Posamezna Številka 30 vinarjev. Štev. 81. V umnimi, v sreflo. Unč e. aprila im Leto XLVIL B Velja po pošti: == u oalo leto naprej.. K 60- -n en mesec „ .. „ B"50 ■a Inozemstvo ., „ 70— V LJubljani na dom Za oelo leto napre]., K 58-— sa en meseo „ .. K 5-— V opravi prelsman mesoCno „ 4-80 s Sobotna izdaja: == la oelo leto.....K 10- M inozemstvo. . . . „ 15 — Inseratl: Eno3tolpna p6tltvrsta (59 mm široka in 3 mm visoka ali n]e prostor) sa enkrat .... po 90 v Pri naročila nad 10 ob|av popust. Najmanjšioglas a 9/9mm K3'— Enostolpna petitvrsta B. 1-50 Izhaja vsak dan lzvzemšl po« nedeljek In dan po prasnlkn, ob 5. url zjutraj. Uredništvo Je v Kopitarjevi niioi fitov. 0/W. Roiopisi se ne vračajo; neirsnkirana pisma se se sprejemajo. Telelona žtev. 50. Oprava je v Kopitarjevi ul. 8. — Račnn poštne bran. ljubljanske št. GbO za naročnino tn št 349 za oglase, avstr. in čaš' e 2on, katerega podpira Llo>d George, se je pogodil s Clcmcnceaujem o programu, v katerem igrajo strategični oziri zelo skromno vlotfo. ako sploh pridejo v poštev Način, kako so bili rešeni problemi, ki se tičejo Francije, bo služil kot vzor za rešitev ostalih problemov, tako tudi italijanskih. Načelo narodnosti prevladuje vedno bolj, dočim strategični pomisleki izgubljajo svoj vpliv. Zveza narodov pridobiva vedno več tal in se ojačuje z novimi sankcijami, ki bodo narodom najboljša garancija varnosti, svetu pa najmočnejše jamstvo miru. To je ozračje, v katerem se razvija sedanje delovanje mirovne konference. Orlaua SHS. Sestanek zadružnih organizacij. LDU Belgrad, 8. aprila. Danes se je vrši! tukaj drugi sestanek tu bivajočih zastopnikov jugoslovanskih združenih organizacij. Razpravljalo se je o vseh vprašanjih, ki bodo prišla na dnevni red pri sestanku odbornikov, kateri bo sklican dne 12. aprila. Po temeljiti razpravi jc bilo sklenjeno, da posebni ožji odbor pripravi gradivo za omenjeni sestanek, ki se bo vršil v prostorih poljedelskega društva. Vse zadružne organizacije (zveze itd.) se naprošajo, da pošljejo k sestanku svoje zastopnike, oziroma da pooblaste v to svrho kakega tu bivajočega svojega člana, tudi ako ne bi prejele poslanih brzojavnih pozivov. Zadeva dr. Mandiča. LDU Belgrad, 7. aprila. Semkaj jc dospel bivši šef računskega dvora v Sarajevu dr. Mandič. Kakor se zagotavlja, je hotel osebno intervenirati pri belgrajski vladi zaradi sklepa, s katerim je vlada sprejela njegovo prošnjo za vpokojitev, ne da bi mu nakazala pokojnino. Vlada jc njegovo pritožbo odbila, ker je dobil dr. Mandič pravico do pokojnine samo s tem, da mu jc avstrijski ccsar milostnim potem izpregledal deset službenih let. Srbska ustava pa ne pozna takih izjemnih vladarjevih aktov, zato se tudi belgrajska vlada na to ni mogla ozirati. Storila je več nego dovolj s tem, da je priznala dr. Mandiču kot odpravnino dvelotnn plačo 36.000 kron. Vrh tega dobi dr. Mandič bržkone pravico, da otvori odvetniško pisarno. Spojitev Nemške Avstrije z Nemčijo. LDU Berlin, 8. aprila. (DKU) Kakor doznavajo »Politisch - parlamentarische Nachrichten«, so priprave za spojitev Nemške Avstrije z Nemčijo toliko dozorele, da bo v četrtek