Po«tnina plačana v gotovini
Katoliški
I Uredništvo in upra-va:	Cena: Posamezna štev.	L	25
Gorica, lliva Piazzutta štev. 18	Naročnina : Mesečno	L	11U
Poštno ček. račun: štev. 24/12410	Za inozemstvo : Mesečno	L	190
Sped. in abhon. pošt. - II GruppD
Izhaja vsak (etrtekjj g
Sklepi moskovske konference
Leto VI. - Štev. 49
Komunizem v Italiji
Italijanska vlada misli stopiti, kakor kaže, komunistom resno na prste. Ne misli sicer prepovedati stranke in tudi ne izdati zoper komuniste posebnih zakonov ,poslužiti pa se hoče z vso odločnostjo obstoječih zakonov, odvzeti komunistični stranki vse predpravice in udobnosti, ki si jih je na nezakonit način pridobila, ter napraviti konee njenemu podtalnemu delovanju.
Italijanska komunistična stranka je nedvomno najmočnejša komunistična stranka v svobodni Evropi, saj ima dve tretjini vsega partijske-skega članstva v zapadni Evropi. Poleg tega razpolaga stranka v rimski zbornici s 143 od skupnih 590 poslancev. In kar dela ital. komunistično stranko še bolj nevarno, je dejstvo, da podpira to stranko Nen-nijeva socialistična stranka, ki razpolaga v' poslanski zbornici s 75 poslanci. Obe stranki sta precej tesno povezani ter nastopata v zbornici in senatu skoraj vedno skupno. Pri zadnjih volitvah sta odnesli obe stranki čez devet in pol milijona glasov, to je skoro 36 odstotkov vseh veljavnih glasov. Vsak tretji volilec v Italiji je komunist ali Nennijev socialist.
Moč ital. komunistične stranke se razvidi tudi iz primerjave s francosko komunistično stranko, ki je druga najmočnejša komunistična stranka v zapadni Evropi in ki ima v francoski zbornici 95 poslancev od skupnih 627 poslancev. Moč te stranke je predvsem v sindikatih, vendar nima nobene sorodne stranke, ki bi z njo sodelovala. Francoski socialisti so se zadnja leta popolnoma ločili od nje, tako da je sedaj popolnoma osamljena. V ostalih svobodnih evropskih državah nima komunistična stranka nikjer, razen na Finskem, več kot osem poslancev.
V	nekaterih državah kot na Irskem, v Španiji, Portugalski in na Grškem je celo prepovedana. V Zapadni Nemčiji pa se vrši zadnje čase pro. ces zoper komunistično stranko ter ni izključeno, da bo zaradi svojega protidržavnega in protiustavnega delovanja prepovedana.
Vzroki komunizma
Kakor vidimo, nimajo komunisti v zapadni Evropi nikjer, razen v Italiji in Franciji, posebne moči. Kako je torej mogoče, da se je ko-munizem ravno v Italiji tako razpasel? O tem se je v italijanskem tisku že veliko razpravljalo. Navedli 60 se razni vzroki, ki več ali manj zadovoljivo razlagajo politično zaslepljenost italijanskega ljudstva, o katerem je urednik tednika »Oggi«, Edilio Rusconi, omenil, da je edini narod na svetu, ki sili prostovoljno v komunizem.
Kot glavni vzrok politične zaslepljenosti italijanskega ljudstva navajajo mnogi žalostne gospodarske in socialne razmere, ki vladajo posebno v južni Italiji. Priznamo, da je bila južna Italija v prejšnjih časih zelo zanemarjena, a priznati moramo obenem, da je skrb vseh povojnih vlad posvečena predvsem južni Italiji. In vendar komunizem ravno v južni Italiji napreduje, medtem ko izgublja v ostalih delih vedno bolj na svoji moči. In zato smo mnenja, da težke socialne razmere niso ne glavni ne edini vzrok, da komunizem v nekaterih krajih bolj prospeva kot v drugih. Nam se zdi, da so glavni vzroki tega pojava bolj umske in verske nara-e. Znano je, da je bila južna Italija kulturno in versko najbolj zanemarjeni del Ita-
lije. Največ analfabetov je bilo vedno in je še vedno v južni Italiji, a tudi versko življenje ondotnega ljudstva je na zelo šibki podlagi. Pred zadnjo svetovno vojno je prinašal duhovniški list »Perfice munus« zelo zanimive članke salernitanskega škofa o verskem življenju ondotnega ljudstva. Med drugimi zanimivostmi je poročal tudi o neki procesiji, pri kateri bi morali nesti tudi kip sv. Mihaela v sprevodu. Ker pa je bil kip pretežak, so ločili sv. Mihaela od peklenskega zmaja, ki ga ima sv. Mihael vedno pod nogami, ter nosili zmaja in sv. Mihaela ločeno v procesiji. Človek bi ne verjel, ako bi ne bil zapisal tega sam sa-lernitanski škof. In podobnih slučajev, ki pričajo o verski zanemarjenosti, je navedel škof celo vrsto. Ako se je vse to vršilo v bližini Neaplja, kako je moralo biti šele v bolj južnih krajih Italije!
Kulturna zaostalost in verska zanemarjenost ljudstva sta nedvomno najugodnejša tla za komunistično propagando. In taka tla je našel komunizem v južni Italiji. Znal je izrabiti zaostalost ljudstva ter se mu prikazati kot nesebičen prijatelj in rešitelj iz njegovih socialnih stisk. Priznamo, da so te stiske kljub najboljši volji ital. vlade še vedno občutne in da jih ne bo mogoče tako kmalu odpraviti, a jasno je tudi, da bi ljudstvo, ako bi bilo bolj izobraženo in versko zgrajeno, dobro vedelo, da mu komunizem ne bo prinesel ne blagostanja ne svobode, ampak še večje pomanjkanje in suž-nost, kot ju je. prinesel vsem tistim narodom, katere je spravil pod svojo oblast.
Ukrepi vlade proti komunizmu
Toda komunistična stranka ne pridobiva tal samo v južni Italiji, ampak se je tudi drugod trdno za-
Ptmovno pohujšanje bolezni sv. očeta je zopet pokazalo, kako dragoceno je življenje sv. očeta ne samo katoličanom, temveč tudi vsem drugim poštenim ljudem po svetu. V Vatikan prihajajo z vsega sveta brzojavke z voščili za skorajšnje okrevanje sv. očeta. Posebej bi omenili ves diplomatski zbor akreditiran ipri Vatikanu, razne vlade, rimskega župana ing. Rebeechinija, ki se jc sv. očeta Pija XII. spomnil na seji občinskega sveta kot tistega, ki je dobil časten naziv »defensor civitatis«, branilec rimskega mesta. Dalje je Narodni svet protestan-tovskih cerkva v Ameriki na svojem zasedanju soglasno sprejel sklep, da hočejo vsi moliti 'k vsemogočnemu Bogu, naj s svojo pomočjo stoji ob strani Piju XII. v njegovi bolezni. Tudi ameriški predsednik Eisenhovver je na tiskovni konferenci izrekel svojo zaskrbljenost zaradi bolezni sv. očeta. Dejal je, da je, imel priliko biti enkrat pri Piju XII. pri avdienci ter da ga visoko ceni nelc zaradi njegovega visokega poslanstva in osebnih vrlin, temveč tudi kot neustrašenega borca za mir in svobodo narodov ter zoper brezbožni komunizem.
Vse radijske postaje katoliških dežel so v nedeljo S. decembra prenašale pozdravni govor sv. očeta rimskemu ljudstvu ob priliki proglasitve blaženim patra Placida Ric-cardi. Še nikdar ni katoliški svet z večjo ganjenostjo poslušal glas svetega očeta kot ob tej slovesnosti, saj je po dnevih tesnobnega pričakovanja in mučne negotovosti le dobil od njega samega zagotovilo, da se mu je zdravje zboljšalo. Sveti oče je na-
Gorica - 9 decembra 1954 - Trst
sidrala. S pomočjo svoje organizacije se ji je posrečilo prodreti v razne državne urade ter kontrolirati državno življenje.
Po zadnji vojni so zasedli komunisti neštevilne fašistične zgradbe, telovadnice, igrišča in druge važne objekte. Iz teh ustanov jih je sodna oblast zadnje mesece začela izrivati ter izročati poslopja državnim namenom. Toda komunisti imajo v svojih rokah celo vrsto gospodarskih ustanov, ki trgujejo s komunističnimi državami, milijardne dobičke pa naklanjajo komunistični centrali, ki jih uporablja za komunistično pro. pagando ter za plačevanje in vzdrževanje neštevilnih političnih agentov.
S podkupovanjem so si pridobili na najvišjih mestih zvestih in uslužnih prijateljev, s strahovanjem in grožnjami pa podporo raznih kapitalistov. Z eno besedo: komunisti so se vrinili v vse gospodarsko, kulturno, politično in socialno življenje države ter ga skušajo preoblikovati po svojih komunističnih načelih.
In zato je zadnji čas, da se je vlada zganila ter sklenila napraviti konec temu podtalnemu komunističnemu delovanju. Rimska vlada je sprejela pretekli teden celo vrsto ukrepov, s katerimi upa izpodnesti tla ital. komunizmu. Predvsem misli povečati svoje nadzorstvo nad raznimi gospodarskimi ustanovami ter odvzeti ustanovam, ki zasledujejo komunistične cilje, pravico trgovanja z inozemstvom. Pregledati misli nadalje svoje uradniške vrste ter skrbno paziti, da se ne vrinejo na odgovorna mesta ljudje komunističnih načel. Pri tem ne misli, kakor rečeno, izdati kakih posebnih zakonov, ampak se poslužiti dosedanjih. Vlada namerava nadalje napraviti pri praški vladi diplomatske korake ter zahtevati ukinitev radijske oddaje »Danes v Italiji«, ki širi zlagana poročila o italijanskih razmerah in ki na nesramen način blati italijansko državo in njene predstavnike. Rimska vlada je pripravljena celo ukiniti s Češkoslovaško svoje diplomatske odnošaje, ako bi ta ne prepovedala omenjene oddaje.
govoril rimsko ljudstvo iz svoje privatne sobe. Dejal je: »Našim predragim bratom ljubljenega Rima, ki čutimo, da so nam tako blizu v molitvi, kakor smo mi blizu božjemu Učeniku v trpljenju in v izvrševanju njegove svete volje, podeljujemo s srcem, ki se obrača na Gospoda in na brezmadežno Devico, naš očetovski in apostolski blagoslov.«
Vatikansko zdravniško poročilo pravi, da se je stanje svetega očeta znatno zboljšalo in da je mučno hlipanje, ki ga je zadnje dneve tako mučilo, skoro prešlo. Vendar ni nobenega upanja, da se bo sveti oče udeležil slovesnega zaključka Marijinega leta dne 8. decembra.
