CENA 60 SLI
SLOVENIJA, SREDA, 15. APRIL 1992
ŠT. 15, LETO XXVI
BREZPOSELNI Sl BRIJEJO LASE
LJUBICA TOŽI PBEŠUŠTNIKA
llllllill

SARAJEVO JE MESTO DUHOV
ŽIVLJENJE Z MINAMI
TRŽIČ: POSILJENA OBČINA
PREKLETSTVO
MLINA
foto: Lucas

mm&m
VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAROČNIKE stran 27
OD VERONE DO SOMBATHELVA
ZAKAJ IMA SLOVENIJA SLABO VLADO
PREDSEDNIK
PROTI
NARODU
Če se spominjamo notranjepolitičnih dogajanj v Sloveniji (in tudi Jugoslaviji) pred pojavom političnega pluralizma, lahko rečemo, da je v primerjavi z današnjimi burnimi dogodki na tem področju, vladalo pravo mrtvilo.
Večina slovenskih volivcev je po prvih večstranka-skih volitvah najbrž mislila, da bo novo državno politično vodstvo (predvsem vlada) rešilo vse probleme. Zakaj se to ni zgodilo in v kolikšni meri je temu doprineslo nerazumljivo početje vlade in njenega predsednika?
Pol stoletja političnega enoumja je v Sloveniji pustilo globoko posledice, ki se izražajo predvsem v nikakršni politični kulturi oblastnikov in nedifinira-nih željah volilcev. Na novo ustoličeni slovenski politični funkcionarji, ki vidijo svojo legitimiteto v tem, da so »izvoljeni od naroda«, so iz moderne zahodne politične prakse prevzeli predvsem najslabšo lastnost: povzpetništvo, ki meji že na bolestni ambicioni-zem, prav malo pa jim je marža potrebe naroda, ki jim je v začetku slovenske pomladi dal vso zaupanje. Namesto da bi slovenski državni vrh predstavljal narodu servis, v katerem bi se uresničevali splošni družbeni interesi, se v njem uresničujejo le ozki posameznikovi interesi.
Le kako je mogoče drugače tolmačiti trmasto Peterletovo vztrajanje na položaju predsednika vlade. Človek mora imeti resnično volovsko kožo, če ne upošteva kritik tako od strani volivcev, parlamenta, kakor tudi od svojih ministrov, in ne odstopi. Še več, gluh in slep za vse okoli sebe, načrtuje nadaljnje spremembe v vladi, ki naj bi bila sestavljena po njegovem okusu. Pri tem krmarjenju v temi pa prav dobro uspeva. Njegov odstop bi se končno lahko pričakoval že zaradi etične in moralne odgovornosti do slovenskega naroda, kije pripeljan do točke, ko je golo fizično preživetje na prvem mestu. Kaj takšnega se v sosednji Italiji kajpada ne bi moglo zgoditi, saj ob dostikrat manjših napakah menjajo mandatarje in s tem tudi vlade, s čimer dajejo možnost boljšim in sposobnejšim, kateri imajo »pet minut,« da dokažejo, če znajo delati v narodovo korist.
Peterle je imel že dvakrat veliko srečo, da je zadržal stolček, kar pa se mu v tretje najbrž ne bo zgodilo. Kaj takšnega je pač bilo mogoče pričakovati od skrajno nepredvidljivega parlamenta, ki se šele uči pravega dela. Legitimiteta poslancev, da zastopajo interese volivcev je na bolj trhlih nogah, saj le ti niso veliko pazili na to, kaj obkrožajo na volilnem lističu. Samo da ni bilo rdeče. Iz programov posameznih strank ni bilo mogoče izluščiti njenih pravih ciljev političnega boja, saj so si bili dokaj podobni, temeljili pa so na skupnem imenovalcu-protikomunizmu. Volivci bodo ob bodočih volitvah (le kdaj bodo?) bolje razmislili, katerim natiskanim priimkom se splača privoščiti krogec črnila.
Tudi razmišljanje o tem, da bo novi mandatar odrešenik Slovencev, je neutemeljeno, je pa izvolitev novega človeka premik naprej, ki predstavlja vsaj nekakšno možnost izhoda iz statusa quo. Kdo bo novi predsednik vlade, je dokaj irelevantno, saj se trenutno za to funcijo ne poteguje nihče, ki bi imel nadnaravne sposobnosti, ki bi bile potrebne koordinatorju vlade, podprte s takim (slabim) parlamentom, kot ga imamo. Janez Drnovšek je pač imel to srečo, da je s svojo hermafroditsko politiko uspešno manevriral v takrat že razdvojeni jugoslovanski politiki. Ob imenih Voljč, Bavčar (ki sta že zapravila jokerja), Drnovšek, Toplak in mogoče še Bebler, lahko navadni volilei razmišljamo predvsem o njihovih ozkih interesih.
Edina rešitev iz trenutnega nemogočega stanja v vladi, skupščini in najpomembnejše: v vsakdanjem življenju povprečnega Slovenca, ki se že otepa z revščino, so čimprejšnje volitve. Volilci bomo mogoče izbrali boljše politične stranke, kot smo jih lani, ker pa trenutno ni nobene dobre, bi jih morali najprej še oplemenititi. Če drugega ne, bomo za vse čase pokopali vsaj Peterletov absolutizem.
Franc Furland
SLOVENIJA NA SEJMIH
V zadnjih dneh se je Slovenija razstavila po sejmiščih. Od Gospodarskega razstavišča do Golovca v Celju od Pariza in Verone do Sombathelya na Madžarskem. Ponujamo vse od vin do čiščenja voda, od kruha do tujih mondenih letovišč Na Lucasovem posnetku je trenutek zanimanja za stroje na kranjskem sejmu.
JTOtuma

d&sig
Ul. Skladateljev Ipavcev 10a 63230 Šentjur Tel. 063/741-336
SALON POHIŠTVA
AKCIJSKA PRODAJA
V MESECU APRILU
•	POHIŠTVA (kuhinje, jedilnice, dnevne sobe, otroške sobe in ostalo pohištvo)
•	SVETILA
•	ZAVESE (lamelne in klasične po naročilu)
DREZODRESTNO PLAČILO
NA 6 MESECEV (1+5)
Odprto od 8. do 12., od 15. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
MINISTRI ODSTOPAJO - PETERLE VZTRAJA
Z napovedanimi odstopi treh ministrov, članov Demokratske stranke, Igorja Bavčarja, dr. Dimitrija Rupla in Jelka Kacina, seznam ministrov, ki nameravajo odstopiti, še ni dokončen.
Po napovedih naj bi odstopili tudi nekateri ministri koalicije 4+1. Doslej so odstopili ali ponudili odstope ob omenjeni trojici dr. Leo Šešerko (podpredsednik), dr. Božidar Voljč (zdravstvo) in dr. Peter Tancig (znanost in tehnologija).
Gospod predsednik Peterle pa vztraja v prepričanju, da slabše tako ne more biti, četudi v vladi ostane - sam. Škoda, da je moral nagnati ministra Maksa Bastla, z njim bi iztržil vsaj kakšno razpelo ali lokalček...
NOVI 4 90BA
Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Erika Vidah (podružnica Koper)
Prodaja: Renato Vedečnik
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo
-	Tisk časopisov in revij, p o. - Naslov uredništva: Celje
-	knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov.
Ih"! Ljubečna Celje liSS tel./063/ 33-421
GRADITE Z NAMI
ZA GOTOVINSKO PLAČILO VAM NUDIMO
15% POPUSTA ZA OPEČNE IZDELKE P0R0LIT.
7,5% POPUSTA ZA NAKUP OPEČNIH IZDELKOV.
ŠIROKA IZBIRA OSTALEGA GRADBENEGA MATERIALA IN STREŠNE KRITINE.
STOPITE NA TRDNA TLA
3. STRAN
15. aprila
MED SLOVENSKIMI REGRUTI V CERKLJAH
HOlKJMIBfl
m. •
ŽIVLJENJE Z MINAMI
Slovenska vojska - Teritorialna obramba Republike Slovenije je s prvim aprilom začela z rednim usposabljanjem vojaških obveznikov (nabornikov) v šestih učnih centrih, kjer naj bi si pridobili osnovno vojaško pehotno znanje, nakar bodo odšli v ostale centre na špecializacijo za posamezne rodove. Življenje in delo mladih slovenskih vojakov je najbrž v petih učnih centrih podobno tistemu v Cerkljah ob Krki, kjer se še vedno bojijo min, ki jih je »pozabila« t. i.
Vojaški Učni center Cerklje ob Krki je našel svoje mesto na izropanem vojaškem letališču bivše JLA, kjer je svojčas vedrila in oblačila letalska brigada. Letališče je trenutno neizkoriščeno, nekaj stanovanjskih objektov pa je onesposobljenih za dostojno življenje in delo. Ostali objekti so deležni osnovnega vzdrževanja in čakajo na morebitnoprihodnjo narnemb-nostno uporabo. Kaj bo z bodočim slovenskim vojaškim
šev, temveč samo čin (vojak) in priimek.
Nasplošno pa čini tudi pri častnikih niso najbolj v čislih, več je vreden položaj, ki se poleg čina označuje s posebnim znakom. Položaje vodij učnih in organizacijskih enot zasedajo častniki z visoko in višjo izobrazbo, inštruktorji pa so predvsem častniki in podčastniki s srednjo izobrazbo.
Damjan Tojnko: »Stari vojak me je nagnal iz okrepčevalnice.«
letalstvom, ve zaenkrat najbrž samo minister Janša.
Od stotnika Vasilija Mara-ša, poveljnika učnega centra in njegovega namestnika, poročnika Josipa Bostiča je mogoče dobiti kup koristnih informacij. Na nekatera vprašanja seveda ni odgovora. Vojaška tajnost.
Poleg cerkljanskega obstajajo učni centri Teritorialne obrambe, namenjeni osnovnemu pehotnemu usposabljanju, še v Slovenski Bistrici, Ljubljani Moste-Polje, Kranju, Vrhniki in Postojni. Usposabljanje v centru traja tri mesece (točno število dni je dvainpetdeset), uspešen vojak pa ima pravico do skrajšanja z zakonom določenega sedemmesečnega vojaškega roka za trideset uni.
Za zgled general Maister
V Učnem centru Ceklje ob Krki so začeli z resnim delom prvega aprila (ni laž), ko je vanj prišlo dvesto fantov iz osmih slovenskih občin: Brežic, Krškega, Sevnice, Novega mesta, Metlike, Laškega, Šmarij pri Jelšah in Šentjurja pri Celju. Poleg mladeničev s prej manj kot dvajset leti, je v centru tudi skupina »starih« vojakov, ki opravljajo edino bojno nalogo v miru - stražo. Rekruti osvajajo program, ki je sestavljen iz treh osnovnih vsebin: vojaško strokovnih, splošno izobraževalnih in ostalega dela ter aktivnosti.
Vojaško strokovne vsebine zajemajo čez petdeset odstotkov časovnega fonda, se-
stavljene pa so med drugim iz postrojitvenega urjenja in sprejemanja splošnih vojaških predpisov, ki temeljijo predvsem na predelanem »Pravilu službe Oružanih snaga«. Važno mesto v učnem procesu ima tudi streljanje z osnovno pehotno oborožitvijo - puško, bodisi avtomatsko bodisi polavtomatsko. Splošno izobraževalne vsebine predstavljajo športne aktivnosti, sanitetni pouk, pohodi in državljanska vzgoja, katera temelji na slovenskem vojaškem izročilu od kmečkih uporov v 16. stoletju do junijske »vojne« v Sloveniji. Posebej v čislih je general Rudolf Maister, partizani nekoliko manj.
V	primerjavi z rekruti v nekdanji JLA živijo slovenski vojaki zelo liberalno. Ob vikendih imajo pravico do odhoda domov (v civilu ali uniformi po izbiri), ob sredah v mesto, vsak dan pa lahko od 18. do 20. ure sprejemajo obiske. Zanimivo je, da ni obvezno niti gledanje TV dnevnika, kar je bilo v JLA obveznost številka ena. Vojaki sprejemajo žepnino, ki jo lahko porabijo tudi v okrepčevalnici, kjer pa ne bodo dobili alkoholnega piva (točijo Gren, ki vsebuje do 2 odstotka alkohola). V učnem centru je prepovedano tudi igranje hazardnih iger (torej je iz Pravila Oružanih snaga črtana tudi ena od treh osnovnih prepovedi: vnašanje
in hranjenje verske literatu- vodjo organizacijske enote re), in vsakršno politično (nekdanje čete) je razlika (strankarsko) udejstvovanje, dveh činovnih stopenj, v ko-
V	učnem centru delajo rist slednjega seveda. Majorje častniki Teritorialne obram- s svojim delom zadovoljen: be kot vodje učnih in organi- »Med bivšo JLA in Teritorial-
Vojaku Alešu Vajdiču je v učnem centru tako všeč, da bi ostal tudi če bi lahko odšel domov.
Major Cvetko Dančič, vodja organizacijske enote, ki je v Teritorialno obrambo prestopil iz JLA (Avtorjeva trditev v komentarju (Nestrokovnost Teritorialne obrambe v Novi dobi z dne 1. 4. 1992 nakazuje dejstvo, da prestopli častniki iz JLA, ki imajo višje čine od svojih kolegov iz »predvojne« teritorialne obrambe, zasedajo nižje položaje. Za primer: med poveljnikom učnega centra in
Janko Teršenlč: Takšno postane traktorsko kolo, če pod njim eksplodira protipehotna mina.
zacijskih enot, podčastniki opravljajo delo inštruktorjev, civilisti pa so zaposleni predvsem kot tehnično osebje. Za duševno počutje mladeničev skrbi psiholog, za telesno pa zdravstvena ekipa. V centru velja, da je na prvem mestu zdravje in šele nato urjenje.
Pristen človeški odnos med častniki in vojaki, ki nosijo enake uniforme, je najbrž tudi v načelnem vikanju tako z vojakove kakor tudi častnikove strani. Ne poznajo pa gospodov ali mogoče tovari-
no obrambo je velika razlika. Delo v TO je bolj organizirano, disciplina je na visokem nivoju, saj so vojaki motivirani. Raportna knjiga je prazna, zapora ne poznajo, kakor tudi ne različnega maltretiranja ali šikaniranja.
Mladi vojaki, ki jih je mogoče opazovati pri različnih učnih vsebinah, oddajajo vtis zadovoljnosti in veselja. Aleš Vajdič, ki je dopolnil osemnajst let, doma iz Krškega, se je prijavil za specialne enote. Ni pričakoval, da bo v vojski
tako dobro, saj so mu drugi pripovedovali hujše stvari. Problem so samo mine, ki so še vedno na igrišču. Za Aleša je najhujša kazen, če ne smeš domov čez vikend. Prepričan je, da Slovenija rabi vojsko, če pa bi mu dali možnost da odide domov, bi ostal. Ni tudi dvakrat za reči, da jugovojska ne bi prišla še enkrat v Slovenijo, če bi »dala Bosno dol«.
Dvajsetletni Damjan Tajn-ko iz Vinskega vrha, ki je po srednji šoli opravil tudi pripravništvo in ga čaka služba (najbrž tudi dekle) bi razumljivo rad odšel domov: »Vojska naj bi bila profesionalna, sam pa vanjo ne bi vstopil. Drugače pa je življenje v centru nad pričakovanji. Odnosi med vojaki in starešinami so takšni, kot morajo biti, hrana pa je tudi v redu. Ne moti me, da v centru alkohol ni dostopen, še boljše. Ni pa lepo, da me je enkrat »stari vojak« nagnal iz okrepčevalnice.«
Splošen vtis »človeka od zunaj« je takšen, da je v centru vse idealno. Pa ni ravno tako.
S plugom med minami
V učnem centru je mogoče videti moške v oranžnih delovnih kombinezonih. To so pirotehniki, ki vršijo razminiranje minskih polj (protipehotnih min), ki jih je poleti postavila t. i. JLA. Od njih ni mogoče dobiti nobene uradne izjave, ki jih lahko da samoobrambno ministrstvo. Če ni mogoče izvedeti, ali je še kaj neeksplodiranih min znotraj učnega centra (če jih ni, bi jih ne iskali), je mogoče izvedeti, kakšno je stanje izven ograje.
Janko Teršelič, kmet iz Gornje Skopice, je imel lani 9. novembra srečanje tretje vrste: »Iz Štaba TO v Brežicah so mi po pregledu njive, s katero mejim z vojaškim letališčem, sporočili, da je vse v redu. Prej si nisem upal na njivo. Oral sem za posev Ozime pšenice, kar sem s sprednjim kolesom naletel na protipehotno mino, ki je eksplodirala in uničila zračnico in platišče kolesa. Imel sem srečo, da se mi ni nič zgodilo. Pozneje so prišli še s tankom za čiščenje min in našli še eno mino. Dobil sem odškodnino za njivo, na kateri sem lahko posejal le še oves. Zdaj tukaj živimo v miru, saj nas letala več ne motijo, ne moti pa nas tudi slovenska vojska. Kako bo v bodoče, je odvisno od tega, kako se bo obnašala.«
Razumljivo je, da je jugovojska hotela Slovencem prizadejati ob odhodu čimveč škode. Med drugim je za sabo pustila tudi minska polja, ki jih je postavila iz dveh razlogov: za obrambo pred Teritorialno obrambo in za pre-' prečevanje pobegov vojakov iz svoje sestave. Ni pa razumljivo, da Obrambno ministrstvo Republike Slovenije ni izvedlo hitrejšega in kvalitetnejšega čiščenja teh minskih polj, še manj pa to, da je namestilo mlade vojake v okolje, kjer lahko v vsakem grmu tiči smrt.
Franc Furland Foto: LucaS
Znotraj: poleg urjenja regrutov pirotehniki iščejo mine
Strokovnjaki za mine uporabljajo najsodobnejše iskalce min
Najbolj je varno v učilnicah, kjer ni min
V prostem času si je bojevnik privoščil kratek spanec
VZNEMIRJENI VARČEVALCI CONCORDIE
PREVARA ALI NESPRETNOST
Precej slovenskih varčevalcev nemške družbe Concorde-Artus, ki se ukvarja z investicijskim varčevanjem in ima svojo podružnico tudi na Brdu pri Kranju, je izgubilo zaupanje v investicijsko varčevanje preko te družbe. Nezaupanje je sprožil precej nespreten dopis družbe, ki ga je poslala svojim varčevalcem, in ki, kot trdijo nekateri, ni v skladu s tistim, kar so jim obljubljali propagandisti investicijskega varčevanja.
Gre za dolgoročno varčevanje
»Etnični fondi vsebujejo velik spekter ciljev in želja zavednih in odgovornih ljudi, saj so vsa podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo orožja, atomske energije, strupenih kemikalij in ostalih za okolje škodljivih tehnologij izključena iz vlaganj. Ti strogi kriteriji veljajo tudi za podjetja, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z diskriminacijo političnih ali socialnih manjšin, s poizkusi na živalih in podobno. Prednost pri vlaganju imajo podjetja, ki zavestno negujejo proizvodno etiko, aktivno skrbijo za čisti zrak, vode, reke in okolja, kot tudi tista, ki predelujejo sekundarne surovine.
Concorde-Artus sodeluje z najuspešnejšimi etničnimi
investicijskimi fondi po vsem svetu, ki spadajo pod strog državni investicijski nadzor«.
To bi bil na kratko povzet reklamni prospekt družbe Concordia, ki se je odločila, da po vzoru evropskih investicijskih skladov podobnega oblikuje tudi v Jugoslaviji. Za sedež podružnice je bilo določeno Brdo pri Kranju. Razpad Jugoslavije in uveljavitev nacionalnih valut pa je pripeljala družbo do oblikovanja samostojnega investicijskega sklada v Sloveniji.
Concorde je prek svoje podružnice na Brdu krenil v zbiranje investicijskega kapitala tudi med Slovenci. Pogoji so precej mamljivi. Investitorju, katerega kapital družba varuje z izrazito razpršenostjo le tega v različne oblike vrednostnih papirjev
in depozitov, obljublja najmanj desetodstotno letno renditeto. Vse izračune vložkov rendit in po najmanj dvanajstletnem obračanju kapitala prek te firme pa tudi rent obljublja vplačila in izplačila po veljavnem tečaju v DEM. Varčevalci oziroma investitorji so se lahko odločili za različne načine plačevanja obrokov, najmanjši pa je bil 50 DEM mesečno, v takrat še dinarski protivrednosti. Prvi letni obrok je bilo potrebno plačati naenkrat.
Slabo izobraženi propagandisti
Vendar je prišlo med investicijsko družbo Concorde in njenimi varčevalci do kratkega stika, za kar gre pripisati del krivde tudi Concordu in njegovim propagandistom investicijskega varčevanja. To obliko varčevanja so dostikrat propagirali ne dovolj natančno poučeni sodelavci, sicer že udeleženi v investicijskem skladu, ki jih je družba za to tudi finančno stimulirala. To priznava tudi Božo Kunst, Concordov propa-
gandist, in dodaja, da bo družba v bodoče z dodatnimi seminarji in usposabljanji bolje poskrbela za propagiranje tega načina varčevanja.
Zato se je za to obliko varčevanja marsikdo tudi prenagljeno odločal, ne da bi se prej seznanil z vsemi dejstvi. Kljub temu, da so reklamni prospekti družbe dovolj jasni, poverjeniki niso dovolj poudarjali, daje to predvsem dolgoročno varčevanje in tisti, ki bi prenehal z varčevanjem že po enem letu, ne bi ustvaril dobička, prej izgubo.
Čudna anketa
Nato pa je oktobra lani na naslove varčevalcev prispel dopis, v katerem jih družba obvešča, da zaradi spremenjenih okoliščin ustanavlja nov sklad samo za Slovenijo in v njem predlaga varčevalcem, naj se odločijo za tri možnosti bodočega varčevanja, ki jim jih Concorde ponuja. Po prvi možnosti lahko z vplačili nadaljujejo naprej in ostanejo udeleženi v matični nemški družbi Concor-
de-Artus, če imajo na osnovi pravnih predpisov v Sloveniji možnost plačevanja obrokov v DEM, saj je potrebno vsa nadaljnja vplačila izvršiti v tej valuti. Po drugi možnosti lahko vsakdo prekine sodelovanje s Concordom po veljavnih pravilih družbe in izgubi prvih sedem vplačanih obrokov, ki jih Concorde v skladu s pogodbo vzame za upravne stroške celotnega obdobja varčevanja. Tretja možnost pa predvideva prenos starih deležev v novi investicijski fond in bodoča vplačila v tolarjih.
Vplačal 600, dobil le 250 DEM
Temu dopisu je bila priložena izjava, s katero se mora varčevalec odločiti za eno izmed teh treh. možnosti. Ta dopis, posebej pa izjava, sta med varčevalci povzročila precej zmede, saj mnogi niso vedeli, kaj pravzaprav želi družba z njim povedati. Nekateri so izgubili zaupanje in želeli svoj denar dvigniti iz Slovenske investicijske banke, kamor so ga na račun
Concorda nakazali.
Vendar pa so ugotovili, da lahko nekdo, ki je vplačal na primer 600 DEM, danes dvigne le 250 DEM, saj je v pogodbi določeno, da je prvih sedem vplačil namenjenih za stroške poslovanja Concorda. Varčevanje se obrestue šele po treh ali štirih letih, s čimer pa so bili po trditvah odgovornih varčevalci seznanjeni.
Kot v posmeh paniki, ki jo je družba s svojim dopisom sama povzročila, odgovorni trdijo, da je bil dopis le anketa, s katero so želeli ugotoviti, h kakšni obliki vplačil se njihovi varčevalci nagibajo. Ali bi v bodoče obroke raje plačevali v markah ali tolarjih. Izjava, ki bi jo morali varčevalci izpolniti, je bila le anketni list.
Ko smo vprašali, zakaj niso v dopisu jasno napisali, da gre za anketo, so odvrnili, da takrat ne bi dobili odgovorov. No odgovorov vseeno niso dobili, saj je le 20 odstotkov varčevalcev »Izjavo« izpolnilo in jo poslalo nazaj.
J. u.
TRŽIČ: PREDSEDNIK ZELENIH ARHITEKT NIKO AHAČIČ POSILJUJE OBČINO S ČRNO GRADNJO
*
Neverjetno, vendar je res, da dipl. ing. arh. NIKOLAJ AHAČIČ, direktor Sklada stavbnih zemljišč in predsednik »zelenih« v Tržiču, posiljuje občino, mesto in dve krajevni skupnosti s črno gradnjo na za cesto odkupljenem in za cesto rezerviranem prostoru. Po grožnjah se prizadeti umikajo, Lešjani in Brezjani pa pretijo, da se bosta njihovi krajevni skupnosti iz prostesta priključili radovljiški občini.
Salta gospoda direktorja
Sodeč po zadnji razpravi v skupščini občine Tržič kaže, da izredno zagreti direktor svoje svinjarije z »mini tržnico« tudi z ustrahovanjem ne bo spravil do skupščinskega blagoslova. Kot kaže, arh. Nikolaj Ahačič ni predvidel, da zdajšnji poslanci tržiške občinske skupščine niso tako kratke pameti, da ne bi znali sešteti dva in dva ali se spomniti, koliko napora in denarja je bilo vloženega prav v zemljišče, da bi ga obdržali rezerviranega za cesto. Enako velja za odgovornost istih poslancev in vodstva občinske skupščine, da bi na tako prozoren način sprejeli direktorjevo razlago o provizo-riju 30 x 40 metrov velike »mini tržnice« z devetimi lokali, z betoniranimi temelji in masivno gradnjo. Povrhu vsega zeleni direktor poslancem ni povedal, da bi naj po pogodbi, katere avtor je prav tako on, morala občina plačati stroške morebitnega rušenja, ki po njegovi navedbi ne bodo višji od enega milijona in dvesto tisoč nemških mark...
Edino, kar je bojevitemu predsedniku zelenih in že omenjenemu direktorju Nikolaju Ahačiču verjeti, je to,
da po vsej verjetnosti v naslednjih petih letih tu še ne bo tekla cesta.
Gre namreč za tržiški del republiške ceste »R 322«, ki je bila pred mnogimi leti prekrščena v »turistično cesto pod gorami« in bi tekla od Trzina mimo Kranja, Golnika, Tržiča, Begunj in Žirovnice. V Tržiču bi naj mestno jedro rezbremenila prometa, krajani Leš in Brezja pa bi dobili krajšo in sodobno cesto.
Že pred petindvajsetimi leti je tedanje občinsko vodstvo v urbanistični načrt Tržiča vneslo zaščito predvidene trase, ker pa niti Republika niti Sklad stavbnih zemljišč nista imela denarja za odkup, bi naj na tem za cesto rezerviranem zemljišču oddajali parkirni prostor ali dali v zakup prostor za postavitev provizorijev. Eden, za prodajo sadja in zelenjave, tu tudi stoji.
Predsednik zelenih pozabi na cesto
Drugega julija 1990. leta je Sklad stavbnih zemljišč občine Tržič od Jožeta Mokorela odkupil zemljišče (prc. štev. 248/11 k. o Bistrica) v izmeri
1.000	kvadratnih metrov in sicer za parkirišča. Potem so namero spremenili in pod strogimi pogoji del zemljišča
oddali v najem za postavitev brunarice za prodajo sadja in zelenjave.
Petega decembra lani pa Oddelek za prostor in okolje izda gradbeno dovoljenje investitorju, Skladu stavbnih zemljišč občine Tržič, dovoljenje za izgradnjo »mini marketa« na zemljišču pare. št. 248/11 in 247/22 k. o. Bistrica za Darka Korena, Begunjska cesta 46, za Iva Jukiča s Kovorja 174, Sameta Durmišija z Begunjske ceste 27, Toneta Žepiča in Mojco iz Bistrice 4 a. Ko so nekateri bolje poučeni dobili v roke tudi načrte in izmere, so ugotovili, da gre za nekoliko več-
ji »mini market« z devetimi lokali na površini okrog 20 krat 40 metrov.
Najprej je završalo v Bistrici, takoj zatem v Brezju in Lešeh, saj je bilo na dlani, da s predvideno cesto ne bo nič. To tembolj, ker se je cesta »izgubila« že iz srednjeročnega in dolgoročnega plana. Nato je završalo v poslanskih klopeh, na XVI. seji zborov skupščine občine Tržič sta Samo Cotelj, delegat KS Leše, in Alojz Meglič, delegat KS Brezje, skupščino opozorila, da krajani omenjenih krajevnih skupnosti gradnji »mini tržnice« nasprotujejo.
In zdaj nastopi sam go-
spod neomajani zeleni arhitekt in direktor Nikolaj Ahačič ter poslancem med drugim razodene, da je njegov Sklad stavbnih zemljišč »ravno zaradi planirane gradnje ceste to zemljišče odkupil in drugo plačal. Sklad meni, da je škoda, da ta zemlja toliko časa miruje in se skladu ne povrnejo vložena sredstva. Te ceste vsaj še pet ali deset let ne bo . . . Na tej zemlji bo stal montažni objekt, INVESTITOR PA BO OBČINA PRAV IZ RAZLOGA, da se lahko v primeru potrebe objekt podre, VSEM INVESTITORJEM PONUDI DRUGA LOKACIJA IN OBJEKT PRESTAVI ...
Ko so poslanci in prizadeti Bistričani, predvsem pa krajani obeh krajevnih skupnosti, vso razlago nekoliko poenostavili, so ugotovili, da jim je gospod direktor vezal otrobe in skušal zamazati oči. Kajti jasno je, da je po projektu (mimogrede, ena izmed sodelavk je celo Mojca VVeingerle, delavka v občinski upravi, ki ima z zakonom strogo prepovedano »fuša-nje«) predvidena masivna granja z betonskimi temelji na občinski zemlji in bo po pogodbi na občinske stroške podrta s tem, da mora občina prizadetim najti drugo ustrezno lokacijo in provizo-rij prestaviti . . .«
Če pustimo ob strani vprašanje, zakaj je gospod Nikolaj Ahačič tako preklamno radodaren z omenjeno občinsko zemljo, ki je v Bistrici za te svrhe ni na pretek, ne moremo mimo zgražanja, ki ga je predsednik zelenih sprožil tako v prizadetih krajevnih skupnostih kot v Bistrici in Tržiču. V skupščini je bilo javno povedno, da so bili posamezniki izpostavljeni grožnjam, ker so opozorili na svinjarijo direktorja Sklada stavbnih zemljišč. Zdaj upajo, da gospod arhitekt ne bo uspel prestrašiti še predsednika vlade in župana, kar je v tem demokratično grabežljivemu času tudi mogoče, dasiravno je po dosedanjih razpravah moč sklepati, da se s ponujeno kostjo niti vsi poslanci niso zadavili.
Janez Sever Slika: Severin
NOVfi90BA
_________
EMO SE SKUŠA REŠITI 67 DELAVCEV
KJE JE DESET MILIJONOV
ZA PRESEŽKE
Pretežno starejši, bolni in invalidni delavci Energetske opreme EMO Šentjur so ostali na cedilu. Sedeminšestdeset delavcev, ki so ob reorganizaciji podjetja ostali na čakanju, ni dobilo ne februarskih plač, ne nadomestil, bolni pa so ostali tudi brez boleznin. Tudi v bodoče ni veliko upanja, da jim bo v okviru svojega podjetja uspelo dobiti sedemdesetodstotne plače, ki jim pripadajo.
Mnoga podjetja razmišljajo, kako se znebiti presežnih delavcev. Zato se vse bolj uveljavlja preprost način, ki naj bi bil povrh vsega še zakonit.
Pravzaprav je enostavno - podjetje, ki se znajde v krizi, skoraj vedno ugotovi, da ga obremenjuje znatno število presežnih delavcev. Namesto starega podjetja ustanovijo novo, ki se ukvarja z isto proizvodnjo, nemoteno deluje naprej in zaposli določeno število starih delavcev, tisti, ki so odveč in to praviloma starejši, ki se po učinkovitosti pač ne morejo meriti z mladimi, ostanejo v starem podjetju, ki ga pravzaprav ni več. Niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, saj so na čakanju, reorganizirano podjetje pa jih ne smatra več za svoje in jim ne zagotavlja niti 70-odstotnih plač, ki bi jih moralo. Takšnega reševanja presežnih delavcev se je po-služila tudi EMO Energetska oprema Šentjur, sedaj EMO Energetika Šentjur.
Direktor Energetske opreme Šentjur in sedaj novoustanovljene Energetike Šent-
jur Roman Vodeb trdi, da druge rešitve ni bilo. Kot pravi, so dosedaj v EMU reševali presežke na mehak način, z dokupom let, predčasnimi upokojitvami in prekvalifikacijami.
Vendar so zabredli tako globoko, da bi v Šentjurju potrebovali za plačilo kreditov in dolgov dobaviteljem kar 10 miljonov DEM in končno se je treba soočiti z resnico, pa naj bo ta še tako boleča.
»V podjetju smo imeli preveliko režijo, v proizvodnji le okoli 40 odstotkov delavcev, vsi ostali so opravljali režijska dela. Delavci, ki jih v reorganiziranem podjetju nismo zaposlili, so predvsem iz spremljajočih dejavnosti, kot so projektiva, konstrukcija ter tehnologija, velika večina proizvodnih delavcev pa je ostala. Do tega je pripeljala spremenjena struktura proizvodnje, ki zahteva tudi drugačne kadre.« trdi direktor Roman Vodeb.
Ravno tako pravi, da delavci na čakanju niso bili pripravljeni oditi v druga po-
Danilo Matuš, predsednik sindikata v Energetski opremi Šentjur.
djetja znotraj holdinga, in je, čeprav so vedeli, kaj se jim lahko zgodi, na prekvalifikacijo in na nižja delovna mesta odšlo le nekaj delavcev. »V celotnem holdingu EMO je bilo zaradi ustanavljanja tretje izmene v Posodi prostih 110 delovnih mest, in če bi bili delavci pravočasno pripravljeni oditi tja, bi bilo danes teh problemov precej manj«, zakjuči direktor.
Emovi sindikalisti trdijo drugače in pravijo, da gre v primeru Energetike Šentjur za izigravanje obstoječe zakonodaje oziroma za kršenje zakona o delovnih razmerjih.
Danilo Matuš, vodja sindikata v Energetski opremi Šentjur, pravi, daje med presežki 15 delavcev, ki so v bolniškem staležu že več kot le-
to dni, trije invalidi, ostali pa so v veliki večini starejši delavci, ki jim manjka do upokojitve le še pet let ali manj. Dopolnil gaje Milan Ramšak, predsednik sindikata EMO Holding, ki pravi, da je sindikat na sestanku z vodilnimi 21.2. 92 zahteval od vodilnih treh najbolj kritičnih podjetij znotraj holdinga Emo (Energetska oprema Šentjur, EMO INTE, in EMO Vzdrževanje) izdelavo konkretnih programov reševanja presežnih delavcev. Tega pa vodstva teh treh firm niso pripravila.
Emovi sindikalisti se tudi sprašujejo, kam je šlo 10 milijonov tolarjev, ki jih je republika nakazala prav za reševanje presežnih delavcev. Zavračajo očitke, da delavci niso bili pripravljeni na prekvalifikacijo in trdijo, da jim tega niso prav predstavili. Glede na to, da je v tem trenutku na čakanju kar 200 delavcev in ker so iz vseh Emo-vih podjetij svoje viške usmerjali na omenjenih 110 prostih delovnih mest, nikakor ne bi bilo dovolj delovnih mest za vse. Menijo tudi, da plače za 67 delavcev, za katere Emo naj ne bi imel denarja, tega kolektiva pač ne morejo rešiti.
J. V. Foto: Lucas
EKSKLUZIVNO: PO KRUH NA TUJE
OKUS ITALIJANSKE LIRE
Na jutranjih avtobusih iz Kopra v Trst, vsak dan srečujete iste osebe, ki odhajajo v sosednjo državo, oziroma Trst in bližnja mesta, kjer z raznimi posli na črno služijo lire. Brez dvoma so v Trstu najbolj iskane gospodinjske pomočnice, kajti tod živi veliko število starejših ljudi, ki potrebujejo pomoč. Gospodinjska pomočnica je trenutno najbolj popularen poklic, ki prinaša dober zaslužek.
Naša namera ni, da bi jin »preštevali«, ali da bi napisali nekaj o možnostih zaslužka na črno v Trstu in okolici, kamor, kot kaže ljudje ne odhajajo le po nakupih. Kot rečeno onstran meje so najbolj iskane gospodinjske pomočnice. Njihovo delo so nakupi, pomivanje posode, likanja, čiščenja ter kuhanja. Zaradi brezposelnih, v zadnjem času, tudi ljudje z drugimi poklici odhajajo v Trst, da bi služili za življenje. Tako zidarji, avtomehanik in razni fizični delavci iz naših krajev vsak dan potujejo v Trst, kjer ilegalno delajo. Nekateri nekaj ur dnevno, drugi vsak drugi dan, tretji pa vsak dan od jutra do mraka.
Kot gospodinjske pomočnice so svoj čas odhajale v Trst le ženske z nižjo izobrazbo. Sedaj pa se je marsikaj spremenilo. V tržaških hišah v tem času kot gospodinjske pomočnice delajo tudi takšne s srednjo, višjo ali celo visoko izobrazbo. Verjeli ali ne med njimi smo srečali celo neko novinarko.
»Zaradi slabe situacije sem si prisiljena v prostem času poiskati dodaten zaslužek. In zakaj ne bi bila gospodinjska pomočnica. Res da ne odhaja v Trst vsak dan, temveč dvakrat na teden. Prijatelji so mi našli dobro dru-
žino, kateri pomagam pri hišnih opravilih. Na uro zaslužim 10.000 lir in tak dobim na teden okoli 150.000 lir s čemer dopolnim moj hišni proračun. Sicer pa opravljam vse hišne posle: čistim stanovanje, pomivam posodo, likam... Moji »delodajalci« ne vedo, kaj počnem v rednem delovnem času. To jih sploh ne zanima,« pravi naša sogovornica.
Med številnimi ženskami, ki »pomagajo« italijanskim družinam, smo srečali tudi osebo, zaposleno v SO Koper, ki večkrat tedensko odhaja na dodatno delo v Trst.
»Po koncu delovnega časa odhajam v Trst in se spreminjam v gospodinjsko pomočnico. Imam dva otroka in osebni dohodek ne zadostuje za vse naše potrebe. Zato moram še dodatno delati in služiti denar. Ne sramujem se tega dela, kajti družini lahko nudim boljše življenje,« meni lepo oblečena in zelo urejena občinarka.
Med najbolj pretresljivimi je primer neke upokojenke iz Kopra, ki je pokojnino prislužila v znanem koprskem podjetju, na stara leta pa mora služiti pri drugih.
»Veste, dokler sem bila mlada, sem morala delati in vzgajati otroke. Sedaj so se razšli vsak na svojo stran in
ostala sem sama. Od pokojnine ne morem živeti. Namesto počitka moram služiti na tujem. A še vedno zdrava imam čas in delo je dobro plačano,« pravi krepka upokojenka.
Ena od sogovornic nam je zaupala, da ji je delo na črno v Italiji edini vir preživljanja in seveda ni zavarovano in ji ne teče delovna doba.
»Zaslužimo od 10.000 do 12.000 lir na uro, dnevno lahko delamo pri več družinah
in ure se naberejo,« pravi. »/ sedaj so se tudi v Italij zmanjšale možnosti za zapo slitev, konkurenca je velika tudi Italijanke se lotevajo hiš nih del. Mi iz Slovenije potre bujemo priporočila znance' ali prijateljev. Ne morem s< pritožiti, dobro zaslužim ir spravljam denar za črne dne ve. Kdo ve, kaj se bo še vs< zgodilo...«
Vukica Vlajič
BREZPOSELNI Sl BRIJEJO LASE
NISMO
JELINČIČEVA
BRIGADA
Celjski skinheadi so sami mladi fantje, brezposelni, brez upanja v našo vlado, ki naj bi jim dala delo. In z obritimi glavami vzbujajo pozornost mimoidočih po celjskih ulicah. Njihov namen pa je nekaj povsem drugega.
Kakšni so bili cilji tega, da ste se obrili? Je bil v tem kakšen poseben namen ali je to samo zato, da bi se obračali za vami?
Andrej Lipovšek (20 let): »Mladi smo, končali smo šolo, lahko bi delali, pa ni zaposlitve. Nimamo nobene perspektive. Kriva je vlada. Marsikoga bi bilo potrebno zamenjati.«
Tomo Magdič, Andrej Ograjenšek, Mario Kočiš in Videnšek Ivi, nekateri izmed celjskih skinheadov
Potemtakem nimate nič s temi znanimi kranjskimi skinheadi, ki so povezani tudi z predsednikom Slovenske nacionalne stranke Zmagom Jelinčičem?
Andrej Pasar (29 let); »Ne, on je totalno brezobra-zen. Mi nimamo nič niti z njim niti z njegovimi.«
Ste kot skinheadi povezani med sabo, ste samo družba ali ste tudi banda ?
Vsi: »Banda nismo. Smo prijatelji. Že predno smo se obrili, smo bili prijatelji. Tudi doma smo iz istega konca, iz Hudinje. Naši sostanovalci so nas lepo sprejeli. V marsičem nas podpirajo. Ne gledajo nas postrani zato, ker nimamo las. Saj smo isti, kot smo bili prej.
Kaj se je zgodilo, ko ste prvič šli po celjskih ulicah ? Kako so reagirali mimoidoči?
Andrej Lipovšek: »Obračali so se za nami in nas gledali, kot da človek brez las ni človek. Drugi pa nas niti opazili niso. Tudi starši so se nas navadili. Vendar se nam zdi, da se nas ljudje na cesti bojijo. Ne vemo, zakaj, ampak tako je videti.«
Menda so vam prepovedali vstop v dve celjski diskoteki, v Casablanco in Jungle, ker naj bi delali nemire In se pretepali. Je to res?
Tomo Magdič (23 let): »Res je. Rekli so, da obritih glav ne spuščajo noter. Odkar smo se obrili nas treti-rajo kot razbijače in barabe. Prej smo bili redni gostje, vsaj nekateri od nas.«
Andrej Lipovšek: »Ljudje se bojijo, ker nas imajo za skinheade. Funkcija pravih skinheadov je povsem drugačna. To pa nismo mi. Ne nosimo nobenega orožja. Govorili so celo, da se spravljamo na mlajše in na otroke,... (smeh).«
Koliko vas je zdaj obritih glav?
Vsi: »Ja, sedaj nas je okoli 20. To samo na Hudinji. Lahko bi nas bilo še več.«
Če bi vam kdo ponudil delo, bi opravljali kakršnokoli delo?
Andrej Pasar: »Kakršnokoli. Tudi premog sem že »šaflal«.
Andrej Lipovšek: »Zanimamo se tudi za sezonsko delo v tujini, ki je dobro plačano.«
Naš najmlajši sogovornik Robert Kebec je star 17 let in obiskuje večerno šolo. Vendar tudi, če končaš šolo, ti nič ne pomaga, pravijo. Mislijo tudi, da so tuji državljani pri nas privilegirani, glede na to, da je dosti brezposelnih Slovencev. Vendar niso šovinistično usmerjeni, nimajopravih skinheadovskih načel, naci načel, kot jih najdemo v Nemčiji. Smisel njihovih obritih glav je opozorilo. Vendar pa je v tem tudi veliko političnega nezadovoljstva.
»Prej, ko še nismo bili obriti, nas ni nihče opazil. Bili smo kot vsi drugi brezposelni, zdaj pa so se celo novinarji začeli zanimati za nas (smeh),« so za konec povedali naši nežni golobučneži.
Božena Balaš
DRUŽINSKA TRAGEDIJA V VODRAŽU PRI JAKOBU
PREKLETSTVO MLINA
Spori zaradi cest in medsosedsko mejaštvo so morda tako vsakdanja stvar, da jih prevečkrat prezremo. Problemi pa živijo naprej, sodišča jih rešujejo desetletja, odvetniki služijo, ljudje pa doživljajo osebne tragedije. Tudi Martin Jančič, dvajsetletnik iz Vodraža, tega spora ni mogel rešiti, ne s pogovori, ne preko sodišča, ne sam v sebi. Pokopali so ga v sredo, prejšnji teden.
Franc in Marija sta težko prebolela sinovo smrt in vso svojo ljubezen posvetila dru-Potoček speljan tik ob sta- gim otrokom. Ivanček je v pr-rem mlinu in njegov pritok vem razredu osnovne šole v dolini vasi Vodraž sta daja- zbolel za meningitistom, ka-la kruh trem generacijam terega posledice še danes, Jančičevih mlinarjev. Pšeni- dobrih deset let kasneje, ču-co so tja vozili iz Šentjurja, tijo tako Ivan kot njegova Štor, Kalobja, iz Brez in še od starša. Pa bo Tinko, kot sta kod.	ljubeče klicala Martina, po-
V mlin prideš skozi zgornji stal mlinar, sta si rekla. In stanovanjski del ali pa skozi res, Tinko je ob delu v šent-ločen vhod, kamor so nekoč jurskem Alposu rad poprijel prihajali vozovi obloženi za mlinarstvo. Marija se je s pšenico. Mlinarji so svoje medtem poročila in odselila,
Dolina pod Planino pn Šentjurju
Martin Jančič je oktobra dopolnil dvajset let
sinove, še preden so dobro shodili, vodili s seboj v mlin, da so občutili vonj po sveže zmleti moki. Bel pšenični prah in enakomerno ritmično topotanje lesenega kolesa so se Jančičevim generacijam zgodaj vtisnili v spomin.
Tako je bilo tudi z zadnjo generacijo Franca Jančiča, ki mu je zla usoda preprečila predati mlin svojemu nasledniku.
Imela sta štiri otroke
Mariji in Francetu Jančiču so se rodili Franc, Martin, Ivan in Marija. Dokler je v mlinu živel stari oče in mati, se je mlada družina stiskala nekaj sto metrov višje v zidanici med vinogradi.
Prvemu sinu je Franc dal svoje ime, saj so ga nosili že drugi mlinarji. Ko je Franc dopolnil dvaindvajset let in je že delal v mlinu, se je ponesrečil v čolnu na Slivniškem jezeru. Od tam se ni več vrnil. Tega je že skoraj trinajst let.
Tinko pa je načrtoval, da si bo doma postavil novo hišo. Najraje bi videl, da bi stala tukaj, ob mlinu, toda kako, saj ni ceste do mlina.
Tudi zato propadajo mlini
Čeprav stoji mlin v ravnem delu doline, do njega ni moč priti po nobeni cesti. Kdor hoče iz glavne ceste, le tristo metrov proč, zaviti proti Jančičevim, mora po cesti preko Ojsterškove zemlje do potoka. Čezenj ne vodi ne brv kaj šele cesta. Ob sušnem času voda sega čez gležnje.
»Moji predniki so se sem preselili 1903. leta. Cesta preko potoka je že od nekdaj tako speljana, da domov ne moremo, ne da bi šli po Ojsterškovi zemlji. Zaradi tega imamo že dolgoletne spore. Skupaj s Krajevno skupnostjo si prizadevamo, da bi zgradili most čez potok, pa nam ne uspe. Sosed, ki je istočasno tudi ženin brat, nam ne dovoli voziti po njej, nekoč jo
Marija Jančič je izgubila že drugega sina
je celo razkopal. Ob malo močnejšem deževju do nas ni mogoče priti. Videl sem že kmete, ki so pšenico pripeljali do potoka, ker pa niso mogli čezenj, so se obrnili in odpeljali drugam v mlin.
Pa še drug problem imamo. Naš mlin je bil postavljen tako, da je na mlinsko kolo speljana voda, ki je nekoč tekla po odprti strugi preko Ojsterškovega zemljišča. Večkrat jo je nekdo zasul. Pred leti so delavci celjskega Nivoja, Krajevna skupnost, mladinci in drugi sosedi, razen Ojsterškovih, pomagali zgraditi pokriti petstometrski jašek pod sosedovo zemljo. Čezenj so nato nasuli sveže zemlje, tako da je mogoče globoko orati, ne da bi zadel betonske cevi. Že nekajkrat smo ugotovili, da je nekdo odkopal cevi in jih na sklepih razmaknil, tako da teče voda mimo mlina v potok. Takrat seveda v mlinu ni vode,« je povedal Franc Jančič.
Štefan Hercog, Tinkov mlajši prijatelj pravi: »Tinko je k nam rad prihajal igrat namizni tenis, skupaj smo tudi igrali nogomet. Potožil nam je o težavah s svojim sosedom, stricem. Tudi sami smo jih poznali. Kadar se jim je zamašil kanal za vodo na mlin, smo mu prijatelji vedno pomagali. Dobro se spom-
Očeta, Franca Jančiča, smo poprosili, da nam pokaže kraj, kjer bi naj bile razstavljene cevi, ki peljejo vodo na njihov mlin.
»Ne vem, kaj pa, če nas sosed vidi,« je rekel, »moramo preko njihove zemlje.«
Skupaj s Štefanom Her-cegom smo odšli pogledati razrito zemljo in razstavljene cevi. Voda je tekla v potok, mimo mlina.
;