odpotovala prva nemška komisija na Dunaj, kjer se bo tozadevno posvetovala z nemško-avstrijsko komisijo. Pogajanja te komisije bodo začasno omejena samo na valutarično politična vprašanja. Minister aretiran. LDU Magdeburg, 7. aprila. (DKU) V več tovarnah je delavstvo stopilo v stavko. Pripadniki takozvanega stražnega polka so aretirali državnega ministra za pravosodje Landsberga, poveljujočega generala IV. vojnega zbora pl. Kleista in stotnika generalnega Štaba barona Schiickin-ga kot talce za zaprte. -j- Minister Gostinčar o svoji nalogi. »Jutarnji list« poroča o razgovoru, ki ga jc ime! sotrudnik belgrajske ^Pravde« ž ministrom za s ccijalno skrbstvo Gostinčar-jem. Izjavil je, da je prevzel to ministrstvo v sporazumu z Jugoslovanskim klubom, ki zavzema stališče, da se morajo radikalno izvesii uredbe, ki bodo izboljšale položaj delavstva. V prvi vrsti se bo skrbelo za izvedbo socijainega zakonodajstva. Zlasti kar se tiče socijalnega zavarovanja bolnih, brezposelnih in invalidov. Zakonske osnutke svojega prednika bo še enkrat proučil, a držal sc bo v mnogočem njegovih načel, posebno pri zavarovanju delavstva. -f Jugoslovanski klub in agrarna reforma, > Jutarnji list« prinaša iz Belgrada poročilo, da Jugoslovanski klub zahteva kar najhitrejšo in najradikalnejšo izvedbo agrarne reforme na podlagi načrta, ki ga je izdelal g. Korač, razen neke načelne razlike. 4- O jugoslovanski demokratski stranki priobčuje sinočnji »Narod« uvodni članek, v katerem pravi, da se. bo JDS združila v skupno solidarno delo in enotno strankarsko organizacijo s srbskimi samo-stalci, nnprednjaki in narodnjaki. Taka stranka bi tvorila večino v narodnem predstavništvu. Osamljeni bi pa tako ostali srbski radikalci, današnja vladna stranka v Srbiji, ki tvorijo konservativen element z velesrbsko tendcnco, ter hrvatski Star-čevičanci z velehrvatsko tcndcnco. — O naši VI.S prorokujc list, da po svojem programu ne bo imela razloga, pridružiti se nazadniaškemu bloku radikalcev; pač pa — pravi list, — se že vidi danes, da bodo hrvatski pravaši napravili mesta nori strankarski skupini, ki sc danes zbira okrog »Narodne Politike«, -i- Gospodarska važnost Jadrana. To vprašanje je obdelal italijanski profesor Freseura v daljši monografiji, v kateri pravi, da je Jadran najboljši in najkrajši pot med Srednjo Evropo in Vzhodom. Zgraditi pa sc morajo nove železniške proge, ki bi tvorile protiutež velikemu donavskemu rečnemu sistemu: 1. Takozvana železnica 45. vzporednika Bordeaux — Lion — Ceniš — Turin — Milan — Benetke — Trst — Ljubljana — Zagreb — Budimpešta — Belgrad — Oršova — Odesa. 2. Železnica Split do Save in Donave. 3. Kotor — Gruž — Metkovič — Mostar — Višegrad — Užice — Zlatac. 