Povišanje davkov za 30 milijard
Italijanska vlada je odobrila vrsto davčnih ukrepov, ki se nanašajo na povišanje že obstoječih davkov in na uvedbo novih. Ti davčni ukrepi bodo prizadeli radijske naročnine, ki se bodo z novim letom povišale za 850 lir. Davek za televizijo bo znašal 5.000 lir, v javnih lokalih pa 10.000. Prav tako bodo morali palčevati letni davek 5.000 lir vsi, ki imajo radijske aparate po avtomobilih, motornih čolnih in drugih takih prometnih sredstvih. Javni lokali, ki so namenjeni izključno gledanju televizije, bodo morali plačevati letno od 120.000 do
200.000	lir davka z ozirom na to, ali gre za navaden ali luksuzen lokal. Na ta na. čin računa vlada, da bo dobila letno 30.000 milijard Ur v svojo blagajno.
Moskovska konferenca, ki bi se je morale udeležili poleg Združenih držav in rdeče Kitajske vse evropske države, a ki so se je udeležile poleg Sovjetske zveze in Kitajske samo sovjetske satelitske države, se je zaključila v četrtek 2. decembra s podpisom skupne izjave. Podpisu so prisostvovali vsi člani sovjetske vlade. Prvi je podpisal sovjetski zunanji minister Molotov ,nato pa zastopniki satelitskih držav.
V	tej izjavi izjavljajo zastopniki Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Bolgarije, Romunije in Albanije, da so njihove države pripravljene podvzeti neposredne vojaške u-krepe, organizirati svoje vojaške sile pod enotnim vodstvom ter povečati njihovo obrambno moč v sluča-
Zadnjo nedeljo novembra so se vršile na Hesenskem in Bavarskem deželnozborske volitve, na kateri so polagali nemški in tudi nenemŠki krogi veliko važnost. Te volitve naj bi pokazale, kakšno stališče je zavzelo nemško ljudstvo do Adenauerjeve politike glede londonskih in pariških sporazumov. Znano je namreč, da so razvili nemški socialni demokrati zadnje čase oster boj zoper vključitev Zapadne Nemčije v Za-padnoevropsko in Atlantsko zvezo, ker smatrajo, da bi ta vključitev onemogočila za vedno združitev Vzhodne in Zapadne Nemčije. Socialni demokrati so šli v svojem volilnem boju tako daleč, da so očitali Adenauerjevi koalicijski vladi, da bo privedla s svojo politiko Nemčijo in ostali svet v novo svetovno vojno. Resnica je seveda čisto drugačna, kajti ravno vključitev Zapadne Nemčije v zapadno obrambo je najboljša garancija, da se bo nevarnost vojne z vzpostavitvijo ravnotežja med o-bema taboroma občutno zmanjšala. Se razume, da tudi vladne stranke niso v volilnem boju molčale ter da so očitale svojim nasprotnikom, da bi Ollenhauerjeva politika privedla Zapadno Nemčijo v sovjetsko suženjstvo.
Zadnje volitve na Hesenskem in Bavarskem niso dosedanjega političnega stanja veliko spremenile. Na Hesenskem so socialni demokrati pridobili na račun krščanskih demokratov okoli dve sto tisoč glasov, toda kljub temu so izgubili absolutno večino, ki so jo imeli do sedaj v he-senskem deželnem zboru. Dobili so namreč le 44 sedežev, medtem ko so jih dobili krščanski demokrati 24, liberalci 21 in stranka beguncev 7. Ker spada stranka beguncev v bonn-skem parlamentu med vladne stran-
Nadalje so bili uvedeni poviški na igralne karte, na orožne liste, na lovska dovoljenja, na šoferska dovoljenja prve stopnje, na trgovske licence, ii bodo vrhu tega še podvržene letnemu davku, na vladna do. voljenja za igralnice, na zdravstvene in bolniške ustanove, na delavnice za predelavo mesa. Uvedli so tudi nov vladni davek za registracijo dnevnikov in periodičnih listov pri sodišču v enkratnem obroku
10.000	Ur. Novi davki bodo prizadeli še razna podjetja, industrije, hotele in penzione. Povišek na cigarete je že stopil v veljavo s 25. novembrom.
Osnutek teh davčnih poviškov je bil predložen poslanski zbornici v odobritev. Baje se vsi ministri ne strinjajo s temi novimi vladnimi ukrepi, ki bodo poleg premožnejših slojev prizadeli še najbolj delavski in uradniški sloj.
ju, ako bi zapadne sile ratificirale londonske in pariške sporazume.
V	vladnih krogih Zapadne Nemčije poudarjajo, da moskovski sklepi ne spreminjajo dosedanjega stanja v komunističnih državah, kajti poveljstvo vseh vojaških sil satelitskih držav je bilo dejansko vedno v sovjetskih rokah. Kar se tiče Vzhod-ne Nemčije, poudarjajo isti krogi, da ima Vzhodna Nemčija že šest let vojsko, ki šteje sedaj sedem divizij, šest sto tankov in topništvo različnega kalibra.
Londonski »Manchester Guardian« je mnenja, da zaključna izjava moskovske konference ni zaprla popolnoma vrat za nadaljnja pogajanja in da grožnja o združitvi komunističnih sil nima velike važnosti, ker so te sile že dovolj združene in centralizirane.
ke, je zelo verjetno, da bo tudi v hesenskem deželnem zboru potegnila s temi, kar bi pomenilo, da bi prišel hesenski deželni zbor v roke vladne koalicije.
Še važnejše so bile volitve na Bavarskem, kjer je volilo čez deset milijonov volilcev, to je še enkrat toliko kot na Hesenskem. Na Bavarskem so dobili največ glasov krščanski demokrati, ki so odnesli 38% vseh veljavno oddanih glasov. Od ostalih strank so dobili socialni demokrati 28 odstotokov, bavarska stranka 13.2, stranka beguncev 10 in liberalci 7.2 odstotka glasov. Komunisti so dosegli le 2.1 odstotek, ostale desničarske in levičarske stranke pa skupno le 1.2 odstotka glasov.
V	novi bavarski zbornici bodo imeli krščanski demokrati 83 sedežev (prej 64); socialni demokrati 61 (prej 63); bavarska stranka 28 (prej 39); liberalna stranka 13 (prej 12); stranka beguncev 19 (prej 26) sedežev. Stranke, ki niso dobile vsaj pet odstotkov glasov, ne dobijo nobenega sedeža.
Zanimivo je, da so z izidom volitev oboji, kršč. demokrati in socialni demokrati, zadovoljni. Ollen-hauer je zadovoljen, ker je dosegel na Hesenskem velik porast socialnodemokratskih glasov, Adenauer pa je zadovoljen, ker je odnesel na Bavarskem precejšnjo zmago in ker bo prišel verjetno hesenski deželni zbor v roke vladne koalicije.
Zadnjo nedeljo so bile volitve tudi v zapadnem Berlinu. Socialni demokrati so pridobili tri občinske sedeže ter so dosegli s tem absolutno večino, to je 64 od 127 sedežev. Krščanski demokrati so napredovali za 10 sedežev ter bodo razpolagali s 44 glasovi; liberalci pa so nazadovali od 32 na 19 sedežev. Socialni demokrati bi lahko sami vodili občino, a ker bi bili v neprestani nevarnosti, da jih krščansko-demokratična in liberalna opozicija preglasi, se bodo združili s kršč. demokrati. Z enim glasom večine je namreč skrajno težavno voditi občino.
Trgovinski odnosi med Italijo in Jugoslavijo
Dne 29. oktobra jc bila uradno ustanovljena v Milanu »Italijanska trgovinska zbornica za Jugoslavijo«, ki jo sestavljajo najvažnejša italijansika podjetja kakor Monteeatini, Pirelli, FIAT in druga. »Italijanska trgovinska zbornica za Jugoslavijo« ima namen razvijati trgovske, tehnične in kulturne odnose med Italijo in Jugoslavijo s pomočjo proučevanja vseh vprašanj.
lles svet ob bolniški postelji svetega očeta
Hesenske in bavarske volitve
Tretja	adventna
Tisti čas so poslali Judje k Janezu iz Jeruzalema duhovnikov in levi-tov, da so ga vprašali: »Kdo si ti?«
— Priznal je in ni tajil; priznal je: »Jaz nisem Kristus.« — In vprašali so ga: »Kaj torej? Si Elija?« — Rekel je: »Nisem.« — »Si li prerok?«
— Odgovoril je: »Ne.« — Rekli so mu torej: »Kdo pa si? da odgovor damo tem, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?« — Rekel je: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi: Izravnajte pot Gospodovo, kakor je rekel prerok Izajija.« — In kateri so bili poslani, so bili izmed farizejev. In vprašali so ga ter mu rekli: »Kaj torej krščuješ, če nisi ne Kristus ne Elija ne prerok?« — Janez jim je odgovoril: »Jaz kršču-jem z vodo; sredi med vami pa stoji, katerega vi ne poznate, ta. ki pride za menoj, ki je pa pred menoj, in jaz nisem vreden da bi mu odvezal jermen njegovega obuvala.« — To se je zgodilo v Betaniji, onstran Jordana, kjer je Janez krščeval.
V	VESELIH IN TEMNIH DNEH
Današnji nastop Janezov nam je všeč. Judovski velikaši so dobili do preroka spoštovanje, rešpekt. Njegov odločni nastop jim je dal misliti.
Tudi smo veselo razpoloženi, če zapazimo, da versko življenje zmaguje, če vidimo svobodo Cerkve, če so verske slovesnosti lepo uspele; veseli nas, ko poslušamo lepe cerkvene pesmi itd. Tedaj nam je lahko naročilo današnjega berila: »Ve-
selite se v Gospodu... Gospod je blizu.«
Prav je, da smo veseli. Ali smo pa resnično veseli božje slave? Včasih streš oreh, pa je piškav! Kaj če bi naše navdušenje odprli? Ali bi v srcu našli jedro ali le piškavo sa* mougodje, veselje, ker slutimo le neko korist zase? Z drugo besedo: gonilna sila navdušenja ni bila čast božja, pač pa naša oseba.
Veseli dnevi, ki jih je preživljal Janez ob Jordanu, občudovan in slavljen, med množicami, so se u-maknili temnim dnevom; Herod je Janeza vrgel v ječo, kot je poročal evangelij minulo nedeljo. Lahko bi bil takoj prost verig, če bi bil le hotel dovoliti Herodu, da živi v prešuštvu s Herodijado. Toda Janez je vztrajal v službi božji in bil pokoren božji postavi, tudi v ječi, tudi v bridkih dneh. Ni se pritoževal nad Bogom, zakaj ga ne reši iz krempljev nasilnikovih.
Kako je pa z nami v temnih dneh? Ali smo zvesti Bogu? Ali nas ne preplaši vsak ugovor, ali nas ne spravi s tira vsaka krivica, zapostavljanje, trpljenje? Ali ne godrnjamo proti Bogu, zakaj dopusti to krivico; kje je, da ne vidi? Ali nekateri v takem primeru ne začno govoriti, da ni Boga ?
Aj, če je tako, tedaj je bilo naše navdušenje za Boga, ko so bili lepi dnevi, le piškav oreh. Posnemajmo Janeza! Gledal je vse s pravega stališča. Ni obvisel na koščku časa, kot otrok na bonbonu, gledal je s stališča večnosti.
MIRO ŠTALCER
Marijino kraljestvo
Marija je Kraljica. 0 tem dejstvu za kristjana ne more biti dvoma. Ta resnica je namreč razodeta; ima torej dogmatično gotovost. Zadnji dokument je dekret, s katerim je Kristusov namestnik Pij XII. določil liturgični praznik Marije Kraljice sveta.
