m
■ ■ ■h* ;A*.:ai(Ky*iiiSj
i mm
*%0 *'
Bazoviški spomenik
*ffa Bazovici so počili streli. Stori žrtve so pale,
Štiri matere so zajokale,
Štirje heroji bodo večno živeli.»
P. Golia
Jutri poteče 35 let, odkar so bazoviški planoti padli pod fašističnimi svinčenkami štirje mladi primorski fantje, ki s° se neizprosno borili proti fašističnemu zatiralcu. Letoš-bja proslava, ki jo, kakor vsako leto, organizira odbor za Proslavo bazoviških žrtev, bo Prihodnjo nedeljo, 12. t.m. na Pokopališču pri Sv. Ani in v Bazovici. Odbor je poskrbel, da Se je na grobu štirih junakov na pokopališču postavil spome-n'k, ki ga bomo odkrili prihod-nJo nedeljo ob 10. uri; popoldne ob 15. uri istega dne pa bo proslava ob bazoviškem sPomeniku. V torek zvečer pa Se bo odprla v prostorih Slovenskega kluba dokumentarna *n fotografska razstava, ki bo obsegala dobo od konca prve *vetovne vojne do zlogasne sodne razprave in usmrtitve šti-rib mladih junakov.
letošnja proslava, ob 35. ob-etnici smrti štirih junakov bo e Poseben poudarek naši od-očnosti, in zlasti odločnosti naše mladine, da ne bomo dopustili, da bi se v kakršni koli obliki nadaljevalo in obnav-Jalo nasilje starih in novih fa-istov nacj nami,
lz Spangerjeve knjige «Ba-z°vi®ki spomenik)), ki je nedav-bo izšla, objavljamo nekaj od-°mkov, ki pričajo o delu in 0rbi takratne mladine, ki je iIa začetnica osvobodilnega gi-anja na Primorskem:
«PaŠistlčno divjanje je predelo do vrhunca, mlajši rod a° Potujčevali po fašističnih u-1 nicah. Slovensko besedo so VrSli iz uradov, prepovedali so
na ulici. Znašli smo se pred
relom razjarjene živali. Manj-*na, ki je štela preko 600.000 rebivalcev, je bila prepuščena a nriiost in nemilost najbrez-zirnejši akciji uničevalcev, ki n jo vodili na najbolj barbar-j 1 na^in. Vse to se je izvaja-0 s Podporo vsega državnega Parata. Fašizem je razganjal,
snP ral- in pobi'al sv°je nasprotnike z vsemi sredstvi, ki njimi državni aparat lahko , zpolaga. Deloma je fašizmu Uspelo
Pridobiti na svojo stran asilneže in oportuniste, druge Pa terorizirati.
V tej
vedna la je
naj hujši stiski ni za-mladina obupala. Zače-napadati volkove v njiho-Vr^ br'°*=u’ 'fa b* jim začela m^° za d13?!0- Uprli 0 se, četudi zapuščeni od g e®a sveta. Spoznali smo, da ? m°ra ljudstvo zdramiti iz "1?I°sti in mrtvila, da se je s 6 a nasilja lotiti z njegovimi 'stvi, saj smo edino tako y 0 zbudili v narodu odpor. 1 akeili položaju ni zadostova-co n0S^^ antifašistično izkazni-ali V Ž6PU ali biti ^tsan v eno ko ^ru®° antifašistično stran-B ‘ Pel° antifašistični propa-
zaridiSUČni material ni mogel ^ati resnega udarca fašiz-
Vrača^a to se bom še Pozne-)e
J takem ogroženem položaji nt Prav nič služilo, da je ° rev°lucionar, ako ni na-ni Pal kot tak. Mussolini se ..strašil samozvanih revolu-
]...‘larjev. zaradi katerih bi Iaf‘ko živel v večnost
zar!UaS°linl kapitaliste opo-j na nevarnost komuniz-no^ ^ ‘^e bil° to komu potreb-v, *n .-trn jamčil zaščito in i * * dohodke. Avanturistom Onijubljai s sv.ojim revizio-je 'n.0”1 ^t in visoke položa-'a vensike je podpisal po-_	0 3 Vatikanom. Ostalim
Prosil s terorjem, s poko faustovskega sodišča, unfinacij in ječ. Zato je tudi
vladal 23 let in vladal bi še dalje, če ne bi njegova ambicija in pohlep segala preko njegovih moči.
Mussoliniju je z enim mahom uspelo kljubovati vsem notranjim napadom, ni mu pa to uspelo izven njegovega območja. Da bi se antifašistične sile ustvarile izven njegovega območja, je bilo potrebno oddajati jek iz okovja v svet.