4. Nandars — Priština — Djakovica — Prizren — Sv. Ivan Meduan-ski. 5- Valona in Drač — Bitolj — Solim — Carigrad. Vlogo nekdanjega Rima in Benetk na Jadranu zahteva prof. Freseura seveda brezpogojno za Italijo. -f Pariz se že pripravlja na sklep miru. »L' Echo de Pariš« od 30. m. m. piše: Glavni tajnik konference Dutasta se je podal včeraj popoldne v Versailles, da določi z oskrbnikom gradu priprave za slavnostne skupščine, ki bodo predstavljale sklep mirti. •f Poraz italijanske propagande v severni Ameriki. > II Giomalc d' Italia« poroča o razgovoru, katerega je imel poročevalec s člani laške propagande v severni Ameriki: poslanci Pitacco, Chiglianovich in Antoni. Izjavil je, da je laška propaganda prepozno začela delovati in da jc daleč zaostala 7,a dobro vedeno in silno rszvifo propagando slovanskih narodov nekdanje Avstrije, posebno Čehosiovakov, Poljakov in Jugoslovanov. Tem narodom posrečilo se je pridobiti si simpatije Amerikancev, posebno pa ženskega prebivalstva, ki v Ameriki močno sodelujejo v javnem življenju in v žurnalistiki, V izredni meri pa so zani.najo Amerikanci za Jugoslovane in za njihove zahteve, med tem, ko obstoje o laških aspiracijah zelo zmedeni in nejasni pojmi, kar je zakrivila jugoslovanska propaganda. Iz razgovora sledi popolni lia-sko laške propagande za italijanski impe-rijalizem in nenasitnost, ki ga tudi še tako srdito obrekovanje Jugoslovanov nc zmanjša. - (P. P.) IfsJija noče biti zaščita pred boljševizmom, Italijani izrabljajo komplikacijo na Madžarskem v svoje svrhe, >11 Giorua-le d' Italija« pravi, da podpira boljševiški preobrat na Ogrskem laške aspiracije po močni strategični meji, katera bo dala Italiji možnost ščititi zapadno Evropo pred boljšcvizmom.Jugoslovani, pravi »Giorna-le«, hočejo, naščuvani od Stccda (urednik »Timesa«), izrabiti madžarski boljševizem in groze, da bodo boljševizirali vso Jugoslavijo, češ, da jim ne prisodi vseh jugoslovanskih pokrajin. Če bi zapadne velesile poverile Italijo z obrambo pred boljševizmom, bi ga imele pač kmalu same doma, kajti Italija je žc itak prežeta z boljševističnim duhom, ki bo izbruhnil prej ali slej. Misel sama r.a sabi pa, da bi Italija mogla koga ščititi, se zdi silno smešna, ko še sebe samo ni megla braniti, (P. P.) Laške fantazije o angleških spletkah glede Reke. Več uglednih angleških listov, m«*d njimi tudi Times«, piše o ju-goslovansko-italijanskcm sporu v Jugoslovanom prijateljskem smislu. Lahko si mislimo. kako jc to Lahom neprijetno. V svoji bujni domišljiji so si zopet izmislili novo bajko. Corricre della Sera« si razlaga stališče angleških listov, ki sc niso d ali podkupiti z lirami, na način, ki odgovarja popolnoma moralni višini laških im-pcrialistov. Vzrok Italijanom neprijaznega stališča teh angleških listov so baje spletke močne skupine največjih angleških finančnikov, kateri financirajo eno največjih svetovnih parobrodnih družb, ki so neposredno interesirani na reškem pristanišču. Ta angleška družba si je pridobiia s posebno pogodbo z voditelji jugoslovanskega. gibanja privilegije, ki ji zasigurajo trgovski monopol pristanišča na Reki, čc bi ta pripadla jugoslovanski državi. Samo na ta način, pravi ^Corricre«, si je mogoče razlagati trdovratnost, s katero gotovi angleški krogi jn listi zagovarjajo pravice Jugoslovanov do Reke. Laški list končno grozi, da prinese v kratkem natančnejše podatke o tej zadevi. (P. P.) Šolski grobi bivše boscnsko-hcrce-govske uprave. Znano jc, d? je bivša švab-sko-madjarska uprava v Bosni-Hcrccgo-vini vse storila, da ohrani domače