Da pa bo stvar glede Marijinega kraljestva bolj doumeta in jasnejša, je pametno, da se o tem še pogovorimo. Predvsem ne bo odveč vprašanje:
Kaj je in kakšno je pravzaprav Marijino kraljestvo?
Ali ima Marija neko svoje kraljestvo, ki je njeno osebno, različno od kraljestva Jezusovega? Ali je ona avtonomna neodvisna oblastnica?
Postavimo kar zdajle odgovor:
Marija nima in si ne lasti svojega kraljestva, ampak je Kraljica v Jezusovem kraljestvu, t. j. Kraljica v kraljestvu, kjer je Jezus Kristus Kralj.
Potemtakem ne more biti govora o raznoliki dvojnosti kraljestva, pač pa o dvojnosti (ne sicer vzporedni, koordinirani) kraljevih oseb.
Predstavimo in orišimo si na kratko lik Jezusovega kraljestva in tako bomo potem bolje razumeli tudi naslov in resnico Marije Kraljice. Zakaj njuno kraljestvo je, kot smo rekli, skupno.
JEZUS KRISTUS - KRALJ VESOLJA IN NESMRTNE SLAVE
Ker se ni mogoče obširno razpisati, zato si le shematično oglejmo kristjanom splošno znane bistvene elemente predmeta pričujoče razprave. Jedrnato obnovimo v mislih podobo Kraljeve osebe (njeno poreklo, postavo, moč in oblast), nato značaj ter obseg Jezusovega kraljestva in, končno, njegov pomen.
1. KRALJEVA OSEBA:
a) izvor, poreklo — od vekomaj božji Sin, Sin Boga Očeta, iste narave z Očetom, brez začetka, neustvarjen: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Bog je bila Beseda.«
b) njegova postava, moč in oblast Stvarnik, Rešenik, poslednji Sodnik; Kro-na vsega stvarstva; delivec življenja in večne sreče; vzor in eilj človeškega rodu.
Jezus Bog je Stvarnik. Vsa bitja imajo v Njem svoj prvi vzrok: »Vse je po Njej (po Besedi) nastalo in brez Nje ni nič nastalo, kar je nastalega.«
Je Stvarnik skupaj z Očetom in Svetim Duhom. Kakšna mora biti njegova modrost, veličina in moč, da je bil zmožen iz nič narediti morja in gore, sonce in luno. milijone zvezda, vse divno bogastvo nebes in zemlje, zanetiti klico življenja, rastlinam, živalim, angelom in ljudem brez števila! Vsem ustvarjenim bitjem in stvarem je On početnik in ohranilelj, opora in vzdrževalna moč. Človek, kateremu razum še ni splahnel; človek, ki misli in
rabi svojo pamet, bo odprl oči in pred takim Bitjem v ponižni veri sklonil duha rekoč: »Tebe molim, Stvarnik moj.«
Jezus je Rešenik. Cel stari vek ga kot takega napoveduje in opeva. Božji Sin, večni Bog, je prišel na svet in postal človek, da odreši človeški rod, da z vsem svojim življenjem in zlasti z mučeniško smrtjo na križu popravi izvirno polomijo, da zadosti za naše grehe in odpre blažena vrata izgubljenega raja: »Zaradi nas ljudi in našega rešenja je stopil z nebes na zemljo«. Prišel je med nas, da nas otme iz sužnosti greha in pekla; da nas dvigne iz teme in zmote v kraljestvo luči in resnice.
Angel Gospodov ga takole varuhu Jožefu naznani: »...on bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.«
Jezus Zveličar je dejansko to storil in nam izkazal uslugo, ki je tudi največji svetnik ne bi zmogel; spravil je dva sprta
svetova: nebo in zemljo. Še več: zaslužil in pripravil nam je zavidljivo čast in naslov božjih otrok: »Vsem, kateri so Besedo sprejeli, je dala pravico, da postanejo otroci božji;	njim, ki	vanjo	verujejo, ki	se
niso rodili iz krvi ne iz poželenja mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga«. Vsem tistim, se	razume,	ki so	dobre	volje,	ki
hočejo, ki vanj verujejo, ki ga sprejmejo. Le-ti bodo okusili večno blaženost. Prostovoljnemu slepcu in nerazsodnemu lenuhu kajpada ni pomoči. Sam si je kriv svoje nesreče, ker noče seči po zveličavnih sredstvih milosti.
A Jezus je tudi poslednji in najvišji Sodnik: »Oče ne sodi nikogar, temveč je vso sodbo dal	Sinu, da	bi vsi	častili	Sina, kakor časte	Očeta; kdor ne časti	Sina,	ne
časti Očeta, kateri ga je poslal«.
»Pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobeh, zaslišali njegov glas: in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali hudo, bodo vstali k ob-sodhi.« (Sv. pismo).
Niti Sin niti Oče nikakor ne želita pogubljenja. »Zakaj Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje.« Jezus je najprej usmiljeni zveličar in šele potem sodnik, neskončno pravičen in svet:	obilen ter
radodaren plačnik dobrim in neizprosen poslednji maščevalec hudobnim.
Jasno je, da Gospod Jezus ne le s svojo božjo, marveč tudi s svojo človeško naravo daleč prekaša vsa bitja: saj je hkrati Bog in človek v eni in isti osebi. Njegova človeška narava je posebno dovršena in ne-nadkriljiva, ker je brez greha in substan-cialno združena z božjo. Jezus je torej nele večni član božje družine, marveč je tudi krona vsega stvarstva. Njegova popolnost je v vsakršnem pogledu edinstvena in z naše strani nedosegljiva.
Prva avtoriteta v vsemirju je nevidni nebeški Oče; Njemu po božanstvu enak je Sin; obema Sveti Duh.
Jezus je nadalje delivec življenja in večne sreče, On vzor in cilj človeškega rodu.
Sv, Peter je očital Judom, ki so Jezusa križali, da so zakrivili strahoten in nepojmljiv zločin:	»Začetnika	življenja	ste
umorili.«
Jezus je začetnik naravnega življenja, delivec nadnaravne milosti in večne blaženosti.
On nam daje spoznanje in moč, da moremo pošteno živeti, po nebesih stremeli, Sv. Trojico častiti, se varovati greha in uživati božjo tolažbo ter neštete dobrote. On je luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na ta svet. V Njem je življenje, mir, tolažba, radost in sreča. On je vogelni kamen, steber in opora naše eksistence. V Njem je vse za nas, vse tisto, kar išče tavajoči razum in vse tisto, kar si želi plemenito nemirno srce,
Iz dna duše privre pobožnemu kristjanu molitev: »Tebe ljubim, Stvarnik moj.«
(Sledi nadaljevanje)
STANKO ZORKO
Po Španiji in Portugalski
(Romanje v Fatimo od 10. do 30. sept. 1954)
FATIMSKO SVETIŠČE
Zelo prevzeti od nenavadnega srečanja smo se v mraku vračali v Fatimo. Sedaj vam bom v kratkih obrisih povedal, kaj je nastalo v 37 letih po prikazovanju. V času prikazovanja je bil kraj samoten in neobljuden. Danes pa nastaja majhno mestece. Z darovi vernikov so zgradili veliko in lepo cerkev. Pred cerkvijo se razprostira ogromen asfaltiran trg, ki je okrog 500 m dolg in 150 m širok. Ob straneh so zasadili zelenje in drevje, ki bo lepo obkrožalo celoten trg. Cerkev je sezidana na severnem robu dolinice. Do nje vodi veliko polkrožno stopnišče. Nad stopniščem pred cerkvijo je velik oltar na prostem. Ob velikih romanjih je cerkev premajhna in zato se daruje sveta maša kar na prostem. Zvonik je 65 m visok. Vrhu zvonika je velika pozlačena krona. Kadar bije ura, se zasliši lep Marijin napev, podobno kot v Lurdu.
Notranjost cerkve je veličastna. Na glavnem oltarju je na evangeljski strani kip Srca Jezusovega, na listni pa kip fatimske Matere božje. V stranskih oltarjih so umetniško upodobljene skrivnosti vseh treh delov rožnega venca. V prvih dveh stranskih kapelah sta pokopana Franček in Jacinta, Pred dvcmi leti so njuni telesi prenesli iz župnijskega pokopališča v cerkev. Orgle je cerkvi darovala padovanska škofija. Cerkev še ni popolnoma dokončana.
Sredi trga pred cerkvijo je na visokem stebru kip Srca Jezusovega. Spodaj je s kamenito škarpo ograjeno zelenje. Ob straneh je več pip za vodo. Nekdaj je bil tu studenček, seduj so pa njegovo vodo zajeli.
50 korakov proti levi strani je nekaka lesena lopa, ki pokriva prvo kapelico, ki so jo ljudje postavili na kraju prikazovanja. Kapelica sama je zelo majhna. V njej je prostora morda 4 kv. metre. Pred kapelico stoji kamnit steber, ki so ga
šel na vrsto, sem moral maševati že ob 4h in pol zjutraj.
Po trgu sta postavljeni dve vrsti visokih obeliskov — kandelabrov za razsvetljavo. Na vsaki strani pročelja cerkve se y širokem loku spušča proti trgu lep obokan hodnik. Na vsaki strani je tudi že pripravljenih po 7 odprtin za oltarje. Pod hodnikom so obširne kapele s spovednicami. Tudi hodniki še niso dokončani.
Portugalski škofje hočejo popolnoma izolirati svetišče. Zato so pokupili daleč naokrog vso zemljo. Po vsem prostoru so speljane poti in zasajeno drevje in zelenje. Vsa prvotna drevesa, neke vrste hrasti — pri nas jih imenujejo cer — so strogo zavarovana. Povsod je delo v teku. Zasuti je treba nešteto kotlin in zravnati prostor. Mnogi delavci pripravljajo obdelano kamenje. Škofje so hoteli preprečiti, da gostilne in trgovine ne bi mogle priti v neposredno bližino svetišča. V ozadju na levi strani cerkve so že zrasli številni hoteli. Tudi več redovnih družin je zgradilo svoje hiše, zlasti za noviciat. V bližini tega
svetega kraja naj bi se njihov naraščaj navzel nadnaravnega duha in ljubezni do Marije. Prav blizu svetišča je dom duhovnih vaj. Vse je zelo preprosto, toda snažno. Za kuhinjo skrbijo domača dekleta. Na duhovne vaje prihajajo skupine duhovnikov, člani in članice Katoliške akcije in drugi. Name je zelo ugodno vplivalo dej-stvo) ko sem videl, da domačini ne iščejo koristi od novo nastale božje poti. Nasprotno, sami se zelo trudijo, da bi čim lepše uredili božjo pot, odkoder naj bi se širila Marijina slava.
V	Fatimi ni razkošja. Kraška okolica in svetišče samo neprenehoma nemo ponavljata Marijin klic k pokori. Na vseh okraskih se opaža motiv rožnega venca, saj se je Marija pri prikazovanju imenovala Gospo presvetega rožnega venca.
Ob sklepu tega opisa božje poti v Fatimi, mi nehote prihaja v usta Marijina prošnja: Radi molimo rožni venec; molimo ga zase in za spreobrnjenje grešnikov.
