■=•= -__rataž"_-iflillll_*«"t7u_44*uw>   :,..->i i.ixxi
OHVKZNOSTI |)(, i)m
- Za skupne naloge zaposlov v SK.S
- Za solidar. prelivanje
- Za stroške denar, proinel,
- Za obeinske SIS za so<. varstvu
SK l 1'A.J obveznosti:
KOHMIKA.VIK KKZKHVNKCA SKLADA
Priprave na ustanovitev občinskih skupnosti
I. junija se je v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih začela javna razprava o ustanovitvi občinskih skupnosti za zaposlovanje in medobčinske skupnosti za zaposlovanje; razprava ki se  je začela po sklepu skupščine skupnosti za zaposlovanji Klanj, bo predvidoma končana :{()   junija.  V  javni  razpravi je Predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovali je. I'red log sa moupravnega sporazuma o ustanovitvi medobčinske skupnosti za zaposlovanje   dolenjske, razen tega pa so organizacije združene ga  dela.  krajevne skupnosti m družbenopolit ične organizacije prejele   še   napotila   za javno obravnavo dosedanje in bodoče organiziranosti strokovne službe s finančnimi pokazatelji.
Besedilo predlogov samouprav nih sporazumov je bilo usklajeno na razširjeni seji K) skupščine ob Kodelovanju predstavnikov občin skih sindikalnih svetov, občinskih konferenc SZDL in IS občinskih skupščin (loren jske .">. maja letos. ]'n  predvidevanjih   naj   bi bila samoupravni sporazum o Ustanovitvi občinskih skupnosti za za poslovanje in medobčinske skup nosli sprejeta avgusta letos
ZA I SMKIMKM) IZOMKAZKVA.Vli;
• I47.s(xi ■ SOO.IHKI |.")..t(X)	S0!».(XX) 7.W.(XXI I0.9(X)	.'(00.1 XXI f(Mi.(X)0 |."»..|(X)	I7)9.S<X) • l(Xi.(XHl 1.">..(( HI	107.41X1 1 14.(XXI 7.2(X)	2.164.000 I.H<X).(XXI *XI.(XX)
s ..-><xi	21 )..">( XI	S..)(X)	N.7)(XI	4.(XX)	.")0.(XXI
077.0(H) |	<)«>4.4<Xi	liM9.S(XI	KK66IMI	_j22j0M)_4.044.0(X)	
29.721)	74.7.VI	• K ).(>.">( i	• J(l.(i20	14.200	ISO.OIHI
229,(XHI I.IOII.IKKi
I ■•imuni
1.7), 9.1 xxI
DKI.O STROK St.t7.HK in finK( _
- Za ODslrok -luži« s prispev ki
- Za )>lispevki' iz dohiNlka 11» 01) Z.i (>l i liiiik.iini.il s prispev ki
■   .»    <kI (>|) mi (lop m eiv prav delo Za skupim poi.ibu pn sind, list i_
SKt 1'A.I
7(XI.7,l)2 I.0S9 i |0 7no7)02 7<XI.7,02
117x7(1 t.l2.7.|o I 17.870 1.17.870
19 2U I|s7i(i |fi..M2 49.212
2IIU2 7rfl.07ti 21.012 21.012
s'  's| ^H.2:i2 87.7.M S7.7.H4
aiiaesstatsas~-__~ as^asiaa_im'M'_40n.aoa iJSSSmš
i29.(i4S 4,12().(i(H)
N4UW0 Hlt.(XX)
2.1.1 tis 2S9.01H)
98HS l2.'l.ti<X)
41.210 7)17).2(H)
OBRAZLOŽITEV DELITVE PRIHODKOV:
— Ostanki 1/. preteklega leta so po občinah porazdeljeni v sorazmerju z realizacij«) prispv ka v preteklem let u.
— Presežki pa so porazdeljeni tako kot so nastali.
— Prispevek za zaposlovanje izračunan na osnovi predvidenega BOD po predvidenih povpreč. letnih prisp. stopnjah, ki so po občinah različne: JESENICE - 0.24, K KANJ - o.2:i. RADOV. - 0.28. ŠK. LOKA - o.2o in
— Sredstva, ki so s tem finančnim načrtom namenjena za socialno varnost nezaposlenih, za pripravo za zaposlitev, za uresničevanje določil zakona o zaposlovanju in usposabljati ju invalidov, za materialne stroške in za solidarnostno prelivanje, so po občinah porazdeljena sorazmerno s predvideno višino realizaci je prispevka za zaposlovali je, in sicer za;
občino KKAN.J A \ ',. za JESENICE. RADOVLJICO in SK. LOKO 17 m za občino TKZIC M '« od skupaj zbranega prispev ka
— Za skupne paloge zaposlovanja v SK Sloveniji je planirano li.7->'< in za rezervni sklad l '< od zbranega prispevka za zaposlovanje.
— Za usmerjeno izobraževanje pa jejdanirauo tako. kot so bili preseženi . >k\in douov oriene višttir prispev ka v letu 1**77.
Od ideje do izdelka
Razstava Jožeta Mallyja v
IX.     A ,1 .. I I . .   wi   ■ » / v l - I i. ■ 11 i    f t \ t i \ tt r*«j T _ ntimii*r»l   r\r"V I Q Lr i     trAn/lnv ■»
Razstava DO  Vezenine Bled
Radovljici
Predstavitve delovne organizacije na razstavah v takšni obliki so redke ali jih skoraj ni. V okviru akcije Komunista pod geslom »Človek, znanje, produktivnost« se je ponudila prilika, da delovna organizacija »Vezenine« Bled prikaže del svoje dejavnosti od ideje do končnega izdelka.
Zakaj  se je strojno izdelovanje čipk in  vezenin razvilo na Bledu, lahko le ugibamo, dejstvo je, da začetki segajo v leto 1919. Leta 1924 je
t Sivcem hiši t
sresko glavarstvo v Radovljici izdalo obrtni list Izdelovalnici slovenskih in švicarskih vezenin, družba z o. z. na Bledu »za izvrševanje proste obrti izdelovanja vezenin na tovarniški način«. Po drugi svetovni vojni je to podjetje prešlo v last države, skupaj z Industrijo čipk Bled, ki je bila postavljena leta 1929.
Obe tovarni sta bili združeni v Tovarno čipk in vezenin Bled - kratko »Vezenine« Bled. ki je še naprej raz-
Radovljica — Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled ter Muzeji radov Ijiške občine so v počastitev XI. kongresa ZKJ in v okviru akcije Komunista človek, znanje, produktivnost pripravili v Šivčevi hiši zelo zanimivo razstavo Vezenine z naslovom Od ideje do izdelka. Razstava bo odprta vsak dan do 7. avgusta. - Foto: F. Perdan
Knjižnica na Beli — Knjižnica v krajevni skupnosti Bela se ne stiska več v pretesnih prostorih. V novem družbenem centru so našli zanjo izredno primeren in prostoren kotiček, < katerem že prve dneve ne manjka obiskovalcev - Foto: F. Perdan
LETNI KONCERT KOMORNEGA ZBORA LOKA
Škofja Loka - V četrtek, 29. junija, ob 20. uri bo v grajski kapeli na loškem gradu letni koncert komornega zbora Loka iz Škofje Loke, ki ga vodi dirigent Janez Močnik. S tem koncertom želi zbor skromno počastiti 100-letnico rojstva 4 velikih mož; Krnila Adamiča, Antona Lajovca, Vinka Vodopivca in Antona Zupančiča, katerih dela so zelo pomembna za slovensko kulturno zakladnico
Kropa - Člani osnovne organizacije ZSMS Kropa med drugim
uspešno delujejo tudi no kulturnem področju. Nastopajo no raznih prireditvah, udejstvujejo pa sc tudi kot dramski igrala na domačih odrskih deskah. Na sliki je skupina recitutorjev, ki je pripravila />ester
kulturni program
železarjev. (p) - Fot
;a udeležence K J. Ruhu
srečanja    mladih slovenskih
KRANJSKE RAZSTAVE IN KONCERT
V petek, .«). junija, oh 18 uri bodo v galeriji Prešernove hiše v K auju odprli razstavo slikarskih del Rafaela Potokar, V kletnih proatorih bodo ob istem času na ogled dela grafika Nejca Slaparja
Ob 18.30 se bo v galeriji Mestne hiše predstavila skupina slikarjev in kiparjev: Marko Butina, Franci Gruden, Zdenko Hurjan, Mladen Jernejec, Erik Lovko, Lujo Vodopivec in Žarko Vrezec.
Po otvoritvah razstav ho ob 19. uri v Renesančni dvorani koncertni večer, na katerem sodelujejo: Mitja Gregorač, tenor, Tomaž I orenz violina in kitarist Igor Saje. Na sporedu bodo dela skladateljev: C. G. Scheidler. K Vaughan W ilhans, L. Lebič, B Britten C M von VVeber in N. Poganini. Ob spremljavi danes po pularnega instrumenta kitare, bosta pevec m violinist nudila ljubiteljem glasbene umetnosti svojstven umetniški užitek.
vijala strojno vezenje in klekljanjc ter postopoma dopolnjevala proizvodni program: leta 19r>2 so začeli izdelovati ženske rokavice, leta l!)0l> pa še lahko konfekcijo, ki se je hitro razvila v pomembno dejavnost in \ proizvodni program vključevala doma izdelane vezenine in klekljane čipke.
Danes ima delovna organizacija »Vezenine« Bled v proizvodnem programu strojne vezenine, strojno klekljane čipke, zavese in dekorativne izdelke, pletenine, rokavice, žensko in otroško konfekcijo.
V delovni organizaciji, katere kolektiv šteje 750 članov, pretežno žena, je združenih šest TOZD: TOZD Čipke Vintgar, TOZD Poza menterija Bled, TOZD Konfekcija Vipava, TOZD Konfekcija Kočevje, TOZD Konfekcija Ilirska Bistrica, TOZD Konfekcija Bled s prodajalnami na Bledu, v Ljubljani in Portorožu, ter Delovna skupnost skupnih služb na Bledu.
Za svoje izdelke je delovna organizacija prejela na raznih sejmih in razstavah številna priznanja, od katerih je prvo medalja za vezenine na VI. mednarodni razstavi v Solunu, leta 1931, kasneje pa so sledila priznanja v Beogradu, Ljubljani in Sarajevu, kjer delovna organizacija redno razstavlja.
Delovna organizacija si prizadeva dvigati kakovost svojih izdelkov, ki naj bodo funkcionalni in estetski ter naj čim bolj zadovoljijo kupca.
Končni izdelek, priznan na tržišču, je plod znanja in dela članov kolektiva.
Finžgarjeva Veriga na novem beljanskem odru
Kar petdnevno slavje okrog ki a jevnega praznika na Beli ni prineslo le novega Kulturnega doma, pač pa tudi novo trgovino in novo zbiralnico mleka. Poseben poudarek so namenili domačini to pot kulturi: odprli so novo gladališko dvorano, nanovo urejeno knjižnico, likovno in zgodovinsko razstavo.
Prav posebej je v okviru prazničnih prireditev odmevala uprizoritev Finžgarjeve Verige (ljudske zgodbe v treh dejanjih) v režiji Silva Ovsen -ka in njegovega pomočnika Jožeta Sodnika. Igro poznajo po vsem Slovenskem, saj jo že več kot pol stoletja uprizarjajo leto za letom skoro vai amaterski odri.
Vendar je bila uprizoritev na Beli nekaj izjemnega; igralci so jo pred stavili v domačem narečju. V tem so bili dosledni, govorili so tako naravno kot doma. Dostikrat so narečne predstave (kjer se npr. neštajerci silijo govoriti po štajersko ali celo pomursko, ali neprimorci po primorsko, tržaško ali goriško) prava zmešnjava glasov in naglasov Tu, na Beli, pa tega ni bilo; predstava je bila čisto uglašena — domače govorice bi bil pač najbolj vesel stan lieljan Matija Valja vec-K racman, če bi jo mogel še slišati. Nič manj ne bi bil zadovoljen pisatelj Finžgar. ki je prav posebno cenil kleno domačo besedo.
No, pa ni bila le to odlika predsta ve. Tudi igra sama je smiselno tekla skozi vsa tri dejanja Na odru so bili sami mladi ljudje, med njimi celo več gledaliških začetnikov - a vendar so se znali vživeti v vloge /relih mož in žena, ki nosijo resno dejanje Verige; /godbe, ki svari pred sosed
skimi prepiri na vasi Burni »špetir« se se ve on koncu ign- sprevrže v možato spravo Prepričljivo, do solz ganljivo, so mladi Boljani znali za igrati in končati to vaško dramo, žal, vsebinsko še vedno aktualno...
Prvo priznanje velja seveda obe ma   režiserjema  (Sodnik  je vskočil
v času Ovsenkove bolezni) - dosti zahtevno dinamično igro sta spretno ujela v ozek okvir malega odra. — Izkazali pa so se tako pri i^ri, posla
vi in govorici: Jože Sodnik (Primož). Cveto Zaplotnik I Marko). Blaž Vid mar (Mejač), Krami Bizjak (Orno le< ); prikupen mlad par pa sta bila Marjanca   Rehberger   (Muka) m Zvone Vidmar (Janez). Tudi obe so sedi   (Marinka   Vreček   m Francka Rozman).sta bili prepričljivi.