Dajatve v naturi:
*	pšenica:!®«50%a taraenjaro
*	sijeta 24%
adn* radt 12%
:v	i*. i *	:> 5-s 25'. * J% u nonlNli.
.kontsa:	a imt Sto 20%, u fwtt
*r<:«c reto od tMsi Dm 16%,
1F% in 2% a rapraknji.
fi*«*.' fs: '?“*S
‘H 1
. ferira
Z, SODU) OK««» “l)‘ j
'..' * * % 2V - ics	<8 Sifitfi'
n ms 5S kp niste,
•**	ms C ' 20% oUlt,$2 ks moke in olrabe
I,.	|	*>«««* 50 k? moke
a ***« «k9 moke»otrobe u «ks ki«, h mekine.



nim,	da smo nekoč čistili kanal in je sosed, njegov stric, polil zemljo kjer smo delali s svežo, mokro kurjo gnojš-nico. Ali veste kako to smrdi?
Tinko je bil miren, tih, vase zaort fant. razživel se je ler
v družbi najožjih prijateljev. Vendar nikoli nismo čutili, da bi zaradi teh sporov tako močno trpel.«
»Ko je Tinko prišel iz vojske, je šel ponuditi roko sprave svojemu stricu, sosedu, vendar ta ponujene roke ni sprejel. To ga je zelo morilo,« pravi Marija Jančič, Tin-kova mati odeta v črnino.
Zadnja nedelja
V nedeljo dopoldan je Tinko odigral svojo zadnjo no-
gometno tekmo za ekipo Vodraža v Šentjurski ligi. Popoldan je odšel s prijatelji na ogled neke druge nogometne tekme v Celju. Ta dan so proslavljali tudi prijateljev rojstni dan. Poveselili so se še v gostilni v Jakobu. Tinko je bil takšen, kot je bil običajno drugekrati. Vesel, nasmejan, redkobeseden.
Ob pol enajstih zvečer so ga prijatelji odpeljali domov, pa ne tja, kjer sta živela oče in mati, želel je odditi v zida-
nico, kjer je preživel svoje otroštvo skupaj z brati, sestro in starši. Pod zidanico so ga zadnjič videli.
Oče ga je v ponedeljek dopoldan našel v zidanici z vrvjo ob sebi. Ob njem je bilo poslovilno pismo - pozdravljam vse prijatelje, tenisa-če ... nisem zmogel...
Jana Štrlekar Foto Severin
Mlinar Franc Jančič pravi, da so dva dni za tem, ko so cevi Je bi|a vo(ja tista, ki je odločila o Tinkovi usodi? zabetonirali jih ponovno našli razklenjene.
ODŠEL JE
JOSIP
VIDMAR
Svet mnogih, ki so živeli zato, da so mu oponirali, se je sesul. Odšel je tiho, star, resnično star, a stari smo postali tudi mi. Nikogar ni več, ki bi mu dokazovali, da smo sveži, drugačni, mladi. Da nima prav, da je zastal sredi petdesetih let in da je čas, ki prihaja, čas drugačne estetike, vse dovoljujoče, v kateri je blišč spektakla in gromoglasnosti več vreden od uravnotežene somernosti, lepe slovenske besede, pravilne sintagme. Odšel je in minila so očarljiva leta zoperstavljanja človeku, ki je avtoritativno, neomajno obvladoval slovenski kulturni in družbeni prostor in okoli katerega so najvišji oblastniki, komunistični mogotci, hodili po prstih.
Z obema nogama je stal na enem samem bregu, katerega nabrežin ni moglo najesti ničesar od zunaj. Do izpred desetletja, ko se je utrujenega uma zavestno umaknil. Preminil je v noči na Cvetno nedeljo, a smrt v slovenskem narodu je napovedal pred mnogimi leti, se poslovil v spokoju. Rad je govoril in pisal o smrti, od mladih nog je bila njegova spremljevalka, a sedaj je, kot preberemo v njegovi knjigi Mrtvaški ples, slednjič le izvedel, kaj mu ima ONA povedati po sedemindevetdesetih letih življenja.
Generacijam pesnikov, pisateljev, dramatikov je bil zavidanja vreden nasprotnik, zvit in temeljit, nikomur voljan pogledati skozi prste. Več kot pol stoletja je bil slovenska karizma, pisatelj, mislec in teoretik, ki se mu je uklanjala slovenska nacija. Z njegovim odhodom je definitivno konec nekega obdobja slovenske zgodovine.
Vsak narod ima Vidmarja, kot ga hoče in ga malikuje. In ko gledamo nazaj, vidimo, da je s svojo pokončno držo izzival, s svojim opominjanjem vzpodbujal in razživljal, topil tumorje v glavi in spodžigal strasti ustvarjalnosti.
Odšel je zadnji med velikimi slovenskimi misleci dvajsetega stoletja. In slovenski humanistični intelekt hromi, se sprevrača v politične puhlice, kultura pa izginja v Capudrovem naročju.
Morda je Josip Vidmar želel, da bi bil milosti deležen že prej, kajti omahnil je človek, ki je skušal majhnemu narodu vlivati samozaupanje in samospoštovanje, na pragu smrti pa je z grozo v srcu doživljal njegovo drobnjakarstvo.
NOVf i DOBA
jH____.
11. APRIL - DAN CELJSKIH MESTNIH PRAVIC
POZLAČENI CELJANI
STRAN 8
NOVPj30BA
v”-
---^
MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLAVIJI - (5.)
KDO BO ZAŠČITIL MIROVNE SILE
Modre čelade še kar prihajajo. Njihov poveljnik potuje po krajih, kjer se nameščajo. Zaradi vojne v BiH — in za vojno gre — se zadeve zapletajo. Modre čelade se tam sicer počutijo varne in ocenjujejo, da jih nihče ne namerava napasti. Zaenkrat res ne, saj Srbom še niso niti malo stopile na prste, tudi JA ne. Ne bo presenečenja, če bo Varnostni svet odločil, da je treba poslati mirovne sile tudi v sedaj že mednarodno priznano BiH.
Modre baretke sicer spoznavajo čedalje bolj, kam so prišle. Tako so že ugotovili, da bodo morali ob meji med Hrvšako in BiH, na območju Krajine, patruljirali zlasti ob tej meji, ne pa le na meji s preostalo Hrvaško. Dokopali so se tudi do spoznanja, da gre za Balkan, kjer ne bo zadostovalo le orožje pehote. Tako že omenjajo elitne letalske sile in tudi tanke, ki bi - ščitili tiste, ki ščitijo mir.
Modre čelade prihajajo. Slika, ki veseli ves svet, razen Srbije in Črne gore, ki je pravzaprav tudi Srbija.
Zdaj je že bolj jasno, da na Hrvaškem ne bodo veljali jugo zakoni. Tako vsaj zahteva Evropa. Tudi hrvaški ne. Modre čelade se bodo očitno držale pravila, da je dobro pravilo oziroma zakon tisti, ki zagotavlja, da bodo zaščiteni vojaki OZN.
Ker evropska In svetovna politika Srbijo čedalje bolj rine v beograjski pašaluk, če Črne gore ne štejemo, bo razplet končan šele takrat, ko bo jasno, kaj bo z Vojvodino in Kosovom. Srbi si pulijo lase, ker Amerika zahteva, da Albancem priznajo enake pravice kot Hrvati Srbom v državi Hrvaški.
Kakorkoli že, mirovne sile prihajajo. Na svojem mestu je že približno ena tretjina celotne zasedbe. Zaenkrat tudi ni uspela Tanjugova prevara, da bodo akcijo, zaradi razmer v BiH, prekinili. Varnostni svet je v ta namen poslal na Hrvaško in v Beograd posebnega pogajalca. To je treba podčrtati — v svetu krivijo za stanje v BiH tako Hrvate kot Srbe.
Najpozneje v mesecu dni bodo vse čelade na mestu. Takrat, ko bo morala oditi Iz zasedenih ozemelj JA (najbrž tudi iz BiH), pa bodo mirovne sile OZN šele spoznale, kam so prišle...
Z. Kochanovvski
SE JE ARKAN RES VRNIL
V SLASTIČARNO
»NOČEM SE
VEČ BOJEVATI
Beograjska televizija, ki je pripravila intervju s teroristom Željkom Ražnjatovičem - Arkanom, klavcem iz Slavonije in Baranje, je sporočila, da je mož sklenil sleči vojaško uniformo in se vrniti v svojo slaščičarno. Arkan je dejal: »Ne želim se več vojskovati. Sem za mir.«
Preprosto, ni kaj. Eskadroni smrti so opravili svoje naloge, uničevali vse hrvaško, likvidirali vse nesrbsko, kradli, požigali, razgrabili. Sedaj imajo dosti. Arkan se, meni nič tebi nič, vrača med medene kolačke. Vojna ga ne zanima več, iztržil je, kar je želel, pravi.
__________15. aprila
NOVINARJI RTV BEOGRAD NAPOVEDUJEJO GENERALNI ŠTRAJK
STROJNICE OB PISALNIH MIZAH
V RTV Beograd se očitno dogajajo hude reči. Novinarji in najbolj mračnih figur srbske-drugi zaposleni napovedujejo generalni štrajk, zavračajo ga novinarstva, pri čemer jih nemoralne in neprofesionalne urednike in direktorje poli- podpirajo tudi uveljavljeni čaje s strojnicami, ki stojijo za njimi med pripravo oddaj, srbski intelektualci, celo Do-A vprašanje je, če kolektiv ne bo potegnil kratke, saj je že brica Čosič, Združenje srb-slišati grožnje o odpuščanjih in aretacijah neposlušnih. skih književnikov, Reformi-Novinarji in drugi zaposle- vodilna mesta ugledni profe- sti’ Demokratska stranka, ni protestirajo proti novoiz- sionalci in ne nesposobni in A vodstvo stavkajočim branim direktorjem in ured- nemoralni ljudje, ki v RTV očitno ne mara popustiti. No-nikom programov, ki jih je ne Beograd uvajajo pravi teror, vinarjem drugega radijskega glede na zakonsko določene Stavkajoče so podprli tudi programa so že prepovedali poti samovoljno izbral gene- vsi trije sindikati, neodvisni, vstop v hišo in v. d. direktorja ralni direktor Milorad Vuče- mestni in »režimski« v hiši in Vojislav Mičovič je od vseh lič. Zahtevajo njihov odstop, vsi skupaj zahtevajo pisni zaposlenih zahteval, naj pod-razpis novega natečaja, na odstop podtaknjene uredni- pišejo izjave o lojalnosti, dru-osnovi katerega bi prišli na ce Ljiljane Bulatovič, ene gače bodo dobili odpoved.
Vodstvo hiše se s stavkovnim odborom ne pogovarja, ampak mu preti z aretacijami.
Vojaški režim je zavladal v RTV Beograd. Policaji s strojnicami budno nadzorujejo novinarsko početje. Odpor novinarjev, pravijo vodilni, je odpor zoper pozitivne spremembe v državi Srbiji, ki želi uvesti elementarni duh v državne medije. Z orožjem jim gre to zaenkrat še dobro od rok. Kako dolgo?
KAKO Z 20 MILIJONI DEM POBRISATI ČEZ MEJO v
BABIČU SE TRESEJO HLAČE
Kninskemu zobozdravniku in samodržcu Milanu Babiču je oblastni in samozavestni smehljaj že davno izginil z obraza. Praktično ga nihče ne upošteva več, njegova varnost je vprašljiva. Začele so se mu tresti hlače in pohitel je iz Knina tudi zato, ker si je v razpihani vojni vihri menda zase in družino prigrabil blizu dvajset milijonov nemških mark. Z zajetnim bogastvom bi jo seveda najraje popihal na tuje, vendar živi pod nenehnim pritiskom in v strahu pred terorističnim maščevanjem. Boji se ponovnega atentata.
Nad glavo mu visi grožnja najnevarnejše frakcije č§tni-
Udbo
kov Željka Ražnjatoviča, ki v žep kakšnih pet milijonov straniti z atentatom in sam je se tudi osebno dostikrat po- nemških mark in po navodi- za napad okrivil pripadnike javlja v Kninu, kjer se druži lih iz Beograda pomaga jugoslovanske armade, ki jim z nič manj grabežljivim in ohranjati Hadžičevo oblast. ni pogodu še vedno določen okoriščevalskim Martičem V Babičevem primeru ne Babičev vpliv med pripadniki - dobro obveščeni hrvaški velja, da ima strah velike oči, v kninski krajini, krogi trdijo, da je vtaknil saj so ga že poskušali od- K. L.
SRBIJA SE DUŠI V HIPERINFLACIJI
POL TISOČAKA ZA MABKO
Katastrofalna inflacija, ki bi se po pisanju beograjskega tiska konec tega leta lahko dvignila na 40 tisoč odstotkov in je seveda posledica nenadzorovane emisije denarja, na črni borzi strahovito dviguje vrednost tujih valut in je povsem razvrednotila srbski dinar, katere uradne bančne kurze menjujejo že tudi po dvakrat na dan.
Marko prodajajo na beo-
grajskem črnem trgu že po petsto in več srbskih dinarjev, švicarski frank je po 480 dinarjev, ameriški dolar po 620 do 650 dinarjev.
Beograjska Politika trdi, da je država izgubila vsakršno kontrolo ne le nad emisijami denarja, ampak nasploh nad vsemi oblikami finančnih tokov, vlada popolna plačilna in posojilno-kreditna zmeda in ljudje vidijo edino rešitev v brezglavem kupova-
nju precenjenih konvertibilnih valut.
Povprečna plača je tačas v Srbiji že padla pod 50 nemških mark, cene vsega po vrsti vrtoglavo rastejo in se mesečno dvigajo tudi za po štiristo odstotkov tako, da je na tisoče in stotisoče družin v Srbiji na robu lakote, v norosti socialnega obupa.
Slika v Bosni in Hercegovini seveda ni niti malo boljša, s televizijskih zaslonov gle-
dajo v nas izropane trgovine, hrane ni in je strahovito draga in spet naj bi bila edina rešilna bilka nakup dragih konvertibilnih deviz. V začetku aprila je ob izbruhu vojnih spopadov vrednost nemške marke na črnem sarajevskem trgu s 400 skočila na 800 srbskih dinarjev za eno DEM.
K. L.
KONČNO TUDI SRBI PRIZNAVAJO LAŽ O MASAKRU SRBSKIH OTROK V VUKOVARJU
PBICE SO IZGINILE
Po petih mesecih, kar so v svet lansirali strahovito novico o zverinskem poboju 41 srbskih otrok v Vukovarju, ki so jo agencije sicer nemudoma demantirale, so tudi Srbi priznali veliko laž. Številne domnevne priče so namreč med preiskavo izpuhtele.
V Komisiji za genocid Narodne skupščine Srbije so skušali najti dokaze za takšen pokol v Vukovarju. Tajnik komisije dr. Milan Bulajič je na tiskovni konferenci povedal, da je bombastična in izmišljena vest Srbiji napravila ogromno škodo. Ko je
podvomil vanjo, so se pri njem oglasili nekateri ljudje in zagotavljali, da mu bodo pripeljali človeka, ki je otroška trupelca zabijal v krste.
Res je domnevni mož prišel, napravila sta zapisnik in obljubil je, da se bo k tajniku vrnil s pričami in materialni-
mi dokazi. Izginil je in nobenega dokaza od nikoder.
Dr. Milan Bulajič pravi, da med podrobno raziskavo niso našli niti enega samega argumenta o tem, da bi bil katerikoli otrok v Vukovarju ubit zaradi srbske, židovske ali katerekoli druge narodnosti.
ALI ŠE NI JASNO, KDO JE RAZSTRELIL BALKAN: SRBI SE ZDAJ ROJEVAJO V MRŽNJI
SARAJEVO JE MESTO DUHOV
Sarajevo se v ničemer ne razlikuje od drugih kriznih žarišč v svetu. Strelja se na vse strani, civilisti umirajo, nedolžnih žrtev je največ. Sprti strani vsaka zase trdita, da opravljata izključno obrambno aktivnost, čeprav je na dlani, da obe ne moreta imeti hkrati prav. Majhna, na videz nepomembna podrobnost, nam kaj kmalu razkrije dejansko stanje: medtem ko srbska stran trdi, da brani ogrožen srbski narod, je na drugi strani moč slišati le en stavek: »Mi branimo Bosno in Hercegovino«.
Ta glas prihaja iz ust dve-stopetdeset tisoč pripadnikov Patriotske lige Bosne in Hercegovine, v kateri so vključene tudi t. i. »Zelene baretke«. V Patriotski ligi so poleg njih zbrani tudi povsem navadni ljudje, delavci in menedžerji, pesniki in trgovci, vsem pa je skupna želja ohraniti Bosno in Hercegovino takšno kot je, oziroma kot je bila pred začetki spopadov, ko so v isti soseski lahko v miru in meseboj-nem spoštovanju živeli Musliman, Srb in Hrvat. Tudi nacionalna sestava je v skladu s cilji in nazori Patriotske lige. V njej lahko poleg Muslimanov in Hrvatov najdete tudi veliko Srbov, ki se v Bosni in Hercegovini niso počutili ogrožene, temveč so hoteli živeti v njej. Danes si mirnega življenja v BiH ne morete
zamisliti.
Bosna in Hercegovina je odrezana od sveta. Ostrostrelci, ki jih s pomočjo JA ves čas dovažajo iz Srbije, streljajo na vse, kar se giblje. Sarajevo je mesto duhov. Specialne enote MNZ BiH skušajo ob pomči pripadnikov Patriotske lige odkriti ostrostrelce in jim preprečiti njihovo sprijeno in nadvse grozljivo namero.
Plačanci ubijajo vsevprek
Ves prejšnji teden smo lahko spremljali poročila in posnetke, ki jih je oddajal sarajevski TV center. To je bil pravzparav edini stik z mestom, kjer se odvijajo najhujši medetnični spopadi v tem delu sveta. V Sarajevo je bilo praktično nemogoče vstopi-
ti, prav tako pa se ni dalo priti ven. Prejšnji teden smo bili vsak dan v telefonski zvezi z enim izmed mnogih branilcev Sarajeva, Elvirjem Če-lebičičem, sedemindvajsetletnim poslovnežem, ki je telefaks in osebni računalnik zamenjal s puško. Njegovo pričevanje je pretresljivo:
»Spominjam se prvih barikad, ki so jih postavili člani SDS vsled uboja na Baščar-šiji. Njihovo igranje z vžigalicami na sodu smodnika je nagnalo strah v kosti vsem prebivalcem Sarajeva. Vsi smo vedeli, kaj se lahko zgodi, oni pa so se postavljaško zabavali in se počutili pomembne.
Večina izmed njih je za to dejanje prejela denar. Kasneje, ko je bilo najhuje mimo, sem odšel na Vrača, njihovo oporišče, saj sem tam včasih stanoval in sem z večino srbskih sosedov imel zgledne odnose.
Ko sem srečal enega izmed njih in ga vprašal, kaj, pri bogu, se vendar gredo, mi je resignirano odvrnil, da nič posebnega, kar tako, malo za šalo. Malo za šalo! Takrat mi je postalo jasno, da najhujše šele pride in nisem se zmotil«.
Elvir se je po izbruhu zadnjih spopadov pridružil Patriotski ligi in skupaj s tovariši brani rodno mesto pred ljudmi, ki jim vojskovanje predstavlja šalo. Patriotska liga se je v drugi polovici prejšnjega tedna konsolidirala in zorganizirala, tako da je zdaj pod enotnim poveljstvom posebnih enot MNZ, katerim poveljuje Dragan Vikič in medtem ko specialci oprav-
ljajo tehnično zahtevnejše naloge, jim »patrioti« krijejo hrbet.
»Najhujši so ostrostrelci. Streljajo na vse, kar se giblje. Toda naši mupovci jih kar uspešno odkrivajo. Ni mi jasno, kako lahko nekdo strelja na neoborožene civiliste, ki gredo v trgovino po kruh.«
Lov na ostrostrelce
Ljudem je prekipelo. Nevarnost na vsakem koraku, razdvojena policija, krogle ostrostrelcev in eksplozije granat. »Kdo nam bo pomagal, če si ne bomo sami?« Presenetljiva organiziranost neizurjenih mož v povezavi s posebnimi enotami obrodi prve sadove. Ostrostrelci se začno pazljiveje skrivati in si izmišljajo vedno nova mesta, od koder sejejo smrtonosne izstrelke. Vedo, da so najbolj osovraženi ljudje v tem mestu in da jih prebivalci sploh nimajo za ljudi, temveč za stekle zveri.
»Dva sta se skrila na gradbeniška žerjava. Najprej jih specialci sploh niso mogli locirati. Z nekaj natančnimi streli je bilo vsega konec. Eden je obvisel zagozden v jekleno ogrodje. Z glavo navzdol je visel ves dan in nihče ga ni hotel sneti. Ljudje so hodili mimo in govorili: ,Glej barabo, kako visi. Nai bo drugim v opomin'. Istega dne je nek ostrostrelec v Novem Sarajevu ubil človeka pred vhodom v njegov blok. Moški je šel v trgovino po hrano, kolikor se je sploh dš dobiti v trgovinah. Ko je prišel do doma, je naredilo ,čof’ in oče dveh otrok je obležal mrtev.«
»Želimo si, da bilo tega konec«
Pripadniki PL BiH poskušajo po najboljših močeh obvarovati svoje najbližje in svojo mlado državo.
Slabo oboroženi se soočajo s podobnimi problemi, kot
se je svojčas hrvaški ZNG. Kljub temu so njihove namere neomajne: »Bosne ne damo nikomur, še najmanj nekakšnim izvrševalcem politike iz povsem druge republike. Primanjkuje nam orožja in streliva, toda svoje domove bomo branili do zadnjega. Sicer pa primanjkuje vsega. Poleg omenjenega so cigareti najbolj deficitarna roba. Tako kot v partizanskih filmih. Ljudje prinesejo orožje s seboj, če le lahko. K nam je prišel možakar, Popovič Ba-to, Srb, in dejal: .Fantje, poglejte, imam ostrostrelsko puško:	vrnimo barabam
z istim orožjem!’ Res nas je z vseh koncev. Najdejo pa se tudi takšne barabe, ki se izdajajo za pripadnike MNZ ali PL. Sest pripadnikov PL se je predstavljalo za uslužbence MNZ in pod to pretvezo so ropali trgovine. No, kmalu so dobili obisk pravih special-cev. Aretirali so jih doma v prisotnosti staršev. Ko so pregledali kleti, so našli prava majhna skladišča. Ljudje kradejo in kopičijo zaloge tudi zato, da lahko potem dražje prodajo izstradanemu ljudstvu. Medtem ko si vsi želijo, da bi bilo tega konec, si takšne barabe zgrinjajo bogastvo.
»Ne omenjajte mi ostrostrelcev, prosim!«
»Ostrostrelskim kroglam so se pridružile detonacije min iz lahkega in težkega orožja. Merili so na repetitor na Humu in v treh napadih ranili veliko naših. Streljali so iz četrti Vrača, od koder imajo dober pregled, saj se nahaja na hribu ob robu mesta. Menimo, da so uporabili havbice. Ostrostrelci, topništvo, to je njihov način boja. Bojijo se pogledati v oči, saj smo bili z nekaterimi sosedje.«
Vasja Ocvirk Foto Boris Strmšek
BALKANSKA KRČMA
Sarajevo: Začel se je napad na Sarajevo, Agencije poročajo o močnem strojniškem, topniškem in raketnem obstreljevanju starega dela Sarajeva. Ulična razsvetljava je izključena, mesto je osvetljeno le še z izstrelki.
Sarajevo: Predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbe-govič je poslal avstrijskemu zunanjemu ministru dramatičen poziv za pomoč, v katerem sporoča, da obstaja neposredna nevarnost uničenja demokracije v Bosni in Hercegovini z vojaškimi sredstvi.
Beograd: Stavka učiteljev in profesorjev osnovnih in srednjih šol v Srbiji, ki stavkajo že od aprila, se nadaljuje. Vlada je sicer obljubila, da bo ukinila interventni zakon, ki omejuje dohodke v javnih službah, vendar pa nima denarja, da bi lahko izplačala razliko za februar in marec, zato bodo učitelji s stavko nadaljevali.
Mostar: Enote Jugoslovanske armade so napadle vzhodne dele Čitluka in jugozahodne dele mostarske občine, so sporočili iz mostarskega informativnega centra in čitluškega kriznega štaba. Enote JA napadajo iz območja Pijesci, z Lakeševine in Vojaških letališč v Jasenici in Orti-ješu.
Zagreb: Hrvaški zunanji minister Zvonimir Šeparovič se bo za ameriško priznanje Hrvaške v prihodnjih dneh pisno zahvalil ameriškemu državnemu sekretarju Jamesu Bakerju, je povedala pomočnica zunanjega ministra Ivana Morič, ko so jo vprašali, kateri bodo prvi koraki hrvaškega zunanjega ministrstva po ameriškem priznanju.
Mostar: Jugoslovanska armada je uresničila svoje grožnje in bombaradirala Medjugorje, radio Vatikan pa poroča, da je bilo pri bombnem napadu delno uničenih nekaj romarskih hiš, cerkev, v katero se je zateklo 30 ameriških in irskih romarjev pa po poročilih Kathpressa, ni bila poškodovana.
Srajevo: Obrambni minister BiH Jerko Doko je izjavil, da bo ministrstvo za obrambo, ko ga bo predsedstvo BiH za to pooblastilo, prevzelo poveljstvo in vojski postavilo ultimat, naj zapusti BiH, če ni na njihovi strani.
Bosanski Brod: Jugoslovanska armada in srbski prostovoljci so ponoči z vsemi vrstami orožja napadli položaje obrambnih sil na območju Bosanskega Broda. Na vasi Korače in Novo Selo so poizkušali izvesti tudi tankovski napad, ki pa so ga obrambne sile odbile. V tem mestu tudi ponovno delujejo ostrostrelci, zaradi katerih je ponovno prišlo do žrtev.
Kupres: Jugoslovanska armada je zavzela mesto Kupres v zahodni Hercegovini, poročajo tuje agencije, ki se opirajo na vojaške vire. Boji med srbskimi prostovoljci in JA na eni ter hrvaškimi in muslimanskimi enotami na drugi strani se pri Kupresu nadaljujejo. Vojaški viri navajajo, da ima hrvaška milica velike izgube in da beži. JA je zajela okoli 100 oseb.
Sarajevo: Vodja Srbske demokratske stranke Radovan Karadič je v telefonskem pogovoru, ki ga je prenašala televizija, bosansko hercegovski javnosti priznal, da je skupaj s kriznim štabom SDS na Palah, srbskem planinskem mestecu 20 km vzhodno od Sarajeva.
Zagreb: Po podatkih glavnega sanitetnega štaba je bilo do 8. aprila letos v vojnih spopadih na hrvaški strani ubitih 3593 oseb. Med njimi je bilo 49 otrok, 1663 civilistov in 1850 pripadnikov zbora narodne garde in MNZ.
Zagreb: Ministrstvo za obrambo Republike Hrvaške je ponovno pozvalo pilote JA, naj se pridružijo enotam hrvaške vojske in hrvaškega vojnega letalstva. Ministrstvo je zaradi velikih potreb po šolanih pilotskih kadrih, pripravljeno nadomestiti pribežnikom izgubo premoženja, ki bi ga imeli zunaj ozemlja Republike Hrvaške, ter vse stroške, ki bi jih povzročila takšna odločitev. Prav tako jim nameravajo zagotoviti stanovanje in zaščito družin. Skupni stroški, ki jih bo za to namenilo ministrstvo, se lahko povzpnejo do 200 tisoč ameriških dolarjev.
Sarajevo: Predsednik predsedstva BiH je ob razglasitvi vojne nevarnosti v državi zahteval od varnostnega sveta ZN čimprejšnje posredovanje.
Reka: Približno 200 hrvaških ladij pluje pod tujo zastavo. Takoj, ko bo Hrvaško priznala vsa mednarodna skupnost, bodo na teh ladjah plapolale hrvaške zastave. Hrvaško ladjedelništvo je bilo lani na 14. mestu na svetu, medtem ko je bilo še pred leti na tretjem mestu.
Novi Sad: Vojvodinskim mlinom že tako zelo primanjkuje žita, da jih sedem praktično sploh več ne obratuje. Srbsko ministrstvo za trgovino ne dovoli podražitev, v novosadskem Žitkoopu pa opozarjajo, da bodo potrebne vsakomesečne podražitve, sicer bodo morali mnogi mlini in pekarne zapreti vrata.
Kosovo: Na Kosovu je v zadnjih dneh vse več prijav o podtaknjenih bombah in eksplozivih. Vse dosedanje prijave so se izkazale za lažne, kljub temu pa veliko staršev svojih otrok ne pusti v šole in vrtce, saj se širijo govorice, da obstajajo skupine teroristov, ki so za tisoč mark pripravljene podtaknili eksploziv kamorkoli.
SRBSKA TISKOVNA AGENCIJA V BIH
Na Palah je sredi preteklega tedna začela delovati tiskovna agencija bosanskih Srbov, imenovana SRNA s sedežem na nekdanji sarajevski izletniški točki.
Agecija v sporočilih seznanja javnost z valom nasilja in zločinov nad srbskim prebivalstvom v muslimanskem delu mesta Sarajeva, pri čemer navaja, da imajo najpomembnejšo vlogo ustaške fundamentalistične teroristične skupine.
Srska agencija trdi, da v akcijah »čiščenja« mesta sodelujejo tudi navjišji predstavniki republiške oblasti. Pri tem navaja, da je akcijo osvajanja zgradbe družbenega knjigovodstva vodil podpredsednik vlade dr. Ruamir Mahmutče-hajič.
NOVf iDOBA
.w
NOVfi90BA
___
RES JE...
-	da hrvaški predsednik izjavlja, da bodo Hrvati iz neodvisne BiH lahko imeli tudi hrvaško državljanstvo. Kar temni pa se mu pred očmi, če bi moral pristati, da imajo srbsko državljanstvo tudi Srbi na Hrvaškem.
-	da DZS reklamira Veliki družinski at-last 'blizu 9.000 tolarjev) kot prvi atlas, v katerem je predstavljena tudi samostojna država Slovenija. Zanimivo bi bilo vedeti, kako so začrtane meje med Slovenijo in Hrvaško, saj se o teh obe državi še nista dokončno dogovorili. Zlasti bo vroče za majhno »lužico« v piranskem zalivu.
— da se poplava mandatarjev, ki naj bi zamenjali trmastega Peterleta, nadaljuje. V stilu norčij v slovenskem parlamentu, predlagamo, da novega predsednika izberemo na javnem žrebanju. V poštev pridejo enotne matične številke občanov (EMŠO) vseh polnoletnih slovenskih državljanov. Ravno tako zabavno bo kot v parlamentu, pa neprimerno ceneje. S programom vred na javnem žrebanju — od popevk do hopsasa melodij - bo tudi cenejše. Slovencem pa je tako ali tako že vseeno, kdo je na čelu države, ki ne ve kaj hoče.
-	da je Silvester Drevenšek korajžen človek. Upal si je vzeti celjski srebrni grb, ker je za plačo člana izvršnega sveta pomagal pripraviti razstavo Kelihov. Za njegovo korajžo si morda zasluži, da dobi še - zlati grb.
-	da se geologom, ki na haloškem območju raziskujejo teren in njegovo primernost za odlagališče jedrskih odpadkov, ne piše dobro. Zaradi njih so se samozaščitno osveščeni Haložani organizirali in jih na vse načine preganjajo. Ko so npr. opazili, dva avtomobila z napisom Geološkega zavoda, so takoj pritekli javit na občino, da se po Halozah smukajo sumljivi tipi.
-	da je poslanec slovenskega parlamenta Anton Schvvarzbartl želel svoje kolege z recitiranjem (bolj je bilo podobno momla-nju) Dantejeve Božanske komedije malce prosvetliti. Namen je bil gotovo hvalevreden, vendar pa se mu ni posrečilo. Tisti poslanci, ki izhajajo iz vrst kulturnikov, še danes ne morejo verjeti, kako lahko nekdo tako izmaliči umetnino. (Rudi Šeligo je že obljubil, da ga bo vzel v uk.)
-	da se zeleni korektno obnašajo. Potem ko nezaupnica Lojziju ni uspela, so se ministri te stranke sklenili držati pravil in ponuditi svoj odstop. A Peterle bi zelene kaj rad ohranil v vladi, ko bi se le lahko znebil demokratov.
-	da Vitomirju Grosu ne zadošča odstop vladnih mož, saj si na vsak način želi odstaviti tudi predsednika skupščine Franceta Bučarja. Ob tej zahtevi je Gros baje izjavil: »Ja Franc, zdej boš pa še ti mal afne guncu.«
-	da se je takoj naslednji dan po propadli konstruktivni nezaupnici vladi podražilo mleko in kruh. Tako je stara vlada dokazala, svojo kontinuiteto.
-	da si je veliki demokrat Franjo Tudman privoščil svoje zasebno letalo, ki je stalo okoli 18 milijonov dolarjev. Kot pravijo, je z njim kar zadovoljen. Čudno, da se ne vpraša, kako so z njim zadovoljni vsi hrvaški begunci in brezposelni.
-	da razglasitev Ljubljane za glavno mesto Slovenije stala kar 4,5 milijona tolarjev. Verjetno so Ljubljančani ob tem navdušeni, saj bodo šla sredstva za to proslavo iz mestnega proračuna. Ja, proslava bo res na nivoju - čudno je pa le, da nihče ni vprašal Ljubljančanov, če se strinjajo s takšnim nepotrebnim zapravljanjem. Zna se zgoditi, da bodo Ljubljančani proslavljali razglasitev njihovega mesta za glavno mesto Slovenije na kakšnem protestnem zborovanju, kjer bodo zahtevali pametne glave župana in drugih, ki z razširjenimi rokami mečejo njihov denar skozi okno.
ALI GRE LE ZA »NIZKOTNE OBTOŽBE POKVARJENIH« NA RAČUN DIREKTORJA
LJUBICA TOŽI PREŠUŠTNIKA
Redkokdaj se zgodi, da pride več ljudi, ne da bi vedeli drug za drugega, k novinarju in mu potožijo o zadevah, ki merijo na enega človeka, nosilca javne, direktorske funkcije. To se je zgodilo pred kratkim. Skušali bomo zabeležiti, kaj so nam povedali, seveda pa tudi odgovore tistega, na katerega se nanašajo, to je Jože Gabršček, direktor Komunale Celje.
Na začetku naj še zabeležimo, da je razgovor z direktorjem minil predvsem v znamenju grožnje: »Če boste o takih stvareh pisali, vas bom tožil, saj gre za nizkotne obtožbe pokvarjenih ljudi.«
Draga naprava, ki ne deluje?
Najprej o zadnjih dogodkih. Dva, ki delata v Komunali, imena imamo v uredništvu in ne želita biti imenovana, sta res drugim povedala tudi naslednje: Komunala Celje je lani decembra kupila v Nemčiji napravo za zgoščanje fekalij. Naprava je veljala 460.000 DEM in ne deluje. Kam bodo odlagali goščo, če bo naprava delovala? Kdo je dobil običajno provizijo? Kdo je napravo uvozil? In še: kakšna je vloga Komunale pri projektiranju garažne hiše v Celju? Kam gre denar od pobranih parkirnin?
Jože Gabršček: »Naprava deluje. Goščo bomo odlagali na komunalnem odlagališču, tako kot v razviti Evropi. Napravo je uvozila firma Commerce iz Ljubljane. Pred nakupom smo dobili soglasje ustanovitelja javnega podjetja Komunala. Provizije ni dobil nihče, vsaj v Komunali ne. Komunala pobira parkirnino. Od nje odšteje stroške, ostanek še nismo nakazali v občinski proračun.«
Kje sta dve kaseti?
Kot je videti, je bil ta del pogovora še najmanj sporen. Drugi primer se nanaša na usodo bivše delavke Komunale, kurirke Terezije Zinke Levec iz Začreta.
Takole pravi: »V letu 1986 sta zmanjkali dve kaseti. Kasete z denarjem sem s spremljevalcem nosila na SDK. Tudi tokrat je bilo tako. Kaj se je zgodilo, ne vem. UNZ me je za dva dni priprla, stekel je postopek. Direktor Gabršček mi je svetoval, ko sem prišla iz zapora, naj grem za tri dni na dopust ali v bolniško. Šla sem k zdravniku. Podjetje me je suspendiralo in začela sem dobivati le polovico plače. Čez tri mesece sem dobila odpoved. Zdaj sem že skoraj šest let brez službe. Direktor Gabršček je ves čas prihajal k nam, mi zagotavljal, naj potrpim, da bo vse v redu. Moj mož Tone je šofer v Komunali. Direktor me je prepričeval, naj ne hodim nikamor, naj se ne pritožujem. Še po odpovedi je prosil mojega moža, da mu je pomagal delati v njihovi hiši v Kranjčiči nad Šentjurjem. Poma-
Naprava za zgoščevanje fekalij. Kakšna je naprava, bo kmalu znano, kakor tudi to, kam bodo dajali odpadke, ki bodo v njej nastajali potem, ko bodo praznili celjske greznice ...
gal mu je tudi prej. Večkrat mu je kaj, brez plačila, naredila tudi Komunala.
Po preiskavi sem bila obtožena za poneverbo. Sredi marca letos pa je javni tožilec obtožnico umaknil. Sodišče je pozvalo Komunalo, naj se odloči, če bo sama prevzela tožbo oziroma pregon. To je direktor Komunale, kot uradni zastopnik, tudi storil. Postopek še ni končan. Temu se čudim, saj mi je direktor obljubljal ugodno rešitev. Odvetnik je po odstopu od obtožnice že začel postopek, da bom dobila odškodnino, da mi bo priznana delovna doba v Komunali brez prekinitve.«
Jože Gabršček: »Dokazano je, da je Levčeva podpisala prejem dveh kaset, ki nista prišli v SDK. Če je možnost, da bi ju vzel kdo drug, da je bilo kaj narobe v SDK. Ne vem. Po tistem, ko je tožilec umaknil obtožnico, toži subsidiarno naše podjetje. To smo storili po nasvetu našega pravnega zastopnika. Da bi se z Lev-čevo pogodili? Brez sodišča? Ne, naj sodišče odloči. Kar zadeva očitke o zastonjkarskem delu, so to nizkotne obtožbe. Kako naj šofer ve, če sem vse plačal ali ne? Svetujem vam, da takšnih obtožb ne pišete, saj bom tožil tudi časopis.«
Užaljena ljubica?
In še tretji primer. Povedala ga je Alenka Božnik-Ručigaj iz Celja.
»Z Gabrščkom sem več let živela »na koruzi«. Zlagal se mi je, da je razvezan. Marsikaj sem prodala, da sem mu dala denar za hišo v Kranjčiči. Ko sva se razšla, sem zahtevala povrnitev. Ni pristal, pa sem ga tožila. Poravnala sva se, pa ni dal ničesar. Zdaj ponovno tožim.«
Mar niso to vaše, zasebne stvari?
»Že, vendar gre za celovito podobo Gabrščka kot direktorja, da bo javnost vedela, kdo je.« V podjetju so mu veliko naredili, ne da bi plačal. O njegovem delu lahko še veliko povem, tudi na UNZ vedo.« (Dogovorili smo se, da bo celoten seznam nepravilnosti napisala
Spremenljiv odnos do moških?
Zanimivo je, da smo na Alenko Božnik naleteli v neki sodni zadevi (poročamo posebej), v ka-trem je s°dišče v obrazložitev tudi napisalo: »Ugoto^ieho je, da je Božnikova v kritičnem času žNela z Z. in to po tistem, ko je zapustila prejšnje9a prijatelja (Gabršček). Temu je s pomočjo P^avnala dolgove. Pri Z. pa se je močno zal^reditirala in tako postavila pod vprašaj svoj6 stanovanje, katerega so ji kupili starši, saj sarf8 '(seskozi ni razpolagala oziroma znala razpola9atl ^ denarjem. Prijateljica je bila tudi z delavC?lx UNZ T. (Ta je vodil policijski postopek Pr°L-/ in ni več tam zaposlen.) Ob priporu S. je Bp*nikova odšla v tujino, se tam poročila in je sedal Petično zelo težko dosegljiva. Če upoštevan10 6 njen spremenljiv odnos do moških, potem ie v Vsem tem iskati razlago za njen način življenja"
(Žani111 o je, da je sociišče to o Božnikovi zapisal0 lavni sodbi kot o - priči.)
oziroma *°hr4?pirala in ga izročila.)
Jože Ga° .Jc „2 Božnikovo sva bila prijatelja, nikoli Pa ("|a | ŽIVela v zunajzakonski skupnosti. Ničesar mi ni °a n nima pravice tudi ničesar zahtevati. Ne pišite o j *er vas bom tožil. Rekel sem že, da v Komunal'' Seni dobil ničesar zastonj, to so nizkotne
Toliko zaej^rat- Čakamo, da bodo stvari razjasnjene la sodišč0, velja tako za usodo Zinke Levec, najbrž )a tudi Za _ ^bno tožbo za 10.000 DEM. Kar tiče laprave za SeSčcvanje fekalij, za parkirnino, bomo rideli, kal<0no0tdo stvari tekle. Seveda pa čakamo tudi
ZGODILO SE JE V MUNCHNU: PAZI KAM STOPIŠ
ITALIJAN BREZ ČEVAPČIČEV
Tržačan Marcello Cipriani, njegova žena Cristina in dva prijatelja so se pred dnevi prvič znašli v Miinchnu. Po naporni poti so iskali restavracijo v kateri bi se okrepili in spočili. Ker niso poznali mesta, so vstopili v prvo na katero so naleteli. Bila je lepa urejena in je dajal občutek, da se v njej dobro jš.
V restavraciji je bilo malo, z jedjo in pijačo zaposlenih gostov. Natakarica je pristopila k mizi in vprašala novoprispele, kaj želijo. Gospod Cipriani je v italijanščini naročil štiri piva in zaprosil za dovoljenje, da bi s kamero posnel prijatelje za spomin. Ker je bil natakaričin odgovor pozitiven, je začel snemati.
Po nekaj sekundah je od mize v kotu, kjer je sedel lastnik restavracije z znanci, skočil močan fant, ki je grobo zahteval prekinitev snemanja. Marcello, se je sprijaznil z ukazom in spravil kamero.
Medtem je natakarica postregla s pijačo. Cipriani jo
je vprašal, seveda v italijanščini, če imajo »čevapčiče« oziroma »srbske« specialitete. Dobil je odgovor, da imajo vse z ražnja, nakar je natakarica pristopila k lastniku restavracije, nato je izginila.
Kmalu sta v lokal vstopila dva že na videz neprijetna moška v usnjenih jaknah, ki sta sedla za sosednjo mizo. Ker nista umaknila pogledov od mize za katero so sedeli Marcello in ostali, se je začela tržaška družba neprijetno počutiti. Nikomur ni bilo jasno kaj se dogaja, zakaj jih natakarica ni postregla. Kmalu so ugotovili, da so najbrž zašli v hrvaško restavracijo, kjer so naredili napako s tem, da s naročili »srbske specialitete. Opazili so tudi, da je bila natakarica odstranjena zaradi tega, ker jim je dovolila snemanje. Odločili so se plačati pijačo in oditi.
Poiskati je bilo treba drugo restavracijo. Družba je kmalu opazila velik napis »Bosna« in vstopila v resta-
acijo, Pr^o n° ljudi, kje je bilo težko najti prosto lizo. ime1'’0bčutek, da se nahajajo v neki restavra-ji v sa^-a, . ali v kakšnem drugem bosanskem lestu. Marcellu ni
drugem
prišlo niti na misel, da
so
in
u. IV’ "arceiiu rn pnsio nm na mi&ei, ua ,_..ial, čaPl^ je vse izgledalo »normalno«. Gostje so ■ez teža0 0 čevapčiče, pleskavice in vse kar iročili. 1° re„,e najvažnejše, počutili so se varno •ijetno. %o ?Vracije so odšli zadovoljni, vendar še Dlgo niso^ 9li pozabiti neprijetnega dogodka iz prve istavracii0,..
Pozneje 5 znanci potrdili, da so bili vsega kriva
3S6dd n U'
Če bo ^oh0toval v Nemčijo ali kakšno drugo tujo -žavo, nali| ro razmisli kakšne besede bo uporabljal
Mario Rossi
HUMORESKA
Tl, TA JE PA DOBRA
Ko se je moj poslanec Miško vrnil z zadnjega zasedanja republiškega parlamenta, je ves žarel od sreče.
»Ti, nisem si mislil, da bom doživel take trenutke pravljic,« je rekel navdušeno. »Toliko pravljic nisem slišal v vseh prejšnjih letih, saj je znano, da jih je realsociali-zem dušil.« Dodal je, da se bo zdaj začel še sam zanimati za pravljice in ko se bo oglasil k besedi, bo lepo povedal pravljico.
»Katera pravljica pa ti je bila najbolj všeč?« sem vprašal.
»Ti, tista o vitezih okrogle mize. Pomislil sem, da smo mi vsi v parlamentu tisti vitezi in kaj bi bilo, če bi vsi imeli meče. Si predstavljaš, kako bi žvenketalo in koliko bi bilo mrtvih ?«
»Kaj pa tista o kralju Matjažu?«
»O, tista je bila pa sploh imenitna, saj dokazuje, da smo Slovenci že zdavnaj imeli kraljevino. Kako dolgo že spi Matjaž?«
»Če bi se ti oglasil v parlamentu s pravljico Sedem na en mah, to bi vžgalo,« sem rekel.
»Kaj pa je to? Kako to misliš?«
»To je tista o pogumnem krojačku, ki je ubil sedem muh na en mah.«
»A res? Kako je pa to naredil?«
»Muhe so priletele na kos kruha, namazanega z marmelado in on je usekal po njih. Ti bi namesto muh pobil sedem poslancev, ki so proti tvojemu predsedniku. Rekel bi: morda veste, da je nekoč živel skromen podjetnik krojaček, ki ni samo šival, s šivanko zbadal blaga in plačeval davka, ampak je pokazal velik pogum, ko se je spravil nad muhe, saj jih je kar sedem ubil na en mah. Lahko bi vam zdaj povedal zgodbo o poslancu, ki bo z enim zamahom pokončal sedem diskusij, tistih sedem, ki so jih skušali poslanci namazati na kruh naše stranke.«
»Ti, ta je pa dobra« je vzkliknil Miško.
»Lahko bi se oglasil tudi s pravljico o mizici, pogrni se,« sem predlagal, »in bi rekel, da veš, zakaj med poslušanjem pravljic v parlamentu vedno manjka toliko poslancev. Zato, ker hodijo v bife sedet za mizico, pogrni se. Rekel bi, da si poslanci iz opozicije želijo, da bi take mize zdaj imeli v vseh slovenskih družinah, ampak da vlada ni mizarsko podjetje. Zakaj pa že niso prej preusmerili lesno predelovalno industrijo v izdelavo takih miz?«
»Ti, ta je pa dobra. Saj se mi zdi, da mi je zadnjič vnukinja pravila nekaj o nekakšni mizi, ki se sama pogrne, pa sem mislil, da misli prt. Seveda, rekla je, da bi jo tudi ona imela in bi bilo na njej vedno vse, kar rada je. A taka je ta miza ? Ti, a med osli ni tudi tak, ki riga zlate cekine?« je vprašal Miško.
»Lej, lej, misliš tisto o treh sinovih. Ta je pa dobra. Lahko bi jo uporabil, kadar boste v parlamentu razpravljali o kmetijstvu in živinoreji. Povej, da je mleka že preveč in bi bilo prav, če bi se kmetije preusmerile v rejo takih oslov, ki rigajo zlate cekine.«
»Ti, ta je pa zelo dobra,« je rekel Miško.
FOTOREPORTAŽA
ZA BANANAMI BUČNICE IN NATO ŠE DRNULJE
NI RES...
— Da znamo pripraviti novo volilno zakonodajo. Vsem tistim, ki so to trdili je Lojze Peterle s svojim vabilom Američanom, ki naj bi mu pri tem pomagali, dokazal, da to ni res.
-	da bo Železarna Ravne še naprej sodelovala v verigi podjetij vojaške industrije nekdanje Jugoslavije, ki proizvajajo sestavne dele za tank T-84. Vodstvo železarne trdi, da jim njihov šef - slovenska vlada o tem ni doslej dala še nobenih navodil. Včasih si tudi pri Delu privoščijo kakšno raco.
-	da se je član nekdanjega predsedstva CK ZKJ Boris Muževič, posebej znan, ker so ga v Beogradu pretepli srbski miličniki, umaknil iz politike. Članica politične direkcije SDP Sonja Lokar je povedala, da ga je njena stranka predlagala za slovenskega veleposlanika na Hrvaškem. No ja, saj izkušnje iz balkanske diplomacije mu res ne manjkajo.
-	da Bavčarjevi ne delajo. Kar 62 uniformiranih in 10 pomožnih se je spravilo nad otročičke v celjski diskoteki Jungle. Rezultat: dva obrcana policijska avtomobila in dva aretirana zaradi poškodbe policijskih vozil.
— da gospod minister Jazbinšek ni odprl sejma EKO 92. Odprl ga je in takoj zavil za šank. Tam se je seznanjal z inovacijami s področja komunale.
BREZ DLAKE NA $ JEZIKU