(Se nadaljuje)
Iz življenja Cerkve
KAPELA PRIKAZOVANJA
postavili prav na tistem mestu, kjer je raslo drevo, nad katerim se je prikazala Marija. Od drevesa ni ostalo ničesar. Romarji so vse odnesli. Nad tramovjem se vidijo bergle in palice, ki so jih pustili ozdravljeni bolniki. Pred kapelico je nekaj klečalnikov. Tu je glavni kraj ljudskega zbiranja. Pred kapelico so vedno ljudje, od prve zore pa do lih zvečer. Mnogi drsajo po kolenih okrog. Kamni so od kolen že obrabljeni. Srečnega se čutim, da sem mogel maševati v tej kapelici na kraju Marijinega prikazovanja. Da sem pri-
CUDEN POZIV
Številne cerkvene osebnosti v Franciji, Nemčiji in drugod po zapadni Evropi so sprejele posebno spomenice, ka*ero so podpisali razni škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki češkoslovaške republike. Vsega skupaj je podpisanih 19. Spomenica se o-brača na francoske, nemške in druge za-padno evropske kroge s prošnjo, naj vse store, da preprečijo odobritev pariških sporazumov in ponovno oborožitev Nem. čije.
Z ozirom na to spomenico je vatikanski list »L’Osservatore Romano« prinesel daljši uvodnik, v katerem razpravlja ravno o tej spomenici in prikazuje vso njeno zlaganost brez vsake verodostojnosti. Poudarja nam-reč, da cerkveni ordinariji na Češkoslovaškem ne uživajo nobene osebne svobode. Od 19 jih je le pet na svobodi in še ti so pod kontrolo. Vsi ostali so ali v zaporu ali v internaciji ali so v zaporu umrli. Na mesto zaprtih škofov so komunistične oblasti postavile svoje slamnate može, a teh Cerkev ne priznava za voditelje škofij. Vsled tega je vsakomur jasno, koliko veljavo morejo imeti podpisi na omenjeni spomenici, nastali v takšnih okoliščinah. Vrednost spomenice je torej ničeva in le nov dokaz, kako komunistične oblasti izrabljajo Cerkev za svoje prikrite politične
ANTON GRDINA ST. ODLIKOVAN
Sv. oče je podelil razna odlikovanja 18 zaslužnim laikom v clevelandski škofiji. Med temi je tudi naš znanec g. Anton Grdina starejši, ki je dobil red viteza sv. Gregorija Velikega. Anton Grdina je odlikovanje po vsej pravici zaslužil za svoje dolgoletno in tako požrtvovalno delo v prid krščanskemu življenju med Slovenci v Clevelandu in v USA sploh.
G. Grdini čestitamo in obenem čestitamo tudi slovenski katoliški občini v Clevelandu, da ima v svoji sredi tako odličnega kristjana.
KOROŠKA KATOL. MLADINA JE ZBOROVALA
Z adventom so v Celovcu začeli poseben prosvetni tečaj za slovensko mladino. Prišli so zastopniki 30 fara, katerim so se pridružili še bogoslovci in številni uoiteljiščniki. Tečaj se je vršil v novi Kolpingovi dvorani. Predavali so g. Vinko Zaletel, kanonik dr. Bliim, prof. dr. Vinko ZwitteT ter dr. Zablatnik. Predavanja so bila zjutraj in popoldne. »Kronika-Naš tednik« pravi v svojem poročilu, da je bil tečaj po zamisli in izvedli in še po edinstvenem značaju mladih tečajnikov — bogoslovcev, učite-Ijiščnikov, gojencev, gojenk, fantov in deklet iz tridesetih župnij — pravi mladinski kulturni parlament. Molitev, govori, razgovori, pesmi in slike so ' dihale svežino zdiravega podeželja. Domača vas in župnija sta spet našli mlade borce, ki bodo zastavili vse sile, da jim pridobijo značaj krščanskega kulturnega življenja, zaključuje omenjeni list.
Koroški katoliški mladini kličemo, naj le nadaljuje na začeti poti in bo gotovo rešila čast in dostojanstvo svojega naroda in Ceikve, poleg svoje duše.
KAKO JE S PREGANJANJEM PROTESTANTOV
Angleški prptestantovski škofje so v zadnjih časih začeli z različnimi brošurami intenzivno napadati katoliško Cerkev. »Njihov strah,« pravi katoliški skof Heenan iz Leedsa, »sega v bodočnost, kajti protestantizem na Angleškem je že tako razdvojen in razcepljen, da kmalu ne bo več predstavljal nobene vitalne sile v Britanskem
Imperiju. Protestantovski pastorji v Španiji,« pravi dalje škof iz Leedsa, »so dobro plačani najemniki, ki pa ne pridigajo evangelija našega Zveličarja, ampak sovraštvo do katoliške Cerkve.« Na očitek, češ da so protestanti preganjani po katoliških državah, škof Heenan nadaljuje:	»Saj	je
popolnoma razumljivo, odkod prihaja, da ima povprečen Anglež tako sprevržen pogled na Španijo. Španija sploh nima ro-jenih protestantov in logičen latinski razum ne bo prijazen do sekt, ki trdijo, da ®e je čisti Kristusov evangelij zaslišal prvikrat šele v 16. stoletju. Katoliške vlade nikakor ne branijo izvrševati obrede drugim veroizpovedim, toda branijo versko prepričanje večine ljudi proti obrekovanju in lažnivi propagandi in importiranih a-gentov in tujcev, ker ne pustijo sramotiti verski čut svojih državljanov.« Katoliški škof je nato zaprosil protestante, naj se lotijo misijonskega dela in spreobračanja v Afriki ali Indiji, a katoliške dežele naj puste pri miru. — To naj bo v odgovoT tudi onim, ki se po nekaterih slov. časopisih pohujšujejo zaradi tako zvanega preganjanja protestantov v nekaterih katoliških državah.	' er-
POSLEDICE NACISTIČNE VZGOJE
Tragične posledice nacistične vzgoje pod Hitlerjem se jasno kažejo v zadnji mladinski statistiki v Nemčiji. Samo 62% mestne mladine smatra vero za potrebno ali osebno pomembno, a samo 43% veruje
v	posmrtno življenje. Statistika vsebuje mladeniče in dekleta med 15-24 letom starosti. Od katoličanov vrednoti vero 78% za nujno potrebno, dočim pri protestantih samo 53% kot dobro. Potrebnost vere pri starejših možeh in fantih pada, dočim je nasprotno pri ženskem spolu. Dekleta izmed 15-20 letom ne smatrajo vere kot o-sebno nujne ali potrebne, dočim v 24. letu pomembnost vere naraste do 78%.
LEPI USPEHI
Father John K. Fahey S. J. je začel poučevati in pripravljati na- sv. krst vseh 339 prebivalcev otoka Murilo na Pacifiku. Cel otok je enoglasno zaprosil duhovnika, naj jih sprejme v katoliško Cerkev, ko Je mimogrede obiskal otok. — Iz Japonske poročajo isto, da je vsa vas zaprosila za sv. krst, potem ko so prisostvovali službi božji v Hirošimi in slišali pridigo o ljubezni sv. Frančiška Ksaverija do Japoncev.
RAJŠI V SMRT
Sedem katoliških redovnic iz Kwantunga, province na Kitajskem, je raje utonilo v reki, kot da bi privolile v prisiljen zakon s komunističnimi uradniki. Sestre so na dan pred poroko zbežale iz ječe in na begu utonile v reki. Rdeči trdijo, da so poskušale samomor.
SMRT VERSKEGA SPOZNAVALCA
Časnikarske agencije poročajo, da je umrl 84-letni temešvarski škof Avgust Placid Padla. Umrl je .predvsem zaradi naporov, ki jih je prestal v komunističnih zaporih, škofa Pacho so namreč romunske komunistične oblasti zaprle leta 1951. čeprav mu je 'bilo že 80 let, pod obtožbo, da je špijon.
V	zaporu je moral delati tudi najtežja telesna dela ob prekopu Donava-Črno morje. Letos poleti so ga nenadoma izpustili na svobodo; verjetno zato, ker bi jim pač bilo še bolj nerodno, ko bi svet zvedel, da jim je 84-letni starček umrl v zaporih na prisilnem delu.
.Katoliški glas“ v vsako slovensko družino I
Kaj je s slovenskimi visokošolci
Zadnje tedne beremo v slovenskih časopisih tu na Primorskem različne članke, ki. govore o stanju slov. akademikov na Tržaškem in Goriškem. Začel je »Primorski dnevniku, kateri je v nedeljski številki z dne 21. novembra prinesel članek o tržaških visokošolcih na ljubljanski univerzi. Člankar, neki Mitja Škrinjar, nam predsta-
vi	tržaške akademike na ljubljanski univerzi kot neko dela nezmožno, parazitsko, apatično in lenuharsko sodrgo, ki se niti za svoje lastne probleme ne briga. Pripoveduje nam o občnem zboru tržaških visokošolcev, ki se je vršil v Ljubljani teden prej 14. novembra v Balkanski dvorani ljubljanske univerze in katerega se je poleg drugih udeležil tudi podpredsednik zajadranega akademskega kluba Jadran v Trstu tov. Mirko Bizjak. Pri tem pisec takole toži:
»Žal moram priznati, da me je občni zbor, kar se tiče tržaških študentov, precej razočaral. Že sama udeležba je bila pičla, saj se ga ni udeležila niti polovica organiziranih študentov, pa tudi diskusija ni pokazala primerne ravni. O novonastalem političnem položaju na Tržaškem ter o »novih nalogah«, ki čakajo dijake, ni bilo niti govora,« trdi Škrinjar. Nato se sprašuje: »Kaj je vsemu temu krivo: članstvo samo ali vodstvo organizacije? Ali ni med njimi (študenti, op. ur.) zanimanja za pereče probleme, tako njihove lastne kakor probleme zamejskega slovenstva, ki mu bodo nekoč voditelji, ter za probleme vezi in mostu med dvema sosednjima narodoma in njunimi naprednimi socialističnimi silami?«
Teden nato, dne 28. nov., se je isti mož spravil nad tržaške akademike t> Trstu in posebej govoril o akademskem klubu Jadran. Iz tega članka zvemo, da je na Tr-žaškem kakih 150 akademikov, med temi jih je kakih sto organiziranih v klubu Jadran, ki ima že osem let življenja za sabo, a se žal, pravi članek, ne more pobahati s posebno plodovitim delom in posebnimi uspehi. Nato preide na iskanje vzrokov, zakaj je klub nedelaven. Zdi se mu, da je glavna krivda v tem, ker se klub noče jasno ideološko in politično opredeliti. Sprva trdi Škrinjar, je bil Jadran sestavljen iz pristašev ene same politične skupine (liberalne, op. ur.), pred nekako dvema letoma pa je Jadran po sili razmer, kot trdi pisec, postal enotna organizacija vseh tržaških visokošolcev, posebno levičarskih. Pa kljub temu ni pokazal kakega posebnega porasta svoje delavnosti.