Skratka: predstava Verige na Beli je bila  predvsem  zaradi  i/virnr m pristne odrske govorice pravo doži Vetje za gledališkega sladokusca, /a radi izvrstno igre pa tudi za vse dru ge  gledalce.   Gotovo  bo bel|anska Veriga še m še polnila dvorane po našem podeželju, morda tudi v slo venskem zamejstvu.' ( '. /
-Jože Mallv je poklicni fotograf -mojster, ki se že trideset let ukvarja z umetniško fotografijo in je za svoja dela prejel doma in na tujem številna priznanja in diplome. Od kraja - ko je bil še fotoreporter na Uradu za informacije LKS - je bila njegova fotografija predvsem črnobela, v zadnjem času pa se je uveljavil s svojimi barvnimi fotografijami, ki predstavljajo izredne dosežke, seveda ne samo kar zadeva tehnično dovršenost, pač pa po svoji pripovedni umetniški vrednosti.
Že Mallvjevi ciklusi črnobelih fotografij o teatru in izumirajočih istrskih vaseh so mu prinesli številna priznanja. Posebno pozornost pa je vzbudil s svojimi barvnimi pokrajinskimi fotografijami, s katerimi nam posreduje svoja opažanja in razmišljanja.
Nekatere njegove krajine prikazu-jejo široke horizonte, na njih pa ni niti morje niti nebo upodobljeno kot idila, pač pa nam te fotografije govorijo o nemiru in neuravnovešenosti, ki se pojavlja v naravi in v človeku.
S širokih horizontov prehaja v krajine, kjer se sicer še pojavljajo
nemirni oblaki, vendar je na teh fotografijah neba že manj, pač pa nastopa na njih pokrajinska širina, k: je slikovita, poetična in nam marš: kaj pripoveduje.
Z zastrto flamsko barvno lestve je Mallvju uspelo upodobiti Posa-vino, z izrednim občutkom je posne, mir in tišino posavinskih hrastovih gozdov, ki so dajali svoje bogastw za lesene rezljane hiše in njihova okna. Uspelo mu je na poseben način ujeti temo in zarjo za Šmarno goro, lepoto cvetočega travnika ir. njive krompirja cvetnika pri K: mendi, in lepoto konja v krajini ■ pod Sinjajevino.
Sliko pokrajine zožuje vse bolj. tja do tihožitja, ki je pa tudi postavljeno v pokrajino in ki s svojimi modrimi, zelenimi in rdečimi barvnimi odtenki različnih vrst zelenjave predstavlja izreden dosežek, fotografsko mojstrovino.
Vsekakor je Jože Mallv s *o-jimi barvnimi fotografijami* dosega izjemno visoko raven. Ob njih moremo ne samo uživati, marveč razmišljati in se notranje bogati::
S. R.
Samorastnika razstavljata — Brunova iz Bašlja sta slikarja sanwn* nika. Čopiču in tudi drugim likovnim tehnikam posvečata večino nrosttfi
časa. Razstava v družbenem centru Bela, kjer so pripravili razstavo^^ stvaritev, je bila :a sai.iorasla umetnika veliko priznanje — Futo- F Pu4n
Gorenjska predilnica Škofja Loka
n. sol. o., Kidričeva cesta 75
prodaj- na javni licitaciji naslednja osnovna sredstv
4 SUKALNE STROJE Z ELEKTROMOTORJEM
izklicna cena .'10.000din za kos
4 INTERSEKTINGE INGOLSTADT
izklicna cena :{00.000 din za kos
KRIŽNOPREVIJALNI STROJ SCHLAFHORST
izklicna cena 7000 din
SUKALNI STROJ
izklicna cena 6500. din
PLOSKI PLETILN1 STROJ
izklicna i 'ena 500 dm
OKROGLI PLKTILNI STROJ
izklicna < ena ;t00din
3 ELEKTROMOTORJE
izklicna cena KM) din /a K \V
Licitacija bo v petek, 30. junija 1978, ob 10. uri v Gorenjski predilnici Škofja Loka, Kidričeva cesta 75. Vse informacije daje splošna služba delovne organizacije.
Splošno gradbeno podjetje Tržič
Blejska cesta 8
razglasa po sklepu Delavskega sveta
javno licitacijo
za prodajo naslednjih osnovnih
sredstev:
I   konzolno dvigalo - 4 kom
izklicna cena  1800 din 2. mešalec za malto - 4 kom
izklicna cena 1400 din ,{ tovorni avto FIAT 620, nevozen
izklicna cena {Š500 din j  kompresor ciklon
izklicna cena 45.060 din , elektromotor limena
izklicna cena 1200 din.
pro-
.. . , ,l  in iuniia 1978, od 9. do 11. ure za družbeni
Licitacija bo v pet k .O.junij-«      «tni sektor v p08iovnih
sektor in od 11. do 13. uri «« p Mlaki) štorih obratov delovne organizacije (na Mlaki).
Promet ni davek plača kupec ■ ()Kled je možen vsak dan oiI J; d«> ; ■     ;  jjt.     loZItl 10-odstotn, pofog
Kaiididan morajo pred pm« i**"" od izklicne .ene osnovnega sredstva
V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM
fork _ pri osnovni šoli Bratov Zvan v Gorjah priprav- ^Hrušica — Na Hrušici so najprej pozidati p< i višine na
m teren za položitev asfalta. Ta prostor bo namenjen zahodni strani naselja nad glavno cesto, zdaj pa zidajo
faki mladini za športne igre na prostem. Asfaltirali pa zasebniki tudi na prostoru med glavno cesto in Savo
Mb tudi dohodno cesto do šole kjer je še vedno maka Dolinko. Za zdaj nameravajo tu zgraditi deset hiš. -
ixm. - Foto: Jože Ambrožič B. B.
Kranjska gora - Tu je ves j unij dovolj gostov, večino-*a so po hotelih in po počitniških domovih. Največjih
vkai mani kot polovico pa je tujin . **ujmury- ««« y      aj;S,,JL,,.*,i< Prava sezona pa se bo *največ Nemcev in Nizozemiei. rran r s„hk»
zdi v Kranjski gori začela zdaj, ko se začenjajo šolske >>čitnice. - B. B.
Jesenice — Jeseniški brigadirji vsako leto dosegajo boljše rezultate na zveznih in republiških mladinskih delovnih akcijah. Znanje in izkušnje si brigadirji pridobivajo na lokalnih akcijuh, ki jih organizira občinska konferenca ZSMS Jesenice. Prva letošnja lokalna akcija je bila v Ratečah, kjer so čistili okolico izvira Save. Razen tega pa so pomagali letos pri gradnji televizijskega pretvornika na Mežakli. Letos se bo zveznih in republiških akcij udeležilo več kot 150 mladih Jeseničanov, prva brigada pa bo že v začetku julija odšla na akcijo v pobrateno občino ValjeVo. Na sliki: brigadirji pri čiščenju izvira Save. — Foto: J. Ruhič
M* Rleiski Dobravi imajo ohra Blejgka Dobrava -Na ^fjilnlh hišah še hranijo yen lep narodni oDicaj. v>        ■ Skupma narodnih orodne noše za posebne Prozna * • nastopila
»*, kijih vodita Štefo in Marija RgggJ gasilskega tudi v povorki in na. pr°^rdl na Blejski Dobravi v društva, ki sojo 18.Junija pripravili na j
počastitev XI. kongresa ZKJ. - d.
Bled — Kljub slabemu vremenu v zadnjih dnef\ je bilo na Bledu precej gostov. Ker blejsko jezen) še ni za kopanje, so si tuji turisti z zanimanjem ogledovali ribiče, ki so vneto namakali svoje trnke. Tudi labodja družina na Bledu se je prav v teh dneh spet povečala, saj se je v gnezdu v Veliki Zaki izvalilo pet mladih labodov. Iz drugega gnezda v Mali Zaki pa ni bilo naraščaja. Labodja družina na blejskem jezeru tako šteje sedaj že 18 članov, (fp) Foto: F. Perdan
Jesenice
prihajajo
— Čeprav tuji gostje.
sezona, največ gostiti
e vreme ne more ustaliti Na mejnih prehodih se pa je po hotelih, če pa
z vedri, so gostje tudi t kampih. Kamp imaj* cah, na Zgornjem Plavžu. - B. B
vendar :e čuti e nebo Jeseni
Jesenice   —   Prostovoljno gasilsko društvo Jesenice
•rba — Vsako leto, posebno tedaj, ko se zaprejo ša/ska ":'<i, ima rojstna hiša Franceta Prešerna i Vrb, dovoli *i*kovaIcev. Mladi prihajajo z uvlohusi rseh krapu '"enije in tudi Jugoslavije, pol,-ti /><, , \,l>, /<l(// Uidejo tudi turisti iz bližnji// turističnih krajci Ohisk t ">t iz leta v leto narašča, letno pa zabeleži/,, ,,/■,,/,
'":«<> -hiskovalcev. V Prešerno,, rojstn, hiši so na o«,ed    nastopa,, prTvZjaV^rC. ""T?" "<« naprodaj razglednice, brošure m  :,,acke.   -  Foto;    stiki: člani pnZ t,»"eL   JIS? '"'"A"" ak™"n V"
tesno sodeluje z < ki deluje v oknu stopaj
društvo
-noto civilne zaščite za gasilsko službo, viru krajevne skupnosti Plavž. Skupih i a/ah m pri
POPOTNI POGOVORI
O MORAVSKI DOLINI,
LIMBARSKI GORI
IN O ČRNEM GRABNU
ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ
(33. zapis)
H Trojici iodi tudi zaselek Uševk (Viševek?), rojstni kraj profesorja dr. Valentina Rožiča (1878 - 1935). Impozantne postave, vnet narodnjak, publicist, borec za pravice koroških Slovencev. Dolga leta je služboval kot profesor v srednjih šolah. Poznala sva se. Na jesen življenja je bil kot ugleden politik izvoljen za senatorja v parlamentu stare Jugoslavije.
Po izobrazbi in širini je bil profesor Rožič gotovo svetovljan, po čustvih pa nenavadno navezan na svoj Uševk. Gorsko gnezdeče, ki ga je rodilo . . . Sam že ni vedel, kaj bi še storil za svoj kraj. Razen vodovoda, ki ga je zgradil, je hotel poleg Uševka povsem obnoviti tudi Trojico, Konfin in Vinje (ki pa leže že onstran grebena nad Vegovo Zagorico). Iz teh pobud — lokalnega rodoljub-ja — je izviral tudi njegov sklep, da kupi razvaline starega Koprivnika, poznejšega Tovorovega gradu. Dobička od kakih dohodkov iz te posesti seveda ni bilo — imel pa je idealist, kar je profesor Rožič gotovo bil, čustveno zadoščenje. Tudi prav!
Zapisalo se mi je: partizanska Trojica. Lahko pa bi še zapisal: mučenica Trojica. Kajti med vojno (22. avgusta 1944) je bila v celoti požgana. Z njo vred tudi Uševk in delno Konfin.
Partizanska vas: že v avgustu 1941 je pri Trojici taborila mengeško — moravska četa; v septembru taistega leta pa tudi kamniški bataljon. Dne 10. septembra 1941 je zasedala tu partijska konferenca operativnega komiteja kamniškega bataljona. — Od februarja do avgusta 1944 je delala v kleti Rožičeve kmetije v Uševku tiskarna okrožnega komiteja KPS Kamnik. Nanjo spominja vzidana plošča.
V aprilu in maju 1944 je bil v Kon-finu sedež okrožnega komiteja KPS Kamnik.
Dne 22. julija 1944 so partizani pregnali iz vasi (Trojice) Nemce, ki so prišli ropat živino.
Ves čas vojne so dobivali tu, v okolici Trojice, zavetje ranjeni borci NOB, ki so tod prehajali čez Savo na Dolenjsko. Zasilna »bolnišnica« je bila nameščena celo med razvalinami Tovorovega gradu!
V glavnem so rane danes že zace-ljene. Tudi hudo prizadeta cerkvena stavba sv. Trojice je bila 1. 1967 temeljito prenovljena.
Trojica je spet postala priljubljeno izletišče ob turistični poti Miklavž (741 Nm) - Cicelj (817 Nm) - Murovica (74()Nm).
Tudi šolo so nekoč imeli na Trojici. Zdaj so otroci »prešolani« v dolinsko šolo. Stara šolska stavba na Trojici še klubuje času, »stoji učilna zidana . . .«
PISEC ZGODOVINE SLOVENSKEGA NARODA
udi učenega zgodovinarja nam je rodila Moravska dolina. Doktor Josip Mal je bil rojen v Pretržu št. 3 (pri Pečah, 8 km vzhodno od Moravč) dne 22. decem-
bra 1884. Bil je strokovni pisatelj-zgodovinar, po službovanju sprva kustos v kranjskem Deželnem muzeju, pozneje je bil ravnatelj Mestnega muzeja v Ljubljani.