UKV stereo 95,9MHz •
ž
Grafična priprava & grafični marketing & oblikovanje
Simona Vovk
L Cesta na Ostrešno 113,63000 Celje, telefon & far: 06334-222
Izdelujemo filme za offset • sito tisk in štampiljke.
Na vašo željo vam naredimo tudi desian -zaščitni znak m oblikujemo celostno poaobo: vizitke, dopise, račune, naročilnice, dobavnice, nalepke, \ plakate, vabila, reklame za časopise, brošure in . reklamne letake na barvni papir. < ^
Storitve izvajamo na "fotostavku" in rafunalnSki opremi 'Macintosh* z laserskim izpisom (DeskTop Publishing ali "Namizno založništvo* z izhodom 2400 dpi).
TOM CRUISE
Modrookega lepotca ni potrebno posebej predstavljati, saj že skoraj deset let lomi ženska srca po svetu. S soprogo Nicole Kidman pa trenutno snemata film Far and Away, ki bo prišel v naše kinematografe enkrat drugo leto.
TV PROGRAM
LESTVICE
PRIREDITVE PO SLOVENIJI
NAGRADNA
KRIŽANKA
HOROSKOP
POSTELJE
STOPITE
BLIŽE
SLOVENSKI
VOJAKI
TA TEDEN NA TV
Petek, 17. 4.
20.00 TVS 2
I CAMERISTI Dl S.
CECILIA IZ RIMA
TV Slovenija bo iz portoroškega avditorija neposredno prenašala koncert komornega ansambla S. Cecilia iz Rima, koncert dvjasetih glasbenikov, ki so na pobudo odbora za pripravo praznovanj ob 300-letni-ci rojstva velikega violinskega virtuoza Giuseppa Tartinija, pripravili program posvečen glasbi tega umetnika. V prvem delu koncerta bomo slišali Giuseppa Tartinija in sicer koncert za violino v d-molu, solist bo vodja ansambla Giuseppe Prencipe, Koncert za violo, solist bo Francesco Sguarica ter Simfoniji v A-duru.
V	drugem delu pa nam bodo
umetniki predstavili še dve deli italijanskih skladateljev:	G.
Rossinija, v letu 1992 slavimo 200-letnico njegovega rojstva, ter O. Respighija.
V	odmoru koncerta boste izvedeli nekaj zanimivosti ob praznovanju 300-letnice rojstva rojaka iz Pirana in o njegovi zapuščini v Piranu.
Koncert boste lahko spremljali v stereo tehniki, saj bo koncert neposredno prenašal tudi tretji program slovenskega radia.
Sobota, 18. 4.
SOVA TVS 1
FINNEGAN,
ZAČNI
ZNOVA
ameriški barvni film, 1985, (FINNEGAN BEGIN AGAIN), scenarij: Walter Lockvvood, režija: Joan Micklin Silver, fotografija: Robby Miiller, glasba: David Sunborn, igrajo: Mary Tyler Moore, Robert Rreston, Sylvia Sidney, Sam VVaterson, David Huddleston, Bob Gunton.
Film Finnegan, začni znova je nastal v TV produkciji in kaže izsek iz življenja junakov, ki je zdaj veselo, zdaj žalostno. Je komedijsko obarvana melodrama, zgodba o prijateljstvu, ki prerašča v zrelo ljubezen.
Junak je Michael Finnegan, starajoči se novinar, ki je prevzel rubriko »zaupnih pogovorov«, nastopa pa v imenu starejše in nekdaj priljubljene kolegice Felicity Hope. Doma ima Michael mnogo starejšo ženo, ki jo sicer vdano ljubi, nekdanjo plesno učiteljico, ki pa se ji, odkar se je utopil njun 10-letni sin, občasno omrači um. Zato je Michael zajedljiv, še posebej se izživlja na vsakodnevnih vožnjah v avtobusu.
Druga junakinja je ovdovela učiteljica Elisabeth, zgodnjih srednjih let in polna življenja, ki pa ima tudi težave. Zaplete-
na je v razmerje z mladim poročenim moškim, ki ji marsikaj obljublja, a nenehno leta iz njene postelje nazaj k ženi.
Michael in Elisabeth se nekega dne srečata na avtobusu. Njegov rahlo nesramni pristop jo sprva razjezi, a počasi jo začenja Michaelovo prodorno zapažanje zanimati...
Nedelja, 19. 4.
17.10 TVS 1
ROMANCA:
ČAROBNI
TRENUTKI
britanski barvni film, 1988, (ROMANCE: MAGIC MOME-NIS), scenarij: Terence Brady in Charlotte Bingham po romanu Nore Roberts, režija: Lavvrence Gordon Clark, igrajo: John Shea, Jenny Seagro-ve, Paul Freeman, Debora We-ston, Sam Douglas.
Mlada in častihlepna Mela-nie James dela za mogočnega gledališkega, televizijskega in filmskega podjetnika Briana Seanna. Melanie hoče postati vrhunska televizijska producentka, vendar ji šef, čeprav jo ima očitno zelo rad, doslej ni pustil prostih rok. Ko si ogleda predstavo ameriškega iluzionista in čarovnika Troya Gard-nerja, se odloči za najdrznejši korak v svoji kratki karieri: Gardnerja bo poskušal pridobiti za nastop pred televizijskimi kamerami - to je namreč doslej vztrajno odklanjal. Posreči se ji. Gardner ne le privoli, ampak celo postavi pogoj, da mora biti ona producentka oddaje. Melanie je lahko zadovoljna s sabo. Toda še preden se zave, se tudi do ušes zaljubi v očarljivega čarovnika. Zdaj se vmeša njen mogočni šef Brian Svvann, ki ljubosumno bedi na svojo varovanko in je ni pripravljen brez boja prepustiti drugemu.
TVS 1 SOVA AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE
(AMERICAN
FUNNIEST
HOME
VIDEOS)
Oddajo vodi Bob Saget
V programu SOVA so se zvrstile zelo raznovrstne zabavne nanizanke in vsakdo je izbral svoj humor. V naslednjih tednih bomo predstavili nov tip zabavnih oddaj - video show.
Video je preplavil današnji civilizirani svet. Na malih ekranih ob vsaki uri zasledimo komercialne in umetniške spote. Video kamere so si omislile tudi mnoge družine, ki na ta način kopičijo družinski album ali snemajo za zabavo. Video show, ki ga predstavljamo v SOVI, se odvija pred publiko
v studiu, vodi pa ga popularni Bob Saget, ki ga poznamo iz serije POLNA HIŠA.
Gledalci izbirajo najbolj smešen ali duhovit posnetek, ki ga prispevajo ljubitelji tega hobbyja iz vseh koncev ZDA.
Da ne bo pomote: čeprav so to le amaterji, še kako dobro obvladajo trike in najboljši osnetki so prave mojstrovine, irok krog pošiljateljev poskrbi, da so tudi motivi video spotov kar najbolj različni. Posebej priljubljeni so otroci v svoji nagajivosti ali v s triki preoblikovanih vlogah. Enako ljubki in vsestransko uporabni so tudi domači ljubljenčki, psi, mačke, ptiči, vajeni posebnih spretnosti. Nekaterim je bolj pri srcu akrobatika, ki se vselej konča z »nesrečo«, ali drobne prigode, v katerih se junaki znajdejo v kočljivem položaju. A ves ta show, ki ga poživljajo humorni vložki Boba Sageta, je v resnici tekmovanje za »naj« posnetke in bogate nagrade.
Ponedeljek, 20. 4. 17.10 TVS 1
RADOVEDNI
TAČEK:
JAMA
Jam je veliko vrst. Ene so zanimive, druge nevarne, tretje... Pa kaj bi, Tačku je najbolj všeč tista jama, v katero je zakopana slastna kost.
Scenarij Evelina Umek, sodelujejo Nace Simončič, Marko Okorn in Miran Čanak. Scena: Tomaž Marolt, glasbena oprema Ivo Meša, dramaturg Jože Rode, redakcija Irena Struna Arko, režija Boštjan Korbar.
Sreda, 22. 4.
22.30 TVS 2 CIKLUS ODDAJ ADRIANA MARTHALERJA
OŽARJENA
NOČ
Tokrat vam uredništvo za resno glasbo in balet TV Slovenija predstavlja tretjo, zadnjo oddajo iz ciklusa znamenitih režij Adriana Marthalerja. Z ekipo švicarske TV je na alzaški železniški postaji posnel Schonbergovo Ožarjeno noč in s tem ponovno podal glasbenemu delu novo televizijsko razsežnost. Schbnberg je to svoje delo napisal za komorno zasedbo, za sekstet in ga kasneje priredil za godalni orkester.
V oddaji delo izvaja sekstet Brodsky iz Londona in godalna sekcija simfoničnega orkestra iz Basla pod taktirko Jamesa Judda. Redakcija: Danica Dolinar.
22.40 TVS 1
MIEIS - ms
NOVO - NOVO - NOVO
40% cenejše kot v trgovinah. Vse vrste glasbe iz vsega sveta od leta 1960 naprej.
Nove hite dobite prej, kot v trgovinah.
BO x 4 CD KASETE, PLOŠČE
Pošiljamo tudi kataloge!
Posamezniki — trgovci in ostali oglasite se!
Tel.: 9939-40-214-225 ali 39337/538-836
KRONIKA
kanadska poljudnoznanstvena serija, 2. del.
Prispevek o zgodovini diktatur je namenjen padcu nikara-škega diktatorja Somoze, Danielu Ortegi in njegovim sandi-nistom. Črnih lukenj ni treba posebej predstavljati. Prispevek govori o življenju in umiranju zvezd. S področja znanosti in tehnologije si bomo ogledali gradnjo največjega kamnitega jeza na svetu v Pakistanu in posledice gradnje na okolje. V nadaljevanju so še prispevki o japonskem tehnološkem prodoru, o tem, kako se je Libanon iz cvetoče in strpne države spremenil v vojno žarišče ter o stopnjah razvoja, ki so pripeljale do prvega vesoljskega poleta.
ČETRTEK, 16- APRIL
SLOVENIJA 1
9.25	Video strani
9.35	Program za otroke, Pe-denjžep
10.05	Stare japonske pravljice
10.20	Šolska tv, ponovitev, Boj za
obstanek: Živali, ki hodijo po vodi
10.45	Angleščina - follovv me, 46. lekcija
11.10	Kemija: korozija
11.30	Slovenci v zamejstvu, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
14.35	Napovednik
14.50	Športna sreda, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Program za otroke, Ebu drame za otroke: Uršine ljubezni
Urška je na začetku srednje šole, oče je veliko zdoma in tudi mama je velikokrat odsotna, tako da mora Urška skrbeti za sedemletno Martino in triletnega Tomija. Postane rezervna mama, ne da bi jo kdo vprašal, če to zmore. Zlasti še, ko se zaljubi v čednega sošolca. Ljubosumna sestrica ji skuša na vse načine preprečiti sestajanje z njim, saj se boji, da ne bo več našla časa zanjo. Pri vsem skupaj je največja žrtev mali Tomi, ki na družinsko življenje lahko še najmanj vpliva.
17.40	Živ žav 18.32 Ep video
18.35	Že veste... svetovalno izobraževalna oddaja
19.05	Risanka
19.15	Epp
19.20	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.26 Epp
20.30	Košnikova gostilna, ponovitev
Razvedrilni program TV Slovenija z novo shemo uvaja ob četrtkih oddajo z naslovom PO DOMAČE. Do septembra, ko bo pripravljena nova oddaja s tem naslovom, bodo gledalci videli ponovitev osmih najboljših oddaj iz serije Košnikova gostilna.
V dveh anketah, ki jih je med gledalci program izvedel leta 1988 in letos, je večina vprašanih povedala, da si želi take ponovitve.
Med osmimi ponovitvami bo tudi vseh šest, v katerih je nastopal Ansambel Avsenik z njim pa seveda še mnogi drugi glasbeni gostje in dobro znani liki iz Košnikove gostilne: Martin, Neža, Francka, Franci, Florijan, Južek in Janez Košnik. Oddaje bodo na sporedu ob četrtkih ob pol devetih zvečer na prvem programu.
Oddaje, ki so bile ob premieri dolge 90 minut, bodo ob ponovitvah skrajšane na 60 minut.
21.25	Epp
21.30	Tednik
22.20	TV dnevnik 3, vreme, šport /VPS 22.20/
22.45	Poslovna borza
22.55	Plesni nokturno: I. Jelen: soba 3-6-6
23.15	Napovednik 23.18 Ep video strani
23.20	Sova, Razrednik, ameriška nanizanka /21/22/ /VPS 23.20/
23.45	Anno Domini, ameriška nadaljevanka /5/12/ /VPS 23.45/
0.35 Šingen, japonska nadaljevanka /5/12/ /VPS 00.35/
1.30	Video strani
Gospod Dorfman je novi profesor na šoli. Že na začetku je čisto poklapan, saj mu učenci skačejo po živcih. Dijake v posebnem razredu pa zanima samo to, kje bodo dobili kakšno dobro oceno. In tisti Erič Mardian! Le kako so takega razbijača sprejeli v posebni razred? Pa Erič ni edini, ki gre predaleč. Dennis je dal njegovo številko ženitni posredovalnici ...
SLOVENIJA 2
15.40	Video strani
15.50	Sova, ponovitev, Krila, ameriška nanizanka /11/15/, Anno Domini, ameriška nadaljevanka /4/12/, Ves svet je oder, angleška dokumentarna oddaja /7/13/
18.00	Regionalni programi - Koper, slovenska kronika
19.00	Videolestvica
19.25	EPP
19.30	TV dnevnik RAI
19.55	Carigrad: Finalni turnir PEP v košarki, prenos tekme za 1. mesto, reporter: Miha Žibrat
21.30	Znanost in resnica, ameriška znanstvena serija /4/6/
22.25	Umetniški večer, Šalamun iz Babilona
23.15	Obisk v igralskem studiu, 3., zadnji del
0.10 Vutel, eksperimentalni program
M2&
kanal
KANAL - A
09.45	A-shop
10.00	Ponovitev večernega sporeda, dnevno informativni pro-
gram
10.30 Male živali - ponovitev oddaje o Ljubljančanih
10.45	Čarovniki pod kosem - ponovitev ameriškega dokumentarnega filma
11.50 A-shop
19.00	A-shop
19.15 Podjetniška žilica - ponovitev torkove oddaje
19.45	A-shop
20.00	Dober večer
20.05 Dnevno informativni pro-
gram
20.30	Kanalizator show,
20.50	35 MM oddaja o filmu na velikih platnih in video kasetah
21.10	Ciklus: Najboljši komedijantski par, Stan Laurel in Oliver Hardy na počitnicah
22.35	A-shop Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev;
9.00	Sladka voda, grenko morje, dokumentarni film, ponovitev; 9.50 Glasba; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - Predmetni pouk: Naravoslovje; 11.05 Smogovci, serija za otroke, ponovitev (4/56); 12.00 Poročila: 12.05 Deset zapovedi, serijski film, ponovitev (3/1C); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.40 Mladenič, serijski film (3/ 4); 15.30 TV gledališče -J. Koza-rac: Buka Begovič; 16.00 Poročila;
16.05	Risani film; 16.20 Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej - družinsko popoldne; 18.00 Poročila;
18.05	Znanost in mi; 18.35 EPP;
18.40	Santa Barbara, serijski film (64); 19.23 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 3-2-1, kviz (11/21); 21.05 Spekter, EPP;
22.05	Dnevnik II; 22.30 Jazz time;
22.55	EPP; 23.00 Slika na sliko;
23.45	Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 00.05 Odpoved programa.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Pregled progra-
ma; 16.40 Video strani; 16.50 TV
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Lov za največjim diamantom na svetu - italijanski barvni pustolovski film, 1971, igrajo: Ray Danton, Agnes Spa-ak, režija: Guido Malatesta
15.30	Nenavadni policaj - serijski film
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke
16.30	Kramljanja - v študiju Tati-ana Juratovec
17.00	Sever vzhod - aktualne oddaje
18.00	Slovenska kronika - infor-mativnaoddaja - Koper - Lj. - Mb
18.10	Studio 2 - informativno kontaktna oddaja
19.00	Ysedanes - tv dnevnik
19.30	Šport - posebna oddaja
20.05	Rayan - soap opera
20.30	Maridiani - aktualna oddaja
22.10	Juke box - glasbena oddaja v živo /prvi del/
22.10	Vsedanes - tv dnevnik
22.20	Juke box - glasbena oddaja v živo /drugi del/
23.20	Šport - posebna oddaja
koledar; 17.00 Malavizija - Smogovci, serija za otroke, ponovitev (4/23), Alf, humoristična serija, ponovitev (18), Risnake; 19.20 EPP, Pregled programa; 19.30 Dnevnik;
20.00	EPP; 20.10 Rafael, igrano dokumentarni film (1/2); 21.10 EPP;
21.15	Mladenič, serijski film (4/4);
22.05	EPP; 22.10 On in ona, humoristična serija (2/13); 22.35 Evrogol, EPP; 22.50 Metal-mania; 23.50 Odpoved programa, Video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Inšpektor Ho-operman; 9.30 Ljudje in dežela;
10.00	Me dežele 10.25 Helfi; 10.30 Titanic; 12.05 Vevey; 12.15 Klub seniorjev 13.00 Čas v sliki; 13.10 Rosa in Rosalind; 14.00 Hišna mojstrica;
14.45	Pot k rešitvi; 17.10 VVurlitzer;
18.00	Čas v sliki' 18.30 Z dušo in telesom; 19.30 Čas v sliki; 20.05 Šport; 20.15 Zveneča Avstrija;
21.50	Pogledi s strani; 22.00 Angel smrti; 23.30 Denar drugega; 1.25 Čas v sliki.
Š PETROL
J z vami na poti
S AVSTRIJA 2
8.30 Vreme; 12.30 Umetniški leksi-
■	kon; 12.35 Siegfried; 14.00 špan-
■	ska Alhambra; 15.00 Inšpektor Clo-
■	useau; 16.35 Bach; 16.45 Ekspedi-
■	cija v magične svetove; 17.30 Ba-I rok; 18.00 Inšpektor Hooperman;
■	18.30 Kolo sreče; 19.00 Zvezna dr-I žava danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 ! Pasovi Saturna; 21.45 Trailer; 22.25
« Čas v sliki; 22.30 Šport; 22.45 Klub 2, Poročila.
PETEK, 17. APRIL
SLOVENIJA 1
10.00	Video strani
10.10	Legende sveta, 13., zadnja epizoda kanadske nanizanke
10.30	Jelenček, ponovitev serije HTV (8/13)
11.00	Znanost in resnica, ponovitev ameriške znanstvene serije (4/6)
12.00	Poročila
12.05	Video strani
14.20	Video strani
14.30	Napovednik
14.35	Umetniški večer, ponovitev, Šalamun iz Babilona (VPS 14.35)
15.25	Obisk v igralskem studiu, 3., zadnji del (VPS 15.25)
16.20	Gospodarska oddaja, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV flnevnik 1
17.10	Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
19.05	Ep video strani
19.10	Risanka
19.20	Napovednik
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, forum
20.26	Epp
20.30	R. Giordano-E. Monk: Ber-
tinijevi, nemška nadaljevanka (7/10)
Leto 1943: Najhujše je mimo.
Prebivalci Bodendorfa se zdijo prijazni ljudje in Bertini-jevi imajo po nekaj tednih vtis, da so jih sprejeli medse. Roman in Cesar lahko zaslužita nekaj denarja z raznimi priložnostnimi deli. Alfu pa se celo ponudi priložnost, da lahko dela v svojem poklicu: vaški vikar ga zaposli kot cerkvenega organista. Alfov prvi nastop v nabito polni dvorani je velik uspeh.
21.10	Epp
21.15	Pogledi: industrijsko oblikovanje v 19. stoletju na slovenskem
22.15	TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.15)
22.40	Ep video strani 22.43 Napovednik
22.45	Sova, Pri Huxtablovih, 38. epizoda ameriške nanizanke (VPS 22.45)
23.10	Anno Domini, ameriška nadaljevanka (6/12)
0.00 Španski vrtnar, angleški film (VPS 00.00)
angleški barvni celovečerni film, 1956, (The Spanish Gar-dener), scenarij: Lesley Storm in John Bryan po romanu A. J. Cronina, režija:	Philip Le-
acock, fotografija: Christopher Challis, glasba: John Veale, igrajo: Dirk Bogarde, Jon Whi-teley, Michael Hordern in drugi.
Angleški pisatelj A. J. Cronin
je zelo priljubljen tudi pri slovenskih bralkah in bralcih. Televizija je pred leti predvajala zelo odmevno nadaljevanko Zvezde gledajo z neba, tokrat je na programu film po enem izmed Croninovih najuspešnejših romanov, namreč Španski vrtnar. Leta 1956 posneti film ohranja kvalitete Cronino-vega romana: zgoščeno in dramatično zgodbo, izrazite človeške usode in posluh za življenje, vero v strpno sožitje...
Harrington Brande je zagrenjen diplomat, ki zaradi svojega neuspešnega zakona v službi ne uspeva tako, kot bi želel oziroma kot bi lahko zaradi svoje izobrazbe. Še huje, angleški ambasador v Španiji ga pošlje v majhno špansko pristanišče. Z Brandom je njegov sin Nicholas, bledičen deček, ki se v vsem podreja očetovi volji: skratka, dosti se uči, na soncu zmeraj nosi slamnik, nikoli se ne umaže.. Toda ko Nicholas spozna očetovega novega vrtnarja, se njegovo življenje spremeni. Jose, »španski vrtnar«, je eno z zemljo, z delom, z vsem. In s Svojo voljo do življenja povsem očara dečka, ki prvič v življenju odloži slamnik, zaviha rokave, celo sleče majico in se preznoji, ko okopava vrt. Na njuno prijateljstvo se Nicholasov oče odzove zelo nezrelo: z očitki, grobostjo, užaljenostjo. Tako kot v odnosu z ženo tudi tokrat ni zmožen razumeti občutkov bližnjega, predvsem pa ga je strah življenja, ki se ne sklada povsem z njegovimi predstavami o redu, sreči, vzgoji...
Dirk Bogarde je odigral naslovno vlogo španskega vrtnarja. Kritiki so mu zamerili kompleksnost njegovega izraza, ki da ne ustreza liku preprostega španskega kmeta. Pa vendar, Bogarde pripomore k prepričljivosti filma, njegovi toplini. Kot španski vrtnar Josš je vitalen, ponosen, razumevajoč, iznajdljiv, skratka pravo nasprotje Nicholasovga očeta, ki je ujetnik predsodkov...
1.35	Video strani
SLOVENIJA 2
15.40	Video strani
15.50	Sova, ponovitev, Razrednik,
ameriška nanizanka (21/22), Anno Domini, ameriška nadaljevanka (5/ 12), Šingen, japonska nadaljevanka (5/12)	^
18.00	Regionalni program - Maribor, slovenska kronika
18.40	Veliki petek pri Evangeličanih
19.00	Jazz in blues
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik ZDE
20.00	Koncert ansambla, Cameri-sti dl Santa Caecilia di Roma, prenos iz Portoroža
21.00	Večerni gost: prof. dr. Jože Toporišič
21.50	Sveta dežela v očeh slovenskega romarja
22.20	Dobrodošli
22.50	Videonoč-
1.50	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Juke box - glasbena oddaja
-	Vodi Alex Bini
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot, risanke
16.30	Preteklost te obtožuje
-	španska kriminalka, 1957, igrajo: Gino Cerci, Alberto Closas, režija: Lionello De Felice
18.00	Slovenska kronika - informativna	oddaja
-	Kp-Lj-Mb
18.10	Studio 2
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.40	Koncert ob rojstnem dnevu
G. Tartinija, direktni prenos iz velike dvorane Avditorija
-	Portorož
22.10	Vsedanes - tv dnevnik
22.20	Globus
22.50	Preteklost te obtožuje
-	španska kriminalka, 1957, igrajo: Alberto Closas, Gino Cervi, režija: Lionello De Felice
SOBOTA, 18. APRIL
/''A v.........
kanal
KANAL - A
9.45	A-shop
10.00	Ponovitev večernega sporeda, dnevno informativni program
10.30	35 mm ponovitev oddaje o filmu
10.45	Stan in Olio na počitnicah, ponovitev ameriške komedije
12.10	A-shop
19.00	A-shop
19.15	Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe, Glenn Cam-bell
19.45	A-shop
20.00	Dober večer
20.05	Dnevno informativni program
20.30	Vox Populi
20.45	Hollywoodski vohljač, ameriška kriminalka
22.20	A-shop
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV kolesar;
8.45	Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Arktična Odiseja, dokumentarni film, ponovitev; 9,50 Glasba; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - Predmetni pouk: Družbeno področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Povejte mi, kaj naj naredim: Sposobnost doživljanja; 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (35/56);
12.00	Poročila; 12.05 Deset zapovedi, serijski film, ponovitev (4/10);
13.00	Slika na sliko, ponovitev;
14.00	Poročila; 14.05 3-2-1-kviz:
15.05	Risanka; 15.10 Mladenič, serijski film; 16.00 Poročila; 16.05 Veni, vidi... Po Krki navzdol; 16.10 Glasba; 16.20 Pregled programa;
16.25	Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.05 Alpe-Do-nava-Jadran; 18.35 EPP; 18.40 Santa Barbara serijski film (65); 19.23 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I;
20.00	EPP; 20.05 Dokumentarni film; 20.30 F. Liszt: Križev pot;
21.15	Rim: Papežev križev pot, prenos, EPP; 22.30 Dnevnik II; 22.55 EPP; 23.00 Slikama sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Pregled programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija: Joey in Rdeči Sokol, serija za otroke (1/5), Risanke; 19.15 Meteor izložba;
19.20	EPP, Pregled programa;
19.30	Dnevnik; 19.55 EPP; 20.10 Ubožci, francoski film, EPP; 22.30 Roseanne, humoristična serija (8/ 16), EPP; 23.00 Velikani rocka;
23.30	EPP; 23.35 Fashion Tape, EPP; 0.15 Gardijada; 4.00 Odpoved programa.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Inšpektor Hooperman; 9.55 Helfi; 10.00 Leto dni na Antarktiki; 10.30 Mladi Tor-les; 12.15 Teleskop; 13.15 Čas v sliki; 13.10 Rosa in Rosalind; 13.55 Ptičji ljudje; 14.00 Hišna mojstrica;
15.00	Minute spomina; 15.01 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Lipelo-ve sanje; 17.10 Wurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Simpsonovi; 18.30 Z dušo in telesom; 19.30 Čas v sliki;
20.05	šport; 20.15 Universum;
21.15	Slonovina; 23.00 Šport; 23.20 Usoda v mojih rokah; 0.50 čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 12.55 Umetniški leksikon; 13.00 Somrak bogov; 16.00 Kenny-19.00 Zvezna država danes;
19.30	Čas v sliki; 19.55 Zakaj moramo trpeti; 20.15 V prvem krogu pekla; 22.00 Čas v sliki; 22.30 V prvem krogu pekla; 0.15 Z roko na ustih;
1.15	Čas v sliki.
SLOVENIJA 1
8.25	Video strani
8.35	Izbor, angleščina - follovv me, 45. lekcija
8.55	Radovedni taček: črka
9.10	Klub klobuk
11.05	Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05	Tok tok, ponovitev
14.00	Alf, ponovitev 70. epizode ameriške nanizanke
14.25	Ep video strani
14.30	Večerni gost: prof. dr, Jože Toporišič, ponovitev /VPS 14,30/
15.20	Video strani
15.55	Napovednik
16.00	Tednik, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Podzemna skrivnost, švedski film
švedski barvni film, 1991, 80 min., (Underjordens hemlig-het), scenarij in režija: Glas Lindberg, fotografija: Andra Lasmanis, igrajo: Oliver Lofte-en, Max Vitah, Gosta Ekman, Kristina Tornguist, Gunnel Fred, Hans Wigren.
V mestni bolnišnici se lahko dogajajo tudi nenavadne reči, spletejo skrivni načrti in to še posebej med pacienti - otroki, ki se zelo težko sprijaznijo z boleznijo in bivanjem v bolnišnici. Tako je tudi z malim Lellejom, ki je zaradi bolezni priklonjen na bolniško posteljo. Lelle si skuša takšno življenje organizirati po svoje in zaradi tega velja za posebneža in trmoglaveža, na katerega morajo sestre in zdravniki neprestano paziti. Stvari se precej spremenijo, ko zaradi hudega astmatičnega napada v bolnišnico pride še desetletni Nisse. Poletje je in za oba fanta je bivanje v bolnici prava mora.
Novinec Nisse si postopno pridobi naklonjenost veterana Lelleja in ko si pridobi tudi njegovo zaupanje, ga Lelle vključi v svoj skrivni projekt, v projekt izdelave zračnega plovila. Sedaj pričneta Nisse in Lelle izdelovati zrakoplov posebne vrste skupaj, skupaj se tihotapita v bolnišnično podzemlje, ki je polno skrivnosti. Tam so tudi skladišča hrane in različne opreme za primer vojne ali kakšne druge nevarnosti. V bolnišničnem podzemlju si je poiskal zatočišče tudi mestni klatež, skratka, tam je vrsta skrivnostnih nevarnosti, predvsem pa morata biti dečka zelo spretna, da se neopazno pretihotapita v podzemlje.
Plovilo pripravljata za edinstveni polet, za polet humanosti, saj bosta dečka del zalog hrane s tem plovilom poslala v kraje, kjer ljudje živijo v pomanjkanju ali zaradi lakote celo umirajo. Podzemne skrivnosti so humoren, človeško topel film, v katerem se deški fantazijski svet spreminja v resničnost, toplina te resničnosti pa ogreje belino bolnišničnih prostorov.
18.30	Velika noč v obredni simboliki
19.00	Risanka
19.10	Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, utrip
20.26	Epp
20.30	Show Rudija Carrella
22.00	Epp
22.05	L. La Plante: Glavni osumljenec, angleška nadaljevanka
/2/4/
22.55	TV dnevnik 3, vreme, šport /VPS 22.55/
23.20	Napovednik 23.23 Ep video strani
23.25	Sova, Murph Brown, 20. epizoda ameriške nanizanke A/PS 23.25/
23.50	Anno Domini, ameriška nadaljevanka /7/12/
0.40 Finnegan, začni znova, ameriški film /VPS 00.40/
3.00	Nočne ure, 5. epizoda ameriškega varietejskega programa /VPS 03.00/
3.20	Video strani
SLOVENIJA 2
11.30	Video strani
11.40	Sova, ponovitev, Pri Huxta-blovih, 38. epizoda ameriške nanizanke, Anno Domini, ameriška nadaljevanka /6/12/
13.00	SP v gimnastiki, prenos, reporter: Marko Rožman
17.00	Postojna: košarka /M/, Postojna - Smelt Olimpija, vključitev v prenos, reporter: Janez Gašperlin
18.00	Poglej in zadeni
18.30	Videomeh, 67. oddaja
19.00	Kremenčkovi, 7. epizoda ameriške risane serije
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik RTV Srbija
20.15	Klasika
20.30	Mesija, ameriški film
italijanski barvni film, 1976, 140 min., (IL MESSIA), režija: Roberto Rossellini, scenarij: Roberto Rossellini, Silvia dA-mico Bendico, fotografija: Maria Montuori, glasba: Mario Nascimbene, igrajo: Pier-Ma-ria Rossi, Mita Ungaro, Carlos de Carvalho, Fausta di Bella, Jean Martin.
Zadnji film velikega italijanskega režiserja Roberta Ros-sellinija podaja zgodbo Jezusa iz Nazareta natanko tako, kakor so jo zapisali štirje evangelisti. Rossellini je v svojem delu obnovil čas od prihoda Izraelovih sinov v Kanaan in izvolitev Savla za prvega izraelskega kralja do Jezusovega rojstva, njegovega otroštva, oznanjevanja v Galileji in Judeji do njegove mučeniške smrti na križu. Zvesto je sledil Jezusovemu osnovnemu sporočilu o svobodi, ki jo je odrešenik postavil kot temelj upanja in pričakovanja. Seveda pa je moral v svojem filmskem obnavljanju zgodovine vere najti tudi možnost za lastno govorico in odmeriti prostor tistemu, kjer so po njegovem osnovne silnice Jezusovega delovanja. Zanimali so ga vsakdanji dogodki iz Jezusovega življenja,
23.50	SP v gimnastiki, posnetek iz Pariza
0.35 Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Ognjena zora - ameriški barvni western, 1954, igrajo: Rory Calhoun, Piper Laurie, režija: George Sherman
15.30	Don Kihot - risanke
16.00	Čarobna svetilka - otroški program, Dedkove pripovedke - serijski animirani film, Prosi, ne jejte marjetic - serijski film
17.00	Koncert ob rojstnem dnevu G. Tartinija, koncert I came-risti Di Santa Cecilia
18.30	Globus
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Jutri je nedelja - verska oddaja
19.35	Ryan - soap opera
19.55	Amandoti - soap opera
20.35	Agorš - razmišljanja o našem vsakdanjiku
22.10	Vsedanes - tv dnevnik
22.20	Agorš dokumenti
23.20	Na Kalifornijskih cestah - serijski film
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev;
9.00	Dokumentarni film, ponovitev (ali program za otroke); 9.55 Poročila; 10.00 Velikonočna maša, prenos iz splitske katedrale; 11.10 Glasba; 11.20 »Imamo mundi«, popularno znanstveni film; 11.50 Poročila; 11.55 Rim: Urbi et orbi, prenos; 12.30 Mir in dobro; 13.00 Plodovi zemlje, oddaja za kmetovalce;
14.00	Poročila; 14.05 Pregled programa; 14.10 Peter in čarobno jajce, risani film; 14.35 Mikser M;
15.15	Zgodbe o lisici, risana serija (5/13); 15.30 V nedeljo; 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 »II Messia«, italijanski film; 19.15 TV Fortuna; 19.23 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 19.55 EPP; 20.00 Velikonočna sveča; 21.00 Sedma noč, EPP; 22.35 Dnevnik II; 23.00 Šport, EPP; 23.15 Varaždinski koncert: G. Verdi: »Te Deum«; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
11.25	Test; 11.40 Napoved programa; 11.45 Video strani; 11.55 TV koledar; 12.05 Največjih 10, risani film; 12.55 Športno popoldne;
18.30	Kronica, dokumentarni film avstrijske TV; 19.15 Risanka; 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.10 Chara-da, ameriški film, EPP; 22.05 Pakistan, dežela in ljudje, potopis (4/6);
22.35	EPP; 22.40 Razprodaja Hitler-
mini (7); 0.55 Odpoved programa, Video strani.
izognil se je večini Jezusovih ja, serija (3/5); 23.35 EPP; 23.40 Ba-čudežev in se z vso pozornost- gdad Cafe, humoristična serija jo posvetil enemu: pomnožitev (11), EPP; 0.05 Hollywoodski spo-kruha.
Rossellinijeva omejitev na bistvene postaje daje vtis skromnosti in strogosti, zdi se, da film bolj nagovarja razum kot čustva. Obenem pa to misel zanikuje filmska podoba Jezusove matere Marije, ki ji je režiser simbolno namenil večno mladost.
Z Mesijo se je Rossellini vpisal v vrsto filmskih avtorjev, ki so v tej ali oni obliki svetopisemsko izročilo prenesli na
filmsko platno, omenimo naj y |ikj 13 10 Kra|j kra|jev; i6.oo Jaz samo Cectla de Milla, Juliena in ti. 174n Poli'
^___
M
>
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Herbert Fritsch; 12.30 Usmeritev; 13.00 Čas
Duvivierja, ne nazadnje Pasoli-
in ti; 17.40 Felipe in modre oči;
19.30	Čas v sliki; 19.50 Šport; 20.15
nija in Franca Zefirellija. Ven- Ministranti; 21.40 Schalom; 21.45 dar prav zadnje scene Rossel- španski sen; 22.30 Carmen; 0.55
linijevega filma, občutek za stopnjevanje Jezusovega trpljenja s potjo na Golgoto izpričujejo, da je bil resnično na delu eden velikih filmske umetnosti
22.50	Umetniški eksperimentalni program, moški, ženske: O sreči /vodi Manca Košir/
Čas v sliki; 1.00 Ex libris
AVSTRIJA 2
mojstrov 8 00 vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.30 Očarljiva Jeannie; 10.00 Panopti-kum; 10.15 Vetrovi v jadrih; 12.00 Tedenski pregled; 13.00 Domovina, tuja domovina; 13.30 Somrak bogov; 14.55 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Inšpektor Hooperman; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki: 20.15 James Bond 007; 22.25 Čas v sliki; 22.30 L. A. Law; 23.20 Oropajmo kar celo banko; 0.40 Čas v sliki, Ex libris.
NEDELJA, 19. APRIL
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, zrcalo tedna
20.26	Epp
20.30	Zdravo
SLOVENIJA 1
8.45 Video strani 8.55 Ptuj:	velikonočna maša,
prenos
10.00 Program za otroke, ponovitev, živ žav
10.50	Ebu drame za otroke: Uršine ljubezni
11.50	Ep video strani
11.55 Rim, urbi et orbi, prenos
12.30 Poročila
12.35	Ljudje in zemlja
13.05 Videomeh, ponovitev 67. oddaje
13.35	Video strani
13.40 Kremenčkovi, ameriška risana serija, ponovitev
14.10 Kramer proti Kramerju, ponovitev ameriškega filma
Nedelja, 19. 4. 1992. Velika noč. Družina je že od jutra skupaj in po stari navadi se dogovarja o jutrišnjem dnevu - Velikem ponedeljku, dnevu, ki je po svetopisemskem izročilu dan, ko se ljudje obiskujejo. Prav o tem izročilu bodo spregovorili v velikonočnem Zdra-vu. Oddajo bo vodila Barbara Jerman.
(KRAMER VRS. KRAMER), scenarij: Robert Benton po romanu Averyja Cormana, režija: Robert Benton, fotografija: Nestor Almendros, glasba: Er-ma E. Levin, igrajo: Dustin Hoffman (Ted Kramer), Merly Streep (Joanna), Justin Henry (Billy Kramer), Jane Alexander (Margaret), nagrade: Oscar za najboljši film, scenarij, režijo, glavno moško in stransko moško vlogo.
21.30 Epp
21.35 Festival daljnega vzhoda, avstralska dokumentarna serija (3/6)
22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.45 Napovednik 22.50 Ep video strani 22.55 Sova, ameriške video smeš-nice, 1. epizoda ameriškega varietejskega programa, An-no Domini, ameriška nadaljevanka, 8/12 0.30 Video strani
/ 4
£.
kanal
SiS-
KANAL-A
KRAMER PROTI KRAMERJU je film, ki je ob svoji predstavitvi privabil rekordno število gledalcev. To dejstvo ne preseneča, kajti zgodba je realistična in polna domislic, igralci odlični, fotografija lepa. Pa vendar gre še za eno melodramo, ki igra na čustva gledalca, medtem ko probleme pušča le nakazane.
SLOVENIJA 2
13.05 Video strani
13.30	Sova, ponovitev, Murphy Brovvn, 20. epizoda ameriške nanizanke, Anno Domini, ameriška nadaljevanka, 7/12
14.45 Napovednik
14.50 Nedeljsko športno popoldne
19.30	Velikončni koncert: J. S. Bach: Velika maša v c-molu, prenos SF
21.30	Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija (3/ 9)
Mati se nekega dne naveliča tega, da je njena vloga venomer vezana na nekoga drugega: je mati nekoga, žena nekoga, bila je hči nekoga. V brezupu zapusti moža in sedemletnega sina Billyja, da bi si ustvarila svoje življenje. Za moža, ki je prezaposlen kot uspešen propagandist, je to sprva resnica, ki je ne more dojeti. A se mora prav hitro z njo spopasti. Nevešč gospodinjskih in starševskih nalog, ima najprej kup težav s svojo
novo vlogo, a mali Billy ga po-■ C ' '
trebuje. Čeprav otrok sprva ne dojema položaja in reagira trmasto, se tudi on vse bolj zaveda, da ima zdaj le v očetu resničnega prijatelja in zaveznika. Končno je njun odnos zares srečen, pravzaprav že kar idiličen. Prav tedaj se pojavijo nove težave: oče izgubi službo in kot nalašč se naenkrat mati poteguje, da bi dobila otroka v skrbstvo. Zakonca Kramer se znajdeta na sodišču kot nasprotni stranki...
Zlasti na ameriških tleh, pa tudi drugod, se v povojnem času veliko ukvarjajo s starševsko neodgovornostjo kot posledico odtujenih medsebojnih odnosov. Tako se v ameriškem filmu pojavlja ta tema že v petdesetih letih (na primer v Frankenheimerjevem MLADEM TUJCU). Tudi ob koncu sedemdesetih je ta tema še enako občutljiva, zlasti ob dobrih igralcih, pri čemer ne smemo pozabiti malega Justina Henryja. Dokaz za to, da tovrstnih filmov ni moč spregledati, je tudi pet oscarjev: za najboljši film, scenarij, glavno moško in stransko žensko vlogo ter režijo.
japonska dokumentarna serija, 3. del: OSONČJE, KJER SMO DOMA
Vesoljska ladja Helios je odpotovala v daljno vesolje. Preplula je naše Osončje z devetimi planeti in se skozi globine Galaksije podala dva milijona svetlobnih let daleč. Njena posadka, ki ji je povzročila nemalo težav nenavadno močna Sončeva protuberanca, se je na robu Osončja pomudila ob čudovito lepem Neptunovem polarnem siju in se napotila v globine vesolja.
Površina Sonca, ki jo lahko opazujemo z vrha Sončevega stolpa na ameriškem observatoriju Kitt Peak, je območje živahne dejavnosti, ki se izraža v obliki protuberanc in Sončevih peg. Ta prodorna Sončeva energija oskrbuje Zemljo z oblaki in dežjem ter preprečuje, da bi naši oceani zamrznili. Četudi je Sonce oddaljeno 150 milijonov km, pogojuje podnebje Zemlje. V preteklosti Sončeva dejavnost ni bila vselej enakomerna. Že samo drobne spremembe so imele grozljive posledice za našo civilizacijo, povzročale so lakoto in katastrofe.
Sonce nenehno obliva Zemljo s svetlobo in elementarnimi delci energije nevtrini v obliki Sončevega vetra. Heliosfera je zavita v močno magnetno polje, v katerem nenehno teče Sončev veter, ki povzroča celo na Neptunu, planetu na robu Osončja, čudovit polarni sij.
Oddaja Osončje, kjer smo doma je posvečena heliosferi in pojasnjuje njeno razmerje s človeštvom in našim načinom življenja.
HTV 1
8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Horoskop, ponovitev; 9.00 Ho-li, dokumentarni film, ponovitev; 9.55 Glasba; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: Odprta ura; 11.05 Pustolovščine Medvedka Pooha, posnetek predstave za otroke; 12.00 Poročila; 12.05 Vojna, dediščina glasba, dokumentarno glasbena oddaja; 13.05 Slika na sliko ponovitev;
14.00	Poročila; 14.05 Ali me je kdo iskal?; 16.10 Denver - zadnji dinozaver, risana serija, ponovitev (5/ 21); 16.35 Istrske teme, glasbena serija (6/6); 17.05 Hrvaška knjiga; 17.35 Poročila; 17.40 Muke našega odrešenika, posnetek; 19.10V začetku je bila Beseda; 19.23 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 21.30 Dnevnik II 21.55 EPP;
22.00	Nogometno prvenstvo Hrvaške, EPP; 23.00 TV Tednik; 23.30 Glasba; 23.40 Poročila v nemščini; 23.45 Poročila v angleščini; 23.50 Horoskop; 23.55 Poročila; 0.00 Odpoved programa.
HTV 2
15.45 Test; 16.00 Napoved programa; 16.05 Video strani; 16.15 TV koledar; 16.25 »The River Kings«, serijski film (1/4); 17.15 Zlatko in detektivi; 18.00 Turbo Limach Shovv; 19.10 Risanka; 19.20 EPP, Pregled programa; 19.30 Dnevnik;
20.00	EPP; 20.10 Klasiki oblikovanja, dokumentarna serija (5/6); 20.35 Šansoni; 21.05 EPP; 21.00 Cosby Shovv (8); 21.35 EPP; 21.40 »Orphan Train«, ameriški film; 0.10 Klic ob polnoči, serijski film (9);
10.0	HIT DEPO: 3.30 Odpoved programa
m
22.20 Dekalog, poljska nanizanka (8/10)
23.10 Športni pregled 23.30 Vutel, eksperimentalni program
15.55	Napovednik
16.00	P. Veldham: Kapitan James Cook, 8. zadnji del angleške nadaljevanke
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10 Romance: magic moment angleški film
18.50	TV mernik 19.05 Risanka 19.30 Napovednik 19.20 Slovenski loto
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Bes mladosti - ameriški barvni vvestern, 1966, igrajo: Rory Calhoun, Virginia Ma-yo, režija: Christia Nyby
15.20	Prosim, ne jejte marjetic, serijski film
16.00	Čarobna svetilka - otroški program, Dedkove pripovedke - serijski animirani film, Baba Malu'in sto ruskih pravljic - risanke
16.40 Agorš - raznišljanja o našem vsakdanjiku
18.20	Meridiani - aktualna tema
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25 Rvan - soap opera
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Simpsonovi 10.15 Teleskop; 11.00 Klic divjine 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj;
13.00	Čas v sliki; 13.10 Piinktchen in Anton; 15.00 Jaz in ti; 17.10 Las-sie; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Z dušo in telesom; 19.30 Čas v sliki; 20.0; 0 Šport; 20.15 Mesto muzikantov; 22.10 Zlata dekleta; 22.35 Odvetni-
0.10 Čas v sliki; 0.15 Poljub
PONEDELJEK, 20. APRIL
19.45 Amandoti - soap opera 20.30 Človek volk, ameriški barvni film 1978, igrajo: Robert Foxworth, Joe Penny, režija: Bruce Kessler
22.10	Vsedanes - tv dnevnik 22.20 Na kalifornijskih cestah
- serijski film
23.10	Yesterday - zgodovina Pop mušic
ameriški črno-bel film, 1932, 83 min., (Rich And Strange), scenarij: Alma Reville, Val Valentine po ideji Dale Collins, režija: Alfred Hitchcock, v gl. vi.: Henry Kendall, Joan Barry, Belly Amann, Percy Marmont, Elsio Randolph.
Hitchcockov film Bogata in tuja je bil posnet 1932. leta,
8.50 Video strani	‘°rej v č,as“: ,ko se je zvočni
JM m	»sani “*	<S 'Z
10.10 R. Giordano: Bertinijevi, po- zvočni filrV’1.t°da Hitchcock je novitev nemške nadaljevan- P09.0St0 vključeval med kadre
/
X:
/
kanal