Vsi smo bili še mladi, premladi in ne dovolj izkušeni v življenju za tako resno delo, ki smo ga prevzeli. Nepredvideno smo ostali brez izkušenih ljudi, brez političnih učitfeljev in voditeljev. Toda tudi to nas
Jutri poteče petintrideset let, odkar so štirje primorski fantje, Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, padli pod svinčenkami fašističnega zatiralca. Letos je odbor za proslavo bazoviških žrtev poskrbel za postavitev spomenika na njihovem grobu. PRI-HODNJO NEDELJO, 12. t. m. bo ob 10. uri odkritje spomenika na pokopališču pri Sv. Ani, ob 15. uri pa proslava pri bazoviškem spomeniku.


»
M
4
®lDov
Kriza
UM*
ni oplašilo. Krenili smo brez omahovanja po določeni poti. Vzgojitelj nam je bilo življenje takratne dobe razočaranja, razrasle revolucionarne dobe in okoliščin, v katerih smo dozoreli med krivičnim položajem in nebrzdanimi strastmi.
Med prvimi sklepi, ki so bili vključeni v pravila, so bili, da za vstop v tajno organizacijo ni važno vprašanje, od kedaj in kakšno izkaznico nosi pred-laganec v žepu in tudi ne, kateri stranki je pripadal, temveč je predlaganec moral biti prepričan, da je fašizem človeški izrodek nasilnega početja in da je treba z vsemi sredstvi biti po njem do končne zmage. Moral je tudi vedeti, da v organizaciji ni mesta za demagoge, ne za tiste, ki bi si delali iluzije ustvarjanju položaja s komolci, temveč vsak je moral z dejanji dokazati svojo predanost. Zavedati se je moral, da ima pred seboj samo eno perspektivo: ječa ali faši-stovski svinec v hrbet.»
iiihiiiiiii.IIMIIIIIIIIMI....................................................nuni........................innnnnnnnini.........................ninnini
trrcijl


Politični dogodki v Grčiji že poldrugi mesec pritegujejo pozornost svetovne javnosti. Kriza, katere povod se mnogim ni zdel pomemben, saj je šlo za odstavitev obrambnega ministra Garufalijasa, s čimer se ni strinjal grški dvor, se je začela z odstopom vlade Georgia Papan-dreuja, voditelja najmočnejše stranke v parlamentu — unije centra. Ta unija je v bistvu konglomerat 12 strank, ki so se leta 1958 združile v boju proti ERE — stranke tedanjega premiera Karamanlisa. Polnih pet let je bilo treba, da je ta nova politična formacija dobila parlamentarno večino in sestavila vlado. Od skupno 300 poslancev jih je imela nova vlada 171, zato so pričakovali stabilizacijo novih političnih razmer v Grčiji.
Nenaden odstoj vlade, posebno pa način, kako skušalo sestaviti novo, vse to je povzročilo velike premike v grškem političnem življenju. Vneli so se tako ogorčeni politični boji, da je to presenečalo celo tiste, ki so bolje poznali to deželo. Voditelji bivše vladajoče stranke ERE — bila je 8 let na oblasti — in tisti, ki jih podp’rajo iz tujine, so nemirno spremljali akcije Papandreujeve vlade. Ni jim bil všeč njegov nekoliko liberalnejši kurz, prav tako pa tudi ne poskus, da bi uredil odnose z balkanskimi, neuvrščenimi in vzhodnimi državami. Motilo jih je tudi, ker je imel glede Cipra neodvisnej-šo politiko kot pa njegov predhodnik. Njegova vladavina je prinesla Grčiji precej liberalnejše politično ozračje, v katerem so želje množic lahko laže prišle do izraza kakor prej. Očitajo mu tudi, da je z bančnim kapitdlom nekoliko popravil položaj vasi in si pridobil njihovo naklonjenost. V vaseh pa živi 60 odst. grškega prebivalstva, torej je to dejstvo posebnega pomena za odnose v Grčiji. V splošnem torej ni bilo mogoče govoriti o kakšnih velikih spremembah, toda pojav liberalnejšega, in če lahko rečemo — bolj neodvisnega stališča ni bil všeč reakcionarnim strategom sedanje mednarodne politike. V tem je treba vsekakor iskati resne razloge za strmoglavljenje Papandreuja in vsega tistega, kar se je zgodilo.
Sicer pa o vsem tem v demokratično usmerjenem grškem tisku pišejo precej odkrito in ostro. Za krizo obtožujejo reakcionarne sile NATO, dvor in ERE, prav tako pa tudi velekapital. Demokratično gibanje v Grčiji, za kar je po mnenju o-menjenih krogov Papandreuje-va vlada ustvarjala ugodno o-zračje, je bilo treba ustaviti z vsemi sredstvi. Pri tem so vsekakor mislili na krepitev levih sil, v katerih okviru je
.....................................................................................................................................IulIlltllilllM,Illl(,..............