Njegova posebna stroka je bila paleografija, pomožna zgodovinska veda, ki preučuje staropisemstvo: stare pisave, napise in rokopise.
Življenjsko delo pokojnega dr. Josipa Mala, ki je dočakal kar 93 let, je bila vsekakor Zgodovina slovenskega naroda (najnovejša doba) v desetih zvezkih. S tem je nadaljeval delo dr. Josipa Grudna, ki je opisal starejša obdobja slovenske zgodovine.
Dr. Josip Mal je bil tudi prav poseben izvedenec v heraldiki, v oblikovanju (stilno pohištvo) in ljubljanski mestni zgodovini.
Spet pa se mi vsili vprašanje, le zakaj nista ne dr. Josip Mal, ne profesor Makso Pirnat napisala kake monografije (obsežnejše in sistematične zemljepisne, zgodovinske in kulturne študije) o prelepi Moravski dolini. Kot učena domačina bi gotovo to bolje storila — kot zmorejo to druga, manj poklicana in manj izvedena peresa, kakršno je n. pr. tudi moje.
JUNAK MILAN JANEŽIC
Ze v 19. zapisu sem na kratko omenil ime padlega borca Milana Janežiča in objavil sliko njegovega bronastega poprsja, ki kot spomenik NOB stoji na mo-ravškem Trgu svobode.
Rojen je bil Milan Janežič 9. septembra 1922 v Moravčah. Kot gimnazijski maturant se je takoj po vdoru okupatorja priključil k pol-hograjsko-dolomitskim partizanom. Po ognjenem krstu so ga naši vodilni forumi poslali na ilegalno delo v Moravsko dolino. Pojavljal se je potem v Moravčah, Tustanju, Ja-voršici, Vrhpolju, Domžalah, Krtini, Rodici - skratka povsod tam, kjer je bilo potrebno organizirati odpor proti okupatorju in domačim izdajalcem.
Ni imel posebnega partizanskega imena, bil je preprosto — Moravski Milan!
Iz tega predanega fanta je kar izžareval zanos, skromnost, hrabrost, premišljenost — lastnosti pravega revolucionarja.
Leta 1943 je Milan postal sekretar rajonskega komiteja KPS za domžalsko območje in član okrožnega komiteja KPS Kamnik. — V novembru istega leta je bil poslan v Cerkno, v partijsko šolo. Tam je bil ob znanem napadu huje ranjen.
Po zdravljenju je postal pomočnik političnega komisarja Škofjeloškega partizanskega odreda. Na eni od akcij je bil Milan ranjen in ujet. Po strašnem mučenju so ga Nemci 21. decembra 1944 ubili in skrivaj pokopali. Za njegov grob še danes ne vemo . . .
ZASTAV PA NIKJER
Jesenice — »Zastav pa ni kjer« je bil članek v časopisu Glas, v številki po prvomajskih praznikih. Učenka H. razreda ga je izrezala iz časopisa in ga prinesla v šolo k uri zgodovine. Prebral sem ga učencem v razredu. Vsi smo se strinjali s piscem članka.
VAŠA PISMA
Še veliko lepša bi bila lahko podoba naših mest in vasi ob tako pomembnih praznikih, ki pomenijo ne le enkratne dogodke in zmage, ampak zgodovinske prelomnice v zgodovini delavskega razreda ali nekega na roda. ki seje stoletja boril za svoboda, in obstoj. Z zastavami se poklonimo tudi spominu vseh tistih, ki jih navaja pisec članka, ki so darovali tudi svoja življenja, da so naši prazniki danes tako pomembni, mi pa tako svo lunini, da se prenekateri tega komaj zaveda/o.
Povsod bi morale vihrati zastave tako, kot so ob osvoboditvi, povsod, tudi iz cerkvenih zvonikov kot so tedaj, tistega cvetočega maja 1945. leta. Tudi vera in cerkev nista bili nikdar tako svobodni kot sta danes v naši domovini.
Svoboda je tedaj prišla do slehernega našega občana, ne glede na njegovo narodnostno, versko, socialno ali drugo pripadnost. Svoboda je življenje brez naštetih razlik, življenje, ki ga čutijo in živijo prav učenci v Soli, ki je Jugoslavija v malem.
Učencem sem povedal, da smo prav pred meseci razpravljali tudi na eni izmed sej občinskega odbora ZZB NOV Jesenice in sprejeli sklep, ki smo ga posredovah občini, da o tem sprejmejo občinski odlok. Če pa odlok je, da se po njem ravnamo tako, kot po odlokih, za katere skrbijo posebne službe in inšpektorji, da jih dosledno uresničujemo.
Ob praznovanju prvega maja smo lahko ugotovili, da se še ni nič premaknilo, da je bila še ena seja brez odmeva, brez potrebe in da je pisec članka tako sliko lahko dobil tudi pri nas.
Jaka Klinar Cankarjeva 41A Jesenice
O L, A 8 12. stran___
Na Šmarjetni najhitrejši Herlec
Kolesarstvo STRAŽISČE - Na 1050 metrov dolgi
progri je bil kolesarski klub Sava pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Stražisče, ki praznuje svoj praznik, organizator zanimive kolesarske krožne dirke »Po ulicah Stražišča«. Mlajši in starejši mladinci ter člani B pa so imeli dirko na Smarjetno goro.
Na obeh prireditvah je nastopilo 110 kolesarjev v kategoriji pionirjev ter veteranov in mlajših, starejših mladincev in članov B in C iz desetih slovenskih kolesarskih klubov.
V najzanimivejši vožnji na Smarjetno goro, dolgi 2300 metrov ter 340 metrov visinske razlike in 26-odstotnem vzponu je med devetindvajsetimi kolesarji najhitreje pripeljal na cilj starejši mladinec KK Rog iz Ljubljane Matej Herlec, ki je presenetil svojega klubskega kolega 2aubija in Sav-čana Cudermana. Med vsemi je imel mladi Tupaličan tudi najhitrejši čas, saj je progo prevozil s poprečno hitrostjo 16,300 km na uro. Med mlajšimi je zmagal Mam iz kranjske Save, med tremi člani B pa Polanič iz Roga.
Rezultati — Smarjetna gora — ml. mladinci: 1. Mam (Sava) 8:50, 2. Pavlic (Rog) 9:12,3. 2un (Sava) 9:58;
st. mladinci: 1. Herlec (Rog) 8:25, 2. ( u-derman (Sava) 8:36, 3. 2aubi (Rog) 9:26;
člani: 1. Polončič 8:30, 2. Zanoskar 8:37. 3. Sepec (vsi Rog) 9:59.
»Po ulicah Stražišča«: pionirji D (2 kroga) - 1. Flajnik, 2. Kurent, 3. Oblak (vsi Stražisče). pionirji C (3 kroge) — 1. Grego-rec (Astra), 2. Trček (Horjul), 3. Kek (Grosuplje), pionirji B (5 krogov) - 1. Pintarič (ctel), 2. S res (Pomerje), 3. Sircelj (Grosuplje), pionirji A (6 krogov) - 1. Kovaš (Sava), 2. Zančič (Grosuplje), 3. Bauman (Sava), rekreativci (2 kroga) — 1. Perper, 2. JeraAa, 3. Robida (vsi Stražisče);
veterani A (15 krogov) — 1. Hafner (Ko-krica), 2. B. Dežman (Kranj), 3. V. Mam (Kokrica), veterani B (15 kgorov) — 1. Ple-stenjak (Kokrica), 2. Hrovat (Grosuplje), veterani C (15 krogov) — 1. Polajnar (Kokrica), 2. Sircelj (Grosuplje), veterani D (5 krogov) — 1. Fajdiga (Branik), veterani D (5 krogov) — 1. Zirovnik, 2. Karu (oba Kokrica);
----- Torek, 27. junija 1978
Plavanje
V Kranju Triglav in Ljubljana
Na kolesarski dirki v počastitev krajevnega praznika Stražisče so mlajši in starejši mladinci ter trije člani nastopili tudi na tekmi na Smarjetno goro. Med vsemi temi je bil najhitrejši Tupaličan Matej Herlec, član ljubljanskega Roga. — Foto: J. Zaplotnik
KRANJ — Kranjski letni bazen je v drugem kolu pokala plavalne zveze Slovenije gostil najboljAe slovenske mlajše pionirje kategorije A in B. Mostveni naslov in pokal je pri mlajših pionirjih A v rokah odličnih mladih plavalcev Triglava, medtem ko je pri mlajših pionirjih B ta naslov osvojilo moštvo Ljubljane, triglavani pa so bili tretji.
Tudi bera slovenskih rekordov ni bila slaba, saj je Kranjčan Gorazd Rus popravil slovenski rekord na 100 m prosto za mlajše pionirje A. Izkazal pa se je tudi Mariborčan Koželj z dvema republiškima rekordoma na 100 m prosto in 100 m prsno. Oba Koželjeva rekorda veljata za kategorijo mlajših pionirjev B. Za pionirke A je nova slovenska rekorderka tudi Mozetičeva iz Ljubljane na 100 m prosto.
Ekipni vrstni red — mlajši pionirji A — 1. Triglav 25.046, 2. Ljubljana 15.424, 3. Rudar 5.728, 4. Branik 5.601, 5. Ilirija 2.547, 6. Fužinar 1.229, 7. Olimpija 887. 8. Velenje 685, 9. Radovljica 389.
Rezultati mlajši pionirji A — 100 m prosto: 1. Rus (Triglav) 1:05,84 (rekord SRS za ml. pionirje A), 2. Bučar (Ljubljana) 1:08,69. 3. Kadoič (Triglav) 1:09.05, 100 m
Mednarodni prireditvi
KRANJ - Letni bazen v Kranju bo jutri in v četrtek prizorišče dveh zanimivih mednarodnih plavalnih prireditev. Jutri bo povratni pionirski dvoboj pionirskih reprezentanc Slovenija - Julijska Krajina Benečija.
V četrtek pa bo mednarodni članski tro-boj Slovenija - Koroška - Julijska Kraji-na-Benečija.
Ob prireditvi, ki bosta kvalitetno zasedeni, saj bodo nastopili v vseh reprezentancah vsi najboljši, se pričneta ob 17. uri.
-h
člani C (15 krogov) —   1. Oovžan (Rog- _~ _ ^     . «
Frunek), 2. Ivančič (Pomurje), 3. Frank I ,PT1 TP1* —   Ml^l TTI Q K O-»
(Branik), 4.  Kunaver (Dol).  5. > V/CIltCI A   L 1 IIl»tVU
(Kokrica).
Gorjam-
-d h
Druga kolesarska steza v državi
Gradnja kolesarske steze v Stražišču bo veljala približno 2,600.000 dinarjev, namenjena pa bo aktivnim tekmovalcem, šolski mladini in rekreativnem
KRANJ — Ideja, da bi staro speedway stezo na igrišču 8D Sava v Stražiiču preuredili v stezo za kolesarje, ni sveža. Pri kolesarskem klubu že leto dni zbirajo načrte in iščejo rešitve, kako priti do denarja, da bi cilj uresničili.
Uničujoči tempo reprezentantov SZ
S M KI) K K K V s K V PALANKA - Tu se je začela XXXIV. mednarodna kolesarska dirka Po Jugoslaviji. Na startu in prvi vožnji po ulicah Palanke so nastopili vsi kolesarji (90) iz desetih držav. Ze na startu prve etape je bilo jasno, da bodo v ospredju odlični kolesarji SZ. Naši nastopajo z najmočnejšo postavo, v kateri se je v drugi etapi najbolj odlikoval Drago Frelih, ki je bil takoj za zmagovalcem Rusom Pikkuu-som.
V tretji etapi od Titovih Užic do Goražda (145 km) je ruska trojica naredila pravi podvig, saj je na cilj prevozila skoraj /. več kot petnajstminutno prednostjo. Naši in ostali so bili za te predstavnike SZ pač nemočni.
Po tretji etapi je v generalni uvrstitvi na čelu Nikitenko, drugi je Pikkuus in tretji Guseinov, četrti pa je Averin. vsi iz SZ. Enaka slika je tudi v ekipni razvrstitvi, saj SZ krepko vodi in že sedaj je jasno, da jim mostveni naslov nihče ne more več vzeti. Prednost je že prevelika. <lh
Novice iz TKS Kranj
USTANOVITEV AKTIVA ČLANOV ZK V četrtek, 15. 6. 1978, je bil ustanovni sestanek aktiva članov zveze komunistov - telesnokulturnih delavcev v organih telesnokulturne skupnosti Kranj. Za sekretarja aktiva je bil soglasno izvoljen Miloš Bregar. dolgoletni komunist in športni delavec. V nadaljevanju je Edgar Vončina, predsednik telesnokulturne skupnosti spregovoril o nalogah komunistov v telesni kulturi, ki izhajajo iz resolucije VIII. kongresa ZKS, predsednik Izvršnega odbor« TKS Kranj Vili Planinsek pa je navedal aktualna vprašanja in naloge na področju telesne kulture v občini. V razpravi je bilo govora o ustanavljanju zveze telesnokulturnih organizacij, ki je v postopku ter o kadrovskih spremembah, ki so nujne pri uresničevanju zastavljenih nalog.
