▼ gotovini. teto in. fteu. 65. v odund, o somo n. rancu ms. ceno Dm r Izbaja vsak dan popoidne, lz*zem& oedelje in praznike. — Inaerati do 80 petit a 2__ Din. do 100 vrst 2J5O Din. v*Qi tneenti petit vrste 4.— Din. Popast po dogovora. Inserstni davtk poatbej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240,— Din* sa inosematro «20.— Din, Upravoiitvo: K nafto Ta ulica li 8, prftffčfe. — Telefon 2304 Uredntitro: Koaflora stica ii 5, L oadstropfe. — Telefon 2034. Zopetna debata o krivični razdelitvi podpore gladujocim Današnja seja Narodne skupščine. - KDK za smotreno pomoč gladujocim. — Beograd, 17. marca. Na včerajš-nji seji Narodne skupščine je zabeleži-la KDK zapet nov uspeh v barbi za poštenje v državni upravi. Narodna skupščina je raspravljala o nujnem predlogu KDK glede revizije uporabe fondov pri ministrstvu za šume in ru-dnike in pri poediinih šumskih direkcijah. U gq tovljeno je namreč. da se je gospodarilo ne samo povsem ne-Tacijonakio, marveč da se je z državnim denarjem naravnost razsipavalo, vrfrutega pa se je uporabljal denar v popolnoma druge namene, kakor pa je določen. Z ozirom na to je KDK za-htevala, naj posebna parlamentarna anketa pregleda vse poslovanje za dobo petih let nazaj, ugotovi nepravilnosti in predlaga ukrepe v svrho sanaci-fje tega nevzdržnega stanja. Pod težo argumentov, ki so jih iz-■nesli govornik i koalicije, je tuđi mimi-ster za šume in rudnike dr. Aca Mijo-ve nato razpravljal o organizaciji svojega dela. Izvoljeti je bil poseben tehnični odbor, v katereon so ^g* dr. Ivković, Đoža Maksimović in dr. Vojislav Janjić. V vseh vprasa-njih je bilo doseženo po-polno so-glasje. Končno je bilo S'klenjeno, da bo poslo-val glavni odbor do ureditve radikal-skega doma v prostorih Zemaljske banke.* Zastopsfvo Jugoslavije na Ibsenovi proslavi — Beograd, 17. marca. Po sporazumu med ministrstvom prosvete in zu* na njih zadev se udeleži proslave stole t niče Ibsena, ki se vrši jutri v Oslu, dramaturg beograjskega gledališča dr. Branko Gavella. Gavella odpotuje danes opoldne z brzovlakom preko Budimpešte v Berlin, od koder bo nada-ljeval potovanje z aeroplanom, ker bi sicer zamudil pro&lavo. Svečanosti so pričele že 14. t. m., glavna svečanost pa bo v torek 20. t. m. Nov predlog za ureditev vojnih dolgov — London. 17. marca. Kakor se doznava ii poučenih kromov, prmravlia aneleška vlada v strojri tajnosti nov nacrt za ureditev vomfh doleov. Ta nacrt nai bi služil za podlaffo sko-raršnMh Dozaiani, ki se bodo vršila na eni strani med Anzliio. Francijo, Ameriko hi Itah'io. na dnitn ua 7 NemČijo. V smislu teea nacrta bi Franciia. Angrlija in Italija zahtevale od Nemčiie le toliko, ko-likor zahtev a od niiti Amerika. Ce bi prišlo do sporazuma z Ameriko. bi bili Anglija in Francfja pripravlreni olaišati Nemčiii nadalj-na reDaraciiska olačrla. Nesreća splitskega brzovlaka — Zagreb, 17. marca. Snoči ee je pripeti-la na prc^i Zagreb — Split na postaji Plaško železniška nesreča, ki pa ni zahtevala smrtnih žrtev. Zagrebški brzovlak se je zaletel v pomožno lokomotivo, ki je Ča kala na kolodvoru, da jo priključijo k brzovlaku. Ranjena sta bila oba kurjača, dva poštarja in sprevodnik brzovlaka. Ražen tega je bil moč-po poškodovan službeni voz in proga sama. Brzovlak je po triurni zamudi nadaljeval vožnjo proti Splitu. IMENOVANJE V DIPLOMATSKI SLUŽBI — Beograd, 17. marca. Za opolnomoCe-nega ministra in poslanika v Var Sa vi je imenovan dosedanji generalni konzul v Monako-vem g, Jovan Milankovid Pozdravljeni, borci za pravico in poštenje ! Jutri pozdravi vsa pošteno misleča Slovenija v svoji prestolici može, ki so zapisali na svoj prapor geslo: Proč z vsem, kar že deseto leto gloda kore* nine naše mlade države! Napredna Ljubljana kot zibelka napredne misli v Sloveniji sprejme in pozdravi borce za red, pravičnost in poštenost v državi. Po brezplodnih državnopravnih bo* jih je prišlo spoznanje, da je treba d& bato o treh narodih, avtonomiji in je* deralizmu zaključiti ter načeti realno poglavje o podrobnem gospodarskim, kultumem in socijalnem delti. Razmere same so potisnile v ospredje tiova, zdrava in bolj koristna politična gesla, železna nujnost je izkristalizirala iz na* šega okostenelega parlamenta zdrave elemente, ki so se združiti v Kmečko* demokratsko koalicijo in napovedali reakciji, hegemoniji in korupciji neiz* prosen boj. Do te secesije v naši notra* nji politiki je moralo pritir ker jo je zahteval zdrav organizem naše države in njenega ljudstva. Reakcija je čutila, kaj se pripravlja. Zato je zbrala vse svoje sile in posre* čilo se ji je odbiti prvi napad združene demokracije. Toda hegemonisti se že zavedajo, da so jim dnevi šteti in da bodo morali položiti orožje, kajti tuđi največji pesimist mora priznati, da v iugoslovenski državi še ni vse gnilo. Do skrajnosti obubožano, obupano in raz* očarano ljudstvo je pošteno in marlji* vo, naš narodni organi zem je zdrav, naša zemlja bogata. Skoro deset let je to pošteno ljudstvo po+rpežljivo gleda* 'o, kako pozira korupcija sadove nje* govega dela in kako tišči reakcija k tlom vse, kar pošteno misli in kar hoČe državi dobro. Mera potrpljenja je pol* na in zdaj se dviga val, ki bo odnesel to povojno navlako iz našega javnega življenja. Kmečko-demokratska koalu čija, ki bi jo radi naslikali hegemonisti kot nekako prečansko fronto in for* macijo separtistov, dasi združuje v se* bi vse zdrave srbske, hrvatske in slo* venske elemente, je posegla s tako pre* pričevalnimi in v živo zadevajočimi ar* gumenti v našo notranjo politiko, da /i je zmaga absolutno zasigurana. Zato pozdravljamo s tem večjim ve* seljem v svoji sredi može, ki so si na* deli težko nalogo, da iztrebijo iz naše: ga javnega življenja vso gnilobo. Naj jim bo kratko bivanje med nami v bo* drilo pri delu za boljšo bodočnost tn naj poneso seboj zavest, da smo na* predni Slovenci z dušo in telesom na njihovi strani. Pozdravljeni, po svobodni volji Ijud* stva izvoljeni zastopniki prave demo* kracije! Pozdravljeni pionirji reda, pravično* stit enakopravnosti in poštenosti v dn žavil • Narodni poslanci KDK, 44 po števi-lu, pridejo v Ljubljano jutri, v nedeljo zjutraj ob 8. z beograjskim brzovlakom. ManllestacUski shod se začne ob 10. dopoldne na Taboru. Zunanji ude-leženci pridejo z jutranjimi vlaki in z vozovi v prvih dopotdanski urah. Po shodu skupen odhod z godbo s Tabora v Zvezdo, kjer bo prijateljski sestanek. Ob 8. zvečer $e vrnejo postanci zo-pet v Beograd. Delo oblastne samouprave Današnja seja ljubljanske oblastne skupščine, — Prcdsednik ugotavlja, da je nastopala opozicija lojalno in stvarno Ljubljana. 17. marca. Ljubljanska oblastna skupščina je danes dcpoldne končala svoje delo. Na dnevnem redu so bila poles predsedstvenesa tuđi poročila odseka za prošnje in Drito&be* zdravstvenega, finančnega in kmetijskega odseka. Ob 930 je pTedsednik k. dr. Na-tlačen otvori! 9 plenarno seio. Predsed-nik je nafprei naznanil. da so Doslanci SLS in posl. inž. Zupančič vložili 10 novih pred-logov, ki se nanašajo na razne kmetijske in druge zadeve ter so bili odkazani odseko-ma za kmetijstvo in javna dela Nato je pre-čital interpelacijo posl. Janka Bukovca v zadevi oblastne trošarine na alkoholne pijace. Interpelant navaja, da se te začela ta trošarina pobirati že 1. febuaria t U do-čim je bila zadevna uredba objavljena v uradnem glasilu »Samoupravic sele 13. fe-bruarja t. 1. Organi finaitčne kontrole so po-pisovali pri trgovcih in obrtmkrh zaloge v času od 18 do 22. februatia. Ker uredba ni bila nikjer poprej uradno objavljena, so tr-eovci in obrtniki prodaiaH pijace do starih cenah vse dotlej, dokler nišo organi zalog popisali in jim izročili plačilnih nalogov za nazaj od I. februar ja dalje. Trpeli so radi tega ogromno škodo, ki gre v tisočake. Dolžnost oblastnega odbora je. da uredbe pravočasno objavi, da se s tem interesenti pravočasno izognejo materiielni škodi. Razglase oblastnega odbora bi bilo treba tuđi objaviti na deželi pred cerkvijo. Interpelant vprašuje predsednika, kai hoče itkreniti, da se popravi storjena škoda trgovcem iti obrtnikom. Predsednik fzjavlja. da mu ni mano, da bi obrtniki in trgovci utroeli kako škodo. Znano je dejsrvo, da so bili vsi trgovci in gostilničarji dobro poučeni o sklepih oblastne skupščine, kakor tuđi o odtoku finančnega ministrstva, kaT je bilo objavljeno v vsem dnevnem časopisju. Sklicuje se na inteligenco obTtnfkov in tncovcev, ki so gotovo čitali liste. (Klici večine: Sai rristno nepismeni!) Nima povoda, da bi fzdal ob-lastnemu uradu kak strog ukaz. kako ima post opati. (Klici opozicije: Slo se ie samo za šikane!) O šikanah ni mogoče srovoriti kl se pri pobrranju trošarine postot>a z vso mogočo kulanco. Izdan pa ie bH tuđi v fcstih v tem oziTu uradni komunike. (Klici: Torej morak) brti namočeni trgovci ki jcostrlničarji na »Slovenca«!) Većina pa ie vzkhkala: Na »Jutro« m na »StovensVi Narod«!) Nastal je nato velHc nemir, ko je nredsednik zopet omerril, da trgovci hi gostitarčarti nišo tako malo inteligentni, da se ne bi za svoja vprašatija zanimali. Poslanec Janko Bukovec se * odgovorom predsdtdka ni zadovolift ter Je pređlagal otvoritev debate. Posl. Jos. K o b a 1 (SLS) Je rcedlagal odklonitev debate. Debata je bHa odklonjena z tf asovi večine, nakar ie nastal ponoven vihar Ifi so se čuli medklici: Bojite se! Večina je odgo-varjala: Nič se ne bojimo, vi ste demagozi Med splošrrim prerekanjem je inž. Zupančič vzkliknil: Dobri centralisti! Razne prošnje Brez debate je nato oblastna skirpščrna soglasno sprejela porocilo odseka za prošnje in pritožbe, ki ga je podal rx>s!. Toma-zin. Vse prošnje za podpore občinam, ki se nanaSajo na razne šolske in druce zahteve, se odstopiio oblastnemu odboru, da jih prouči in upošteva ter razdeli občinam primer-ne podpore Med drugimi bo oblastni odbor na predlog posl. PoljatiSTca oosredovad za uvedbo uradnih dni na Rakeku za meroiz-kusni m*ad, dalje se upošteva soomemca udruženja iugoslovenskih zeodetov za pra-vi-čno uvrstitev po novi praemariki. Geodetski studij se smatra kot fakultetni Studij. Ugodi se rudi prošnji Diiaške zadruge v Pragi za primemo podporo. Položaj rudarskih vpokojencev in rentnikov Nato te prišlo v razoravo poročilo zdravstvenega odseka glede šestin pred-logov, ki se nanašajo na zdravstvene, sod-•aln« in humanitarne zadeve. Skuoščina ie bila soglasna glede predioga posl. Križnika, ki se nanaša na rudarske strarovr>okcjence tn na ohrarritev pokrajinskega uokojrrinske-ga podpomega sklada za Slovem'io. Gre namreč za akcijo od strani TPD. da se ta skla-d ukine. Oblastrd odbor se ooziva. da posreduje pri ministrstvu za šum« tn rudnike v te} smeri, da se ta sklad Še nadalje obrani. Pocočevalec Jarđco Pe t er lin Je zlastf poudanal, da ie treba te vorašanle popolnoma razčisrJti. V debato so posesrl! poslan-c! Ign. S i t a r, Iv. T a v č a r, K r i ž n i k fn A r n e ž. Posl. Iv. Tavčar te v obšrniem hi stvamem jrovoni, ki ga je zbornica poslušala z vetfkhn zaTHtnaffijem, poiasnfl položaj rudarskih starotfpolcojencev in rentnikov. Sklad se dotira Iz posebnega davka na kon-rt3m premota in sicer se plača 5 Dhi na tono nremoga. NarveČjI kontingent konzurrra (60%} predstavljaju državne feleznice. ki pa tega davka ne plačajo. To deisrvo daje povod TPD za nkhtttev sklada. čeS da mora plačati iz svotega. \z tega siđada se va-Jorizirak) pokojom© in nee*odne rente ne samo rudarjev, ampak rudi vseh članov nezgodnih zavarovalrric v Gradcu In Trstu ter ielezmčarske zavarovalnice na Dunaju. Letnl računski zaključki TPD Da absolutno ne izkazujejo nobenih dotacii za starostno preskrbo rudarjev, kar delajo fe drug* večja podjetja. Za sanacijo težkeza položaja teh najrevnejših je merodajna Dredvsem centralna vlada, ki ima vso moč. Z vzako-nitviK) tega zaklada nišo prizadeti samo rudarjl, ampak rudi vsi oni. ki so doslej dobivali iz tega fonda rente in doklade. Z^-varovalno - tehnični deficit znaša že sedal 200 milijonov dinarjev Predvsem je treba zahtevatl, da prfspeva TPD zlasti k sanaciji bratovskih skladnic, ker Je edino ona povzročila deficit s svojim postopanjem. Govornik je nato naslikal bednl poloiaf starovpokoiencev, rudarjev. niihovih v<3ov in sirot, \A iz tega sklada dobivajo prav minimalne zneske. Ukinitev sklada bi ob-ćutno zadela narmanj 10.000 revežev. Eksponenti TPD pri bratovskih skladni-cah so vedno nerazpoloiera napram rudar-jem. To se vkii zlasti pri nezgodnem za. v a rovan ju. Družba bi morala priznati ziasti absolutno pohabljenim 133% rente, prizna-va pa jšm dosledno le samo 10U*/» rento in še to zmžava na 70 do 80S. Poleg tega je TPD pri bratovski skladnici dosegla, da sa je zvišaa siarnstna doba od 30—40 let in prispevek od 5 na 7V Z ukinitviio ome-njenega sklada b\ bili močno prizadeti razni staro\'pokojenci in pa remtnikl. SedaJ dobivajo oženjeni remo in doklado v skupnem znesku 292 Din, za držinskega čiana, ki pa je navzgor zaokrožena le do zneska 600 Din. L. 1927 je ime! sklad 8,312.369.23 Din dohodkov, določeno pa je bilo za družin&ko doklade ručiich in Mayer. Inž. Zupa-nčiC je prtporočaj m©d drugtm 1-zdajo primerne bro§uce. kako ie treba zidati gnojne jame in hleve Po vojnd je naša živrnoreia zelo trpela, gotove panoge Icrre-tijstva, kakor mlekarstvo \ziciiJ. kl ie bila v vsakem posrledu starna v svonh izvaja-njiti, kakor tuđi novinarjem. Potrebno Je, dl prenehajo strankarske strast!. Predsednik Je ob sklepti omenil tuđi zanimiv slučaj, da je med oblastnimi poslanci Četsrtina Jo-žerov, ki jim je voščil za god vse najboljše* S tem je bila sefa zakliučena. Borzna poročila LJUBLJANSKA BOR ZA. Ljubljanski horza danes ni Doalovata. ▼ prosteirt prometu so notirali: Dnnaj 801.40, Berlin 13.60. Milan 300.46, London 2?7.75, Newyork 56.875, Pari« 223,85, Praga 168.60, Curili 10.95. TNOZEMSKE BORZE. — C«1h. Beofrađ 9.1». ĐerK« 1M.70. Ntm. york S19.40, London 25345, Pariš 20.425, Pr«« ga 15.3925. Mftlaa 27.43. itran 2. •SCOVENSKT NAROD. 3ne 17. marca 1928. W*v 65 Za brezstanovanjce* «■ Kaj nam je treba ra odpravo stanor§njske bedt. — Stanoranja morajo bili pocenL — Potreba saščiU stanoranjtkih naftmiifkoT Na včerajšnji seji ljubljanske oblastne fckupščine ie v debati o ustatiovitvi oblast* nega zaklada za izradbo malih stanovanj v visini 10 milifonov dinarjev Dosl. đr. Dinko Puc v krajšem govoru podal nasJednjo sll-ko stanovanjskih razmer tu stanovanjske bede pri nas. Posl. đr. Dinko Puc ie pavdarial, da te stanovanjska beda dandanes največje socijalno zlo v drugih, kaj sele v naši državi. Naša država, ki bi morala imeti ravno v tem vprašanju največji interes, ni dosedaj v tem pogledu ničesar storila. Vse druge države so veliko žrtvovale za to, da bi vsaj deloma omejile stanovanisko bedo, ki se je zaradi vojne razpasla po celem svetu. Naša država do sedaj ni ničesar storila, da bi pomagala samoupravnim edinicam, niti ni svojemu uradnišrvu in nameščen-cem, da dobe poSteno stanovanje. Na-sprotno! Razorila ie svoie urade ter }ih nastanila v privatnih hišah in tako je Se sama kriva, da se je stanovanjska beda razširila še naprej. Stanovanjska beda Je korenina vsega tla ne samo zato. ker mora toliko ljudi v ruestu kakor tuđi na deželi prebivati pod milim nebom, ampak tuđi zato. ker vpliva tuđi na moralo onih, ki imato Ie skromno streho v nezadostnih prostorth, kjer pre-bivajo z desetimi ali trinaistimi otroci v luknji, ki nima ne zraka ne svetlobe. Vpliva tuđi na celokupno gospodarstvo. Stanovanjska beda je povzročila, da so 8e pri nekaterih stvareh cene zvišale, na-b!astnf odbor s svoihn prejS-niim postopanieTn 5e poostrll. ie to prav In debro. Seveda ie nezadosten tuđi ta korak ampak vendar sprejema-no odsekov pred-log In se zahvaliuiemo, da je oblastni odbor prišel s tem pred^ojsom žel'mo »amo, da v bodoče ne bo postopal ozkosrčno. ampak se bo spomnll UnbUanske občlne. kl v natvečjl merf plačufe raznovrsine dav-ke ttid! *a oblant. doćim od rvbla^tne skup-^čine doslei še ni ničesar dobila Želimo, da oblastni odbor v bodoče -nisli na Ljirblja-no in svoie delovanje ne ometl samo na to delo. ki poTienia le maihen korak in od-stranitev stanovaniske bede, ampak tuđi v ostalem podpfra akcije tistih. ki hočejo stanovanisko zlo odpravftf Mislim pred-vsem na starmvanteko zasČfto Llublianski fn mariborski občinski svet sta se izrekla za podališanje stanovanjskeKa zakona Ne mislim Pri tetu na stanovanteki takon kakor danes obstoia. ampak na to, za kar so se izrekli hišnl posestniki sami, nam-reč, da bi najemnine ne smele oresegat! Zlate paritete, ampak se zakonito omejile na najemnine na zlati pariteti in ustanovi! nek forum, ki bo razsojal, kake naiemSčine so prfmerne. Le na ta način se bodo zlorabe odpravile. kafti. da se danes zahteva za stanovanje, za katero se Je prej plaćalo me-sečnih 15 kron, 800 do 1000 Din — in takih slučaiev ie v Ljubljani veliko — ie pač ne-vzdržno in tu ie z vse-ni silami treba nekai storitl, da se temu zlu priđe v okom. Pri-Hsnitl bo torei treba na državo, da spre-meni dosedanio politiko fn da sh uzakoni z^5Čita najemnikov vsa? v tišti meri, ki io priznavajo hiSnl posestniki sami. Le to more dovesti do omilienia stanovan'ske bede in ozdravljenja sedanjih neznosnih gospodarskih in socijalnih razmer. Pisane zgodbe iz naših krajev Prpič Mali kot razbojniški poglavar- — Zverinska maćeha« — Ugrabljeno dekle. — Poneverbe pri bolniški blagajni. — Neva- ren žepar pod ključem« — Originalen žepar. ' Naslednji Prpičev zločin dokazuje, da je bil mož pravi naslednik Čaruge in poglavar dobro organizirane roparske tolpe Prpić je nekega dne sklenil oro-pati čuvajnico št. 12 na progi Garčin» Staro Topolje. Obvestil je svoje po* magače Vrbanca, Krmpotiča in Vuko* vica, V čuvaj nici je prebi val čuvaj Ma* to Rustanbeg s svojo ženo Olgo in po* močnikom Tvanom Plaščevičem: Dah pred napadom je bil čuvaj z ženo v Zagrebu. Zato s-ta bila zakonca utruje-rAa in sta ležala čez poldne. Okoli 2. ure je čuvaj vstal. žena je pa Še poležala. Ko se je amračilo. je žena zagledala nenadoma tri maskirane moške, ki so se p'lazili iz kuhinje v spalnico. Tedaj je vstopiJ čuvaj in ropar je nameril nanj revolver in sprožil. Čuvaj je obupno zakričal in se zgru-di] na tla. 2eho iavili orožnikom, težko r>o5kodovano dekletce