PO ŠTIRIH DNEH NEURIJ, POPLA V IN MNOGIH NESREČ
Ob zboljšanem vremenu se stanje popravlja
Vzpostavljen promet po «avto cesti sonca» in na raznih progah - Spodnja Furlanija spremenjena v obširno jezero - Še vedno poplavljeno tudi polje okoli Rima Prometa na progah Trst-Benetke in Videm-Avstrija še niso obnovili
RIM, 4. — Skoraj po vsej državi se je vreme zboljšalo, tako da so gasilci, karabinjerji, policija in vojaštvo lahko pospešili pomoč prebivalstvu. Precej so se tudi izboljšale cestne in železniške zveze. Danes ob 18. uri so odprli za promet'«avto cesto sonca« med Rimom in Incisa Valdamo, čeprav so prej javili, da jo bodo odprli šele v ponedeljek. Cesta bo ostala odprta, če se ne bo vreme poslabšalo, železniške zveze med Rimom
in severno Italijo so se zboljšale zlasti zato, ker so včeraj zvečer ponovno odprli tirensko progo, tako da preusmerjajo vlake iz Florence tudi čez Piso in Gros-seto. Drugi vlaki vozijo kot že vse prejšnje dni čez Torontolo in Foligno, t. j. osrednjo Umbrijo, vlaki med Milanom in Sicilijo pa vozijo po Jadranski progi, t. j. skozi Bologno in Ancono do Fog-gie, od koder jih usmerjajo proti Neaplju. Z izjemo proge Rim Orvieto - Florenca torej delujejo vse druge proge v srednji Italiji. V Siciliji še ni vzpostavljena pro-
ga med Trapanijem in Palermom.
V naši deželi še vedno ne delujeta progi Benetke - Trst in Videm - Trbiž. Vlake med Benetkami in Trstom preusmerjajo čez Treviso in Videm, ker je tudi proga med Portogruarom in Vidmom prekinjena, kakor je tudi prekinjena proga med Trevisom in Portogruarom. Mednarodne vlake na progi Benetke - Dunaj preusmerjajo delno čez Gorico in Novo Gorico na .Jesenice in Beljak, deloma pa po progi skozi Postojno . Ljubljano. Proga med Benetkami in Trstom je preki-
njena že od 19. ure 2. septembra, in sicer med postajami Fossalta, Portogruaro in Palazzolo dello Stella. V dolžini 4 km so namreč vode reke Tilmenta odnesle s proge gramoz Na progi Benetke-Trst so začeli popravljati dela pri Latisanl, toda so jih opustili, ker so kasneje poplavile progo vode reke Livenze pri kraju San Stino di Livenza. Na vsem tem področju so začele upadati reke v gornjem delu, v spodnjem toku pa je položaj še vedno nevaren, ker so narasli nekateri pritoki rek.
Kakor drugod po državi, se je tudi v naši deželi zboljšalo vreme in vode na splošno upadajo. Doslej je terjalo neurje v naši deželi dve smrtni žrtvi, in sicer Giovannija Polesa iz Latisane, o katerem smo že pisali včeraj, ter neznanca, ki ga je odnesel hudournik Ciadin pri Chiusaforte, ka-
terega pa še niso identificirali.
Latisana je še vedno poplavljena, čeprav se voda počasi umika. Večina prebivalcev je zapustila mestece, tistim, ki so ostali, pa prinašajo vodo in živila z vojaškimi anfibijskimi prevoznimi sredstvi. Voda je zalila tudi Palazzolo dello Stella m poplavila področja pri Pordenonu, a je proti večeru odtekla. Veliko škodo so ugotovili v kraju Timau v Kamiji, kjer je spodnji del vasi pod vodo, ker se je podrl nasip hudournika But. Pušja ves pa je že dva dni brez vode, ker se je pokvaril vodovod. Kraji Erto, Casso, Cimolais in Claut, ki so že od četrtka odrezani od ostalih krajev, so brez luči, ker Je elektrarna, ki jim jo dobavlja, poplavljena. V Clautu so izpraznili več hiš. Tud1 zl-iglesno jrzpro pri
Ertu tVajont), je naraslo. Ligna I ogrožen.
ostalega sveta. Vanj se je zateklo I okrog 500 poplavljencev.
Pomoč prebivalstvu vodi osebno podtajnik notranjih zadev Cec-cherini. Furlanske oblasti so pozvale vlado, naj priskoči prebivalstvu izdatno na pomoč. Videmska hranilnica Je prispevala deset milijonov za pomoč poplav-ljencem.