V	nedeljo 5. dec. se je »Prim. dnevnik« še v tretje lotil slov. akademikov. To pot se je zaletel v Gorico. Tu je našel akademski klub »Gorica«, ki mu je vzdel ime »društvo za plese«. Že iz naslova samega je lahko uganiti, kaj pove v članku. .Slika goriške akademske mladine je po mnenju člankarja še bolj temna in klavrna kakor na Tržaškem. V goriškem akademskem klubu so baje le klerikalci in ■liberalci (tajnik kluba je Slavko Rebec, prefekt v Dijaškem domu, op. ur.), ki nočejo, da bi klub postal enotna organizacija vseh akademikov na Goriškem podobno kot je Jadran v Trstu. Zato puste, da klub životari v prirejanju plesov v gostilnah. »Manjši akademiki stojijo povečini ob strani, starejši pa sedijo cel dan pri trudapolnem delu igranja kart.« Iz članke izvemo, da so nekateri »napredni« visoko-
šolci ustanovili svojo organizacijo, zato ker se zavedajo važnosti, ki jo ima tukaj na skrajnem robu slovenske zemlje izobražena mladina in le-ti bodo pokazali svojim vrstnikom, da je lahko delati tudi brez denarja z le nekoliko dobre volje, zaključuje »Pr. dnevnik«.
Takšna je torej podoba primorske slovenske mladine po pisanju »Pr. dnevnika«. Mi se nočemo spuščati v polemiko, ali je ta slika prava ali je izkvarjena. To naj store prizadeti sami, če jih je volja. Mi bi tu poudarili eno:
Ko se je snoval akademski klub Gorica, so hoteli nekateri, naj se postavi na jasno idejno stališče. Drugi so temu nasprotovali
in zahtevali, naj bo nevtralen. Rekli so: »Mi nočemo biti ne te ne one stranke, mi hočemo biti neodvisni. Antikomunisti, toda neodvisni.« Danes lahko iz ust »Pr. dnevnika« vidijo, kako cenijo njih neodvisnost in do kakih uspehov jih je pripeljala, postali so »društvo za plese«. Do drugačnega cilja tudi niso mogli priti, saj so danes res edinole plesi še neodvisni. Vsako kulturno delo, če ni matematika in kemija, je nujno opredeljeno po svetovnem nazoru. Vsled tega tudi našim akademikom, če nočejo biti še naprej v zasmeh slov. javnosti, ne preostane drugega, kakor da se v svojih akademskih klubih preorientirajo ter odločijo za eno ali drugo ideologijo, ki danes loči slovensko ljudstvo in kulturni svet. Če si bodo idejno na jasnem, smemo upati, da bodo začeli tudi s kulturnim udejstvovanjem izven kavarn in gostiln.
vzeti v slučaju, ako bi zapadne države podpisale pariške sporazume, sta podpisala ameriški zunanji minister Foster Dulles in zunanji minister nacionalistične Kitajske varnostno in obrambno pogodbo med obema vladama. Pri tej priliki je izjavil Dulles, da bo podpis te pogodbe napravil konec govoricam, da mislijo Amerikanci prepustiti otok Formozo in otoke Pescadores komu-
Mohorjev Koledar
Nedelja, nedelja v moji mali vasi tam pod Matajurjem!
Sonce se je smejalo z neba, lahen veter se je poigraval z mladimi listi dreves in z mehko travico ob poti. Spodaj v dolini je pritajeno šumela reka Nadiža, kakor da bi se bala motiti blaženi mir nedeljskega popoldneva. Jaz, majhen otrok sem letel po stezici proti hiši moje stare matere. Vedno sem jo našel v njeni mali sobici. Sedela je zraven velikega okna. Naočnike je imela na nosu in čitala lepo veliko knjigo.
Približal sem se ji in jo poljubil na razorano lice.- Prva stvar, ki me je po njej vprašala, je bila:
»Ali si bil danes pri maši?«
»Da, z mamo sem šel.«
»Tako je prav!« se je razveselila.
Odložila je knjigo in vstala. Šla je k omari, jaz pa sem željno čakal, kaj mi bo prinesla iz tistega čudežnega predala, v katerem je imela shranjene tako dobre reči. Nasula mi je v naročje jabolk, orehov, lešnikov in še kakšen sladkorček za nameček. Medtem ko sem vse te dobrote pridno spravljal v vedno lačni želodček, je stara mati nadaljevala s čitanjem. Ko sem vse pospravil, sem se ji približal:
»Kaj čitate, mati ?«
»Pridi sem!« me je vzela v naročje in začela kazati.
»Tole je koledar Družbe sv. Mohorja. Na tej sliki je goriški gospod nadškof... to je Marijina cerkev na Sveti gori... to je...«
Vse do konca mi je razložila in jaz sem pri tem pozabil na čas in na dom. Sonce je že zašlo za goro in senca je pokrila Nadiško dolino.
»Zdaj pa moraš domov,« mi je dejala stara mati, »mama bo v skrbeh, precej bo tu noč.«
Dala mi je še nekaj lešnikov in me spre. mila do vrat. Poljubila me je na lice in mi še priporočila, naj se po poti ne ustavljam. Potem je spet z drsajočimi koraki odšla v svojo sobo in sedla h knjigi, ki je ležala odprta na okenski polici. Gledal sem jo še nekaj časa, nato s tisoč lepimi mislimi odhitel proti domu.
Ko sem pozneje v življenju obiskoval benečanske hiše in našel v premnogih od njih Koledar sv. Mohorja, sem se vedno spomnil na svojo staro mater in na tiste lepe nedeljske popoldneve.
Pa prišel je fašizem, ki je zatrl sleherno slovensko besedo, in tudi Koledar družbe sv. Mohorja je moral začasno umreti. Še ved-
no sem tako rad hodil obiskovat svojo staro mater. Vedno na istem mestu ob oknu sem jo našel. Tam je čitala stare koledarje, ker novih ni bilo več. Tako je obujala spomine in upala na boljše čase.
Dočakala jih je. Zopet prihaja v naše beneške hiše leto za letom Koledar družbe sv. Mohorja. Stari ljudje ga tako radi prebirajo, kažejo ga mladim z upanjem, da ga bodo tudi oni vzljubili in tako nadaljevali iz roda v rod eno najlepših tradicij našega naroda.
Srečko Jurič
*
V	zvezi s to črtico opozarjamo vse naše ljudi, naj ne pozabijo kupiti letošnjih knjig Mohorjeve družbe pri poverjenikih, to je pri domačih dušnih pastirjih. Tam bodo stale knjege 470 lir, v knjigarnah bo njih cena 550 lir. Zato je v vašo korist, če se požurite in kupite knjige pri domačem g. župniku. Knjige so ta teden začeli razpošiljati poverjenikom. Ta ali prihodnji teden jih bodo gotovo že vsi poverjeniki imeli.
Amerika in Kitajci
Da niso odnosi med Združenimi državami in komunistično Kitajsko nič kaj prijazni, je povsem razumljivo, saj so Združene države prekrižale večkrat kitajske komunistične načrte na Daljnem Vzhodu. V nekako zameno poskušajo kitajski komunisti na vse načine nagajati in izzivati Amerikance. Tako so na pr. že večkrat napadli ameriška letala izven kitajskega teritorialnega neba. Zadnje čase pa so obsodili na težke kazni 11 ameriških letalcev, ki so padli med korejsko vojno kitajskim komunistom v roke. Tako postopanje bije seveda vsem mednarodnim konvencijam v obraz. Združene države so vložile zoper kitajsko postopanje pritožbo na Združene narode, toda ne na Varnostni svet, kjer ima Sovjetska zveza pravico veta, ampak na Glavno skupščino, kjer te pravice ne uživa. Koliko pa bo to pomagalo, je seveda drugo vprašanje.
Isti dan, ko so podpisali v Moskvi posebno izjavo o ukrepih, ki jih mislijo komunistične države pod-
nistični Kitajski.
Pogodba se ne nanaša na otoke Kemoy in Taehen, ki spadajo po svoji legi k celinski Kitajski. Naj omenimo še to, da so k sklenitvi pogodbe silili Filipinci, ki se bojijo, da bi rdeča Kitajska zasedla Formozo ter s tem ogrožala njihovo državo. Sklenitev in podpis tega pakta je dopolnitev obrambnega pakta za jugovzhodno Azijo.
GOSPODARSTVO
Kmečka opravila v decembru
V SHRAMBI: Ta mesec odberi krompir za seme. Lepo ga razloži po kakšni lesi, da bo zagnal kratke in močne kali. — Preglej kmečko orodje, da ne bo od zemlje in da ne bo rjavelo: obriši in važne dele pomaži z oljem.
V KLETI je čas prvega pretakanja. Ko. zareč vina deni na sod zvečer, zjutraj pa poglej. Če je količkaj spremenilo barvo, moraš dati vajiu mertabisulfita, in sicer 10 do 155 gramov na hi: deni ga v čisto vrečico in obesi pri vehi v vino, a le to. liko, da bo vrečica pokrita z vinom. Čez teden dni pretoči v nezažveplan sod. —-Dobro je, če par tednov pred pretakanjem mraz vpliva na vino: gotove snovi se strdijo, padejo med drožje in vino se bolje čisti. — Seveda velja to samo za zdrava vina, ne pa za sladka in vlaeljiva. Takih se čimprej reši, četudi jih prodaš vinskemu veletrgovcu. —- Sodi naj bodo polni. Prazna posoda oprana, osušena, zažveplana in zabita.
V HLEVU: Tudi v zimskem času vodi živino na zrak. Bolje je, da jo malo časa nekoliko zebe, kot da je vedno v zatohlem hlevskem zraku. Hlev med tem prezrači, skidaj gnoj in raztrosi svežega, suhega na-stilja. — Napajaj živali v zimskem času z m/lačno vodo in ne z mrzlo: od mrzle se žival lahko prehladi, dovolj je ne spije in za segretje mrzle vode v telesu rabi živina mnogo energije, mnogo hrane.
V VRTU sadi v zavetnih legah zgodnji grah, in sicer vrste Expres-Alaska, Saxa in Princ Albert. — Izberi srednje debelo za seme in vsadi jo v kakšno sončno in zavetno lego. — Korenjček in zeleno iz-kopaj in vloži jo v kleti v pesek. V pesek vloži tudi snope rdečega radiča, katerega boš po potrebi silil v hlevu ali na gnojišču. — Peteršilj pusti na prostem in napravi mu streho iz koruznih stebel j. Isto velja za zimsko solato. Špinačo in zelen radič zavaruješ z navadnim listjem. — Ves vrt, ki je prost, na globoko prekopaj in obilno pognoji s hlevskim gnojem.
V SADOVNJAKU so se drevesa ogolila. Dobro jih preglej. Odstrani vse suhe plodove in sežgi jih. Drevje očisti suhih in nalomljenih vej. Presodi, kako naj se razvija krona in odstrani še mlade vse one veje, ki bi pozneje bile v napotje. — Poškropi breskve s 3% modro galico. Oskrbi si škropiva za zimsko škropljenje! — Ta mesec sadi sadno drevje! Jame naj bodo velike. Pomni, da z jesenskim sajenjem pridobiš celo leto. Suša takemu sadnemu drevju navadno ne škoduje.
NA NJIVI zberi vse, kar lahko služi za krmo. — Proti koncu meseca pognoji pšenici z apnenim nitratom ali čilskim solitrom. Na vsakih 100 m3 raztrosi po 1/2
kg enega izmed navedenih gnojil. Enako navrhno gnojenje ponovi pozneje v januarju.