pa odoravili v bolnico Zdravniki so ugotovili. da se je prelom na nogi Že začd gnojiti In Vsi na veliki shod KDK v Ljubljani kl se be iršil ¥ nedeljo ob 10. dopoldne na Taboru Naia voditelja Svetozar Pribićević in Stepan Radić nam bosta poročala o odločilni borbi za enakopravnost in poštenje v državi- bodo morali mladi nesrečnici amputl* . rati nogo. Sele zdravnikom je deklica | povedala, da jo je mačeha pretepla in ji zlomila nogo. Pri tej priliki je prišlo na dan, da je mačeha že preje enkrat zlomila roko. Otroka so obdr» žai v bolnici, maćeho so pa izročili dr* žavnemu pravdniku. -¥- Menda se je tuđi romantika demo* kratizirala in se razširila med širše pla« sti, kjer se Še najdejo romantične du* še. To je po večini svet trgovskih po* močniko\ in malih šivilj, potnikov in služkinj. Romantične dogodivščine med temi ljudini se pa odigravajo vča* si prav moderno, kakor dokazuje Iju« bavna pustolovščina neke služkinje in njenega gorečega oboževalca iz Bele Cerkve. Pri lastnici fotografskega ate« Ijeja Ireni Cecz je bila uslužbena lepa in postavna 161etna Liza 2ak Za njeno Ijuoezen so se potegovali številni obo* ževalci, najgorečnejši je pa bil Peter Hagel, ki je bil dekletu stalno za peta» mi. Ko mu je dekle povedalo, da se bo s starši preselilo v Rumunijo, je Peter prisegel. da raiš? urare, kakor da bi Li* zo zapustil. Nekega večera, ko je šla Liza po mleko. ie zagledala v temi av* to in v njem svojega fanta, ki ji je pomigal, naj se približa Rekel ji je, da gre v Nemčijo in se mora posloviti Ko se je Liza približala avtu, so jo pogra« bile krepke moške roke, )i ovile z rjuho obraz in jo vrgle v avto. Ko se je že danilo, so v avtu dospeli do vaši Sko* renovac, kjer ima Peter malo posestvo. Pri sorodnikih sta najela stanovanjn In prebila na deželi nekaj prav srečnih dni. Policija ju je neumorno iskala. Li* zrni starši so pa dobili brzojavko: Ju* tri zvečer prideva, Liza, Peter. Ko sta sta dospela z vlakom v Belo Cerkev, so iu čakali na kolodvoru številni sorod* riki in tuđi policija. Ker se je med tem dekle popolnoma odlocilo za Petra ln policija rrra ni storla niČ žalega. Te dni je direktor boniške blagajne v Novem Sadu javil policiji, da je bla-gajniški uradnik Bojim Brkić poneveril veijo svoto denarja. Sprejel je denar in ga ni izročil blagajni. Preje je bil usluž* ben pri finančni direkciji in so ga žara« di nerednosti odpustili. Ko so odkrib, da ie tuđi pri bolnički blagajni noneve-ril, je dobil dopust, da mtd tem po* ravna manjkajoče zneske. Brkičeva žes na je ponudila blagajni 15.000 Din od* škodnine. Policija ga zasuduje, vendar ga do sedaj ni mogla ;lediti. Najbrž se je napotil v svoj rojsrn? kraj Smc* derevo. Ženi je zagrozil s smrtjo, če ;z* da. kam je pobegnil. Pontveril je nad ^0.000 Din. BrkiČ je sin visjega držav« nega uradnika in je žive! zadnje čaše ^elo razkošno. -¥■ Ped dnevi je šla pa zagrebski Ilici neka Ank-a Glaser, uradnica iz Daruvara- Ko je bila pred hotelom Lovski rog, je začutila, kako je nekdo posegel v njeno torbico in izvlekel iz nje denar-nico. Uradnica je začela kričati in se je spustila za nekim mladeničem, ki je bežal po Ilici z njeno denarnico. Mlmo-idoči so prizor videli in so se tuđi spustili za tatom. Videč nevarnost, je žepar vrgel denarnico proč, hoteč tako zadržati svoje zasledovalce. Ti so ga pa navzlic temu dohiteH in izročili stražniku. Denarnico so tuđi pobrali na pločniku in jo vmili lastnici, ki ne trpi nikake škode. V denarnici je bilo okoli 3000 Din. Ko so žeparia zaslišali, je izjavil, da se piše Vekoslav Majtanić in j-e mlinarski pomoćnik brez stalnega bivališča. Priznal je, da je hotel Gla-serjevo okrasti, ker je bil v stiski. Tišti dan, ko je Majtanič izve«dtel to žep-no tavino. je prišla na policijsko direkcijo neka Leopoldina Hribar in javila, da ji je neznanec Izma-knil pred Lovskim rogom denarnico, v kateri je bilo 1640 Din. To se je zgodilo eno uro preden ie Majtanič poskušal okrasti Olaserte-vo. Osumljen je bil Majtanič, ki je pa odločno tajil, češ, da v tego3 v Lvovu. — Službeno ii LHP. Ex presidio, proti naknadni o*1obritvi uprav, odbora ee dovoli SK Ptuju odigranje tekme Maribor : Ptuj dn*» 18 marca v Ptuju. — Kat sodnik se do-loČa s Otmar Samuda. — Izjemoma se dovoll predcaeen nastop na SK Ptuj Irmi Fuhr-mann. — Tajnica. £Beležnica KOLEDAR. Danes: Sobota, 17 mari-a 19?8, katolica« ni: Gertruda, pravoslavni: 4. marca Gera-sim. Jutri: Nedelja, 18. marca 1928, katolifanli Edvard, pravoslavni: 5. marca, Konon, DANAŠNJE TRIREDITVE. Drama: »Danes borno ti?i<. Opera: >Madame Butterflvc. Predavanje t drtištru So^a* Prof. Vinko ftarabon Po svetu okoli. 2upan?ireva proslava v areni 5arodn?g* doma ob 20. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama; Ob 15.: >Pepelka«, ob 20. >Se* strična iz Var5ave<. Opera: Ob 15.: >Martac, ob pol 20. >Polf. ska kric. Tekme na igri§fn Primorja, Slovan — Di« rlja; Primorje — Jadran. Obrtniška proslava t Kalini ob 20. Shođ KDK ob 10. na Taboru. DE21RNE LERARNE. Danes in jutri: SuSnik, Marijin trg; Ku-ralt, Go^posvet^ka cesta. Repertoar Narodnega gleđališča v Ljubljani, Drama: Začetek ob 20. 17- marca, »obota; Danes borno ti?i. Ljudska predstava pri Izredno znižanih cenh Izv. 18. marca, nedplja: ob 15. Pep^lkt. Zadnji* krut v Rezoni pri izredno rnižanih ce- nah. Trven. — Ob 20. Sestričnu \t Vnr-feav« Ljudska predstava pri inižanib ce-nah Izv. 19. marca ponedeljek: Cyrano de Bergerao Izven. Opera: Zacetek ob pol 20. 17. marca, sobota: Marame Butterfly. Re4 C. Gostuje pa Zlata Gjunt?jenac. 18. marca, ne*lelja: ob 15 Marta Ljudska predstava pri znižanih ceuah Iz*. — Ob pol 20 Poljska kri, opereta Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. 19. marca, ponedeljek- ob 15 Grofica Marica Ljudska predstava pri zoižanin ce« nuh. Izven. Pepcant in Pepčkom Mnogo je nas, ki smo dekleta in fantje od fare in ki so nam dali z le* gnano soljo patrona dežeie Kranjske za varuha. Zdaj ga nam kanijo vzeti ali pa degradirati na oblastnega patro* na, pa ga ne damo. Tište koledarjef ki so našega Jožeta že ocrnili* moramo bojkotirati, kajti se nam utegne druga* če pripetitt, da bo naš patron v bodo* če Joco ali Jovo. To pa ne gre, že za* radi troimenega naroda in mile tro* imene domovine ne. Vsak narod na) ima svoje patrone, da ne bo v nebe* škem kraljestvu med njimi prečanskih in kajmakčalanskih front. Mi, kar j€ nas Kranjcev in Stajercev, ostanemo Janezi in Pepčki, onim tam preko • Kajmakčalana pa privoščimo Joce in Jove. Zastran tega ne borno manife* stirali. Pač bi pa kazalo manifestirati, đđ dobimo iz budžeta primerno podporo za god in vezovanje. Letos imamo kar dva praznika in bo presneto zaltava* če ne bo od nikoder priboljška. In menda ga res ne bo, kajti so vst dis* pozicijski fondi že zasedeni in tuđi ko* ružo za lačne Bosance so že oglodale državne misi. Tako nam ne kaže dru* gega nego ostati doma in prositi pa* trona, naj vsaj prihodnie Ieto vtihotas pi v budžet kak priboljšek za naš god. Škoda, na nimamo v bokserski soli mens da nobenega zastopnika, da bi v na* šem imenu razbijat po klopeh in gla* vah* kadar se dele podpore tištim, ki so že jako dobro nodnrti. Enotna fron* ta vseh Pepc in Pepčkov bi bila nujno potrebna, kajti dokler je ne bo, se lafu ko obrišemo za pribotjšek pod nosom. Vse drvaače bi bilo, če bi imeli Pepčka za ministra. Ker ga pa nimamo, bodi* mo veseli, da ga lahko še dobimo in ds še ni vseh dni konec. V ponedeljek pa dvignimo čaše tn nazdravimo našemu kot deielnemu pm tronu, če ne gre dru&ače tuđi z timo* nado in čajem v trdem sklepu, da osta* nemo Pepce in Pepčki in da borno držali t Janezi, kakor smo došlej. V znamenju Janeza borno zmagali. Za to jamči vsem, ki se bodo v pondeljek ve* zovali Pepe iz uredništva. Stev. 65 •SrOVENSKT NAROtH đne 17. mare* 1928. Strtn 1 Delu čast in priznanje! 251etnica obstoja Zveze obrtnih zadrug t Ljubljani« — Njene članice in za naše obrtništvo zaslužni možje« Jutri in v pondeljek proslavi Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani 25-letnico svojega obstoja. Cetrt stoletja intenzivnega, po-žrtvovalnega in uspešnega dela ima za se-boj ta naša agilna obrtniška organizacija in dolžnost javnosti je, da se ie ob jubileju spomni in da oceni njene zasluge za razvoj iii napredek slovenskega obrtništva.. Slovenci smo že po naravi pridni, solidni, varčni in žilavi. Težke razmere, v katerih smo se mora-li boriti za svoi obsta-nek, so tiščale k tlom nele naš nacijonalni, marveč v veliki meri tuđi gospodarski razmah. Tako smo ostali Slovenci siromašni in vse, kar imamo, smo si morali pri-boriti s svoio žilavostjo, vztrainostjo in trdim delom. Industrijalci, trgovci in obrt-niki, ki se jim je posrećilo fundirati svoja podietja z večjim kapitalom, so med nami v primeri z drugimi narodi zelo redki. Pretežna večina naših pridobitnih krocov obra-tiije s skromnim kapitalom in se mora bo-Titi z velikimi težkočami. A vendar smo Iahko ponosni na sadove svojega dela, ki kažejo, da bi se Iahko sčasoma gospodarsko osamosvojili, če bi naletele naše želje in zahteve na merodajnih mestih na pravo razumevanje. V delu za gospodarsko osamosvojitev in procvit slovenske zemlje pripada eno prvih mest Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Pred 25 leti o stanovskem gibanju med slovenskim obrtništvom še ni bilo govora. Imeli smo sicer obrtniške zadruge, toda med njimi ni bilo nobenih vezi. Sele ko Ie nastopil prvoboriteli na poliu našega obrtništva g. Engelbert Franchetti, ki je položi! temelje enotni obrtniški orsaniza-cMi, so se razmere zboliša'e. 8. decembra 1902. se je vršil v dvorani Mestnega doma v Liubliani ustanovu i občni zbor deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug. ki ga je otvoril predsednik pripraviial. odbora gosp. Encelbert Pranchetti. Izmed 40 obstojeČih obrtniških zadrug se je pridružilo zvezi samo 8. Iz tega je razvidno, kako nezavedno je bilo takrat naše obrtništvo in kako malo smisja je imelo za stanovske interese. Prve članice Zveze so bile zadruga kroiačev v Liubliani s 115 člani. zadruga brivcev v Ljubljani s 25 člani. zadruga me-sarjev v Ljubljani s 70 Člani. zadruga kovinskih obrti v Ljubljani s 66 člani, zadruga Kostilničariev v Liubliani s 320 člani zadruga rokodelcev in dopuščenih obrtov v Ložu z 88 člani, zadruga rokodelcev v Idriji s 156 člani in zadruga pekov v Ljubljani. Iz teh skromnih začetkov se je začela razviiati stanovska organizacija našega obrtništva in kmalu je posegla tako temeljito v življenje našrh obrtnikov, da je Stevilo njenih članic'naglo naraščalo. Obrt* trk* «n \cmahy spoznali, da -Imaio v zvezi edino zanesljivo oporo, ki Iahko ščiti njihove življenske interese. In danes. ko slavi 25-letnico svojega plodonosnega dela, je Iahko ponosna na uspehe, kaiti o-d 79 v ljubljanski oblasti obstoječih zadrug jih šteje 45 med svoje članice. S svojo matico slavilo 25-letm* Jubilej tuđi njene članice: pokrajinska zadruga ta-petnikov, preprotrarjev, izdelovateliev žim-nic itd. v Ljubljani, zadruga pekov, stro-kovna zadruga koncesioniranih dektroteh-nikov za Slovenije zadruga kroiačev, kro-jačic in sorodnih strok, pokrajinska zadruga fotografov za Sloveniio. zadruga urar-jev, optikov, zlatarjev, pasarjev in graver-jev, zadruga čevljarjev, zadruga ključavni-čarjev, zadruga trgovskih vrtnarjev za Siovenijo, zadruga knjigovezov. strokavna zadruga tesarskih mojstrov, pokrajinska zadruga kleparskih instalacijskih in kot-larskih mojstrov, zadruga mesariev in pre-kaievalcev, zadruga stavbnikov za Slove-nijo, zadruga brivcev, frizeriev in lasničar-jev, pokrajinska zadruga dimnikarjev za Sloveniio, zadruga sodavičariev za Sloveniio, oblastna zadruga sladščičariev In me-dičarjev, zadruga kovinskih obrti, zadruga sobo-črkoslikariev, pleskar.iev in ličariev, zadruga koncesijoniranih 2obotehnikov za Siovenijo, zadruga tevošćkov. zadruga pre-voznikov, pokrajinska zadruga kamnoseških mojstrov, pokrajinska zadruga krovcev za Siovenijo. zadruga mizariev. vse v Ljubljani, dalje obrtna zadruga rokodelskih in dopuščenih obrtov v Logatcu. zadruga ro*ko-dtlskih in dopuščenih obrtov v Zireh, za- druga krojačev to krojačic nz Jesenicah, kolektivna obrtna zadruga na Bledu, skupna obrtna zadruga v Stični. zadruga čev-1 arjev in zadruga rokodelskih in sorodnih obrti v Zagorju ob Savi. obrtna zadruga oblačilnh strok v Trbovljah, obrtna zadruga lesnih in kovinarskih strok ter zadruga čevljarjev v Brežicah. kolektivna zadruga obrtnikerv v Sevnici ob Savi. obrtna zadruga v Crnomlju, zadruga rokodelskih obrtov v Kočevju, zadruga čevljarjev, zadruga kroračev in zadruga kovinariev $ Ribnici. zadruga svobodnih, rokodelskih in dopuščenih obrti v Mokronogu. zadruga rokodelskih ifi sorodrcih obrtov v 2eleznikih, zadruga mesarjev, klavcev in r>rekajeval# cev v Kranju, skupna rokodelska zadruga v Gorenji vaši nad Škofio Loko ter zadruga čevljarjev v Žuženberku. Da se je mogla Zveza obrtnih zadrug tako uspešno razvijati in da ie dosegla v razmeroma kratkem Času tako rarveseljive uspehe, gre zasluga prvoboriteliem na polju našega obrtništva, med kateTimi naj om«-nimo samo gg. častne^a načelnika Zveze Rngelberta Franchettija. načelnika Josipa Rebeka, častnega člana, ravnatelia držav. Obrtne sole Tvana šubica. srlavneza tajnika TOI dr. Windtscherja. načelnika mirristr-stva za trgovino in industrik) dr. Rudolfa Marna, industriica in podpredsednika Sploš-ne zveze obrtnih zadrug v Mariboru Jakoba Zadravca, predsednika obrtnega društva v Celju in častnega člana SploŠne rveze obrtnih zadrug v Mariboru Ivana Rebeka, tajnike Zhornice TOT Tvana MohorlĆa, dr. Ivana Plesa in dr Pretnarta. direktorja Srednje tehnične šote v Lhibliani Josipa Relsnerfa, tajnika Zveze Tsmaciia Kaiserja, ravnatelja urada za pospeševanie obrti v Liubliani injr. Gullča, ravnatelja liublianske-ga veleseima Milana Dfilarja, dentista in predseđnika obrtnega društva v Novem mestu Filipa Ogriča itd Predaleč bi zašli, če t>f hoteli navaiat? nnena vseb onih, ki osfaneio traino zapisani v zgodovini našega obrtništva. Zvezi, vseirt ntenim članicam in vsem onim požrrvovarriim možem. ki se ne stra-šijo srmotnih in moralnih črrev. kadar gre za irrterese našega obrtništva, želimo še mnogo let uspešnega in plodonosnega dela za povzdigo naše obrti. Dr Stevo Divjak BOletnik Zdravnik je prijatelj in dobrotnik clove-štva v njega težavah in nadlogah, boleznih in nesreCah — a kljub temu v obče ne najde priznanja in zahvale Zlasti ne psihijater. In vendar baš ta posveca svoj© moči najrev-nejšim in ima trudapolno, včasi tuđi nevar-no službovanje. Ako se torej ob 601etnici spominjamo psihijatra, bodi mu ta spomin malo zadostilo za mnoge neprijetnosti in te-žave ter obilo nehvaležnosti, ki jih je užil v življenju. Dr. Stevo Divjak je rodom Hrvat iz sa-grebske okolice, a povsem udomačil se je med Slovenci, kjer službuje po kratki dobi bolniške službe ter prakse v Prevojah in etrokovni specijalizaciji na Dunaju od L 1895 dalje nepretrgoma. V tem Času je bilo v vsem 17.537 bolnikov oskrbovanih v tem zavodu (zadnja leta v veliki in trajni prena-polnjenosti), a bil je dostikrat sam, saj je zlasti 14dnevni staž bil brez vsakega pome-na. Četudi je bilo v tej dobi prideljenih 74 zdravnikov, so Ie malo§tevilni. ki so vztra-jali dlje časa, bili resnična pomoJS. Glavno rielo je slonelo vedno na njegovih ramah, in bil je, dočim sta bila prej v zavodu dva prima rija. oH vojne sem sam To obilo io tež-ko delovanje zasluii priznanje! Dr Divjak se je poročil s Slovenko ter vzgojil svojih 6 hčera v zavedne Slovenke; zato ga po pravici gmatrajo za naturaliziranoga Slovenca ter mu bližnji okoličani radi zaupajo in iSčejo pomoči pri obolenjih in ne-zgoHah. S svojo konciljantnostjo 6i je prido-bil splosno spoStovanje in med kolegi prijatelje, ki hofejo z društveno proslavo 60-letnice dokazati svetu, da je tuđi tiho, naporno, dostikrat nelrraležno delo adravniko-vo vredno oWp pozornosti. Odlicnemu stro-kovnjaku in požrtvovalnemu delavcu na zdravstvenem polju želimo, da bi ga ohranila usoda Številnim prijateljem in trpecim bol-nikom še mnogo let. Razvoj parnih naprav in povećanje ljubljanske elektrarhe Zanimivo predaranje ing- Gufića. — Električni tok je v Ljubljani predrag, zato je vsaka smotrena elektrifikacija nemogoča- — Program bodoce elektrifikacije. • . Sin oči je predaval ▼ ljubljanski inženjerski zbornici ini. g. Gvido Gulić o razvoju modernih parnih naprav in njihovega pome-na za razširjenje ljubljanske elektrame in vodarne. Svoje predavanje je iz tehtnih raz-logov razdelil v dva dela. V prvem delu je na kratko orisal pomeo tega razroja za po-večanje ljubljanske e^ektrarne, v drugem pa je razpravljal o povećanju kapacitete mestne vodarne v Klecah. Objavljamo za enkrat po-ročilo o predavanju o povećanju ljubljanske elektrame, do^im prinesemo drugi del zani-mivega porocila v eni prihodnjih številk. G. inž. Gulić je v glavriem izvajal slede-Ce: Pred in med svetovno vojno je zna5al parni pritisk približno 12 do 40 atm. Z zviša-njem parnega pritiska in pogretjem pare se zmanjšuje pri precrreti pari enake temperature potrebna proizvajalna množina kalorij. Tstočasno raste število razpoložljivih kalorij S pritiskom in temperaturo pare raste torej tuđi termični efekt ćele naprave. To je napo-tilo konstrukterje, da so po vojni naglo vi-sali parne pritiske. Velike moderne centrale obratujejo dandanes običajno s 30 do 40 atm. in pregrevajo paro na 400 stopinj Celzija. Vitkovice imajo ćelo napravo za 18.000 Kw., ki obratuje s 120 atm. in pregreva paro na 490 stopinj Celzija Siemens pa ima 1000 Kwno preizkusno napravo. Paro proizvaja 8 pritiskom 225 atm. v Bensonovem kotlu, na kar jo reducira na 100 atm. in pregreva na 410 stopinj Celzija, predno jo pušča v parno turbino. Zvišanje parnega pritiska in temperature pregrete pare, kakor tuđi ostala uredba par-nokotelnih naprav so zmanjšale potrošnjo kuriva. Omenjam pri tej priliki, da rabijo pariške centrale praktično 5.500 kg kal. za ,Kw-uro. moderne angleške centrale 5000 kalorij, najmodernejše ameriŠke in nemške ćelo 3.900 kalorij tako, da se že pribliiujejo idealnemu številu 3.000 kalorij v kurivu za Kw-uro. Parne naprave e pritiskom 30 do 40 atm. obratujejo termično ekonomičnejše nego Dieselmotorji, zato je pričakovatl, da bo imel moderni razvoj parnih naprav zelo velik vpliv pri gradnji bodočih transportnih strojev. V svojih nadaljnih izvajanjih se je bavil predavatelj podrobnejše in strokovnjaško s parnimi kotli, napajalno vodo, kurivom, re-šetkami, ekonomizerji in ogrevalci zraka, omejevanjem toplotnih izgub v obratnih pav-zah, kontrolnim! instrumenti in parnimi tur-binami, nakar je podal svoje strokovnjaško in s toČnimi Stevilkami podprto mnenje z ozirom na zvišanje letnib-.obratnih ur pri naši elektrarni in z ozirom na priključitev centrale z Medvodami in Završnico. Krivulja dnevne obtežbe ljubljanske mestne elektrame nam kaže, da postaja obtežba od leta do leta bolj neekonomična. Še 1. 