V deželi Je še vedno prekinjenih pet državnih cest, in sicer Trst . Benetke, cesta skozi Val-cellino, cesta čez prelaz Mauria, cesta skozi Sappado in cesta, ki pelje če* Monte Croce Camico. Prekinjenih Je tudi več drugih stranskih cest v Kamiji in v spodnji Furlaniji. Promet iz Trsta za Benetke preusmerjajo na cesto Videm . Treviso, čeprav Je neki most na tej cesti precej
Škoda v spodnji Furlaniji je ogromna, saj je uničen tudi ves pridelek. Zelo žalosten Je pogled na poplavljene kraje z višine, ker Je področje spremenjeno v veliko jezero, iz katerega molijo hiše, drogovi in drevje. Pomoč prebivalstvu Je bila te dni otežkočena, ker je bila tudi plovba s čolni nevarna zaradi velikih vrtincev ter številnih debel in drugega materiala, ki ga Je voda vlekla s seboj. Se najbolj so zalegla vojaška anhbijska prevozna sredstva. Ljudem so dovažali vodo in živila tudi s helikopterji.
V Gornjem Poadižju se Je vreme zboljšalo 'in sije sonce že drugi dan. Vode upadajo in marsikje so že odstranili zemeljske usade na cestah. Proga med Verono in Brennerjem 'je še vedno
(Nadaljevanje na 2. strani)
EDA že zdaj močna politična skupina.
Načrt reakcionarnih skupin je temeljil na razbitju najmočnejše stranke — unije centra z ločitvijo nekaterih poslancev in ustanovitvijo vlade, ki bi u-živala podporo desnice, ter glavnih atlantskih zaveznikov. Prvi poskus z Novasovo vlado je relativno kmalu propadel, saj se je tedaj nepričakovano pojavil nov činitelj, katerega moč so očitno podcenjevali, to pa so najširše množice grškega ljudstva, že samo imenovani Novasa za predsednika vlade je sprožilo takšno reakcijo, ki je presenetila poslance same. Samo v Atenah je prišlo na vilice več kot pol milijona prebivalcev. Po vsej državi so množice začutile nevarnost za svoje elementarne demokratične pravice in izrazile nezadovoljstvo zaradi kršenja ustavnih in demokratičnih načel. Volivci so javno opozarjali poslance, naj ne podpirajo teh spletk. Pritisk je bil tako močan, da so mno gi omahljivi poslanci ostali zvesti uniji centra. Nastal je čisto nov proces, ki ga, kot kaže, niso predvidevali. Unija Je razpadala pri vrhu, krepila pa se je v svoji osnovi, člani izvrš-nega odbora so zapuščali Papandreuja, vendar je ostala zadostna večina, ki je preprečila vsak nastanek nove vlade mimo te stranke, ki ima obenem s poslanci EDE večino v parlamentu.
Zelo dobro zasnovan načrt s Cirimokosom, socialdemokratom, ki Je bil med vojno celo podpredsednik vlade ELAS, je prav tako propadel. Poslanci so tiste dni govorili in časopisi so pisali o velikih spletkah, snubljenju posameznikov, pritisku, grožnjah in podobnem, vendar je enotnost demokratičnega javnega mnenja in podpora množic prispevala, da je tudi ta akcija propadla.
Razumljivo je, da je v tako dinamičnem položaju odigrala veliko vlogo tudi stranka EDE, katere jasna in odkrila politična stališča za obrambo suverenih demokratičnih pravic ljudstva uživajo vso podporo. V takšnem položaju je začela desnica govoriti o «nevamosti pred ustanovitvijo ljudske fronte«. Celo Papandreu, danes prav gotovo največji in najpopularnejši voditelj Grčije, je govoril, da pomeni ustanovitev ljudske fronte nevarnost za si-štev v državi.
Vztrajnost množic, pri čemer ima delavski razred izredno vlogo, da obvarujejo demokratične pridobitve, da preprečijo ustanovitev desničarske vlade in diktature, nato pa tudi izredno zanimanje ter angažiranost velike večine ljudstva v tej krizi, priča o naraščanju demokratičnih sil v tej državi. Dovolj je, če navedemo podatek, da ne mine niti en dan brez množičnih zborovanj, celo če so prepovedana, ali pa, da so demokratično usmerjeni časopisi podvojili in potrojili naklado, desničarski pa so jo zmanjšali za polovico ali še bolj, pa že lahko razumemo politično angažiranost množic in njihove simpatije v tem položaju.
O premikih političnih strank priča tudi prizadevanje desnice, da bi, če že ne more preprečiti, vsaj čimbolj odložila nove volitve. Ta politična polarizacija v množicah in odločujoči vpliv, ki so ga do zdaj imele na potek dogodkov, je vsekakor nov element, ki je do zdaj z uspehom varoval demokratične pridobitve. Vendar pa je sprožil tudi bojazen pred združitvijo teh množic. Ali bo ta bojazen osnova skupne platforme vseh tistih, ki se je boje, ali pa bodo uporabili silo, da bi ustavili demokratični razvoj oziroma našli tretjo rešitev? To je vprašanje, na katero bodo odgovorili šele prihodnji dnevi. V vsakem primeru pa je tisto, kar se je do zdaj zgodilo, uspeh demokm-tičnih prizadevanj grškega ljudstva.