V	VINOGRADU so trte gole in jih zato lahko začneš obrezovati. Izkoplji stare in onemogle trte in pusti globoke jame, v katere boš spomladi vsadil cepljenke. Pazi pa, da odstraniš vse korenine stare trte, ker bi drugače te korenine v zemlji segnile in bi širile koreninsko plesen. Najbolje bi bilo, da bi odstranil vso zemljo iz takih jam in jo nadomestil s svežo, njivsko. — Zimski čas je čas rigolanja — globokega kopanja, ki je za nove nasade nujno potrebno. — Pripravljaj potrebni les za vinograde. Koli naj bodo olupljeni.
SENOŽET očisti kamenja, trnja in nepotrebnega grmovja. Morebitne krtine pusti pri miru, ker krt je koristna žival in se hrani s črvi, ki izpodjedajo korenine trav. Seveda boš spomladi krtine poravnal, da se ti ne bodo ob košnji zadevale. — Senožet gnoji z umetnimi gnojili. Seveda je tudi hlevski gnoj dober, boljši pa kompost.
Neverjetno pa resnično
Pred nekaj tedni smo poročali o veliki nesreči, ki se je pripetila v Zagrebu na dan pred praznikom vseh svetnikov. Prevrnil se je tramvajski voz in pri tem je izgubilo življenje 12 oseb in nekatere so še pozneje umrle v bolnici. Nesreča se je pripetila, ko so se ljudje vračali s pokopališča, blizu zagrebške stolne palače. Zato je bil eden prvih, ki je prihitel na kraj nesreče, novi zagrebški pomožni nadškof dr. Seper in tudi drugi duhovniki. Ti sq priskočili na poipoč umirajočim in ranjenim predvsem z zakramentom sv. maziljenja, kakor bi to napravil vsak katoliški duhovnik v podobnem primeru. Tudi ponesrečenci sami so za navzoče duhovnike zaprosili tolažila sv. vere. Ljudstvo je prisostvovalo sv. obredom kleče na ulici, saj dragega tako niso mogli storiti za ranjence. Vse to ni bilo po volji komunističnim oblastem, ki so pozneje uradno izjavile, da talko zadržanje pomeni »povratek javnega praznoverja najhujše vrste.«
Zdelo bi se neverjetno, če bi ne bilo tako resnično.
V	zvezi s tem poročajo nekateri časopisi, da so na Hrvatskem zaprli večje število duhovnikov pod obtožbo, da so delali zoper Jugoslavijo za neodvisno Hrvatsko.
* ___________________________________
DARUJTE ZA
»NAS DOM«
V	LONDONU Darove sprejema uprava našega lista.
Pokveka-princesa - svetnica
Če si morda bral knjigo Sira Walterja Sootta »Quentin Durward«, tedaj si v nepozabnem XI. poglavju lahko odkril dramatično povest princese Ivane Francoske.
V	kratkem ti povem, da je sveti oče Pij XII. pred štirimi leti, 28. maja 1950, zavrženo in pokvečeno in razdedinjeno hčerko Ludvika XI., trpinčeno in osovraženo ženo, pregnano in razlaščeno francosko kraljico, proglasil za svetnico v nebesih. To je v kratkem njena povest, ki te uči, da je po stopnicah preizkušenj in preganjanja prišla na oltar vesoljne Cerkve.
Ivana de Valois, od rojstva spačena in pokvečena hčerka francoskega kralja Ludvika XI., je zagledala luč sveta 23. aprila 1464. Kralj je bil znan kot »strašen pajk«, ki je tiho predel svoje zanke in potrpežljivo čakal na svojo žrtev. Komaj se je rodila, jo je oče strašno zasovražil. Sovraštvo je izviralo iz grenkega razočaranja, da je rojeni otrok bila deklica, kajti dva prejšnja sinova sta mu umrla že kot dojenčka. Pa to še ni bilo vse. Ivana je bila spačena, slabo razvita in grda. Maščevalen oče jo je z materjo vred, kruljico Karloto Savojsko, obsodil na samotno življenje na gradu Amboise, a po Karlotini smrti jo je dal zapreti v fevdalni grad Lignieres v vojvodini Berry. Oropal jo jc vsega in celo najpotrebnejšega za življenje.
Ivana je znala vse prenašati s čudovito junaško milobo in je nekoč takole rekla: »Vem, ali kaj morem zato, da nisem lepa niti tako ustvarjena in zgrajena kot so druge ženske!« Ena noga ji je bila krajša in skrivljena, a telo ji je bilo zmaličeno od rahitisa. Desno rame ji je bilo nižje, a na hrbtu je imela grbo.
Po telesu je bila slabotna in zmaličena, a imela je močno in dobro voljo in vsaj po močni volji je bila resnično hčerka »strašnega kralja«. Zaničevana in osamljena od rojstva, je že kot otrok znala na čudovit način krotiti svojega naglega očeta. Po cel dan je mirno pustila čakati očeta na odgovor v stvareh, za katere bi sicer zahteval takojšnji odgovor. Vsa leta prisiljene izolacije ni bilo v njenem srcu niti trohice maščevanja, ampak le vdanost očetu in globoka verska gorečnost in ljubeznivost, ki naj hi ji priborila očetovo boljše ravnanje.
Iz praktično-političnih namenov jfe oče takoj določil, da se mora poročiti s svojim bratrancem Ludvikom, dedičem vojvodine orleanske. 4. januarja 1465, ko Ivana še ni bila niti leto stara, jo je oče slovesno obljubil v zakon Ludviku, ki je takrat tudi še bil otrok. Poroka bi se morala vršiti, ko bi bila mlada dva dovolj stara. Nekateri zgodovinarji trdijo, da je v kraljevem srcu bila strašna jeza, ko je koval to zvezo: morda je upal, da bo spačeno dekle nerodovitno in bi se na tak način
prenehala rodovina Orleanska. Vendar, če je imel to v svojih mislih, potem jc bilo to šele pozneje. Niti Ivana niti Ludvik se nista hotela vzeti, a kdo bi si upal ugovarjati kralju. Ko sta Ludvik Orleanski in njegova vdovela mati vložila pritožbo, jima je kralj zagrozil z zaplenitvijo posestva in celo tudi s fizičnimi kaznimi. Ivana je bila dolgo časa žrtev trenutnih očetovih izpadov. Ob neki priliki je oče naročil, da bi jo ubili, a drugič se je celo sam spozabil in jo hotel zabosti.
8. oktobra 1473 ko je Ivanka imela devet let, n Ludvik le nekaj let starejši, so že praznovali zaroko in tri leta pozneje 8. septembra 1476 sta bila poročena. Takrat je Ivana v solzah izjavila: »V solzah sem sprejela zakonski blagoslov, ker sem bila prisiljena in so me s silo pripeljali pred oltar!« S svoje strani je pozneje Ludvik pripravil dokumente ter prod pričami izjavil, da je zakon bil prisiljen in proti njegovi volji.
Tako se jc začelo 22-letno trpljenje zveste žene s človekom, ki jo je strašno zaničeval, sovražil in ki je zasebno in javno vse storil, da bi jo osmešil in ponižal. Zakona nista nikdar dopolnila.
Takšna zveza je bila strašna napaka. Ludvik Orleanski je bil sicer čeden in močan in lep, gibčnih udov; bil jc spoštovan in je imel precej uspeha v političnem življenju, a ko so ga vprašali o njegovem zasebnem življenju, je rekel: »Zdim si,
da bi bil mrtev!« O Ivani se je enkrat takole namrdnil: »Nanjo nisem nikdar pogledal kot na svojo ženo!«
22 let je trajala ta trpljenja polna vez med svetnico in grešnikom, dokler ni Karel VIII. 1498 nenadno umrl. Sedaj je’ Ludvik Orleanski zasedel prestol francoskih kraljev in prvo, kar je storil, je bilo, da je dal razveljaviti zakon, ki je bil zaradi sile in neizpolnitve ničen od vsega začetka.
Ivano, svojo ženo in kraljico, je pregnal, oziroma, da se je je rešil, ji‘je dal v upravo vojvodino Berry in nato se je slovesno poročil z Ano Britansko, ženo pokojnega Karla VIII. Ivana se ni pritoževala. Z vso odločnostjo in sigurnostjo, z vso modrostjo in ljubeznijo je upravljala podeljeno ji pokrajino, tako da so jo vsi nadvse vzljubili. Njena ljubezen do ubogih je bila neizčrpna, a o svojem bivšem možu ni niti enkrat izrekla slabe besedice.
Se enkrat, ko so Ludvika ujeli v zaroti proti Karlu VIII. in ga vrgli v ječo, je ona pohitela in mu pomagala s hrano in obleko ter tako dolog prosila kralja, da ga je izpustil. Pa Ludvik ni pokazal niti trohice hvaležnosti do nje in je vso zaslugo za rešitev pripisoval le Karlu. Pozneje je Ludvik zbolel in Ivana je zopet pohitela in mu stregla, a je žela samo zaničevanje in posmeh.
Do smrti je stanovitno molila za svojega odtujenega moža in za pokojnega strašnega očeta. Leta 1500 je ustanovila poseben
ženski red in tudi tam naročila molitve za oba. Obleko ustanovljenega reda je vedno nosila pod svojimi kraljevskimi oblačili. Umrla je v Bourgesu 4. februarja 1505 in celo po smrti jo je spremljala nesrečna zemeljska usoda. Čeprav jo je francosko ljudstvo častilo kot svetnico že od vsega začetka, je blaženim bila proglašena šele 21. aprila 1742. Njene nadaljnje korake do oltarja je potem ovirala žalostna zgodovina Francije vse do leta 1950.
Ona je postala svetnica, a Bog bodi milostljiv sodnik Ludviku XI. in XII.
J. F., Neu< York
OPOMBA: Vedeti moramo, da je bila v srednjem veku precej razširjena razvada, da so starši sklepali zakone med še nedoraslimi otroki. Posebno je bilo to udomačeno pri visokem plemstvu, kjer so povečini bile poročne zveze sklenjene iz raz-nih političnih ozirov. Cerkvena zapoved gleda najnižje starosti za sklepanje veljavnega zakona, 16 let pri moškem in 14 let pri ženski, ki velja danes, se takrat ni tako strogo izvajala.
Sv. Cerkev ni razveljavila zakona med Ludvikom Orleanskim in Ivano de Valois zato, ker sta bila knežjega rodu, temveč zato, ker je bila poroka sklenjena prisi-ljeno in ker njun zakon iti bil dopolnjen.
V	takih primerih sv. Cerkev tudi danes razveljavi zakon, če so dani primerni razlogi.
S TRŽAŠKEGA
Novo vodstvo radijske postaje
Vladni generalni komisar za tržaško o-zemlje je imenoval za izrednega komisarja Tržaške radijske ustanove inž. Antona Ma-linverna, ki bo sedaj nadomeščal dr. En-rica Martinija. Inž. Malin remi je poslovodja založništva italijanske radijske in televizijske družbe in ravnatelj tednika »Radiocorriere«. Poleg njega je vladni komisar imenoval še tri člane za nadzorstvo Tržaške radijske ustanove in sicer prof. Lefevrea, ki je predsednik odseka za italijanski tisk pri predsedništvu vlade, odvetnika Giovannija Tanasco, predsednika Pokrajinskega odbora, in dr-ja Umberta Chiriaca. Komisiji bo predsedoval prof. Lefevre.