1924. smo imeli 2.320 letnih obratnih ur, leta 1926. smo padli na 2.150, leta 1927 pa ćelo na 1.880. Konica torej raste, letna potrošnja se se pa bistveno ne spreminja. Vzrok temu je po mojem mnenju visoka cena električnega toka, zato se bo moralo občutno poceniti tok, ako se bo hotelo raz-Širiti obtežilne konice. Dokler bomo ostali na dosedanji poti, je vsaka smotrena elektrifikacija a priori onemogočena. Pred vsem moramo poskrbeti za napravo, ki bo v stanju proizvajati cenen tok. Za to je enake važnosti, da s pametno tarifno politiko privabimo konzumente, ki bodo sčasonia spremenili današnji desolaten diagram. Sem prepričan pristaš medvodske hidrocentrale, ki naj se pa gradi skupno z drugimi interesenti, predvsem mislim tu na na-šo veleindustrijo in na Falo, ki se je z dopisom od 10. t. m. sama ponudila, da pre-skrbi pod ugodnimi pogoji potreben kapital za zgradnjo medvodske centrale in razširjenje obstoječe kalorične centrale v Ljubljani. Program bodoče elektrifikacije naj bi bil po mojem mnenju sledeči; Medvode. ki imajo 8mesecno 4000 Kw, prevzamejo temeljno obremenitev. Medvode se spoje z ljubljansko kalorično centralo, kakor tuđi z Završnico potom 35.000 voltov daljnovoda. Ljubljanska kalorična centrala dobi moderno visokotlačno parno turbino za 1.500 Kw tako, da Iahko krije dnevne koni- ce do 3.000 Kw. Pri tej priliki omenjam, da znasa minimalni dotok potoka Završnice po praktični preizkušnji inž. Vaga je Ie 55 1 za sekundo, iz česar sladi, da so bila svojeČa«-na merjenja napaČna odnosno da pušča jez v veliko večji meri nego je bilo svoječasno ugotovljeno. Nabiralnik Zavrtnice bi se moral pozimi, ko je najmanjsi dotok, polniti od Medvod po možnosti z nočnim tokom. Crpal-ke bi se Iahko postavile v visini 30 m pod sedanjim jezom in to pri prvih mlinih, ki imajo vedno dovolj vode. Vodna pravica je bila svojčas odkupljena in ni tozadevno nobenih pomislekov. V slučajih izredne suše bi mogla ćelo ljubljanska elektrama polniti bajer završniske elektrame, saj je znano, da so si zgradile Drazdane v Nieder^arti umet-ni bajer za približno 1 milijon kub. metrov vode, v katerega črpajo ii parne centrale s pomočjo centilnih črpalk vodo, ki krije dnevne konice do 32.000 Kw. Interesantno je, da se je zvečala potrošnja kuriva Ie za 10 do 12 odstotkov, medtem ko daje popolnoma ena-komemo obtežena kalorična centrala celih 40 odstotkov več energije. Efekt te akumulacije znasa od centrale preko bajerja zopet do centrale povprečno 55 odstotkov. Opisana priključitev nizko- in tisokotlao-oe vodne z ljubljansko kalorično napravo nam daje možnost, da izvedemo elektrifikacijo dežele, obenem pa odpadejo s tem vsi dosedanji pomisleki za priključitev na omrežje Fale. Kakor rečeno, mora biti ljubljanska ka-lcriČna centrala čim ekonomičnejša. ako ho-čem», da izpolni svojo nalogo. Zato priporo-čam, da se postavijo kotli za 20 do 30 atm. in 400 stopinj Celzija in čim ekonomičnejso parno turbino. Taka centrala bi bila enako-vredna dobro obremenjeni vodni centrali. Ako bodo imeli oddajo toka v rokah pravi ijudje, potem ne dvomim, da se bo tekom 10 let oddal ves tok Medvod in da se bodo ražen tega nadomestili obstoječi batni parni stroji z drugo moderno turbino za 1.500 Kw, velikost, katero smatram pri danih prilikah za primerno. Ta program omogoČa vsaki posamezni centrali, da oddaja tok tuđi posebej, seveda Ie toliko, kolikor ni rezervirana skupna o<1-daja. To je zelo važno tuđi za ljubljansko kalorično centralo, ki naj pritegne predvsem veleodjemalce Ne bom se podrobno spusčal v rentabilitetni izračun posameznih central, ker sva 8 kolegom inž. Turnskom že svojčas obravnavala isto vprašanje v >Tehničnem listu« leta 1925. Prosveta Ljubljanska draaa Gostovanje Št iakobskeca sledališkesa odra. S Kraigherjcvo nekako femindstičn-o borbeno dramo »Školjko« za žensko enako. pravoost v erotskem življenju so ainoći gostovali vzorno marljivi šentjakobski di-letantje. Njihovo resno umettiiško stremljenje in velika i>grals>ka sposobnost bi bila zaslužna večjega zanimanja naše publike. Tuđi sinoćnja predstava je stala visoko nad nivojem običajnih diletantskih predstav. dasi je bila v naglici vržena iznova na oder. Zlasti gdč Ervina Wrischerjeva je taleni. ki s*pada na resen oder. Pepino. ki i'šče v moš-kih dušo in srce. a nahaja za-pored Ie bes-tije. brezdušne don Juane. je podajala z doživljano naravnostio, zelo temperamentno iti učinkovito kakar resni, ru. tinirana igralka. G Kar us, ki je predstavlja! Torcina, sitiočj ni bil v svoji naravni formi, vendar ga je podal psiloški pravilno in uglajeno Q. Košak kot Maks je igra-lec velike spretnosti in priro>dne igre: ne pretirava tn govori Jasno, razložno. Menda ni Ijubimec. a svojo nalogo je vrš'li vseskoz simpatično. Ga. A sta Jana je ijrralka nežnih plahih žensk. zato ii je bila »profesorica Ijubezni« Olga prot; naturi Gospa ima že dokai rutine :n se vede glađko, pri-jetno ter dela ugoden vtisk. Od vadi naj se skrivanja oci, naj ne gleda v tla ali v mi. zo! G. Blaž ima leo organ, samozavesten laupno vffvušargz \ £t >4um« f* (te ftloM ur« -e tM3M» đov«tu. tevav prt »em »no^oć* n«»(^ prihranile Vpi «AhQ| ne1 6r.ost«vno 14 raatoo«. ber Have ur« lovatu ne moreie *c»ut>aB' %3lm more« poiem doOuiBa. 0« *e pere Vaie 6no penlo \m »vae. *oine, Crepa w\ *>orm » navalim muon *ft m«T\j vređrumi pra«iirum* jfedaa«? V»!eC ie^a sa »oiiuA>>]te pn pro- f\jo tnrga pcn\a te dobro »fvdneg* fam. aa m«, har prenese ćuto voda prenese ludi Jtux" bn**o u*-v&atxe kod _£ux" *o>iuil a« ttrervm druitrutoeoa fenla pninarvo pro».'.o •redtvo *JiMro; 1c naj ne pozablja soijralcev in ne (jpi-zuje pbćmstva. Prav runvno igro in kov jrico ima g. G n i (J 0 v e c, ki je VM:kakor eem*ki Teier Ivanke Vejrro-HraM»- ▼«. 0 njem ni mnogo povedati. Ga. N>vJro-Hrastova je nam dobro znana po svoji prav izvrstni knjizi o Battkejevi metodi, je torej izobražena plnsbena peda?o$jinia, no, kot kencertna pevka v tej formi, kakor včeraj zvefer v Filharmoniji in 8 tem nedolžnim programom, mi ni bopzna kako imponirala. Je pevka, rekel bi, vizitnega formata, z dobro Solo; zlasti dobro pogodi liriČno stran pesmi, jih izdela prijetno dinamično, vzgled-ni so p in pp, toda na krepkih mestih od-poveduje. Intonacija je pemtertam nejasna, Čemur se pri tako hvaljeni pevki prav rea čudim. Program je bil enolifen in ne bog-zna kako tehten. Najboli sta us'ajala §e F'ran-coz« Gorard rn Masspnet, prižaien je bil tuđi slovenski d^l programa. Zlasti teya ji štejem v dobro. Ga. pevka je program hitro absolvirala. Tuđi to je bilo nekaj vrerrni-ljevalec. Velik del usj>eha včerajšnjega ve-Čera srne iti na njegov načun. —f1. P&sijon ▼ IjublUn-ikem Narodnim pi^-riali^u. Na tiho nedeijo, dne *J5. t. ni. ** uprizori prvikrat na Ijubljanskem gledali.Vu Pasijon. Izvirno besedilo jeruziileniskih dev fjodkov o velikonočnih dneh leta 33 po Kri-stusu sta priredila za oder po npisih štirih evanpelistov gg. Edvard Gre«orin, flan drame, in dr. Roman Tominec iz reda očetov franciškanov. Pasijonska ipra ima tri dH«a in štirinajst slik. Prvi del ima sledeče slike: 1. Vhod v Jeruzalem. 2. Postevovt*nje Sine-drija (zbora velikih duhovnov). 3. Jezus v Betaniji. 4. Sklep Sinedrija. 5. Zadnja verer-ja. 6. Getzemani. Drugi del: 7. Feler zataji Učenika. 8. Obsodba Sinedrija. 9. Pred Pilatom. 10. V sodni palači. 11. Glejte, clovekl Tretji del: 12. Pot na GoljEfoto. 13. Golgota. 14. Gospodov pogreb. Kristusa predstavlja g. Eldvard Gre^orin v ostalih vlopah (t>4) pa je zaposlen ves dramski ansambl, večerui zbor in drugi, ki prostovoljno sodelujejo pri tem znamenitem delu. Prva uprizoritev bo v nedeljo popoldne ob treh. Vstopuue »e bodo dobivale v predprodaji. Danes igra Š?ntjakobPepeIka< po izredno nizkih cenah od 10 Din navidol. Zvečer ob 'JO. pa komedija »Sestrična ix VarŠave< pri ljudskih cenah. V operi se poje popoldne ob treh >MarLa<, rve-ler ob pol 20- Pa opereta »Poljska kric. Obe deli v običajni Lasedbi pri znižanih ljudskih cenab.. Na Joiefovo v ponedeljek l'J. t. tn. jo v drami predstava Ie tvečer in sirer Rostan-dov >Cyrano de Berjferac«. V operi pa je ob 15. uri popoldne iGrofica Maricac kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Gostovanje ljubljanske opere. Z ozirom na razne vesti, ki so bile priobčene zadnje dni o jrostovanju ljubljanske opere, smo dobili od jrjex*aližke Uprave sledeče pojasnilo. Ljubljanska opera gostuje od 27, do 29 v Subotici in Beogradu. V Subotici se po-jeta operi >Marta< in >FideIioZaljubljen ▼ tri oranžec. Nameravano petdnevno gostovanje v Osijeku je moralo od pasti vsled preslabe predprodaje gledali-ških vstopnic. Naša opera je dobila ttnli oficijelno povabilo, da gostuje od 20. do 24. marca v Splitu, a se temu vabilu ni mogla orizvati vsled zgoraj omenjene turneje. Uprava pa je sporočila v Split, da je pripravljena gostovati začetkom maja tega leta. Takrat bi se izvršilo gostovanje ▼ Splitu in Dubrovniku, kakor do sedaj ie dve zaporedni sezoni. Gleda liska uprava pa je dobila dopis od ljub-ljanskega češkega konzulata glede izmenja-jodih se predstav med bratislavsko in ljubljansko opero, NaSa uprava je sprejela U predlog x velikim veseljem ter ga sku&ala tuđi udejstviti. Le v zvezi z Bratislavo je mil-ljeno eno ali dvoje opernih gostovanj na Dunaju, ▼ prvi vrsti s Prokofjevo opero >Za-ljuMjen v tri oranie<, ki se na Dunaju ie nj uprizorila. Toliko v bU^ofaotao pojainUu. Arkadii Averčenko: Izumitelj V vojnem ministrstvu neke države se je zglasil mož lokavih oči in dejal je službuiocemu uradniku: — Prosim, predstavite me takoj načelniku oddelka za zrakoDlovstvo. Prinašam važen izum na Doliu zrakoplovstva in bi za rad izročil načelniku. Moj izum povzroči prevrat v zrakoplovstvu in država, ki za odkuoi, se ne bo kesala. Izumitelja so predstavili vojnemu ministru Minister je bil zelo prijazen in deial mu ie: — Vi torei trdite. da ste izumili nekaj zelo važnegra? — Gospod minister. izumil sem zrakoplov ki vzdrži v zraku sto ur in sicer tuđi med največjo nevihto. Prostora je v njem za sto voiakov. Kupite od mene ta izum. Izumitelj je predložil ministru skice in nacrte. _ Da, — ie deial minister. ko jih je pre^ledal, — to ie nekaj, kar potrebujemo. Koliko zahtevate za ta izum? — Milijardo. — Dobro, — je odsovoril minister ... Tu imate Ček na državno banko... Hvala. A če izumite še kai. se oglasite pri menL — Gospod minister. §e nekaj imam za vas. Nekaj sijajnega. nekat.,* — Kai Da? — Gospod minister. izumil sem top, iz katerega se prav Iahko zadene moj zrakoplov tako. da Dade takoi na tla. — Čujte, — ie zamrmral minister. — to ie pa že od sile. Komai ste izumili izboren zrakoplov, pa mi že prihaiate s topom, ki naj zrakoplov uniči. — Gospod minister. moi zrakoplov je pravo čudo tehnike, toda ooskrbeti moramo za protistrup. — Zares... Toda meni bi bilo Ijub-še, da bi kdo dru-gj izumil ta top. — Gospod minister, to vas pač ne more motiti. Kakor želite — saj jrrem lahko ven, oblečem druzo suknio in se vrnem kot mož, ki za še nikoli niste videli. Minister ni bil umazan in zato je dejal: — Prav pravite... Tu se ne da nič pomagati. Moramo kupiti tuđi va§ top. Drusrače bi Iahko šli v drueo državo in ii prodali svoi izum. A kai naj mi te-dai počnemo z zrakoplovom? Koliko zahtevate za too? — Milijardo. Minister je potreplial izumitelja po rami. rekoč: — Genijalen mož ste. — Nič posebnega, kosdoć minister. A ker ste že kupili moj top. vam ho-čem zaupati malo skrivnost. Izumil sem za svoj zrakoplov ščit ki sa krosla iz mojega topa ne Drebiie. Minister se ie Drijel za «lavo in vzkliknil obu Da no: — Gospod, ali me hočete soraviti v norišnico? Zakaj mi niste ščita ponoMiili takoi ? Sedela sta nekaj časa molče in ka-dila cigarete. Potem ie minister vpra: šal: — Koliko? — Milijardo. — Vzemite pol milijarde. — To ne jrre. gospod minister. Neka druga država mi tuđi donuja milijardo, toda jaz bi rad sklenil kupčijo z vami — Pa naj bo, če že ne are dnigače ...Tu imate milijardo. Menda hočete spraviti našo državo na boben. Izumitelj je pobral čeke. stisnil ministru roko in se obrnil. da odide. — Čujte. — ie zaklical minister za njim, — ali se Sčit res ne da Drestreliti? — Ne, prav zares ne. — ie odgo-voril izumitelj, — dokler kdo ne izumi nove granate izredne sile. — A kai menite; ali utezne kdo izumiti tako granato? — ie vprašal prestrašeni minister. — Saj ie že izumljena. — Kaj? Kdo io ie izumil? — Jaz, gospod minister. — Grom in strela! Zakai mi pa teza niste povedali? — Saj sem povedai — ie odgovoril izumitelj mirno. —- Sai priznam, da sem izumil tako granato. Minister se je škođoželino nasmeh-nil, rekoč: — Da, že prav, toda l«3o mi jamči, da ne priđete jutri s Dredlogom. naj kupim tuđi ta izum? Da. in če bi ga ku-pil, bi se mi zasmeiali v obraz in povedali. da ste izumili ščit ki ea granata ne prebije. — Da. — Je pritrdil izumitelj. — In odstopite nam to granato za milnardo. potem pa izumite drugo, sil-nejšo. — Seveda. gospod minister. Minister si je od ieze izpulil §op las in vzkliknil ogorčeno: — Kdo pa ste, povejte mi svoje ime. da vas prekolnem. Izumitelj ie plarril pokonef. — Gospod minister — svoiega Imena vam ne pevem. Ce pa znate logično misliti, priđete sami do zakliučka, da sem zdrava pamet na dveh nogah. Vi imate premalo soli v glavi in zato ne morete razumetu da ie čisto vseeno, če podleže vaša država v borbi za razoro-žitev v desetih min u ta h ali v desetih le-tih. Vi nimate toliko poguma. da bi umČHi državo v desetih mirnutah in zato odhajam. Izumitelj te zaloputnfl vrata in mi-stil presenečeneca ministra samega v kabini. Stran 4 •SEOVENSKT NAROD* čfnć 17. marca 1928. Stev. 65 Dnevne vesti. — Odlikovanje dr. Spinčiča. Kakor smo Iq poročali, je bil odlikovan vpokoieni gimnazijski profesor iti bivSi narodni posl. dr. Vekoslav Spinčič i redom Sv. Save III. stopnje.. Dr. Spinčič }c bil poleg dr. Laffi-nje eden najagibiejSih javnih delavcev v Istri in kot tak ie bil opetovano izvoljen za postanca v državni zbor. Bil ie tuđi član začasnesa narodnega predstavništva. — Manifestacijskl kongres v PragL Povodom proslave 10-letnice češkoslovaške republike se bo vrŠil v Prajd velik maniie-stacijski kongres slovanskih učeniakov in politikov, ki ga bo otvorH sa.fl preziden-t Masaryk. Na ta kongres so povabljene tuđi vse naše znanstvene ustanove, ki bodo v kratkem določile delegate. — ČeškoslovaŠka skupina za medpar-lamentarno unijo z JugoslaviJo je imela v četrtek dopoldne sejo, na kateri je posl. Uhlif poročal o pogajaniih, ki iih je rmel 2 naSimi pariamentarci v Beogradu. CeSko-slovaška - jugoslavenska medparlamentar-na konfemca se bo vršila od 21. do 26. maja deloma v Beogradu, deloma v Dubrovniku. Minister Štmtenković ie izjavil dr. Uhlifu, da je jugoslovenska vlada pripravljena začeti tako] pogajatija o rnrvi trgovinski pogodbi s ČeŠ-koslovaško. Na pod-lagi dr. Uhlirovega »oročila Ie bilo sklenje-i-o, naj stopijo člani češkoslovaške skupine takoj v pismene stike s Člarri jugoslovenske skupine, v kolikor bodo rmeH skuone referate. Za prvega podpredsednika češkoslovaške sku-pine ie bil izvoljen posl. Votruba, za drugega pa posl. Pekarek. — Afera orožniškega podpolkovnika Geroča. Sele včeraj je beograisko »Vreme« prenehalo s hujskanjem in izzivanjem Hr-vDtov v zvezi z aretacijo orožniškega podpolkovnika Geroča. Hrvački listf so seveda reagirali na to kampanjo in »Hrvat« ie priobčil v petkovi številk! obširen članek, v katerem pravi, da je morda vzrok are-tacije podpolkovni'ka Geroča neka pikantna družabna afera, o kateri bi vedeli -nno-go povedati oni BeograjČani. ki so ostali za časa avstro-ogrske okupacije v Beogradu. Skandal ie samo v tem. piše »Hrvat«, da se ie pikantna družabna afera iz oktrpiranega Beogada izrabila za infamen napad na Hr\'ate. Če bo gospoda nadalje-vala s kampanjo proti Hrvatom, spravi >Hrvat< v javnost to pikantno afero brez ozira na visoko beograjsko gospodo, ki jt bila pri tem kompromitirana. »Hrvat« seveda ne more zatajiti svojega separatizma in je lopnil po Srbih s trditvito. da so bili v AvstTO-Ogrski oni nafboljši žandarji Zdi se nam, da bi moralo biti na em" in drugi strani več takta in obzirnosti. Take afere naj se obravnavajo pred pristoini-ni oblast-rrri, ne pa pred javnostjo. Vse obsodbe vredna tendenca enih in drugih, ki hočejo spraviti Geročevo afero na polje nacijonal-nega šovinrzma in separatizma. — Razpis državne službe. Pri oblastnem poveljstvu drž. varnostne straže v Ljubljani je raz-pisano mesto revirnega nadzornika 11. razreda. Prošnje ie vložiti do 10. aprila t. 1. Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa v Uradnem listu — Skupščina udruženja bank. Pod predsedstvom generalnega direktorja izvozne banke dr. V. Markovića se bo vršila 25 t. ai. redna letna skupščina udruženja bank, na kateri se bo razpravlialo o vseh aktualnih problemih našega bankarstva. — Iz prosvetne s!uibe. V visio skupino je pomaknje:i profesor realke v Ljubljani Fran Jeran Razveljavljen je ukaz, s ka-terim je bi» pomaknjen v visio skupino profesor moškega učiteljišča v Ljubljani Ljudevit Mlakar — Iz sodne službe. Za stalnoga je po-trjen pravn; praktikant pri okrožnem so-diSču v Mariboru Stanko Moškon. ki je ©benem pomaknjen v višjo skupino. — Iz naše vojske. Vpokojeni so bivši avstro - o-grski oficirji generalni komisar avstro - ogrske vojne mornarice Ljudevit Polak. bivši po'kovnik Ivan Kolak, Mirko Smrček in Vinko PeSl, bivši podpolkovnik Ivan Rimipf, bivša majorja Filip Jan in Karlo Krumenaker, b\vV mornariški nad-korrrisar Viljem Gabe^ in bivši vojni svećenik Marija Golik. — V naše državljanstvo so spreietl do. sedanji italijanski državljani Jožef Suha-dolnik. posestnik in kovač v Šmarjeti, Va-lerii Suhadolnik, desinfekior v Brežicah. Leopold Pajk. pogodbeni učitelj v LiuibMa. ni in Vladislav Božič, đnevničar finančne kontrole v Ljubljani. — Zveza s Primorjem. Z novim voznim redom, ki stop} v veljavo 15. maja, se srpremen' vozni red brzovlakov na progi Zagreb—Split tsko, da bodo imeli brzo-vlaki zvezo s parniki, kj odhajajo iz Splita v Šibenik, Dubrovnik, Kotor in na vse več-ie otoke v okolici Šibenika. V Sibenik-u bodo imeli brzovlaki zvezo s parniki, ki o-dhajajo v severno Dalmacijo. — Katastrofalen potres. Prof. dr. Belar nam poroča, da so zaznamovali potreso-merj! opservatorija pod Triglavom včeraj zjutraj okrog 7. katastrofalen potres, ki je traial štirj ure. Oddaljenost žarišča tega velepotresa z-naša okrog 9000 km. Po prvih znakih so-deč re iskati žarišče potresa vz-hodno. Seizmograf meteorološkega zavoda v Ljubljani ie včeraj zjutrai zabeležil potres, čegar središče je oddalieno 9500 km od Ljubljane. Prvi valovi so bili zaznamo-vani ob 5.20.53 zjutraj, najmočnejša faza ob 6.22. Najmočnejši zazib, ki je traial 23 se-kund, ie znašal 300 kilometrov. Pero seiz-mografa je končalo zapisovati ob 8.15. Ker zavod ni o-premljen z zadostnim številom pnrovrstnih aparatov, ni mocoče določiti smeri potresa, vendar se sodi. da je prišet ali od istočne obale Adrije, ali oa od zapadne obale Severne Amerike. — Dvojni tlr na progi Zagreb—Zidani most. Generalna direkcija državnih želez. nic in direkcija za zgradbo novih železmic sta začeli Ladelovati nacrte novega tira na pro?i Zagreb—Zidani most. Tako bo imela država dvojni tlr na progi Špilja—Zidani mott, Zigreb — Beograd, 2Nteai mo*t— LjiA^ana—Rake*. E>tugl tir na progi Zagreb—Zidani most ie nuJTio potreben, kaj ti drugače drugi tir, ki ga zgrade na progi Zagreb—Beograd, oe bo prišel do popodne veljave. — Ciril Metodo*! BiMnunikl %o pH-spevali: Podružnica Ribnica na Pohorju 33.50 Dtn, Podružnica St. Rupert 136.75 Din, Gostilna pri Koraku, Ljubljana 80 Din. Hvala! 248-n __ Vreme. Danes ie lep solnčen dan. Včeraj je bilo splošno hladno, deloma jasno, deloma oblačno in so ves dan naleta-vale snežinke. Barometer se Še vedno v vsej drža\n dviga, najbolj se ie dvignil v Sloveniji in zapadni Hrvatski. Temperatura nasprotno pada in je bil po nekaterih krajih Slovenije in drugod preceiSen mraz. Včeraj je snežilo ražen v Liubliani tuđi v Mariboru, Beogradu, Sarajevu m Skoplju, kjer ie padk> največ snega m sicer 6 mm. Danes zjutrai ie bilo v Ljubljani iasno. Ob 8. uri zjutraj ie glasom poročila meteteoloS-kega zavoda kazal barometer 776.8, termo-meter 0.2 stopinji C nad ničlo, relativna vlaga 96%, oblačnost 10. NajviSia temperatura je bila včeraj* v Ljubljani 1.6 stopinj C nad ničlo, danes najnižja 0.7 stopinj C pod ničlo. — AretacIJa bivšega narodnega poslan. ca. Sreski poglavar v Aleksincu je odredil v četrtek aretacijo bivšega narodnega po-poslanca Mihajla Srečkoviča, ki je obtožen da je poneveril nad 800.000 državnega de-narja. — Družba sv. ClrHa In Metoda je jedino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. Podpirajte družbo po svojih močeh! — Kamniška Bistrica. Turistom in izlet, nikom naz-nanjamo, da bode na praznik sv Jožefa 19 t. m. v Ka.nniški Bistrici ob 10 masa. V primeru slabega vremena bo duhovno opravilo od pa dio — Vremensko porocilo. JZSS je prejei sledeča vremenska poročila: Krma vreme jasno, severovzhodntik, 30 cm sre-nja, v višji legi pršič, izgledi za nedeljo d<4>ri, K>ranj-ska gora: barometer 689, malo oMaČno, vsak dan sneži po malem. snega 25 crn, 10 cm novega, smuika povo'ina (z dne 15..III.) Tržič na Kofcah 60 cm suhega snega, iz. borna smuka. Krvavec ?5 cm navega snega na staro podlago, pršič, jasno smuka idealna, Velika Planina 15.-II1. nebo jasn-o, s*neg pršič, idealna smuka. snega 1.75 iti 6 cm pršiča Iz Ljubljane vozi danes v sobo. to auto za Tržič ofo 7 uri od Figovca. — Pri slabosti je prirodna grenčaca »Franz - Josef« prejetno učirekujoče domače zdravilo za preceižnje z-manišanje težav, ker večkrat že majhne množine zanesljivo porrragajo Dopisi ženskih z-dravniikov so-glasno hvalilo posebno milo učimkovanje vode Pranz-Jesef, kf je posebno primerna za nežno žensko telo. Dobi se v Iekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah. 26-T Iz Ljubljane —lj Novo kopalIŠće v Ljubljani namera-va Zigra-cfcti sportnj klub Ilirija z bazenom 50 m dolžine in 18 m Širine, s prhami za moske im ženske, s kabinami in ležišča za sončenje. Kopališče s stalnim pritokom in odtokom je projektirano za velesejmskim prostorom in bi davalo dnevno okoli 100 kubičnih metrov vode iz mestnega vodovoda in ostalo vodo iz pivovarne Union, tako da bi bi!a v bazenu vedno dovo'j topla voda Govori se pa tuđi, da name. rava mestna obaina preurediti takozA'arri ribnik pod Tivolijem za kopališče in drsa. lišče torej opus^iti Imamo tedaj dva na. crta za vsekakor nujno potrebno mestno kopaiišče bliže sredini Ljubljane. Naj bd se uresničil vsaj edenf —lj Neznan slaboumen mntec. Dne 2. rr.arca t 1. ie bil oddan Ijubltanskemu mest-nemu magistratu slaboumen mutec, star približno 17 do 20 let. Ker ne daie neznanec niti z znaki nobenih pojasnil, ni mogoče dognati, kdo in od kod te. Oblečen ie v sive hlače in zelenkast suknjič ter ima vojaške čevlje. Osebnt popis: oči rjave, lasie kosta-njevi (ostriženi), obraz ovalen. — Kdor bi lahko dal kakšna pojasnila o nietn. naj fih blagovoli sporočiti ustno ali pismeno mest-nemu magistratu v Ljubljani, soha št. 42. — Ij Predavanje o II zimski oUmptiađi, ki se vrši dne 22. t. m. v četrtek v veliki dvorani Uniona, bo izredno zanimnvo ter se dobe vstopnice v pretprodaji od torka dalje v trgovi^ Gorec. Sedeži po Din 15, 10 in 7 ter staj'išče 5 enotno za vse. —lj Občni zbor »Saveza Trezvene Mladeži«, Obas-tnega središca Ljubljana se bo vrSi! jutri v nedeljo, v areni »Narodnejja doma« ob 10. uri dopoMne. Istotam se bo vršilo zabavno popoldne o«b 15. uri. K obe. ma prireditvama vabi prijatelje in simpa. tizerje treznostmega gibanja. — Odbor. —c Pevski zbor slovenskesa očiteljstva prispe iz Ljubljane v Celje v nedeljo 18. t. m. z vlakom ob pol 3. uri popoldne. Pev-ce bode sprejelo ce*oktipino celjsko učitelj, stvo. Koncert se vrša nato ob 4. uri v veliki dvorani Celjskega doma. -- lj Opozarjamo na otvorltev Kl"o »Union« Ljubljana 7 (Siska) zraven gorenj. skega kolodvora. Glej danaSnji oglas! —lj Kovinska zadruga v Dobliani vabi vse člane, da se v polnem Stevihi udeleže proslave Zveze obrtnih za drug in sicer po-zdravnega večera, ki bo 18. t. m. cb 30. v dvorani Kazine in slavnostnega rborovanja 19. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Narodnega doma. 249-n —Ij Pevski zbor »Soče« ima danes ob 10. vaje v navadnem solskem prostoru Zaradi nastopa danes po predavaniu v dvoru udeležba k tej vaii za vse pevce obvezna. 345-n —13 V druitvn »SoCi« rLjobllaiil bo p*e- d«aval danes v soboto 17. t. m. v Ljublja«-' skem dvoru jf. prot dr. Vinko Sarabon, hi sicer o snovi pod naslovom »Po svetu oko-ll<. Snov bo obsefali preiled svetovnih, političnih, Iportnih, gospodarskih in drugih dogodkov v zadnjem času. Predavanje bo prosto in spremlfrno s skioptičnimf si i kami K temn zanlmiveinu predavatiju vabrmo vs« člane in odbornike »Soče« ter prijatelje. — Začetek ob pol 21. Vstop prost in vst dobrodošli. 244-n —15 Občni zbor Gospodarskesa napre-d. nega đruitva za Setrijakcb-ski okraj v Ljub. ijani bo dne 31. marca ob 8. zveč« v go-stilni pri Plankarju na Dolenjski cesti z običajnim dnevnim redom. 247.n —lj Autobus 15.228 vozi nederjo in po-nedeljek ves dan Ljubljana—Tacen. 246-n Kino „Union" telefon Itev 2444 Ljubljana VII (Šiška, zraven go-j renjskega kolodvora) • -' 9e otvori danes x veledramo ..Za bodefimi žkami" v kateri igra gkvno vlogo POLA NEGRI. Priporoča se ^a^^latelj5tv'o kina «UNION». Iz G»Ha ~c Izrednl obč»l zbor »Edlnostf« se bo vršij d"ne 2(5. t m. ob 3. uri popol-dne v Celj. skem domu. Na sporedu so tuđi volitve novega odtK>ra. —c Mestno gledalište. Priho4nja pre. rrrfera v našem gledališcu bo »Deutsch . Firažgarjeva »Kristova drama« ali »PasL jon« Premiera s« vrši v soboto 24. t. m. dto 20 un repriza pa v nedeljo 25. t. m. po-pokfcie. Nove knjige in revije >Pri rod opis rastlinstra sa nilje razrede srednjih ŠoU. 2. bistvena nespremenje-na izdaja. V zaloibi Ig. Kleinmaverja in Fed. Bamberga je iršla te dni omenjena knjiga, ki jo je spisal profesor Fr. Kapus. Druga »daja te knjige, ki jo je odobrilo pro-svetno ministrstvo 20. julija 1927, je sicer v bistvu nespremenjena, vendar pa kaže velik napredek ne Ie po svoji lepi opremi, tem-več tuđi vsebinsko v tem, da ima v prilogi 66 slik rastlin, ki so v knjigi opisane, in poleg tepa tuđi slika v barvotisku. Vse to kaže hvalevredno prizadevanje avtorja, po-živiti pouk botanike s tem, da navaja t le-pimi in številnimi slikami učenca k opaso-vanju rastlin, kar je bistvo pravega priro-dopisnega pouka. Knjigo iipopolnjuje praktično in skrbno urejen latinsko-slovenski imenik, ki kaže pri vsaki rastlini stran raz-pisa, Številko slike dn ?as razevetja. Imenik bo učencem zelo dobro si uži 1 in knjigo, ki stane kljub svoji okusni in elegantni vezavi samo 60 Din, vsem toplo priporočamo. »HerntAO Celjskic. Znani slovenski novelist, ki je ie v drami »Velejac pokazal moćne dramatske sposobnosti, je podal v >Hermanu Celjskem« prvi del svoje mogoč-no zasnovane trilogije >Celjska kronikac. Drama je izredno krepko in polnokrvno de-lo, ki oŽivlja pred čitateljem globoko zajeto in s silo pravega dramatika prežeto življenj-sko tragedijo Veronike Deseniške. Novačan je v let drami postavi! pred čitatelja oziroma pred jrledališki avditorij ćelo vrsto dramatično izklesanih oseb, tako da je temu delu zasiguran velik uspeh. Predvsem stoje pred nami grof i Celjski in druge znane osebe iz celjske zgodovine, ki so vse izredao živo in plastično orisane. Novačanovo pojmovanje Celjanov sloni na podrobnem proučevanju celjske zgodovine, kar daje delu mimo soc-nega obeleija avtorjeve izrazito epične osebnosti še posebno ceno. Drama se bo v najkraj^em Času uprizorila v Ljubljani in sigurno tuđi na drugih odrih. tako doma kot v tujini. Knjiga obsega 112 strani in stane brosirana 40 Din. v platno vezana 48 Din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge. »Društreno pravo ▼ Slorenijic. Slovenija šteje nad 4000 druStev, a kljub temu je bilo dose-daj opažati v naŠeni zelo razvi-lem društvenem življenju pomanjkanje sistematičnih, za društveno delovanje mero-dajnih navodil, in v tem pogledu je vladala dosedaj pri nas na polju društvenega prava pravcata praznina. Imeli smo sicer knjigo >Naš društveni in sbodni zakone, ki jo je 1. 1902 izdal pokojni dr. Viljem Schweitzer. Ta knjiga, ki je vsebovala Ie najpotrebnejSe opombe, je Že davno razprodana, poleg toga je pa tuđi vsebinsko zastarela in ne od-govarja niti potrebam, niti zahtevam današnje dobe. Zato se je lotil priznani naš stro-kovnjak dr. Rudolf Andrejka posla in je ba5 te dni izdal oraenjeno knjigo, ki nudi prvi poskus, podati sistematsko obdelano društveno pravo. Sistematskemu delu je priloženo besedilo glavnih društvenih zakonov. veljavnib v Sloveniji, Hrvatski in Srbiji. Knjiga bo zlasli dobrodošla vsem društvoai in organi^acijam in jo vsem toplo priporoča »no. Knjigo je natisĐila tiskar na >Merkur« w Ljubljani. >No*a mmikiK. V raložbi Glasbene Mati«3C v Ljubljani in v uredništvu skladatelja Emila Aiamiča je pravkar izšla prva Ite-vilka mm? r »vije za v kamo in instrumentalno slasoo ood nasiovom >Nova muzika«. cl««vt,nci smo ž*» pošteno piasbeno revijo po-grftšali izza časa, ko »o prenehfli >Noei akordi«. Inicijativi j-'5*j?:i z;'=«užuega kom i rništa in učitelja pror Emila ^it^iniča ^e uspelo, da zbere in prMoUi za !Z'.1:»io nove rrt«ij» vrč;no naših komnonfstov, skia'i/itč-Ijer, učiteljev glasbe in kritike, kl vsi so-delujejo pri ^Novl muziklc. Revija bo iz-hajala šestkrat na leto, posameye 5tevilkNova muzika < se naroča v nisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici 7 in stane celoletno 100 Din Revijo vsem glajbenim krogom toplo priporo2amo. Vlada nalaga občinam nova bremena Važni amandmaji pred Narodno skupščino, — Redukcija po« polnih gimnazij od 160 na 80. — Občine bodo morale prispe- rati za gledališča in policijo. FinanSni minister je v5eraj predložil Narodni skupšeini amandmaje, ki jih je spro-iela vlada. Med temi go najvažnejši: Pooblašča se minister trgovine in industrije, da predpiSe uredbo o prodaji in kupovanju na od plač i lo obveznic našega državnega posojila. Pooblašča se finanČni minister, da po-daljža rok in način od plači La vseh posojil, danih osebam, samoupravnim telesom, kra-jevnim odborom in ostalim pravnim osebam. Na uiigalnike se uvaja monopolska taksa pri uvozu iz inozemstva, in sicer od navadne kovine 50 Din za komad, iz srebra 100 Din, iz zlata 200 Din. Vse vrste soli se bodo prodajale v prodaji na drobno po ceni, po kateri se kupijo v državnih skladiščih, odnosno od zakupcev prodaje na veliko. Pravico do prodaje lahko dobi vsakdo, VLl za njo zaprosi pri upravi državnih monopolov. Vsi monopolski prestopki, storjeni do 31. marca lanskega leta, ae oproščajo kazni za-pora ali globe. Eksistenčni minimum, ki ni podvržen plačevanju davka, je poveČan od 6000 na 12.000 Din. Dohodnina se ukinja za dav?no leto 1928. Pooblašča s>e finančni minister, da lahko ponovno sprejme pritožbe iz prejšnjega leta glede odmere dohoduine. Te pritoibe so proste take. Zadruge državnih usluzbencev, ustanovljene za grajenje stanovanjskih hiš, so opro-ščene taks pri nakupu zemljišč in zgradb za vsakega člana po enkrat. Opro^čena so plačila taks in davkov v»a posojila, ki jih bodo najela v inozemstvu ali v državi obŽine, »rezi in oblasti. Državna trošarina na žarnice se bo po-birala po watih in ne, kakor dosedaj, po svečan. Gimnazije se imajfo reducirati, v kolikor obstoji zadostno Stevilo kvalificiranih učiteljev, predpisanega števila učencev iz dotičnoga kraja, ki nimajo možnosti posezati drugih srednjih sol v blizini, prav tako se re-ducirajo gimnazije, za katere ne obstoje za-dostne zgradbe in učila. V smislu tega me-rila se bodo popolne gimnazije reducirale postopnjema na Stiri razrede s pričetkom prihodnjega šolskega leta od 160 na 100, za drugo šolsko leto na 90, za tretje Solsko leto pa na 80. Meščanske lole se ne bodo ukini-le. O reduciranju in ukinjenju gimnazij bo sklepal ministrski svet v sporazumu s finanč-nim odborom. Prosvetni minister ae pooblaSča, da lahko na univerzah na predlog univerzitetnega sveta postavlja asistente • volonterje brez pravice do prejemkov. Tri državna osrednja gledališta v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani dobe samo subvencije za kritje osebnih izdatkov, dočim morajo vse ostale izdatke pokriti iz svojih dohodkov. Finančni minister se pooblašča, da uredi vprašanje pogodbenih obvez v državnih gledališčih v Ljubljani, v Zagrebu in v Beogradu. Ministrski svet se pooblašča, da izpreme-ni in izpopolni zakon o orožništvu in orož-niškem pokojninskem fondu. Mestne občine, v katerih se nahaja državna policija, morajo plačevati gotov odstotek za njeno vzdrževanje. Visino tega odstotka bo odrejal notranji minister s finančnim ministrom. Minister narodnega zdravja mora pri do-loievanju pocjojev za otvoritev novih lekarn upoštevati število prebivalcev na podlagi po-datkov občine v času, ko se bo sklepalo o pogojih za otvoritev novih lekarn. Vojni minister se pooblaSca, da izpre- meni stopnje vojnice in jo spravi ▼ sklad b novini davčnim zakonom. Odmera vojnice, v kolikor še ni vplačana, se bo plačala samo v visini 25 odstotkov. Vsako podjetje ali posamezna oseba, kl izkori^ča ali kvari državne ali samoupravne ceste, je dolina placevati odškodnino za vzdriavanje teh čest. Ta odškodnina se lah-ko daje v denarju ali v gradivu Minister za javna dela se pooblašča, da najame za dograditev novega poslopja Narodne skupSčine poaojilo do ^),000.00(l Din. Nadalje se pooblašoa minister za javna dela, da lahko daje br**zplačno mostovne konstrukcije posameznim okrajem ali občt-! nam, ki jih dobi iz NemČije na račun re-ptt-racij. Pooblašča &e prometni minister, da nastavi za grajenje novih železnic 199 novih uradnikov in inienjerjev. Posebni aniaiulma določa gradnjo normalne železni^ke proge Beograd — Ripanj Rez^irevac — Topola — Mitrovica — Podgtv rica — Kotor — pristaniSče v kotorskem zali vu. Minister post in brzojava se pooblafr&*, da lahko uvede pog(xlbene pošte v vseh kra-jih, kjer Ie ne obstoje. Društvo Jadranska straža je oproščeno plaČevanja postnih tak«. Ministrstvo za sume in rudnike &e pooblašča, da poiivrie. z odobritvijo ministrsk«*-ga sveta vse dolgoročne pogodbe glede eksploatacije državnih žuxn z vsemi naknadni-mi lzpremembami, dopolnili in valorizaciji reviziji v pogledu načina in intezivnosti Be-Uanja, osiguranja uspesnega ix>gi>zdovanj«, razraerja sortimenta, kalkulacije obČinskih Šumskih taks in načina njihovega vplačil«. lz.premcnjpne so določbe » trgovskih in crrtnih zbornicah, ki se redno dele ^ tri o1-?pke: trerovinski. obrtni in in-dnstrij?ki. Po potrebi se lahko ustanovo fve po*fbni Mgekf. Zbornice voliju predsednika in oba podpred seikona se smatrajo v?