D. Di
Nujna seja varnostnega sveta OZN zaradi pakistanskega napada v Kašmiru
U Tant ugotavlja v svojem poročilu, da je po večkratnih kršitvah razmejitvene črte na obeh straneh Pakistan odkrito napadel indijski Kašmir - Sastrijev odgovor U Tantu - Boji se nadaljujejo — Cen Ji v Karačiju
NEW YORK, 4. — Nocoj ob 20. uri je bila seja varnostnega sveta OZN v zvezi s Kašmirom. Glavni tajnik OZN UTant je pripravil poročilo za varnostni svet, v katerem pravi, da se je stanje v Kašmiru poslabšalo in da predstavlja nevarnost za mir ne samo med Indijo in Pakistanom, temveč za mir v splošnem smislu.
U Tant pravi, da se mu zdi, da --------------------
ne more nastopiti kot apolitični raz-
sodniku. Dalje pravi, da se sporazum o ustavitvi sovražnosti iz leta 1949 sedaj ne spoštuje več; spoštovanje sporazuma o ustavitvi sovražnosti na obeh straneh pa bi ustvarilo boljše pogoje za iskanje rešitve političnih sporov. Spor med Indijo in Pakistanom o Kašmiru je apereč, globok in nevaren«, in treba ga Je mirno rešiti, da se zajamči varnost tega področja.
Zatem pravi U Tant, da Pakistan ni hotel dati zagotovil, da bo v prihodnje spoštoval določbe Dremiria ali na da «> hnimJu s* Je utuleB pogovarjal s jneu. poSPza normalizaciji stanja ^dnikom . vlade šastrijem, Razgo-ob razmejitveni črti. Indija pa se je obvezala, da bo zmerno nastopala v vsakem primeru represalije in da bo spoštovala sporazum o ustavitvi sovražnosti ter razmejitveno črto, če bo Pakistan storil
je U Tant odrekel objavi izjave in prav tako se je odrekel nameri, da pošlje v Kašmir podtajnika OZN Buncherja zaradi nesprejemljivih pogojev obeh strani.
Končno ugotavlja U Tant, da je moralo letos 45 opazovalcev OZN, nameščenih na 800 kilometrov dolgi razmejitveni črti, prevzeti izredno težavno delo. Zato nalagajo dogodki v zadnjem mesecu nujnost revizije njihovega števila in tudi njihovih funkcij.
Ameriški poslanik v Novem Delhiju se Je danes pogovarjal s pred
isto. U Tantovo poročilo temelji na informacijah voditelja vojaških o-
skega predstavnika generala Rober- Kakor poročajo	j~
~	francoski zunanji minister de Mur-
ville sprejel davi pakistanskega po-slanika, ki mu je izročil poslanico pakistanskega predsednika za de Gaulla v zvezi s Kašmirom.
Pakistanska vlada pripravlja odgovor na Kosiginovo pismo pakistanskemu predsedniku. Kosigin je poslal Ajubu Kanu in šastriju pismo s pozivom na zmernost v sedanjem sporu .
Predsednik indijske vlade Sa-
pazovalcev OZN v Kašmiru, avstral-
i g<
ta Nimma. Ta pravi, da so se nedavni neredi začeli 5. avgusta z vdori s pakistanskega dela Kašmi-ra in s streljanjem pakistanskega topništva čez razmejitveno črto na drugo stran.
U Tant se Je te dni večkrat pogovarjal z delegati obeh držav v OZN in je naslovil več pozivov obema vladama. V svojem poročilu poudarja, da Je povratek k normalnosti mogoč samo z željo obeh strani, da spoštujeta sporazum o premirju iz leta 1949, z umikom o-boroženih sil obeh držav, z ustavitvijo sovražnosti in z možnostjo, da opazovalci OZN svobodno potujejo po kašmirskem ozemlju, še posebej bi moral Pakistan sprejeti učinkovite ukrepe, da prepreči oboroženim skupinam, pa najsi bodo v uniformi ali ne, da prekoračijo razmejitveno črto. U Tant pravi v svojem poročilu, da so v prvih letošnjih petih mesecih ugotovili v Kašmiru 377 kršitev razmejitvene črte, od katerih so jih zakrivili 218 Pakistanci, 159 pa Indijci.
Ni dvoma, da so nastali predvsem, ker so oborožene skupine prekoračile črto in so prišle iz Pakistana ter začele vojaško dejavnost na indijskem sektorju od 15. avgusta dalje in pozneje. Indijci pa so h svoje strani prekoračili črto ter zasedli položaje na pakistanskem ozemlju, s katerih se niso še u-maknili. Pozneje pa je Pakistan odkrito prekoračil razmejitveno črto. Drugi pogoj, ki je potreben za povratek miru, je, da obe strani u-makneta svoje vojake na svoj sektor.