Komisija bo imela iste pravice in dolžnosti kakor radijska in televizijska družba italijanske parlamentarne komisije.
DRAMSKI ODSEK IZ ROJANA
ponovi v nedeljo 12. decembra v župnijski dvorani
v DOLINI igro v treh dejanjih:
SOVRAŽNICA
Začetek ob 17. uri!
Vabljeni!
Ladja z darilnimi paketi CARE prispela v Trst
V tržaško luko je prispela ladja s 35.000 zavoji CARE, kolikor jih je namreč namenjenih za mesto Trst. Doslej so razne organizacije, ustanove in posamezniki vložili nad 96.000 prošenj. Po številu prošenj bi morala vsaka tržaška družina dobiti dva paketa. V odgovornih uradih je vsled tega nastala zmeda, kajti zgodilo se je, da so nekatere družine dobile tudi po tri nakazila za pakete, medtem ko so potrebne črtali iz seznama. Tudi slovenske občine bodo dobile pakete in sicer devinsko-nabrežinska nekaj nad tisoč, zgoniška občina tri sto, repentaborSka pa okrog 150. Vsak zavoj bo vseboval 7 kg raznih živil, katere pošiljajo ameriški katoličani za revne družine v Evropi.
Nabrežina
Pevsko društvo Avgust Tanče je nastopilo v nedeljo dne 5. decembra 195-1 ob 17. uri na radiu Trst II.
Po končanem koncertu je bil sestanek pevskega zbora v Skednju.
K uspehu čestitamo in želimo še podobnih nastopov.
Lepa Gregorčičeva proslava v Nabrežini
V nedeljo 28. nov. je priredila Slovenska prosveta in pevsko društvo »Avgust Tanče« iz Nabrežine v nabrežiuski kino-dvorani izredno uspelo Gregorčičevo proslavo. Pred nabito polno dvorano je tekal več kot dve-urni program.	,
Melodram (recitiral g. Ban, pri klavirju Adrijan Rustja) je s pesmijo »Mojo srčno kri škropite« uvedel v razpoloženje vse prireditve. Gospod Mirko Mazora je govoril o pesniku s tisto prepričljivo besedo in toplino kot zna menda o Gregorčiču govoriti res le on. Vpletel je med predavanjem toliko pesmi »goriškega slavčka«, da je zažarela pred občinstvom vsa jasna njegova podoba.
Pevski zbor »Avgust Tanče« je potem pod vodstvom g. Frana Fabrisa zapel venček pesmi, največ na Gregorčičevo besedilo, in je osvojil in presenetil Nabrežince zaradi svoje lepe dinamike in ubranosti. Tudi ženski zhor iz Nabrežine je zapel dovršeno dve pesmi pod vodstvom g. Fabrisa in ob klavirski spremljavi Marice Klako* čerjeve.
Člani Slovenskega odra so prepričljivo, z ognjem in razumevanjem recitirali Gregorčičeve pesmi. Recitirali so: Mojca Sen-čarjeva, Adrijan Rustja, Zvezdan Likar in prof. Jože Peterlin. Recitacije so bile dovršene. Posebno je navdušil »Veseli pastir« in »V pepelnični noči«.
Z veliko resnostjo je odpel dve skladbi baritonist prof. Marijan Kos in sicer: Človeka nikar in Na polju znamenje stoji. Pri klavirju je pevca spremljala pianistka Marica Klakočerjeva. Ti dve točki sta imeli globok koncertni značaj, ki zahteva zbranost in kulturo tudi pri občinstvu. Točki sta naredili velik vtis na poslušalce.
Zelo lepa točka so bile tudi simbolične vaje, ki so jili izvajala nabrežinska dekleta na recitacijo pesmi »Soči«, kot jo je recitaral Gregor Pertot. Razen tega so prireditelji dodali sporedu pesem Dve otvi, ki jo je s čistim in simpatičnim tenorjem zapel Nabrežinee Kralj. Dijak Trčon je tudi
izvajal na klavir tri skladbe in pokazal lep talent.
Nahrežinska dvorana je bila popolnoma nabita. Prireditve so se udeležili tudi odlični gostje kot nabrežinsko-devinski župan, g. Trčon, g. dekan iz Šempolaja, na-brežinski g. župnik, slovenski mestni svetovalec, predsednik Demokratske zveze, dr. Agneletto in drugi. Občinstvo je dalo vidnega izraza priznanja vsem izvajalcem.
Slovenski prosveti in pevskemu društvu »Avgust Tanče« k prireditvi lepo čestitamo.
Dobili smo in priobčujemo:
Trst, dne 6. decembra 1954.
Podpisani Mario Cosulich prosi cenjeno uredništvo »Kat. glasa«, da s podpisom objavi sledeči popravefk k dopisu: »Župnija Sv. Jakoba« z dne 18. novembra t. 1.:
Novi župnik Sv. Jakoba v Trstu, Mario Cosulich, smatra za javno obrekovanje in za zlonamerne vse netočnosti v dopisu: »Župnija Sv. Jakoba« z dne 18. novembra t. 1. iz katerega izgleda, da se župnik ne briga za slovenske vernike.
Dopisnik kratkomalo ignorira osemdnevno pripravo na stoletni jubilej šentjakob-
Bolniške sestre
Marijine sestre od Čudodelne svetinje (Bolniške sestre) so se preselile v svojo hišo (Cesare Cantii, 4; tel. štev. 38-88). Strežejo bolnikom na njih domu, kar je v veliko pomoč domačim, pa tudi ne drago. Ubogim strežejo, po možnosti, brezplačno.
Gotovo je med mladimi dekleti več požr-tvovalnih src, ki imajo sposobnost in pripravljenost za tako delo. — Naj se javijo. Brezmadežna jim ne bo ostala na dolgu. Dela usmiljenja, storjena bližnjemu, sprejme Jezus, kot da jih njemu naredimo. Sodni dan bo poplačal take požrtvovalne duše in jih poklical v nebo: »Bolan sem bil in obiskali ste me... Pridite blagoslovljeni v kraljestvo mojega Očeta!«
Koncert pianista G. Devetaka
Ge. P. V. Heinovi gre vse priznanje in zahvala za organizacijo G. Devetakovega koncerta dne 30. XI. 1954. Pribiti moramo to zaslugo, kajti z veliko požrtvovalnostjo je omogočila v Gorici, kar je bilo doslej navidezno nemogoče. Želja, ki smo jo zadnjič izrekli G. Devetaku, se je uresničila! G. pianist je polno dvorano izbranega občinstva začaral v enoto, ki jo je družilo samo občudovanje Lepote.
G. Devetak ni razočaral našega pričakovanja! Njegov nevzdžni razvoj nas je prepričal. Razumljivo je, da zapade še včasih v nervozo in to je na torkovem koncertu bilo tembolj opravičljivo, ker se je predstavil domači publiki, katero je hotel pridobiti. Vendar je s svojo umetniško prepričljivostjo dokončno osvojil občinstvo, posebno potem ko je začetno nervozo obvladal: končno je vzpostavil najintimnejši »tik med sabo in poslušalci.
G. Devetak popolnoma obvlada glasbilo, iz katerega izvablja z mehkim, toda krepkim udarom čudovito obarvane zvoke, jih tke v čiste, prosojne fraze, ki bogatijo njegov osebni izraz. Njegov stil je svojski, a prepričevalen: ves se je osredotočil v mojstrsko povezovanje v brezhibno celoto. S svojim uravnovešenim, kristalno jasnim glasbenim doživljajem je zajel poslusalce in si pridobil njihovo brezpogojno naklonjenost. Uspeh si je zagotovil že kmalu začetkoma po Scarlattiju, Beethovnu (ki bi morda prepričevalneje izzvenel na kakem dru»em mestu programa), Schumannu in Lisztu. V drugem delu (Chopin, Martucci, Debussy, Ravel) je naš pianist spremenil svoj umetniški uspeh v prisrčno stkano duhovno skupnost med njim in poslušalci, ki so, rekel bi, začarani podoživljali vse, kar je mojstrsko pripovedoval. Višek je dosegel z Debussyjem in ga je vredno podčrtal z Ravelom.
Veseli smo vidnega vzpona našega rojaka in želimo, da nas še, in pogosto osreči s svojo umetnostjo.
*
Dovolite, da čestitam umetnikovi materi, preprosti in ljubeznivi kmečki ženici, ki je prisostvovala sinovemu koncertu in žela plačilo za svoje nenehno ogromno žrtvovanje. Mi vsi ostanemo njeni dolžniki!
B.
Semenj sv. Andreja
Goriški Travnik, Telovadni trg, Trg sv. Antona so zadobili vse drugačno lice v veliko veselje otrok in mladine, ki se kar tare okrog komedij in stojnic v pričakova-
ske župnije, ki jo je vodil za slovenske vernike preč. g. misijonar Ludvik Savelj. Istotako dopisnik ignorira, da je počastil ob tej slovesnosti vernike prevzv. g. škof Ferrueio Ceol, večletni škof na Kitajskem, na splošno zadovoljstvo slovenskih vernikov. O vsem tem je poročal tudi Radio Trst II, ki ga dopisnik ni poslušal. Ker dopisnik vse to ignorira, se radovedno vprašuje: »Ali se bodo slovenski verniki na poseben način spomnili te pomembne stoletnice?« namreč jubilejne stoletnice Župnije Sv. Jakoba. Kakor da se do sedaj ni storilo za slovenske vernike še ničesar.
Če bi dopisnik pisal s pravim namenom, bi se z lahkoto obrnil za nasvet do gospoda župnika samega, ki slovensko razume, ali pa do monsignorja Ivana	Omersa ali
na g. kaplana Franceta Zlobca.
S spoštovanjem
Mario Cosulich, župnik
Popravljamo
V članku: »Kaj se dogaja na tržaški univerzi?«, ki smo ga objavili v zadnji številki, dostavljamo, da se zadnji odstavek ne sme razumeti kot obtožba,	da cerkvena
oblast ni ničesar storila za	odpravo ne-
moralnosti, ampak kot prošnja, naj v tem smislu posreduje. Naknadno	smo zvedeli,
da je že prej posredovala, pa očividno brez uspeha.
nju prijetnih dogodivščin: ki se jih več ali manj vsakdo privošči. Uradni semenj je trajal letos le tri dni. V soboto so otvorili na pokritem trgu pokuševalnieo vin, razstavo kmetijskih strojev in srečolov za italijansko sirotišče »Lenassi«. V nedeljo in ponedeljek je bilo kljub deževnemu in mrzlemu vremenu na semnju še precej obiskovalcev, predvsem mladine. Vendar niti od daleč ne nudijo več povojni semnji tistega karakterističnega značaja, ko so iz vse goriške okolice pa do zadnje hribovske vasi prihiteli v mesto naši ljudje in ob tej priliki nakupili vse potrebno za družino, za polje in živino in pustili tako v mestu lepe denarce. Letos, razen komedij samevajo stojnice in trgovine in trgovci bolj kot kdaj koli v letu oživljajo spomine na prejšnja bogata leta.