<» ono. ki letno o<š ?i!aći-jejc skupno nad 20 Din ne^ csrecinefca davi--;! na zemljišČa, i^rai'.be, obrti f>oU u-* in U&pital. Dohodnina s c* nzusoin 20 Din ve-ija -amo tedaj, kadar l^hodki invali 'a nJso p 'ivrženi nobtni navjd« ni davfn: oW'ki. Zemljisča, odstopljena slepim vojnim invalidom, so n<~s>ia vseh davkov in *amcuj*iav« nih dajatev. Miniatrstvo socijalne politike *o poobl»« 6ča, da si lahko iz izseljeniSkega fonda izpo* &ci1i 6,000.000 Din za zgradbo poslopja mi-nistrMva socijalne politike in narodnega zuravja. Pravico do rodbinske pokojnine imaja samo rodbine onih uslužbenc^v, ki »o .sklonili zakon pred svojim vstopom v državno službo ali tekom driavm* »luibe; rodbin« uslužbencev, ki so sklenile z&koo Sfcle po upokojitvi, pa nimajo pravica do pokojniue. Izjemo tvorijo Ie slučaji, ako »o njihove rc-d-bine dosegle pravico pred uveljavrjenjem tega lakona. Odobri ge vse upokojitve bJvHh oficlrjev Crnogorske vojske in uradnikov prej$nje kraljevine Crne gore. Dolocen je kredit za upravno sodišče V Celju, ki se je nameravalo prvotno ukiniti. Izpremenjena je uredba o ureditvi odno-Sajev med novinarji in lastniki listov v do-locbah 7 in 8, ki ae odsl*»j srtas*: Ako novinar ni sklenil z lastnikom lista pogodbe, ki bi mu jamčila večje ugodnosti ne(fo so one, ki mu jih daje uredba, potem veljajo pred-pisi uredbe kot pogodba. Tek od Los Angelesa v Newyork Amerika ima no»vo sportno senzacijo. Gre za tekmovanje, kakrSnega §e ne porna zgo* dovina. Tek na 5000 km! Od filmskcga mc# sta Los Angei-es do Nevrvorka! To original* no tekmovanje si je izmislil znani ameriški menažer in špekulant Charles Pvle, ki Je tuđi pregovoru1 znano svetovno prvakinjo v tenisu Suzano Lenglen, da je zapustila vrste amaterjev in odšla med profesijanale. In morda v Amcriki za noben sportni po* dvig, č« izvzamemo Linavnosti. V»o prireditev vodi Pv-fe, ki je tekmovanje zelo spretno organiztraL Vsa proga je pod strogo kon^ trolo in etapa, po kateri tečejo tekmovahi, je »astražena. Proge v tein primeru ne sine pasirati noben avtornob-il, irv^etnii kontrol* nega in voza s provijantom. Prireditelj sam si je zgradrl ogromen avtomobil, pravcati monstrum, ki je opremljen s apabiico, ko» patnico, kuhinjo in pišamo. V tem avtocno* hiru, v katerem bo sledil tekmovalcem> bo »tanoval devet tednov. Te*: se bo vrSil v etapah. Tefanovalce vodi ppo??a preko 12 držav, m sicer od kali* fornuskih grioev preko puščav Aricone do Newyorka. Za to prircdrtev vltda v Ame* riki neverjetno navdu*cojo. Rezultati se }tcvijm,yo ob&D&tvu vsak večer. TdcMovanje »—ferlii>n tuđi 60 »omaarjev, ki Jtcfc te&> mo vale em v svojih avtomobilih in re^ulta« te takoj potom telefona ali r&dia javljajo redakcijam s\ojih listov. Tekmuje se r etapah in je za vsak dan dok>čena jK'^ov* proga. Na cilju se nato kvalificira tekmo* valce po točkah na podlagi doseženrh fta* sov. Naslednje jutro pa tekmovalci zope»t startajo, in sicer v takem vrsrnem redii, kakor iz Los Angelesa. Tekmovalci »e nx>* rajo dTŽati predpisane proge, lahko p« h<*» dijo ali tečejo. kakor se jim zdi. — Po zab% njih vesteh vod.i do sedaj Afriean Newtoab Film Valentinova zapuščina Minulo je i© nad leto dni, odkar je umri gloviti in oboievani filmski ivetdnik, idol neinega spola Rudolfo Valentino. Kljub temu pa ni ostal pozabljen in AmeriČani st pri-zadevajo na vse načine, da #a Ijudem ohrani-jo v spominu. Najprvo so raztrosili vesti, da je postal pokojni Valetino irtev atentata in da so ga zastrupili, sedaj so pa te vesti po-polnoma utihnile. Pač pa bo Američani odnosno zainteresirani krogi prinesli na dan novo vest o Valentinovi zapu^ini. O tej ut* puščini so že kroiile najrazličnejie govori-ce, in nekateri so latrjevali, da j© Valentino lapustil bajno premoženje, docim »o drugi pravili, da je za vse svoje Mevilne ljutu1 m*J potroši 1 ves denar in da je ćelo sapturti dolgove. Kmalu po njegovi smrti *o ugotovill, <|» je zapustil 677.000 dolarjev premoienja, 10» da tekom enejra leta »o se javili stevilni up-niki, ki ?o izterjali Ie precejšnje «ne»k« Tako je bil Valentino nekemu krojaču 4 Londonu dolžan 27.000 dolarjev, ma nepr«-mično posest so morali pa dedlA plaiftatl 160.000 dolarjev. Kljub temu j* ostalo I« prav čedno premoienje, ki zna Sa 287.0THI dolarjev. To premoženje haje poded«je|t uvojci pokojne^a Valentina. b* »vetu. Znano je, da imajo filmske dNfc in iverdniki vedno posebne kaprice, luir jp končno razumljivo. 6e upoHevamo, da imafto pre več denar ja in da pogoeto ne vedo, kod In kam bi ž njim. Vfed kapricijouie filmake <£-ve spada tuđi mlada sveida Mise PegRT ^f* ce. Kakor poročajo ameriiki listi, si W Dt> davno kupila diamant, kl je najveći a svetu in prekala ćelo sloviti Kohinor. OS aa diamant Black-Sta r-Frost, imenovan od južnoafriiki družbi, ki je dUmant leta Um$ kupila. Diamant je teiak 127 kftrttor, toof oelo 21 karmtov ve« ne^po »loviti KohftpSi Za ta parkih, ob nedeliah pa z izleti v pariško okolico. Oni. ki so ves dan zaposleni, se zbe-rejo navadno opoldne vsaj za eno uro v kaki veliki restavraciii sredi Pariza. Tam, kjer mora tuđi žena služiti, se mude možje le malo doma in tuđi prijateljev ne vabiio na dom. Zadovoljiti se morajo z družabnim obedom v dobri restavraciji. Tujci zahajajo v Parizu ve-činoma v prvovrstne nočne lokale, ka-mor siromašneisi domaćini ne morejo, ker nimaio denaria. Prireditve, ki se pričen.iajo pred 9. uro. so navadno zelo slabo obiskane. Naivečti usneh imajo gledališča, kjer se Dričeniajo Dredstave o Dolnoči. Največ zabave in razvedrila pa nudi Parižanom ob tem času umetna plaža. To je velik morski bazen, kier nadome-stujejo ultraviioletni žarki solnčne in kjer se počutiio dame in eosDodie v ko-palnih oblekah kakor na morski obali. Pomladna moda je izmed vseh sezon najvažnejša in zato ji posvečajo mnogo pozornosti nele v modnih salonih, marveč tuđi v družbi. Na olesu ali na čajanki se ne sliši več Detie. niti recitacije. Skoraj povsod Drireiaio manjše ali večje revije novih r>omladnih modelov, ki jih ogleduie občinstvo z največjim zanimanjem. Še lani oozimi so se zbi-rali Parižani skoraj izkljucno na čajan-kah, kier so pili večinoma čai. letos je pa v modi liker, se boli oa tako zvani koktail. Koktailova emdemiia ie preplavila ves Pariz. Mešanie likeriev je postalo ćela veda in nekatere dame se spoznajo v tem bolje, neeo vsak kemik. 0 dobrem krojaču Prislovica, da obleka naredi člove-ka, je je stara. Ni pa treba, da je člo-vek gizdavo in razkošno oblečen. Ne! Obleka je lahko priprosta, magari iz cenega blaga, samo da je d'obro nare-jena. To je poglavje zase in v to po-glavje spada vprašanje krojača. Od krojača zavisi vse, on je odgovoren za oibleko, ki jo nosite. Krojač je lahko dober ali slab, seveda bo pa vsak pa-meten človek, ki količkaj gleda na modo in šik1 streme-1 za tem, da daje svoje obleke v delo krojaču, ki je na glasu kot dober mojster. Dober krojač mora imeti več lastnosti. Prvič mora ime ti fin in dober okus, biti pa mora obetiem svetovalec svojega klijenta. Prvovrstne obleke moderne in elegantne za gospode izdeluje modni atelje Jo^ip Ježek LJUBLJANA, Selenburgova 6-1 Krojač mora svojemu klijentu svetovati, kaj mu pristoja, katera barva se pri-lega njegovemu obrazu in kakšna fazona je primerna zanj, svetovati mu pa tuđi mora, kako naj se obleče ob raz-ličnih prilikah in letnih časih. Ce kro-ja-Č tega ne ve svetovati, potetn prav gotovo ni dober mojster. Moda za gospode morda Še ni bila nikdar tako na višku, kakor zdaj in zato velja za znak zaostalosti, Če si go-spod ne da k'rojiti obleke, ki ne odgovarja modnim intencijam. Ne kapricam in ekstravagancam mode, kajti prehrano modema obleka je ravno tako smešna kakor ona, ki jo je napravil in »zaiušal« kak ^ušmar. Krojač, ki mu daste v delo svoje blago, mora biti vreden vašega zaupanja. Umeri naj vam obleko, ki odgovarja vaši konstituciji in vašemu obrazu. Boljše je tuđi riskirati nekoliko več za dobrega krojača, kot pa, da vam krojač-šušmar, ki sicer dela poceni, pokvari vso obleko in vas napravi nemogočegra za družbo in za javnost. Vzgoja dece Vzgoja dece ni bila nikoli lahka, to-da tako težka, kakor je zdaj, menda ie nikoli ni bila. Svetovna vo:>na in temeljite izpremembe v političnem in socijaJ-nem življenju so vplivale tuđi na vzgo-jo mlađega pokolenja. Kakor so po katastrofa ln-em potresu razdejane in uni-čene vse gmotne dobrine, tako uničijo vojne in revolucije stare moralne temelje in opore. Dokler se ti temelji ne obnove, ne bo nobene prave meje med dobrim in zlom. To mejo tvori zakon-Zakoni so se delili vsaj p-rej na božje in Človeške. Božji zalroni so bili od sto-letja do stoletja neizpremenri^. Zdaj pa prevladuje naziranje, da božjega zakona sploh ni, marveč lahko govorimo samo o človeških zakonih, ki se pa me-njajo tako, kakor je prikladno ljudem. Cloveški zakon je torej relativen. In v tem tiči vse zlo, ki ga čutijo zlasti star-ši in učitelji. Starejši ljudje žive Še po starih na-čelih hi tradicijah. docim jih mladina sploh ne pozna ali pa noče priznati. Mladina z redidmi izjemami sploh ne ye, kaj je dobro, kaj slabo, kaj pošteno in kaj nepošteno. Poleg tega tuđi za-konov nihče ne vzame tako resno, Kakor v starih časih. Ljudje so se nava-dili med vojno zakone kršiti, kar ni Čuda, ktajti ministri so izdajali tako bedaste in nemogoče odredbe, da jih nihče ni mogel izpolnjevati. Starši in učitelji čutjo tuđi vse poslenice prevrata, ki je omajal vse av-toritete. Gesla o enakopravnosti se aplicirajo tudft na razmerje med starši in otroci. Mladina ima najraje take u-Čitelje in roditelje, ki ji dovolijo početi vse, kar hoče. Vsi roditelji in pedagogi tarnajo, da jih mladina ne uboga in d^a sami ne vedo, kako bi prišli do primer-ne avtoritete. To se da doseći s tem, da vzgajamo mladino strogo rn da jo po potrebi tuđi kaznujemo. Mladina se mora naučiti ubogati, kajti drugare v življenju ne bo znala zapovedati drugim- Kardinalna napaka moderne vzgo-je je v tem, da se uveljavljajo napačno toJmadena gesla o enakopravnosti in svobodi tuđi pri vzgoji. Mladina je seveda navdušena, da lahko počenja kar hoče, toda vsi vemo, da je mladost no-rost in da deca z redkimi Izjemami za-brede na kriva pota, če ima proste roke. Matere ovira pri vzgotf tuđi dej-stvo, da se šola in rodbina v svojih na-zorih Često ne strinjata. Moralka se ravna po političnih principih. ki jih vte-pajo mladini v glavo v soli in doma. V soli slaši mladina eno, doma pa drugo tako, da ne ve, komu naj verjame. Na-posled priđe do zak^učka, da ne kaže nikomur verjeti. Tako duševno stanje so nazivali pedagogi pred 50 leti rrihi-liz«Tn. ki je bil razširjen med ruskimi socijalnimi revolucijonarjd. Zdai straši ta pojav oo vsem svetu m cucj med mladino. Matere so v borbi s tem zlom brez moči. Mnoge se tuđi ne briRajo dosti za svojo deco, ker imajo preveć drugih skrbi. V rodbinah, kjer morata oče in mati skrbeti za vsa-kdanji k»ruh, je deca navadno najbolj zanemariena. Dobra vzgoja mladkie je zelo težka-To je naloga, ki gre človeku na živce in ki trga včasi tuđi srce. Treba je mnogo energije in vztrajnosti. Kdor se iz tega boja strahopetno umakne, mu zraste deca Čez glavo tako, da ne ve, kaj bi z njo počel. Humoristični kotiček Habsburška. Ko se je cesar Franc Jožef posta ral in so mu opešale oči, si je kupil očala. Toda kakor vsi stari ljudje, tako je bil tuđi cesar pozabljiv in očala so bila povsod, samo na allerhochstem nosu ne. Ves dvor je moral Lskati cesarjeva očala in nastalo ie pravilo, da je dobil dotični, ki jih je našel, visoko odlikovanje. Nekoč so imeli v Schonbrunnu vi-sokega gosta in kp so iskali v njegovi navzočno-sti cesarjeva očala, je gost vprašal dvornega maršala: — Zaka] si pa Njegovo Veličanstvo ne nabavi vsaj enih rezervnih oOal? Dvorni maršal je prebledel in za-Jecljal: — Križ božji, še tega bi bilo treba! Saj bi r>e imeli na dvoru nobemega dela, ie ne bi iskali cesarjevih očal. Moderni zaljubljene!. ■— Tako vendar ne gre, drageo moj. Kazalo bi obves:titi o najinem razmer-ju mojega očeta. Kaj praviš, kako bi to storila? Mislim, da bi bilo najbolje, da mu pišem. — Le piši mu, samo anonimno. Smola. — Jaz imam posebno smolo z moSki mi, — je dejala neka lepotica. — Ko-maj me ta ali oni teden dm pozna, pa že ne zna spraviti iz sebe nič drugega, nego obrabljeno frazo: »Ljubim vas!« — Jaz imam oa še večio smolo. Meni pravi vsak moški to že tretji dan, toda čez teden dni ga ni več na spre-gled. Dobri dovtlpf. Prvi humorist: Ah Čitaš svoje đov tipe 2en4? Drugi humorist: Da, in 6e se r*e smeje, vem, da so dobri! Moderna hčerka. — Papa, denarja potrebujem zi> svojega Ijubčka. — Tako? Saj sploh n« vem, drago dete, đa si zaročena. — Za boga papa, kaj res r\e čitaš novin? Stavka, Prvi đelavec: Ali vsi stavka jo? Drugi delavec: Zakaj pa stavkalo? — Za krajne ure. — Velikt) sreče rhn Želim. Saj sem vedno dejal, da je 60 minut na uro preveč. Poviša nje plačne. Pri nekem podjetiu je nameSie-net prosil, naj mu povisajo pLaco za 100 Din. Takoj drugi dan mu je šef nakazal povišek in ko sra je sreća 1, ga je potrep-ljal po rarni ,rekoč: Upam, da ste zdaj zadovoK-ni, da sem vam primaknil dva stotaka? — Dva sto taka? — se je začudil na-meščetnec, — saj sem dobil samo enega. — Kaj še? Dva ste dobili. Kaj n^ poznate pregovora, ki pravi, da dvak'rat da, kdor hitro da. Lepo darlta. 2ena je hotela razveseliti svojega moža z originalTiim darilom. Dala se je je slikati. — No, kaj porečeŠ na to? — je vpra5a4a in odKnla pred njim sJiko. — Kakor živa sem, kajr>e? — Zares... te oči, ta smehljaj... ti lasje... divna slika- Povej mi no, kdo te je? Mammaa uporaba. > _ Ce želite „RAD1ON" popolnoma iskoristiti, pazite, kako ga uporubljate. — Ne pozabite na prvo pratilo: „RADION" je treba v mrzli rodi raztopili. Le tako razvija „RADION" vso svojo moć in pere zares „sam". To pravilo je sicer enoslavno, toda racno zato ne smete pozabili. fcHti t/ion *v mrzli vodi raztopU mm mrzlii ivodirostopiuS Mihail Zosčenko: Uradim komisija To se ve, da vsi ljudje ne morejo Hveti v prestolici. Mnogo je takih čio* večkov, ki žive kai na postaji «Ribar* na». Na taki postaji seveda ni mogoče zahtevati komforta, kakor ga imajo v prestolici. Tam ni nobenih velemestnih ulic, niti promenad. Ćim stopiš s posta* je, moraš gaziti blato ali prah do kole-na. Če ga pa noČeš gaziti, lahko sediš vse življenje na postaji. Neki naš znanec, star prebivalec «Ribarne» nekoga dne ni mogel več vzdržati in je šel na izprchod. Bilo je zgodaj spomladi. Tako je torej odšel iz čakalnice, kjer je stanoval že več tednov, in je stopal lepo po progi. Bilo je kot reče* no v zgodni i pomladi, v aprilu, tik pred Veliko nočjo. Stopal je po progi, a sami veste, kako se po nji hodi. A vrhu vsega se je še tajalo in bilo je polno luž. Zanc* se ti spak nogo v tako lužo in paziti moraš, da ne utoneš. Inu, pomlad. Na* rava se ogreva. Vse je mehko. Tako je torej kolovratil naš znanec po pregi. In ko je stopal tako zamiš* Ijeno, je začel o nečem sanjati. Saj je bila pomlad, ptičice so žvrgolele in v zraku je bilo nekaj poskočnega. In tako naš znanec kolovrati in raz« misija: vam, ptičice, je lahko žvrgolet!, ko sedite tam gori na vejicah. Će bi na morale gaziti blato tu doli, bi vas kmalu minilo veselje. In ko je tako razmišljal o pomlad* nem brstenju in ptičjem petju, mu je naenkrat zancslo nogo v stran. Strbunk in bil je v grabnu. Do kolena se je po* greznil v vodo. S težavo je potegnil nogo iz blata in prebledel- Še dobro, si je mislil, da ni tu blizu kake gospodične. Ta bi bila lepa. Nogo je imel blatno do kolena. Voda mu je curi jala izpod hlač. In ko je vlekel nesrečno nogo iz grabna, se mu je odvezal trak pri spodnjih hla* čah in visel je izpod nogavic. A ta če* velj, kakor da že dve leti ni bil osna* žen. Skratka — ostudno. In razkačil se je na vso moč naš znanec. — No, to je pa že od sile! Take glo* boke jame, polne vode in blata, pa kar na progi, na državnih prometnih pro* gah. Ni čuda, da pragi gnijo in da dr* žavno imetje propada. A ljudje naj takole kar na lepem ob državni želez* rici tonejo? Le čakaj, jaz jim že napi* šem! PrišeI je naš znanec domov in sezul premočene čevlje. In čim jih je sezul, se je lotil pisanja. Napisal je kratko, zato pa tem bolj zasoljeno poročilo in ga poslal v »Kras* no Oazeto». Tako in tako, da je ta zadeva, na« izprehodu s postaje «Ribarna» po pro* gi državne železnice bi bil skoro utonil v blatu itd., in pa da tam ne srne gniti državno imetje in pragi in vse drugo. Poročilo je bilo objavljeno koncem aprila. Nadaljni dogodki so se vrstili z uradno naglico. A vendar, predno so poročilce pre* čitali na merodajnih mestih, predno so vse dobro premislili in pretehtali, pred* no so sestavili in poslali na kraj ne* zgode pristojno komisijo — je minilo nekaj časa. Minilo je — 14 let! Ni bilo sicer polnih 14 let. Recimo, da je minilo 14 mesecev, pa se ne borno nič zmotili. Toda prosim vas, živimo v tako burni, prehodni dobi, v kateri se računa vsak dan za mesec, vsak mesec za leto. Skratka, nekako čez 14 mesecev po tragičnem dogodku, začetkom junija prihodnjega leta je prispela nekega le* pega dne na postajo «Ribarna» uradna komisija, da preišče progo. Bil je vroč dan. Komisija priđe in vidi — nikjer nobene vode! Nasprot* no, proga je vsa izsušena, polna prahu. In vroče je kakor v Sahari. Pragi na progi ne gnijo. Izkazalo se je, da je bi* lo v «Krasni Gazeti» objavljeno poro* Čilo izmišljeno. In bridko se je storilo pri srcu urad* ni komisiji. — Glej. si je mislila, kako nezavedno je naše ljudstvo, kako laže in zabavlja na državne železnice In sploh na državne organe. In komisija se je vrnila, od koder je prišla. Še isti mesec pa je izšel v «Krasni GazetU uradni popravek gnusne klevc* te. Uradna komisija dst je ugotovija, da gre za grdo laž in izmišljotino. Na postaji «Ribarna» da sploh ni nobene vode, niti v stekelnici v bifeju da je ni. A v prometnem komisarijatu so še /daj trdno prepričani, da je naš znanec nesramno lagal. Kar naj bodo prepričani. Resnica je samo ena. a resnica je večna. Živela uradna komisija,' Stran 5. •STTOVEMSKT NAROD« ftie 17. mare* 19» Stev. 65 Ženevska panorama Nekaj tipov iz sveta Društva narodor. — Zakaj so poslali Madžari v Ženevo grofa Apponyja. Predsednik Urrutia je iz Kolumbije. Svet Društva narodov ima na vsakem zasedanju drugega predsednika. V decembru je predsedoval Kitajec Cen Lo, zadnjemu zasedanju pa Urrutia. To je mož markantnega, podolgovatega, zelo zagorelega obraza m bistrih oči, iz ka-terih odseva nekaj posebnega. V njegovih žilah teče namreč indijanska kri. Pogled starega profesorja Urrutia je pogled Indijanca s perjem na glavi in z roko nad ocrni. Urrutia ie na svoje indijansko poreklo zelo ponosen. Cen Lo je mršav Krtajec v najboljših letih. Kite ne nosi. Lase ima že nekoliko sive in ker je kratkoviden, mora nositi očala. Ko je pretekli četrtek govoril Ap-ponyi o vprašanju optantov. ga je mršavi Kitajec neprestano gledal. V 2e-1 nevi se govori, da je Ćen-Lo najboga-tejši član sveta Društva narodov. Njegovo bogastvo je baje ogromno. Sicer pa ni čuda, da je bogat, kajti