prebivalstvo v bedi in nevednosti. ^Kulturor jc širila lc tam, kjer jc imela svoje uradništvo, posebno v Sarajevu. Strahovito je grešila nad domačim narodom v šolskem vprašanju. Znala jc doseči s svojo šolsko politiko, da niti tiste šole, ki so sc ustanovile, niso mogle dosegati svojega namena. O tem piše učitelj Ljubunčič v sarajevski »Jednakosti- : »Učitelj ni bil samo bedno plačan, marveč je tudi sicer čutil težke okove, ki so mu vezale roke in noge. V kraju, kjer je služboval, je z bolestjo opažal, kako jc zapostavljen pred najnezuatnejšim funkcionarjem državne uprave. Njegovo prosve-no delo v šoli in izven nje so omrtvili in onemogočili z vsemi mogočimi predpisi in vedno novimi na-redbami. ki so imele vse lc en namen — da obvarjejo šolo pred vsem, kar bi služilo pravemu napredku in prosveli. Naš suženjski položaj smo tako čutili posebno v šoli in predpostavljeni so postopali nasproti učitelju kakor policijska oblast, ki čuva javni red in inir. Vse to je seveda na učitelja delovalo škodljivo, uničujoče, da je postajal čirndalje bolj profesionist svojega poklica. Težko pričakovana naredba o stalnosti sclskega učiteljstva, se ni nikdar izvršila. Tako je bil učitelj prepuščen obupu. Nič boljše kakor nasproti učitelju ni tuja uprava postopala nasproti šoli sami. Šolske zgradbe — razen redkih izjem — so primerne za vse preje, nego za šolo. Človeka zaboli, ko vidi, v kakšnih popolnoma zapuščenih krajih so gradili šole in kako so jih gradili. Namesto da bi bila zgradbo šo! vedila deželna vlada sama, je to prepustila krajevnim Činiteljem ter so se mnogokod vaške kavarne izpreminjale v šole. Seveda je bila tudi oprema šol z učili in pedagoškimi pripomočki skrajno nedo-statnn. Kar jc bilo najnujnejšega za začetek, to je bilo vse, evolucije ne kažejo šole nobene. — Nato sc pisec pritožuje, da tudi nova, domača uprava ravna z učitelj-stvoni še vedno mačehovsko; brez ozira na utemeljene prošnje premeščajo učitelje brez vsakega razloga. Zahteva, naj se končno drugače ravna z učiteljstvom, Ki j» že dovolj trpelo. f* novice« — Zo naae vojne ujetnike. Ljubljanska kreditna banka ima zveze s švicarsko banko v St. Gallen in taista nadaljne zveze z laškimi bankami. 100 kron je vrednih 25 frankov — okoli 30 Ur. Višje nam tudi Lahi niso mcnjcvali. Kdor pošlje svojcem večji znerek, noj kar sam vloži pri banki« lahko z dostavkom — od Švice dalje brzojavne, Naslov mora biti natančen in gotov. Na si o", i poslani do meseca januarja navadno i t. kakega »Campo« ali »Kon-centramento« (n. pr. Grezzano, Forte San Fclicc, St. Marco) ne drže več; kajti ujetniki so bili porazdeljeni na delavske stot-nijc (Ccntur Lavor) žc meseca januarja in razpršeni po vsi Italiji. Za mlade tovariše v taboiu icano pri Kaserti sem vlovil danes tisoč frankov — 4000 kron, kar bo že zadostovalo za pirhe. Svojcem ujetnikov naznanim, da mi o posameznih pripadnikih ljubljanskega polka ni drugega znano, kakor to, kar sem že objavil. Prosim naše denarne zavode za prispevke in naša društva, zlasti ženska, naj pridno zbirajo za ujetnike. Ako človek opazuje, kako se ljudje svobodno razveseljujejo po gledališčih in