TRETJA SEJA IZVRŠNEGA ODBORA TKS KRANJ Člani Izvršnega odbora telesnokulturne skupnosti Kranj so na svoji tretji redni seji pregledali in sprejeli programe za sklic druge redne skupščine TKS Kranj ter pripravili predlog dnevnega reda. Redna skupščina TKS Kranj h«, 29 6 1978 ob 13. uri. S posveta IKS gorenjskih občin, ki je bil v Tržiču, sta poročala Stanko Tonkl. in Mihca Marc-tič, ki sta bila kot predstavnika I KS Kranj prisotna na tem posvetu. Ob koncu seie pa so reševali se posamezne Prošnje, na katere so člani dal. svoje pripombe.
PRVI TEČAJZE ZASEDEN Odbor za rekreaiejo pri TKS Kranj obvešča vse starše, da je prv^i.^M J-
roci do 12. drugi lečaj
plavanje, ki bo trajal od 2«. « zaseden, da pa se lahko ot.
leta starosti vpišejo s« bo od H tečaj,   ki bo
V.
ter tretji 3. 8. 1978.
Da sedanja steza ne služi nikomur in ničemur, je res. Zakaj je torej ne bi izkoristili? Znano je, da kranjskim kolesarjem manjka vaj, v katerih naj bi pridobivali hitrost. Tudi Sprint jim dela precej preglavic. Treningi teh dveh »disciplin« pa so na naših prometnih cestah prenevarni.
Po predračunu bodo dela zahtevala blizu 2,600.000 dinarjev. Upravni odbor kluba ni imel majhnih težav, da je denar »napra-skal« skupaj. Uspelo jim je dobiti kredit pri republiški in pri občinski telesnokul-turni skupnosti, dokaj pa so jim Sli na roko pri uresničevanju teh načrtov tudi delavci tovarne Sava, ki imajo za ta sport pohvale-vredno razumevanje. Po drugi strani pa se fantje, ki na svojih majicah nosijo napis Sava, na vseh jugoslovanskih dirkah pojavljajo med prvimi.
Pri izgradnji steze bodo, kar se ho le dalo, sodelovali tudi člani kluba. Vsa gradbena dela je že prevzel Gradiš, medtem ko bodo asfalt položili delavci Cestnega podjetja iz Kranja. Na »gradbišču« že ta teden opažamo živahno delovno vzdušje, ki bo trajalo tja v september, ko bo steza predvidoma zgrajena. Vzporedno s tem bodo urejevali Ae parkirni prostor ob stezi, ki pa bo na asfalt najverjetneje moral Ae počakati.
Kranjska kolesarska steza bo druga v Jugoslaviji. Imajo jo le Zagrebčani. Notranji krog bo meril 400 metrov, na ovinkih pa bo nagnjena za 25 odstotkov. Vurnostna hitrost bo tu on., jena na 70 kilometrov na uro.
Steza bo služila v več namenom: na njej bodo trenirali v prvi vrsti aktivni tekmovalci kolesarskega kluba Sava in si pridobivali izkušnje v hitrosti in sprintu. Namenjena pa bo tudi Aolskim otrokom, ki bodo na njej lahko prirejali razne spretnostne vožnje, in seveda rekreativcem. II I
Kros v Struževem
STRU2EVO - Odbor za Aport in rekreacijo pri krajevni skupnosti Struževo je pripravil v nedeljo, 18. junija, že drugič v letošnjem letu tekmovanje v krosu. Proga je bila dolga 1200 metrov. NajboljAi rezultat je dosegel veteran Alojz JoAt iz Naklega. ki je progo pretekel v času 4:05,9, kar je minuto boljAc od lanskega rezultata v enaki kategoriji. Med zmagovalce so se vpisali Vlatja/ Rakovee med učenci do I. razreda, Eranjo Rakovee med mlajAimi pionirji. Vili Kožic med starejAimi pionirji. Alojz JoAt med veterani, Tatjana Erlsh med mlajAimi pionirkami in Marjeta Pintar med učenkami do i. razreda. N Sladu
Janez Soklič letel z zmajem 3 ure in 50 minut
SKOEJA LOKA - Člani društva let i/ Skoti« Loke so se od 14. do 16. tega meseea udeležili mednarodnega aeromitinga v Boki Kotorski. I.rialn so se z zmaji spuščali z 900 m visoke Snežni«•« , pristajali pa nh morju. Zaradi ugodnih vetrov, no pogoji /a letenje z zmaji v Boki Kotorski zelo ugodni. Na mitingu se je zbralo 2!i lelalerv z /maji iz ZRN, Avstrije, Švice in Jugoslaviji-. Zelo dober rezultat je dosegel član kluba LET Janez Soklič, ki je letel z zmajem kar .'1 ure in 50 minut. S l. ni rezultatom je Janez Soklič zelo malo zaostal za državnim rekordom.
1,1
vo najboljši
Mladi nogometaAi v drugih selekcijah so končali s tekmovanjem. Prvo mesto so osvojili igralci OS Simona Jenka in Franceta Prešerna, ki nastopajo pod imenom Center-Primskovo. Lahko rečemo, daje bil prikazan kvaliteten nogomet in da bodo mnogi od teh mladih s trdim delom lahko postali izvrstni nogometaAi. To predvsem velja za Mirtiča, Korenjaka, Perhavca, Celjarja, Pavlina, IvanuAo in Ae nekatere. Moštvo, ki je z dobro igro in ustaljeno formo osvojilo prvo mesto, je prepričljivo prvo.V ekipi je nekaj zelo obetavnih pionirjev, kar pa velja tudi za ostale ekipe in prve slekecije. Pri prvih selekcijah so imeli največ uspeha učenci Aol F. PreAerna in J. B. Tito. Delo z mladimi tako poleg množičnosti že kaže tudi na kvaliteto, ki jo nogomet nujno potrebuje.
DE2 PRELOŽIL »DAN NOGOMETA« Zaradi izredno slabih pogojev kljub trudu nogometnim delavcem ni uspelo izvesti napovedane prireditve. Naj povemo, da je bila prireditev samo preložena in vas bomo o ponovnem datumu Ae obvestili.
M. Šubi«
Mlajši pionir kranjskega plavalne ga kolektiva Triglav (Horazd Rus vedno bolje in bolje plava. To je dokazal tudi na sobotnem drugem kolu plavalnega pokala PZS, ko je na 100 m prosto postavil nov slovenski rekord za mlajše pionirje A. — Foto: J. Zaplotnik
prsno: 1. Josič 1:23,21, 2. Šolar (oba Triglav) 1:27.67. 3. Kovač (Ljubljana) 1:27,90, 100 m hrbtno: 1. Kadoič 1:20,22, 2. Rus 1:20,25, 3. Veličkovič (vsi Triglav) 1:20,50;
pionirke — 100 m prosto: 1. Mozetič (Ljubljana) 1:08,60 (rekord SRS za mL pionirke A), 2. Rebolj (Triglav) 1:11,15, 3. Urankar (Rudar) 1:11,22, 100 m prsno: 1. Kosirnik 1:28,01, 2. Cvek (oba Triglav) 1:31,13, 3. Porenta (Ilirija) 1:31,25, 100 m hrbtno: 1. Koairnik (Triglav) 1:17,50, 2. Lo-renci (Branik) 1:17.99, 3. Jugovic (Triglav) 1:22,44.
Ekipni vrstni red - mlajši pionirji B -
1. Ljubljana 12.658, 2. Branik 7.085, 3. Triglav 5.991, 4. Rudar 3.941, I. Olimpija 3.778, 6. Ilirija 2.567, 7. Fužinar 2.352, 8. Koper 442.
Rezultati - mlajši pionirji B - 100-m prosto:   1.  Velkavrh (Ljubljana) 1:12.34,
2. Koželj (Branik) 1:14,75 (rekord SRS za ml. pionirje B), 3. Pivk (Ljubljana 1:15,15, 100 m prsno: 1. Lorenčič 1.37,36, 2. Koželj (oba Branik) 1:37,86 (rekord SRS za ml. pionirje B), 3. Kostelec (Ljubljana) 1:38,50, 100 m hrbtno: 1. Prislan (Triglav) 1:25,87,
2. Galič (Ljubljana) 1:26,45, 3. MedveAek (Fužinar) 1:28,63;
pionirke — 100 m prosto: 1. Kavčič 1:15,70, 2. Milharič(obe Ljubljana) 1:17,33.
3. Zavratnik (Branik) 1:17,42, 100 m prsno: 1. Mohorič (Triglav) 1:36,47. 2. Kavčič (Ljubljana) 1:36,50, 3. Kričej (Fužinar) 1:39.23, 100 m hrbtno: 1. Alauf (Rudar) 1:25,95. 2. Milharič (Ljubljana) 1:28,08. 3. Mohorič (Triglav) 1:30.83.
LJUBLJANA PREHITELA TRIGLAV LJUBLJANA - V absolutni kategoriji — starejAi pionirji, mlajši mladinci in člani — kranjskemu Triglavu ni uspelo, da bi obdržal prednost iz prvega kola. Ljubljančani so bili tokrat v bazenu Kolezije boljAi, saj so najnevarnejAega tekmeca za osvojitev pokala Triglav prehiteli ve ko za dva tisoč točk.
V posamezni konkurenci se je ponovno izkazala Vesna Praprotnik iz kranjskega Triglava, saj je na 200 m delfin dosegla novo državno znamko za mlajAe pionirke A. Sicer pa je na Koleziji padel Ae en slovenski rekord za starejAe pionirje. Postavil ga je Mariborčan Brlič na 100 m prsno.
KRANJ - REPREZENTANCA KRANJA : RIVOLl2:l (1:0) - Na sto
dtonu Stanka Mlakarja sta se pomerila mladinska reprezentanca Kranja in nogometaši pulnatenega mesta Rivali. V slabem vremenu so bili bidjši Kranjčani, ki so apeli dvakrat premagati gostuptčega vratarja. Pred l(H)gle dalci p> sodi/ dakštč fj Kranja. Strelci - 1:0 Jošt (2ti). 2:0 Križaj l (62), 2:1 Havan> (70). Na sliki moštvo Rindija pred /inčetkom srečanja, (h) — Foto: d. Zaplotnik
Dopisniki poročajo
PODBREZJE  -  Oh 30. obletnici TVIl Partizan Podbrezje no priredili več Aport nih  prireditev,  ki  so predstavile pestro dejavnost druAtva. Na tekmah je sodelovalo nad 150 tekmovalcev. Na kegljaAkem tekmovanju (kegljišče no zgradili leta 19«» člani s prostovoljnim delom) je nastopilo 21  takmov rilcev  in no bili najboljAi Jože Pretnar, Franci Pogačnik in Franci nar. V tekmovanju \ nami/nem tenisu so poželi največ UNpvha lKor K..nI,   Zdrav ko Stroj in Jure Svegelj. Na druAtvenem kro-nu, kjer je Nodelovalo 62 krajanov, so kili najhitrejAi   Aleš Jerala (cicibani). Iren« Korenčan (mlajAe pionirke), Jan«/ Dnu., vec (mlajAi pionirji), Komana Pirih (starejše pionirk«-). Toni Šuštar (starejAi pionirji) Darja Salej (mladink« ■). Bojan Pavec (mla dinci). Tone Jeglič (člani) in Franci Jeglič (veterani). V Podbrc/.jah no pripravili (udi turnir v malem nogometu, na katerem le sodelovalo ncn! domačih moAtev.
T .legli.
K K AN.) - Član šahovskega kluba »l«pi h iz Kranja liram- Hribar Je iiNpchii nn prvenstvu Gorenjske dodal «.« novega na športnih igrah delavcev Ud V \ /.agr«hii Kalen zmagovalca j«- premagal v s«- na Nprotnike in n aedmimi to« ki.mi ..«1 osmih možnih /iiNedel drugo mcNto. Tudi \ m., štvenem tekmovanju j«- igral solidno Zalo lahko pričakujemo od njega uspehe tudi na republiškem prvenstvu.
D Muk«. ...
Ekipni vrstni red — l. Ljubljana JJjflii 2. Triglav 33.068, 3. Rudar 23.730, 4 rT dovljica 6.686, 5. Ilirija 5.983, 6. Vel eni«. 4.262, 7. Neptun 4.089, 8. Branik 3.252 9. Koper 837, 10. Toplice (Ptuj) 418.