vsi kitajski diplomati morajo biti bogati, sicer bi ne mogli ostati v diplomatski službi. Kitaj-ska vlada v Pekingu ne pošilja svojim diplomatom že 10 let niti vinarja. Mor-da Peking nima denarja, ali ga pa noče dati, češ, da si ga lahko diplomati na drug način pridobe. Če pa dobi kitajski diplomat slučajno kak tisočak iz državne blagajne, ga hitro zapravi. kajti pot od Pekinga do Pariza ali Berlina je zelo dolga. Po pošti prihajajo samo dolgi svežnji papirja s krasnimi črkami, v ka-terih pošilja vlada diplomatom svoj blagoslov. Cen Lo si pa s skopostjo svoje vlade ne beli glave, ker ima baje toliko zlata, da bi odtehtal z njim 10 svojih mršavih postav. Kraj Cen Lo sedi majčken Japonec s tako veliko plešo, da si človek težko misli, kako more imeti tako majlien možič tako ogromno plešo. To je gospod Adači, tuđi poslanik v Parizu. Mož na-stopa zelo dostojanstveno, ker spada k petim zastopnikom velesil. V njem je dobila žolta rasa od časov Džing;shana prvega zastopnika, ki igra odločilno vlogo v zgodovini evropskih držav. Adači se je zelo agilno udeleževal mirovnih pogajanj in pozneje vseh sporov. ki so nastali med malim! evropskimi dr-žavami. Sedi kraj Chamberlaina in če se Angležev govor preveč zavleče, potegne iz žepa prpo in jo prižge. Cham-berlain si takoj prižge cigareto. Menda je Japončev tobak preoster. Cetrta tipična figura v svetu Društva narodov je Chamberlain. Od daleč se zdi mladosten in svež, če ga pa pogledamo od blizu, vidimo, da je že pri-leten. Koža na njegovem obrazu, ki se zdi od daleč zelo bela, je rjava in po-krita z drobnimi izpuščaji. Velik užrtek je videti tega moža. čigar glava je baš zdaj polna skrbi za Egipt, Indijo in vso ogromno angleško državo. Nosi vedno črn žaket, progaste sive hlače, nizek ovratnik in crno kravato. Znameniti monokel mu visi na črnem traku. Najmlajši med člani sveta je zastop-nik Finske Prokop. Mož je suh, lepo raščen, gladko obrit. Kraj njega sedi im-pozanten star gospod z belo brado. To je zastopnik Kanade. Prokop je zelo agilen. On je bil član odbora trojice, ki je moral predložiti svetu Društva narodov porocilo o monoštrski aferi. Od-kar mu je bila poverjena ta naloga, je nosil s seboj vedno pohio aktovko in je pridno proučeval dokumente. Na za-sedanju kadi cigareto za cigareto in zdi se, da se zelo dolgocasi. Apponyi govori. Mož je zelo star m suh. Njegov bariton že močno peša. Govori zelo lepo francosko. toda vsebina njegovega govora ne more ogreti po-slušalcev. Da je mož res star in da spada že v arhiv, priča dejstvo, da je za-čel svoj politično karijero v času. ko je bila Evropa Se pod vplivom Metterni-chove svete alijanse. Njegova junaška doba spada v Bismarckove čaše. Madžari so ga poslali v Zenevo. da bi ko-val kapital iz svoje starosti, svojega baritona in imena, ker mislijo. da lahko osebne simpatije nadomeste pravico in pravičnost. Med zastopniki mladih agilnih narodov spovninja ta starec na pri-kazen z onega sveta. Apponyi se je aktivno udeleževal politike, ko na Ja-ponskem še nihče ni nosil obleke ev-ropskega kroja. Lisztova sreča v ljubezni Znamenitega skadatelja so ženske tako ljubile, da se jih ni mo-gel otresti. — Mnogo žene so zapustile može in otroke ter živele z Lisztom ▼ divjem zakonu. — Obdajati vas moraio žene vseh vrst, kakor je orkester sestavljen iz raznih instrumentov. — ie deiala neka ljubica slavnemu skladatelju Francu Lisztu, avtorju Ogrskih rapsodii in drugih znamenitih skladb. Liszta so obožavale ženske vseh narodnosti od zgodnje mladosti do visoke starosti. O njegovih romanih ie govorila vsa EvroDa. Zna-čilno za Lisztova ljubavna razmerja je bilo, da so trajala nekatera 10 do 15 let. Da so vendar zaključila razmeroma gladko ali Da ćelo tako. da ie našel skladatelj pozneie v svoiih ljubicah iskrene prijateljice. 2ene so zapuščale svoje može. deco in rodbino. d.i so šle z njim, on ie Da spreiemal niihovo liube-zen tako. kakor so mu io nudile. Prvič se je Liszt zaliubil. ko ie bil star 17 let. Grof de Saint - Criq ga je prosil, naj noučuje nitccvo hčerko. Liszt je prišel v Dolni paradi in odvedli so Ka v salon, kamor ie prišla kmalu lepa, vitka 17-letna Karolina. Liszt se je takoj zagledal v niene Dlave oči. Tuđi Karolina se je kmalu zaljubila, toda roditelji so jo prisilili, da se ie Dorooila z grofom d' Arjjaux Ta udarec je Liszt zelo težko prebolel. Zaklenil se je v svoje stanovanje in več dni ni hotel jesti. Napotsled se je prijateljem posrećilo pregovoriti ga. da se ie vrnil h glas-bi. kar ga ie pomirilo. Cez 16 let se .ie znova sestal s Karolino, ki mu je zatrje-vala, da je ves čas mislila nani. Kmalu po tem srečanju je prva Lisztova lju-bezen umrla. Kot 18-letni mladenič se ie seznanil Liszt z Marijo d* Augolt. 28-letno hčer-ko grofa de Flavignv in ženo grofa d* Augolt. ki ie bil 20 let staretsi od žene. Grofica je zapustila grofa in svoje tri otroke in postala Lisztova liubica. Isto-časno je imel Liszt še drugo liubico in sicer Georgino Sand. ki se ie na morala umakniti mladi erotici. V Parizu ie na-stal iz tega velik Skandal. Liszt ie imel z grofico tri otroke, toda čez nekaj let sta se ločila. Marija ni mogla razumeti. da ljubezen ne srne vezati umetnika. Liszt pa ni vedel, da lahko užaljeni ponos v ženi ubije liubezen. PriDoveduje-jo. da je bil Liszt zelo dovzeten za lepe obraze. V vsakem obrazu ie videl od-sev duše. PaČ pa mu ie bilo zelo neliu-bo da so mu ženske ooliubliale roko in nosile v medaljonih njegovo sliko. Neka dama je nosila s seboj ćelo stekle-ničico čaja, ki ie ostal Lisztu na neki Čajanki. Druge žene so bile navdušene za njegovo pipo in Liszt ie moral kupiti nebroi novih pip. ker so iih žene itmale za spomin Pozneje se ie Liszt zaliubil v 75-letno Bettino von Armin. ki ie živela v Berlinu in obujala spomine na svoio burno preteklost. Ta dama, ki ie igrala važno vlogo tuđi v Goetheievem in Beethov-novem življenju, je bila zek) inteligentna in Liszt je po ćele dneve kramfcjal z njo. Nji na ljubo je zapustil zelo talentirano in lepo nemsko igralko Charlot-to de Hagn. Naslednja ljubica slavnesra skladatelja je bila znamenita plesalka Lola Mon-tesova, hči irskega očeta in andaluske matere. Liszt ji ie dovolil. da mu je dvorila, toda njen temperament ga je tako oviral pri delu. da ie sklenil do-begniti. Poravnal je v hotelu račun in odpotoval. ne da bi povedal. kam. Svojo ljubico je zaklenil v sobo. Cei ih 12 ur je v sobi besnela in razbiiala. Razbila je vse, kar se ie dalo. Liszt je že vnaprej vedel. kaj se bo zgodilo po nje-govem odhodu in zato olačal razbito opremo že pred odhodorn. Tej vročekrvni ljubici je sledila princesa Karolina Savn Wittgensteino-va. To ie bila mlada žena oriientalske-ga tipa in tatarskih oči. katerih skladatelj vse življenje ni mogel pozabiti. Kadila je cigare in govorila franooščmo tako gladko. kakor roiena Francozinja. Imela je 10-letno hčerko. ki io ie zelo ljubila, in moža, ruskega častnika. s ka-terim Da ni živela skuoai. Lisztovo ljubavno razmerie z nio ie trajalo 15 let. Princesa ie odpotovala v Rim. da bi izprosila od papeža ločitev od prve-ga moža. Toda njeni prosnii ni bilo ugodeno in tako sta živela v divjem zakonu Sicer pa to niti Liszta niti prin-cese ni motilo. Kot 52-leti mož se ie Liszt naveličal žensk in hotel se ie umakniti v samostan. Odpotoval je v Rim. kier je res stoDil v samostan. Pa tuđi tu mu ženske nišo dale miru. Njegova učenka grofica Janina se ie blazno zaljubila vanj in ga ie povsod preganiala. Pre-oblekla se ie v mladeniča in orisla v n«egovo hišo. kier ie ostala 3 mesece. Toda Liszt je čutil. da se mu kri ohlaja. Pobegnil ie v Budimoešto. Zaljubljena grofica je odpotovala takoi za njim in mu javno zagrozila. da ustreli njega in sebe. če jo zapusti. Končno se je skladatelju posrećilo, pomiriti vročekrvno ljubico, ki se ie sprijaznila s svojo uso-do Liszt se je vrnil v samostan, iz ka-terega je prišel samo še enkrat. da na-stopi na svojem zadnjem koncertu v Parizu, kjer je dosegel ogromen uspeh. Ko se ie vrnil iz Pariza, ie našel doma pismo, v katerem mu neka Ossiana piše. da ga ljubi boli neko katerakoli Parižanka in da brez njega ne more živeti. Pustolovščine franeoskega > duhovnika Tip pravega pustolovca je abbe Thauby iz Nanteša. Vocina je dohitela tega duhovnika kot profesorja na ko-leji Ancenis. L. 1P17. so ga poslali k franeoski armadi v ori^jent, kjer je pa 1. 1919. brez sledu izginii Pojavil se je sele 1. 1926. in sicer kot ujetnik v Odesi. Izgnan je bil baje v Sibirijo. Toda to poglavje njegovega burnega življenja ni uradoio do-gnano in ni iz.kkjuče-no, da mož v Sibiriji sploh ni bil. Leta 1926. se je nenadoma vrnil v Franci jo. Njegova mati je dobila kratko brzojavko iz Pariza, v kateri jo sin obvešča, da je pribežal nazaj v Francijo. Drugi dan sta čakali mati in sestra na nantskem kolodvoru in ko je pri-spel vlak, sta zagledali moža, ki ni bil nič podoben sinu odnosno bratu. Pol-drugo leto je ostal Thauby pri svoji materi, pozneje je pa dobil službo pri nekem bogatem meščanu kot do-mači učitelj. Preselil se je v njegov grad, toda škof je nekega dne zvedel, da Thauby nima pravice nastopati kot ka-toliški duhovnik, ker je prestv>pil v Bu-karešti v luteransko vero. A to Še ni bilo vse. Abbe Thauby je zahrepenel po domaćem ognjišču in oženil se je z lepo Rumunko, s katero je imel dva otroka. ^kof je poklical podjetnega duhovnika k sebi in mu zapovedal, naj odide takoj v samostan, kjer bo delal pokoro za svoje grehe. Thauby se je navidez res kesal in izjavi] je rodbini. kier je bil za dotnačega učitelja, da se mora po škofovem naročihi uimakniti v samostan. Toda pred svojim odhodosn je smuknil neopaženo v pišamo bogatega meščama in mu ufcradel 12.000 frankov iz blagajne. S tem denarje-m se je od-peljal v Pariz, kjer je hotel nadaljevati svoje pustolovšcine. Toda policija ga je kanalu izsledila in privedla nazaj v Nan-tes. Kraljičin mikado Tuđi kraljice so podvržene modnim novotarijam. O/tem se ie Dreprićala 18-letna siamska plesalka Nagsae Baen Ruangnond. v katero se ie zaljubil kambodšski kralj Manivongs. Njegovo Veličanstvo je sooznalo Dlesalko med gledališko predstavo v Batangbangu v Kambodži. Bil ie tako očaran, da jo je povabil z materjo v avdiienco. Mati je znala uveljaviti vso SDretnost gledališ-kih mamic in avdiienca se ie zaključila s tem, da je kralj zasnubil leDo plesal-ko„ ki je postala kraljica. Toda njena sreča ni bila Dopolna. Nangsae nosi lase ostrižene do siamski modi tako, kakor moški. V Kambodži pa nosilo dame še kraiše lase In tako je nastalo vprašanie. ali nai nosi kraljica siamsko ali kambodšsko frizuro. Po dolgem prerekanju ie bil dosežen kompromis. Zadnjega februaria so svečano sežgali truplo bivšega kralja Si-suvata. ki je umri v avgustu lanskega leta. Za to svečanost so se dale oštrici vse dvorne dame v znak žalovanja »na balin«. Tuđi Nangsae se je dala oštrici in ko ii zrasto lase. bo nosila kambodšsko frizuro. Izgubila ie sicer lase. zato ie pa ohranila svoje dostojanstvo. Zubkov izgnan iz Nemčije Famozni Zubkov je torej doigral! Iz Nemčije prihaja namreč vest, da ie vladmi predsednik v Kolnu izdal ukaz, da Aleksandra Zubkova, moža prince-se Schaumburg-Lippe izženo kot nad-ležnega tujca iz Nemčije in da se ne srne več vrniti y Nemčijo. Dekret o izgonu Zubkova je prejel te dni višji župan v Bannu, kjer bivata, odnosno kjer sta bila nastanjena zakonca Zubkov. Samoobsebi je urnevno, da princesi ni treba zapustiti Nemčije, dasiravno ni več tja pristojna. Sicer je pa tuđi res, da princesa ni zakrivila nič hudega. So-vražniki Zubkova in princese torej triumfirajo. In teh ni bilo malo. Večina nemške aristokracije je bila princesi sovražna in nikakor ni mogla ali hotela razirmeti, da se je princesa poručila z možem, po čigar žilah ni tekla modra kri... Najbolj bodo pa menda tega veseli Hohenzollernci, katerim je bil mladi Rus trn v peti. Berlinski listi tuđi poročajo, da Zubkov ni čakal, da ga policija izžene, marveč je sam poprej zapustil Nernčjjo. Zadnje čaše je bil baje duševno in tele sno popolnoma strt. Krenil je baje v Afriko in se že nahaja v Kongu, kjer ima sorodnike, ki so Švedi. Princesa ostane v Bonnu, kjer bo točila solze za izgubljeno srečo in uničetiimi ideali. Je pač hudo, če se star panj vname. Židje v Rusiji Povodom velikih svečanosti, ki so se vršil« ob 10-lecnici sovjetske republike, so se vsi inozemski gostje čudili, da je v Moskvi v vseh uradih toliko Židov. Ta poiav se ne da tako lahko pojasniti, ker je v zvezi s problemom Židov v svetovnem obsegu. Pred revolucijo so smeli bivati v Moskvi samo privilegirani židje, bogati trgovci, industrijalci, dočim je zdaj bivanje v prestolici dovoljeno vsem zidom bnez izjeme Med revolucijo so morali mnogi Rusi zapustiti državno službo in njihova mesta so zdaj zasedli židje. Tada Število Židov v Rusiji ni tako veliko, da bi odgovarjalo številu židovskih uradnikov v državni službi. Po ljudskem stetju iz I. 1926. zna-§a število Židov v Rusiji 2,483.000. Od teh je v Ukrajini 1,574.000, v Belorusiii 407.000, v đrusih pokrajinah pa 502.000. Število Židov se je v Rusiji zadnja le-ta nekoliko pomnožilo. Od cclokup-nega prebivalstva Rusije odpade na žide 1.7. NajvcsS Židov je razmeroma v Belorusiji, kjer iih odpade na 100 prebivalcev 8. V Ukrajini znaša odsto-tek> židovskega prebivalstva 5.4, na Krimu 3.6. v petrogradski Kubeniiji 3.2. v moskovski 3.1. Najmanj Židov je v Sibiriji in na Kavkazu. V Moskvi od-pade na 100 Ru>ov 8 Židov. Vseh Židov je v Moskvi nad 200.000. 2e pred revolucijo so bili v RusiH kraji. kjer je prevladovalo žido^•siko prebivalstvo. Mesto Bcrdi\;ev je bilo pa znano kot izrazito židovsko. Tu ni bilo nobenega Rusa. In' zdaj pripovedu-jejo, da je prišel nek^ star zid k Stali-nu in mu izročil velik star ključ, podoben kTuču od mestnih vrat. Stalin je začuđeno ogledoval ključ in ker ni mogel uganiti, kaj bi pomenil, inu je žid pojasnil. da je prinesol ključ \z Berdičeva. Izjavil je. da ie zadnii žid, ki je zapustil mesto Berdičev in da pri-nasa ključ od me-stnih vrat Stalinu kot glavnemu predstavniku sovjetsku) vlade. Neprijeten položaj pariškega odvetnika Nek»i pariški odvetnik je prišel nedavno od dela izmučen dnmov. Bil jo sarnec in ker tuđi postrežuice nf bilo doma, je šel v kopalnico in si pripravit toplo kopd. Zadovoljen se je zleknil v kad. Iz prijetnega razpoloženja in za-makiijenosti ga je ncnadoma prcdramil rezek signal domaćega zvonca. Odvtt-nik ie robato zaklel, mislil si je pa >piŠ me v uh« in se ni ganil iz kadi. Zvonce je kmalu ucihnil. 2e minuto k'asneje se je oglasil telefon, toda odvetnik se ni ganil. V prijemi kopeli se ni zmenil /m telefon. Kcnčno je tuđi telefon utihnil. Nenadoma je pa nastal na hodniku velik hrušč. Odvetnik je naglo šini! iz kadi, se za silo ogrnil s pripravljeno rjuho in stopil na hodnik. Presenećen je obstal Na hodniku ie opazil n-ekega potepuha, ki je motril vso okolico in očividno sondiral teren za kak podvig. Toda odvetnik ni bil strahopetec. Ju-naško je navalil na potepuha, ki je pa napad pravtako junaško pariral in je odvetnika suni! v trebuh, da se je za hip kar opotekel- Lopov jo je nato ubral po stopnicah na ulico, odvetnifr pa za njim. Čim se je pojavil na ulici, se je vlo-milec okrenil in glasno je zaklical: *Na pomoć, norec me proganja!« In pasan-ti, ki so videli napol nagega rnoža v rjuhi drveti po cesti, so rnu zastavili pot in ga kljub teinu, da se jih je srdito otepal, obvladali in zavlekli nazaj v vežo. Tu ga je spoznal vratar, toda odvetnik od jeze in od mraza ni mogel spregovoriti hesedice. Ko si je kon-eno nekoliko opomogel. je vlomilec že davno odnesel pete. In tuđi s kopeljo ni bilo nič, ker se j-e medtem pošteno ohladila. Fidini dobi^ek, ki ga je imel odvetnik, je bii ta, da je ujel poštea nahođ. Kitajci ugrabili poljsko študentko V Parizu je že več let studirala mla« da in lepa poljska dijakinja Dcbona Kaufman. Debona je bila slušateljica pariške Sorbone; ker pa je bila revna, se je večinoma preživljala s poučeva* njem drugih dijakov. Pred c.nevi je le# pa Debona brez sledu izginila. Sprva je prevladovalo mnenje, da je dijaki# nja izvršila samomor, toda policija Je dognala, da je bila Kaufmanova zadnje čaše često v družbi kitajskih dijakov. Debona se je namreč nedavno sezna* nila z nekim bogatim Kitajcem, ki Jo je uvedel v družbo kitajskih studentov. Policija sumi, da so študentko ugrabili Kitajci. Uvcdla je strogo preiskavo, ki je pa ostalo do sedai brezuspešna. T. Tasin: * " ■ ■ * ". Ženitovanjsko polovanje Vlak je oddrdral s postaje in ju od* peljal iz kroga mamic, papanov, sva« kov, stričkov in tetk. Pred njima je Ie* žala zlata svoboda in velika sreča Iju* bezni. To je bilo njuno ženitovanjsko potovanje. Sedela sta v kupeju I. raz* reda. On ji je stisnil ročico in ji gledal zaljubljeno v oči. — Vera. — je vzdihnil, — ti si mo* ja sreča, moje solnee, moje vse! — Čakaj no, srček, — se je branila, — ne bodi tako nestrpen. Saj se nama nikamor ne mudi. Raje mi daj oni ve* liki kovčeg. Ustregel je njeni želji. Nervozno je odprla kovčeg in začela brskati po njem. — Kaj pa iščeš? — je vprašal ves v skrbeh. — Bel prtiČ sem vzela na pot. Tu v vagonu je vse tako umazano. Naposled je našla prtič. Vstala je in se ozrla po kupeju. — Ne vcš, kam sem položila zapon* ke? — je vprašala nestrpnega moža. — Prtič je treba pripeti. Po dolgem iskanju je našla tuđi za* ponke in sedla sta na svoja mesta. __ Vera, — je spregovoril mladi rnož, — kako lepo je biti mlad in prvič na samem s tako dražestno ženico! Poglcdal je na svoj suknjič in se riasmehnil. rekoč: — Malo zaprašen sem.. ♦ menda sem nabral prahu na suknjič, ko sem jcmal kovčeg doli. — Vidiš, in tako se nasloniš z glavo na mojo ramo. Komaj jo je potolažil, potem jo je pa znova objel in strastno poljubil. — Vera, žena moja, kako te ljubim! — Šaša. za božjo voljo, pusti me. Planil je pokonci. — Kaj ti pa je, dušica? — Šaša, kako se moreš naslanjati tu. Bogve kdo vse se je že naslanjal tu. Instinktivno je umaknil roko in ona je čutila, da mu gre to na živce. — Srček, — mu je prigovarjala, — ali se ježiš? Bože moj, kako si neumen. Niti pojma nimaš o higijeni. Le poml* sli. Na ta pliš se je morda naslanja] jetičen potnik. V tem primeru so ostali tu