koncertih in kako se ga privoščijo, akoravno je drago, in kako naši ujetniki vsega tega nimajo, trdno zaupa, da bo vsakdo nekaj prispeval za nje, ako se ga opozori na njihovo trpljenje. Prosim vse liste, naj vsaj najpotrebnejša navodila v pomo? ujetnikom svojim čitateljem razglase. — Ccrkveniki in organisti. Iz krogov cerkvenikov jn organistov smo prejeli sledeči dopis: Ni ga stanu, ki bi med vojsko nc bil dobil povišane plače. Vsak stan, pa naj sc še lak o pritožuje ima te ali one doklade, lc mi cerkveniki in organisti se moramo zadovoljiti z istim, kar smo dobivali v mirnem času. Službo moramo seveda opravljali isiotako — kot nekdaj z vsaj de-loma nasičenim, — sedaj popolnoma praznim želodcem. In kam naj sc obrnemo po pomoč. Vsak pravi, da nima in da ne more dati, vendar ni temu tako hudo. Prihaja velika noč. Čas poln posla za cerkvenika in organista. Ljudje bodo nosili polne košare k blagoslovu, a cerkvenik nima najpotrebnejšega grižljaja. Prosimo, da se vendar kdo spomni na nas! — Podružnica SDZ za ribniški okra). Vabim vse tov. akademike, bogoslovce in abiturijenlc na sestanek podružnice SDZ za ribniški okroj v torek, dne 22, aprila ob 2, uri popoldne v dvorani kat, izobr. dru«t štva v Ribnici. Dnevni red: 1. Volitev novega odbora. 2. Razgovor o počitniškem delu. 3. Slučajnosti. Ker je razgovor zelo važen, prosim vse tovariše, tudi one iz Velikih Lašč in Dobrepolj, da se ga udeleže. — France Ambroži«, stud. ph.il. — Občni zbor cestarjev za celo SIo^ venijo se vrši prvo majevo nedeljo, to je 4. maja, ob 1. uri popoldne v Ljubljani v »Ljudskem domu-' v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze. — Osrednje društvo poštnih pristavov, oiicijantov in aspirantov v Ljubljani poziva 'vse r.tanovske iovarisc na Kranjskem, ki še niso včlanjeni, da nemudoma prijavijo svoj vstop k društvu in vpošljejo 2 K kot vpisnino in po 2 K kot mesečni prispevek. Tovariši ua Koroškem in Štajerskem naj store isto pri podružnici društva v Mariboru. -- Umetnik je čisto gotovo tisti človek, ki more dandanes preživeti rodbino 6 do 8 glav s 6 kronami in 66 vinarji na dan. In glejte, lo so dacarji. »Gospodje dacarji« Lmaio 200 kron plače na mescc; kcm izvajanju kot jo je izvajal sinočnji orkester, večno poslušal. G. Binički je dobil po svojih srbskih pesmih lep lovorov vcnec s srbsko in slov. froboinico. Občinstvo ga je burno pozdravljalo in mu priznalo z navdušenim ploskanjem burno pohvalo. Dvorana je bila do policijsko dovoljene gnieče zasedena. Ne vem, če bo samo eno ponavljanje zadostilo glasbe lačni Ljubljani. ' B. DR. KOROŠEC POMETA. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 8. aprila. »Rječ SHS« piše, da se je ob rekonstrukciji kabineta veliko razpravljalo o vprašanju, če je pri svobodni trgovini sploh še potreben resort za prehrano. Vlada se jc končno odločila, naj resort ostane. Prehrano je prevzel dr. Korošec, ki jamči za dobro in hitro izvedbo poverjene mu naloge. Dr. Korošec se je že informira! o prehranjevalnih razmerah po državi. Včeraj je nadzoroval v Novem Sadu. Rezultat tega nadzorovanja je, da je 40 uradnikov od posameznih uradov odpuščenih iz službe. JUGOSLOVANSKA UMETNIŠKA RAZSTAVA V PARIZU. (Posebno poroiilo »Slovencu«.) Pariz, 7. aprila. Dne 10. aprila bo otvorjena jugoslovanska umetniška razstava v Petit Palaisu. Otvoril jo bo francoski minister prosvete. ORGANIZACIJA SARAJEVSKIH ČASNIKARJEV. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Sarajevo, 8. aprila. Te dni so se vršile konference sarajevskih časnikarjev. Sklenili so osnovati organizacijo sindikalnega značaja. Stopili bodo v zvezo z Zagrebom in Bclgradom. NOV POVERJENIK NA HRVATSKEM (Posebno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 8. aprila. Na ukaz regenta Aleksandra je imenovan veliki župan dr. Tomjenovič za poverjenika za notranje zadeve, ITALIJANI ARETIRAJO. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Reka, 8. aprila. V nedeljo zvečer so Italijani aretirali Ivana Dukiča, kaplana v Kastvu. Odvedli so ga v Trst, od tam ga bodo odpeljali v Sardinijo. ITALIJANSKI DEZERTERJI, (Posebno poročilo »Slovencu«.) Bakar, 8. aprila. Iz Pirana je danes došel semkaj odposlanec honvctualcev v spremstvu laškega duhovnika. Izjavil jc med drugim, da so se v zadnjem času zelo razširile dezertacije itailjanskih vojakov. Poslano.* V Ljubljani sc je etablirala nova fotografska tvrdka pod lepim grškim imenom »Helios«, Kdo jc lastnik tega zavoda, ni mogoče razvideti z reklamnih izložb, izstavljenih v Šelenburgovi ulici in napravljenih natančno po od ljublj. magistrata odobrenih načrtih in predpisih! To »Soln-ce« ima pa tudi svojo senčno stran, ki sc v njeni temini hoče skrivati lastnik te tvrdke — Oskar T h u r m. Mož je imel pred vojno fotografsko lopo pod Tivolijem, ki mu je tudi med vojno toliko nesla, da si jc gmotno zelo opomogel. Seveda mu je, kot jc to žc običajno pri privandranih Nemcih, potem zrasel greben, postal je hud patriot in šc hujši slovenofob. Naši listi so žc večkrat imeli prilike baviti se s tem oblastnim možakarjem. Spomnimo lc na neko med vojno »patriotično« predavanje v Mestnem domu, kjer so s skioptičnimi slikami — projiciral jih je g. Oskar Thurm — blatili Srbe in celo kralja Petra. Bil je tudi, kakor splošno znano, konfident bivše državne policije. Toliko bolj čudno in drzno je, da sc upa ta človek — Ncmcc iz rajha — v svobodni Jugoslaviji odpreti svoj fotografski atelje danes, ko izganjajo iz \Vcstfalskega, Dunaja, Gradca i. dr. marljive in mirne slovenske delavce in obrtnike. Zakaj bi ta zagrizen german odjedal kruh fotografom domačinom, zlasti onim, ki so bili ves čas na vojni? Čudno sc nam vidi, da so mu na- * Opomba: Za vsebino tei»a spisa nc pre vzame uredništvo nobene odgovornosti. sedli naši gledališki igralci, s čijih slikami dela sedaj reklamo. Radovedni smo tudi, kdaj je bila ta famozna tvrdka v daljnem Curihu in Monakovem odlikovana. Opozarjamo na te okoliščine slovensko občinstvo in tudi našo vlado. Slednja naj temu pritepencu pokaže pot tja, kamor ga jc vedno vleklo njegovo srce, med njegove kulturne sobrate Nemce. — Ni nam nikako nizkotno kruhoborstvo narekovalo teh vrstic, ampak kar velja za nemške uradnike in javne nastavljencc, naj velja še bolj za nemške obrtnike — in on je celo državljan