Rezultati - molki — 488 m prosto 1. B.Petrič 4:28,4, 2. D.Petri« (oba Tri-glav) 4:29,2, 3. Novak (Rudar) 4:29,3, IM m prsno: 1. Brli* (Branik) 1:14,17 (rekord SRS za st. pionirje), 2. Globočnik (Raster. Ijica) 1:18,96, 100 m hrbtno: 1. Novak (Rudar) 1:06,58, 2. Srot 1:11,08, 3. Lau* (oba Ljubljana) 1:13,47, 200m delfin: 1. B.Petrič (Triglav) 2:15,34, 2. Hanžekovič (Radar) 2:17.16, 3. D.Petrič (Triglav) 2:32^0. 100 m prosto: 1. Hanžekovič 59.55. 2. Aarež (oba Rudar) 1:00,00, 3. Mumalo (Ljubljana) 1:01,02, 4. Globočnik (Radovljica) 1:0X14:
ženske - 400 m prosto: 1. Stemacrgar (Triglav) 4:54.04, 2. Krasovec (Ilirna! 4:44,77, 3. Kolenc (Rudar) 5:61,88. 4. Praprotnik (Triglav) 5:02,80,  106 m prsno:
1. Bradaska 1:24,53, 2. Dvoršak (obe Triglav) 1:26,48, 3. Jovan (Radovljica) 1:27.21 100 m hrbtno: 1. Blaiič (Rudar) 1:113»
2. Herlah (Velenje) 1:16,76. 3. Kolenc (Radar) 1:17,45, 4. I. Berložnik 1:18,16, 5. Draksler (obe Triglav) 1:23,81, 266 m delfin: 1. Pollak (Ilirija) 2:39,91, 2. Praprotnik (Triglav) 2:40,03 (rekord SFRJ za ml. pionirke A), 3. Močnik (Ljubljana) 2:42J4 4. K. Berložnik (Triglav) 2:51,41. 1Mb prosto: 1. Vehovec (Ljubljana) 1:05,02, i Herlah (Velenje) 1:09,35, 3. Bradaska (Triglav) 1:10,43, 400 m mešano: 1. Stembervar (Triglav) 5:28,29, 2. Blaiič (Rudar) 5:38.97.
3. KraAovec (Ilirija) 5:45,38, 4. Dvorsak (Triglav) 5:50,64. D.Humer
Jutri ustanovna skupščina ZTKO Kranj
KRANJ — Po dolgotrajnih pripravah bo končno tudi v kranjski občini ustanovljena zveza telesnokulturnih organizacij. Ustanovna skupščina bo jutri, v sredo, ob 18. uri v konferenčni dvorani delavskega doma v Kranju.
Dinamični razvoj na področju organiziranja telesne kulture, pogojen s številnimi razvojnimi premiki v samoupravnih odnosih v vseh vrstah družbenih dejavnosti, jr že nekaj let silil k vse resnejšemu razma-Ijanju o ustreznem organiziranju izvajalcev v telesni kulturi.
Prav zato je skupAčina TKS Kranj as prvi seji sklenila, da se začne postopek t* ustanovitev zveze telesnokulturnih organizacij občine Kranj. Iniciativni odbor, ki ga je imenoval izvršni odbor TKS in ga j* vodil Milan Turel, je v razmeroma kratke* času pripravil osnovne pogoje za ustanovitev ZTKO Kranj. *^
Na ustanovni skupščini bodo delen:: osnovnih organizacij podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi ZTKO. sprejeli pravila zveze in poslovnik o dxa skupščine, programsko usmeritev in igm. lili organe ZTKO in delegacijo za ZTKOS-
J. J
r
Kegljanje
Pečar gorenjski prvaki
Na kegljišču Triglava v Kranju se je končalo gorenjsko prvenstvo v kegljanju, združeno s podelitvijo pokalov ia priznanj članom, članicam, moškim mi ženskim parom. Tekmovanje je potekalo izmenično na Jesenicah in v Kranju. Tekmovanje je razpisala in vodil* tekmovalna komisija gorenjske kegijaške podzveze, na njem pa je sodelovalo 58 moških in 21 žensk ter 26 moških ia 9 ženskih parov.
Gorenjski prvak je postal Franc Pečar iz Kranjske gore, ki je s 30 leti aktivnega tekmovanja ie veteran med gorenjskimi kegljati. Izreden je bil aa prvem nastopu na Jesenicah, kjer je podrl 964 kegljev. Zmage mu do konca tekmovanja nihče ni mogel vzeti. Zmagovalka med ženskami je Milena Vrhovnik (Triglav Kranj), med moškimi pari triglavana Tur k in Marinšek, med ienskimi pari pa je bil najboljši par Krvavca iz Cerkelj Mlakar-Sorn.
Vrstni red - moški: I. Pečar (Kranjska gora), 2. Turk (Triglav), 3. Potočnik (Triglav); ienske: 1. Vrhovnik (Tri-
f;lav). 2. Zumer (Triglav), 3. Narobe Krvavec); moški pari: 1. Turk-Marin-šek (Triglav), 2. Pečar-Lovše (Kranjska gora), 3. Boštar-Fende (Triglav); ženski pari: 1. Mlakar-šorn (Krvavec), 2. Vrhovnik-Zajc (Triglav), 3. Ivaaetič-Rozman (Triglav).
L. Glavai
t
/j . temelpuh ngunizucijuh združene/ga vsemee     Sindikalne organi, mji u/r(l)t pripranj,, tudi
delo m delo,,uh skupnostih  </«'-"' tekmovanjem v športu. Mt
,n   uh reč večanj * kultni mm P']f\"'M.   ,m„a puško. Na sliki; tekni -mijhol, prdjuhljcm i s, t.akui sodi ^[^['f J,",,,,/, s/u}h železarne, kije Mo
i o m,    i i m n>
no 1*11 sla i i
ti H
„(1  s/l t (//Z// O
lat vet skupini
Športne igre Iskre
kije bi U,
ivrttev finala 14. letnih športnih iger Združenega podjetja Iskra *tek in soboto v Kranju - Foto. J. Zaplotnik
Iskra
Elektromehanika spet najboljša
UANJ - Na športnih igriščih v Kranju ♦nI finale XIV. letnih športnih iger cr «*£ £r je na-topilo okoli 800 delavk .n Ti,f devetih delovnih organizacij »Iskra. Tudi leto« ao imeli največ uspeha Majčini, saj .o zmagali v ekipni konju-SSTpred«o.tjo 155 točk. Ta množična ^ Si^cij. je bila organ,z.rana * * počastitev XI. kongresa ZKd Xks»gresaZSS, 32-letnice Iskre Elektro-a*aJkein38-letniceTOZD števci.
Vaterpolo
Ostali kjer so bili
IIANJ - Tudi »edmo     °"!,"> kol° "
^^d^ve„7.esterce se ni spre-Korčulanski KPK je ostal v 2» iič. fVorl _  ,      tjo env točke. Tja
»7!?? «■ vztrajno |>r<*u»
mL!^hi: pKfiz.n. ki bo ponovno ^.jui prvfmCO in dr.nvni ...
^...ni.«a^^^rar^ Krr-.n^.dni- = «•
■^■v VnedPetokprnod„ .^,i.i iz Herceg Novega.
5*aai
V Lescah republiško prvenstvo v motokrosu
^ RADOVLJICA - V torekb_? J» Radovljica - »2°k™ rkt°publiško ^zaiziralo «*2» v"razredu do tre**V»0 ..V T^Hstvo nad tekmovanjem *pXsKSE^ organizacij
S^aaj. bo ob 13J8. h
W^c4v v razred« Vsaka Jftpftorindelitev nagrad ho oh
' . - »-a __i      asi saatsalaal
^ Dovianosn-
dodeljena republiška priznanja ŠSD
ŠŠD S. Jenko prvi, ŠŠD Polet drugi
V   kino dvorani LJUBLJANA programu, ki ga
.io.aopokujt»rnemp|u. ^
k pripravil priznanja sa n-j-
**teW» repU^rtnodruštvo osnovnih *jše šoiako *T»^b„ih osnovnih šol. ■ iaredaiih .^?E>*?i.ij. za podelitev To let« J« "****■ .t* w o delo. saj so mo-^fT^t^i v vseh treh konku-
««8l^a^e. N.Jb?.jše *««rade Ž*° AS£tvov Sloveniji je /a osnovna šola Simo-*askoleto 1»77/Jf«^rugi pa »o lanski U Jenka i* Kr^inci osnovne šole he-^•ovakri - gJPolat i/ Tržiča. Med Mi Grajzerja B»« . -0|ami je zma-kosebatmi o-novn.n« pfed ,
Ws 88D Proj«k» J* v,   gs„ p|o„lr u * Uranjek i* Ce,J* »'»aja. Wdi zlate znački ss
Podelili P*M **j petimi nagrajenci je taatorstvo..Maj P  fi p u.r Kavčič iz >* Zofka K<*toi 1 '•»' %ofjeLoke.
tika, 3. Avtoelektrika, 4. Široka potrošnja; ženske: 1. Elektromehanika, 2. Široka potrošnja, 3. Avtoelektrika; košarka — motki: 1. Elektromehanika, 2. Commercc, 3. Avtoelektrika, 8. Široka potrošnja; ženske: 1. Široka potrošnja, 2. Commerce, 3. Elektromehanika; rokomet  — moški:
1. Elektromehanika, 2. Avtoelektrika. 3. Široka potrošnja; ženske: 1. IEZE, 2. Elektromehanika. 3. Avtomatika, 6. Široka potrošnja; kegljanje — moški: 1. Elektromehanika, 2. Commerce, 3. Široka potrošnja; posamezno: 1. Jože Zelnik (Elektromehanika), 2. Anton Kramar (IEZE), 3. Cveto Zalokar (Elektromehanika), 9. Bruno Dol jak, 10. Janez Juvančič (oba Široka potrošnja); ženske:  1. Elektromehanika,
2. Avtomatika, 3. Avtoelektrika, 5. Široka potrošnja; posamezno: 1. Marjana Zore (Elektromehanika), 2. Helena Baškovč,
3. Tončka Cenčič (obe Avtomatika). 5. Marija Cej, 6. Danica Majstorovič. 7. Helena Plaznik, 8. Milena Ivanetič (vse (Elektromehanika); streljanje moški: 1. Elektromehanika, 2. Avtoelektrika, 3. Avtomatika, 6. Široka potrošnja; posamezno: 1. Marko Plestenjak, 2. Franc Naglic, 3. Raj-ko Rozman, 8. Ivo Šilar (vsi Elektromehanika); ženske: 1. Avtoelektrika, 2. Elektromehanika, 3. Široka potrošnja; posamezno: L Ljudmila M uro vet' (Avtoelektrika), 2. Zlata Kuret (Široka potrošnja), 3. Miran-da * Pagon (Avtoelektrika), 5. Marinka Marn, 7. Milka Bogataj, 8. Vera Malovrh (vse Elektromehanika), 10. Vera Kjuder (široka potrošnja); namizni tenis moški: 1. Inštituti, 2. Avtoelektrika, 3. Elektromehanika, 4. Široka potrošnja; posamezno: 1. Stih, 2. Pongračič (oba Inštituti), 3. Gale (Avtomatika), 4. Vidic, 6. Pogačnik, 7. Trček, 8. Klemene (vsi Elektromehanika); ženske: 1. Elektromehanika, 2. Avtomatika, 3- Avtoelektrika, 5. Široka potrošnja; posamezno: 1. Pompek, 2. Pfajfar (obe Elektromehanika), 3. Jančar (Avtomatika); balinanje: 1. Avtomatika, 2. Avtoelektrika. 3. Elektromehanika, 5. Široka potrošnja; šah: 1. Elektromehanika, 2. Commerce. 3. Široka potrošnja.
Končni vrstni red delovnih organizacij: 1. Elektromehanika Kranj 1460, 2. Avtomatika Ljubljana 1305, 3. Široka potrošnja Škofja Loka 1265, 4. Avtoelektrika Nova Gorica 1250. 5. Commerce Ljubljana 1210, 6. IEZE Ljubljana 920. 7. Inštituti Ljubljana 645, 8. Zmaj Ljubljana 310, 9. Kondenzatorji Semič 238 točk.
J. Javormk
Odprli kopališče
Radovljica — Radovljiško letno kopališče sodi med najbolj urejena kopališča na Gorenjskem, zanj pa skrbi krajevna skupnost Radovljica. Vsako leto prispevajo nekaj denarja za nujna vzdrževalna dela, letos so namenili 30.000 dinarjev. Kopališče, ki je pt*t«f| radovljiškega kampa, sprejme letno okoli 25.000 kopalcev, lani pa jih je bilo zaradi slabega vremena le 12.000. Na kopališču, ki je že odprto, radi preživijo lepe sončne poletne dni številni Hadovljičaui in okoličani, precej pa je tudi gostov, ki se zadržujejo v bližnjem kampu. Kamp obiskujejo večinoma prehodni gostje, nemalo pa je stalnih gostov, preti vsem iz Holandije. Ti so se na prijetno okolico Radovljice iu na kopališče tako navadili, da prihajajo že nekaj lel. V kampu zabeležijo letno okoli 7.000 nočitev.
D.S.