bacili. Veš. kaj so bacili? In spustila je dolgo predavanje. Možu se je zdelo, da je njeno preda* vanje polno bacilov. Vlak se je ustavil na postaji. — Limonada, pivo, sendviči! — je kričal kolodvorski natakar. Šaša je sto« pil k oknu. — Daj vrček piva! — je zaklical skozi okno. Potem se je obrnil in vpra* šal svojo mlado ženo: — Dušica. hoccS vrček piva? Bele* ga ali Črnega? — Kaj noriŠ? — je vprašala ner# vozno. — Jaz da bi pila iz vrčka, tz katerega so pili pred menoj drugi? Tu* di ti bi ne smel piti piva. — Če sem pa tako strašno žejen ... — Pij raje mrzel čaj. Čaj je bolj zdrav. — Saj res, — je odgovoril, da bi Jo pomiril. — Kdo ve, iz kakšnega hmelja so kuhali to pivo. In še nekaj je, kar go* vori proti pivu. V pivovarnah dela mnogo tuberkuloznih delavcev. Ugle* den berlinski profesor je izračuna!, da je v stotinki grama piva 357 bacilov. Zdaj pa pomisli, koliko jih je v vrčku. In ti si ga izpil kar cei vrček. Molče je prikimal. Do druge večje postaje sta oba molčala. — Šaša, — se je oglasila naposled žena, — o čem pa razmišljaš? — O bacilih, — se je glasil odgovor. — Če pomislim, koliko bacilov sem že požrl... Grozno... Ko se je vlak znova ustavil, je po* stal Šaša nervozen. — VeroČka, — je dejal, — tvoji ma* miči moram napisati razglednico. In ne da bi čakal odgovora, je sko« čil na peron in šel naravnost v restav* racijo,'kier je popil kar tri vrčke piva. In tako je našel na vsaki postaji ka* ko pretvezo, da je lahko smuknil v re* stavracijo. — Šaša, hočeš požirek č»ja? — ga je vpras'ala. — Ne, dragica, — je odgovoril in se hudomušno nasmehnil Češ, kar sama ga srebaj. — 2ejo sem pogasil s prvo skodelico. Čaj je imenitno sredstvo zoper žejo. — Vidiš, mar nimaš pametne žene? Bližala se je že polnoč, ko sta pri« spela v Sorrento. Napotila sta se v ele* ganten hotel. Šaša je najel najlepše so« be. Ko sta stopia v spalnico, se je ozrla Vera po vseh kotih in stenah. — Veročka, je dejal mož, — pojdi* va spat, komaj se Še držim na nogah in pa one, saj ves... Sedel je na posteljo in hotel polju* biti ženo. Šaša, za boga! Iztrgala se mu je iz objema. — Šesti oblečen na posteljo? Saj si vendar inteligenten, pa nočeš razume* ti... Vstani vendar! Pogledala je na posteljo. Saj sem vedela! — je vzkliknila. — V tej postelji je nekdo že spal. Gotovo nišo dali svežega perila. To je nehigi* jenično. Daj mi kovčeg, da poiščem či* sto perilo. Kmalu je bila postelja pogrnjena s snežnobelo rjuho. — Veročka, truden sem in pa ... saj vei. kaj bi ti pravil. Na žer.itovanj* skem potovanju sva. Objel jo je, pritisnil ni svoja prsa in jo božal po glavi. — Srček, ali si si umil roke. VeS, v hotelih mora biti človek zelo preveden. Kar studi se mi, če pomisli«^ da bi morala položiti glavo na tako bi** iinico. Svoie pa nisem vzela sebej. Vcš, kaj storim? Vstala je in si ovila glavo s tremi bnsačami. Šaša je vstal, stopil < oknu in se zagledal v temno noč. Ona je st'i* pihi k njemu, mu položila roko na r±* mo in zašepetala: — Zdi se mi, da si hud. .Mar ne Iju« biš več svoje ženice? ZaVaj pritiskaS lice na umazano steklo. Tuđi stekla se lahko drže bacili. — Vera, — je dejal Sjš.i nervoznn, — Razumi vendar .. . Od jutra do ve« cera mi poješ o bacilib. Tr, je neznoj« no Človek mora znoreti Toda ona ga ni slišaia. Zrla je T strop. — Muhe! — je vzklikniJji ogorčeno. - Muhe prenašajo bacile V vseh kul* turnh državah zatirajo muhe, samo tu jih puste letati. Muhe ... Planil je k vratom in izginil. rHtcl je na kolodvor, kar so ga nesle n.>ge. V kolodvorski r^stavraciji je n.iro« čil vrček piva in si dal prinesti n inir s kuverto. Zjutraj se je i>o*peljal s pr« vim vlakom domov. Nek^j ur po mo* ževem odhodu je dobila ž -na v h »telu njegovo pismo. Mladi mož ie pis;il, da. na skupno življenje niti misliti ni ln da ji vrača prostost, kaj*i njena r>re« davanja o bacilh bi ga ntegnik spra* viti v norišnico. Čitala je pismo, plakala in razmiS* Ijcla: — Kje neki je dobil tAo slao pa« pir? Papir izdelujejo iz cuni. Cunjj so pa polne bacilov in tako lahke &c do« bim nalczljivo bolezen ... Stev 6"3 •SLOVENSKI NAROD* one 17. m*xc* 1928. StTAO 7. Petr Setijurg: ^«iwi«ux-i_.-.jr žooljseviski vohun ^ _ Roman Čuti] je na sebi njihove Škodoželjne, zlobne poglede in nasmehe in iz tega je sklepal, da so bili že pripravljeni na Mordetov prihod. Zahrbtni sovražniki so pripravljali Blackmooru zadnji naj-hujsi udarec. Mordetova prisotnost na banketu naj bi pomenila javno priznanje njegovega poraza. Lahko si mislimo, kako bi se ljudje Blackmooru ro-gali, če bi ga predstavnik javnosti tako osmešili. Blackmoore se je dobro zavedal, kaj ga caka. Zato je začel razmišljati, da bi se pod kako pretvezo vrnil v hotel in tako izognil ponižujočemu sre-Čanju z Mordetom. Toda spomnil se je, da bi se s tem v javnosti še bolj o-smešil, ker bi priznal, da je poražen in da se strahopetno umika z bojišča. Edina nada sta mu bila Hogard in Mac Lean, pa tuđi od te strani ni pri-čakoval zanesljive pomoči. Nervozno si je grizel ustnice in se prijazno k*a-njal na vse strani. Težko mu je bilo skrivati razburjenje. Potem so rnu odkazali prostor za mizo. Sedel j.e med tujimi dostojan-istveniki in opazil je, da sta sedeža ob njegovi strani označena z imeni obeh prijateljev. Sedel je in se ozrl po polni, nekam neokusno okrašeni dvorani. Dvorana je bila Štirioglata z oboka-tiim stropom, pod katerim so bila o-krogla zamrežena okna. Na pročelju je viselo veliko, z ze-fenjern okrašeno zrcalo, v katerem se Je videla dvorana znatno podaljšana. Pod zrcalom je bil postavljen podij, okrašen z državnimi zastavami, pod njim je pa stala dekoracijska španska stena, ki je zapirala zasilni izhod iz dvorane. Nad glavnim vhodom v dvorano je bil balkon, ki ga je zasedel orkester. Stranska loža je bila rezervirana za guvernerja in elane vlade. Dvorana se je začela naglo polniti. Ljudje se nišo zmenili za nevihto, ki se je bližala mestu. Zunaj je že lilo. Blackmoore je imel polno glavo skrbi. Ogledoval je goste in včasi mu je ušel pogled na velika okna skozi katera se je videi blisk za bHskom. Ni se mogel otresti misli, ki mu je rojila po glavi. Zdelo se mu je namreč, da je silina napetost v zraku predigrra zanimivega dogodka, k»i naj bi se od-igral v dvorani med banketom. Nev'hta v naravi je obetala nevihto v odlični anreriški družbi. Tišk pred guvernerievim prihodom j«e zagledal načelnik policijskega de-partementa generala Hogarda in Mac Leana, oba v elegantnih družabnih oblekah. Stopila sta v dvorano in se mu približala tako mirno, kakor da ni-mata niti po;'ma, kaj se pripravlja. — Ste ga videfi? Je že tu! — je zašepetal Mac Lean Blackmooru, ko je stopil k njemu. — Stoji pri vhodii med zastopnfld mesta in največjimi bogataši departe-menta. Guvernerja pričakujejo. Mož je zelo samozavesten, še bolj pa predr-zen. Toda nocoj bo naletel slabo. Ta dvorana ni kaznilnlca v Canon City in past, ki sem mu jo nastavi! jaz, bo držala dobro Le naj se ozira zmagoslav-no po dvorani, saj bo kmalu konec njegove slave in ošabnosti. Blackmoore še vedno ni verjel. da bi mogel biti Mordet tako predrzen, da bi se pojavil med najodličnejšimi ude-leženci kongresa. Ozrl se je v označeno smer. V skupini odličnih predstavnikov mesta in finančnih krogov je stal mož visoke postave, izredno bledega, na asketa spominjajočega obraza, z dolgo crno brado in črnimi lasmi. Zdelo se je. da se zanimajo vsi ude-leženci kongresa samo zanj. — Dr. Ibrahim Mordet. Da. on je, — je dejal načelnik policijskega departe-menta presenećeno. — Vidite, saj sem vam pravih No, zdaj menda verjamete. Blackmoore je moral napeti vse sile, da ni izdal svojega presenečenja. Snel je očala in jih obrisal. — Kakšen tip! Le poglej ta obraz, prijatelj! — je dejal Hogard. — Zares. — je pritrdil Blackmoore. — Ko sem bil še odvetnik. sem videl mnogo izrazitih obrazov, toda odkrito priznam, da obraza, v katerem bi bilo toliko angelskih in satanskih potez, še svoj *iv dan nisem vkieL — Na svoja mesta, gospoda, guverner je prispel. — jtti je opozoril redi-teU. V dvorani je zavladala tišina. Vsi so vstaH, orkester je zaigral svečano koračnico. Guverner je vstopil v spremstvu čla-nov vlade. Na pragu ga je sprejel župan mesta Springs. Po oficijelnem spre-jemu je odšel guverner s svojim sprem-stvom na častno tribuno. Blackmoore je opazil, da viceguver-nerja Bartolsa ni v guvernerjevetn spremstvu. Banket se Je priče*. 2upan mesta je pozdravi! v daljšem govoru zastopnike vlade in zunanje goste. Za njim sta govorila v imenu vlade državni tajnik Greywood in delegat wa-shingtonske vlade, tajnik varnostne unije Smith. Sledila je pojedina, med ka-tero je bilo izrečenih nebroj zdravic. Hogard, Blackmoore in Mac Lean so ves Čas opazovali Mordeta. Videli so, kako se je zbrala po oficijelni otvoritvi kongresa skupina gospodov. ki so hoteli biti predstavljeni guvernerju. Zelo so se začudili, ko so zagledali med njl-mi tuđi dr. Ibrahima Mordeta. Drugače tako hladnokrvni Mac Lean se ni mogel več premagovati. ZaŠkri-pal je z zobmi in zašepetal. — Ta predrznost presega že vse me je. Le poglejte lopova, kako si je iz-bral družbo. — Recite raje narobe, kajti družba je izbrala njega. — Kdo so ti gospodje? —je vprašal general. Hogard ie odgovoril: — Oni možic z zlatim ščipalnikom na desni strani je premogovni kralj August Daviš. Onega plešastega ne poznam. Med njtmi sta pa tuđi bankir Kinghead in veleindustrijec Albert Strong iz Puebla, oba Mordetova prijatelja. Skupini so se pridružili še neka te ri odlični zastopniki mesta z županom na Čelu. Orkester je igral tako navdušeno, da se ni slišala niti nevihta, ki je div jal a zunaj. Blackmooru je šio vse to na Živce. Postal je nervozen in najraje bi se bil umaknil v salon, da bi ostal sam. Toda na to niti misliti ni bilo, kajti banket se je komaj dobro pričel. Bil je veset, ko je vihar glasov in tonov utihnil in ko se je začel zabavni spored, ki ga. je izpotntlo nekaj povprečnih umetnikov. Nastopali so na podiju v pročelju dvorane. S tem je bfl oficijelni del večera kon-£an in Blackmoore je izjavil, da lahko odlđe, češ, da ga caka drugi dan mnogo dela. Toda Mac Lean ga je zadržal: — Kaj se vam mesa? Mar hočete zamtKhti najzanimivejši del večera? Saj vidite, da guverner še ni odšeL Blackmoore je sicer vodil vse priprave za kongres, toda za banket se ni dosti zmenil, ker je spadalo to v kom-petenco rncsrne očine in rnestne policije. Zato ni razume!, kaj hoče reci Mac Lean. — Bože moj, kako slabo »te informirani. — je nadalje val detektiv. — Mestna občina je povabila dr. Ibrahima Mordeta na banket nalašč zato. da pokaže odlični družbi nekatere svoje zna-menrte medijalne in telepatične poizku-se. Saj me razume te. To je ameriška posebnost. Tn priznati moram, da ni imel še nikoil tako ugodne priiike dokazati nevernim Tomažem in polici-stom, da je res nepremagljiv in da mu nihče ne more do živega. To je njegov sistem. — Nesramno! Neverjetno! Nečuveno! V navzočnosti samega guvernerja! Kdo mu je to dovolil? — se je začudi! Blackmoore. — Kaj se briga Mordet za dovolje-nje. Mož si je tako utrdil položaj v naši javnosti, da lahko počenja kar hoče. — Za boga. kaj naj storim? Pa ven-dar ne zahtevate, naj molčim in s svojo prisotnostjo odobrim zabavo z zločinom? — Netmmost. Sedite mirno in prepustite tega lopova meni. Kaj pa hočete drugega? Saj mu ne morete tu vpričo ljudi dokazati da je zločinec. Počikaj-te, vse bo v redu. Te besede so priklenile Blackmoora k stolu. V dvorani je nastala tišina. Blackmoore je sedel s hrbtom k podiju. Ko je postalo vse tiho, se je nehote ozrl. Vsi so se ozrli v isto smer. Blackmoore je čutil, da ga je general pod mizo prijel za roko in mu io stisnii. Na podij je stopil počasi in dostojanstveno dr. Ibrahim Mordet. Po dvorani Je zasHimeto m Blackmoore je slišaJ. kako gre od ust do ust. Evo ga, to je on! S prijatelje ma je sedel blizu podija tn zato je dobro videl vsako kretnjo in pogled tega zagonetnega moža. Mraz ga je spreletd. Najraje bi bH planil na podij in zgrabil Mordeta za vrat. Toda neka nevidna roka ga je zadržala In pri pogledu na sovrainika ga je obila groza, čutil je, da so živci tako napeti, kakor se nikoli. Ozrl se je na generala in Mac Leana. Po potezah na njunih obrazih je spoznal, da priča-kujeta nekaj velikega. Tišti hip se je zabliskak) in zagrmelo tako, da se je streslo vse poslopje. To je bil nekak uvod v doKodke. ki jih v dvorani razun Mac Leana in generala Hoganda nihče ni pričakoval. najmanj pa junak večera dr. Ibrahim Mordet. Odlična družba pač ni slutila, da se pripravlja senzacija, kakrSnih je cek> v Ameriki malo. Vsi so mislili, da se bodo pri pogledu na Mor-detove poizkuse nemoteno zabavali in da jih caka najzanimivejši del večera. Kar se je imelo zgoditi, je bilo res zelo zanimivo, toda ne tako. kakor so mislili Mordetovi prijatelji. — Ah, te roke. te čudovite roke! — je pomislil Blackmoore nehote. Krl mu je šinila v glavo in v uSesiH mu je tako šumelo, da je preslišal prve besede, ki jih je izgovoril Mordet na podiju. Kmalu si je pa opomogel od presenečenja in napeto po-slušal predavanje o hipnotizmu. Čez nekaj časa je Blackmoore začuti], da mu je general na vso moć stisnil rako v zapestju. Mordet je namreč med sploSno tišino izgovoril njegovo ime in Blackmoore je vkiel, kako se je vsa dvorana ozrla po njem. Tišti hip bi se bil raje videl trideset metrov pod zemljo, nego tu med elito ameriške družbe. Mordet je govorH uvodoma o svojem zaporu v Canon Crtv in pri tem je omenil rudi Blackmoora. Njegov me-lodičen glas je imel v sebi nekaj iro-nično-sarkastičnega, zlasti ko je govoril o napaki, ki so io napravili nele zdrav-niki, marveč tuđi načelnik policij&ketfa departementa v pogledu njegovega znanja ter osebne in zdravniške prakse. — Toda zmoti se lahko vsak človek« — je nadaljeval zmagoslavno. — 2al je bilo besnenje, čigar žrtev naj bi postal, naravnost nečloveško. Iz delovanja zbornice TOI Več pismenih intervencij je izvršila zbornica tud; radi šušmarjenja v trs ovim in so t>ili nekatpri Sušmarji od sreskih po-glavarjev tuđi ka^novani. Pripomnit^ Je pa, da so globe ki jih izrekajo oblastva radi šušmarjenja tako nizke. da nimajo skoro inikakeKa učinka. Stalno se ponavljajo tuđi pritožbe radi nedopuMn^ga krošnjaripnja. zlastii radi krošnijarjenja z inozemskim blagom. Tu<đi v tem oziru je zbornica napravila pismeno predstavko na oba gospoda velika župana, koji je k. veliki župan mariborske oblasti z okročnico z dnp 7, lanuarja 1923 o br 2997, ki jo ie Izdal na vse srezke poslavar-je, v polni meri ujrodil Za uspešmo pnrbija-inie nedopustnega krošnjarjenja bi bila pa usobhodno po'trpbna intenzivnejša direktna akcija priza-detih trgoveev samih in to s tem. da bi konkretne primere kršitev zakona razpr2vljala oblastva neposredno ali polom gremijpv. Vddno pogostejši ln škodljivejši pojavi umazane konkurence v trsovskem poslo-vajiju so dal; zbornici povod da je že leta 1925 opozorilo min. rrsovine in foidusirije ma nujno potrebo, da se izdela zakon za pobijanje nelojalne konkurence. Ker ta akcija doslej ni imela uspeha, do^im se potreba po zaščiti poštenja in solidnosti v trgovskpm poslovanju občutj vse huje. je zbornica ponovno prosila imenovano mini-s-trstvo, da čimpreje ustreže snkurz 8 neprotokoliiramih tvrcLk. Večje št-evilo tvrdfk pa je doseglo izvensodtio po-ravnavo odnosno stopilo v tiho likvidacijo. OBRTNO - POLITIČNE ZADEVE. Delovanje zbornice v ofcrtnopravnem oziru se je v zadnjem času zelo pomnožilo Vedno bolj otežen boj xa obstoj pooštrene konkurence in nove oblike obratovanja so rzzvale mnogo interesnih kolizij in sporov glede razmejitve posameznih obrtov. Tuđi se je v praksi pokazala potreba, da se razni predpisi m pravilniki prilagodijo izpreme* njenim dejanskim razmeram. Določbe obrt* nega reda »e v raznih ofclikah in pritnerih izigrava jo in Sušmarstv© se poj«vlja v ne* zmanjšanem t>bsegu Zbornično delovanje je bilo z ozirom na tak položaj pred vsero iutervencijonističnega značaja, da saščiti pri zađe te interesente. Pritožbe proti šušmarstvu so dale zoor* nici povod, da je ponovno posredovala pari obrtnih obiastvih radi konkretnih prirnerov kršitve obrtnih predpisov. Med drugim je o-pozorila na ustanavljanje fingiranih po* družnic in sklepanje navideznih učnih razs merij, s katerimi se skuša prikrivati neupra* vičeno izvrševanje na usposobljenost veza* nih trgovskih in rokodelskih obrtov. Podelievanje omejenih stavbnih konce* sij v ljubljanski oblasti je zavz**io tolik ob-seg, da je bila zbornica prisiljena posredo* vati proti temu pri velikem županu. Ta je izdal okrožnico vsem podrejenim obrtnitn oblastvom, v kateri so se v glavnem vpo* števaJe zahteve in predlogi zbornice in stavbnega obrtništva. Da se uredi delokrog zidarskih, tesar* skih in kan.noseških mojstrov, je zbornica izvedla o^bširno pismeno anketo, ter bo na podlagi zbranega gradiva stavila velikemu županu konkretne predloge. Na poziv veli* kega župana je zbornica podala svoje mne» nje, glede obravnavanja načrtov m opisom o priliki odobritvenega postopanja z* obrt» ne in industrijske strojne naprave. Opozar* jala je na potrebo, da te v interesu uspc&» nega razvoja obrta in industrije postopa napram podjetnikom Čim obzirneje ter ne jemlje strojnemu in elektrotehničnemu obrtništvu pravic do izdelovanja načrtov. Sedanji pravilnik o dimnikarskem obr tu. ki deloma nasprotuje relo določbam obrt-nega reda. uvaja glede rajoniranja predpi-ee ki ne ust reza jo povsem našim razme-fam. Da se temu odpomore, je zbornica v sporazumu z Zadrugo dimnikarjev v Ljubljani stavila velikemu županu ljubljanske oblasti predlope za izpremembo požarnopolicij-skegra reda. Ministrstvu trgovine in industrije je zbornica podala svoje mnenje glede ustanovitve redne preizku5evaln*> komisije za invalide pri Uradu za pospeševanje obrta Tako te bo vojnim invalidom dala prilika, da si pridobe potrebna usposobljenostna dokazila za nastop obrta na način, ki bo ustrezal tndi za-htevam obrtništva. Mnosro pritožb je iravalo v zadnji letih ?aposlovanje prešterilnih vajencev, katere-ga posledica je nadprodukcija in slaba vzgo-ja naraščaja. Na predio« Zbornice ie veliki župan v Mariboru doloČil ememiče u Stavilo vajencev, ki jih sme imeti posamezni tr^ovec ali