SLOVENIJA 1
09.45	A shop
10.00	Ponovitev sobotnega programa; A shop
19.15 Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Dober večer 20.05 Informativno dokumentarni
program 20.30 Borza
21.00	Celovečerni film; po filmi Lahko noč
ke (6/10)
11.00	TV mernik, ponovitev 11.15 Forum, ponovitev 11.30 Utrip, ponovitev
11.45 Zrcalo tedna, ponovitev
12.00	Poročila 12.05 Video strani
14.00	Video strani
napise, včasih tudi nepotrebne, ter tako gledalcu sugeriral, da z dobrim starim nemim filmom ne more enostavno prekiniti.
Odličen je začetek, dolgi kadri nam predstavijo nezadovoljnega mladeniča sredi ve-
ča;
i/U, v. i v	v o11r\i,	v.i«*	■ i/ijuu
tujca; 1.45 Čas v sliki; 1.50 Ex libris.
AVSTRIJA 2
8.30 Vreme 12.50 Umetniški leksikon; 14.05 Operni vodič' 14.35 Španska Alhambra; 15.35 Čudovit svet livade; 17.00 Draga družina;
17.45	Kdo me hoče; 18.00 Inšpektor Hooperman; 18.30 Alpe Donava Jadran; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Saturnovi obroči; 21.45 Čas v sliki; 21.55 Šport; 22.35 Rdeči kavč 23.05 Magična leta kraljice; 23.55 Kabina Manhattnu; 0.35 Legenda kitare;
1.45	Čas v sliki; 1.50 Ex libris.
14’10	,he ®hadows' angle- lemstne drževne gneče na poti
iccn u',lnL b	iz slabo plačane službe. Brez
is ss Knnrnrt!?!-!*" a m .h i besed začutimo junakovo ne-
15.55	Koncert v A Marthaler- zad0v0|jstv0, kj ^ da še po.
koncert v D duru, pondliteJ ^en. poudarek polomljen 2. oddaje	dežnik. Zem bi rad nudil več
16.20 Dobrodošli, ponovitev kot zmore, pa čeprav je tako 16.50 Ep video strani	skromna in zadovoljna z ma-
18.55	Poslovne informacije	lim' z vsem tistim, kar ji on
17.00	TV dnevnik 1	lahko nudi. Njegovo nezado-
17.10 Program za otroke, Rado- voljstvo je verjetno že dolgo-
vedni taček: Jama	trajno saj po prihodu domov
17.25 Jelenček, serija HTV 11/13 dobi pismo, v katerem ga teta
18.00	Obzorja duha, ponovitev obvešča: »Zakaj bi ne dobil de-
18.30 Ep video strani	narja že zdaj, namesto po moji
18.35 Divji svet živali: neverjetni smrti. Odvetniki ti bodo dali
užitni polh, angleška poljud- denar. da boš lahko ootoval.« neznanstvena serija, 1/9 zakonski par si zdaj lahko
1917 Napovednik	privošči pot okoli sveta in sledi
1925 Epp°Vedn K	naP's: >,Morie iu bo naredilo
igiso TV dnevnik 2, vreme, šport, b°9ata in tuia-<< Da' Prest0Pila
KANAL A
9.45 A-SHOP
10.00	Ponovitev večernega sporeda, Dnevno informativni program
12.20 A-SHOP
19.00	A-SHOP
19.15 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe, ponovitev
19.45 A-SHOP
20.00	Dober večer
20.05 Dnevno informativni program
20.30	Kam, turistična oddaja-po-letne počitnice
22.30	Paramix
23.10 A-SHOP in lahko noč.
žarišče
20.26 Epp
20.30 Državnik novega kova, angleška nanizanka (3/4)
21.00 Epp
21.05 Svet na zaslonu 21.45 E. Hackl: Sidonija, avstralska drama
HTV 1
8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horopskop, ponovitev; 9.00 Velikonočna bajka, TV igra za otroke; 9.30 9.30 Roarg, risani film (priložnostni); 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: Razredni pouk: program za učence I. in II. razreda; 11.00 Dunaj: Spomladanski konert avstrijske TV; 12.45 Poročila; 12.50 Glasba, Risanka; 13.15 Klic ob polnoči, serijski film; 14.00
bosta prag revščine in se znašla v mondeni družbi brezbrižnih zapravljivcev, brezskrbnih
turistov. Naiprei Pariz potom jSStfStSSttZSS pa pot z ladjo preko Sredo- f||m; -je.oo Poročila; 16.05 TV raz-zemlja, Sueškega prekopa stava: Mirjana Mlinarič; 16.20 Pre-proti Daljnemu vzhodu. Njuna gled programa; 16.25 Poročila dotlej trdna zveza se vse bolj v angleščini; 16.30 Gremo naprej, krha. Em bo zapeljeval postav- družinsko popoldne; 18.00 Poroči-ni Gordon, Freda pa bo posku- la; 18.05 Besede, besede, besede; šala uloviti in izkoristiti »prin- 18.35 EPP; 18.40 Santa Barbara, česa«, sicer pa sleparka. Toda serijski film (66); 19.23 EPP; 19.28 še preden pride do razdora Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; spoznata svojo zmoto. Ope- 20.05 Svet športa; 20.50 Hrvaška harjeni Fred se vrne k svoji v svetu; 21.30 »7/7«, pregled zuna-Em, ki kljub resnim Gordono- nispokhčmh dogodkov; 21.50 vim namenom ve, kje je njeno S!a,s,ba' 2?:00 Dnevnik (J; mesto. S skromnejšim parni- 3\ '22 ss fpp^i nn^afa 0per|aj ^
avstrijska drama (Sidonie),. !l0 md ^ ?aP f r o d o I ^m Apmd 23-45 Poročila v nemščini? 23.50 scenarij: Erich Hackl, igrajo: u d°ž v ,a b.rodolonJ' ,Pred Poročila v angleščini; 23.55 Horo-Arghavan Sadehi-Seragi (Si- Hongkongom ju iz potapljajo- skop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved donie), Kitty Speiser, Georg d,h rfzb,t,n ^.'l0 j?0,"136’"1' programa.
Marin, Micha Reisober in dru- Bogatejša za veliko življenjsko
gi, režija: Karin Branduer. ,zkuš;]!0 b°a,a srfčna' čaPrav HTV 2 Delavska družina Breirather	14'20 Tes,: 14-35 Pregled progra-
iz vasi blizu Steyrja v Avstriji, je na ?d4am5’ ^ na) 9ledal: ma; 14.40 Video strani; 14.50 TV posvojila malo Sidonijo, ki naj cem dokaze’ da d®rlar; “Visoki koledar; 15.00 Rokomet: polfinale bi bila ciganskega porekla razred« in vse kar sodi zraven, Pokala evropskih prvakov: Kolding
yzg»,li»io in imeli radi. kot p„ P°S	ZdSi	•.*»*«•.**« EPP'
bi bila njihova.
Po svoji direktni, enostavni Glasba; 15.45 Rokomet, 2. polčas;
Po nacistični okupaciji Av-	t“nuJilm ni
strije 1938. leta pa je bilo vse značllen za Hitchcocka, več nasilja nad tistimi, ki so 22.50 Umetniški eksperimentalni drugačne rase in barve.	program, film
film, ponovitev (21/39), Risanke; 18.45 Hišni ljubljenci; 19.15 Meteor izložba; 19.20 EPP, Pregled programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP;
f?.°xad^' uP1 hJl23’20 gram’ eksperimen,alni pr0' 20.™ Popolni tujci, serijski film (14/
dov hočejo krušnim staršem vzeti deklico - s pretvezo, da je zahteva nazaj prava mati. KOPER Breiratherjevi je ne dajo, konč- 13.00 Ryan - soap opera no pa jo nasilno odpeljejo, naj- 13.20 Amandoti - saop opera prej v Hopfgarten, pozneje pa 14.00 Človek volk - ameriški barv-v Auschwitz.,4.	ni film, 1978, igrajo: Robert
Foxworth, Joe Penny, režija: 23.15 TV dnevnik 3, vreme, šport	Bruce Kessler
23.40 Napovednik	15.35 Dedkove pripovedke- serij-
23.40 Ep video strani	ski risani film
23.50 Sova, Anno Domini, Ameri- 18-00 Oresedici - tv novice
ška nadaljevanka, 9/12, 16-10 Čarobna svetilka - otroški
27); 20.35 EPP; 20.40 Večna mladost, serijski film (1/4), EPP; 21.30 Električni cowboy; 22.00 EPP; 22.05 Gabrijelov ogenj, serijski film (8/21); 22.55 Izven tokov; 23.55 Odpoved programa, video strani.
Zvezdne steze, 16. epizoda ameriške nanizanke 1.30 Video strani
SLOVENIJA 2
16.05 Video strani 16.15 Sova, ponovitev ameriške video uspešnice, 1. epizoda ameriškega variatejskega programa, Anno Domini, ameriška nadaljevanka, 8/12
17.30	Športni dogodek, ponovitev
18.00	Regionalni programi, slovenska kronika
18.10 Festival daljnega vzhoda, ponovitev avstralske dokumentarne serije (3/6)
19.00	Videošpon 19.25 Epp
19.30	TV dnevnik Koper-Capodi-stria
20.00	Serijski film
20.30	Gospodarska oddaja
21.00	Sedma steza
21.30	Ciklus filmov A. Hitchcocka, Bogata in čudna, ameriški! film (čb)
program, Don Kihot - risanke, Prosim, ne jejte marjetic
-	serijski film
17.00	Yesterday - zgodovina Pop mušic
17.30	Navadni policaj - serijski film
18.00	Slovenska kronika - informativna	oddaja
-	Kp.-Lj.-Mb.
18.10	Studio 2, šport
19.00	Vse danes - tv dnevnik 19.25 Ryan - saop opera 19.45 Amadoti - saop opera
20.30	Ponedeljov športni pregled
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Dolina resja - angleška barvna nanizanka v sedmih delih - II. del
23.00	Na kalifornijskih cestah
-	serijski film


AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki; 9.15 Prafaust; 12.15 Univerzum; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Inšpektor Hooperman; 13.15 Cla-rence, škileči lev; 15.10Otok, 15.40
O pogumnem Schmiedu; 17.40 Fe-lipe in modre oči; 19.30 Čas v sliki;
19.50 Šport; 20.15 Zabava; 21.00 Otvoritev Expo 92; 22.00 Zgodba nekega poletja; 23.25 Noči v španskih vrtovih; 23.50 Mozart; 0.20 Čas v sliki.
ilf OVf 190BA
1.
1

AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 9.00 Čas v sliki; 11.00 Pomlad na Dunaju; 14.05 Šport;
15.05	Poslušati z očmi; 15.35 Družina Šimek; 17.00 Lindenstrasse;
17.30	Jesti in piti; 18.00 Čas v sliki;
18.05	Inšpektor Hooperman; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Kraj dejanja; 22.00 Čas v sliki;
22.05	Šport; 22.10 Petrova glasbena revija; 23.40 Zapeljani Joe Ty-nan; 1.20 Čas v sliki.
m
TOREK, 21. APRIL
SREDA, 22. APRIL
SLOVENIJA 1
9.20	Video strani 9.30 Program za otroke, Zgodbe
iz školjke
10.30	Šolska tv, Boj za obstanek: Živali, ki uporabljajo orodje
11.10	Kemija: kataliza
11.30	Poročila
12.05	Video strani
14.55	Video strani
15.05	Napovednik
15.10	Ciklus filmov A. Hitchcocka, Bogata in čedna, angleški film, ponovitev (čb)
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik
17.10	Program za otroke, Alf, 71. epizoda ameriške nanizanke
17.35	Pogledi, ponovitev
18.35	Ep video strani 18.40 Mostovi
19.10	Risanka 19.17 Napovednik
19.25	Epp
19.30	Osmi dan
21.20	Novosti založb
21.30	Epp
21.35	J. Mortimer: Nenavadno poletje, angleška nadaljevanka (4/4)
22.25	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.50	Poslovna borza
23.00	Napovednik
23.05	Ep video strani
23.10	Sova, Življenje po Henryu, angleška nanizanka, 1/6, An-no Domini, ameriška nadaljevanka, 10/12, Glasbeni utrinek: J. Strauss: Romanca št. 3
angleška barvna humoristična nanizanka, 1988, 6 epizod, (Af-ter Henry), scenarij: Simon Brett, režija: Peter Frazer-Jo-nes, igrajo: Prunella Scales, Joan Sanderson, Janine Wo-od, Jonathan Nevvth in drugi.
Humoristični nanizanki Chelmsford leta 123 bo sledila prav tako britanska nanizanka Življenje po Henryju. Med obema nanizankama je kar nekaj razlik: tako je svet prve preteklost, svet druge sodobnost, humor prve je često grob, morda celo vulgaren, humor v novi nanizanki pa je nevsiljiv previden... Nanizanka Chelmsford leta 123 si je privoščila preteklost, pogled na »značilne« poteze Rimljanov in Britov... Nasprotno pa se nanizanka Življenje po Henryju osredotoča predvsem na svoje junakinje. V ospredju je nedvomno Sarah, ki se po moževi smrti, v življenju po Henryju ubada z novimi težavami... Najti mora svoje mesto v svetu, urediti svoje osebno življenje... Družinsko hišo si deli s svojo mamo Eleanor in hčerko Clare. Čeprav vsaka izmed njih živi v svojem nadstropju, prihaja med njimi neprestano do drobnih konfliktov, ki so seveda humorno obarvani... Zlasti njena mama Eleanor je prepolna načrtov, kako bi se lahko uredilo to-in-to, kaj dela Sarah napak, v svoji zvedavosti pa se tudi neprestano »zanima« za drobne skrivnosti v hčerkinem življenju. Ob generacijskih praskicah je druga tema nanizanke junakinjin odnos do moških: Sarah spoznava tako hčerkine simpatije kot nikoli odrasle mamine sinčke, premaguje svoje dvome in si poskuša urediti življenje... po Henryju. Nevsiljiv, skoraj diskreten humor, življenjski liki in prepričljive situacije, zelo dobre igralke - to so samo nekateri aduti nanizanke Življenje po Henryju...
SLOVENIJA 2
14.50 Svet na zaslonu, ponovitev
15.30	Video strani
15.40 Sova, ponovitev, Anno Domini, ameriška nadaljevna-ka, 9/12, Zvezdne steza, 16. epizoda ameriške nanizanke 17.20 Svet poroča
18.00	Regionalni programi - Koper, slovenska kronika,
19.00	Orion 19.25 Epp
19.30	Serijski film
20.30	Maja vam predstavlja
- ponovitev.
Reklame (oglasi) so zasvojile svet! To dokazuje tudi to, da ste nas zasuli s prošnjami, naj oddajo Carrott reklame ponovimo. Torej, tokrat je ne spreglejte, če pa jo želite »za domov« si pripravite video kasete.
21.30	TV tribuna, prenos iz Raven na Koroškem
23.30	Svet poroča, ponovitev
01.10	Yutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera
14.00	Ponedeljkov športni pregled
-	ponovitev
15.30	Dedkove pripovedke - serijski risani film
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot -risanke, Prosim, ne jejte marjetic
-	serijski film
17.00	Dolina resja - angleška barvna nanizanka v sedmih delih - II. del
18.00	Slovenska kronika - informativna oddaja - Kp.-Lj.-Mb.
18.10	Studio 2 - kontaktno informativna oddaja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Amandoti - soap opera
20.30	Veriga - češkoslovaška ban/na drama, 1981, igrajo: Pavel Novy, Zora Ulla Kasle-rova, režija: Jiri Svoboda
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Dove il si ouna, skupna tedenska informativna italo-fonske skupnosti
22.40 Takoj in vse - nemška barvna drama, 1980, igrajo: Ric-ky Muller, Jean Pierre Kal-fon, režija: Dieter Meier
8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Dokumentarna serija, ponovitev;
10.00	Poročila; 10.05 TV šola: Predmetni pouk, jezikovno umetniško področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Mali svet;
11.35	Dragi John, humorističlna serija, ponovitev (36/56); 12.00 Poročila; 12.05 Deset zapovedi, serijski film, ponovitev (5/10); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila;
14.05	Gabrijelov ogenj, serijski film; 14.55 Risani film; 15.10 Večna mladost, serijski film (1/4); 16.00 Poročila; 16.05 Pregled programa; 16.10 Poročila v angleščini; 16.15 Malavizija; 16.45 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.05 Kulturna dediščina hrvaške; 18.35 EPP; 18.40 Santa Barbara, serijski film (67); 19.23 EPP,; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Poslovni klub; 21.05 Fluid-rock cafe EPP; 21.35 Dnevnik II; 22.00 Glasbeni oder: P. I. Čajkovski; 22.45 Glasba; 22.55 EPP; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
15.35	Test; 15.50 Pregled programa; 15.55 Video strani; 16.05 TV koledar; 16.15 Malavizija: Kapetan James Cook, serija za otroke (6/8), Batman, serijski film, (25/34), Risanka; 19.15 Loto; 19.20 Epp, Pregled programa; 19.30 Dnevnik;
20.00	EPP; 20.10 Zgodbe o fotografu, serijski film (5/6); 21.00 EPP;
21.05	Kavarna Na zdravje, humoristična serija (22); 21.30 EPP; 21.35 Večna mladost, serijski film (2/4), EPP; 22.25 Pepsi DJ Mag, EPP; 23.25 Odpoved programa. Video strani.
J
©
l
tV,
kanal
KANAL A
10.00	Ponovitev večernega sporeda; A shop
19.00	A shop
19.15	Glasbena oddaja 19.45 A shop
20.00	Dober večer 20.30 Celovečerni film
22.15	Glasbena oddaja; po oddaji: Lahko noč
HTV 1
8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 TV koledar; 8.45 Glasba;
OKNA - VRATA - SENČILA
VRTNE GARNITURE
PRENOVA OKEN
nTn]®[M!§}2® tocr®s[pDsil[n]B p[r®w®^
s \y7®2fJ3® nns)Dsiiri[jD®