Planinska zgodovina
Jesenice — Letos, ko slavimo 200. obletnico prvega pristopa na Triglav, in številne druge planinske jubileje \ zgorn jesavski dolini. Je s|H't Oživela misel u ustanovitvi osrednjega planinskega muzeja. Zani se že leta ogrevajo planinski idealisti, vendar neus|>ešno. Planinska zgodovina in dragocenirekviziti se valjajo na najrazličnejših krajih in zginjajo pred našimi očnu. Posamezniki iz Ljubljane. Kamnika. Trente, Mojstrane in -Jesenic sicer »plenijo« iz objema pozabe drago cenosti, vendar je to premalo. Nujna bo širša družbena akcija, saj s«- je planinstvo uveljavilo med ljudmi, pa tudi na njegovo zgodovino smo lahko ponosni. I '■
Izsiljevanje prednosti
Radovljica - V sredo, 21. junija, nekaj po 19. uri se je na križišču Gorenjske ceste in poljske poti pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Vesna Lah (roj. 1951) z Jesenic je zavijala v levo, pri tem pa je izsilila prednost vozniku motornega kolesa »Borutu Fraprotniku (roj. 19o9) iz Radovljice V nesreči je bil sopotnik na motorju Branko Mauko težje poškodovan, voznik Praprotnik pa lažje.
Sedem ranjenih
Žirovnica — V soboto, 24. junija, nekaj po 7. uri zjutraj se je na magistralni cesti med Vrbo in Žirovnico pripetila prometna nezgoda iz za zdaj še neznenga vzroka. Voznik osebnega avtomobila Jože Gril (roj. 1942) iz Ljubljane je vozil proti Žirovnici, iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila nemške registracije Gisbert Funke (roj. 1941). Avtomobila sta iz neznanega vzroka hudo trčila. V nesreči so bili voznik Gril, njegova žena in sin ter sopotnica Tončka Grum hudo ranjeni, prav tako tudi voznik Funke in njegova žena, lažje pa njuna hči. Vse so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilih je za 150.000 din.
Voznik pobegnil
Mojstrana - V soboto. 24. junija, ob 2.30 zjutraj se je na magistralni cesti v bližini gostilne Kepa pripetila huda prometna nezgoda. Ferdinand Pintar (roj. 19;U) iz Dovjega je šel skupaj s Francem Rabičem po desni strani ceste proti Dovjemu. Za njima je tedaj pripeljal osebni avtomobil in Pintarja zbil, da je hudo ranjen obležal. Voznik neznanega avtomobila je odpeljal naprej, ne da bi pogledah kaj se je s pešcem zgodilo. Za njim poizvedujejo-
Nepreviden pešec
Kranj - V soboto, 24. junija, nekaj po polnoči se je na cWti Staneta Žagarja pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ferdinand Herlec (roj. 19.T7) iz Kranja je peljal proti Primskovem. Pri dvojnem zaznamovanem prehodu za pešce mu je nenadoma z leve strani, kake :\ metre od prehoda, stekel čez cesto Alojz Klemenčič (roj. 19.{.")i iz Kranja. Voznik je. pešca kljub zaviranju, zadel, da je padel in so ga huje ranjenega prepeljali \ ljubljansko bolnišnico.
Avto s ceste
Radovljica - V soboto. 24. junija, oh 7..J0 se je na gozdni cesti med Sp. Upnico in Vodiško planino pipet i hi prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Vertelj (roj. 19J2) iz Lancovega se je pri odcepu ceste za Talež srečeval z dvema osebnima avtomobiloma, zato se je umaknil na skrajni rob ceste, prevozil nekaj metrov po rotiti in nato zdrsnil po pobočju. V nesreči ni bil ranjen, škinle pa je na avtomobilu /a 25.000din.
S ceste na travnik
Bistrica — V soboto. 24. junija, ob 20..15 se je na magistralni cesti med Podta!>oioiii in Bistrico pnjx-lila hujša proutetua nezgoda Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Ivan Galovic (roj. 1959) je peljal proti Kranju. Ko je |m>ljal po klancu navzdol, mu je. kot trdi voznik, pripeljal iz nasprotne smeri avtomobil, ki je vozil čez sredino vozišča. I )a bi se izognil trčenju, je Calovič za|H'ljal v desno, pri tem pa ga je zaradi prevelike hitrosti na mokri cesti zaneslo v levo na (ravnik, kjer se j»- nekajkrat prevrnil. V nesreči so bili voznik in vsi lrije sopotniki le lažje ranjeni, na avtomobilu pa je škode /a ItNI.IMNI dinarjev.
Otrok stekel na cesto
Dovje — V nedeljo. 25. junija, ob |."»..{.'» se   je mi  magistralni cesti v
Dovjem pripetila promet mi nezgoda.
Voznik osebnega avtomobila Mihu Potočnik (roj. 19541 z Belce se se srečeval z neznanim avtomobilom, izza katerega je na cesto pritekel Matjaž Križnarič, star \ leta. i/ Ljubljane. Voznik je zaviral iti zavijal v desno, kljub umu pa ne sreče ni mogel preprečili Hudo ranjenega Matjažu so prebijali \ bolnišnico. I . M
Del občinske poti št. 1479/1 r Predmostu pri Pidjanah nad Škofjo Loko, ki jo je neupravičeno razril buldožer po navodilu tamkajšnjih kmetov. Motenje posesti je več kot očitno. Nastala škoda je še neugotovljena. Prizadeti lastniki bodo zahtevali vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved 'bodočega motenja. Pristojni organi so obveščeni.
Vandalizem v Poljanah nad Škofjo Loko
Vandalizem je beseda, ki pomeni nesmiselno pustošenje, uničevanje, slepo uničevalno strast, divjaštvo.
Vemo tudi, da je bilo že veliko hude krvi, ko se sosedje niso mogli dogovoriti zaradi koščka zemlje iz kakršnihkoli vzrokov, mnogokrat za normalnega človeka — nerazumljivo.
Kako pa v Poljanah? Tudi tu niso od muh! Peščica kmetov se je dogovorila, da bo potrebno razširiti občinsko pot v Predmostu, ki je vrisana pod št. 1479/1. Za to razširitev je bil najprej zainteresiran samo en kmet, nato je navdušil še enega itd. Pravilno in lepo! Samo!? Ta kmet in njegovi somišljeniki so kar pozabili, da danes obstoja nek pravni, nek upravni red in na smolo takšnih »mislecev« naš trdni samoupravni sistem. Vse kaže, da so se »dogovarjali« in ukrepali »po domače«, kar brez posveta s KS Poljane, brez soglasja lastnikov, katerih zemlja meji na občinsko pot št. 1479/1.
Dne 20.6. so med 13. in 14. uro naročili buldožer (v tem času ni bilo nikogar od prizadetih doma), ki je razširil že omenjeno občinsko pot. odbil del izgotovljenega odtoka pri hiši, ki ima gradbeno dovoljenje, uničil del parcele, da o posledicah motenja posesti ne govorimo.
Posamezniki so po vsej verjetnosti razmišljali tako kot je bilo to še možno včasih. Jaz. mogočen kmet — jaz kralj na Betajnovi! Kaj boste vi. ki ste bili včasih moji hlapci! I^e kdo bi se oziral na prizadete lastnike, saj oddelek za urbanizem gradbene in komunalne zadeve ne bo nič napravil. Kaj bo le mogel inspektor, sodišče?! Le kaj nam bo vse to, so modrovali. Toda tokrat so napravili račun brez krčmarja!
Treba je vedeti, da če že koga udariš s palico po glavi, da ima palica dva konca. Prizadeti lastniki bodo uporabili drug konec. Obvestili so že pristojnega cestnega inšpektorja, občinsko sodišče v Sk. Loki in pristojni organ pri UJV v Ljubljani.
Jasno je, da je s takim načinom med drugim grobo kršeno I. poglavje ustave Socialistične republike SJo-venije tč. 4 čl. 73.
Takšni posegi in samovolja so še vedno prisotni marsikje. Vendar: za tiste, ki mislijo, da lahko krojijo usodo vaščanov |m> svoje, so na voljo pač določena pravna sredstva. S takšnimi samovoljnimi posegi je predvsem okrnjen ugled kraja, KS. in še kaj!
Zanimivo pri vsem je, da bi bili oškodovanci pripravljeni odstopiti del zemljišča, če bi sploh prišlo do kakršnihkoli pogovorov s tem v zvezi. Žal pa se je vse dogajalo za njihovimi hrbti. Zato je več kot očitno, da je pravica na strani oškodovancev, ki so upravičeno ogorčeni.
Takšna dogajanja zaslužijo javno grajo in kaznovanje vseh, ki so kakorkoli vpleteni v takšne ali podobne zadeve. S. M.
Kranjska gora — Na avtobusni postaji v Kranjski gori stoji drog, na katerem sit montirani štirje pro metni znaki. Eden od teh znakov je postavljen tako visoko, da ga zakrivajo krošnje kostanja, eden pa je postavljen tako nizko, da ga zakri-lajo mimoidoči in čakajoči na avtobus. Zakon pa dovoljuje, da sta na droga montirana lahko samo dva prometna znaka. Poleg tega pa so znaki postavljeni za istgahtm hiše in so zelo težko opazni. — A. K.
Jesenice Na vap et dne zaščite ; krajevni sku/mosti Sata so nustttpili /odi člani poklicne gasilske m reseraliie čete .elezurne Jesenice, prikazali so noscti/c s pcn<<. gnictif* tiš/ih *tavh m rc^cian/t stanovalcev ob požaru v st -Ipnic     /; /;
G LAS ii. stran
Torek, 27Junija 1978
GIP Gradiš Ljubljana
TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge:
1
organiziranje in vodenje vzdrževalnih del
nadzorovanje varstvenih ukrepov pri delu
upravljanje visokotlačne kurilnice zahtevna ključavničarska opravila čiščenje prebivalnih prostorov
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1.: dokončana višja šola kovinske ali elektro stroke z dveletnimi delovnimi izkušnjami;
pod 2.: dokončana višja varnostna šola z dveletnimi delovnimi izkušnjami;
pod 3.: tečaj in pooblastilo za upravljanje visokotlačne kurilnice ali dokončana poklicna šola kovinske ali elektro stroke s sprejeto obvezo, da bodo uspešno dokončali tečaj za upravljanje kuril-niških naprav;
pod 4.: dokončana poklicna šola kovinske stroke z enoletnimi delovnimi izkušnjami; pod 5.: dokončana osemletka.
Sprejem kandidatov za izvrševanje nalog in del od 1 do 4 je za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod 5 pa za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe do 10. julija 1978 na naslov: Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56.
Odbor za medsebojna delovna razmerja
ŠOLSKEGA CENTRA ZA BLAGOVNI PROMKT KRANJ
Župančičeva 22
razpisuje dela in naloge: učitelja
slovenskega jezika z estetsko vzgojo P
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
učitelja
angleškega jezika P
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Nastop dela 1. septembra 1978. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: Šolski center za blagovni promet Kranj. Zupančičeva 2'2 (odbor za medsebojna delovna razmerja).
Na podlagi 107. člena Statuta temeljne organizacije združenega dela
Zdravstveni dom Jesenice
razpisna komisija razpisuje dela in opravila
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA TOZD
Poleg zakonskih pogojev mora kandidat za to delo izpolnjevati še:
- da je zdravstveni delavec /. visokošolsko izobrazbo in ima pet let prakse v zdravstvu ali
- delavci z višjo ali visoko izobrazbo iz pravne, upravne, ekonomske, sociološke ali politološke smeri s pet let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih opravilih in
- da nna moralnopolitične m družbenoetične vrednote.
Kandidati naj svoje vloge pošljejo v zaprti kuverti z oznako »razpis IPO« z navedbo dosedanjega službovanja ter dokumenti o strokovnosti, v 15 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisija TOZD Zdravstveni dom Jesenice, Cesta maršala Tita 78.
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
objavlja licitacijo
naslednjega osnovnega sredstva
osebni avtomobil LADA
leto izdelave 1975, z radijskim aparatom Rudi Čajevec
Avtomobil nna prevoženih 250.000 km. Izklicna cena je 15.000 di-narjev. Avtomobil si interesenti lahko ogledajo v podjetju 29. pinija 1978 in na dan licitacije, ki bo '.10. junija 1978 oh 10 uri v obratu IV — na Savski cesti.
Inex adria aviopromet
Odbor za medsebojna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
snažilk
na Brniku
Kandidati morajo imeti dokončano osnovno šolo. Predvideno je :j-roe«ečno poskusno delo. Kandidati lahko vlože pismene vloge v 15 dneh od dneva objave na naslov Inex adria avipro-met, Ljubljana, Titova 48.
Splošno gradbeno podjetje Tržič
Tržič, Blejska cesta 8
objavlja po sklepu komisije za razmerja proste naloge in opravila
voznika motornih vozil II
delovna
Kandidat mora za upravljanje nalog in opravil izpolnjevati naslednje pogoje:
poklicna šola za voznike motornih vozil B, C in E; tri leta delovnih izkušenj kot voznik motornih vozil; psihofizično zdrav
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom pod posebnim pogojem poizkusnega dela dveh mesecev. Osebni dohodek in osebni prejemki so določeni s Samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in
sredstev za osebne dohodke delovne organizacije.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Splošno gradbeno podjetje Tržič — splošni
sektor, Tržič Blejska cesta 8.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu objave v 15 dneh o
objavljeni izbiri.
Dan Iskre
OBIŠČITE RAZSTAVO!
Obiščite  razstavo (!<•'  likovnikov Iskre t \ ojih t<>\ ariš«'\ '
Ha/stava jr postavljena > galeriji šk*»tjelo> škc^a grad«!