obrtnik. V primern konkretne pritožbe neke zadruge na Ministrstvo trgovine in industrije ie zbornica podala svoje načelno mnenje. Upati je, da se to važno vprašanje resi v zmisln zborničnib predio-rov Razvoj brivskega, frizerskepa in lasu* ljarskega obrta je ustvaril potrebo, da se preurede določila o usposoblienostneni dokazu za te stroke. Vsled splošne želje briv-skecra obrtništva zbira zbornica gradivo za predloge pristojni oblaati. Obrtnim oblastim je zbornica podala izjave o obsetru obrtnih pravit odnosno o obrtnem značaju srotovih opravil, v pekov-ski obrti, pri izdelovanju cementne opeke, glede steklarskega obrta in trgovine s ste-klom. tesarskega in mizarskega obrta, izdelovanja oolnov, mehaniškega obrta, obde-1 ovan ja in rezanja lesa xa trgovino po fesnih trjgrovcih ter strofenja kosmatih ko*. Nadalje je resila 35 dispenznih in koncesij-skih proSenj, 9 profeenj za dovolitev novih sejmov odnosno odobritev sejmskih prifltoj-bin. Zadružna organizacija lastama je ▼ problem četrtletju prirastek dveh gostilničarskih zadrug v ljubljanski oblasti, v mariborski r-blasti pa ustanovitev Oblastne zadruge soda rjev v Mariboru ter Zadruge pekov v Plu-ju. Ustanavlja se nadalje Zadruga Stavbent-kov v Mariboru. Več za drug je prosilo za razširjenje tvojega teritorijalaega okoliia. Zbornica se je pri totadevnih isjavah dribla načela, naj »e ustanavljanje oblaatnih zadrug in razširjenje teritorijalnega okoliša dovo-Ijuje le v izjemnih primerih. . Glede preiskuševal. komisij pri zadrugab I je dala zbornica svojo izjavo v šestih prime- rih, od teh eno, ki se je nanašala na preiz- kuševalno komisijo za mojstre pri Zadrugi krojačev v Ljubljani. Stevilo prijav rokodelskih in produkcijskih obrtov 5e znašalo v zadnjem četrtletju 1927. leta 597, dočim je bilo odjav le 269 tako, da znaša prirastek 328 obratov in je torej neprimerno močnejši kot pri trgovini. Najvecji je porast pri šiviljah (73 obratov), na to sledi jo čevljarji (58 obratov), krojači (20 obratov) in strojno pletenje (19 obratov), ki se posebno razvija po predmestjih, pa tuđi po deželi, nadalje kovačev (17 obratov) ter prevažanje potnikov z avtomobili (15 obratov). Izpremembe pri ostalih panogab obrtov so po po Ino ma normalne. OBRTNO SOLSTVO. Ministrstvo trgovine in industrije je izde-lalo nacrta dveh važnih pravilnikov, in «i-cer pravilnika za obrtno-nadaljevalne Sele in pravilnika za tehnične srednje sole. Zbornica glede teh pravilnikov ni bila vprašana sa rane nje, dasi sta baš za naše prilike za vzgojo obrtnega in industrijskegft narascaja izredno važnega pomena. Prvi oačrt, ki je za nade razmere povsem nesprejemljiv in je za to zbornica ob priliki tozadevne konference pri ljubilanskem velikem županu podala od-klonilno izjavo. Tuđi za pravilnik za srednje tehnične sole ne ustreza našim potrebam in bi njegovo uveljavljenje lahko povzročilo veliko škodo, ker bi se z njo menjalo ustrojstvo in učni program naSe tehnične srednje sole. ki pokazuje v svojem dosedanjem de-lu izborne uspehe. Zbornica je svoje pomi-sleke proti pravilniku dostavila ministrstvu trgovine in Industrije. V zmislu predloga. ki je bil podan na Badnji plenarni seji. ie zbornica otvorila anketo fflfnie ureditve financ in ustrojstva obrtno nadaljevalnega §olstva, o katerem je bilo na vcerajšnji seii obrtne^a odseka podano podrobno poroČHo 0 pospeševanju obrti, katerim posveča zbornica posebno pažnjo, bo podano na današnji seji ie posebno poroČilo. STATISTIKA ZBORNICNC^A POŠLO. VAN.IA. V dobi od 15. decembra 1927 do 10. marci 1928 je prejela zbornica 8926 dopisov in od poslala 6989 dopisov. Nadalje je zbornica todala 201 uvozno potrdilo, 696 izvoznih iz-pričeval, 64 izpričeval o dobavni zmožnosti ter 65 raznih drugih potrdil. Zbornica se je udeležila nadalje 6 anket odnosno konference v Beogradu ter sklicala sama 5 anket. Nadalje to se zborniČni delegati udeležili raznih gospodarskih posveto-vanf, ki so jih sklicale gospoda rake organizacije, tako sirarska anketa na Jesenicah, ankete glede centralizacije državnih dot»«v in konference o bolniškem zavrovanju v Zagrebu in poevetovanje interesentov glede ix-, enačenja direktnih davkov v Mariboru ter o ! signiranju hmelja v Celju io kosino mnogobrojnih občnih zborov in drugih gospodarsko valnih pri red i te v in podala na njih poroCUa. oajbolfi«. MilrafMii« salo Sokol Sokolska pomožna akcija za gladujoce v Hercegovini Vsa blaga srca, kj so se dosedaj od-zvala naši prošnji za pomoć stradajoči raji v Hercegovini, Crni gori kn Južni Dalmaciji, bratski obveščamo, da smo do danes od-poslali že dve zbirki v skupnem znesku Din 22.701 starešanstvu mostarske sokolske župe v roke župtiemu starosti br. Cedi Milicu, ki neprestano potuie od sa v Ljubljani. — Vseblna 5. Sta^Uke 5^>kohkcta «as-nika: Uvodnik se spominja prvega staroste JSS, oepozabnesa brata dr. Ivana Orazna, ki je umri 11. *narca 1921. leta, — Dr. Juri Stempihar: Pitanje tnatijiine. — T. M. Žrvfcović: Sokolstvo na jugu. — O sokol-skom prosvetiKtn radu. (Porocik> brata dr. Milana Krestića na skupŠČini župe Krayu-jevaj — Slovenski pregled. — Dušan M. Bogimović: Južna Srbija i slet SokoUtva. — Dr. Vtadimir Kaiember: Pojrfed na rad u našim društvima. — Dr. Fr. H. Macdić: Sokolsko društvo v Ziirichii.__Vaina seK© »Soltoteki sAttatđkm, zahtevtKt ra povtod! »Sokolski slasolkc ]« razlkjan oo vstl ćr-favi od Triglava do najjužnejSeca kraja, kjer j« sokolsko društvo, zato so octasi v Bj«m za vse pridobUne kroče vefikt vred-nostt — >B«k*l»«> list bi Juralo*. sokolski ■anHaL lama ▼ *. tts^rilkl slidsio ▼aasjfaoi Dr. L. K.: Dtmel let tvobod«. — Hajrudin Curlć: Sokolova smrt. — Grii«: Domovina. b«la soloblca . • - Karei Kordlk - M. K-8: Resnica. — Dr L. K.: Sokolski razgovori. — lor Vidic: Divić grad. — Igor Vidic: Pe<»-ma zemlje. — Marjan Tratar: Raj naSeDeu-tsche Turnzeitungc, glasilo nemških turner-jev, prinaša v ČUnku >O Mednarodni Telo-vadni Zvezi< sledeeo ugotovitev o Sokolstvu: j^okolstT© je bilo brbteaiaCa nmrm nJUtalih •lovanskili driav: Ce^ko^lova^ke, Jujro*la*i-je in Poljske. Sokolstro pa ludi ie Pedaj ni-kaker ne mnatra tvoje naloge sa komano, marrei deluje š« uaprej t ■▼oji satrta u 1 •meri?< Tako pile nemškl list, centralno glasilo Turnerstva; pri nas pa nasrlašajo neka-teri krogi (ki mislijo, da pozna jo Sokolstvo, a so v resnici daleč od tega), da se je Sokolstvo ie preiivelo . . . — CeSkesloraSko Sokol*tro r Ameriki namerava prirediti leta 1930. v Chicagu velik sokolski zlet. — Še eno mnenje Nemea e pomena 9o- kelstra. Dr. VVilhelm Ziegler piše t stoji knjigi >Einfflhrung in die Poiltik< o Sokolstvu sledeče: »Pri tej priliki moramo omonitl tndi delo j§eškoslova£kih Sokolov, bret katerih daiies ne bi bilo teikotlovaške dria?e. Ravno tej, v vsem narodu razprostrti organuaciji se mora lahvahti eeikoslovaiki narod, da si je tuđi v ?asu svetovn© vojno ohranil zdrav nacionalni čut in smisel sa »vobodo. Zato je velik! sokolski zlet leta 1926. v Pragi snova dokazal, kakšno Ijubezen goji ^eikoslovaiki narod za svoje Sokolstvo.< V ekrtra časa. Profesor: NaStcjte lastna imena s zametno Crko »Vc. Učenec: Vwkiće\ić. Profesor: .... Idečat v kot!. ^ ZatovorHa se ie. Marictea dc Sairrt Pierre je bila v družbi, kjer se je govorilo o maršalu de Richelieu. Nefcdo je dejal. da je imel marlal mnogo žen, da pa ni nobene tjubiU — Lahko je rečt, ni Uubtl. — je u?o-varjala marfciza. — Poznam žensko, zavolio katere je potoval 300 milj daleć. In začela je pripovedovati storije v tr©t-ji osebt. Pri obujarvju opomkiov te ji je srce tako anebčalo, da ti je jezik odrekd ki 4a te je zagovorila: Odnesel io i* kot ieračo v njeno sobo, će katere ni» sva prišla tri dni... 9 Pokorno iaviiaen. " ^ * PoroČnfk se je hoiel od»et}&ti na o\v pust PolrJ4cal je slufo ta mu naroćil, naj zre na kolodvor pofledat, kidaj od-haja vlak iz Ljubljane. Ob 23., ko je po-ročosk videl, dbi se »momak« še ni vrnil, ie lete! na divan in čakal Kmalu je po* trkad nekdo na vrata. Poročnik je vpra-ftal, kdjo je tn aaeMal glas svojega sluge; Pokorno Javfam, zospod poroćnfic, dasem vtdM ođhaiatl vlak U Ljiibljane točno ot> 31« 5trtu 8* «SCOVFNS1CT KAirOD* 3ne 17. mare* 1921 Stev 65. licem služkinjo | k enemu otroku za takoj mli s 1. aprilom. Znati mora tuđi dobro kuhati. — Ponudbc pod •Takoj/504» na upravo «Slov. Naroda*. Strojnika za električno centralo potrobujc občina Kraljevica (Hrvatsko Primorje), za pogon Dieselovega motorja, obenem mora biti usposobljen za elek* rrično instalacijo. Pogoji na* meščenja se dobe na zantevo z obratno pošto pri občinskem poglavarstvu Kraljevica, 495 Opremljeno sobo rračno Ln svetio, z električno razsvetljavo v Rožni dolini (mestni dcl Ljubljane) od dam takoj mirnemu gospodu ali di* jaku; mesečno z zajtrkom 300 dinarjev. — Dopisi pod «Lcpa 9oba/498» na upravo «Sloven» skega Naroda*. Lokal na deželi sa trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju — iščem za vec" let v najem. — Ponud» be pod «Dežela/497» na upravo «Slov. Naroda«. Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin — oddam takoj za mesečnih 230 dinarjev. — Naslov v upravi •Slov. Naroda». 503 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, električno razsvetljavo v centrumu mesti Uče gospa, ki je* ves dan od* sotna. — Ponudbe na upravo Blagajničarka lista pod »Snažnost«. 486 z dveletno prakso, zmožna slo* venskega in nemškega jezika želi premeniti službo, gre tuđi v pišamo. Dopise na upravo lista pod »Blagajničarka«. Plačflni natakar kavcije zmožen, vešd več jezi* kov, s prvorazrednim »pričeva* lom, tiče sezijsko mesto na morju ali v večji kopclji, leto* viJču. Ponudbe pod »40« na upravo SI. Naroda, 490 Stanovanje r Lazah blizu postaje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in shrambe — oć* dam. — Rok Kranjc. 501 Stanovanje v blizini kolodvora m tramvaj« ske postaje v Ljubljani oddam takoj proti odkupu enodružin* ske hiše z vrtom. — Pojasnila: Dolenjska cesta 29. 499 Resnega znanja želi gospod s stalno službo in nekaj premoženja — s pripro* sto gospodično staro 18—25 let. — Le resne ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo «Slov. Naroda* pod «Blag/500». m \ * / m RAST BRADE PRI OAMAH ., in vse nadležne kocine na tilni. J ^ ku, pod pazduho i.n na obrazu > | odstranite sami na najpripro- : *v- stejši na6m z mojim preizkuše-nim odstranievalcem dlak. — — ^ ^V^1 ..,■ .,>.. ..V ..,_■■ Kompletni samo Din 60. franko, * -.-.. . . ako poSljete detiar nap-rej. *', v, Kosm. laboratorij * * W. ECKHARDT, Aucsburg, DeutscMand, Ravenspurgerstr. 12.91. 41-T Zastore, posteljna pregrinjalt perlto, »onograae, ofcltkc t 4r. veze aa/finejie to oajcene)§* nebanfčiio umetao vezenft Matek & Mlkei Lj«felj»M», Da Ima ti nova alk» li Entlanje, ažuriranje, predtie- kanjc ženskih ročnih dei za trga vino, Solo in dom. Znižane cene ID oajvečje eklariišče dvokolea. dk> torjev, otroških voiičko* &i valnih «trojev, tsako vrstnib nadomest. delo? pneumatike. Posebni od- delek za po pol no popra vo, emajliranje in poni klanje dvokolea, otroSkib vozifc kov, šivalnib etrojev iM Prodaja oa obroke. — Ceniki fraDko. »TRIBUN4< f. B. Ls U> varaa dvokoles io otrn^kib voriTikov. Ljubljana. Knrlovska a. 4 luli pirllanl temeit „Medusa- — dobavlja VILIBALD FUCHS, Praha XII, ________________Italski 12, Č. S, R.________________ » «!• č)» «|i tff, hm «ii »M «(| a|| «|| »U »U «|j »jj nh »i «tj »M ■!! ■( Iščejo se zastopniki in agenture za mzv Dobavljam najfinejši smetanov sir, romadur, desertni, kamembert in sir za zajtrk. Mlekara Gross, N. Šivao, Baćka. 1S l«tn» garftvief ji aV^SIODlnlstro]i-K0LESA znamke ORITZNER Ib Ađlor za dom, obrt in industrijo — Istotam švicarski platili*! STROJ OUBIEO Samo pri JOSIP PETELINCU Tuđi na obroke, LJUBLJANA " blizu Prešernove^a spomenika ob vodi Cmnm mlsk« Opremljeno sobo ' pri boljSi družini, event. s hrra« no rn sauporabo klavirj* — iSčeti dve gospodični. — Po« nudbe pod «1. april/502» na upravo «Slov. Naroda*. Strojno pletenje Lufza Hacing, Turaikt trg 5. Specialna trgovina domaćih pletenih najfinejših damskih, moških m otročitti DMC noga* vic v vseh modernih barvah. Stare nogavice se lepo podple* tuje. Istotam se tuđi kufiira trpežno, lepo m poceni. 487 Strojepiska sprejema delo za popoldanske ure, event previame delo tuđi na dom. — Ponudbe pod «Pi* salni stroj/467» na upravo «S1. Naroda*. TrgOTski pomoćnik manufakturist, starejša moč, vojaščine prost, zmožen skrv. in nemškega jezika, išče službo v veoji trgovini ali na deželi. — Ponudbe pod «Samostojna moč/473» na upravo «SIoven» skega Naroda*. Hiso s 4 stanovanji v Ljubljani, dobro obranjeno, kupim proti takojšnjemu pU* čilu. Posredovalci izključenL — Ponudbe z navedbo cene na upravo «Slov. Naroda* pod ^Takoj/472*._________________ Ekonom z daljSo prakso, vojaščine prost — išče službo na večjem pose» stvu tli graščini. <— Ponudbe na upravo cSlov. Nar.» pod «Gra* Ščim/468». Stanovanje dveh sob kuhinje in pritiklin išče mirna uradniška stranka za takoj ali za maj. — Ponudbe pod «Snaž* nost/469» na upravo «S1. Nar.» Strojni ključavničar zanesljrv in trezen, želi stalno službo pri vecji tvrdki, zrno* žen slovenskega in nemškega lezika. — Ponudbe pod «Rlju* čavni£ar/481» na upravo «Siov. Naroda*. Prazno sobo s souporabo kuhinje išče go* spodična s 1. aprilom v blizini Sv. Petra ceste. — Ponudbe na upravo «S1. Naroda* pod «Pra* zna soba/479». Vse četrtletje dobavimo Šest izbranih tu« tn i nožem sk ih revij za eeno 80— dinarjev. — Bralni krožek Ljubljana, Selenburgova ulica 7/IL Telefon 2937. 33/T Teod. Kom, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 3. Krovec. stavbnt, talanterijski in okrutni klepar, instaltcije vođovodov. Naprava strelovo* dov. kopaliske in klosetne na* prave. — Izdelovanje posod iz p'očevinc za firnež, barvo, lak ip med vsake velikosti, kakor tuđi posod (škatle za konzer* ve) ter litografija. 22/T 2 leti kredita I VSEH VRST nianki ii hlanli stroii posamerrrf te univerzalni t vgraje* nimi motorji ali brez njik Polnojaremoiki VVelker VVerke I.Wachstein, Wien X/ll, LAXENBURGERSTRASSE 12 L& krojače! MOVA VELIKA Za krojače! Knjiga krojaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil A. KUNC, L|nbl|au9 Oosposka ulica 7 Zahtevajte opis knjige! HAJBOUJI BRHTKI BlACOPI Zajamčeno čistovolnene moške in damske blagove * — zadnjih novosti — za — pomladno bi letno sexl|o » razpošilja najbolj renomirana zaloga tvornice sukna SIEDEL - IMH0F, — BRN0 Palackeho tf. 12, Češkoslovaška Največja izbira — Najnižje tvorničke cene. Najsolidncjša izvršitev vseh naročit Na z&htevo v zor ci zastori j in poitnine pro sto. Posojlnica v Logatcu r. z. z o. p. Vabilo retfnemu občnemu zboru ki se bo vršil da« 1. aprila 1S2S ob 14. ari w poiojilalćal plsaral t OoL Logatea. DNEVNI RE0: I. Poročilo ravnateljstva. 2 Puročilo nadzorstva in predlog o razdelitvi dobička 3. Odobrenje računa za leto 1927% 4. Čitan;e revizijskega poročila. 5. Vulitev ravnateljstva in nadzorstva. . , 6 Nasveti in predlogi zadružnikov. RAVNATEUSTVO. Fr. Sevčik, LjubUano Židovska ulica štev. S. Orožje, municija, za lov, Sport in obrambo, Maitser, Saier, F. N. Walther. R. W. S • Utendocrffer, Bayard hs drugi »vetov* ni izdelki. Dimni in brez dim ni smodnik, kapice in vžigalna vrvica za industrijo* Kupujem staro orožje Zahtevajte cenrke. RIBIČU Rasprodaja ribarskih potrebščin. ^\mf\2in** m browninge, pjštole za strašen e ^sovt WilOZ|6« samokrese puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter utnetalni ogenj i. t. d. puškama F. IC Kalser, Seienbur9ova ui. 6. Ljubljana. VABILO na redni občni zbor L slovenske tovarne mineralnih voda sodavice In brezalkoholnih piiač r. z. z o. p. v Ljubljani, SlomŠkova ulica Štev. 27, ki se vrši v torek, dne 27. marca t. I. ob 3 uri popoldne v gostllniških prostorih s. Fr. kavčiča, Privoz 4. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnrka zadnjega abčnega zbora; 2. poročilo o poslovanju; 3. poročilo nadzorstva; 4. odobritev računskega zaključka in razdeiitev či-stega dotačka; 5. volitev načelsn'a in namesmfkov; 6. volilev nadzorstva; 7. volitev razsodišča; 8. o valorizaciji; 9. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi NAČELNIK Oponba: Drugi odslaveih ni ob določeni uri toliko navzočih, se vrši po! ure pnzneic drug občni zbor, ki sklepa brez ozira na Itevi'o udel^Žencev. Računski za kl] u ček Je na vpotfed v za* družnl pl'&arnJ med uradniml uraral. Za dom! Zm Uvi!): krojač: čtrvijarjš Itd STOEVVER štvalni stroj Le ta V*ro pules Sivtoj« ectl» (ohžtva), veze (štika). krpa pe» rilo ili nogavice Brez vsakega preminjanja plo§i io dru^c> je «trojs « minuti pripravljen ali za vecenje to ravno tako hitro lopet za oa vidno Šivanje — Poleff vseh prednosti, ki jih ra» rzeeoa ii valni »tnoj STOENVER h tt*di «alcene1ii Ne samodite otjodoe prilike ta Ofilejte d to izrtdocmt pri f m«I D.«.«^« Brezpiačen pouk w veienlti, trn Ljubljana* Sctmburjtova 6/1. čilni pokoji. — I51etoo jaroft^o. VABILO na mil. REDNI OBI ZBOR Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki registr zadruge z neomejeno zaveza kl se bo vršil v torek. dne 27. marca 1928 ob 16. uri . . v hranilnični posvetovalnici. DNEVNI RED: I Potrienje letnega računa za leto 1927. 2. Razdehtev čistega dobička 3. Izvohtev načelstva in nadzorstva. 4 Privoljenje remuneracije načelstvu in nad« zorstvu 5. Slučajnosti in predlogi po § 36 pravil. § 35. pravil: V slučaju, ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki srne brezpogojno sklepati ne glede na število navzočih zadružnikov. Škofja Loka, dne 14. marca 1928. NAČELSTVO. Ogljeni <*--»«»>»»»»- "»"«« w **«-• *»—»* »»*»« «« ^^***^?^jTnT/T^T ^"r^H^r Lud. Baraga. Ljabljana, Selenburgova 61 Telefon 2980 Kreditni zavod za trgovino in industrijo . LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopja). Obrestovanja vlog« nakup in prodala vsakovrstnih vrednostnlh Daolrjev, de. viz !n valut borzna naročlla. oredujral In krediti vsake vrste, eskomot in In-kaso menic ter nakazlla v tu- In inozemstvo sale - deposits itd. Itd. Brzojavke: Kredit, Ljubijanm. — Telefon St 2040, 2457, 2548; interurban 2706. 2806. Urcjnj«; Joeup Zup»aći& — Zm «N*rodno ti»k«rnu»; Fno Jeseriek, — Zm sprm^o 1b ineratni dcl Hstmi Oton Christof. — Vrt ▼ Ljoblj«al,