U Tant sporoča, da je imel namen objaviti 16 avgusta izjavo o dogodkih v Kašmiru. Načrt dokumenta Je predložil obema vladama, toda medtem ko ga je Indija sprejela v zameno za delne spremembe, ki pa so bile nesprejemljive, je Pakistan takoj zavzel popolnoma negativno stališče, trdeč da se dokument nanaša samo na sedanje stanje ne ozirajoč se na politične ozadje zadeve in da podpi-
vor je zahteval ameriški diplomat v zvezi z včerajšnjim indijskim protestom ker Pakistan uporablja ameriško orožje v Kašmiru. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da skuša njegova vlada dobiti ((zanesljive podatke«, da Pakistan res uporablja ameriško orožje.
iz Pariza, Je
Stri pravi v -odgovoru na poziv U Tanta, da ceni njegove napore in poudarja, da so prvi pogoj za vsak korak pa poti miru ustavitev vdorov čez razmejitveno črto in umik vtihotapljencev ter pakistanskih oboroženih sil z indijskega področja,. «Poleg tega, pravi Sastri, moramo biti gotovi, da se sedanje stanje ne bo ponovilo. Zaupam, da boste ugotovili, ali bo Pakistan sprejel odgovornost za umik ne samo svojih oboroženih sil, temveč tudi vtihotapljencev in da bo preprečil nadaljnje vtiho-tapljanje. Ne moremo prehajati od ene ustavitve ognja do druge, ne da bi bili gotovi, da Pakistan ne bo ponovil svojih kršitev in napadov. Spričo dejstva, da Pakistan zanikuje svojo odgovornost za oboroženo tihotapljenje, bo vaš poziv Pakistanu, vsaj kar se tiče vtihotapljenja, težko imel rezultat, in glavni vzrok spopada bo ostal. Pakistanska množična infiltracija preko razmejitvene črte in pakistanski napad na naše ozemlje nam nalagata kot suvereni državi, da se branimo.«
Indijski radio je danes javi!, da so indijska letala napadla Pakistanke oklepne oddelke na področju Camb. Pakistanske tanke, ki so jih spremljala letala ameriške proizvodnje, so opazili, ko so napredovali proti it dijskim položajem.
Pakistanska vojska, ki je začela ofenzivo v Kašmiru, je prodrla v indijski Kašmir za osem kilometrov.
V Karači je prišel danes - kitajski zunanji minister Cen Ji, ki se bo sestal dvakrat s pakistanskim zunanjim ministrom in bo noto nadaljeval Dot v Mali.
V Istri se stanje boljša pri Mariboru je še nevarno
Sava in primorske reke upadajo - V Avstriji številne nesreče
LJUBLJANA, 4. — Po podatkih hidrološke službe Slovenije gladina Drave in Mure še vedno narašča. Drava je bila. pri Mariboru visoka 5,96 metra, pri Ptuju pa 4,10 metra. Gladina vode Mure je pri Radgoni narasla za 30 centimetrov in dosegla višino 2,58 metra. Po podatkih, ki so jih dobili iz Avstrije, pričakujejo, da bodo vode še narasle. Gladina Save In njenih pritokov Savinje, Ljubljanice in Sore upada. Ker je prejšnjo noč nehalo deževati, se pričakuje še nadaljnje upadanje gladine teh rek. Primorske reke ne naraščajo pač pa narašča še notranjski Unec. Gladino te reke je narasla za 70 centimetrov.