JELOVICA
.Lesna industrija, 64220 Škofja Loka, Kidričeva 58 tol.: (064)631-241, tolofax: (064)632-261
PREDSTAVNIŠTVO V CELJU
- pri hotelu Merx, Božičeva 3, telefon 25-881.
AVSTRIJA 1
8.30 Vreme; 9.05 Inšpektor Ho-| operman; 10.45 Ministranti; 12.051 Avstrijski muzikanti; 12.15 Tele-I skop; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Rosa j in Rosa Lind; 14.00 Hišna mojstri-1 ca; 15.30 Am dam des; 16.05 Divji I žrebec; 17.10 Wurlizter; 18.00 Časi v sliki; 18.30 Z dušo in telesom;!
19.30	Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Dežela dolin; 21.15 Riba po imenu I Wanda; 23.00 Eldorado; 1.30 Čas| v sliki.
AVSTRIJA
8.30 Vreme; 14.00 Umetniški leksi-1 kon; 14.095 Na modro-belo-rdečih [ sledeh; 15.00 Inšpektor Clouseau,
17.30	Usmeritev; 18.00 Inšpektor I Hooperman; 18.30 Gaudimax;
19.00	Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Hišica ob morju; 21.15 Poročila;!
22.00	Čas v sliki; 22.30 Klub 2, Po-1 ročila.
I
figurice in nagrade zmeraj drugi. Tako markiza de Mertgeuil predlaga de Valmontu, naj zapelje gospodično de Volanges, bodočo soprogo plemiča, ki je storil neodpustljivo nesramnost - zapustil jo je! Toda de Valmontu se zdi naloga nalogi-ca, v svoji pokvarjeni domišljiji si je že zamislil mnogo bolj perfidno igrico: osvajanje petnajstletnice sploh ni izziv, on bo zapeljal bogaboječo in srečno poročeno gospo de To-urvel... Za nagrado mu markiza obljubi noč ljubezni... Toda igrica, ki bi naj bila zgolj ena izmed mnogih virtuozno odigranih predstav v vikonto-vem življenju, se razmahne v nesluteno smer: vikont de Valmont se zaljubi v krhko in milo gospo de Tourvel... Tako roman kot Frearsov film sta postavljena v leto 1776, skratka v čas pred francosko revolucijo. Toda Frearsa ne zanima »odražanje« zgodovinske stvarnosti, ampak njegovi junaki, ki so sposobnost prevare, svetohlinstva, spletkarstva in laži prignali do popolnosti. Frearsovi aristokrati čez nekaj let ne bodo propadli zato, ker bi bili brez kondicije, ampak zato, ker so se ukvarjali zgolj s sabo. Igralska zasedba je v filmu več kot odlična. Glenn Glose kot madame de Merteu-il, John Malkovich kot vikont de Valmont in Michelle Pfeffer so odigrali življenjske vloge, kakršnih si mnogi hollywood-ski igralci lahko smo želijo. Stephen Frears je posnel evropski film po svoji tematiki in ameriškega po svoji kondiciji. V enem izmed intervjujev se je Frears spominjal, kako se je celotna ustvarjalna ekipa zavedala, da tudi Miloš Forman pripravlja svojo verzijo de Lac-losovega romana in da pravzaprav tekmujejo. Nekaj let po nastanku filma je jasno, da je Frears zmagal. Pa ne zgolj nad Formanom, ampak, ker mu je uspelo nemogoče: ohranil je ameriški barvni celovečerni napetost, silovitost, lepoto, film, 1988, 115 min. (DANGE- moč de Laclosovega epistolar-ROUS LIAISONS), scenarij: nega romana. Film Nevarna Christopher Hampton po lastni razmerja je dobil Oskarje za drami nastali po istoimenskem adaptacijo scenarija, sceno-romanu Choderlosa de Laclo- grafijo in kostumografijo, sa, režija: Stephen Frears, fo------- nL-:>:— "------------22.10 Epp
22.15	TV dnevnik 3, vreme, šport 22.40 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija (2/26)
23.05 Napovednik 23.10 Ep video strani
23.15	Sova, Krila, ameriška nanizanka, 12/15, Anno Domini, ameriška nadaljevanka, 11/ 12, Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija, 8/ 13
1.25 Videostrani
20.30 Kramljanja - v studiu Tati-ana Juratovec
21.00	Sever vzhod - aktualne oddaje
22.00	Vsedanes - tv novice
22.10	Glasbeni večer s Paolom Contejem
23.10	Na kalifornijskih cestah - serijski film
SLOVENIJA 1
10.10	Video strani
10.20 Program za otroke, Geniji in genijalci, igrana serija (7/8)
11.10	J. Mortimer: Nenavadno poletje, ponovitev angleške nadaljevanke (4/4)
12.00	Poročila
12.05	Video strani 15.15 Video strani
15.25	Obzorja duha, ponovitev
15.55	Napovednik
16.00	Galaktična Odiseja, ponovitev japonske dokumentarne serije (2/9)
16.50 Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
19.05	Ep video strani
19.10	Risanka 19.17 Napovednik 19.24 Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.26	Epp
20.30	Film tedna, Nevarna razmerja, ameriški film
mr\
. i
tografija: Philippe Rousselot, glasba: George Fenton igrajo: Glenn Glose, John Malkovich, Michelle Pfeiffer, Svvoosie Kurtz in drugi.
Ko je leta 1959 Roger Vadim posnel prvo filmsko verzijo romana Nevarna razmerja, je zgodbo tega pisemskega romana iz 18. stoletja moderniziral. Namesto francoskih aristokratov so nastopili meščani, režiserjevi sodobniki. Kakor da bi bili junaki de Laclosovega romana časovno vse preveč oddaljeni, nezanimivi za naš čas. Skratka, s filmom Nevarna razmerja je Roger Vadim napovedal italijanski in francoski novi val, njuno neprizanesljivo upodabljanje stisk, blokad in nemoči sodobnega »junaka«. Hkrati pa se je Vadim »odpovedal« tisti siloviti kondiciji, ki jo izpričujejo romaneskni junaki v svojem igračkanju z drugimi z njihovimi čustvi in telesi. Stephen Frears je storil prav nasprotno: ohranil je zgodovinsko razsežnost de Laclosovega romana, hkrati pa je izjemno živo predstavil literarne junake. Markiza de Merteuil je zelo izkušena ženska, slavna zapeljivka, ki pa zna ohraniti lasten ugled in spoštovanje aristokratskih krogov, v katerih se več kot odlično znajde. Njen zelo dobri prijatelj, nekdanji ljubimec, vnet občudovalec njene pokvarjenosti in lepote, je vikont de Valmont, ki prav tako slovi kot ljubimec in lomilec ženskih src, in mu razen lastnega užitka nič ni sveto. Markiza in vikont si krajšata in lepšata življenje z drobnimi igricami, v katerih so zastavki
N0Wv90BA
Mil
Mmsh,,
kanal
KANALA
0.45 A shop
10.00	Ponovitev večernega programa; A shop
19.00	A shop
19.15 Glasbena oddaja 19.45 A shop
20.00	Informativno dokumentarni program
20.30 Oddaja o malih živalih
21.00	Celovečerni film
* k*
M
SLOVENIJA 2
15.35	Video strani
15.45	Osmi dan, ponovitev
16.35	Sova, ponovitev, Življenje po Henryu, angleška nanizanka, 1/6, Anno Domini, ameriška nadaljevanka, 10/12, Glasbeni utrinek
18.00	Regionalni programi - Maribor, slovenska kronika
19.00	Psiho
19.30	TV dnevnik ORF
20.00	Serijski film
20.30	Športna sreda
22.30	Koncert v režiji A. Marthaler-ja A. Schoenberg: Ožarjena noč, 3. oddaja
23.10	Yutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - telenovela
14.00	Veriga - češkoslovaška barvna drama, 1981, igrajo: Pavel Novy, Zora Ulla Kasle-rova, režija: Jifi Svoboda
15.35	Nenavadni policaj - serijski film
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, Prosim, ne jejte marjetic
-	serijski film
17.00	Na kalifornijskih cestah
-	serijski film
18.00	Slovenska kronika - informativna	oddaja
-	Kp.-Lj.-MB.
18.10	Studio 2
19.00	Vsedanes - tv novice 19.25 Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera i
HTV 1
8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar;
8.45	Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Dokumentarna serija, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: Razredni pouk, program za učence III. in IV. razreda; 11.05 Program za otroke; 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (37/ 56); 12.00 Poročila; 12.05 Deset zapovedi, serijski film, ponovitev (6/ 10); 13.00 Slika na sliko, ponovitev;
14.00	Poročila; 14.05 Zgodbe o fotografu, serijski film; 14.55 Risani film; 15.10 Večna mladost, serijski film (2/4); 16.00 Poročila; 16.05 Glasba; 16.20 Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.05 Video Bo-om: Bakovo; 18.35 EPP; 18.40 Santa Barbara, serijski film (68); 19.23 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I:
20.00	EPP; 20.05 V velikem planu; 21.35 Glasbena oddaja, EPP; 22.00 Dnevnik II; 22.25 Dokumentarni program, EPP; 23.00 Slika na sliko;
23.45	Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
16.20 Test; 16.35 Pregled programa; 16.40 Video strani; 16.50 Tv koledar; 17.00 Malavizija: Polna hiša, humoristična serija, ponovitev (17/22), Muppet Show, Risanke; 19.15 Meteor izložba; 19.20 EPP; Pregled programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 Velesejemski TV biro; 20.10 EPP; 20.15 Dan plenata Zemlja, prenos koncerta; 21.45 EPP; 21.50 Večna mladost, serijski film (3/4), EPP; 22.40 Marlboro Musič Show (2/10), EPP; 23.10 Emmina senca, danski film; 0.45 Odpoved programa, Video strani.
AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki; 9.05 Inšpektor Hooperman; 9.30 Francoščina;
10.00	Šolska televizija; 10.30 Felipe in modre oči; 12.05 Po stranskih poteh v Švico; 12.15 Poročila;
13.00	Čas v sliki; 13.35 Biro, biro;
14.00	Hišna mojstrica; 15.05 Nikla-as iz Flandrije; 15.55 Natančno poglej; 16.05 Divji žrebec; 16.30 Za in proti; 17.10 Wurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Z dušo in telesom; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Divja voda; 21.55 Pogledi s strani; 22.05 Pogledi s strani; 22.05 Model in vohun; 22.55 Mačka lovi miš; 0.35 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30 Vreme; 16.55 Umetniški leksikon; 17.00 Foto panorama; 17.30 Ljudje in dežela; 18.00 Inšpektor Hooperman; 18.30 Rjoveči lev;
19.00	Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Drugi ljubimec; 21.50 Novo v kinu;
22.00	Cas v sliki; 22.30 Spomini; 23.30 Šport, Čas v sliki.
NAJVEČJA AVANTURA STEVENA SPIELBERGA V SLOVENIJI
SPEKTAKEL KOT GA NI BILO
Zadnji odličen in spet seveda tipičen Spielbergov film prihaja v slovenske filmske kinematografe domala sočasno z evropskimi premierami filma Hook - Kapitan Kljuka.
Hook je film o Petru Panu in njegovih fantastičnih dogodivščinah. Spielberg je zanj zgradil velikansko sceno, najbolj razkošno, pisano in mogočno do zdaj. Film je na zahodu že postal velika uspešnica, pa tudi izvirni kulturni pop dogodek.
Čeprav je bila vloga Petra Pana dolgo namenjene Michaelu Jacksonu, jo je režiser nazadnje zaupal Robinu. E. VVilliamsu, ki je bil v filmih Dobro jutro, Vietnam, Društvo mrtvih pesnikov in Kraljevi ribič trikrat nominiran za oskarja. Ob njem pa je zaigrala Julia Roberts, znano Čedno dekle, pa Dustin Hoffman, skratka, sami najboljši ali vsaj najbolje plačani
^Specialne efekte je za film izdelala Lucasova tovarna čudežev. Robin VVilliams je v večjem delu kaskaderskih prizorov nastopil kar sam. Spektakel, kakršnega že dolgo nismo videli, je samo v ameriških kinematografih zaslužil okoli 120 milijonov dolarjev.
SWATCH NA DRAŽBI
Na javni dražbi v francoski Nizi bodo 25. aprila prodali švicarskega proizvajalca ur Swatc, ki je v desetletju svojegta obstoja obogatil trg s približno šeststo raznimi modeli ur, sedaj pa počasi zapušča modno sceno.
Prodali bodo 250 različnih ur, narejenih med leti 1983 in 1991, posebnih modelov in designa, cene pa se bodo po predvidevanjih gibale med 5003 in 30.000 franki. Najdeni so tudi vsi originali modeli Elmara Macha, modne linije iz let 1984, 1987 in 1990, ki jih bodo predstavili na avkciji v njihovih originalnih embalažah.
NAJUSPEŠNEJŠA ODDAJA NEMŠKE TELEVIZIJE
SANJSKA POROKA PRED KAMERAMI
V Nemčiji imajo novo televizijsko oddajo, ki vsak teden priklene pred televizijske zaslone kar sedem milijonov gledalcev. V oddaji z naslovom »Sanjska poroka« tekmujejo pred kamerami trije pari, zmagovalca v igri pa se poročita neposredno pred kamerami.
Za vsako oddajo se javlja na stotine parov. Privatni kanal Koln RTL plus in nizozemski producent John de Moll zadovoljno pripovedujeta o uspehu, ki so ga dosegli s to oddajo. Ta kviz že celo leto uspešno prikazujejo na Nizozemskem in v Nemčiji. Voditeljica programa je privlačna plavolaska Linda de Moll, producentova sorodnica, ki je v vsakem trenutku pripravljena preskočiti z enega jezika v drugi, pač odvisno od gledalcev.
Oddaja se prične s tremi snubitvami, ki so posnete nekaj dni prej s skrito kamero. Eden od bodočih zakoncev pripelje svojega partnerja brez njegove vednosti na kraj, ki ga je izbral in ga tam pred skritimi kamerami zaprosi.
Zaročenca morata odgo-varajti na številna vprašanja in na znano melodijo z lastnim tekstom zapeti ljubezenski duet. Gledalci, med katerimi so tudi povabljenci na mogočno poroko, glasujejo
za najbolj romantičen par. Zmagovalni par se nato pred kamerami lažno poroči na Nizozemskem. Takoj, ko kamere ugasnejo pa se ekipa RTL plus, 50 povabljenih in mladi par odpravijo na pot proti Nemčiji, da bi se resnično poročili. Vse stroške plača RTL plus.
- Vsi pari na kvizu so za svoje sodelovanje obilno nagrajeni. Darila so prstani, obleke in celo razkošno potovanje, medeni mesec za zmagovalca, avtomobil za drugouvrščeni par in pohištvo za vse.
Ni čudno, da je do sedaj želelo na tem kvizu sodelovati že več kot 1700 parov.
V ZDA PROTESTIRAJO ZARADI POLITIKOVIH PRIVILEGIJEV
ZAPRAVLJIVI BUSH
V teh dneh so v VVashingtonu, kjer sta Kongres in Bela hiša, glavna tema privilegiji politikov in njihova napačna uporaba, ki se najpogosteje prezentira v čekih brez pokritja, zaradi katerih je padel javni ugled kongresmenov na doslej najnižjo raven. Republikanska stranka poskuša usmeriti jezo ameriških volivcev na demokratsko politično elito, slednji pa je postavila vprašanje potnih stroškov
Bele hiše.
Na vprašanje, koliko stanejo Busheva potovanja, kažejo v Beli hiši na državni proračun (federalni), v katerem je za tekoče fiskalno leto določenih 72 milijonov dolarjev za potne stroške Busheve vlade. S tem se v Kongresu
v zvezi z prekoračitvijo potnih pooblastil, se ni pojavil nihče od treh povabljenih »prič« iz Bele hiše.
V letu, ko se Amerika otepa z 400 milijardnim proračunskim deficitom, nimajo
davkoplačevalci nikakršnega razumevanja za kongresnikova podpisovanja čekov brez pokritja. Kongres je prestopil Rubikon potrpljenja volilcev, s čemer je nastopil trenutek za resne reforme v političnem in birokratskem aparatu VVashingtona.
Republikanski senator VVarren Rudman je pred odhodom v pokoj izjavil, da boj za oblast ni vreden škode, ki jo prizadeva Ameriki.
ne strinjajo in trdijo, da resnični predsednikovi stroški presegajo 130 milijonov dolarjev, pri čemer največ stanejo predsednikova potovanja. Demokratski kongre-smen iz Pennsylvanije Paul Kanjorski trdi, da vsaka ura, ki jo predsednik in njegovo spremstvo preživijo v letalu, stane Ameriko 35.000 dolarjev.
Najbrž bo to držalo, saj je poleg predsednikovega boe-inga 747 v zraku še osem lovcev, dva transportna letala s predsednikovimi avtomobili in opremo ter specialni »komunikacijski zrakoplov«, ki je pripravljen, da ob vsakem kritičnem trenutku (na primer ruski jedrski napad) prevzame Busha. V bližnjem kongresnem zaslišanju,
FILMSKI DEBUT MIHAILA GORBAČOVA
GORBI JE ZAIGRAL
»Sveta ne morete graditi na prelivanju krvi. Kot se bomo mi, navadni smrtniki, in vi, politiki, igralci in glumači, delavci, moški in ženske ter predstavniki vseh ver, zedinili, bomo zmogli rešiti vse probleme...«
Tako pravi v enem izmed filmskih kadrov nihče drugi kot Mihail Gorbačov. Gre za prve scene režiserja Wima Wen-dersa, ki jih je posnel s popularnim Gorbijem kot filmskim igralcem v okolici Munchna. Kolegi iz Bilda so izbrskali, da se je Gorbačov poskusil kot filmski igralec in skušnjo v redu prestal. Wim Wenders, občinstvo ga pozna po znanem filmu Pariš, Texas, o svojem filmskem igralcu za zdaj noče povedati kaj več, niti tega ne, kako se bo imenoval film.
Film bi naj bil nekakšno nadaljevanje filma Nebo nad Berlinom. Kot je znano, se je Mihail Gorbačov po upokojitvi odločil za - novinarstvo. Citat na začetku sestavka Gorbačov izreče angelu, ki ga igra Otto Sander, med pogovorom o smislu življenja.
ČEŠKOSLOVAŠKA V REALNEM SOCIALIZMU: CERKEV V ILEGALI
DUHOVNIKI V PODZEMLJU
Preganjana v desetletjih realnega socializma in na milost in nemilost prepuščena krutim političnim pritiskom v Češkoslovaškem, se je katoliška cerkev popolnoma umaknila v ilegalo, se razvijala avtonomno brez nadzora Vatikana in se zapletla v nenavadno, danes težko rešljivo situacijo. Okoli šeststo duhovnikov in menda kar poldrugi ducat visokih svečenikov je poiskalo varnost v »katakombah«, v katerih nekateri niso spoštovali cerkvenih določil, poročili so se in si kot krinke umislili družine.
Mnogo je razlogov, zakaj Tam je prevladovala močna je bila katoliška cerkev naj- ateistična, laična, antikleri-bolj razbita in najbolj prega- kalna klima, katoliška cerkev njana prav v Češkoslovaški, se je v dobršni meri kompro-
mitirala še zlasti na Slovaškem, kjer je duhovnik Josef Tiso, vodja katoliške slovaške ljudske stranke pod Hitlerjevim patronatom vodil kvizlinško	marionetno
oblast, a verjetno je na odpor do cerkve vplivalo še več drugih komponent.
Zaradi bega v ilegalo je papež češkoslovaški duhovščini dal določena pooblastila
in zanje omilil cerkvena merila. Brez rimskega nadzora so lahko razvijali cerkveno življenje, sami so posvečali duhovnike, dostojanstveniki nove dostojanstvenike. Družinsko življenje je bila zaščita pred nasiljem in nastala je neka vrsta paralelna cerkvena mreža, brez pravih stikov s Sveto stolico, a še vedno lojalna do nje. Vse do leta 1968, sovjetske okupacije, so
še ohranjali minimalne vezi, potlej pa tudi duhovniki sami niso več smeli vedeti drug za drugega. Danes sicer trdijo, da je bila takšna konspiracija pretirana, a zdaj je, kar je.
Kaj zdaj napraviti z vsemi temi, zvečine poročenimi in ne dovolj teološko poučenimi duhovniki, med katerimi je največ takšnih v zrelih letih. A vprašanje pravičnosti je, ali teh duhovnikov, ki so
prav v imenu te cerkve, katere dogme so kršili, toliko pretrpeli, ne bi veljalo izenačiti z ostalimi svečeniki, kajti njihovemu sakramentu ni kaj oporekati.
Vatikan je spet pred težko odločitvijo. Pravila so jasna in Cerkev jih ne sme kršiti, a kako naj poniža ali zavrže lastne ljudi, ki so se žrtvovali zaradi nje. Vatikan bo potreboval vso svojo modrost.
NOVCi90BA
____ČM1
SKLEP LONDONSKEGA SODIŠČA: JASON DONOVAN NI HOMOSEKSUALEC
NOČE DENARJA, LE OPRAVIČILO
Jason Donovan, slavni brit. 3e v trumah valile na njegove in idol mladoletnic, je po večC koncerte, padale v trans, kri-sodnem procesu po sklepu s« jale in omedlevale.
kega suma, da bi bil morebiti so ga v neki reportaži v londo novinarji. Dobil je popolno zai 200 tisoč funtov odškodnine, i skemu tedniku onemogočilo i Čedni Jason Donovan je postal v zadnjih letih zelo priljubljen, najprej kot igralec / televizijski seriji Sosedje, nato pa kot pevec priljubljenih in prepevanih pesmi, od katerih jih je nekaj izvedel skupaj s soigralko v televizijski seriji Kylie Minogue. Postal je idol mladoletnic, ki so
Po objavi reportaže v britanskem tedniku Face, v katerem so ga obdolžili prikrite homoseksualnosti, je doživel pravi šok. Očitali so mu, da je svoje nagnjenje prikrival zaradi priljubljenosti pri mladoletnicah, saj bi javno priznanje lahko uničilo njegovo igralsko in pevsko kariero.
Donovan je tednik tožil in proces je seveda vzbudil veliko medijsko zanimanje in razburjanje med občudojoči-mi ga mladoletnicami. Vse
do zadnjega ni bilo jasno, na katero stran se bo nagnila sodniška odločitev, kajti obe
strani sta postregli z dokazi. Končno je sodišče le sprejelo Donovanovo inačico in prisodilo uredništvu tednika Face zaradi klevetanja denarno kazen v višini 200 tisoč funtov.
Lastniki priljubljenega tednika so takoj potarnali, da jih bo odškodnina uničila in ne bodo več mogli izhajati. Že je kazalo, da je konec s časopisom, priljubljenim v krogih mladih londonskih intelektualcev, ko se je oglasil Donovan in sporočil, da ne bo vzel odškodnine, temveč želi le javno opravičilo uredništva.
SIMON AŠIČ
POMOČ IZ
DOMAČE
LEKARNE
Danka
ITALIJANSKE VOLILNE IGRICE
MUSSOLINI NA OBLASTI
Italijanski volilni boji so več mesecev polnili časopisne stolpce, ogromno je bilo ugibanj, groženj s terorističnimi akcijami, mafijskih vmešavanj, bili smo priče celo uvedbi izrednega stanja, stranke so se dodobra opljuvale, nas pa je pri vsem skupaj zanimala predvsem usoda treh radodarnih in razgaljenih lepotic, ki so se želele preriniti na poslanske stolčke in med poslanci voditi politične niti tudi s svojimi ženskimi čari.
V predvolilni tekmi smo predstavili ambicije znamenite, a že rahlo ostarele Ciccioline, njene poželjive kolegice v stranki ljubezni Moane Pozzi in slednjič še mikavne vnukinje razvpitega duceja Alessandre Mussolini.
Prvi dve sta se ne glede na svoje privlačne polne obline opekli, a tista, ki smo ji pripisovali največje možnosti je v resnici uspela. A verjetno bolj kot precejšnja podobnost s privlačno teto Sophio Loren je k uspehu pripomogel njen priimek Mussolini, na katerega so njeni predlagatelji, resnici na ljubo, tudi igrali. Prvakinja neofašistične stranke iz Napo-lija je torej zasedla oblastniški stolček.
UMRL
NAJBOGATEJŠI
AMERIČAN
Splošni nasveti: Če je obolenje težje, ne jejmo eno leto nobenih jajc, svinjskega mesa, fižola, pekočih jedi in ne uporabljajmo svinjske zabele. Ne pijmo alkoholnih pijač, prave kave, mleka. Opustimo kajenje.
Zdravljenje:
1.	Čaji: kolmež, kopriva (z materino dušico, ognjičem in rmanom, do 21 krat na dan po požirkih), slezenovec (po njem zaužijemo rižev sluz), trpotec.
2.	Jedi: naribano korenje.
3.	Kopeli: (sedeče, vroče): s poparkom kamilice, lanenega semena; ovseni slami dodamo za poparek še preslico in seneni drobir (vsake tri dni naredimo kopel za četrt ure). To kopelno vodo lahko še dvakrat uporabimo.
4.	Natiranja: plešec (izvleček); švedske kapljice.
5.	Obkladki: z ilovico (in pijemo čaj iz lanenega semena, preslice, žajbeljna z nekaj kapljic arnike).
6.	Pripravki z vinom: prašek srčne moči (trikrat na dan po pol žličke na rdečem vinu).
Pri izpadanju danke pomaga tudi želod, pripravljen kot kava.
Bajeslovno bogati Američan Sam Walton, lastnik verige samopostrežnih trgovinic Wal - Mart, za katerega je veljalo prepričanje, da je najbogatejši med vsemi petičnimi ameriškimi poslovneži, je umrl za kostnim rakom slab mesec po tistem, ko ga je ameriški predsednik George Bush odlikoval z najvišjim ameriškim civilnim priznanjem.
Mož je začel skromno z majhno trgovinico na jugu Združenih držav Amerike, postopoma dokupoval trgo-
vine in spravil skupaj verigo trgovinic predvsem v manjših ameriških krajih, kjer niso naklonjeni velikim veleblagovnicam. Njegove trgovine so bile dobro založene, cene so bile primerno nizke, osebje vljudno in pripravljeno pomagati. Ljudje so radi kupovali v njegovih trgovinah in to je lastniku prinašalo ogromne dobičke. Sredi sedemdesetih let je postal eden najbolj bogatih ameri-| ških podjetnikov, če ne celo prvi na seznamu najboga- ] tejših.
Driska
DOMAČI ZDRAVNIK
NE SEGAJTE PO ZDRAVILIH
Starejši ljudje, ki jih muči nespečnost, naj segajo po sredstvih za spanje samo v izjemnih primerih, kajti dlje kot jih kdo uživa, toliko večja je nevarnost, da bo postal zasvojen ali se ga bodo lotile depresije. Medikamenti neredko uspavajo muskulaturo in s tem povečajo nevarnost padcev z najtežjimi posledicami. Za boljše spanje si pomagajmo z naravnimi pripomočki, kot so čaji iz baldrijana, omele, kapljice arnike, sivkinega olja itd. Ob tem pa je najbolje prepustiti zdravniku, da ugotovi vzroke nespečnosti, kajti teh je zelo veliko, med njimi celo dolgčas.
Prof. dr. Rolf Kruse iz Hamburga svari: »Železo in vitaminske preparate smemo jemati samo po preiskavi in nasvetu zdravnika, kajti pri mnogih boleznih so brez smisla in lahko celo preprečijo kakšno življenjsko usodo zdravniško intervencijo.«
Slabokrvnost je lahko vzrok različnih bolezni:
•	motenj v tvorbi rdečih krvnih teles ali barvila kot posledice obolelosti kostnega mozga,
•	nezadostnega delovanja ščitnice,
•	bolezni črevesja,
•	propadanja rdečih krvnih teles zaradi zastrupitev,
•	izgube krvi zaradi krvavitev v želodcu ali črevesju, ki jih povzročajo različne bolezni, tudi rak.
Slabokrvnost lahko povzročijo tudi zdravila zoper raka, revmo, visok pritisk, kot kortizon.
IZ MEDICINE
SLABOKRVNOST
Kako nastane in kako jo zdravimo
Stalni glavoboli, zbadanje pri srcu, bolečine v sklepih, so bolezni, nad katerimi se pritožuje vedno več starih ljudi. Vzrok je lahko slabokrvnost (anemija), to pomeni pomanjkanje rdečih krvnih teles ali hemoglobina. Znamenja slabokrvnosti so lahko:
•	bleda koža
•	bleda očesna veznica
•	hitra utrujenost
•	nemir
•	nenadna potenja
•	občutek slabosti
•	šumenje v ušesih in migljanje pred očmi
•	ranice v nosni sluznici
•	lomljenje nohtov
•	povečano izpadanje las
Glavni razlog za slabokrvnost je pomanjkanje železa, ki je odločilno za tvorbo rdečih krvničk. Po 120 dneh se te izrabijo in izločijo iz črevesja. Posebej ženskam primanjkuje železa, ki pa ga je mogoče nadomestiti z ustrezno prehrano. Jesti je treba goveje meso in jagnjetino, fižol, grah, lečo, sojo, korenje, polnozrnat kruh. Toliko opevana špinača vsebuje razen železa za želodec težko oksalno kislino.
Najnovejše raziskave so pokazale, ^la vitamin C (pomaranče, paprika) ohranjajo vrednost železa v telesu. Sir ga veže nase, zato ga ne jejmo skupaj s hrano, ki vsebuje železo, ampak le v vmesnem času, za malico.
Splošni nasveti: Izogibajmo se mleka, sira, skute, črnega kruha, sladkorja, sladkarij, marmelade, peciva; prav tako solat in sočivja v surovem stanju; dalje konzerv, govedine, klobas, vsega, kar je pečeno ali praženo. Ne smemo piti vode ne slatin. Lahko pa jemo bel kruh, prepečenec, kurjo juho in kurje meso, teletino, jetrca, jabolčni kompot, borovnice. Pijemo lahko pogreto rdeče vino.
Zdravljenje:
1.	Čaji: bezgove jagode, borovnica, dresen, encijan, gabez, kamilica, hrastovi listi, kolmež, kopriva, laneno seme, luštrek, marjetica, metlika, ognjič (R), oreh (deli med jedrci), plešec, potrošnik, preslica, rman, robida (listi ali korenine), šipek, tavžentroža, trpotec, vinska rutica, zlata rozga (vedno ji dodamo tavžentrožol), žajblelj.
2.	Izvlečki: borovnica (30 kpl na tešče s toplo vodo); oreh (1 žlica izvlečka na 3 žlice vode).
3.	Jedi: borovnica (žvečimo jagode); hren (z medom); kopriva (ocvrta z jajcem); skuta (zmešana z borovnicami).
4.	Pripravki z oljem: janež (2-4 kpl na sladkorju).
5.	Pripravki z vinom: gabez, kumina (seme), lučnik (korenina z vinom ustavlja drisko), rman (na belem vinu), trpotec (na črnem vinu).
6.	Tinkture: borovnica, žajbelj (30 - 50 kpl).
Gripa
Med osmo in deseto uro dopoldne je nevarnost za srčni infarkt največja, so ugotovili britanski znanstveniki.
•
Nemški zdravstveni urad je naredil 25 študij o pasivnih kadilcih. Rezultat: njihova možnost, da zbolijo za rakom, je 30 odstotkov večja kot pri nekadilcih.
•
Solato je najbolje jesti kot predjed, kajti želodec bo potem bolje predelal glavno jed, pravijo strokovnjaki za prehrano.
•
Kdor vedno znova čuti za prsi rahle bolečine ali pritisk, naj takoj stopi k zdravniku. Vzrok je namreč lahko začetek raka na požiralniku, ugotavljajo strokovnjaki univerze v Boc-humu.
• .
Zoper seneni nahod so odkrili sprej, ki vsebuje azelastin, | ta pa deluje neposredno na nosno sluznico.
•
Motnje v prekrvavitvi očesne mrežnice so dostikrat posledica sladkorne bolezni, včasih pa tudi motenj v prekrvavitvi možgan. Uspešnih zdravil ni, v mnogih primerih pomagajo laserski žarki.
•
Zdravniki na bochumski univerzitetni kliniki lahko zdaj pet let pred spremembo v organizmu ugotovijo znamenja, da bo kdo zbolel za astmo ali bronhitisom. To omogoča dovolj zgodnjo uspešno preventivo.
•
Zdravniki v bližnji prihodnosti pri plombiranju zob naj ne bi več uporabljali amalgamov z večjo količino živega srebra, najavlja nemški zdravstveni urad. Namesto 50 bodo smeli amalgami vsebovati samo 3 odstotke živega srebra.
Splošni nasveti:
Ker je bolezen nalezljiva - prenaša se s kašljem, kihanjem, govorjenjem - se izogibajmo prevelike bližine z obolelim za gripo. Ce pa smo jo nalezli, pojdimo takoj v posteljo in se tako spotimo, da se še isti dan večkrat preoblečemo.
Zdravljenje:
1. Čaji: bezeg (cveti), materina dušica, moračnik, repuh (listi), sivka, žajbelj. Čajne mešanice: angelika, arnika, bezeg (listi), kamilica, lipa (cveti), lučnik (cveti), rožmarin, šentjanževka. (Rastline se le poparijo in tako stojijo 10 min. Pijemo 2 skodelici dnevno in sicer zjutraj in zvečer). Vročino pa zbijajo česen v juhi, kamilica, limona, pelin, tavžentroža.
2.	Jedi: uživajmo čim več čebule, česna, kolerabe in repe.
3.	Natiranja: jabolčni kis. (dobro je, če ga tudi pijemo, seveda razredčenega).
4.	Pripravki z vinom: sporiš. Rdeče vino: 6 dkg sladkorja raztopimo in nanj vlijemo 1 liter vročega rdečega vina.
j Zavremo, tekočino malo ohladimo ter ji dodamo 2 del ruma in vanilijo. Nato jo spravimo v steklenice in pijemo ob prehladu.
5.	Sokovi: malinovec (vlije se v krop in pije še vroč); | zelnica.
6.	Sopare: sivka.
Histerija
Splošni nasveti: Pri tej duševni bolezni, za katero je značilna zlasti čustvena neuravnovešenost, naj bo bolnik čim več na svežem zraku. Potrebna sta mu mir in razvedrilo.
Zdravljenje:
1.	Čaji: kamilica (zjutraj in zvečer po 1 skodelico), lakota, melisa, metlika (20 g na 1 liter vode), ognjič, omela (dodamo ji žajbelj), šentjanževka (ob napadih), vinska rutica.
2.	Kopeli: s poparkom borovih vršičkov.
3.	Pripravki z vinom: baldrijan (prašek); meta (kuhana z vinom in medom); metlika (2-4 g praška na toplem vinu ali pivu).
MUZIKA JE BIZNIS
Nekoč, v davnih časih je bilo v navadi, da so ljudje, ki so se ukvarjali z glasbo in sorodnimi pritiklinami premagovali velike razdalje tudi s pomočjo pošte. Osnovne informacije so izmenjali preko telefona, zvočne zapise, samo glasbo torej, pa so si lepo pošiljali po pošti. Danes se to izplača le še na področju neodvisne države Slovenije, saj boste za morebitno pošiljko v Zagreb odšteli več, kot če bi se sami odpeljali tja in jo izročili osebno.
Že pred odcepitvijo smo pisali o nujnosti ohranjanja stikov z glasbenim dogajanjem v sosednjih republikah, saj je naša glasbena scena veliko premajhna za zadovoljevanje potreb povprečno zahtevnega konzumenta, ali kako se že pač temu reče. Ja, danes se pošiljanje kaset enostavno ne izplača več, prav tako ne kupovanje plošč ali cedejev na Hrvaškem. Cene poštnine so namreč enake, kot če bi komunicirali z Laponsko.
Podjetje PTT je bilo monopolno podjetje in bo takšno tudi ostalo. In če ne želimo izgubiti stikov, ki smo si jih v preteklosti ustvarili, si bomo pač morali kako drugače pomagati. Ena izmed rešitev za tiste, ki imajo kakšne znance v Zagrebu, Rijeki ali Puli in so redno izmenjavali glasbene novosti na lokalnih scenah je avtobusna pošta. Pošiljka oddaš na avtobus, ki pelje v zaželeno smer, vaš glasbe željan znanec pa jo na končni postaji prevzame. Neugodno, vendar ceneje. Recimo, da pošiljanje kasete v Zagreb stane dvesto petdeset tolarjev. V ta znesek so vračunani stroški carinske pošte, hkrati pa se morate zavedati, da bo vaš paket prepotoval piškavih sto ali stopetdeset kilometrov v kakšnem tednu dni. Če se odločite za avtobus, vas bo prišlo ceneje pa še čas boste prihranili.
Morda se sliši smešno ukvarjati se s takšnimi zadevami, toda časi so pač takšni, da si je že marsikdo omislil peč na trda goriva, da bi privarčeval s kurjavo. Zakaj ne bi malce varčevali pri stvareh, ki v današnjih časih sodijo v luksuzni razred. Včasih je veljal pregovor, da se tisti, ki se težko učijo v šoli zaposlijo na železnici ali na pošti. Danes to ne velja več. Če si pameten, se gotovo zaposliš na pošti. Plače so redne in dobre. In če si izmisliš oderuške cene za svoje storitve, te lahko v najhujšem primeru doleti le to, da bo kakšen naiven nergač malce pojokal v kakšnem časopisu.
JOEY BELLADONNA: vrgli so ga iz Anthrax
ANTHRAX so odslovili pevca Joeya Belladonno. Po enajstih letih sodelovanja in uspešni skupni karieri so ugotovili, da ne gredo več skupaj. Uradna obrazložitev omenja »glasbena nesoglasja«. Podrobnejši vzroki, ki so botrovali razhodu in prihajajo iz krogov, ki so blizu new yorškim hardcore-metalcem pa tičijo v tem, da je »Joey ves čas bil za glasbo tipa Jo-urney in VVhitesnake, medtem ko so ostali poslušali hardcore in rap«.
BEASTIE BOVS so izdali prvi posnetek po njihovem zadnjem albumu »Paul’s Bo-utigue« iz leta 1989. Gre za
BODY COUNT, hard rock zasedba znanega gangsterja in raperja ICE-T-ja je izdala album, na katerem se nahaja kar osemnajst posnetkov. Album se imenuje »Body Co-unt«, skupina pa se pravkar nahaja na gigantski promocijski turneji po severni Ameriki. V maju naj bi nastopili tudi v Angliji, medtem ko o morebitnem koncertiranju po Evropi še ni nič znanega.
THE JAM bodo ponovno izdali »Dreams Of Children«, skladbo, ki je bila leta 1980 izdana na B strani njihove uspešnice »Going Undergro-und«. Pesem bo izšla tudi na
BEASTIE BOVS:	spet v shovvbizu.
EP, na katerem se nahajajo štiri pesmi in bi naj predstavljal predhodnico njihovega novega albuma, EP se imenuje »Pass The Mic«, album pa bo naslovljen s »Check Your Head«. Check it out.
kompilaciji B strani singlov in nestudijskih posnetkov z naslovom »Extras«.
NOV?.DOBA
'Je
Dvajsetega aprila bo na stadionu Wembley v Londonu veliki koncert v spomin FREDDIE-ju MERCURY-ju. Koncert bo televizijsko spremljalo 70 držav po svetu, po začetnih ocenah pa bi si ga naj ogledalo pol milijarde gledalcev. Nastopili bodo: METALLICA SEAL, SPINAL TAP, ANNIE LENOX, ROBERT PLANT, ROGER DAL-TRY, DEF LEPPARD, IAN HUNTER, MONSERAT CA-BALLE, s katero je Mercury posnel himno za olimpiado v Barceloni. Preko satelita pa bodo v Kaliforniji nastopili tudi U2. PAUL YOUNG in ZUCCHERO se bosta pridružila preostalim članom skupine OUEEN, wembleyski nastop pa bi naj bil zadnji živi nastop tega benda sploh. Dobiček koncerta bo namenjen borbi proti AIDS-u.
BABES IN TOVLAND so zamenjale basistko. Namesto Michelle Lepn bo zdaj v eni izmed najboljših grun-ge bendov igrala Maureen Herman, bivša bobnarka M & STIGMATA, sicer dolgoletna prijateljica pevke in kitaristke Kat Bjelland. Babes so pred kratkim izdale »Peel Sessions« LP, na katerem se nahaja osem posnetkov, hkrati pa se pripravljajo na snemanje novega albuma za založbo VVarners Bros, ki bi naj izšel jeseni.
ICE-T: ljuti roker.
KONCERTI
Ena izmed redkih prireditev, ki slovenskemu glasbenemu prostoru utirajo pot
v nikdar prehvaljeni west vvorld je prav gotovo DRUGA GODBA. Letos bo potekala ob istem času kot vsako leto, torej med 20. in 30. majem. Zelo bogat in pisan spored bomo predstavili v naslednji številki.
V petek, 24. aprila bo v KUD France Prešeren v Ljubljani koncert reške skupine REGOČ. Regoč so po mnenju mnogih gledalcev pustili najboljši vtis na lanskoletnem Novem Rocku. Koncertna promocija njihovega težko pričakovanega al-
buma, ki bo te dni izšel pri ljubljanski založbi FV.
V nedeljo, 3. maja pa bo v istem prostoru koncert odtrganega country-punk be-njoista EUGENA CHAD-BURNA.
TIRALICA
Ime in priimek: Georgi-os Kyriacou Panayiotou Dan rojstva: 25.6.1963 Kraj rojstva: London/ Anglija
Telesna višina: 1,83 m Barva las: Rjava Družinski stan: Neporočen
Konjiček:	Potovanja,
nočni klubi
Vzdevek: George Michael
BABES IN TOVLAND: Kat si je omislila novo basistko in novo ploščo.
Oblačiti mrežaste nogavice in seksi majice pri sto-dvajsetih kilogramih telesne teže.
LESTVE
Velika Britanija (NME) — singli
1.	SHAKESPEAR S SISTER
-	Stay
2.	CE CE PENISTON - Finali
3.	ANNIE LENNOX - Why
4.	DEF LEPPARD - Let s Get Rocked
5.	THE CURE - High
6.	MR BIG — The Be With You
7.	BRUCE SPRINGSTEEN
-	Human Touch
8.	CROVVDED HOUSE
-	VVeather With You
9.	ERIČ CLAPTON - Tears In Heaven
10.	SHANICE - I love Your Smile
Velika Britanija (NME) - neodvisni singli
1.	CURVE - Fait Accompli
2.	THE CHARLATANS
-	VVeirdo
3.	THE KLF - America: What Time Is Love
4.	PJ HAEVEY - Sheela Na Gig
5.	VERVE - AH In The Mind
6.	THE BOO RADLEYS
-	Adrenalin EP
7.	INSPIRAL CARPETS
-	Dragging Me Down
8.	SPITFIRE - Free Mac-hine
9.	DAISY CHAINSAVV
-	Pink Flovver
10.	RIDE - Leave Them Ali Behind
ZDA (Billboard) — albumi
1.	GARTH BROOKS - Ro-pin' The Wind
2.	NIRVANA - Nevermind
3.	NATALIE COLE - Unfor-gettable
4.	BONNIE RAIT - Lučk Of The Draw
5.	MICHAEL BOLTON - Time, Love And Tender-ness
6.	MICHAEL JACKSON - Dangerous
7.	GARTH BROOKS - No Fences
8.	Filmska glasba - Wa-yne's World
9.	BOYZ II MEN - Coole-yhigharmony
10.	METALLICA — Mefailica
ZDA (Billboard) - college singli
1.	THE SUGARCUBES
-	Hit
2.	THE LIGHTNING SEEDS
-	The Life Of Riley
3.	THE CURCH — Ripple
4.	SARAH McLACHIAN
-	Into The Fire
5.	SOCIAL DISTORTION
-	Bad Lučk
6.	CONCRETE BLONDE
-	Ghost Of Texas Ladi-es' Man
7.	IAN McCULLOCH - Ho-ney Drip
8.	U2 - One
9.	LUSH - For Love
10.	DAVID BYRNE - She s Mad
Slovenija - Lestvica ultrazvočnih erozij radia MARŠ
1.	DAISY CHAINSAVV - Love Your Money
2.	JESUS AND MARY CHAIN - Far Gone And Out
3.	YOUNG GODS - Skin-flovvers
4.	INSPIRAL CARPETS - Dragging Me Down
5.	BUFFALO TOM - Velvet Roof
6.	ROLLINS BAND - Low Self Opinion
7.	LUSH - For Love
9. KINGS X - Black Flag 10. SCATEBRAIN - Tastes Just Like Chicken
Slovenija - Vibratorjeva lestvica Koroškega radia
1.	LET 3 - El Desperado
2.	CZD - Hanging Parati ise
3.	STROGO ZAUPNO - Veze in poznanstva
4.	PSIHOMODO POP
-	Frida
5.	SEX GUNFIGHTERS
-	Groznica
6.	SOKOLI - Še je čas
7.	LAČNI FRANZ - Srečno KgKgc
8.	RDEČI BARON - Srečno
9.	1xBAND - Prva zapoved
10.	U’REDU - Le en dan
1)1* Ithkl.VMA, opravljanji1 storitev s podrofja ekonomske propagande in trgovine. (»JE, Ul. XIV divizije ti
N ^ =Hi i
+ ^ o
PRIREDITVE OD ČETRTKA, 16. APRILA DO SREDE, 22. APRILA 1992
Četrtek, 16. april
Ljubljansko
Ljubljana: 16.30 Rossini Seviljski brivec, opera, za izven, konto, Opera Balet SNG. 17.00 Private visions, japonska video umetnost osemdesetih, Dialogue, or transcendental voice, video letter, Informacijski center. 22.00 Stvar, the Thing, Das Ding, performans in predstavitev Inštituta Egon March, Ovalna dvorana CD. 19.30 koncert orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Milan Horvat, solist Stefan Vladar, Gallusova dvorana, CD. 21.30 Južna Afrika v barvi, Pieter — Dirk Uys, kabaret talk show, klub CD. 18.00 otvoritev razstave, Janez Praprotnik, likovna dela, Vodnikova domačija. 19.30 W. Shakespeare limon Atenski, za četrtek in izven, Drama SNG. 16.00,18.00, 20.00 K. Reisz Kvartopirec, ZDA Kinoteka. 11.00 Teden španske in hispano-ameriške kulture, filozofska fakulteta.
Štajerska
Maribor: 21.00 F. M. Ježek Ne smejte se, umrl je klovn, izvaja Vita Mavrič Ruič, Mali oder, SNG.
Celje: 9.30,11.30 D. Zajc Zakaj in vprašaj, lutkovno gledališče iz Ljubljane, zaključena in izven, SLG. 16.30,18.30, 20.30 Hook, am. krimi. drama, Mali Union. 20.30 Ognjemet strasti, erotika, Metropol. 16.30,18.30 Doc Hollywood, am. komedija, Metropol.
Rogaška Slatina: 17.00, 19.00 Kača in mavrica, am. horror, kino Zdravilišče.
Ptuj: 9.00 srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu.
Primorska
Solkan: 10.00 G. Feydeau Poskrbi za Amelijo, PDG, za TŠC, kulturni dom.
Gorenjska
Kranj: 20.30 Maturantska modna revija, za leto 92, Gauloies Blondes Club, hotel Creina. 17.30 Hook, am. pustolovski, Center. 20.00 filmsko gledališče, Riff —Raff, angl. drama, Center. 18.00 Sladka punčka, am. trda erotika, Storžič 20.00 Hook, am. pustolovski, Storžič. 16.45, 20.00 J. F. K., am. kriminalka, Žele-zar. 20.00 Billy Bathgate, am. gangsterska drama, Duplica.
Petek, 17. april
Ljubljansko
Ljubljana: 19.30 Praški komorni balet, Linhartova dvorana, CD. 19.30 koncert orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Milan Horvat, solist Stefan Vladar, mordi abonma I. in II., Gallusova dvorana, CD. 18.00 otvoritev razstave, Andrej Jemec, slike, Mala galerija. 20.00 Papirniški pihalni orkester Vevče, Festivalna dvorana. 19.30 W. Shakespeare Timon Atenski, za petek I. in izven, Drama SNG. 16.00, 18.15, 20.30 D. Lynch Človek slon, ZDA, Kinoteka. 11.00 Teden španske in hlspanoameriške kulture, Filozofska fakulteta, CD. 11.00, 17.00 J. Pengov - N. Simončič Zlata ribica, Lutkovno gledališče.
Štajerska
Maribor: 21.00 F. M. Ježek Ne smejte se, umrl je klovn, izvaja Vita Mavrič Ruič, za red beli in izven, Mali oder SNG.
Rogaška Slatina: 17.00 Kača in mavrica, am. horror, kino Zdravilišče.
Žalec: 20.00 Srečanje z Venero, evropska melodrama, kino Žalec.
Prebold: 20.00 Morske deklice, am. melodrama, kino Prebold.
Celje: 10.30 R. Vitrac Victor ali otroci na oblasti, režija Franci Križaj, abonma za SSTD Celje, SLG. 19.30 premiera T. VVilliams Steklena menažerija, eksperimentalno gledališče F, dvorana Plesnega foruma.
Sobota, 18. april
Ljubljansko
Ljubljana: 19.30 S. Shepard Pokopani otrok, PDG, gostovanje v MGL Ljubljana. 19.30 W. Shakespeare Timon Atenski, za izven, Drama CD. 16.00,18.15, 20.30 D. Lynch Človek slon, ZDA, Kinoteka. 11.00, 17.00 M. Kubatova-M. Lobodova Oh, te princese, Lutkovno gledališče.
Štajerska
Maribor: 21.00 F. M. Ježek Ne smejte se, umri je klovn, izvaja Vita Mavrič Ruič, Mali oder SNG.
Rogaška Slatina: 17.00 Velike žareče krogle, am. glasbeni film, kino Zdravilišče. 20.00 otvoritev razstave slik in keramik, Tomo Plevnik in učenci zasebne slikarske šole podjetja UNIT d. o. o., koncert, Katja Markotič mezzosopran, Ljubomir Gašparovič klavir, Razstavni salon. 10.00 Morilske misli, am. kriminalka, kino Zdravilišče.
Polzela: 20.00 Morska sirena, am. melodrama, kino Polzela. Velenje: 10.00,16.00 Racman, LG Zoom iz Ljubljane, za lutkovni abonma in izven, Mala dvorana doma kulture.
Celje: 19.30 ponovitev T. VVilliams Steklena menažerija, eksperimentalno gledališče F, dvorana Plesnega Foruma. 16.30, 18.30, 20.30 Hook, am. pustolovski, Union. 19.00 Fantje iz soseščine, am. krimi drama, Mali Union. 16.30,18.30 Doc Holly-wood, am. komedija, Metropol.
Štajerska
Dobrna: 20.00 Citraški večer z Tanjo Zajc, avla hotela Dobrna. Ruj: 9.00 srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu.
Primorska
Idrija: 9.00 razstava, akademski slikar in krajinar Rafael Ter-pina, galerija Idrija.
Spodnja Idrija: 9.00 kolesarski sejem, trg M. Tita.
Nedelja, 19. april
Ljubljansko
Ljubljana: 23.00 Veliki velikonočni žur, J. R. Gone wild, Kanada, Roza disko K4. 16.00, 18.15, 20.30 D. Lynch Človek slon, ZDA, Kinoteka. 21.00 Hamlet Packard, Gledališče Glej, Kosovelova dvorana, CD.
Koroška
Muta: 8.00 XXIX. Taborniški spominski tek, taborniški odred Bistrega potoka.
Štajerska
Žalec: 18.00, 20.00 Morske sirene, am. melodrama, Kino Žalec. Laško: 19.00 Dobrote velikonočne kuhinje, Zdravilišče. Rogaška Slatina: 17.00, 19.00, Morilske misli, am. kriminalka, Kino Zdravilišče.
Celje: 16.00, 18.30, 19.30 Hook, am. pustolovski, Union. 19.00 Fantje iz soseščine, am. drama, Mali Union. 16.30, 18.30 Doc Hollywood, am. komedija, Metropol.
Primorska
Spodnja Idrija: 9.00 kolesarski sejem, trg M. Tita.
Ponedeljek, 20. april
Ljubljansko
Ljubljana: 16.00, 18.00 J. Deray Pogreb v Los Angelesu, Francija - Italija, Kinoteka. 20.00 F. Hadžič Novinar, SFRJ, Kinoteka.
Štajerska
Rogaška Slatina: 20.00 Velikonočni Koncert, Mekz Celje, dirigent Pavle Bukovec, Razstavni salon.
Laško: 19.00 Družabni večer, glasba ob zvokih citer, Zdravilišče.
Celje: 16.00, 18.30, 20.30 Hook, am. pustolovski, Union. 19.00 Ko jagenčki obmolknejo, am. psihothriller, Mali Union. 16.30, 18.30 Dvojni udarec, am. akcijski, Metropol.
Notranjsko
Postojna: 9.30, 11.30, 13.30, 15.00, 17.00 Ogled postojnske jame, Postojnska jama.
Torek, 21. april
Ljubljansko
Ljubljana: 20.00 Lado Jakša, koncert, Godalni kvartet Enzo Fabijan, Mojca Vedernjak alt, NUK. 19.00 P. I. Čajkovski Labodje jezero, balet, SNG Opera in balet, CD. 19.00 W. Shakespeare Timon Atenski, za študentski I. in izven, Drama SNG. 16.00, 18.00,20.00 J. Deray Pogreb v Los Angelesu, Francija-ltalija, Kinoteka. 17.00 U. Trefalt - M. Zlobec Stvarjenje, Kulturnica.
19.00	Pakistan, potopisno predavanje Petra Kozjaka, Kosovela dvorana, CD. 19.00 Svetost Življenja, pfedava dr. Alojz Rebula, Linhartova dvorana, CD.
Štajerska
Celje: 16.30, 18.30, 20.30 Hook, am. pustolovski, Union. 19.00 Ko jagenčki obmolknejo, am. psihothriller, Mali Union. 16.30, 18.30 Dvojni udarec, am. akcijski, Metropol.
Ruj: 09.00 Srečanje z jutrovim, Ptujski grad.
Gorenjska
Radovljica: 19.30 Moj svet v pesem ujet, dramska skupina Bohinjska Bistrica, moški kvartet z Jerke, knjižnica A. T. Linharta.
Sreda, 22. april
Ljubljansko
Ljubljana: 19.30 Vem, da je zopet pomlad, letni koncert mešanega pevskega zbora Lipa zelenela je, dirigent Jernej Habijan-čič, dvorana Slovenske filharmonije. 19.00 G. Segger, Koncert, orgle, cerkev Sv. Terezije na Kodeljevem. 19.00 P. I. Čajkovski Labodje jezero, balet, SNG opera in balet, CD. 16.00, 18.15,
20.30	I. Bergman Kačje jajce, ZDA, Kinoteka, 20.00 Če bo vodnjak, bo tudi bomba, predava Pavle Gantar, KUD France Prešeren.
Štajerska
Celje: 16.30, 18.30, 20.30 Hook, am. pustolovski, Union, 19.00 Ko jagenčki obmolknejo, am. psihothriller, Mali Union. 16.30,
18.30	Dvojni udarec, am. akcijski, Metropol.
Ruj: 09.00 Srečanje z jutrovim, Ptujski grad.
&
LESNA INDUSTRIJA bOT kl7lfO
Tel: 063 731-131 Fax: 063 731-141
LESNA INDUSTRIJA BOR LAŠKO ŽELI VSEM SVOJIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
V času od 15. do 30. 4. 1992 nudimo poseben
VELIKONOČNI POPUST v višini 40% pri plačilu z gotovino in možnost obročnega
plačila s čeki.
Obiščite nas v Laškem ali v Krškem.
Tel. 063/731-131 tovarna 063/731-572 prodajalna Laško ,____________0608/31-302 prodajalna Krško