LLJ
O
5
UJ
LU UJ
LU O
9
UJ
PRED DESETIMI LETI ...
Mar ni prečudovit ohčutek. da mi neva deset  let. odkar smo se prvič srečali!
Ali m v vsakem Iskrašu skrit žlahten ponos, ki se razcveti prav oh takšnih tovariških srečanjih, ko s«- v prijetni družbi in dohri volji ozremo na prehojeno pol In ta prehojena pot je resnično mogočna
Dragi sodelavci! Začeli smo v Meh
krajini, v prijaznem Semiču, v senci brezovega napi m h leffti našimi srečanji   prekrižarili   precejšen kos
naš«- drag«' Slovenije. Naša srečanja
smo na predlog Iskrinc organizacije
Zvez«'  bor« t-v   združili   s pra/.nova
njeni i julija - dnevu borcu, kajti temelje naše elektroindustrije mu položili  v   partizanskih  radiodelav ni cah. V vsakem krapi smo začulih poleg prijaznega spiej«-ina in pi ip.nl nos t i Iskri tudi vse lepote in znacil nos t i tistega kraja  Skromni začetki naših   prvih   srečanj   ko   prerasli v
mogočne tovariftke m kulturu«- ma
nitestacije  ili  prav   |«\ <ht  si  ol. in priliki prikličemo \  spomin vse do sedanje prireditelje m kraje in da čestitamo letošnjemu organizatorju, nazdravimo novemu in vzkliknemo ■>s»- na mnoga leta!«
INDUSTRIJA SIKOKOPOTROŠNIH IZDELKOV
V starodavni Škofji Loki je sedež sodobne delovne organizacije -Industrije ftirokoptotroAnih izdelkov. Sestavljena je iz sedmih temeljnih organizacij združenega dela, razpo-rejenih večinoma po zahodni Sloveniji. Šest izmed njih je proizvodnih  in  ena   prodajna organizacija.
;HM»delavcev, ki so v preteklem letu
ustvarili   I,J   milijarde dohodka, j«-
zaposlenih v naslednjih temeljnih organizacijah: Elektromotorji Železniki, Radijski sprejemniki Sežana, Antene Vrhnika, Gospodinjski aparati Reteče.TV Pržanj, Montaža elektromotorjev Idrija in Prodaja Ljubljana. Proizvodni
Shema okolice škofje Loke s parkirnimi prostori
program obsega vrsto izdelkov 3fj ke potrošnje - od elektromotorje! električnih gospodinjskih aparat (štedilniki, električni in plinsi halniki, kaloriferji, ventila t«** x salniki. kavni mlinčki itn.), plinskih, oljnih in električnih peči. brivnikom pa do televizijskih in radijskih jemnikov, anten, transformatorje*, stabilizatorjev, gramofonov in čevalnikov. Čeprav je večina ter delkov namenjena domačemu tnjr*-so nekatere  temeljne organizacije pomembni izvozniki ter uspešno * delujejo s tujimi partnerji.
Prikaz uporabnosti Iskri nega proizvodnega programa v Skofji Loki bo naslednje dni:
V četrtek. 29. junija, od  Itf. rje
19. ure
V petek.  30.  junija,  od   [6 :
19. ure
v soboto, 1. julija, od 7. do 11. urv
ročnih orodij: v prodajalni Mer kur — Kašman
. malih  gospodinjskih aparatov j prodajalni Nama
'  brivnikov: v prodajalni Merkur -
avtobusna postaja
ra
Dan Iskre
MAL	' OGLASI
telefon 23-341	
.15. stran O
PRODAM
Prodam   OSLA   po   izbiri. Noč an, Selo 42, Žirovnica 5042 Prodam KRAVO ali TELICO v ii brejosti. Rovte 8, Podnart
5043
Prodam ŠTEDILNIK Gorenje. 2 J*, 2 elektrika, 5e v garanciji, anažin,   Podlubnik   159, Škofja
5044
Prodam 2 SLUŠNA APARATA, *lo rabljena. Vreve, Planinska 1, *d 5045 Poceni prodam ŠOTOR za 4 osebe •spalnici). Rajgelj, Ročevnica 33, m "5046 . Prodam dobro ohranjeno SPALNICO in 2 LEŽIŠĆI. Pavlovič, AIp-**c. 7, Bled 5047 Ugodno prodam skoraj novo TROSKO POSTELJICO z jogi-«n. Sp. Besnica 36, telefon 40-558
5048
i Prodam 8 skoraj novih KUHINJAH ELEMENTOV, kombinirani I-UNSKI    ŠTEDILNIK, delovni .'■1'LT, kompletna nova VRATA, pONY   EKSPRES   in ŽENSKO UOLO. Latič, Prešernova  13, Ra-I **ljica 5049 Prodam velik raztegljiv KAVČ z ^enia predaloma. Zupan, Kebetova 1 Kranj, tel. 23-756, pop. 5050 Prodam ŠOTOR za 5 oseb. Košir, tanj, tel. 24-148 5051 Prodam PUNTE, BANKINE in J£SKE za opaž. Zg. Besnica 66
5052
Prodam STRESNO OPEKO (fol-'in. Grošelj, Poženik 14, Cerklje
5053
Prodam PRAŠIČKE in TELICO mesecev brejo. Šmartno 29, Cer-<Jje 5054
Mali oglas lahko oddaste v naši malooglasni službi v Kranju, Moše Pijadeja 1, sprejemajo jih pa tudi vse pošte na Gorenjskem.
Cena: do 10 besed 40 din, vsaka nadaljnja l>eseda 3 din; naročniki imajo 25 odstotkov popusta
Prodam dobro ohranjeno KON-ZOLNO DVIGALO. Rautar, Lesce, Šobčeva 13 5055 Prodam SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom v dobrem stanju. Škrjanc Zdravko, Zg. Duplje 49 5056 Zaradi   selitve   ugodno prodam kombinirani ŠTEDILNIK, POMIVALNO   MIZO   in KUHINJSKE ELEMENTE. Pavlin Duša, C. 1. maja 69, Kranj 5057 Prodam KONJA, 4 leta starega, vajenega   vseh   kmečkih   del, in KRAVO po izbiri. Peračita 1, 64243 Brezje 5058 Prodam   5   kompletnih OKEN, 120x90 cm. Zorč Lucija, Betonova 22, Kranj 5059 Prodam 3 TREVERZE I profil, dimenzije 36, dolžine 9 m. 5060 Prodam nov KLARINET Zenit in 3   nova   VRATA   -   leva krila. Prevodnik, Brode 10, Škofja Loka
5061
i m...............■!■        VOZILA BSUfl
Prodam FORD TAUNUS 12 M, tudi na potrošniško posojilo. Pav-kovič, Bistrica 163, Tržič 4924
Kupim MOTOR za VVARTBURG 353. Ponudbe na naslov Košnik, Cesta na Brdo 39, Kokrica ali na telefon 22-221 int. 2738 4928
SPAČKA 1970, neregistriranega, prodam. Šemrl, Lesce, Letališka 4, tel. 74-028 .5006
Prodam karamboliran FIAT 750 po zelo ugodni ceni. Informacije na tel. 25-633 5013
Prodam SPAČKA, letnik 1973, Pečjak, tel. 23-216 5062
Prodam FIAT 750, letnik 1973, registriran do maja 1979. Krek Zdenka, Cešnjica 46, Železniki 5063
Ugodno prodam DYANE 6, letnik december 1976, prevoženih 12.000 km. Ogled ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne. Okoren, Hosta 11, Škofja Loka 5064
Prodam R 4 TL SPECIAL po delih, letnik 1978. Urh Matija, Zasip, Rebr 3, Bled 5065
Prodam avto FIAT 750, letnik 1971, po delih. Cesta na Brdo 44, Kokrica 5066
POSESTI
Prodam starejšo HIŠO v okolici Gorenje vasi, primerno tudi za vikend. Naslov v oglasnem oddelku
d   . . 5067
Prodam polovico HIŠE v centru Kranja. Telefon 23-044 do 8. ure in po 20. uri 5068
STANOVANJA
Miren fant, abstinent, zaposlen v Iskri Reteče, nujno potrebuje SOBO v Skofji Loki. Cenjene ponudbe oddajte v oglasnem oddelku pod Dober plačnik 4947
Modna konfekcija
Kroj Škofja Loka
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa glavnega direktorja DO
Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
da ima tekstilno ali ekonomsko fakulteto; da ima višjo tekstilno ali ekonomsko komercialno šolo; da ima 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih delovnih nalogah v konfekciji oblačil;
da aktivno obvlada nemški jezik.
Poleg navedenih formalnih pogojev mora kandidat imeti družbenopolitične in moralno etične vrline in organizacijsko sposobnost za opravljanje teh nalog.
Izbrani kandidat bo imenovan za razpisana dela in naloge za 4 leta. Delovna organizacija s stanovanjem ne razpolaga.
Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Modna konfekcija Kroj Škofja Loka — razpisna komisija.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
VALILNICA NAKLO
bo prodajala
v sredo, 28. junija 1978, od 8. do 16. ure v vzreja-lišču Podbrezje
10 tednov stare jarki^e
Cena 50 din.
Valilnica Naklo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše nadvse dobre in ljubljene mame
Rozalije Stare
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nam izili sožalje, poklonili cvetje in jo v tolikšnem stev.Iu pospremil, k zadnjemu počitku
izra;
mi sočustvovali.
o hvaležni zdravnikom in zdravstvenemu osebju Bolnice Golnik m Uastroenterološke Ke Ljubljana, kjer so ji zadnje dn. njenega življenja lajšali bolečine in skrbel, 2SSTSS?SSS " zahvaljujemo dobrim * WS£!Z
Vsi njem! Kranj, dne 21. junija 1978
ttaorocanio žalostno vest. da nas je mnogo prezgodaj /;,pu>n,., naša tiraga' /«•»,.1. riWnt ' sest ia in stara niania
Ana Mlinar
roj. Plut
Pogreli drage pokojni« e Im» \ lorek. 27. <#. M»7*.oli Mi. uri na pokopalo« u \ Ki.uiju Do pogreba leži v mrliški vežit 1 na kranjskem pokapali**'«! Za 111 jo<i: oiož -Jo/«\ si 11 in In 1 / (i nižina 1 na 111 ostalo sorod*! v o
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni in preran. ,/«ub, nase«., dr:,«,.«.. „,„,.,. h,.,,.,. ,„ M;(k;|
Antona Virnika
Štularjevega Tonija
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki so nam 1 .,•„, težkem č«,sii s,,1. ,
pomagali, sočustvoval, z nam, m izrekli sožalje. daroval, veiie* ,„ cvVl     e   ', ,1   ""i t''""
Mcnh. spremil, na njego« i/.-.dnji pol,.                    W * ,,,U W'l,k<'"'
Prav posebno se zahvaljujemo domačim gasilcem in društvom 1/ l)uix-l, \ ,u , «i Crne M KoroAkem, Lovski drujini .,ezi>r>ik(i, Zv,/, |„„,,.v „i,,.,,,"gi!«miiii<rtl5"š pi<'f-'pv ^mijn"'
pos
I vil"*-" besede in pevcem za zapele žalostinke, Hvala gospodu /upniku /a Kpivinstvo 1/doma. c
hiše in lep pogrebu, obredi
Žalujoči: žena Milka, brata Ludvik m Maks /. družinami in ostalo soiodsl \<>
Jezersko, Kranj, Huenos A i res, Ljubljana, 23. 6. 1978
Grafično podjetje
GORENJSKI TISK KRANJ p.o.
Moše Pijadeja 1 OBJAVLJA
prosta dela in naloge za dela:
1. vratarja
2. čistilko
3. grafika — oblikovalca
4. 2 delavca za proizvodnjo
Pogoji: pod 1.:
zanesljiv;
pod 2.: delo je samo v popoldanskem času;
pod 3.: za opravljanje del in nalog grafik oblikovalec, se zahteva srednja šola za oblikovanje;
pod 4.: delo je dvoizmensko, možnost priučitve.
Za vse navedene naloge se združuje delo za nedoločen čas. Za vsa razpisana dela velja 3-mesečno poizkusno delo.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo G P Gorenjski tisk Kranj 15 dni po objavi.
delo je v turnusu, tudi nočno, delavec mora biti vesten in
dežurni veterinarji
OD 30. JUNIJA DO 7. JULIJA 1978:
BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 in RUDEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Benediko-va 6 a, telefon 23-055 za občino Kranj;
PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka;
PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne.
Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, tel. 25-779 pa deluje neprekinjeno.
Živinorejski veterinarski
zavml Gorenjske
1 ZAPOSLITVE
Zaposlim K V ali PK PLESKARJA. KihtarsiČ Jurij, Golniška c. 13, Kokrica, Kranj 4949
Zaposlim samostojno NATAKARICO. Gostilna Majdnek, Lesce
5073
Upokojenec išče enosobno STANOVANJE v bližini Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku 5069
Oddam dvosobno STANQVANJE v Britofu. Pogoj: plačilo vnaprej. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 5070
Iščem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE na Bledu za 1 leto. Plačani v markah. Ponudbe pod Devize 5071
Projektant. vzame v najem STANOVANJE ali VEČJO SOBO v kraju z dobro avtobusno povezavo z Jesenicami. Šifra:  Dober plačnik
5072
Bogata izbira
bombažnih tkanin za vso poletno garderobo — tudi za
naj za htei mej še okuse
Informativno prodajni center
TEKSTILINDUS v hotelu CREINA
v.