Pripadniki vojske, gasilci in prebivalci Maribora že tri dni utrjujejo nasip na levem bregu Drave v dolžini 700 metrov, da bi obdržali reko v njeni strugi. Voda je preplavila del tovarne MTT in Metalne. Povzročila pa ni večje škodo, čeprav so morali delavci prekiniti delo. Drava je ogražala tudi nekatere stavbe na levem bregu in so zato morali izseliti okrog 25 družin. Podoben položaj je na pod-
NASER ZAKLJUČIL OBISK V JUGOSLAVIJI
Povečana odgovornost nevezanih za ohranitev mednarodnega miru
Predsednika poudarjata dosedanje skupno stališče glede vseh najvažnejših mednarodnih vprašanj
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Šestnajsti sestanek predsednikov Tita in Naserja je zaključen Ugledni gost iz ZAR je odpotoval danes ob 13. uri z-beograjskega letališča v Kafro. Na letališče so ga spremljali predsednik Tito in druge jugoslovanske osebnosti. Danes so istočasno : v Kairu in v Beogradu objavili skupno poročilo o Naserjevem obisku. Poročilo poudarja, da sta predsednika proučila sedanji napeti položaj na svetu in nevirnost, ki jo predstavlja za mednarodni mir in za varnost. Predsednika sta prepričana, da Je sedanji nezadovoljivi razvoj mednarodnih odnosov posledica teženj po kršitvi osnovnih načel, ki so se uveljavila v med. narodnih odnosih Ta načela vse-
ra sedanje stanje, «ki je znano bujejo listina OZN, resolucije, ki ugodno za Indijo«. Zaradi tega se so jih sprejeli v Bandungu leta
•tmiiiiiiiMiiiitiiiiimiiiMHimmiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiMiiiiHiiiniiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiHitiMiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiii
PREDKONGRESNA RAZPRAVA V PSI
Nennijevo pismo članom stranke
Fanfanijev govor na sestanku z južnoameriškimi veleposlaniki
pritiče. Med glavnimi točkami, ki Jih bo treba v jeseni uresničiti,
RIM, 4. — Jutrišnje glasilo PSI »Avanti« bo objavilo Nennijevo »Odprto pismo tovarišem«. Z njim posega socialistični voditelj v predkongresno razpravo. Prvi del pisma govori o ideološki in politični »reviziji«, ki je nastala v PSI v zadnjih desetih letih V pismu pristaja predvsem na »teze« De Martina iz solidarnosti z njegovo dejavnostjo v sedanjem težkem položaju, z njegovimi napori, da se omejijo spori v stranki ter s težnjemi, da se ohrani kontinuiteta. Nenni pravi, da bi nasprotne teze manjšine pomenile opustitev usmeritve, katero so svoj čas skupno izbrali V zvezi s potjo, ki jo je stranka prehodila, pravi Nenni, da so prešli od propagande in agitacije k politiki, ki pomeni ustvarjanje novih položajev. »Revizionizem« PSI je bil bistveno političen in se ni dotaknil osnovnih pridobitev socialističnega nauka 'n prakse modernega. Socializem je nujnost, ki se uresničuje na podlagi izbir vrednot, v katerih niso svoboda, demokracija, enakopravnost, resnica in pravica nič manj pomembne kot socializacija proizvodnih sredstev.
Nenni povzema nato sklepe raznih kongresov, ki pomenijo razvoj, ob katerem si je socializem priboril pravico, da je soudeležen pri vodstvu države s širokim programom obnove in s strateškim ciljem preobrazbe družbe ln države od znotraj. Npnnt pravi, da je izkušnja levega centra bila posejana s težkočami, k: pa so bile objektivne, spričo katerih pa ni pametno nobeno tarnanje. Nenni je dejai, da so doslej uresničili naslednje stvari; nacionalizacijo e-lektrične energije, reformo agrarnih pogodb, prve ukrepe za u-vedbo sistema socialne varnosti, prve ukrepe proti urbanistični šoekulaci.ii. medtem pa proučujejo v parlamentu ukrepe za šolo, ukrene uroti slabemu gospodarskemu položaju, za okrepitev javnega gospodarstva in novi zakon za jug Med negativnimi platmi pa je Nenni navedel velike razlike v življenjski ravni, pomanjkanje organske politike cen, o-krepitev zasebnih monopolov in dejstvo, da sindikati se ne zavzemajo v državi mesta, ki jim
pa je petletni gospodarski načrt skupno z urbanistično reformo. Ravno to bo preizkusni kamen za delovanje sedanje večine. Nenni je nadalje rekel, da je zelo nujno vprašanje organske reforme države in upravnega ustroja ter njena demokratizacija Po njegovem mnenju ni sedaj primeren čas, da bi šla stranka v opozicijo, ko se bodo lotili najbolj važnih vprašanj programa. Izbira ni med razbitjem sedanje vlade in sestavo nove, ker bi pomenila sedaj vsaka druga rešitev velik korak nazaj.
Zatem se Nenni ukvarja v pismu z notranjimi vprašanji stranka. Nenni nravi, da se ne smejo utrditi v njej razne ločine, marveč da se mora utrditi enotnost. Nenni je zatem omenil pereče vprašanje socialistične združitve, kajtj zlasti mladina se vprašuje, čemu toliko socialističnih strank. Stvar združitve socialistov pa ni zasebna zadeva PSI in PSDI, ki bi se lahko uredila z nekakim protokolom med obema tajništvoma Problem je mnogo širši in se tiče tudi mnogo delavcev, ki so v PSIUP in KP1, ali ki glasujejo zanju. Pri tem je Nenni tudi nekoliko polemiziral s KPI in z njenim pojmovanjem enotnosti.
Dejstvo, da so socialisti in socialdemokrati skupno v vladi, ne pomeni, da je s tem že dosežena združitev socialistov, kakor ne bi bila dosežena združitev, niti če bi bili obe stranki skupno v opoziciji. Pot k enotnosti vodi skozi razdobje skupnih akci( in skupnega sprejema odgovornosti, pri čemer je treba začeti predvsem od spodaj. Zadnji del pisma je posvečen vprašanju mednarodne politike.