Trgovsko podjetje p. o.
”Savinjski magazin Zateč”
• Šlandrov trg 35 - 63310 2alec
KNJIŽITI ALI NE KNJIŽITI, TO JE SEDAJ VPRAŠANJE. KNJIGOVODSKI SERVIS SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC,
VAM REŠI TE PROBLEME. HITRO IN KVALITETNO VAM POKNJIŽIMO VSE KNJIGOVODSKE TEŽAVE.
ZA VAS OPRAVIMO TUDI RAZNE KOMPENZACIJE,
CESIJE ALI FACTORING.
ČE VAS NAVEDENO ZANIMA, VAS VABIMO, DA NAS OBIŠČETE V RAČUNOVODSTVU SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC.
KNJIŽITI ALI NE KNJIŽITI S SAVINJSKIM MAGAZINOM TO NI VEČ VPRAŠANJE.
Kaj je to z vami, naši politiki?
Navadni Slovenci včasih naivno živimo v iluzijah, da je v politiki po demokratični poti uveljavljenih strank vendarle nekaj lastnosti, kot so: poštenost, načelnost, fair play...
Toda pomemben politik v zanosu ponovne potrditve v prvem intervjuju s cinično odkritostjo o povezavi tudi s samim hudičem, če gre za izrazito socialdemokratske točke in o potrebi po zvitosti v politiki.
Zanimivo je, da je ta isti politični leader prišel učit totalno obubožane, »zagamane« Slovence, evropske socialne demokracije iz bogatega (nam sanjskega) evropskega sveta, da so tega istega politika primerjali, ali se je pustil primerjati z Brandtom, Mitterandom, Kreiskyjem, Palmo ... (velikimi ljudmi in duhovi evropske socialne demokracije), da se uvršča v plejado osvoboditeljev Slovencev, da so ga mnogi celo volili za predsednika republike.
Kaj so res poštenost in načelnost v politiki le še prazne marnje in se po potrebi hitro zamenjajo za zvitost in povezovanje magari s hudičem? Vprašanje je tudi, ali se niso v smislu zvitosti in povezovanja magari s hudičem, pojavila v stranki nova imena Janez. Emil, Milan?
Če mi porečete, da so vprašanja neumestna, saj je znano, da je politika kur.a, odgovarjam: prav imate, vendar bog se nas usmili, ker(če)ko imamo take politike. Skoraj prepričan sem, da bi v evropskih socialnih demokracijah kot prvo poslali leaderje s takimi nazori in stališči k hudiču in to še preden bi sam pomislil na povezavo z njim. Pri nas pa je pač tako, kot je. V glavnem obup. Vendar se moramo vsaj vprašati: Kaj je to z vami, naši politiki?
IVAN, Maribor
Podpora g. Uraniču!
V zadnji številki Nove dobe sem prebrala pismo gospoda Gregorja Uraniča, in moram napisati, da se z njim popolnoma strinjam. Veliko se sliši in tudi po časopisih se veliko prebere, kako lepo Slovenija skrbi za begunce iz Hrvaške, le ti pa se obnašajo kakor da to niso. Najraje bi bili kar turisti z že v naprej večmesečnim plačanim aranžmajem. Boli me srce, ko vidim, kako malo poskrbi Slovenija za svoje siromake. Nekateri smo pač taki, da kljub temu, da njihovi otroci dan na dan jedo pržgano juho, ne zberemo poguma za prosjačenje raznih pomoči.
Bolj kot nas Hrvati potiskajo v blato, bolj se jim naša vlada prilizuje, tako, da je že marsikoga sram, da pripada takšnemu narodu. Še malo, pa bodo tudi Bosanci prihrumeli proti Sloveniji. Saj so ljudje res usmiljenja vredni, toda ali naj bi zaradi nekaj četnikov, ki se podijo po ulicah Sarajeva, še naprej stradamo ?
Marsikateremu Slovencu že ta svobodna in samostojna Slovenija precej preseda. Mi navadni ljudje od nje nimamo nič, le na obzorju se nam svetlika en velik taler župe za več let naprej.
ZDENKA ZUPANC, Celje
Norma v jarku II.
Prosim, da v vašem tedniku kot odgovor na članek, ki ste
ga priobčili 1. 4. 1992 pod naslovom »Norma v jarku«, objavite naslednji prispevek:
Prebral sem članek Norma v jarku, ki ga je v prvoaprilski številki priobčil Franc Furland. Moram reči, da novinarja ne poznam, se z njim nikoli nisem srečal, ne pogovarjal, je pa name naredil vtis pristranskega poročevalca. Zakaj?
Ne vem sicer, s kom konkretno se je o zadevi pogovarjal, vendar sumim, iz kakšnih razlogov je dogodek opisal omalovažujoče ter vanj natrosil neresnice.
Namesto, da bi pozitivno ocenil prizadevanja za dvig produktivnosti že v šestdesetih letih, ko tržno gospodarstvo ni bilo ravno čislana orientacija, je problem zbanaliziral na nivo postavljanja norm v podjetju in v odnos delavcev-intelektual-cev kot večnih nasprotnikov.
In kakšna je resnica ?
Že v tistem času smo se v tovarni Elektro-porcelana Izlake borili za višjo kakovost in produktivnost na način in s sredstvi, ki jih pozna zapadna tržna ekonomija. Če tega ne bi počeli, danes Elektroelement ne bi bil ugledna in uspešna firma, ki ne pozna tegob slabega gospodarjenja večine slovenskih podjetij.
V želji, da bi uvedli tehnološko disciplino, ki bi znižala izmet v tedaj še kupolnih pečeh za odžig porcelana, sem skupaj z delavci - kurjači opravljal vsa dela in jih tako učil produktivnejšega, racionalnejšega in manj napornega (poudarjam) dela.
Nesporazum, ki je pripeljal do incidenta, ne izvira toliko iz spremembe normativa, ampak iz režima dela, ki je zahteval večjo tehnološko disciplino odžiga in boljšo organizacijo procesa dela.
Delavci navajeni nočnega »dremanja« ob pečeh so namreč s takšnim nevestnim delom povzročali izmet in bili neenakomerno obremenjeni. Odprava »dremanja« ob pečeh in tehnološki red jim pač ni bil po volji in so se uprli na »knapovski« način namesto s pogovorom z mano.
Zato so v članku trditve o »upravičenem besu«, »pritepencu«, »mehkem inženirskem stolčku«, »vestnem izpolnjevalcu socialističnih delovnih pravil« itd. ne samo natolcevanja in sprevržena ocena poslovne morale, ki je in bo zaviranje razvoj in dvig produktivnosti, ampak tudi izmišljotine novinarja.
Drugo. Ne vem, od koga je novinar zvedel, da so me delavci vrgli v jarek. To preprosto ni res. (Obstajajo zapisniki disciplinske komisije, pa si jih naj prebere). Tudi ni res, da so me pretepli v bližini gostilne Obre-zija niti da je dežurni tovarne preprečil masaker. To želim obrazložiti zato, ker ves opis daje omalovažujoči vtis dogodku, za kar pa ni razloga, ker sem po tem incidentu z delavci normalno delal in so se mi opravičili, da o kasnejši podpori, ko so me politično preganjali, sploh ne govorim. Tudi nisem zahteval pregona zoper storilce.
Zgodilo se je pa takole. Ko sem prišel v hodnik stavbe na Obreziji, kjer sem stanoval, so me delavci, ki so čakali v gostilni v isti stavbi, napadli in začeli pretepati. »Srečen« udarec v glavo me je vrgel v vrata kuhinje lastnice stavbe, ki so se odprla in padel sem na sredo prostora. Napadalci so se za trenutek zmedli, gospa lastnica je bila namreč stroga ženska in niso takoj skočili za mano. Ta čas sem izrabil za to, da sem se pobral, zaprl vrata, podstavil pod kljuko bližnji stol in pobegnil skozi okno v hrib nad Obrezijsko stavbo in preko njega na Izlake, od koder sem se z avtobusom odpeljal po prvo pomoč in zdravniški pregled poškodb.
Upam, da bodo bralci iz povedanega razbrali, da je bil članek zavajajoč, omalovažujoč in zame sramotilen. Zato sem se tudi oglasil. Prepričan sem, da bo z objavo tega prispevka stvar zaključena in se mi ne bo treba posluževati pravnih sredstev za zaščito svoje osebnosti.
ERVIN A. SCHVVARZBARTL
Telefonski
imeniki
Tokrat pišem vam, ker ne vem več kdo mi naj pomaga. Lani sem kupila dva nova lepa telefonska imenika, za njih sem plačala veliko denarja. Imam samo svojo penzijo in to je bil zame velik nakup. Mislila sem, da bom s tem prihranila stalno telefoniranje na informacije. Pa sem se zmotila. Komaj leto dni po njihovi izdaji so skoraj neuporabni. Večina številk, ki jih kličem je spremenjenih. Včasih celo kličem pa se mi dva dni nihče ne oglasi, niti nihče ne sporoči, da je spremenjena številka. Če hočem številko preveriti na 988 je to skoraj nemogoče. Včasih kli-em tudi druge kraje na številko 988. Ker sem iz Celja sem največkrat klicala celjsko 988. Tukaj skoraj nikoli nimam sreče. Malo bolje je, če pokličem ljubljanske informacije. Najbolj sigurno pa je v Mariboru. Dobro, boste rekli, znašla se je. Toda zakaj sem kupila telefonski imenik, če so noter same neprave številke? Kdo mi bo plačal moje nastale telefonske stroške ? Včasih se mi zdi kot da si hočejo s tem pridobiti še več impulzov, da se lahko k njim steče več denarja. Zakaj ne morejo narediti sprememb telefonskega imenika in te poslati vsem nam, ki smo prejšnje nove, drago plačali.
Kolikor vem imajo ali so imeli ponekod v drugih državah, recimo v Švici zastonj informacijo o novih telefonskih številkah. Če bi vsi telefonski naročniki bili enotni, bi to morali zahtevati tudi od slovenske PTT. Tako pa imam občutek, da jim je po volji, da naredimo čimveč impulzov saj imajo le oni koristi od njih, mi pa pokvarjen dan zaradi telefonov.
Ce me spomin ne vara je gospod predsednik Lojze Peterle še preden je postal predsednik, ali takrat ko je že postal, obljubil, da bo naredil konec tem telefonskim monopolom.
Ne vem ali je pozabil ali pa sem jaz narobe slišala. Predlagam pa, da nekdo od vaših novinarjev to stvar malo razišče. Nismo krivi mi telefonski naročniki, če oni kar naprej spreminjajo številke in imajo zasedene informacije.
Verjetno imajo še drugi naročniki takšne ali podobne probleme, zato predlagam, da se ne pustijo kar tako izžemati in končno naj že nekaj naredijo na tem področju.
Marija Špiler, Celje
Javno
vprašanje
nadebudnim
mladim
krščanskim
demokratom
To vprašanje se mi je porodilo nemudoma ob objavi protestne izjave MKD-ja glede predloga DS Slovenije o zamenjavi nesposobnih v slovenski vladi.
Znano je namreč, da se je ravno v vašo stranko nagnetlo ogromno svetohlinskih ljudi, ki so samo barve zamenjali, da lahko onesposobljajo vse okoli sebe. Imena nekaterih so preveč vnebovpijoča, zatorej počistite najprej v svoji stranki (SKD) saj ste kot podmladek menda še neomadeževani in je lahko vaša iniciativa toliko bolj uspešna. Z iskrenim spoštovanjem! GREGOR URANIČ, Vojnik
Pismo iz zapora
S solzami v očeh in bolečino v srcu sem prisiljen k temu, da napišem tole pismo, ki je najbolj žalostno (vsaj zame) kar sem jih kdaj pisal. Nahajam se namreč tam, kjer se svetloba deli na kvadrate in sem brez tiste ljubezni, katero človek (no, če se sploh lahko tako imenujem) potrebuje v vsakdanjem življenju. To ljubezen mi je do sedaj nudila moja punca, ki me je res vestno in redno obiskovala. Z njo sem imel vsak teden eno uro prostega obiska. Z dekletom živiva skupaj že dve leti in ker se zelo dobro razumeva in ker vidim, da me ima rada in mi stoji ob strani sedaj, ko jo najbolj potrebujem, namerava stopiti tudi v zakonsko zvezo.
Ampak sedaj je kar naenkrat vsega konec. Prepovedali so mi proste obiske. Ko sem to prvič izvedel, sem mislil, da bom ponorel. Hotel sem razbiti sobo, pa sem se toliko obvladal, da sem zaprosil paznika, da naj me odpelje v samico, ker sem mislil, da se bom tam umiril, bilo pa je še slabše. Ko sem prijel v roke njene fotografije, so mi solze zalile oči, • planil sem v jok, prijel za britvico in nekajkrat z njo potegnil po levi roki. »Na žalost« je bila premalo ostra in rane niso bile pregloboke. Sprašujem se, ali hočejo iz mene res narediti kriminalca ? Do sedaj nisem nikoli mogel videti noža ali pa krvi, zdaj pa sem z živci že tako daleč, da to že lahko. Jaz sem zaprt v »umazani samici«, kjer mi skozi zamreženo okno pada v to sobo osem kvadratov svetlobe, moje dekle pa je pred kratkim pretrpela prometno nezgodo in kolikor sem lahko izvedel od tukajšnje paznice, jih je kar dobro skupila, jaz pa je še videti ne morem.
Res je, da je pred kratkim iz tega pekla poskušal pobegniti neki pripornik in da so pri Oba-liju našli »žago«. Še vedno pa se sprašujem, zakaj morajo zaradi dveh pripornikov in nezvestega opravljanja dolžnosti tukajšnjih paznikov, trpeti vsi priporniki, tudi tisti, ki niso grešili. Prosti obisk nam je bila edina ugodnost, ki si jo lahko tukaj imel. Tukaj imajo detektorje za kovine in če bi ob koncu vsakega obiska temeljito pregledali pripornika, te stvari ne bi prišle v stavbo. Mene namreč v treh mesecih kar sem tukaj ni nihče pregledal, razen tistega, kar sem imel v vrečki, katero mi je dekle izročila pri vsakem obisku.
Mislim, da bi moralo biti na delovnih mestih pazniške službe malo manj alkohola in bolj vestno opravljanje delovnih dolžnosti. Nekateri tukajšnji pazniki, ko vstopijo v mojo sobo, tako zaudarjajo po alkoholu, da bi, če bi ga petnajst minut vohal, postal pijan.
Na moje prošnjo, me je namreč obiskal sodnik Vladimir Klarič, ki mi je povedal, da nima sodišče nič s tem. Rekel je, da oni izdajo dovolilnico in da je potem to stvar zaporov, če ta obisk dovolijo ali ne in koliko časa, to pomeni petnajst minut in še to pod nadzorom paznika.
Sprašujem se, zakaj mora človek (če se sploh lahko tako imenujem) tukaj toliko trpeti? Kakšna naj bi bila ta prevzgoja, če se ne smeš sestajati s tistim, ki ga ljubiš, ki ga imaš zares rad, ki bi rad z njim nekaj v življenju ustvaril. Meni edino moje dekle stoji ob strani in me razume, mi želi pomagati, da se čimprej rešim tega »pekla«. Od staršev (če jih lahko tako imenujem) me še poznati noče nihče, sedaj ko sem tu. Ko mi je bilo deset let, me oče ni mogel več videti in tako sem se znašel v zavodu. Že takrat je oče rekel, da je bilo njemu sedem let, ko mu je umrla mama in da je takrat tudi on moral od doma, da mu je oče rekel »pojdi, jaz te ne morem živet«. Ne vem, zakaj hoče imeti človek otroka, če ga potem ne zna
vzgajati in mu nuditi ljubezni in ga konec koncev sploh ne mara. Tukaj sem prestal že dve kazni od katerih pa ni nobena vzgojno vplivala name, saj sem se vedno po prestani kazni znašel na »cesti« brez zaposlitve. Lahko sem zaprt deset let, pa mi to nič ne pomeni, če po prestani kazni nimam redne zaposlitve in tople roke oz. ljubezni, katero človek potrebuje, to ljubezen mi sedaj nudi moje dekle in me tudi razume in mi stoji ob strani sedaj, ko jo potrebujem. V življenju sem imel malo ljubezni in človeškega razumevanja. Zato se še enkrat sprašujem, kakšna naj bi bila ta prevzgoja, če te ne pustijo sestajati se s tistim, ki ga ljubiš, ki ti stoji ob strani in ki ti vrača to ljubezen, ona mi je edino upanje v življenju. 28. 3. 1992 sem začel tudi z gladovno stavko, kajti če jim tukaj človek nič ne pomeni, zakaj bi se potem smilil sam sebi.
Tukaj znajo uslužbenci, ravno tako pa tudi upravnik Branko Gartner dobro prikrivati nekatere stvari, seveda v njihovo dobro. Npr. na ministrstvo za pravosodje in upravo v Ljubljani sem pisal pritožbo. Namreč v priporu sem od 23. 12. 1991 in nimam lastnih sredstev, mi po 18. členu tukajšnjega pravilnika, mora zapor zagotoviti sredstva za osebno higieno in sredstav za dopisovanje z ožjimi sorodniki. Namreč sredstva za čistiti sobo sem dobil, sredstva za osebno higieno pa ne. Torej jim pomeni več prostor, v katerem živi takorekoč umazan pripornik, kakor pa sam človek, ki živi v tem prostoru. Ko sem oddal to pritožbo tukajšnjemu uslužbencu, so hitro dopisali, da sem ta sredstva dobil 30. 12. 1991, čeprav ni res, ampak sem ta sredstva dobil 8. 1. 1991 in sem tako bil 16 dni brez teh sredstev.
Tudi na vašo redakcijo sem poslal članek z naslovom »Ali zapornik ni človek« za katerega pa močno dvomim, da je do vas sploh prišel, ker ga dose-daj še nisem zasledil, pa sem redni bralec vašega tednika. Zato pišem to pismo v treh izvodih, tako da bo eno sigurno prispelo do vas. Lep pozdrav od vašega rednega bralca.
IVAN KOJTERER, Celje
Odprto pismo in poziv
vladi Republike Slovenije in slovenski javnosti
Pričujoče pismo Vam pošiljamo z dobronamerno željo in s prepričanjem, da se želijo Slovenci vsepovsod po svetu enako dobronamerno priključiti osnovni misli in osnutkom za enotnost slovenskega narodnostnega drevesa.
Slovenski ljudje so potovali v svet v času ko je bil narodnostno politični in gospodarsko kulturni prostor najbolj omejen, ko je vsak izseljenec za sebe, sam v tej težki osebni odločitvi, moral iskati kje v svetu kruh, prostor na soncu, povsem novo kulturno okolje, novo znanje in strokovno področje, predvsem pa nova prijateljstva z ljudmi v deželah, kjer smo se naselili. Poleg tega smo izseljenci ohranili in gojili slovensko kulturo v društvih, ki so se neodvisno drugo od drugega razvila do danes v pravo vseslovensko gibanje. Kljub različnosti posameznikov, osebnih prepričanj, državljanske pripadnosti in posebnosti družbenega življenja dežel kjer prebivamo, kažemo značilnosti državotvornega naroda. Kljub pomanjkanju narodnostno državotvorne tradicije Slovencev in kljub strankarskim bojem, na izgled neskončnemu pričkanju posameznikov, skupin in generacij v današnji Sloveniji in med nami v zamejstvu, se Slovenci zadnjega desetletja pred novim tisočletjem vendarle združujemo v zavesti, da nam narodno občestvo pomeni edino in pravo pot. Gre za preživetje naših korenin. Zavedamo se,
da raste slovensko drevo sedaj na svoji lastni zemlji in da smo vsi, kljub vsem različnostim, le del dtega drevesa. Politični in kulturni prostor je nam vsem danes obsežnejši kot kdajkoli prej, zato so tudi težnje po združitvi in istočasno nemalo povratniških misli posameznikov, predvsem pa bolečine rasti Slovenskega narodnostnega in državnega telesa, povsem razumljive nam, ki jih v naši dvojni pripadnosti tudi bolj občutimo. Kot pozabljena veja na zdravem, plodnem drevesu smo. ZrastU smo nad sosedovimi vrtovi. Življenjske sokove pa še vedno črpamo iz slovenskih korenin. Živ in ploden del slovenskega telesa smo. Ta zavest se nam krepi, v tej zavesti smo se znova pričeli razvijati, iskati novih poti, se organizirati in vzpostavljati nove vezi z deželo naših kore-
nin.	Nočemo tolmačiti nobenih dogodkov, znakov in teženj iz kakršnegakoli strankarskega ali pristransko oportunističnega zornega kota, ker smo nestrankarska organizacija. Hočemo gledati svetlo in optimistično na razvoj slovenskega drevesa in na lastno življenje, dejavnost in bodočnost naših otrok. Zato želimo z Vami, poklicnimi ljudmi, z vodstvom slovenske države, s kultrnimi in političnimi izobraženci in z vsakim, ki želi razvijati te misli v prid Sloveniji (in četudi iz osebnih nagibov), ustvariti trajen dialog in nesebično sodelovanje pri sledečih konkretnih vprašanjih:
Prvo vprašanje:
Kako navezati In pospešiti državniške In konzularne stike med Slovenijo in Švedsko? Naše stališče in predlogi: Dosedanji stiki in pasivno obnašanje slovenske vlade enako kot naša dosedanja pasivnost in medsebojno neodločeno sodelovanje lahko seveda pripišemo prav istemu pojavu, ki danes vznemirja vse Slovence - bolečina rasti in pomanjkanje slovenskih državotvornih izkušenj. Niti slovenski državi, niti nam pa ne primanjkuje drugačnih izkušenj, znanja, sposobnih ljudi, pa tudi ne slabih izkušenj, na katerih smo se zlasti mi, ki že dolgo živimo v »zahodnih demokratskih deželah«, marsikaj naučili. Vsekakor želimo kot osrednja kulturna organizacija slovenskih ljudi na Švedskem sodelovati pri oblikovanju in delu predstavništva Slovenije na Švedskem. Doprinašati hočemo predvsem z nasveti, z delom primernih ljudi iz naših vrst in s kulturno družabnim delom tudi na področjih, ki jih je nekdanje zastopništvo SFRJ dobesedno onemogočalo. Za to delo je v naših društvih dovolj ljudi, idej in navdušenja, pa tudi praktičnih možnosti in prave slovenske iznajdljivosti. Zavedamo se te odgovorne naloge, ki nam je zaradi poznavanja švedskih tradicij praktične demokracije in aktivnega soodločanja na vseh področjih skupnosti enako samoumevna kot je moral biti v zgodovini malega slovenskega naroda samoumeven izbor starešin v prvotnih plemenih. Konzularno predstavništvo naj bo predvsem naš ud, bolj kot mi njemu le »stranke«. Preprečiti pa hočemo tudi vsakršno »kontrolo« in registracijo političnega ali verskega delovanja in »prepričanj« med našimi ljudmi. Nekdanja amabasada SFRJ je predvsem s pomočjo partijskega sistema in »svojih« ljudi neprekinjeno kontrolirala vsakršno kulturno in celo družabno delovanje med »svojimi« državljani, med njihovimi družinami in celo med rojenimi Švedi. Z vednostjo švedske javnosti je bila prav ambasada in konzulat Jugoslavije eno od najbolj aktivnih tujih predstavništev z nedovoljenim tajno policijskim in vohunskim delovanjem. Kot združenje z osnovnimi nalogami na področju kulture in prosvete, nimamo namena prevzeti kakršnekoli vloge, ki bi ovirala avtonomijo državnega predstavništva Republike Slovenije. Želimo pa,
NOVf i?OBA
_________
da Slovenci Slovencem natočimo čistega vina. Zavedamo se, da morajo predstavništva služiti narodu, ljudem in ugledu matične države, nikakor pa ne obratno. Zveza Slovenskih društev uživa dovolj zaupanja (pa tudi denarno podporo) švedske države, da nam sme zaupati tudi vsak Slovenec. Kot del slovenskega telesa pa želimo, da nas v parlamentu Slovenije zastopa mandatni poslanec, ki naj neodvisno ali v sklopu Slovenskega kongresa večkrat letno zasleduje delo skupščine, z volilno pravico izključno glede izseljeniških vprašanj in zakonodaje, ki lahko odloča o življenjski usodi ljudi in družin slovenskega porekla izven države. Deseterica takih poslancev iz vsega sveta naj zadostuje za vsakršno obliko povezovanja vseh zamejskih Slovencev z domovino. Slovenska zavest se s tem prav gotovo lahko preoblikuje v pravo državotvornost in pripomore k boljšim trgovskim, kulturnim in družinskim stikom med Slovenci po vsem svetu. Kosmopoiitska družba je utopija v današnjem času cepitve držav. Slovenija z narodnostno delujočimi politično nestrankarskimi državljani po vsem svetu pa je morda edina oblika praktične državne ureditve v svetu kjer bo živela, sedaj še naša, a že skoraj »izgubljena« generacija slovenske mladine.
Drugo vprašanje:
Kako predstaviti Slovenijo in vzpodbuditi trajne gospodarske in kulturne stike s tujino?
Naše stališče in predlog:
Kljub večkratnim obiskom slovenskega vodstva in posameznih slovenskih organizacij, pionirskega dela že ustaljenih slovenskih poslovnih partnerjev na švedskem tržišču, zanimanju slovenske kulturne javnosti za »Evropo« in kljub uradnim priznanjem Slovenske države ugotavljamo Slovenci v zamejstvu na področjih, ki jih dobro poznamo (trgovina in podjetništvo, institucije in publicistika) še zelo mlačno zanimanje za Slovenijo. V senci sedanje nizke gospodarske konjunkture, katastrofalno naraščajoče brezposelnosti in očitno oslabljenega švedskega socialno varstvenega sistema, postopne privatizacije zdravstva in celo šolstva, ostaja Slovenija skandinavskemu tržišču, kulturni javnosti in sredstvom javnega obveščanja - nezanimiva in premajhna. Razvoj Slovenije v smeri privatizacije in tržnega gospodarstva je na sedanji stopnji obtičal v čakanju na »investicije iz Evrope«, na dohodke iz turizma in na dotok prihrankov slovenskih »zdomcev« in majhnih podjetnikov z zunanjimi poslovnimi partnerji. Investicije slovenskih podjetij (predvsem manjših) za reklamo in promocijo lastnih dejavnosti so omejene na nenačrtno in neselek-tivno »sajenje« denarja in truda v neplodno zemljo, ki ne more roditi drugega kot plevel. Ljudje, ki smo se desetletja spoznavali, preživljali v zapad-nih deželah in v asfaltni džungli »tržnega gospodarstva«, se žal lahko le nasmehnemo neučinkovitosti slovenskih podjetij na področju investiranja v »informatiko«, »marketing«, »sponsoring« in v vrsto privatnih »lobystov«. Tudi na »zahodu« velja še vedno pravilo, da se dobra roba sama hvali in dober glas seže v deveto vas. Vse nenačrtno investiranje v kratkoročno dobičkarstvo in slepo posnemanje »velikih« je že zdavnaj izučilo tudi marsikaterega podjetnika pri nas v skandinavskih deželah. Majhnost, prilagodljivost, kvaliteta proizvodov, uslug in življenjske kvalitete ljudi (lokacije podjetij, ekologija in kulturne posebnosti dežele, turizem, šolanje kadrov in znanstveno poljudna publicistika) je že mnogo desetletij del švedske kulture, neločljivo povezane s političnim življenjem švedskega naroda. Nočemo trditi, da je nekdanji gospodarski ugled, kulturno narodnostna
zavest in (do nedavnega) edin- turističnega in kulturnega živ-stveni socialni sistem Švedske lienia in podjetij (slovenskih in izključna zasluga švedskega tujih), ki bi želela investirati »ljudskega gibanja« (folkrorel- v kvalitetno, pravilno oblikova-ser). Od tega pa se lahko Slo- no in selektivno usmerjeno re-venci prav v sedanjem stanju klamo. Revija bi nosila lastne še precej naučimo. Prihranimo stroške z dohodki 70% prostost lahko tudi marsikatero napa- ra za reklamni del. Sedež revi-ko, ki bi v današnjem Evrop- je bi mogel ostati pri kopro-skem življenjskem prostoru in dukcijskem časopisnem po-času (vedno tesnejši postaja: djetju v Sloveniji, distribucijo efektivnost je slepa neizprosna pa bi moglo organizirati kakš-zahteva), lahko napravila no večje slovensko podjetje majhni Sloveniji nepopravljivo z elektronskim prenosom slo-škodo. Predvsem nepremišlje- venskim društvom po vsem no in naivno zaupanje »ekono- svetu.
miji tržišča« in mehanizmom Zveze teh društev bi se seve-»demokracije« se nam lahko, da morale zavezati za tisk in kot marsikomu tu »na zaho- lokalno distribucijo, pri tem pa du«, še kruto maščuje. Samo bi mogla slovenska društva znanje in poznavanje ne zado- zmanjšati lastne stroške za iz-stuje. Zdrava slovenska pamet, dajo in izboljšanje svojih publi-praktične izkušnje in trdo delo kacij, vsaj skromno honorirati v kulturno celoto povezanega lastne redakcije in seveda tudi naroda je edino kar more, ne prispevati k vsebini te vseslo-glede na vse različnosti, stran- venske revije. Vsekakor bi tudi karsko neenotnost in sprtost, dolgoletne izkušnje in zasluge zagotoviti majhnemu narodu Slovenske izseljenske Matice blagostanje in zdrav razvoj. in ideje vseslovenskega kon-Ob vseh načrtih, ki jih pri- gresa mogle doprinesti k temu pravlja vlada Slovenije, bi mo- velikemu delu in namenu. Pora! biti med najnujnejšimi ne- dobne publicistične koproduk-kakšen »Zunanje trgovinski in cije niso v »našem« zahodnem gospodarsko kulturni forum« svetu več nikakršna poseb-v sklopu z vsemi uradnimi nost. V vsako stanovanje nam predstavništvi Slovenije in na Švedskem namečejo letno s sodelovanjem vseh zamej- 8 kg revij, reklame, brezplač-skih Slovencev (pravijo da nas nih publikacij, pisano-barvnih je 900.000). Njena največja katalogov in druge navlake, vrednota smo ljudje, Slovenci, Naivno bi bilo verjeti, da pri kjerkoli že živimo. S skupnimi vseh teh »obvestilih« nekdo močmi lahko napravimo Slo- tudi ne zasluži. Tržna ekono-venijo večjo in lepšo vsem, ki mija? Vsekakor! Tokrat pa bodo živeli za nami.	v prid slovenskemu drevesu, ki
Tretje vprašanje:	mu vsi želimo novih, zdravih
Kako povezati, obveščati in poganjkov. Brez načela o ne-vključiti Slovence v svetu strankarskem delu in brez mo-	y	7	M 7	18 I
v družbeno, gospodarsko in ralne in aktivne podpore slo-kulturno celoto s Slovenijo in venske vlade in slovenske pu-med seboj?	blicistične iniciative (vsaj pri “ '
4LAVU0 M. POUK, ioizectau				1	f	KAMEU Z vam mm		7		
mrmu v {KLU		tl	1			ii	7	VEZUik		18
mmn btzrvK«- m mn	1			7		i		UAJVČjA KARTA	i	
LETUI			1	1	PREZIRA £UI mim		1			Z
umo- VAUJC uničim.	tl	ž	1»		i					7
			KEM. AIMKTL ZAAKn- HOU	1	18	4LOT.UM. Z40H7VI' ►UK EMIUUU		7		
HUMEUKA- 6T m« imu v V0TI	A	7						1»	7. 7AM0- 4LMUIK	
4L. V PKZAVI NEW VflKK			A		J		ŽEUA ARAMA	7		1
VEČA 0 vzmm (<*rA	6	7	A	1		7				1
tUPUtKI m OljMk	1		1*		IU ENI El. IME ZA mo imiuo				1	18
sm»tK. M£«7 V. 00 UBAIA		7	6	7				UilPALjiA RAKA mait	7	
Naše stališče in predlogi:
V združenjih slovenskih ljudi po vsem svetu izhajajo že več desetletij publikacije z vsakovrstno vsebino, s poročili o delovanju slovenskih društev, o kulturnih dogodkih in stikih rojakov, življenjepisi in potopisi, prevodi in originalna dela poklicnih novinarjev, pa tudi vseh drugih, ki želijo sporočiti in povedati kaj iz lastnega področja. Skupni imenovalec tega tiska (pa tudi radijskih oddaj ponekod, npr. na švedskem) je vsekakor kulturna in narodnostna pripadnost slovenskih bralcev in manjše ali večje zanimanje za Slovenijo pri ljudeh, ustanovah in podjetjih (slovenskih ali ne) na področju rojakov. Tudi težave pri izdajanju in razpošiljanju (in čisto redakcijsko tehnične ovire) so značilne vsem. Z neplačanim delom teh novinarjev, z njihovo požrtvovalnostjo, denarno pomočjo nekaterih držav in podjetij in iznajdljivostjo slovenskih ljudi, ki se zavedajo pomembnosti te, čeprav skromne komunikacije in povezane med Slovenci, pa smo do sedaj premagovali vsaj vse objektivne težave publiciranja. Slovenska društva na Švedskem izdajajo slovensko - švedsko revijo Naš glas z denarjem švedskega kulturnega fonda za narodnostne manjšine (70.000 SEK letno). Publikacija je zacvetela že pred leti (po zaslugi do danes še skoraj nespremenjene redakcijske zasedbe) in dosegla zavidljivo kvaliteto.
Slovenci na področju Skandinavije smo ponosni na to glasilo. Podobne revije in sploh journalistika vseh zamejskih Slovencev po svetu pa bi mogla že danes vsaj delno prevzeti nalogo vseslovenske publikacije pod pokroviteljstvom slovenske vlade in v sklopu ene večjih slovenskih publicističnih hiš v Sloveniji. Zelo malo denarja bi bilo treba vložiti lastnikom teh publikacij, ki bi mogle ostati nespremenjene v dosedanji obliki, dobile pa bi dopolnilo v obliki vseslovenske kulturno gospodarske in poljudno znanstvene mesečne revije, osnovane in ekonomsko vodene kot informacijsko podjetje z glavnim dohodkom iz reklamnih obvestil, novinarsko neoporečnih (informacijskih naročenih člankov in reportaž iz slovenskega podjetniškega,
objavi tega odprtega pisma) pa so vse naše pričujoče misli samo pobožne želje. Skupno postavimo Slovenijo tja, kjer jo vsi že dolgo čuvamo in oživljamo s plodovi našega dela, ne le v Evropo - v svet.
PETER VIDER, Stockholm Zveza slovenskih društev na Švedskem, Slovenci na Švedskem
Nagradna križanka Nove dobe
Spoštovani gospod Horvatič,
prejel sem prepis Vaših obeh pisem z dne 23. 3. 1992 kakor tudi dodaten zapis, v katerem prosite, da bi organizirali na Pohorju in na sv. Urhu ter drugod maše, kjer so padli ali bili ubiti številni borci NOB in simpatizerji OF, ki so bili v večini verni ljudje.
Za Vaše prizadevanje za ureditev razmer v Štrigovi in Raz-križju se Vam iskreno zahvaljujem, saj tudi sam podpiram taka prizadevanja kakor tudi mariborski škof.
Kar pa zadeva maše na Pohorju, bi se morali obrniti na mariborskega škofa, da se z njim dogovorite. Prizadevamo si, da bi mogli na čimveč krajih dostojno počastiti spomin vseh, ki so padli kjerkoli in kakorkoli, saj imate prav, da je bila velika večina vernih. Nikomur pa nočemo vsiljevati verskega pogreba ali maše, če tega iz svojega prepričanja zase ali za rajne odklanjajo.
Želim Vam vse najboljše, veselo veliko noč, dobrega zdravja in Vas prisrčno pozdravljam
ALOJZI ŠUŠTAR, nadškof, Ljubljana
Spoštovani gospod Lenart Horvatič!
Iskreno se zahvaljujem za Vaše spremno pismo, za fotokopijo Vašega »Javnega protesta glede Razkrižja« in za fotokopijo Vašega sestavka »Kdo si nabira točke?« Vse sem prebral z zanimanjem. Glede Razkrižja pa je vsa zadeva v teku.
Vašemu očetu Ivanu Horvatiču, ki je obhajal 80-letnico svo-
1.	nagrada: Ura ŽITO
2.	nagrada: kaseta radio Opčine
3.	nagrada: majica 2IT0
Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka, 13. aprila, do 9. ure.
jega življenja, iskreno čestitam z željo, naj ga Bog ohranja še naprej zdravega, srečnega in zadovoljnega v krogu svoje družine. Prepričan sem, da se ob svojem življenjskem jubileju ozira v preteklost s hvaležnostjo Bogu za varstvo in pomoč v najtežjih časih med vojno in po njej.
Njemu, njegovi ženi, Vam in vsem Vašim domačim ob tej priliki še voščim: Blagoslovljene velikonočne praznike! Naj Vas vstali Zveličar obogati s svojo velikonočno zmago. Vaše življenje pa napolni z veseljem, upanjem in vero v svojo vstajensko skrivnost.
S spoštovanjem Vas pozdravlja v Gospodul
FRANC KRAMBERGER mariborski škof
Javna izjava
Borci Šlandrove in Zidanškove brigade, ki prebivajo v Celju, po svojih močeh še vedno dajemo prispevek pri uveljavljanju demokratičnih odnosov med ljudmi. Brez pridržkov smo podprli težnje slovenskega naroda za osamosvojitev in lastno državnost. Vključevali smo se v razprave za ustrezno izoblikovanje nove Ustave Republike Slovenije. Na doseženo smo ponosni.
Čeprav to, kar je bilo doseženo veliko pomeni, vendarle ne moremo biti povsem zadovoljni:
1.	Življenje ni boljše, je iz meseca v mesec težje. Bistveno je namreč, da hočemo živeti v deželi blagostanja in socialne varnosti, živimo pa v deželi, v kateri so bili v tem obdobju v ospredju predvsem zanikanje preteklosti, strankarski spopadi in ponovna razdvoje-
nost naroda. Neizogibna posledica je seveda izrazita gospodarska kriza, naraščanje življenjskih stroškov in neobvladljivo zniževanje standarda domala večine prebivalstva.
2.	Odločno odklanjamo izgovarjanje na pretekla »švin-čena in gospodarsko neuspešna leta.« To so leta naše mladosti in omalovažuje se naše delo. Sedaj smo upokojenci, ki smo, kot razglaša ena izmed političnih strank, ki se že bojuje za naše volilne glasove, »navzlic vsem nesmislom in nelogičnostim samoupravljanja in družbene lastnine, s svojim delom sedemkrat povečali slovenski družbeni proizvod in skoraj petnajstkrat vrednost kapitala, kar pomeni, da je bilo v Sloveniji ustvarjeno veliko bogastvo«. Mi znamo ceniti naš delež v tem bogastvu in upravičeno menimo, da ga enako cenijo vsi, ki vedo koliko delovnih mest - tudi produktivnih smo ustvarili, kolikšna je bila socialna varnost več/ne prebivalcev, koliko tisoč stanovanj - tudi zasebnih hiš, vrtcev, šol, zdravstvenih enot, cest je bilo zgrajenih itd. itd. Tistim, ki govoričijo drugače in so celo v vodstvih političnih strank in predstavniki naše oblasti, pa moramo odločno povedati, da imajo najbrž slab spomin ali pa v teh naporih delavcev in delovnih ljudi niso sodelovali. Še več, kličemo jih na odgovornost, ker sami »vsem sedanjim nesmislom navkljub« ne morejo izkazati dobesedno nobenih, za ljudi otipljivih ekonomskih in socialnih rezultatov. Zavedo naj se končno, da pomeni omalovaževati, izničevati in zanikovati preteklost, razdirati. Pametni ljudje na preteklosti gradijo in jo nadgrajujejo. In samo taki ljudje zaslužijo spoštovanje, podporo in sodelovanje vseh,
ki jim je cilj - družbeni napredek.
3.	Moti nas evforičen naskok, seveda zopet le nekaterih, na vse, kar spominja in opominja na našo narodnoosvobodilno preteklost. Zamerimo republiškemu ministru za šolstvo, ki je »ukazal« preimenovanje šol in občinskemu izvršnemu svetu, ker ponavljajoče predlaga občinski skupščini odpravo imen ulic in trgov, ki nosijo imena partizanskih enot ali udeležencev in organizatorjev upora zoper okupatorja in njegove pomagače in so za vse, kar imamo danes, dali največ - svoje življenje. Ne branimo vse povprek, ne dovolimo le, da se spremenijo tista imena, ki spominjajo na naše celjske rojake, slovenske partizanske brigade - divizije in na nekatere najvidnejše nosilce organiziranega odpora. Za takšno stališče imamo odločno podporo večine organov krajevnih skupnosti in prebivalcev. Občinski skupščini, ki je že dvakrat zavrnila predlagani odlok, izrekamo vse priznanje s pozivom, da po trezni, z revanšizmom neobremenjeni presoji, sprejme le tiste predloge strokovne komisije, ki občane ne bodo vznemirjali in razdvajali. Naj jim bo pri tem v opomin vizionarska misel, ki, se žal uresničuje in ki jo je v davnih vojnih letih v partizanskem Kočevskem Rogu zapisal Edvard Kocbek in objavil v svoji knjigi »Listina«, ki si je zastavil tole vprašanje: »Kdo naj sedanjim in poznejšim rodovom in od nove civilizacije razvajenim ljudem razloži drznost, ki smo od nje gnani skočili v nevarnosti, ki se nam v prejšnjem življenju o njih ni niti sanjalo?«.
S. ŠLANDER in M. ZIDANŠEK Celjski borci VI. in XI. SNOUB
S.O.S. IZ POSTELJE
VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA g. ANTON KORITNIK
Spoštovani gospod Koritnik, rada berem vašo rubriko in mislim, da ste že mnogim pomagali, zato se tudi jaz obračam na vas z mojim vprašanjem. Stara sem dvajset let In po horoskopu sem oven, na žalost pa sem se noro zaljubila v fanta, ki je škorpijon. Ker vem, da takšna zveza ne more biti uspešna, vas sprašujem, kaj naj sploh naredim. Rada bi ga imela, toda bojim se, da bi me izkoristil ali razočaral, saj se to običajno zgodi v takšnih zvezah. Povrhu vsega sva se tudi pogovarjala o najinih spolnih navadah in ugotovila, da sva v marsičem zelo različna, na primer njemu je všeč seksati zjutraj, meni pa ne in podobno. Ali ima vse to sploh kaj smisla?
BLAŽKA
Draga Blažka.
ko me sprašuješ o smislu, ti lahko kaj hitro odgovorim. Moj odgovor je dvainštirideset, in in ga lahko natačno obdelaš v Stoparskem vodniku, vendar dvomim, da ti bo to kaj pomagalo. Posvetiva se torej skrivnostnemu čudežu astrologije.
Draga moja Blažka, moram ti zaupati, da sem, jasno, tudi jaz imel podoben problem v svoji bogati in presunljivih dogodivščin polni preteklosti, a ga tokrat ne bom razkril, ker je dokaj dolgočasen in prav nič poučen. Tvoj primer je namreč mogo bolj zanimiv. Očitno vama zvezde niso naklonjene. O svetu imata popolnoma drugačne predstave, spolne navade imata v prav eksemplaričnem kontrapunktu, vidva pa še kar rineta drug v drugega. Jej, jej, le kaj bi lahko bilo to ?
Menim, da se pojata.
Svetujem vama, da se ne ozirata preveč na astrološka znamenja, ker je vse to en navaden larifari. Nekoč sem hodil s punco in skupaj sva ugotovila, da je ona po horoskopu telica, jaz pa prašeč, kar bi moralo perfektno delovati, pa sva kljub temu potolkla pol stanovanja, preden sva ugotovila, da morda le nisva za skupaj. Zato poslušajta ukaze vajinih src in spolnih žlez, na zvezde pa lahko mislita, ko se bosta objeta sprehajala pod večernim nebom. Kar pa zadeva jutranji seks, ti moram povedati, da je to najbolj ugodna budilka na svetu. Deluje na principu »vaserštand« ali na principu jutranje erekcije. Je točna, zanesljiva in zanesljivo zbudi tudi najbolj trdovratne zaspance. Pa še baterije ne potrebuje.
HOROSKOP	
Oven 21. 3.-20. 4. Dolgčas vam ne bo. Ta teden bo-ste zelo zaposleni, lahko bi se reklo, do zadnjih moči. Vsa pričakovanja boste izpolnili. Ob vsem veselju do dela ne pozabite na dovolj spanja in počitka, sicer bodo težave. Srečne številke 3, 9, 16, 33, 34, 45.	Tehtnica 24. 9.-23. 10. BjiRlH Spričo širokosrčnosti in razume-vanja si boste pridobili ljudi, ki so bili doslej do vas bolj zadržani. V poklicu se boste morali potrjevati. Potrebnega bo veliko dela, da boste uspeli. Previdnost v prometu. Srečne številke 4, 9, 16, 22, 36, 38.
Bjk21..4.—20. 5. V zadnjem času ste precej delali, kar je vplivalo na slabo telesno počutje. Potrebno bo nekaj počitka, šele potem lahko pričakujete nove uspehe. Ob koncu tedna boste srečali zelo zanimivo in koristno osebo. Srečne številke 30, 34, 41, 42, 44, 45.	Škorpijon 24. 10.-22. 11. V prihodnjih dneh vam bo šlo delo ■HUS zelo dobro in lahko od rok. Pridobili si boste naklonjenost sodelavcev. Tudi v zasebnem življenju bo nekaj sprememb na bolje. Odločite se za predlog svojega partnerja. Srečne številke 15, 26, 29, 31,41, 44.
Dvojčka 21. 5.-21. 6. V vaše življenje bodo posegle ne-uSil nadejane okoliščine in vam ogrozile marsikak načrt. Po začetnem razočaranju si boste vendarle opomogli in prišli do zanimivih zamisli. Upoštevajte tisto, da bo jutri bolje. Srečne številke 1,11,29, 33, 37, 42.	Strelec 23. 11.—21. 12. PSI Površni stiki niso za vas, ki iščete MjJ globlja čustva. 0 neki stvari boste spregledali. Na obiranja ne dajte dosti, čeprav boste morali priznati nekaj resnice. Ta teden ne sklepajte nikakršnih kupčij. Srečne številke 2, 9, 11, 13, 27, 44.
Rak 22. 6.-22. 7. Čas je primeren, da pokažete svo-■SS je talente in uresničite načrte. Obeta se vam lep napredek v službi, vendar ne letajte previsoko, da ne bi pristali na trdih tleh. Ne pozabite na zdravje in vitamine. Srečne številke 3, 5, 13, 27, 32, 40.	Kozorog 22. 12.-20. 1. V poklicu vas čakajo zahtevne na-loge, doma prepiri. Denarne težave bodo preprečile nakup, ki tako ne bi bil pameten. Ob koncu tedna se boste zabavali na tuj račun. Koristilo pa bi vam več svežega zraka. Srečne številke 15,23, 24, 31, 39, 40.
Lev 23. 7.-23. 8. B" I J Prihodnji dnevi bodo razburljivi in ImLm zanimivi. 0 vseh mogočih ponudbah raje temeljito premislite dvakrat, preden se boste odločili. Ne upoštevajte nasvetov od strani. Partner pričakuje dosti več pozornosti. Srečne številke 8, 9, 22, 29, 30, 43.	Vodnar 21. 1. —19. 2. IK. ^ Z odkritosrčnostjo vam bo uspelo LiUtt marsikaj, le svojega partnerja ne boste premaknili, a ima prav. Sicer je zdaj čas za spremembo v poklicnem delu. Bodite samozavestni in doživeli boste veliko presenečenje. Srečne številke 1,4, 12, 19, 30, 36.
Devica 24. 8.-23. 9. ■>;	Zaposlujejo vas okultne vede, ne izgubite pa smisla za resničnost. Lahko se zgodi, da boste razočarani V poslovnih odločitvah boste imeli srečno roko. Ne zanemarjajte družine in pazite zlasti na prehrano. Srečne številke 10, 17, 22, 27, 37, 40.	Ribi 20. 2.-20. 3. Dobro bi bilo, da ne bi skušali spremeniti svojega položaja z novimi podvigi. Z več potrpežljivosti boste prišli delj. Pazite na zdravje, ki je resno ogroženo in si predvsem privoščite več počitka Srečne številke 2, 25, 27, 30, 40,
BESEDE PISATELJA
TRUMAN CAPOTE
(...) Predvsem se mi zdi, da večina pisateljev, celo najboljših, žrtvuje kakovostna račun količine. Jaz se ogrevam za nasprotno rešitev. Preprosto, jasno kot vaški potok. Toda sam sem začutil, da postaja moje pisanje pregosto, da porabim tri strani, kadar hočem doseči učinek, ki bi ga moral biti sposoben izvabiti z enim samim odstavkom. (...)
(...) Pisal sem pustolovske zgodbe, kriminalke, veseloigre, in pripovedke, ki sem jih slišal od nekdanjih sužnjev in veteranov iz državljanske vojne. Na začetku je bilo vse skupaj zelo zabavno. Toda, ko sem odkril, da obstaja razlika med dobrim in slabim pisanjem, je bilo zabave konec. Sledilo je še vznemirljivejše odkritje: obstaja tudi razlika med zelo dobrim pisanjem in resnično umetnostjo. Ta je sicer težko opazna, a neusmiljena. (...)
(...) Vrsto let me je čedalje močneje privlačilo novinarstvo kot samostojna umetniško izpovedna zvrst. Za to sem imel dva razloga. Prvič, imel sem vtis, da se po dvajsetih letih tega stoletja v prozi, oziroma v pisanju nasploh, ni zgodilo nič resnično inovativnega; in drugič, novinarstvo kot umetnost je bilo skoraj nedotaknjeno področje, preprosto zato, ker se je zelo malo književnikov sploh kdaj lotilo časnikarskega pripovedništva, kadar pa so se že spustili v to, so se odločili za potopisne eseje ali za avtobiografije. (...)~
(...) Kako lahko pisatelj v eni izpovedni obliki
—	na primer v noveli — uspešno združi svoje vedenje o vseh drugih raznih oblikah, ki jih pozna književnost? ... S tem, ko sem se omejeval na tehniko tiste forme, v kateri sem se izražal, nisem uporabljal vsega svojega pisateljskega znanja
—	tistega, česar sem se naučil iz filmskih scenarijev, dram, reportaž, poezije, kratke proze, novel, romana. Pisatelj mora imeti vse svoje barve, vse svoje sposobnosti razgrnjene na isti paleti, da jih lahko meša (in v primernih trenutkih sočasno nanaša) med seboj. Toda kako? (...)
izbral: Slavko Gaberc
PONATIS ZGODOVINE LIKOVNE UMETNOSTI
Pri založbi Slovenska matica so se odločili za ponatis znamenite Zgodovine likovne umetnosti v zahodni Evropi, ki jo je napisal Izidor Cankar. Gre za eno od temeljnih del slovenske umetnostne zgodovine tudi v sistemskem in terminološkem pogledu, prvič pa je izšlo med leti 1927 in 1951.
Izidor Cankar, po izobrazbi umetnostni zgodovinar, estet in teolog se je uveljavil tudi na področju literature in celo politike. Kot pedagog na ljubljanski univerzi je napisal več strokovnih del, med katerimi izstopata Uvod v umevanje likovne umetnosti in Zgodovina likovne umetnosti, ki je sestavljena iz treh delov, od katerih vsak obravnava veliko, razgibano obdobje, ki je časovno in vsebinsko zaključeno.
Prva knjiga zajema čas od 2. oz. 3. stoletja od leta 1000. V tem razdobju se najprej razcvete starokrščanska umetnost, nato ji sledi umetnost preseljevanja narodov, ter obdobje Merovingov in Karolingov, ki so odločilno vplivali na razvoj sočasnih umetniških tokov.
V drugi knjigi gre za nadaljevanje prve, veže pa se na dve veliki obdobji med leti 1000 in 1400, na romantiko in gotiko. Umetnosti teh dveh stilov Cankar račlenjuje v povezavi z kulturo in filozofijo druge polovice srednjega veka.
Pre izidom je tudi tretja knjiga, napovedana ob koncu aprila, obravnava pa obdobje renesanse.
Boris Gorupič
PROTEST
Društvo slovenskih pisateljev je na svojem občnem zboru 31. marca 1992 sklenilo, da se bo postavilo zoper uvedbo prometnega davka na knjigo. Če sta slovenska vlada, v kateri je nekaj članov DSP in slovenski parlament, v katerem so tudi poslanci, ki so naši člani, oklestila proračun za kulturo in je to siromašenje, proti kateremu smo večkrat protestirali, ostalo birokratsko nepremično, mislimo, da je uvedba davka na knjigo dejanje, ki ne prizadeva samo pisateljev, ampak si naši izvoljeni prestavniki s tem dejanjem kratkovidno žagajo vejo, na kateri sedijo. Saj bi ne sedeli tam, kjer sedijo, če bi ne bilo nekaterih temeljnih del in dejanj slovenske literature. In če bodo taka dejanja s prometnimi davki onemogočena, bo onemogočena že v bližnji prihodnosti tudi dejavnost, ki se imenuje slovenska politika.
Če pa naš parlament in vlada mislita (enak davek so bili prisiljeni črtati že komunisti), da brez te blagovne enakosti ne gre, predlagamo, da se ustanovi poseben fond, v katerega bo šel denar iz prometnega davka na knjige. Denar iz tega fonda naj se nameni za objavljanje novih knjig, ne pa za kakšne dosežke strankarskih prvakov.
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Dane Zajc
OB 55-LETNICI KLUBA NEODVISNIH
SLOVENSKA BARVITOST
V Bežigrajski galeriji so ob 55. obletnici ustanovitve Kluba Neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov pripravili razstavo, na kateri je z enim ali dvema eksponatoma predstavljeno vseh štirinajst umetnikov, ki so sestavljali to pomembno skupino. Razstavljena so dela Zorana Didka, Borisa Kalina, Zdenka Kalina, Staneta Kregarja, Franceta Miheliča, Zorana Mušiča, Nikolaja Omerse, Franceta Pavlovca, Nikolaja Pirnata, Marija Preglja, Karla Putriha, Evgena Sajovica, Maksima Sedeja in Frančiška Smerduja.
Večina Neodvisnih je študirala na zagrebški Likovni akademiji, kjer so se preko profesorjev Vladimirja Beci-ča in Ljuba Babiča seznanili z aktualno umetnostjo francoskega kolorizma. Na nekatere umetnike, predvsem Maksima Sedeja in Franceta Miheliča pa je vplivala tudi socialno kritična umetnost Krste Hegedušiča in umetniška skupina Zemlja.
Leta 1937 se Neodvisni prvič skupaj predstavijo v Jakopičevem paviljonu. Po obdobju ekspresionizma in Nove stvarnosti so prinesli v slovenski prostor nove poglede na umetnost in njihova dela so pomenila osvežitev, ki pomeni tudi pomembno stopnjo v razvoju slovenske umetnosti dvajsetega stoletja. Skupina je delovala do leta 1943, ko zaradi nemogočih razmer ni več mogla delovati, njeni posamezni člani pa so bili aktivni glede na dane možnosti.
Razstava v Bežigrajski galeriji prinaša izbor, ki je značilen za Neodvisne in njene posameznike. Krajina in Cvetje Zorana Didka delujeta z močnimi kontrasti in barva se bohoti v širokih, pastoz-nih nanosih. S portretom Slavka Pengova je pristojen kipar Boris Kalin. Kipec odlikuje skladna in uravnotežena gradnja v prikazu upodobljenca. Tudi njegov brat
Zdenko Kalin je predstavljen s portretom pesnika Alojza Gradnika. V ospredju je Zdenkova nagnjenost k pla-sticizmu in poudarjanju telesnih oblik.
Stane Kregar je začetnik nadrealizma v slovenski umetnosti. Razstavljeni sliki Pogledi na Sv. Petra in Večer v maju še ne odražata teh tendenc, ki jih je razvil pozneje v petdesetih letih, temveč sta zavezani tradicional-nejšemu odnosu do motiva. Trnovo in Sv. Barbara v Halozah sta platni, karakteristični za Franceta Miheliča v obdobju sodelovanja z Neodvisnimi. Iz njih veje romantična nota, lirično razpoloženje, ki se pojavlja v celotnem njegovem delu. Dva ubrana mo-
tiva Vodnikov trg in Valvasorjev trg predstavljata Zorana Mušiča. V slikah je delno že uporabljen model abstraktnega oblikovanja, sicer pa pritegne pozornost zanimiva in bogata uporaba barv.
Od Nikolaja Omerse je razstavljen pogled na Žabjak in portret Karla Putriha. Platni kažeta skrbno pretehtan odnos do kompozicijske gradnje in uskladitve različnih,


' mv
■ ,
-	jr
^ f	Vi*.