IZGUBLJENU
OSTALO!
Najamem primeren PROSTOR na Gorenjskem za SHRANITEV počitniške prikolice. Naslov v oglasnem oddelku 5076
Iščem manjši LOKAL za mirno uslužnostno obrt v škof ji Loki. Naslov v oglasnem oddelku ali v večernih urah na tel. 01-814 .~>077
V četrtek, 22. 6., sem pred zdravstvenim domom in avtobusno postajo v Kranju izgubil OČALA. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne. Prosen, Zg. Brnik 15, Cerklje
5074
PRIREDITVE
Gasilsko društvi. PREBACEVO - H RASTJE prireja v soboto, 1.7. 1978, KINO NA PROSTEM ob 20. uri. Po filmu bo prosta zabava. V nedeljo. 2. 7. 1978, pa bo VELIKA VRTNA VESELICA. Igral bo ansambel TRGOVCI. Vabijo gasilci! 5075
Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mole Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tiak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mote Pijadeja 1. - Tekoči recun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-360, malooglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Aljažev dom prijetnejši in lepši
Slovesnost v Vratih
Vrata - Jakob Aljaž, veliki ljubitelj Triglava in naših gora, človek, ki je vse življenje hrepenel, da bi ostale naše gore slovenske, in je zato opeval njih lepote in gradil slovenske postojanke v dobi največjega po nemčcvanja naših gora, je leta 1896 zgradil v Vratih, v eni od'štirih triglavskih dolin, Aljaževo kočo. Osem let kasneje, leta 1904, je zrastel v Vratih prvi Aljažev dom. Leta 1909 ga je porušila snežna ujma. Aljaž je vztrajal in že leto kasneje je bil postavljen novi Aljažev dom na mestu, kjer stoji še danes. Zveste pomočnike je imel v ljudeh zgornjesavske doline in v Slovenskem planinskem društvu.
Od tega leta dalje se Aljažev dom v Vratih ni veliko spreminjal, čeprav se je število obiskovalcev naših gora povečevalo. Pred drugo svetovno vojno se je na vrh Triglava povzpelo 4000 ljudi letno, danes pa se jih najmanj štirikrat več. Kredarica je nekdaj sprejela letno od 2000 do 2500 obiskovalcev, lani pa jih je bilo skoraj 20.000. Samo triglavska dolina Vrata pa letno sprejme najmanj 16.000 ljudi, v domu pa jih prenoči od 6000 do 7000. K temu pa kaže dodati še najrazličnejše druge planinske in alpinistične manifestacije v Vratih.
Temu urejenost Aljaževega doma ni bila več kos, prav tako pa je bila tudi oprema dotrajana. Lesena je bila in ni več ustrezala. Planinsko društvo Dovje — Mojstrana in Planinska zveza Slovenije sta se zato odločili za modernizacijo postojanke v Vratih. S pomočjo denarja, zbranega na osnovi družbenega dogovora o sanaciji visokogorskih in izhodiščnih planinskih postojank, sredstev Planinske zveze Slovenije in PD Dovje - Mojstrana, jeseniške občinske skupščine, Ljubljanske banke, prostovoljnih prispevkov in dela, ki presega 2000 ur, je Aljažev
Prenovljeni Aljažev dom v Vratih, katerega notranjost je bila popolnoma obnovljena s pomočjo družbenega dogovora o sanaciji visokogorskih planinskih postojank, Planinske zveze Slovenije, jeseniške občinske skupščine, denarjem Planinskega društva Dovje - Mojstrana in prostovoljnim delom ter prispevki, je v nedeljo simbolično odklenil predsednik jeseniške občinske skupščine Slavko Osrcdkar
m
m m
Prea'otvoritvijo prenovljenega Aljaževega doma so pevci iz Žirovnice in mladi iz Mojstrane pripravili kulturni program O pomenu obnovljenega Aljaževega doma so govorili predsednik PD Dovje - Mojstrana Stanko Kofler, predsednik PZS dr. Miha Potočnik m predsednik jeseniške skupščine Slavki t Osredka r.
Dva najzaslužnej ša za obnovo Alja že ve ga doma: ča stn i predse d n //, P D Dovje - Moj struna Avgust Deluvec m pred sednik društva Stanko Koper
Prenovljen Aljažev dom je velika pridobitev za slovensko planinstvo m še po sebej za triglavsko dolino Vrata. V prihodnje kaže združiti prizadevanja še za ureditev ceste od Mojstrane do Vrat — Vse slike d. Zaplotnik
dom znotraj kot nov. Skoraj 4 milijone dinarjev je veljala rekonstrukcija. Vsem, ki so količkaj prispevali k obnovi, gre upravičena zahvala. Hkrati pa že kaže razmišljati tudi o modernizacijah in povečavah drugih postojank na območju Triglava, ki bo z zakonom o narodnem parku potrebno še večje skrbi in nege
Prenovljen Aljažev dom je V nedeljo simbolično odklenil predsednik jeseniške občinske skupščine Slavko Osredka r, med številnimi obiskovalci Vrat, ki jih ni pregnalo deževje, pa so' bili tudi številni drugi zastopniki družbenopolitičnega življenja jese-niške občine in Planinske zveze Slovenije. Ob tej priložnosti so v Aljaževem domu odprli razstavo Svet pod Triglavom, izročili častnemu predsedniku PD Dovje — Mojstrana Avgustu Delavcu spominsko darilo in graditeljem čestitali zastopniki gorenjskih planinskih društev. To je bil prispevek k 200. obletnici prvega pristopa na Triglav.
J. Košnjek
(iuriški gasita, ki praznujejo 25. obletnico delovanja, so v nedeljo pod pokroviteljstvom Živil iz Kranja prevzeli nov gasilski avtomobil in motorno
brizga t m r
Praznično pod Storžičem
Z nedeljsko razstavo živine v Goricah, komemoracijo pred osrednjim spomenikom in prevzemom novega gasilskega avtomobila in motorne briz-galne se je zaključilo praznovanje v krajevnih skupnostih Gorice, Golnik, Tenetiše in Trstenik
Gorice - Krajevna skupnost Gorice je bila letos organizator praznovanja krajevnega praznika Goric, Golnika, Tenetiš in Trstenika, organiziranega v počastitev 28. junija leta 1943, ko so se Goričani in okoličani množično pridružili narodnoosvobodilnemu gibanju. Vsi ti kraji pod Storžičem so bili do leta 1953 del goriške občine, potlej pa so bile osnovane štiri krajevne skupnosti. Zadnji predsednik občine in hkrati prvi predsednik goriške krajevne skupnosti je bil sedanji republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir.
Gorice in okoliške vasi, kjer na vsakem koraku sreča obiskovalec napredek in preobrazbo vasi, so bile letos središče praznovanja. Strokovna komisija je v tednu varovanja in skrbi za okolje obiskala vse podstor-žiške krajevne skupnosti in ocenila, da je Trstenik najlepše urejena vas, v goriški krajevni skupnosti pa pred-njačijo Gorice, sicer pa je v ožji izbor za ocenjevanje pi.šlo kar 56 stanovanjskih hiš. Akcija bo postala odslej tradicionalna. V počastitev praznika so v goriški krajevni skupnosti, kjer je 20 odstotkov prebivalcem še kmečkih, ocenili hleve. Najvišjo oceno so prisodili hlevom Jožeta Hibnikarja i/ Srednje- vasi. Marjana Zaplotnika iz Letenc. Janka Kerna iz Letenc, Janeza Kokalja iz Zaloga. Jožeta Toporiša iz Srednje vasi in Alojza Zaplotnika iz Letenc. Aktivni so bili tudi športniki. V nogometnem tekmovanju je zmagalo moštvo Planine, v kegljanju pa domačini.
Izreden razvoj goriške krajevne skupnosti je v soboto zvečer na slavnostni seji, ki so se je udeležili zastopniki vseh podstoržiških skupnosti, častni krajan Franc Stefe-Miško in zastopniki kranjske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, orisal Prane Tavčar. V goriški krajevni skupnosti je danes 130 čistih delavcev, kar je 60 več kot pred 25 leti. Čistih kmetov je 50 manj in pred stavlja jo 20 odstotkov prebivalstva, vendar je raven kmetijstva v tem
TATOVI NA POKOPALIŠČU
Kranj - Sporočit je občan,da so se spomnili rojstnega dne po ki tj ne materi' in ji na grof* na kranjskem pokopališča nanosih vvetju. Naslednji dan pa je obi skal grob pokojne njen tm>ž, a na i>robu ni bih> več niti ene same cvetice Vse .so odnesti, vse so ookradh ...
Sicer nisit kraje po //okopa fišču. posebno ob dnevu mrtvih, ničesar novega, da pa tako ma HOVno krade ljudstvo tudi ob drugih dneh leta, je pa le malce presenetljivo Sprašujem se. kakšne vrste ljudje se ukvarjajo s tem nečednim poslom, kakšni le morejo biti, da jim ni niti do spoštoi'unja umrlih? Pridejo in ti pokradejo rože, za kam vendar^ Za sorodnikov grobi' Za vazo ob i , nožpi postelje ali :o dnevno sobo!' Ze res, da so rože drage, a tatice in tatovi, če že na vsak način morate, splezajte v sosedov vrt in /th vsaj na poko/ni/išču pustite m rt um . . .
L
J
Za jubilej Triglava v Bohinju - /W„,,M/ ko, je med prvimi dostojanstveno porasti/ J(H> oblet meo prvega pristopa na hig/av 1 „o rtansk, persk, zlua osnovne šole v liohinj, /Ustna ,e 10. JU ni/a poil geslom »Vse ie vihar ruzdui/ a ntim.i /./. . . .   i       ■  , . i ;     ;      ' ..* ...i /■/
\uioa pa fe vedno stat,, presenetil i uspelim koiicei bon. KI
c ga
Po asfaltu do Srednje vasi in loga - V krajevni skupnosti Gumi s pomočjo samoprispevka, prosfi* voljnega dela krajanov ln L„ organizacij združenega del(H& tirajo krajevne makadamske te* Med največje pridobitve skur ■* sodi brez dvoma asfaltirana cesto od Goric proti Srednji vasi ir, gu. - toto: F. Perdan
delu kranjske občine na izredni rsv ni. V skupnosti je 126 gospodin i---'1 ki imajo 106 osebnih avtomobili" v traktorjev in najmanj toliko dnij^ kmetijskih strojev. Razen teg« P°" stajajo vasi urejene, pri čemet j« vedno pomagalo združeno delo.
V nedeljo, po pohodu od spomenika do spomenika, je bila ob 13. un pred spomenikom v Goricah komemoracija. Govornik Franc Puhar-A( i je opozoril na junaški boj in o* razvoj vasi pod Storžičem, kranjsk: pihalni orkester in učenci osnovne šole pa so pripravili kulturni program. Nastopili so tudi v soboto zvečer skupaj s člani domačega KUD n: kvintetom Bratje Zupan. Potlej seje slovesnost   preselila   pred gasilski dom. Čeprav se je ulilo kot iz škafa 'je veliko krajanov in gosto\ spremljalo prevzem gasilskega avtomobil-* in  brizgal ne pod pokroviteljstvom Veletrgovine Živila iz Kranja. To V bilo   najlepše  darilo  gasilcem ta 25-letno delovanje. Sledila je parada, v kateri so sodelovali gasilo i| njihova vozila, pripadniki civilne zaščite, posebnega aplavza pa je bila deležna povorka kmetijske mehanizacije. J- Košnjek
DEŽURNI NOVINAR I 21 860
Novinarska »krogla miza - \ Porte-
,,,/,, su se /M mednarodno okroglo mu.' /Im.iIi predstavniki tiska. rudi.-, in ivh>\\ Okoli «Hi novinarjev » veo kot 4ii rfn>*» C i/iiiclliavajti svoje delovni i/kir>m, rti napori' /a objektivno |nwm»ova.nj». |]«<«mNm* ia\ iHHtli
Promet - Danes »a p'iin iskih e*m iti t I,ilo hujše prometne nesreOe Kljuti tw„u L voznikom svetujemo previdnost.      », ,v ^o>l protliel »poživljajo« setlyj turist i_
Ka/Ntava v Klanu - Jutri ni, lotoinufcj v tovarni' sport nefla »mrija K lun v £. tinjali mlpili ra/stavo ak;,dei,,skeK., kipar ia m patika lam/a Holjke. (Mi,.t;, »„jj*
. junija
Vreme - hitri •'«' menda prevlad*,** deloma som no vreme s spremenljiv«! nfafah ,,„i»tjo. krajevnimi ptohamu m iH-vihtana-Dnevne leniiteiature se l.oilo ,ri»it.k« „1<((i |
j„ M stopinjami t el/i|a
H J