iz rajha — da se naj izselijo iz Jugoslavije vsi naši bivši tlačitelji in sramotilci. y Ljubljani, meseca aprila 1919. Deželna zadruga fotografov. a Predaja moke. Od vštetega četrtka 10. aprila do vštete sobote, 12. t. m. sc dobi na vsako močno izkaznico po 1 kg moke za pecivo, ki stane 4 I\ 66 vin. a Izplačevanje prispevkov za cenejši kruh in moko. Stranke se morajo strogo držati dotičnega reda, ki je bil žc objavljen v listih v roboto, oziroma ponedeljek, ker vsled obremenitve blagajne, ki mora izplačevati na eno uro 150 strankam denar, ni mogoče delati prav nobenih izjem, — Kdor bi dobil denar zo več oseb kakor jih v resnici preskrbuje v rodbini, bo najstrožje sodnijsko kaznovan. a Kislo zelje za I. okraj. Stranke I. okraja prejmejo kislo zelje v sredo, dne 9, t. m, na krompirjeve nakaznice pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: dopoldne od 8 do 9. ure štev. 1 do 400, od 9. do 10. ure štev. 401 do 800, od 10. do 11. ure štev, 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg, kar stane 1 K, a Kislo zelje za IL okraj. Stranke II, okraja prejmejo kislo zelje v sredo, dne 9, t. m, na krompirjeve nakaznice pri Jakopiču na Mirju. Določen jc tale red: popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 400, od 3. do 4. ure štev. 401 do 800, od 4. do 5. ure št. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kar stane 1 krono, — Koruzo upa, da prejme v najkrajšem času Žitni zavod v Ljubljani. Cena koruzi v zrnu, prosto nasuta v vagon, jc 150 K za 100 kg franko oostaja Ljubljana; deske se morajo vrnili. Blago bo zdravo, pripominjamo pa še, da je koruza nova, lanske letine. Naročiti jo morajo le aprovi-zacijski odseki, o.Tiroma gospodarski uradi in županstva. — Koruza se sme porabiti samo za prehrane ljudstva in se bo vštela v kontingent. Oddajala se bo samo v celih vagonih. Naročila naj se vpošljejo takoj, ker utegne priti koruza še ta teden, Naročniki nai naznanijo natančni naslov, pošto, bližnji brzojavni urad in železniško postajo. Kdor Ima slabe zobe, ima često tobobol. V zdravih dneh treba misliti na to mučne bolečine in njih propre-čenje. Zato svetujemo, da naročite Fel-lerjev bolečine tolažeči „Elza-Fluid". Ta učinkuje takoj in prepreči zopetno obnavljanje, ako si z njim vsak dan čistimo zobe. Njegov ratkuževalni učinek in prijeteu vonj odpravita tudi neprijetno sapo iz ust. 6 dvojnatih in 2 Specialni steklenici tega tudi di\u0 v. in jih lahko obenem naročite z F.lza-fluidom, da imate ta od zdravnikov priporočena zdravilna sredstva vedno pri rokah. Kdor liočo na potovanjih in sprehodih imeti vedno pri sebi hitro učinkujoče zdravilo, temu priporočamo Fellerjcv Elza-fluid. Dobro dene. (v) Kdor mi nreskriii ?srtUL&>xst predmestju stanovanje z 1 ali 2 sobama in kuhinjo, dobi kot nagrado čevlje po meri iz dobrega blaga. Naslov se poizve pri upravništvu tega lista pod St. »2355« Naročile,.Slovenca"! Delavec s!l deiavia nikov. Ljubljana, Bcs'jcva c. 22. X, n. MlMm najem OjlVO okoli 40arov najem UjiVU oh Dunajski cesti onemu, ki mi dobavi dnevno 2 l mleka po dnevni cent. Franc Pogačnik, Duna sba cesta 26. Ljubljana. Proda se H