partikularnih enot. Eden od najznačilnejših slovenskih krajinarjev France Pavlovec je predstavljen z dvema deloma. Savski motiv in Budnica sta naslikana na način poetičnega realizma in napovedujeta njegovo poznejše slikarstvo. Portret v bronu Ivana Jelačina je izdelal Nikolaj Pirnat, ki se je uveljavil tudi kot grafik in ilustrator, mnogo dobrih ocen pa je dobil za psihološko prepričljive kiparske portrete. Delo Marija Preglja Na Ljubljanici že kaže njegova nagnjenja k iskanju ekspresionističnega izraza, ki ga pozneje dovrši in ustvari enega od najkvalitetnejših opusov v slovenskem povojnem slikarstvu.
Kolporter Karla Putriha je v času nastanka leta 1940 požel dobre kritike. Plastika opredeljuje Putrihovo kiparstvo v smislu analitičnega, poglobljenega portreta. Tudi sliki Evgena Sajovica Kurja vas in Karlovški most sta značilni za njegovo sodelovanje z Neodvisnimi. Preveva ju harmonična spokojnost in idealistično naravnan plene-rizem. Krajini Maksima Sedeja Gallusovo nabrežje in ljubljanska veduta sta primer razgibane in sproščene uporabe barve, ki priča o umetnikovem preučevanju svetlobe in njenih učinkov. Portret Zvoneta Miklavčiča je izdelal Frančišek Smerdu in kaže veliko spretnost v oblikovanju materiala in intimen, liričen prikaza portretiranca.
Videti zopet Neodvisne skupaj je pravo majhno doživetje in treba je reči, da je takšnih retrospektiv vse premalo v naših galerijah.
Boris Gorupič
300 LET GIUSEPPA TARTINIJA
JUBILEJ VIOLINSKEGA VIRTUOZA
S slavnostnim koncertom Simfoničnega orkestra Slovenskega filharmonije pod vodstvom italijanskega dirigenta Paula Baronija so sredi preteklega tedna v piranskem avditoriju ob prisotnosti visokih gostov na čelu s predsednikom predsedstva Republike Slovenije Milanom Kučanom proslavili 300-letnico rojstva velikega skladatelja Giuseppa Tartinija.
Kulturni minister dr. An- skem kontekstu. Po lanskem drej Capuder je v svojem na- obeleževanju Gallusa in govoru poudaril, da Sloveni- Plečnikovem jubileju, ki ga ja s Tartinijevim koncertom bodo praznovali prihodnje pričenja novo serijo priredi- leto, je letošnje leto v zname-tev, ki nas ohranjajo v evrop- nju Tartinijevega jubileja. Ob
tem je kulturni minister zaželel, naj bo to leto sožitja med dvema narodoma.
Na razstavi v preddverju avditorija so si obiskovalci lahko ogledali več primerkov nove slovenske violine tarti-ni, plakate, kozarce, Tartinijev portret, novo stekleničko za vino picoli in novo slovensko znamko Tartini. Z vsemi temi elementi celostne podobe Tartinijevega jubileja, ki so jih izdelali po zamisli obli-
kovalca Oskarja Kogoja, naj bi Slovenija skozi violinskega virtuoza italijanskega rodu, ki se je rodil v Piranu, letos predstavljala tudi svojo kulturo.
Milan Kučan in slovenski ministri so si pred koncertom ogledali tudi skoraj dokončani Tartinijev trg, ki ga prenavljajo po načrtih arhitekta Borisa Podrecce.
E. Š.
ISAAC ASIMOV
UPOZURILO 0 SAMOUNIČENJU
Isaac Asimov, katerega pogled je bil vselej uperjen v bodočnost, je s svojo smrtjo postal preteklost, ostalo pa je več kot tristo knjig tega nadarjenega in plodnega pisca. In če Borges ni dobil Nobelove nagrade zaradi domnevnega koketiranja s fašizmom, Henry Miller ne zaradi pornografske domišljije, je Isac Asimov brez najvišjega literarnega priznanja ostal, ker je svojo ustvarjalno domišljijo posvetil robotom in medplanetarnim razsežnostim.
Isaac Asimov se je rodil leta 1920 v židovski družini v Rusiji. Ko so mu bila tri leta, je z družino emigriral v Združene države Amerike, končal
tam študij biokemije in se ukvarjal z različnimi znanstvenimi disciplinami, z največjimi črkami pa ostaja zapisano njegovo ime v znanstveni fantastiki.
Med njegove najbolj znane knjige sodijo Še sveže v spominu, Opus 100, Opus 200, Jaz, robot, Konec večnosti, Pod železnim nebom. Ob tem je pisal študije o Shakespearu, Byronu, Kiplingu, razmišljanja o religiji, helio-grafiji in še o marsičem drugem.
Največ časa je prebil v svojem newyorškem stanovanju na Manhattnu in ustvarjal, ustvarjal, fantastično predan pisanju, discipliniran in pripravljen iz tedna v teden
dnevno prebiti za pisalno mizo najmanj po sedem ur.
A ni pomembno le to, da je Isaac Asimov ustvaril očaru-joč in velikanski opus, v svojih knjigah je nenavadno pronicljivo postavljal vprašanja
o smislu ali nesmislu naše z antropocentrizmom ogrožene civilizacije. Kot nekoč Verne je tudi Asimov dokazal, da je velik korak pred drugimi, doumel je velikanske možnosti osvajanja meseca, definiral je tri zakone robotike, a hkrati opozarjal, da človeštvo kaj lahko samo postane svoj najbolj idealni iztrebljevalec. Dovolil si je celo takšno bogokletnost in dopustil možnost o morebitnem injeciranju življenja v robotski skelet.
V nekem intervjuju je izrazil željo, da bi dočakal konec drugega tisočletja, a prej zaradi svoje skepse kot zaradi pričakovanja boljših časov.
E. S.
NOVf i DOBA
__________
DEJAN BAUMAN:
PRI HAJDUKU NI KRUHA
Dejan Bauman, enaidvajsetletni nogometaš, doma iz Celja, Hajdukov igralec, je trenutno na posoji v mariborskem nogometnem klubu Branik in je najperspektivnejši mladi igralec slovenske nogometne lige.
Dejan, kdaj si spoznal, da je žoga okrogla, kdaj si se začel zanimati za nogomet?
»Z nogometom sem začel pri dvanajstih letih, kot pionirček pri celjskem NK Kla-divar. Za sam nogomet me je navdušil oče, ki je bil tudi sam nogometni trener. Takrat sem kar štiri sezone igral pri celjskem Kladivarju, kasneje, kot mladinec, sem eno sezono igral pri NK Šoštanj. Od tam sem odšel v SCT Olimpijo, kjer sem igral pol leta. Nato sem se vrnil v celjski Kladivar, kjer sem zopet igral, vendar samo eno sezono, saj sem začel pri mariborskem Braniku. Igro sem moral prekiniti zaradi vojaščine.«
Tudi med služenjem vojaškega roka si se ukvarjal z nogometom. V Beogradu si bil celo tepen od navijačev Crvene zvezde, saj so te zamenjali z Zvonimirjem Bo-banom, ki ti je resnično zelo podoben!
»Vojaški rok sem služil v Beogradu. Bil sem v športni četi, ki se je imenovala JNA Team. S kapetanom Dinama, Zvonimirjem Boba-nom sva si res zelo podobna. Zaradi njega sem bil tudi tepen. Vse je zgodilo tako hitro, da se komajda spomnim. Izstopil sem iz hotela »Mladost« v Beogradu, ko sem po nekaj metrih za seboj zaslišal kletvice in grozeče provokacije v stilu: »Ustaš, pe-
der...«. Takoj sem vedel, da nekaj ni v redu. V trenutku, ko sem se ozrl, so me začeli tepst. Grozili so mi celo s pištolo. Nisem jih štel, vendar kolikor se spomnim, jih je bilo okoli osem, približno enake starosti kot jaz. Seveda nisem imel časa za pojasnjevanje, pobegnil sem, saj se s tolikimi nisem imel namena pretepati.«
Kako je bilo s tvojo nogometno kariero po služenju vojaškega roka? Splitski Hajduk te je kupil za 150.000 DEM?
»Ko sem iz Celja prestopil v Maribor, to je bilo po šestih neuspešnih mesecih pri Olimpiji, mi je NK Branik iz Maribora dal »na roke« 5.000 DEM, od Hajduka pa je kasneje zahteval 150.000 nemških mark.
V Hajduku sem začel igrati meseca junija leta 1990. Tehnični direktor splitskega Hajduka Juriča Jerkovič je pisno obvestil mariborski Branik, da so Splitčani voljni izplačati odškodnino zame. Hajduk je moral odšteti 150.000 DEM. Sezona in pol pri NK Hajduk ni bila preveč dobra. Najprej sem treniral pri Peru-zoviču. Stanoval sem v hotelu, kasneje sem dobil manjše stanovanje. Menjava prvega trenerja je prišla zelo hitro. Pri Skoblarju so se vsi igralci morali znova in znova dokazovati. Na enem izmed treningov me je poškodoval La-
lič, nastradali so ligamenti in meniskus'na desni nogi. Bil sem tudi na operaciji v Banja Luki in na okrevanju na Iga-lu. Počasi sem se vrnil v moštvo, vendar sem odigral le dve prvenstveni srečanji (Sloboda in Vojvodina). Ko je Poklepovič postal šef, sem stalno sedel na klopi. Začel sem se počutiti nezaželenega, zato sem zaprosil, da me spustijo za šest mesecev. Tako sem prišel nazaj v Branik.
Treningi pri Hajduku so najbolj podobni razgibavanju in še zdaleč ne vadbi ekipe, ki igra v evropskem pokalu. Tudi denarja ni bilo.«
Kolikor vem, si imel tudi tuje ponudbe?
»Sem, ampak Maribor mi je ponudil idealne pogoje za pol leta. V Hajduku se mi je iz dneva v dan bolj zdelo, da posameznike sploh ni zanimalo, kaj delam. Čudi me samo to, ali se je Hajduku splačalo dati zame toliko denarja, kljub temu, da za njih nisem odigral niti ene poštene tekme. Ne razumem, zakaj me Poklepovič ne mara. V zadnjem času sem začel izgubljati voljo do igranja, saj sem vedel, da zame pri Hajduku ne bo kruha. Izgubil sem eno leto. Še vedno sem Hajdukov igralec, saj sem nanj vezan s pogodbo za dve leti in pol.«
Po letu in pol se je Dejan Bauman vrnil v mariborski NK Branik, kjer bo poskušal skupaj z ekipo osvojiti prvo mesto v Slovenski ligi.
Božena Balaš
Dejan Bauman, najperspektivnejši igralec Slovenske nogometne lige
SO Ml MEZMI KES HA ISTI BAKKI KOT ŠKOLJČ IH ŽAKELJ,
Piše: Vinko Blatnik
Gruppenfiihrer Rosener: »Kdor misli, da svoje prisege ne bo mogel dajati...«
Kdor ni discipliniran, kdor ni pokoren, tudi ne more biti zvest. Zakaj le oni je zvest, ki je pokoren in discipliniran. Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. Ko prisegate, se zavedajte, da ste vstopili v novo razdobje svojega življenja. Kdor misli, da svoje prisege ne bo mogel dajati, mu dajem priložnost, da odide, ne da bi mu kdo to zameril. Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka«.
Tudi Leon Rupnik je Sloveniji obetal Hitlerjevo Evropo in ne kakšne druge, kaj šele demokratično urejeno, svobodno, v kakršno se Slovenci vključujemo danes. Kot poroča list Slovensko domobranstvo, je 24. septembra 1944 slovenskim domobrancem zabičal: »Od vašega zadržanja in mere vaše pripravljenosti pa bo tudi odvisno, kakšno mesto bosta naš narod in naša domovina zavzela v družbi narodov na novo urejene Evrope«. In ob koncu 1944. leta še enkrat: »Ker smo evropski narod, mora tudi naša dežela sodelovati v boju za novo Evropo,
v	katerem nam je zaradi načelnosti, prvenstva in žrtvovanja zgled Nemčija.«
Dr. Stanko Kociper: »Adolf Hitler bo uresničil pravi socializem v vsej Evropi«
Prof. dr. Stanko Kociper je v daljši razpa-
vi	»Evropa in boljševizem« (SD, št. 2, 17. 8. 1944) zapisal: »Gospodarski razvoj Evrope
je služil samo interesom ameriško-židov-skih kapitalistov, ki so ga znali izrabiti v lastno korist, ter boljševiški razkrojevalni politiki... Velika ura nove Evrope in novega socializma se bliža. Socialna politika nemške države potrjuje, da bo Adolf Hitler uresničil pravi socializem v vsej Evropi«. V tretji številki Slovenskega domobranstva, 31. 8. 1944 pa je prišel do naslednje ugotovitve: »Imamo samo eno izbiro: ali pogin v boljševizmu ali ustanovitev nove Evrope, enotnosti in svobode, Evrope kulture in resničnega socializma.«
In kako so na takšna prikazovanja slovenskega domobranstva, da bi do kraja služili Hitlerju, reagirali predstavniki begunske vlade v Londonu in zahodni zavezniki?
Navedimo samo dva primera: nagovor duhovnika dr. Alojzija Kuharja po londonskem radiu domobrancem, v katerem jih - pod vtisom naglo se spreminjajočih vojaških in političnih razmer - skuša odvrniti od sodelovanja z Nemci - in vsebino letaka, ki so ga spomladi leta 1944 zavezniška letala trosila nad Slovenijo.
dr. Alojzij Kuhar: »Borba proti OF je borba proti lastnemu narodu«
Govor duhovnika dr. Alojzija Kuharja, London, 11. septembra 1944 (BMT): - Danes bi se rad obrnil posebej na vas, slovenski fantje, ki se nahajate v vrstah takozvanih
domobrancev. Prepričan sem, da ste že s svojim razumom dovolj spoznali in svojih srcih začutili, da mesto, na katerem se nahajate, ni vaše mesto, in da opravljate delo, ki se ga iz dna svoje krščanske duše sramujete.
Rekli so vam, da se borite za vero. Poglejte, kaj je nemški nacizem storil z milijonom Slovencev. Kaj je ostalo od naše vere, naših cerkva, domov in društev?! Vse je Nemec strl in sedaj vzgaja našo mladino v poganstvu. Skupaj z Hitlerjem - za vero? Kdor vam je to govoril, ni govoril resnice. Deset milijonov katoličanov preklinja Hitlerja in njegovo poganstvo.
Rekli so vam, da se borite proti komunizmu. Naša katoliška cerkev v vsej svoji zgodovini bojev ni krive vere premagala s prelivanjem krvi, razen svoje lastne. Da, v OF so komunisti, in tega nihče ne taji. Tudi OF danes ni več strankarsko komunistično gibanje: OF je danes narodno gibanje, ki je le pod komunističnim vplivom. Borba proti OF ni borba proti komunizmu, je borba proti lastnemu narodu, ki se bori za svojo svobodo. Položaj v domovini sem nepristransko obrazložil velikemu katoliškemu učitelju v Oxfordu, bivšemu prijatelju prof. Erlic-ha. On je stvar proučil in premolil ter odgovoril: »Pod nobenim pogojem in v nobenem primeru ne smemo mi, katoličani, stati ob strani v boju za narodno osvobojenje, in jaz ne poznam načei krščanske vere, ki bi odvezala katoličane, da pomagajo sovražniku naroda proti svojim lastnim rojakom. Ne pozabite, da ni nemški nacizem nič manj brezbožen, kakor komunizem, a je celo bolj nevaren s tem, da drugim naznanja, da se bori za vero. Takozvani katoliški učeniki vel6, da zahteva katoliška vera, naj verniki pomagajo sovražniku svojega naroda, ki da se bori za svobodo. To je resnica in lažne so trditve, da boj za ohranitev vere zahteva od koga, da je dolžan prelivati bratovo kri.«
Se nadaljuje
NOVOMEŠKI REVOZ OB POL MILIJONA TOLARJEV
ZMIKAVT Z AVTORADII
Novomeški Revoz je kljub spretnim policajem in budnim varnostnikom nenavadno hvaležna tarča raznih tatov in tatičev, saj skoraj ne mine teden, da ne bi od tam izginili takšni ali drugačni avtomobilski deli. Tokrat so lopovi natančno vedeli, kaj iščejo in kje bodo želeno našli.
Dobro obveščeni zmikavt se je odpravil naravnost v priročno skladišče novomeškega Revoza na Grmu. Vlomil je in odnesel s seboj kar petintrideset kvalitetnih avto radiev, pet znamke Grunding in trideset znamke Phillips. Vrednost ukradenih aparatov ni od muh, skupaj jih ocenjujejo na 450 tisoč slovenskih tolarjev.
Istega dne je bil na delu v Revozu uspešen še en tat. Tudi ta je vedel, kaj išče. Neopazno je stopil v eno od pisarn podjetja, odprl predal pisalne mize in iz njega vzel natanko 85.600 tolarjev. Lep zaslužek za en sam obisk v pisarni.
MADŽAR VOHUNIL ZA JUGOSLAVIJO___________________
Madžarsko državno tožilstvo je sporočilo, da bodo v kratkem sodili nekemu častniku madžarske vojske, ki je obtožen vohunjenja za jugoslovansko obveščevalno službo. Preiskava je razkrila, da je Rudolf Szanto posredoval podatke o vojaških enotah bivše Sovjetske zveze in Madžarske jugoslovanski vojaški obveščevalni službi in sicer od leta 1979 do januarja 1991, ko so ga aretirali. Obtoženi je služboval v protiletalskih in letalskih enotah. Sojenje se bo začelo čez nekaj tednov.
PONAREJEVALEC
UMETNIN
Kaže, da je ponarejanje umetniških del zelo donosen posel, vendar pogosto kratkega daha. Po triletnem iskanju so v Lyonu prijeli 33-letnega Francoza Jeana-Luca Balanda, ki ga sumijo ponarejanja in razpečevanja umetnin velikih mojstrov sodobnega francoskega slikarstva.
Preiskavo so pričeli marca leta 1989, ko so Utrillovi dediči posumili v pristnost ene njegovih slik, ki so jo na neki dražbi ponudili za 1,8 milijona francoskih frankov. Kmalu zatem so policisti dve platni, ki so ju pripisovali Utrillu, zaplenili. Na dveh drugih dražbah so odkrili risbe in analize so vnovič pokazale, da so ponarejene.
SINGAPUR
S POLICIJO
NAD KADILCE______________________
Narod v Singapuru mora postati narod nekadilcev. Oblasti so sprejele novo zelo strogo zakonodajo zoper kadilce, podvojili so mandatne kazni za kršilce. Potnike, ki si v javnih prevoznih sredstvih drznejo prižgati cigareto, preprosto vržejo ven. Če kadijo na javnih mestih ali v javnih ustanovah, plačajo globo tisoč singapurskih dolarjev, kar je zajetna vsota 610 ameriških dolarjev.
Odgovorni so tudi direktorji zavodov, ki kajenje dopuščajo, trmaste sodelavce, ki s cigaretnim dimom ne prizanašajo sodelavcem, pa odstranijo z nič kaj nežnimi policaji.
EXPORTER d.o.o. - Izola
UVOZ - IZVOZ
-	REZERVNI DELI TEHNIČNE OPREME
-	ČISTILA IN ŠAMPONI PRIZNANE FIRME
SVNCHEM S.p.A
IZ ITALIJE
-	TUNE V KONZERVI, TESTENINE, PIŠKOTI
PRODAJA NA VELIKO ZA TOLARJE TEL./FAX. 066/62-747
NEDOLŽEN V PRAVOSODNIH MUNIH
KDO BO POISKAL >MARIČK0<
Leta 1988 je Stanislav Z. iz Štor prišel k svoji prijateljici Alenki B. v Celje in ji povedal, da ima avto znamke mercedes, ki bi ga rad registriral. Alenka je zgodbo povedala Lidiji K., zaposleni na celjski občini. Ta je čez čas sporočila, da je možno poskrbeti za prometno dovoljenje in registrske tablice. Potrebno pa je plačati, v markah in dinarjih. Stanislav Z. je prinesel oboje. Ker ni bilo dovolj, je pozneje prinesel še video rekorder.
Potem se je vmešala policija. Zasegla je prazno prometno dovoljenje, registrske tablice, Lidija K. je dala tudi denar, ki ga je hranila na občini. Lidija je povedala, da je dobila prometno dovoljenje in tablice od »Maričke« z oddelka za promet na celjski občini, denar pa od Alenke B.
In tu se je zasukalo v čudno smer. Policija je priprla Borisa Šketa, roj. 1938, iz okolice Žalca, šefa prometnega oddelka na občini Celje. Stekel je postopek. Le proti njemu I Pet tednov je bil Šket priprt. Vsi tisti iz zgodbe, ki smo jo zapisali na začetku, so postali zgolj - priče.
Borisu Šketu so v postopku dokazali le to, da je na željo Alenke B. prišel pogledat mercedes. Menil je, da je ukraden in je Stanislavu Z. priporočil, naj se ga znebi in ustrezno ukrepa. Boris Šket je bil lani po obtožnici iz leta 1989 za del očitanih kaznivih dejanj, zlorabil naj bi tudi položaj, oproščen, za kaznivo dejanje sprejema podkupnine, prav tako, oziroma v enem primeru je sodišče obtožnico javnega tožilca zavrnilo. Po pritožbi je prišlo letos do novega sojenja in Boris Šket je bil dokončno oproščen. Sodba je že pravnomočna.
Zanimivo je, da so UNZ, tožilstvo in sodišče poznali celo zgodbo. Nobenemu ni uspelo najti, kdo je »Marička«, nihče se ni ukvarjal z ukradenim mercedesom. V sodni mlin ni prišel Stanislav Z., ki je plačilo, z namenom, da bi dobil registracijo, izročil Lidiji K. Tudi ta ni bila
deležna preiskave, čeprav je priskrbela prometno dovoljenje in tablice, vzela denar. Tudi Alenko B. niso vznemirjali, čeprav je bila posrednik med Lidijo K. in Stanislavom Z.
Je pa sodišče ugotovilo, da je delavec UNZ na osnovi »indicev«, torej ne dokazov, menil, da je krivec Boris Šket. Ugotovili so tudi, da je do prometnih dovoljenj, praznih, lahko prišel vsak zaposlen na oddelku. Obravnava je pokazala, da so priče imele interes, da druga drugi pomagajo. Sodišče je tako
menilo, da je Boris Šket postal žrtev takšnih interesov.
Zgodba najbrž ni končana. Boris Šket, ki se je zaradi posledic kazenskega postopka tudi zdravil, bo nedvomno lahko izterjal odškodnino in si nasploh skušal oprati dobro ime. Ni pa videti, da bi se kdo ukvarjal s pravimi krivci. Bo morda prišlo do ugotovitve, da je sodni pregon zoper tiste, ki so plačali, sprejeli denar, priskrbeli tablice, dovoljenje, bili posredniki med enimi in drugimi - zastarel?
Z. Kochanovvski
VOJNA V PRAŠKEM PODZEMLJU
RUSI PRIHAJAJO
Češkoslovaška policija, ki se zaradi naraščajočega kriminala duši v delu, se mora v zadnjih mesecih spopadati še novim zlom. V podzemlju prestolnice se pojavljajo organizirane bande iz bivše Sovjetske zveze, ki si skušajo za vsako ceno pridobiti nadzor nad ključnimi teritoriji. Za zdaj osvajajo tržišče predvsem s spominki, ostanki vojaške opreme bivših sovjetskih vojakov in belim blagom.
Obračuni med domačimi in prihajajočimi kriminalci so zelo krvavi. Pred kratkim so sredi turističnega centra v neposredni bližini Karlovega mostu našli ubitega mladega Rusa, ki je ponujal embleme, našitke, čelade in uniforme, skoraj hkrati pa so v predmestju neznanci z nožem težko ranili nekega Ukrajinca, kar naj bi bilo po mnenju policijskega kome-sariata šele napoved prave vojne med kriminalci.
Rusi so v svoje roke že prevzeli oderuške posojilnice in si prisvojili dve najpomembnejši strateški točki v praškem podzemlju. Seveda jim ni lahko. Če hočejo na praških ulicah prodajati sovjetske izdelke, bodisi vojaške uniforme bodisi ure, steklenice šampanjca ali konzerve s kaviarjem, se morajo prebijati skozi skupnosti mnogih držav, ki že imajo svoj prostor v Pragi.
Izdelke prodajajo po dokaj
enotnih cenah. Za čelado Rdeče armade zahtevajo 20 dolarjev, za »babuške«, lesene lutke z likom Gorbačova ali Jelcina, od 30 do 40 dolarjev, za konzervo kaviarja pa okrog 10 dolarjev.
Mafija, ki šteje že več stotnij iz bivših sovjetskih republik, med njimi je precej veteranov, vojakov iz afganistanske vojne, je zelo kruta in brezobzirna, življenje za njih sploh nima cene. Gre za denar. Ruski »botri« razpolagajo z velikanskimi zneski dolarjev in njihove družine živijo na veliki nogi. Dnevno prihajajo z vlaki k njim nove moči.
Drugačne vsebine je boj med prostitutkami. Praško
podzemlje se s prihodom tujcev iz Zahodne Evrope polni s tujkami iz Vzhodne Evrope. Na stotine, v posebnih šolah izobraženih »varietejskih dam«, je prestopilo korak z zabaviščnega odra na posteljni rob. Ogrožene domačinke so v začetku celo prijateljsko pomagale kolegicam iz »bratske Sovjetske zveze«, s poplavo estradnih umetnic, ki so najprej samo rušile utrjeno ceno belega blaga, pa so že potisnjene povsem na rob, spet v bedo. Praga postaja za trde Nemce in jodlajoče Avstrijce to, kar je za Japonce Singapur ali Tajska.
K. L.
USPEH AMERIŠKIH PRIVATNIH ZAPOROV
REŠETKE KOT TRŽNO RLAGO
Vodenje privatnih zaporov je v ZDA vedno ugodnejši posel, ki ima blagodejne učinke tudi na državni proračun in denarnice davkoplačevalcev. Pojavljajo pa se posamezniki, ki se ne strinjajo s takšnim kazenskim konceptom.
Čeprav so bili privatni zapori uvedeni že v osemdesetih letih, so po podatkih glavnih kompanij v tem sektorju opazni dobički šele pred kratkim. Correction Corporation of America (CCA), ki vodi dvajset ameriških zaporov z 7000 posteljami, je v letu 1990 ustvarila 1,6 milijona
dolarjev dobička, letos pa pričakuje bruto promet stotih milijončkov. Njihove usluge so hitre, poceni in fleksibilne, nudijo zabavo, pouk in resocializacije zapornikov.
Privatniki imajo pravico do izvajanja vseh aktivnosti: od stražarjenja, priprave hrane
do izvajanja dnevnih obveznosti zapornikov znotraj ustanove.
V privatnem sektorju trenutno prestaja kazen 16.000 zapornikov, do konca leta se jim bo pridružilo še 6000 novih, kar predstavlja le 1,5 odstotka od vseh, 1,1 milijona ameriških zapornikov.
Privatni zapori se splačajo, saj vladi omogočajo 15-od-stotno zmanjšanje stroškov,
ki nastanejo zaradi občutno cenejšega dnevnega vzdrževanja zapornika, ki v federalnih zaporih znaša 44,90 dolarjev. Pristaši javnih zaporov so prepričani, da kazensko delovanje pripada vladi in ne podjetnikom, Ameriška zveza za državljanske pravice (ACLU) pa svari pred nevarnostjo, da bi privatni zapori zaradi profita zapornike zadrževali dlje, kot je potrebno.
NOVf^OBA
wf
^iiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiii^
1 NABRADE ZA ZVESTOBO NAGRADE ZA PRIJATELJE I
VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAŠE STARE IN NOVE NAROČNIKE
Začenjamo z veliko nagradno igro NOVE DOBE, v kateri lahko sodelujete vsi, ki ste se že naročili ali se še boste nbročili na naš časopis. Pri žrebu bomo upoštevali vse naše stare in nove naročnike, ki imajo plačano naročnino za najmanj tri
mesece.
1.	nagrada - TV sprejemnik
2.	nagrada - Videorecorder
3.	nagrada - Glasbeni stolp In 10 tolažilnih nagrad.
Preverite, če ste že naš naročnik!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
IZRAELSKI MOSSAD PRIPRAVLJA MAŠČEVANJE
NEZMOTLJIVI UBIJALCI
V noči med 14. in 15. februarjem so pripadniki proiran-skega Islamskega džihada v bližini nekega izraelskega taborišča med spanjem poklali tri rekrute. Izrael se je hitro in neusmiljeno maščeval dan kasneje, zbombardiral kolono avtomobilov in ubil nedotakljivega šejka Abasa Musavija, znanega kot Abu Jaser. Džihad je silovito reagiral, v Ankari podtaknil bombo oficirju obveščevalne službe in 17. marca dvignil v zrak izraelsko ambasado v Buenos Airesu. Sedaj napadalci nedvomno trepetajo, kakšno kruto povračilo jih čaka, kajti izraelska obveščevalna služba Mossad ne pozna milosti.
Jaser Arafat se je iz puščavskega viharja vrnil živ in zdrav in tokrat očitno ni bil žrtev izraelskega maščevanja, ki ga izraelska obveščevalna služba Mossad nedvomno skrbno pripravlja. Nejasnost je trajala kar petnajst ur, Izraelci so bili skrivnostni, zaradi morebitne Arafatove smrti pa prav nič žalostni.
Izraelci vračajo strahovito in dosledno, hladno, premišljeno in brezbrižno. Samo spomnimo se, kako so maščevali pobite izraelske športnike na olimpijskih igrah v Munchenu. Pet let so izraelski vohuni po vsej Evropi in bližnjem vzhodu načrtno iskali vse vpletene Palestince in jih drugega za drugim iz oči v oči na cesti, v hotelu, v restavraciji, doma, v avtomobilu ali v liftu hladnokrvno s točno odmerjenimi streli na mestu usmrtili. Kaj pripravljajo v teh dneh?
Mossad ima tajno in povsem samostojno operativno enoto, ki jo sestavljajo po potrebi in v njej nikoli ni več kot dvesto mož. Leta 1987 so jo ojačali s komandosi, znanimi pod imenom Samsonove lisi-je, ki izvrstno poznajo šiitsko
mentaliteto in govorijo vse njihove dialekte. Udarno enoto sestavljajo vrhunski specialisti in posebno načrtovane formacije z vsestransko izurjenimi agenti, ob njih
pa so eksekutorji, pirotehniki, radijski tehniki in zdravniki.
V udarni formaciji Mossa-da je pet skupin, vsaka nosi svoje ime in ima specifične zadolžitve. V timu Aleph so izključno likvidatorji, oboroženi z lahkim, prenosnim, a zelo učinkovitim in natančnim strelnim orožjem. Agenti skupine Beth skrbijo za varne in prikrite umike iz sovražnikovega ozemlja. Agenti in agentke skupine Heith so zadolženi za najemanje stanovanj, avtomobilov in po
legalni poti uredijo vse potrebno. Najtežjo nalogo ima skupina Ayin, katere člani odkrivajo in identificirajo ljudi za likvidacijo. Izredno jim izurijo spomin, brez predaha morajo delati ves dan, preživeti z nekaj uricami spanja, privajajo jih na lakoto in jih naučijo bliskovito reagirati v najbolj nemogočih situacijah. V peti skupini, imenovani Qoph, so šifranti in mojstri prisluškovanja.
Mossadov bojni stroj je likvidatorska skupina Aleph, skupina nezmotljivjh, neprizadetih ubijalcev. Žrtev običajno ustrelijo v hrbet v levo lopatico natančno v srce, iz neposredne bližine pa v trebuh. Če se jim za smrt določeni približa iz oči v oči, namerijo enkrat v grlo in drugič v čelo.
Za razliko od svojih sovražnikov izraelski vohuni vselej spoštujejo dve nenapisani pravili. Človeka ubijejo s strelom, hitro in tiho, ne da bi podaljšavali njegovo agonijo. In v času dejanja se popolnoma obvladajo, posel opravljajo z enako ravnodušnostjo kot običajni smrtnik pohodi mravljo, pri tem ne uživajo in se tudi ne kesajo.
Izraelski krvniki opravljajo maščevanje prepričani, da je to pošteno in plemenito delo v korist države in naroda. To je njihov motiv, gibalna sila, močnejša od vsakega denarja. In kadar so prepričani, da je nekdo kriv, ne poznajo milosti.
KRIZA OBOROŽEVALNE INDUSTRIJE
OROŽARNE SO POLNE
Oboroževalna Industrija v svetu se sooča s hudo krizo, do katere je pripeljal predvsem zlom Sovjetske zveze in bloka njenih zaveznic. Kot je sporočil Stockholmski inštitut za mirovne raziskave, trgovanje z orožjem že od leta 1987 nezadržno upada.
Najvišjo raven je proizvodnja orožja dosegla v začetku osemdesetih let, saj sta takrat še obstajali dve nasprotujoči si supersili in njuna stopnjevana oboroževalna tekma. Nato pa je vojaška industrija izgubila glavnega odjemalca z razpadom varšavskega pakta, države tretjega sveta, ki se sicer za orožje zelo zanimajo, pa ga ne morejo plačati. Razpad vzhodnega bloka je seveda močno vplival na ZDA, največjo svetovno proizvajalko orožja. V tej državi so dosedaj v oboroževalni industriji ukinili 30.000 delovnih mest, odpuščanje delavcev pa se še nadaljuje. Ravno tako se bo tudi v vzhodni Evropi, kjer je bilo leta 1985 zaposleno v oboroževalni industriji kar 1,5 milijona delavcev, zmanjšalo njihovo število kar za 900.000. Krizi na tem področju se ni uspela izogniti niti Švedska, ki bo v svoji največji tovarni orožja, v kateri je zaposlenih 6600 ljudi, do leta 1993 morala odpustiti 2100 delavcev.
Tudi zalivska vojna ni na tem področju prinesla pričakovanega olajšanja. Tako je vlada ZDA skušala na račun uspešne zalivske vojne v parlamentu zagotoviti dodatna sredstva za proizvodnjo patriotov, F-15 in tankov Abrams, ki so se izkazali v tej vojni, vendar ji to ni uspelo.
Po podatkih mednarodne organizacije za delo s sedežem v Ženevi je bilo leta 1990 v vojaški Industriji po vsem svetu zaposlenih kar 55 milijonov ljudi. A kot smo videli, se bo to število v naslednjih letih, če se bo svetovni proces razoroževanja nadaljeval, krepko zmanjšalo.
Zaradi tako zaostrene situacije si vlade posameznih držav In vodilni v vojaški industriji na vsak način skušajo najti odjemalce. Posebej poudarjajo primer nekdanje sovjetske, sedaj ruske letalske industrije, ki se s pravim tržnim nastopom skuša Izogniti propadu. Vendar tudi takšen agresiven nastop ni uspel prepričati Švicarjev, da bi se odločili za nakup Miga-29, saj so pogajanja o nakupu teh letal propadla.
NOVA DIMENZIJA V PROFESIONALNEM RAČUNALNIŠTVU
❖
ma AREAL	AREAL
4 Zanesljiv in izmenljiv trdi disk + Komercialno zanimivo _
NOV TRDI 2,5" DISK
Visoka tehnologija našega ameriškega partnerja ter naše znanje in izkušnje, dajejo kontrolirano varnost vašim računalniškim podatkom.
r BI rdi diski so najbolj drag in kritičen element vsakega računalnika. V kolikor se pokvari ali pa je dostopen nepoklicanemu uporabniku, lahko nastane na uporabnikovih podatkih, spravljenih v takšnem disku nepopravljiva škoda, oz. ti podatki lahko pridejo v neprave roke. Do okvare pride v večini slučajev zaradi kratke življenske dobe večine starejših in tudi novejših diskov. V zadnjem času pa so te okvare še zlasti pogoste na prenosnih računalnikih, ki se močno uveljavljajo, saj so le ti izpostavljeni stalnim tresljajem in sunkom, kar je lahko fatalno za vgrajeni disk in v njem spravljene podatke.
Podjetje VEDA je na sejmu CEBIT 92 v HANOVRU, predstavila rešitev, ki močno zmanjšuje zgornjo problematiko. Gre za vgradnjo izmenljivega trdega diska, ki zdrži dokaj hude mehanske obremenitve in ki ima veliko kapaciteto, dolgo življensko dobo ter zelo malo porabo ( le 1.5 W ). Ker je disk lahko tudi izmenljiv je tudi v varnostnem pogledu izredna pridobitev, saj ga uporabnik po prenehanju dela z računalnikom enostavno potegne iz računalnika ter ga spravi v trezor.
Opisane lastnosti in prezentacija te rešitve, na CfiBITU je botrovala temu, da se je med drugimi za tak računalnik odločila tudi nemška finančna policija.
ZA STARE IN VSE NOVE TIPE RAČUNALNIKOV
Podjetje VEDA iz Ljubljane vabi vse, ki jim je varnost podatkov najpomembnejša, kakor tudi proizvajalce računalniških sistemov, na demonstracijo. Zaradi lažjega planiranja terminov, VEDA prosi , da eventuelni obisk najavite po telefonu oz. po FAKSU.
TEHNIČNI PODATKI ZA 2,5" TRDI DISK:
Nov izdelek je zanimiv za končnega uporabnika, ki mu stari trdi diski grenijo življenje, kakor tudi za proizvajalca novih sistemov.
rdi diski so tudi najdražja komponenta vsakega računalnika. Z rešitvijo, ki vam jo ponujata tako ameriški AREAL kot slovenska VEDA, ki se dogovarja za postavitev tovarne teh diskov v Sloveniji za celotno evropsko tržišče, se cena tega novega tehnološkega čudeža bistveno ne razlikuje od cene po kapaciteti podobnih diskov. To je še zlasti pomemben faktor, saj je ta disk primeren tudi za zamenjavo v starih računalnikih, ki jim z obstoječimi diski poteka življenska doba. Novi izmenljivi disk, ima tudi to prednost, da jih je lahko več na enem sistemu. To pomeni večji izkoristek enega računalniškega sistema in s tem znižanje stroškov nabave večih sistemov. Vsak uporabnik je odgovoren le za svoj disk, in ni več izgovorov, da je nekdo tretji uničil podatke.
IDEALNO ZA:
- BANKE
-	PODJETJA
-	TRGOVINO
-	ZDRAVSTVO
-	POLICIJO
-	VOJSKO in
za vse tiste, ki so jim podatki več vredni od najboljšega računalnika.
♦♦♦
INFORMACIJE:
1	60, 80, in 120 MB, dobava takoj
2	180, 240 in 300 MB, konec 1992
3	Povprečni pristopni čas pod 19ms
VEDA d.o.o. Ljubljana Brnčičeva ul. 31/1
Obvoznica za Maribor, prvi semafor pred Črnučami desno,
(v stavbi UNIŠ TOS)
4	Odpornost na udarce do 130 G !!!	Tei.: 061 374 740
----------------I :------------------------------ FAX: o61 374 063
5	Disk je lahko izmenljiv ali stalen, vmesnik je AT-BUS, dolga življenjska J doba je povečana tudi zaradi nizkih obratov diska in je nad lOO.OOOh
NOVf 190BA
. Pr--__
MALI OGLASI
NOVI TEDNIK RADIO CFI I*
NMC
063
POSEST
NOVO HlSO prodam ali zamenjam za stanovanje. Tel. 441-852 GRADBENO parcelo, ugodno prodam. Tel. 732-008, po 15. uri ZAZIDLJIVO parcelo z lokacijskim dovoljenjem v Ločici pri Savinji, ugodno prodma. Inf. na tel. dopoldan (061) 373-128, popoldan (061) 50-390, Andrej Mulej DOBRO veljano trgovino, prodam. Tel. (063) 37-807.
KMETIJO v okolici Rogaške Slatine vzamem v najem. Kasnejši odkup. Špiljak, Prišlin 92, Hum na Sutli 41231
PARCELE za vikend 20 km iz Celja, smer Slivniško jezero, prodam. Velikosti 2000 m2, 1345 mž. Inf. na tel.(063) 25-675, zvečer.
GRADBENO parcelo z gradbenim dovoljenjem, 10 a, v Šmatevžu pri Gomilskem, prodam. Tel. 723-444, od 15. do 19. ure DEL stanovanjske hiše, klet in vinograd in sončni legi v Zagradu, prodam. Tel. 33-884, popoldan od 16. do 19. ure
VIKEND blizu Atomskih Toplic, prodam. Lega sončna, delno vzamem v račun osebni avtomobil. Tel. (063) 33-333.
HIŠO v Šentjurju, primerno tudi za poslovne prostore, telefon, centralna, prodam. Tel. (063) 31-136 OPREMLJEN vikend, zidanico in 35 arov zemlje, sončna lega, blizu Atomskih Toplic, ugodno prodam. Tel. (062) 33-958
V SAVINJSKI dolini prodam vpeljan gostinski lokal z vso opremo Možne razne kombinacije. Tel. 711-052, od 12. do 13. in od 18. do 19. ure
HIŠO na lepi lokaciji izven Šentjurja s telefonom in 30 a zemlje, prodam. Inf. zvečer na tel. 711-338
PARCELO na lepi sončni legi, 1800 m2 s starejšo hišo na relaciji Vojnik-Frankolovo, ugodno prodam. Tel. 35-210, četrtek in petek, od 14. do 16. ure HIŠO v Podvrhu (Male Braslovče) v III. gradb. fazi, prodam. Inf. na tel. 711-914, popoldan ATRIJSKO hišo (11 x 13 m), pod-kletno, v Kompolah pri Štorah, prodam. Inf. na tel. 063/711-482 NOVEJŠO hišo v Rogaški Slatini, na lepi sončni legi, z vrtom, garažo, telefonom, CK na olje, cca. 160 m2 stanov, površine in možnostjo mansarde, prodam. Parcela 650 m2. Cena po dogovoru. Tel. 063/ 816-109
PARCELO na lepi lokaciji v Celju, s plačanimi prispevki in ekskluzivnim načrtom, prodam. Tel. 37-776 PARCELO na Ostrožnem v Celju, komunalno urejeno, 317 m2, vrstna gradnja, prodam. Tel. 063/27-318 UGODNO prodam vinograd z lesenim hramom ob cesti. V bližini je voda in elektrika. Mirko Zaberl, Škofija
MANJŠO domačijo, 3 ha, vseh kultur, menjam za hišo z vrtom ali prodam. Tel. 35-526 NUJNO prodam gradbeno parcelo v izmeri 1700 m2 v Letušu, v Žalski občini. Tel. 813-090, zvečer VEČ vikend parcel z lokacijo pri Rimskih Toplicah in v Trnovem hribu pri Laškem, prodam. Tel. 742-426
STANOVANJSKO hišo z vrtom in gosp. poslopjem v Ločici pri Polzeli, prodam. Tel. 062/103-567 HIŠO z vrtom na Ljubečni pri Celju, prodam. Cena po dogovoru. Šifra: POSEST
PARCELO v izmeri 2205 m‘ v Šentvidu pri Grobelnem, k.o. Bo-drež, prodam. Vinograd (tristo trsov), star 3 leta, sadovnjak in njiva. Na parceli stoji gospodarsko poslopje velikosti 18 x 7 m (elektrika in voda v objektu), za 18.000 DEM. Možna zamenjava za osebni avto v starosti 5 let. Tel. 063/712-463 PARCELO, 865 m2, s podkletnim objektom, enokapnico, elektrika in voda v objektu, dograjene prostore je možna vselitev, na lepi sončni legi v Gorici pri Šmartnem v Rož. dolini, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 24-431, int. 219, od 8. do 9. ure PARCELO za vikend, elektrika, voda zraven, ob cesti, prodam. Janko Čujež, Lekmarje 16, Vinski vrh
HIŠO v ključni fazi v Preboldu (11 x 12) stran. 260 m2, ugodno prodam. Tel. 713-002, od 19. do 22. ure HIŠO, gospodarsko poslopje, garažo in 16 arov zemlje, vrt ob cesti Šmartno-Polzela, prodam. Jože Klančnik, Podgora 17, Šmartno ob Paki
NEDOKONČANO hišo ob gozdu, na lepi sončni legi, prodam. V račun vzamem tudi novejši avto ali stanovanje. Šifra: POMLAD NA DE-
STANOVANJA
LASTNIŠKO dvo in polsobno stanovanje, 54 m2, Na Zelenici 6, cena 41.000 DEM, prodam. Tel. 26-226 STAREJŠE enosobno stanovanje v Celju, prodam. Tel. 851-138, popoldan.
DVOSOBNO opremljeno stanovanje 52 m2, v stolpnici ob Savinji, prodam. Tel. 35-871
GARSONJERO v centru Celja, prodam. Inf. Fink, Breg 46, Celje ali popoldan 27-541
NEOPREMUENO dvo in dvoinpolsobno stanovanje 57 m2, v Celju, Nova vas, prodam ali dam v najem. Predplačilo, vseljivo takoj. Tel. 741-207
DVOSOBNO, takoj vseljivo stanovanje (56 m2, II. nadstr., centralno ogrevanje, telefon) na Otoku v Celju, prodam. Tel. (061) 311-954
V CENTRU Celja zamenjam enosobno stanovanje s centralno kurjavo za večje. Tel. 39-784.
MOŠKI, 54 let, išče opremljeno sobico v širšem celjskem področju. Ponudbe na uredništvu NT-RC pod: SP 38.
ZELO ugodno oddam družinsko stanovanje, velikosti 100 m2, za daljšo dobo. Tel. 745-272.
40 m2, enosobno stanovanje, zamenjam za večje. Tel. 32-112, int. 535, Liljana.
SOBO iščeta dve dijakinji vrtnarske šole, najraje v njeni bližini. Kličite na tel. 21-116, med 15. in 16. uro.
ODDAM opremljeno sobo, fantu, Ana Fartel, Dobojska 36, Celje.
DVOSOBNO, lahko opremljeno stanovanje v Celju - Hudinja, oddamo. Tel. 061/578-650.
KAVČ, raztegljiv v posteljo in kuhinjsko kredenco iz lesa, prodam. Tel. 25-318
ZAMRZOVALNO skrinjo Gorenje 310 I, še v garanciji, ugodno prodam. Tel. 73-106, popoldan KOTNO sedežno garnituro in klubsko mizo, prodam. Tel. 713-192 KAVČ in 2 fotelja za 5000,00, omaro za jedilnico za 3000,00 in spalnico komplet z jogijem za 30.000,00 prodam. Marija Grm, Ka-saze 69 b, Petrovče NERABLJENO otroško posteljo z jogijem, prodam. Tel. 38-658 PLINSKI pretočni bojler 5-10 I, nov, prodam za 60% vrednosti ali menjam za gradbeni material. Tel. 726-227
ZAPOSLITVE
ZASTOPNIKA za prodajo tekstila, iščem, pogoj os. avtomobil, srednja šola, tel. 28-750.
HONORARNO zaposlim dekle za delo v bistroju. Delo je v popoldanskem času. Tel. 39-930.
ZAPOSLIMO izkušenega prodajalca (lahko elektrotehnik) za vodjo tehnične trgovine v centru Celja. Ponudbe pod šifro: ŠOFERŠK IZPIT.
IŠČEMO natakarico za strežbo v bistroju, z lastnim prevozom. Šifra: OKOLICA CELJA.
ZAPOSLIMO pošteno dekle, prijetne zunanjosti za strežbo v kavarni. Tel. 853-422, od 16. do 18. ure.
REDNO zaposlimo simpatično dekle za delo v pizeriji. Inf. na tel. 711-240.
HONORARNO zaposlim frizerko. Tel. 25-622.
CAFE Gallus zaposli natakarico. Oglasite se osebno na Ljubljanski c. 1a ali na tel. 21-442, od 9. do 11. ure.
DEKLE za strežbo v bistroju, zaposlim. Tel. 29-758.
ŠOFER B, C, D, E kategorije, z nekaj let prakse, išče delo. Tel. 28-183.
ELEKTRO monter z izpitom, tel-fonom, dobi redno delo na področju Celja za servis in remont dvigal. Inf. na tel. 061/452-942.
ŽIVALI
KRAVO brejo 7 mesecev, 4 teleta, prodam. Tel. 711-446, po 20. uri.
PERZIJSKO muco, staro 2 leti, belo, prijazno in čisto, ugodno prodam. Tel. 714-835, zvečer ali 713-170.
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
JARKICE rjave, prodam. VVinter, Lopata 55, Celje. Tel. 063/33-751.
POSAVŠKEGA goniča z rodovnikom, ugodno prodam. Tel. 772-186.
PUJSKE 20 do 30 kg, prodam. Tel. 744-256.
BREJO kravo in kravo s teletom, prodam. Naglič, Polska pot 6, Ljubečna.
DOBRO mlekarico s teličkom ali brez, prodam. Tel. 753-340.
KRAVO jalovo, eno tele, prodam. Štante, Zadobrova 55, tel. 37-877.
20 AŽ čebeljih družin, prodam. Cena. 3500 SLT. Tel. 726-028, Tabor.
ČISTOKRVNE nemške ovčarje, brez rodovnika, stare osem tednov, prodam. Tel. 701-621.
TELICO za zakol, prodam. Dominik Stokovnik, Pepelno 15, Šmartno v Rož. dolini.
NEMŠKE ovčarje, mladiče, odličnih staršev, prodam. Tel. 721-026.
NEMŠKE ovčarje z rodovnikom, cepljene, stare 12 tednov, prodam. Te. 701-034.
KOZLIČE, stare 8 mesecev, prodam za 4.000 SLT/kom. Miha Korošec, Podgrad 20a, Šentjur. Tel. 741-769.
KRAVE, teličke simentalke in svinje za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Tel. 34-974. Ivan Povalej, Trnovlje 98a.
AKUSTIČNI APARATI
VAMAHA sinthesyzer elektronik keyboard PSS-170 za 200 DEM prodam. Danica Mastnak, Črnoliška 2, Šentjur
BARVNI TV in video rekorder, prodam. Tel. 33-160 LUBA SIN harmoniko, v dobrem stanju, prodam. Jože Skale, Javorje 14, Gorica pri Slivnici
OBJAVA POTREB PO DELAVCIH
			