Msgr. Magrini odstopil
Italijanski listi poročajo, da je odstopil msgr. Angelo Magrini, župnik v Krminu. Na njegovo mesto so imenovali kot vikarja župnika iz Kaprive g. Jožefa Trevisana.
Miklavževanje na Placuti
Bil je to praznik malih in velikih, saj nas je vse združil kakor eno družino v veselo razpoloženje Miklavževega pričakovanja. Prvi so bili seveda na vrsti otroci.
V soboto 4. decembra so natrpali naso dvorano na Placuti do zadnjega kotička. Žarečih lic so sledili pisanemu življenju na odru. Pridni otroci iz Slovenskega siro-tišča so se na moč potrudili in pokazali, kaj znajo. Pod spretno roko g. Maksa Debenjaka so nam odpeli vrsto lepih pesmi v zboru in tudi solospevov. Sledil je ljubek prizor o fatimskih otrocih, ki so nam pokazali, kako moramo moliti in se žrtvovati za grešnike, da bo nebeška Gospa z nami zadovoljna. Po tej lepi pripravi je sledil najvažnejši del sporeda: Miklavžev prihod in njegovo obdarovanje. Svetega Miklavža so vsi pozdravili z velikim veseljem, ne tako pa peklenščke, ki so se z žvižganjem in rožljanjem verig zapodili po odru ' '"e" lik strah ne samo otrok, ampak še celo angelčkov. No, sveti Miklavž jih je^ ze toliko ukrotil, da so si otroci, čeravno se vet no malce s strahom, sploh upali na oder. ari je bilo brez števila, talko da je prav vsa. o-trijt odnesel svoj zavoj domov. Sv. - i je imel letos mnogo pomočnikov, ki so mu velikodušno pomagali zbirati darove po mestu pri prav tako velikodušnih daroval-cih. Tako je lahko zadovoljil prav vse naše malčke, ki hodijo v slovensko šolo, ali pa so po naših katoliških organizacijah.
V nedeljo popoldne pa je bilo miklavze-vanje za odrasle z istim sporedom kakor prejšnji dan. Tudi tu ni manjkalo daril, pa tudi smeha ne. Sveti Miklavž je s svojo domačo, prikupno besedo vse spravil v dobro voljo, pa čeravno je njegova beseda kdaj tudi trdo udarila: Pa kdo bi svetemu Miklavžu zameril? Prijetno nas je presenetil kvartet naših fantov, katerim je Miklavž ukazal zapeti. Čeravno so nam zapeli več naših lepih pesmi, se nam vseeno zdi, da so tisto ogromno torto lc prepoceni dobili. Pa tudi parkeljni so imeli ta večer precej posla, saj je marsikdo bil tako nesrečen, da je padel njim v kremplje.
Ta dva Miklavževa večera bosta ostala vsem, ki so se jih udeležili, v naj lepšem spominu.
Zahvala
igkrena hvala vsem velikodušnim darovalcem, ki so pripomogli, da se je letošnje oldarovanje naših slovenskih otrok ob prazniku sv. Miklavža tako lepo obneslo. Pt> mestu v Gorici se je nabralo 69.250 lir, v uredni-.-tvu KG 11.000, v uredništvu »Demokracijo« 7.000. Skupno 87.250 lir. Poleg tega sme d. bili še 17 parOv čevljev in razrili sledi-arij.
Največje priznanje zasluži gospa Kati Kerševani, ki je v imenu odbora tako požrtvovalno in s tolikom uspehom nabirala darove okrog naših goriških rojakov.
Ljubi Bog naj bo vsem bogat plačnik! Otroci naj pa za svoje dobrotnike molijo.
Istočasno priporočamo slovenski javiufti. naj še naprej skrbi za naše otroke a revne dijake. Potrebe enih in drugih S6 veli* ke, uredništvi KG in Demokracije bosfa la-di sprejemali in objavljali poslane da. Ove.
Uredništvo KG Uredništvo Demokracije
Najemanje delavk za Rim
Pokrajinski urad za delo sprejema prijave ženskega osebja, kuharic, sobaric, pestunj in hišnih pomočnic, ki bi želele na delo v Rim. Pogoji so naslednji: plačana vožnja v Rim, ugodne plače, 13. mesec in letne počitnice. Po preteku preizkusne dobe bodo vpisane v socialno zavarovanje in bolniško blagajno. Zainteresirane naj se zglasijo na uradu CISNAL v ulici Škodnik, od 17. do 18.30 vsak dan.
Pesem „Pozdrav Mariji",
ki je bila objavljena v našem časopisu, lahko dobite pri avtorju na naslov: M. Filej, Via Seminario 7, Gorica. Cena 20 lir za izvod. Pisana je v lahkem stilu ter je dostopna tudi podeželskim zborom. Besedilo je prisrčno ter vzbuja pobožna čustva do Brezmadežne.
Koncert zbora SKPD v Gorici
Naši pevci in solisti ter mladi mando-linisti in kitaristi se vestno pripravljajo na koncert, ki ga bomo v kratkim poslušali v Gorici v dvorani »Brezmadežne«.
Resen koncert zahteva mnogo truda od strani dirigenta ter mnogo žrtve od strani pevcev. Resnično, če hočemo izluščiti iz skladbe vso njeno umetniško vrednost in predvajati pesem z vso njeno notranjo lepoto, se ne smemo zadovoljiti s površnim delom. Tako lahkomiselno delo nas ne privede do zaželenega cilja in koncert postane brezpomemben. Greš na koncert, pa koncert ti nič ne pove, ker je petje brez duše; pesem ne zajame tvojih čustev, ker jih sama nima. Par veselih akordov boš že. ujel, a vse ostalo je nepoznan in neslu-ten svet. Pa boš rekel, da ti se ne spoznaš na petje. Prav! Ali zapomni si dobro, da vsaka resnična lepota in umetnost nas sama od sebe zajame in vzbudi v nas čustva simpatije in besede občudovanja.
Cilj, ki si ga je postavil zbor SKPD s svojo pripravo za bodoči koncert, je ta, da nudi resnični umetniški užitek slovenske pesmi svojim zvestim poslušalcem. Bo uspel? Iz srca mu želimo.
Štandrež
Na praznik Brezmadežne smo slovesno zaključili sveto Marijino leto. Pred slovesno sv. mašo ob 10 je naš g. župnik po lepem nagovoru blagoslovil nov Marijin oltar, ki bo ostal v spomin na to sv. leto. Verniki so nabrali denar za stroške, kar še manjka je upati, da bomo kmalu zložili. Popoldne pa smo imeli zahvalno pesem.
Tako se je tudi naša župnija vključila med one, ki žele trajnega spomina tega leta, pa ne samo v marmorju, pač pa tudi v dušah.
t Prof. Leon Obleščak
Ko smo prišli v soboto v šolo, smo zvedeli pretresljivo novico, da je naš dragi prof. angleščine Leon Obleščak — umrl.
To nas je res zelo zadelo, kajti tega si nismo niti od daleč pričakovale, saj je bil rajni profesor še prejšnji dan v šoli čil in zdrav. Bili smo ves dan žalostni in
tega kar nismo mogli verjeti. Zdelo se nam je nemogoče, da bi njega zadela tako nagla smrt. Nič več	ga	ne bo	med nami.
Mislili smo na lepe urice in na lepa predavanja, ki nam jih je dragi g. profesor polagal s potrpežljivostjo v naša srca.
Čeprav je profesor Obleščak za vedno odšel od nas, se ga bomo spominjali v mislih in v molitvi. — Mi. ki smo bili njegovi	učenci, ga	ne	bomo	nikdar po-
zabili.
Dijakinje III. b gimn.
*
Pokojni profesor Obleščak je bil rojen v Tolminu p.-1"1 M leti. Na slov. srednjih šolah je ponjčcvn ze od leta 1947. Sedaj jE i»ii tik pre-i doktorsko diplomo, katero bi mora1 dobiti na univerzi v Neaplju. ZaprtiStil je ženo in otroka. Bival je z družino v	Krminu, kjer	so ga	pokopali v
nedeljo	5. dec. ob	4h	zvečer	ob obilni
udeležbi občinstva, profesorskega šol. zbora in dijakov.
Njegovim preostalim naše iskreno sožalje.
Poziv iz Anglije
O Slovencih na Angleškem le malo slišite. Res nas ni veliko, saj pred zadnjo vojno skoraj ne bi našli koga. Danes smo raztreseni po vsej deželi, vsak je namreč prijel za delo, kjer in kakršno mu je bilo ponujeno. Vendar pa počasi tudi skupina v Londonu narašča. Nujno bi rabili neke prostore za društva in prireditve, prav tako tudi za one, ki pridejo na krajši ali daljši obisk. Zato smo osnovali odbor, ki si je nadel nalogo zbrati zadostna sredstva za nakup primernih prostorov.
Zato se obračamo na vse Slovence s prošnjo za pomoč. Hvaležni bomo za vsak najmanjši dar, ki ga, prosimo, pošljite na i Upravo Katol. glasu, ki iz prijaznosti sprejema darove. Vsem pa vnaprej iskren: Bog povrni!
Odbor za »Naš dom« v Londonu
DROBNE NOVICE
Poljski sužnji
Več kot 300.000 Poljakov je po uradnih listinah zasužnjenih na prisilnem delu ali pa zaprtih po ječah. Večina izmed teh so bili »amerikanski špijoni«.
Ugotovili so vrednost premoženja italijanske dinastije
Državno odvetništvo je po enem letu dela končno zaključilo svoje delo glede ugotovitve vrednosti premoženja bivše italijanske kraljeve dinastije. Nepremičnine italijanske kraljeve družine znašajo ,po teh ugotovitvah 7 milijard lir vrednosti. Po državnem zakonu bo od >te svote dobila država peti del, to je eno milijardo in 400 milijonov lir.
Furlanski pevci pojdejo v Ljubljano
Iz Vidma poročajo, da bo v kratkem obiskala Slovenijo folklorna pevska skupina iz Furlanije, ki bo nastopila v Ljubljani in po drugih mestih Slovenije. To bo po dolgem oddobju prvi kulturni stik med sosednjima državama. Pričakujejo, da bodo gostje iz Slovenije v kratkem ta obisk vrnili.
DAROVI
Za SLOVENSKO SIROTIŠČE
GABERJE: 80 kg krompirja, 15 kg koruze, 10 kg ječmena; v denarju: 600 lir.
PODGORA: 70 kg krompirja, 45 kg koruze v štoržih, 55 kg kakov.
M. C. za Miklavža 2000; pri miklavže-vanju nabrali 10.500 lir.
Iskren Bog povrni!
ZA REVNE DIJAKE
Prečastiti g. Ivan Kenda - Cordignano 2000 lir.
Srčna hvala!
Odgovorni urednik: Stanko Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
DARILNE P O Š I L J K E
razpošilja še vedno TVRDKA IMPORT & E X P O R T
■— Lastnik: Aleksander Goljevšček TRST - TORREBIANCA 27 - TELEFON 2-44-67
Obračajte se na nas s polnim zaupanjem
in najsolidneje Vam bomo postregli!
Cl
Z GORIŠKEGA