PODJETJE	DELA IN NALOGE	POKLIC	DO.-NED. ČAS
OBČINA BREŽICE
SLOVENIJALES BREŽICE TERME ČATEŽ
POSAVSKI MUZEJ
SEVNICA
MERCATOR
KOPITARNA
TEHNOLOŠKI
SISTEMI
CELJE
ŽIČNA
PODJETJE ZA VZDRŽ. AVTOC. SREDNJA TEH. ŠOLA, Celje
ŽALEC
SIP ŠEMPETER MIKLAVC MILENA Dolenja vas MIZARSTVO VIDMAR Polzela AMBIENTA Dreš. vas 1.
SLOV. KONJICE KONUS
ŠMARJE
ATOMSKE TOPLICE PODČETRTEK VVZ ROGAŠKA SLATINA
ŠENTJUR
TOKO, ŠENTJUR OŠ FRANJA MALGAJA
kurjač	ključavničar	nedol. čas
zobni asistent	zdravstv. tehnik.	nedol. čas
kustos	dipl. arheolog	nedol. čas
knjigovodja	ekon. tehnik	nedol. čas
komercialist	ekonomist	nedol. čas.
vodja finanč. oper.	dipl. ekonomist	nedol. čas
pobiralec cestnine	blagovni blagajnik	nedol. čas.
čistilka	snažilka	nedol. čas
razvojni projektant	dipl. ing. stroj.	nedol. čas
prodajalec	prodajalec	dol. čas
mizar	mizar	nedol. čas
prodajalec	prodajalec	nedol. čas
samost, prav. referent	dipl. pravnik	nedol. čas
pravni referent	pravnik	nedol. čas
natakar	natakar	nedol. čas
perica	snažilka	nedol. čas
kuhar	kuhar	dol. čas
šivanje zg. delov obut.	šivilja	nedol. čas
predmetni učitelj	PU	dol. čas
LAŠKO
KORA RADEČE BISTRICA
HMEZAD Gregorčičeva 3
KOPER
CENČIČIGOR Agr. ref. 22 EMONA OBALA OŠ ISTRSKEGA ODREDA AGROSERVIS CIMOS Koper
UNGAR
PREVOZNIŠTVO KOPER LAMA GROUP DEKANI
OŠD. BORDONA PIRAN CASTRUM FIESA 57
ASTERINAREST.
BEKOVIČ-KOMLJANC
OŠ EDVARDA KARDELJA
POSTOJNA
TEXTIL
STAVBARSTVO
RAZDRTO
SEŽANA
KRASOPREMA
DOM UPOKOJENCEV
I.Tušiča6
SGP KRAŠKI
ZIDAR
BIFE DIVAČA Kraška 32
LIPICA-konj. center SDK, Sežana
šivilja
šofer
(trije delavci) delavec v zeljarni (trije delavci) skladiščnik (trije delavci)
montiranje senčil izd. senč. platen skladiščnik ravnatelj
direktor
prip. v Senožečah KV proizv. del.
KV proizv. del. pripravnik pripravnik komercialist
varnostni inženir PUza pedagogiko
čistilka kuhar natakar kuhar pom. kuhar
kuh. pomoč.
natakar
računovodja
uč. zemljepisa
strojno šivanje blagovni knjigovod.
mizar
čistilka
vzdrževalec
žerjavist
pripravnik
blagajnik
kontrolor
šivilja	nedol. čas
vozni k-avtom.	nedol. čas
prodajalec	dol. čas
prodajalec	nedol. čas
delavec	dol. čas.
delavec	dol. čas.
pom. delavec	nedol. čas
PU za jez. pred.	nedol. čas.
dipl. ekon.	nedol. čas.
strugar	nedol. čas.
strugar	nedol. čas.
strugar	nedol. čas.
strugar	nedol. čas.
strugar	nedol. čas.
komerc. tehnik	dol. čas.
var. ing.	dol. čas
PU za družb, proizv.	dol. čas.
snažilka	dol. čas.
kuhar	nedol. čas.
natakar	nedol. čas.
kuh. pom.	dol. čas.
kuhar	dol. čas.
kuh. pom.	dol. čas.
natakar	dol. čas.
ekonomist	nedol. čas.
PU zadruž. pred.	nedol. čas.
šivilija	nedol. čas.
ekon. teh.	dol. čas.
mizar	nedol. čas.
snažilka	nedo. čas.
ključavničar	nedol. čas.
avtomehanik	dol. čas.
kuhar	nedol. čas.
blagajnik	dol. čs.
dipl. ekon.	nedol. čas.
DIATONIČNO harmoniko Be, Es, As, ročne izdelave, prodam. Kom-polšek, Proseničko 39 a, Šentjur
RAZNO
LESNO, kombinirko (premzi) in lesni frezar, prodam. Lahko tudi na kredit. Tel.: 776-361 po 20. uri BOS kosilnico 127 s sedežem, staro 5 let, odločno ohranjeno prodam. Esih, Babna reka 24, Loka pri Žusmu.
ŠIVALNI stroj ruža step, letnik 87, prodam. Informacije na tel.: (063) 779-160
ŽAGO za razrez hlodovine (dvojni gater), širine 65 cm, prodam. Cena po dogovoru. Roman Zalokar, Podpeč 11, Planina pri Sevnici TRAKTORSKO vlečno silorezni-co, tip fella, prodam. Tel.: 772-085 TRAKTOR nov, gorenje muta z grabenom in koso, prodam. Tel.: 36-672, po 20. uri TRAKTOR IMT 539, rabljen 300 ur, prodam. Tel.: 741-302 KOSILNICO BCS 127, malo rabljeno, prodam. Milan Slomšek, Jakob 18, Šentjur
SEJALNICO olt, dvosedno, novo, nerableno, prodam. Tel.: 24-585 TRAKTORSKI obračalnik, sipov 220, prodam. Albin Žolgar, Primož 13 a, Šentjur
TRAKTOR ursus C 360, 60 KM, 1000 delovnih ur, z novo kabino, ugodno prodam. Konrad Jurkošek, Žigon 20, Laško
MIZARSKI stroj, poravnalni in debelinko, prodam. Širina mize 30 cm. Tel.: 721-369 KOTNI brusilnik 1600 W 0 230 (12.500 SLT), motor z reduktorjem 70 W, primeren za mesoreznico (8000 SLT), Al valjček za valjčno progo L 50 x 430 (22 kom) 13.000 SLT, prodam. Tel. 772-455, od 16.30 do 20. ure
SLUŽNICO Potisje L 450 x 1400 mm, prodam. Tel. 892-177 ŽAGO tesalko in nemško cepilko baverle malo rabljeno, cena ugodna, prodam ali menjam. Viktor Jager, Proseniška 14, Šentjur TRAKTOR ursus C-335, letnik 87, nerabljen, nov, s kabino, garažiran, prodam za 9500 DEM. Tel. 721-466 PREKOPALNIK batuje ugodno prodam. Telefon 063/38-614, Škofja vas
STREŠNO opeko novo, kikinda, I. klase 25000 kom, takoj prodam. Pavlin, Začret 47, Škofja vas CEMENT in nova kovinska vrata (garažna) 2,60x 2 m, po ugodni ceni prodam. Tel. 25-653, dopoldan ali zvečer
STREŠNO kritino, tegola, rdeče barve 180 m2—mJ/650 SLT, prodam. Tel. 38-216 8 m schiedel dimnik s pripadajočo opremo, premera 20 cm, prodam. Inf. po 20. uri. 711-228 HRASTOVE plohe, suhe, 5 in 10 cm, prodma. Jože Zavšek, Kladje 4, Laško
SUHE smrekove plohe 50 in 80 mm in B trobento velkang, prodam. Tel. 731-674.
STANOVANJSKO pravico ter komplet camp opremo za 4 osebe, prodam. Marija Tovornik, Orožnov trg 1, Laško.
Z 750, registriorano do oktobra, cena 800 DEM, AMI super, vozen, neregistriran, cena 300 DEM, sipo-rex, 25x60x18 m3, prodam. Tel. 783-264, popoldan.
KOSILNICO ECS, disel, betonsko železo 12, 1000 kg, vse ugodno prodam. Tel. 741-657.
CISTERNO PVC, 25001, primerno za vodni rezervoar, prodam. Tel. 721-026.
TELEFONSKO številko v Žalcu, prodam. Tel. 714-191.
KVALITETNO sladko krmo prodam. Milan Mikola, Završe 6, p. Grobelno, tel. 744-263.
SKEDENJ, dobro ohranjen, 90 m2, prodam zaradi prestavitve. Tel. 85-783, int. 14.
SENO. otavo in gnoj, prodam. Janez Prekoršek, Prekorje 14, Škofja vas, tel. 38-215.
SLADKO seno, prodam. Franc Čulk, Parižlje 7, Braslovče, tel. 721-559.
OBLEKO za prvo obhajilo, belo, dolgo in šlajer, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 744-176.
SENO in otavo prodam. Alojz Gajšek, Goričica 24, Šentjur, tel. 741-548.
SENO, prodam. Štante, Kocbekova 52. Ljubečna.
TRSNE sadike (žvice) jurko, šmarnico in kravo za zakol, prodam. Slavko Sluga, Razbor 12, Dramlje.
MOLZNI stroj virovitica, staro zidano opeko, 12x25, 3000 kom. in 3 betonska okna, 60x80, prodam. Pohule, Kocbekova 50, Ljubečna.
GOSTINSKI šank, staro registrsko blagajno in motorno kolo to-mos, 14 M, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 741-846.
PEČ na olje zopaz, 60 vreč perlita in obleko za birmo, prodam. Marija Škerl, Hrašovčeva 9, Polule - Celje.
GARAŽO v Vrunčevi ulici oddam. Inf. na tel. 25-196, po 16. uri.
VINO jurka, šmarnica, Izabela, prodam. Franc Seničar, Ribnik 26, Šentjur.
primorske
novice
POSEST
STAREJŠI PAR išče hišo do 120 m2 (lahko tudi stara) ali bungalov, s pogledom na morje, za več let v najem. Predplačilo lahko tudi do 1 leta. Tel. 066/ 72-557, po 18. uri GRADBENO PARCELO, ob glavni cesti, s komunalno ureditvijo, prodam. Tel. 067/ 81-904 STAVBO z zemljiščem, 22 arov, na Kozini, potrebno adaptacije, ima priključke, vodo, elektriko, telefonom. Primerna za stanovanje ali vsako obrtno dejavnost. Tel. 067/ 66-276, ali 067/ 68-918 KUPIM zemljišče, pribl. 400 m2 do 10 km oddaljenosti od obale. Pogoj voda in elektrika v bližini. Tel. 061/ 374-721 STANOVANJSKO hišo, IV. faza, 360 m2 in stanovanjske površine, v Čežarjih, prodam. Tel. 066/ 22-052, po 20. uri
STARO HIŠO v okolici Kopra, prodam ali zamenjam za starejše stanovanje v pritličju. Tel. 066/ 31-908
NEDOKONČANO, novo, stanovanjsko hišo, v Šaredu nad Izolo, prodam. Tel. 066/ 75-775 Visokopritlično stanovanjsko hišo v Šempetru, Cesta Goriške fronte 84/b, v izmeri 82 m2, stanovanjske površine in 335-m2 zemljišča, prodam. Inf. in ogled vsak dan od 16. do 20. ure
GMAJNO nad Lokavcem pri Ajdovščini prodam za 4.500 DEM - Dorotej Volk, Stomaž 21, Dobravlje
STARO HIŠO (Klanec) z vrtom (500 m2) v Tolminu, prodamo. Inf. po tel. 065/ 81-040 ODDAM V NAJEM NJIVO pri Merljakih v Renčah. Tel. 065/ 23-266 MEŠAN GOZD, 10.000 m2 nad Ajdovščino, prodam. Tel. 065/ 65-477 POSLOVNI PROSTOR v Novi Gorici v Kare 8 oddam. Tel. 065/ 25-803, popoldne
KUPIM MASATOR, 45 W, 2850 U. P. M., ter inhalator. Tel. 065/61-483 KUHINJSKE ELEMENTE, štedilnik, hladilnik in zamrzovalno skrinjo, prodam. Tel. 065/25-453 SOLARIJ, z UVA žarki, primeren tudi za profesionalno rabo, ugodno prodam. Tel. 066/25-655 STROJ za tiskanje majic, nov, prodam za 1.000 DEM. Tel. 066/74-197, do 19. ure ali 066/25-655 AKUMULATOR, nov, 35 ah, prodam. Tel. 066/34-901 CB postaji, 120 in 40 kanalov, frekvenciometer 300 mgh, prodam. Tel. 067/72-703
POZOR! Če želite zaslužiti s prodajo zelo kakovostnih artiklov, z visoko provizijo ter hitrim napredovanjem, se dobimo v ponedeljek, 13.
INŠTRUKCIJE za klavir, iščem. Prvo, drugo leto učenja. Tel. 066/ 51-473
BOUTIOUE, zaposli šivilje in krojače, s popolnim znanjem vseh ši-vilskih postopkov. Ponudbe na ogl. Oddelek Koper pod šifro: Za dobro delo, dobro plačilo
DELO, v tujini nudim izkušenim slikopleskarjem oz. skupinam. Zaslužek okoli 75.000 SLT in nastanitev v hotelu. Tel. 066/ 35-802, zvečer
UVOZNA dovoljenja kupim od zdomca ali mornarja. Tel. 063/ 441-144, int. 227, dopoldan STALNO zaposlitev, v gostilni, dobi KV kuharica pri slovenski družini v Nemčiji. Tel. 066/ 58-177 ZAPOSLIM dve trgovki, v trgovini z živili. Tel. 066/ 74-077, po 20. uri RIBJA RESTAVRACIJA na Obali, sprejme na delo 4 kuharje ali kuharice. Stanovanje priskrbljeno. Tel. 066/ 73-619
RIBJA RESTAVRACIJA, potrebuje 1 kuhinjsko pomočnico in kvalificiranega natakarja ali natakarico. Tel. 067/ 85-035
33-letni šofer (z vsemi kategorijami), išče delo. Tel. 066/ 65-536 PRIVATNA PRAKSA išče mlajšo medicinsko sestro, lahko začetnica. Pogoj: znanje italijanskega jezika. Tel. 061/115-148 FRIZERKO takoj zaposlimo. Tel. 065/ 26-100 ali 065/ 25-804 ŠIVILJA z izkušnjami dobi honorarno zaposlitev. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: vestna
STANOVANJA
LASTNIŠKO GARSONJERO, v Mariboru zamenjam za enako na slovenski obali. Tel. 062/ 305-208 SAMSKI ženski oddamo sobo z souporabo kopalnice in kuhinje, v Žusterni. Tel. 066/ 36-871, zvečer GARSONJERO, v Žusterni zamenjam za enako ali večjo v Izoli. Tel. 066/ 23-969
DVOSOBNO STANOVANJE, 67 m2, v Bosanski Gradiški, telefon, zamenjam za Koper ali okolico. Tel. 066/ 24-053
GARSONJERO, 26 M2, v Kopru (primerno tudi za poslovni prostor), prodam. Tel. 066/ 41-625, dopoldne in 066/ 24-815, popoldne ENOSOBNO stanovanje v centru Pirana, dam za stanovanjsko pravico večjega stanovanja na Obali, Gr-dovič. Bolniška 6, Piran DVOSOBNO stanovanje v Luciji, najamem. Tel. 066/ 76-419
STANOVANJE, v Pranu ali Portorožu, najamem. Tel. 066/24-754 IŠČEM - NAJAMEM dvosobno stanovanje, v Sežani. Tel. 066/23-317
PRITLIČNO stanovanje, 58 m2, v Kopru in pritlično stanovanje, 30 m2, v Bertokih zamejam za večje stanovanje, cca 90 m2 ali hišo v Kopru. Tel. 066/22-693 ŠTIRISOBNO STANOVANJE, v 4. nadstr., 80 m2 prodam ali zamenjam za podobno v pritličju, v Izoli. Tel. 066/64-065
SOBICO oddam za 3 leta za 3.700 DEM. Kasneje možnost kompletnega stanovanja. Tel. 066/75-135 STANOVANJE, v vrednosti do 40.000 DEM, na obali, kupim. Tel. 066/56-456
ZAMENJAMO - trisobno stanovanje in garsonjero v Izoli, za hišo z vrtom. Posredujemo tudi pri nakupu ali prodaji nepremičnin. Tel. 066/61-957
ŽIVALI
ROTVVEILER mladiče, prodam. Tel. 061/ 271-552 MLADIČKE koker španjela, prodam. Tel. 061/653-173 TRI PSE, nemške ovčarje, brez rodovnika, prodam. Cena po dogovoru. Franc Bajc, Col 39, Col KRAVO (možna izbira med petimi), visoko breje, mlade, prodam. Skrilje 45/a
KRAVO, brejo, 4 mesece ali TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Rudi Saksida, Šmarje 26, Branik PODARIMO psičko, manjše rasti, z daljšo dlako, staro 2 meseca, tel. 065/ 32-093
BIKA mladega za zakol prodam. Tel. 065/ 65-594
DOBERMANKO, čistokrvno, 4 leta staro, odličnih staršev, z odlično oceno, prodam. Milenko Jež, Lože 3, tel. 065/ 65-338
RAZNO
OPREMA
PO SIMBOLIČNI CENI, prodam pohištvo za dnevno sobo in spalnico. Tel. 066/71-029 od 14. do 17. ure
SEDEŽNO GARNITURO Meblo, prodam. Tel. 066/ 31-263 VRATA harmonika, 2x2 m, prodam. Tel. 065/ 21-825, popoldne
IŠČEMO dekleta, lepe zunanjosti, od 18 do 25 let za natakarice, lahko tudi nekvalificirane, za delo v Restavraciji-Baru, v Italiji (Cala-brija). Dobro plačilo! Pismene ponudbe, v italijanskem jeziku na naslov: Bernardini Giuseppe, Strada D. 92, 87043 Bisignano Pr. Cosenza ali pokličejo tel. 098/ 940318, do 19.
m
J ČASOPIS SLOVENSKIH DELAVCEV
PO STAVKI STAVKE
BO SINDIKAT KOS ZASEBNIKOM
MARIBORSKI SINDIKATI PROTI »PODJETNIKOM«, KI PODJETNIŠTVO POJMUJE LE KOT TLAČENJE IN PONIŽEVANJE DELAVCEV
IMP KLIMA MONTAŽA ODSTAVLJA LJUBLJANSKEGA PRAVOBRANILCA
Mag. Aleksej Cvetko
NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Kakšne bodo pokojnine po novem? Kaj prinaša novega novi pokojninski in invalidski zakon? Kakšni so novi pogoji za upokojitev in zakaj so bile potrebne spremembe?
O tem in še o marsičem drugem lahko preberete v brošuri, ki jo je izdala ČZP ENOTNOST, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon: 061/110-033, 321-255.
Cena: 500 SLT
HIŠNI RAČUNALNIK MSX Philips, z monitorjem, kasetnikom, joy-sticom in igricami, prodam. Tel. 066/76-220, od petka do nedelje, od 14. do 17. ure
PIANINO Belorusov, nujno prodam. Tel. 066/62-478, zvečer CAMCORDERJE sony, najnovejše modele, popolnoma nove, z garancijo, prodam. Tel. 064/312-385 TV barvni gorenje prodam po ugodni ceni. Tel. 065/25-180, v večernih urah
INDUSTRIJSKE STROJE (11 kom.), za lahko konfekcijo, prodam ali zamenjam za stanovanje. Tel. 066/24-053
PRALNI STROJ, z novim motorjem, prodam. Tel. 066/65-615 NOVO tomosovo črpalko tip SMP-250/20, z garnituro cevi, ugodno prodam. Tel. 066/24-511 OLJNI GORILEC in betonski mešalec, brez motorja, prodam. Tel. 066/32-593, po 20. uri AGREGAT SCAP 500, letnik 88, nerabljen, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 066/73-958 MIZARSKI STROJ, kombiniran, 6 operacij, prodam. Tel. 066/57-154 ali 066/55-154, popoldan BOJLER na drva prodam. Tel. 065/43-098
ŠTEDILNIK NA DRVA gorenje in kopalno kad, 170 cm, novo, prodam. Tel. 065/67-326
VESTNIK
PRIKOLICO za traktor, prekucnik, 2,5 t, prodam. Dean Vižintin, Škocjan 34/d
TRAKTOR IMT 539, nov, prodam za 470.000 SLT. Tel. 067/65-215 GRABLJE za Tomo Vinkovič, prodam. Tel. 067/85-111 NOV motor za IMT 539, prodam. Tel. 067/65-616
KOSILNICO BCF, traktorske grablje in puhalnik, prodam. Tel. 067/78-273, po 15. uri MONO črpalko visokega pritiska, primerno za namakanje in črpanje gnojevke in vlečne sončne grablje prodam. Tel. 065/65-318 TRAČNO žago za razrez hlodovine prodam. Tel. 065/85-288 PLUG enobrazdni za manjši traktor in dvobobenski vitel, 231, virovitica prodam. Tel. 065/68-136 PUHALNIK škrl, z veliko cevmi, prodam. Hrovatin, Duplje 5, Vipava SEJALKO olt, dvoredno, prodam. Tel. 065/67-326
TRAKTORSKO frezo 150. plug olt dvobrazdni, 12 eolski in električni kombiniran mlin za koruzo prodam. Tel. 065/67-576 TRAKTOR fiat 312 goseničar prodam. Bogdan Tomažič, Kojsko 16/ C, tel. 065/46-058 TRAKTOR univerzal, s prednjim pogonom kupim. Tel. 065/51-236, zvečer
KOMBAJN klas prodam. Tel. 065/ 53-304, po 14. uri NINTENDO z vso opremo in 2 odličnima igrama, prodam. Tel. 066/ 32-157
HARMONIKO diatonično Melodija. prodam. Tel. 067/51-014
OZVOČENJE 3 WAY sistem z ojačevalci, elektronsko kretnico in bo-xe moči 3 kW, komplet ali po delih prodam. Franko Fabjan, IV. prekomorska 56, Ajdovščina, tel. 065/62-394
POSEST
PARCELO ZA POČITNIŠKO HIŠICO v Sebeborcih, elektrika, voda pri parceli, gradbeno območje, protlam. Sebeborci 12, tel. 48-176.
TRAVNIK, 48 arov, k.o. Bakovci - Miizge, prodam. Tel. 26-056.
HIŠO dam v najem dobremu človeku, ki zna opravljati zidarska dela. Brezovci 40.
HIŠO ob asfaltni cesti, starejšo, z zemljo, za lokal, v Križevcih v Prekmurju dam v najem. Kosilnico in drobilnik, prodam. Puconci 98/b.
KMETIJO, manjšo, voda, elektrika, na lepi južni sončni legi, zaradi bolezni lastnika in osamljenosti prodam. Ostalo po dogovoru. Ger-linci 128, Jože Gjureč.
HIŠO, takoj vseljivo, z gospodarskim poslopjem, 5,50 ha zemlje, na prometnem kraju v okolici M. Sobote prodam. Inf. na tel. 21-390.
STANOVANJSKO HIŠO, mede-tažno, nevseljeno, novo, v Murski Soboti, ulica Proleterskih brigad 9, prodamo. Informacije tel. 24-792.
STAREJŠA HIŠA z vrtom v Borečih pri Križevcih pri Ljutomeru naprodaj. Tel. 81-947 in 82-197.
GOZD 85 arov, na Vaneči in njivo 44 arov, na Gorici prodam. Tel. 45-373.
HIŠO, novejšo, prodam. Tel. 32-401. po 19. uri.
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
TOMO VINKOVIČ 420, dobro ohranjen, prodam. Tel. 68-076.
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Tišina 56.
TRAKTOR VLADIMIREC 31 KM in klinaste brane ugodno prodam. Lipovci 80, tel. 41-477.
NAKLADALNO PRIKOLICO SIP, večjo, ugodno prodam. Rantaša, Zvezna 9, Bakovci.
PRIKOLICO, 5-tonsko, FREZO MIO STANDARD in 4 platišča za 128 prodam. Sodišinci 9.
TRAKTOR URSUS 360 s koso in kabino, 1690 delovnih ur, prodam. Trg Slavka Osterca 13, Veržej.
KOMBAJN KLASS MERCATOR z mercedesovim motorjem, širina kose 2,8 m, samohodni triredni obi-ralnik koruznih storžev Borgunt s kabino in visokotlačno balirko Welger prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Stanislav Vučko, Doljna Bistrica 83, Črenšovci.
KOSILNICO BCS, prodam. Joviča Dodoš, Trakoščanska 8, Varaždin. Tel.(042) 510-74.
REZERVNE DELE ZA SADILNIK KORUZE, dvoredni, Panonijin, brez priklopa, prodam. Ludvik Sever, Borejci 29, Tišina.
ŽIVINSKO PRIKOLICO prodam. Stara ulica 30, M. Sobota. Tel. 21-414.
KOSILNICO GORENJE MUTA, skoraj novo, prodam. Križevci 114 v Prekmurju.
STROJ ZA LUŠČENJE SONČNIC IN BUČNEGA SEMENA prodam. Cena po dogovoru. Gustav Pod-lesk, Noršinci.
TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA, rabljen, kupim. Divjak, Vučja vas 13.
TRAKTOR STEVR. žaba s priključki ali brez njih in gabrova drva, 6 m3 in 12 arov gozda prodam. Tel. 45-061.
TRAKTOR STEVR 18 KS, 4-vrst-no sejalnico za koruzo in žitni kombajn Bautz ugodno prodam. Marjan Prša, Mala Polana, p. Velika Polana.
ŽIVALI
KRAVO, staro 4 leta, dobro mlekarico, kontrola A, prodam. Ignac, Vel. Polana.
DVE KRAVI, ena stara 7 let, breja 9 mesecev, druga stara 9 let, breja 6 mesecev, prodam. Ravenska 22, Odranci.
RAZNO
POSTELJNINO ALG MEDIXCAL z žimnico prodam na dva obroka. Gančani 41.
ROČNI DVOREDNI PLETILNI STROJ skoraj nov Brother, za debelo in moher volno, s karticami, prodam. Panonska ulica 33, Beltinci, tel. 42-035.
STISKALNICO (na prešpran) za rabo ali muzej, prodam. G. Slaveči 66.
LOVSKO PUŠKO Homerles 16/ 16, osebni avto zastava 750 LE, vozno, motor generalno popravljen, letnik 1981, prodam. Inf. Far-telj, Bokrači 27.
250 I domačega kvintona in 800 kg semenskega krompirja 2. letnik, prodamo. Tel. 70-243.
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
AVTOTEHNIKA CEUE d .0.0.
Bežigrajska ul. 13 63000 CEUE
063 38-511 ali 411-534 ali 37-131
IZBERITE PRI NAS:
AVTO RENAUS.?, 30.000 do 200.000 SLT CENEJE VOZJLA GOLF, BENCIN, OD 866.000 SLT, OD TEGA PLAČATE 50% TAKOJ, RAZLIKO PA V 30 DNEH VOZI LA CITROEN, MOŽNO PLAČ ILO PO UGODNI H CENAH ZA VOZILA ŠKODA SPREJEMAMO VPLAČILA PO UGODNIH CENAH - DOBAVA TAKOJ
PREPRIČAJTE SE O KAKOVOSTI NAŠIH STORITEV.
servis Renault, Citroen, Škoda, ročna in avtomatska pralnica
VAŠ NAKUP V A VTOTEHNIKI V VAŠE IN NAŠE ZADOVOLJSTVO.
STROPNE NOSILCE, opečne tre-garje raznih dolžin, cena 300 SLT/ m, prodam. Vidonci 125, ob asfaltu, tel. 51-482.
VINO, mešano, cepljeno, 65 SLT in slivovico, 300 SLT prodam. Ivanove! 39 a, pri cerkvi.
LADIJSKI POD, 7 cm, dolžina 4 m, smreko, z dostavo, 250 SLT, prodam. Tel. (063) 333-43.
PEČ za centralno ogrevanje s pečico, 22.000 kal., prodam. Marta Verban, Pečarovci 40 a.
SPALNICO prodam. Tel. 23-658.
SENO v balah prodam. Panonska 37, Bakovci.
TELEVIZOR črno-beli, star 3 leta in mlin za koruzo v zrnju zelo ugodno prodam. Tel. 41-397.
REGAL za dnevno sobo in kotno sedežno garnituro prodam. Tel. 22-411.
TOVORNO PRIKOLICO, tovarniško, novo, za osebni avto, prodam. Hack, Dobrovnik 244, tel.79-166.
SEMENSKI KROMPIR prodam, Križna 13, Tropovci.
PEČ za centralno ogrevanje Tl-ROLIA PLAMEN za kuhinjo in obračalnik Panonija prodam. Cena po dogovoru. Tel. 41-545.
SEMENSKI KROMPIR desire in cenebek lanski uvoz iz Holandije, prodam. Banuta 10, tel. 75-411.
IŠČEMO gospodinjo za starejšo žensko. Hrana in stanovanje v hiši. Tel. 42-083, po 16. uri.
FE ČARLI Ljutomer, Stari trg 10, Ljutomer išče DEKLE ZA STREŽBO.
PICERIJA V LJUTOMERU zaposli kuharja in prikupno dekle za strežbo. Tel. 82-590.
068
POSESTI
GRADBENO PARCELO z vso urejeno dokumentacijo, v Semiču, prodam. V račun vzamem tudi avto. Tel. 50-123
HIŠO, v Brežicah, starejšo, na parceli 3000 m2, lepa lokacija, prodam ali menjam za stanovanje v Ljubljani ali na morju. Možne razne kombinacije (na obroke, kredit, itd...). Tel. 061/106-180
MEŠANI GOZD, 45 a, v okolici Jelševnika pri Črnomlju prodam. Tel. 061/862-035
HIŠO v četrti gradbeni fazi na Re-grških košenicah prodam. Prodam tudi plinski številnik-2 plin, ugodno. Tel. 25-539
VINOGRAD, star 4 leta, kraljevina, rizling, z njivo 28 arov, skupaj na Hrastu pri Metliki, prodam. Tel. 58-047
ZAZIDUIVO PARCELO, 165 arov, z veljavnim lokacijskim dovoljenjem in 11 arov travnika v Ostrogu pri Šentjerneju prodam. Informacije na tel. 061/51-423 ali osebno ob parceli v hiši Ostrog 8, dne 18. aprila od 10. do 13. ure.
VRSTNO hišo v Novem mestu, izredna lokacija, centralna kurjava, telefon, prodam. Tel. 21-592, od 18. do 20. ure. Ogled možen v soboto in nedeljo med 15. in 18. uro
HIŠO v centru Mirne, vrt, telefon, ugodno prodam. Tel. 25-827
HIŠO na Radoviči, ob cesti takoj vseljivo prodam. Tel. 061/24-823 STAVBNO ZEMLJIŠČE s hišno številko, v izmeri 550 m2 v Čužnji vasi pri Mokronogu, prodam. Tel. 061/442-331, po 15. uri HIŠO na Ratežu pri Novem me-stu' 4- *?za 9radnje, kletni prostori prirejeni za obrt ali lokal, prodam. Tel. 28-850, 21-218 STAVBNO PARCELO (2000 m2), Otok pri Metliki, takoj prodam. Asfalt, voda in elektrika na parceli. Tel. 068/26-835
NOVO VIKEND ZIDANICO z vinogradom, v bližini Trebnjega oddam v najem ali prodam. Tel. 061/107-240, po 17. uri
PRODAM gozd in opuščen vinograd z lokacijskim dovoljenjem (3380 m2). Cena 7 DEM, 1 km od Škocjana. Tel. 49-701 UGODNO PRODAM bivalni vikend (8 x 8), z vso opremo, 30 a zemlje, 300 trt, v okolici Šentjerneja. Tel. 068/42-345 NJIVO v k. o. Straža, 3 br. 3133 m2, prodam. Tel. 061/612-256
PRODAM
PRODAM 10 m3 bukovih drv, kvalitetno seno in MZ 125, letnik 1990, Šašek, Jugorje 11 NAMIZNI šivalni stroj prodam. Tel. 068/25-882
ŠTEDILNIK KOLOREKS s pečico, nov, prodam. Tel. 0608/81-734, od 8. do 17. ure
SENO, večjo količino, prodam. Tel. 0608/32-558
OMARO za dnevno sobo in mizo prodam. Tel. 22-890, po 18. uri KOBILO, težko 800 kg, prodam. Tel. 56-237
ČRNE PUDLJE mladiče, prodam. Tel. 068/85-011
JUNČJE MESO ugodno prodam, tel. 43-860, zvečer KORUZO v zrnju prodam. Marija Vrhovec, Igelnik 4, Velika Loka BARVNI TELEVIZOR TV Star, zaslon 54 m, in videorekorder pro-«am 20% ceneje in oddam opremljen lokal v Sevnici. Telefon 068/25-259
SENO prodam. Šmajdek, Potok 20, tel. 85-488
UGODNO PRODAM termoakumulacijsko peč, štedilnik na trda goriva, spalnico z jogiji ter ostalo pohištvo. Vse je rabljeno. Telefon 21-466, od 8. do 15. ure. Tel. 22-861, od 16. do 20. ure DOBRO BREJO KOBILO in zapravljivček z dvema sedežema prodam. Golob, Vel. Slatnik 15 BARAKO (4 x 6 m) prodam. Tel. 25-800
URSUS 55 KM, prodam. Alojz Žo-kalj. Krška vas 54 BREJO KOBILO z žrebetom Ha-finger prodam. Šušterič, Smolenja vas 96, Novo mesto.Tel. 24-663, od 8. do 15. ure.
SEMENSKI KROMPIR DESIRE prodam. Tel. (064) 632-861.
PRODAM rabljen pralni stroj, hladilnik in televizor. Tel. 24-962.
LOVSKO PUŠKO, češko bokari-co, 16/7,57 R in menjalne cevi 12/12 prodam. Tel. (068) 47-133.
DRVA ostanek hlodovine, prodam. Tel. 42-473.
PRODAM sod (350 I), gozdna Grahovcu, 150 I žganja, motor Tomos, bojler (80 I) in 6 plemenskih ovac. Ivan Kapušin, Pot na Veselico 8, Metlika.
MALI OGLAS ZASTONJ kupon
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
RAZNO
TRI SMREKOV PLOHE, suhe, debeline 5 cm, širine 30 do 40 cm, kupim. Tel. 23-606 (dopoldne) ali 22-361 (popoldne)
ODKUPUJEMO staro pohištvo, skrinje, komode, slike, kipe, stare ure in ostale starine. Atelje za umetnost in obrt, Mestni trg 27, Metlika, tel. 58-306 in 59-155. DOBRO NAGRADO nudim tiste-
mu, ki mi odstopi hipoteko za dvig kredita. Tel. (061) 107-289, zvečer po 20. uri.
IŠČEM ŽENSKO na manjši kmetijo v Vojni vasi 15, Črnomelj.
FANT, star 24 let, zaposlen, gre na kmetijo brez naslednikov. Šifra: MIRNA PEČ - LJUBLJANA
KOMBAJN Fahr M 66 z bunkerjem, kosa 2,5 m, v izpravnem stanju in Fahr M 66 in Fahr 900 prodam. Stjepan Blaževič, Otok 104, 41430 Samobor, tel. 041/783-331 IMT 539, 420 ur, prodam. Stanislav Udovč, Črmošnjice 55 SADILEC, krompirja prodam. Miha Kovačič, Gaberje 9, Brusnice OBRAČALNIK SENTAL rabljen, širine 200 cm, obnovljen, prodam. Tel. 068/42-991
KOSILNICO GORENJE, novejši tip, malo rabljeno, prodam. Pirnat, Senuše 41, Leskovec pri Krškem KOMBAJN FAHR 44, 180 in Fahr 66 S (2,60) prodam. Lado Hočevar, Močvirje 5, Bučka DIESELSKI MOTOR Aran, 15 KM, prodam. Tel. 78-051 KOSILNICO BCS in kultivator, širine 205 cm, z ježi, prodam. Telefon 45-562
TRAKTORSKI OBRAČALNIK Sental 220, odlično ohranjen in kravo simentalko prodam. Pavel Zajc, Zbure 44, Šmarješke Toplice KOSILNICO BUHER, malo rabljeno, z akne motorjem, prodam. Tel. 0608/81-876
KOSILNICO FIGARO, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 0608/ 43-145, vsak dan TRAKTOR IMT 542, letnik 1983, z 10 prestavami, prodam ali menjam za avto. Tel. 068/42-692

064
STANOVANJE
Oddam GARSONJERO, enoletno predplačilo. Tel. 326-162.
Prodam ENOSED in RAZTEG-UIV ENOSED. Tel. 211-817.
Študent želi najeti primerno SOBO v Kranju. Predplačilo za določen čas po dogovoru. Ponudbe na tel. 064/633-552.
Oddam polkletne SOBE, bivalne ali obrt. Tel. 328-656.
Prodam dvosobno STANOVANJE v Šorlijevem naselju. Tel. 218-528.
Prodam dvosobno STANOVANJE, 50 m2, severni del Kranja, s telefonom, 750 DEM/m2. Tel. 212-447.
Prodam enosobno stanovanje v Škofji Loki. Tel. 67-010.
V	okolici Kranja prodam 4 leta staro STANOVANJSKO HIŠO na zemljišču 850m2, cena 210.000 DEM. Tel. 46-396.
V	Selci, prodajamo starejšo HIŠO, z vrtom in telefonom. Tel. 67-191.
Prodam lastniško STANOVANJE, 60 m2, v Kranju. Tel. 242-291.
Kupim stanovanjsko PRAVICO, za večje stanovanje v Kranju. V zameno nudim lastniško 2-sobno stanovanje - 45 m2. Tel. 214-135.
Prodam STANOVANJSKO PRAVICO za enosobno stanovanje, 36 m2. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam STANOVANJE, 73 m2. Ogled možen v nedeljo od 8. do 12. ure. Šorlijeva 31, Kranj. Tel. 211-682.
Kupim STANOVANJE ali stanovanjsko pravico v Radovljici, v velikosti 50 m2. Tel. 73-262.
Oddam večjo GARSONJERO. Tel. 212-306 (petek in sobota - zjutraj).
V	Kranju prodam večjo HIŠO z vrtom. Tel. 327-950.
Delno opremljeno GARSONJERO dam v najem, enoletno predplačilo. Tel. 310-021.
Samskemu moškemu oddam opremljeno SOBO, garsonjero s telefonom. šifra: PREDPLAČILO.
ZAPOSLITEV
Službo dobi CVETLIČARKA, s prakso. Šifra: GORENJSKA Zaposlimo izkušenega NATAKARJA, Tel. 77-458 Prvi vedno največ namelje. Šifra: NICC
Če vam delo ni odveč in bi radi zaslužili vam nudimo odličen zaslužek s prodajo CICERO KASET nemščine in angleščine. Tel. 84-662
Za določen čas ZAPOSLIM delavca s poklicem mehanika kmetijske mehanizacije, izobrazba 5 stopnje komercialne smeri in avtomehanika pripravnika. Ponudbe na naslov Franc Guzej, Sv. Barbara 23 Za DELO po šolah rabimo določeno število potnikov. Tel. 329-010
Zaposlim AVTOKLEPARJA. Šifra: SAMOSTOJEN
DELO na dom dobi izkušena samostojna, šivilja. Šifra: ŠIVILIJA AKVIZITERJE iščem za prodajo zanimivih izdelkov. Tel. 066/79-908 Nudim odlično plačano honorarno DELO. Tel. 064/41-136 Pogodbeno zaposlimo mlado tr-govko-ca za delo v dopoldanskem času. Šifra: TEHNIČNA TRGOVINA Iščem žensko za nekajurno pomoč v gospodinjstvu in varstvo prvošolčka. Jelovčan, Storižiška 14, Drulovka
ŠIVILIJO za delo na domu, iščem, Tel. 325-396
Mlajšo upokojenko za VARSTVO 16 mesečne deklice, na našem domu v Naklu, iščemo. Tel. 48-562 po 18. uri
Nudim honorarno DELO dobro plačano. Tel. 213-200 PRODAJALKO živilske stroke redno ZAPOSLIMO v Kranju. Pismene ponudbe sprejema d.o. o. ŠPELA, Bavdkova 4, Kranj Prijazno dekle za delo v piceriji v Tolminu takoj zaposlimo, lahko tudi brez izobrazbe, stanovanje in hrana sta preskrbljena, visoko plačilo. Tel. 065/81-489 Sprejemam zidarska dela v okolici Kranja. Tel. 326-738 Zaposlimo KUHARJA. Tel. 77-458 Imate veselje do ORGANIZACIJE in PRODAJE, pa ne veste, kje in kako bi zaslužili gore denarja? Tel. 215-701, Darja Živali
TELIČKO staro 10 dni simentalko, mati dobra mlekarica, manjam za BIKCA, simentalca. Tel. 061/841-108
Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. Tel. 45-307 Prodam mesec dni starega TELETA. Srednja vas 40, Šenčur Prodam dobro KRAVO z drugim teletom ali brez. Tel. 725-174 Prodam PIRANHE, najboljšemu ponudniku. Tel. 328-163 Kupim do 14 dni starega TELETA simentalca. Tel. 79-876 Prodam KRAVO simentalko, dobro mlekarico. Dobre, Kovor 52, tel. 57-376
Prodam bele pritlikove PUDLJE z rodovnikom, odličnih staršev, stare 8 tednov, cepljene. Tel. 323-165 Prodam TELIČKO simentali, težko 140 kg. Jerič, Glinje 10, tel. 421-823
Kupim KRAVO molznico, cena do 50.000 SLT - Tel. 061/614-553 Kupim BIKCE simentalce, težke nad 100 kg. Tel. 632-405, popoldne
RAZNO
Prodam LESENE POSODE za rože. tel. 43-489.
GARAŽO v Šorlijevem naselju, ugodno prodam. Informacije po tel. 216-221, po 14. uri.
Kupim PLASTIČNE VREČE od umetnega gnoja. Babič, Bistrica 7, Duplje, tel. 70-007.
Prodam BRŠLINKE. Tel. 323-355.
Ugodno prodam SURF F2 HITECH 330. Tel. 46-187.
Ugodno prodam 300 kosov HRASTOVE stenske obloge, dolžina 1,40 metrov. Tel. 41-359, popoldne.
Prodam bukova DRVA. Preddvor 10.
Prodam več originalnih VIDEO KASET EROTIKA. Tel. 46-552.
Prodam avtomobilsko PRIKOLICO, cena 350 DEM. Tel. 66-916.
Prodam lepe CIPRESE, za ograje in srebrne SMREKE. Koprivec, Mladinskih brigad 2 (pri vodovodnem stolpu). Tel. 212-005.
Prodam SMETNJAK. Tel. 421-486.
Prodam stare kmečke SKRINJE, poslikane. Tel. 45-372.
Oddam VEJE za butare. Škofjeloška 33, Kranj.
Prodam počitniško prikolico. Tel. 061/614-543.
Prodam polovico mladega bika za v skrinjo. Tel. 73-290.
Prodam rabljeno emajlirano BANJO, lahko dobite na tel. 70-235.
r^r?r?am SEMENSKI KROMPIR DESIRE. Tel. 401-083.
Prodam semenski KROMPIR desire. Kalan, Gosteče 9.
Prodam SENO po 10 SLT v Ko-pačnici 16. Tel. 622-418.
Prodam SENO. Tel. 310-105.
Zazidljivo vikend PARCELO, 490 m2, v bližini Kranja, prodam. Tel. 213-826.
NOVA 190BA
W4
ejeemum
126 P, letnik 1980, registriran do 10/92, prevoženih
10.000	km, po generalni, prodam. Tel.: 1/0601/ 76-178.
FIAT 125 P, letnik 1977, prodam. Kovačič Ana, Rečica ob Paki, 63327 Šmartno ob Paki.
OPEL REKORD 20 diesel, letnik 1983, prodam. Tel.: /063/ 701-153, popoldan in 38-011, dopoldan.
CITROEN GS 1,3, letnik 1980, registriran do 6/92, ugodno prodam. Tel. /063/ 31-756, Matjaž.
KOMBI ZASTAVA 850 z nosilnostjo 580 kg ali s sedeži 1 in 7, prodam, cena ugodna. Tel.: /063/854-135.
OSTALO
TRISOBNO STANOVANJE
na Hudinji v Celju, vseljivo takoj, prodam. Tel.: /063/ 36-160.
OPAŽ smrekov, 7 cm, 4 m, neposušen, cena 250/SLT/m2. Tel.: /063/ 33-343.
GRADBENO PARCELO v Celju - na Ostrožnem, 595 m2 s plačanimi prispevki in že izdanim gradbenim dovoljenjem, prodam. Tel.: (063) 713-103, dopoldan, 732-650, popoldan.
ŽENSKO KOLO, staro dve leti, prodam. Tel.: /063/ 821-410.
HLADILNIK gorenje 125 I, star 2 leti ter umivalnik,bide in školjko čokoladne barve, prodam. Pintarič Dragica, Polzela 233.
PARCELO, vinograd, lokacija Hruševec, Šentjur, prodam ali menjam za avto v vrednosti 6000 DEM, velikost parcele 600 m2. Tel.: /063/ 441-135, Lidija, od 7. do 14. ure.
STANOVANJE ALI GARSONJERO najamem v Celju. Tel.: /063/ 441-215, popoldan 21-304.
VINOGRAD, klet, s hišno številko, prodam. Tel. /063/ 821-755, Žavski.
SPALNICO in topli pod, 20 m2, nov, prodam. Košec, Vrun-čeva 9, Celje.
VETROBRANSKO ŠIPO za
avto AX TRE, prodam, cena
14.000	SLT. Tel. (063) 776-337.
DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Celju, prodam po zelo ugodnih pogojih. Tel.: /063/ 852-142, po 16. uri.
KOSILNICO Gorenje Muta z raznimi priključki, potrebna manjšega popravila, prodam. Tel.: /063/ 745-105, od 8. do 11. ure.
DVE LASTNIŠKI STANOVANJI na Zelenici, garsonjero in 1 1/2-sobno, menjam za 2 1/2 ali 3-sobno lastniško stanova-
nje.	Prednost stanovanje v dvojčku ali četverčku. Tel.: /063/26-081.
V VELENJU ODDAM opremljeno, ogrevano sobo, z možnostjo kuhanja in telefona samski ženski. Cena 60 DEM/ SLT. Telefon: /063/ 853-432 popoldan in zvečer.
SINTHESIZER HOHNER
PSK 30, prodam, cena po dogovoru. Tel.: /061/ 712-660.
TERACA PESEK, črno-beli od 20 do 4 mm, kupim. Tel.: /063/ 29-855.
IŠČEM ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu - 6 ur dnevno varstvo otrok, kuhanje, pospravljanje. Tel.: /063/ 36-784.
APN 6 in čelado N25, prodam, cena 350 DEM. Tel.: /063/ 21-486, sobota in nedelja.
LIKALNIK NA PARO in glasbena stolpa HI-FI, vse novo, prodam. Tel.: /0601/ 23-593.
PARCELO, na Ostrožnem in avto Crysler ES turbo, prodam. Tel. /063/ 36-604.
DVOSOBNO LASTNIŠKO STANOVANJE, velikost 50 m2, ugodno prodam. Tel.: /063/ 38-117, popoldan.
AVTOMATIC-MOTOR TA 3 ML, prevoženih 3000 km, prodam, cena po dogovoru. Tel.: /063/ 26-524.
OBHAJILNO OBLEKO z venčkom in prikolico gnoja, prodam - ugodno. Kovačič Ana, Rečica ob Paki, 63327 Šmartno ob Paki.
VINSKI HRASTOV SOD, nov, domače izdelave, 170 I, ugodno prodam. Tel. /063/ 37-927, v večernih urah.
DEKLE s poznavanjem glasbe, honorarno zaposlimo. /063/ 776-361.
RAČUNALNIK Casio SF 4000, prodam za 100 DEM in jadrnico Kolibri z vso opremo in prikolico prodam za 1.500 DEM. Tel. /063/ 31-410.
OČE 34/177, krivdo ugotoviva skupaj, nekadilec, nealkoholik, z avtomobilom, želim spoznati mamico ali dekle, 25-30 let, z enim otrokom ali brez. Ne bo ti žal. Tel.: (063) 27-411 int. 747.
HIŠO V ŠENTJURJU, primerno tudi za poslovne prostore, prodam. Centralna in telefon, v račun vzamem tudi vikend. Tel.: (063) 31-136. VIKEND v Dramljah, 25 arov zemlje, vinograd in sadovnjak, prodam. Toplišek, Cesta na Dobrovo 65, Celje.
AVTORADIO Blaupunkt Dusseldorf, vrtno kosilnico s 4-taktnim motorjem, obtočno črpalko za centralno, moško črno usnjeno jakno, ročno moško uro Seiko — vse popolnoma novo, prodam. Tel.: (063) 711-278.
HRASTOVO KREDENCO,
hladilnik, električni štedilnik in trajno žarečo peč, prodam. Tel.: (063) 731-801.
ŠTEDILNIK 120 cm, 4 x plin + 2 plošča, cena 2.999,00 SLT. Tel.: (063) 24-053, Podergajs, popoldan.
HLADILNO OMARO, prodam. Tel.: (063) 39-937.
APN 6 in čelado Nolan, prodam, cena 400,DEM, tolarska protivrednost. Tel.: (063) 772-044.
KOTNO TUŠ KABINO, novo, prodam 20% ceneje, havbo in desni blatnik ter vezno steno za golfa JX. Šuhel, Gorica 16/a, Šmartno v Rožni dolini.
N0WP n SOBA----------------------------------------7-----------
■	NAROČILNICA
Ime...........................priimek..........................
naslov.........................................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite......izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
m

I
«
VITEZI SLOVENSKEGA FILMA
foto: Severin
Prejšnji teden se je v Celju iztekel 19. festival domačega filma pod imenom Dnevi slovenskega filma. Obisk je bil dober, ogledali pa smo si lahko tri filme: Srčna dama, Triangel in Babica gre na jug. Nagrado občinstva, celjskega viteza, je dobil mladi režiser Vinci Vogue Anžlovar za film Babica gre na jug.