Danes je zunanji minister Fan-fani v vili Madama govoril o sodelovanju med Italijo in državami Južne Amerike, in sicer o sestanku z veleposlaniki južnoameriških držav. Omenil je ugoden razvoj odnosov med Italijo in temi državami, bližnje potovanje predsednika republike Saragata m možnosti še tesnejšega sodelovanja. Po Fanfanijevem govoru so spregovorili nekateri veleposlaniki.
1955, na konferenci nevezanih držav v Beogradu leta 1961 in na konferenci nevezanih držav v Katja, leta 1984...
Poročilo nadalje pravi, da SFRJ
ln ZAR menita, da postaja razvoj v Vietnamu vedno nevarnejši in da ogroža svetovni mir. V zvezi s tem menita, da je nujno potrebno, da se takoj ustavi bombardiranje Demokratične republike Vietnama in da se dosledno izpolnjujejo sklepi ženevskega sporazuma iz leta 1954. Tito in Naser pripisujeta zelo velik pomen bližnjemu dvajsetemu zasedanju skupščine OZN. Obe strani poudarjata važnost uresničenja načela univerzalnosti OZN. V zvezi s tem menita, da mora ljud-ska republika Kitajska zavzeti svoje mesto v OZN.
Predsednika sta ponovno poudarila, da ostajata imperializem in kolonializem glavni izvor med-rarodne napetosti in spopadov. Obsodila sta vse oblike kolonali-zma kot težko okrnitev neodtujljivih pravic narodov in kot kršitev vseh osnovnih konvencij in izjav, ki jih je sprejela mednarodna skupnost.
Obe strani sta še enkrat poudarili svojo podporo načelu samoodločbe narodov, vrhovnosti nad ozemlji in naravnimi bogastvi. Eoročilo tudi poudarja, da sta predsednika razpravljala o razorožitvi in sta izrazila zaskrbljenost, ker ni na tem področju nobenega napredka po moskovskem sporazumu o prepovedi poskusov z jedrskim orožjem. Predsednika sta se sporazumela o tem, da je treba opozoriti na nevarnost, ki jo predstavlja tekma v oboroževanju, prav tako vidita veliko nevarnost
čano odgovornost nevezanih držav za ohranitev mednarodnega miru. V zvezi z razvojem mednarodnega položaja je_ potrebna ■VFčja budnost ter se morajo zato nevezane države še .bolii zavzeti ,«a okrepitev, miroljubne .dejavnostih,Predsedniku-sta izrazila -(prepričanje, da bo bližnja konferenca azijskih in afriških držav važen prispevek za nadaljnjo okrepitev borbe narodov za zagotovitev svobode, neodvisnosti ln mednarodnega sodelovanja. B. B.
rečju med Ptujem in Ormožem, kjer je nekaj naselij popolnoma ali delno poplavljenih in so izselili večje število ljudi. Pričakuje se, da bo tudi na tem področju Drava še narasla.
Položaj na poplavljenih področjih Istre se danes polagoma izboljšuje. Dež je nehal in s tem je prenehala tudi nevarnost nadaljnjih večjih poplav. Povodenj je povzročila veliko škodo istrskemu poljedelstvu in industriji. Največ, jo škodo je povzročila voda v latinski občini, kjer je v kmetijskem kombinatu «Labin» uničen ves pridelek in kje-r je opustošen najbolj produktivni premogovni jašek v Raši. Pri Buzetu ie položaj danes znatno boljši. Treba pa bo več dni, da se popravi tamkajšnji vodovod. Voda se umika tudi na spodnjem toku Mirne, tako da se je promet popolnoma normaliziral. Vzpostavili so tudi promet na cesti Pulj-Rekg in na vseh ostalih cestah v Istri.
Tudi v Avstriji še vedno traja slabo vreme Včeraj se je podrl na Dravi južno od Celovca lesen most, ki so ga vojaki utrjevali. Najprej je popustil en steber, nato pa je zgrmel v reko ves most. V vodo je padlo od 80 do 100 vo-ja!*ov, gasilcev in nekaj radovednežev, ki so se pomešali med vojake na mostu. Na srečo so padli vsi v vodo bolj pri kraju, kjer ni bii tok tako močan, in so se vsi rešili razen dveh, ki ju pogrešajo. Gre za nekega gasilca in nekega občinskega svetovalca iz bližnjega kraja.
V	zahodnih predelih Avstrije je bilo doslej 12 mrtvih, porušilo se je 25 mostov in škoda znaša več milijard šilingov. Stanje je zelo resno zlasti v vzhodnem Tirolu, kjer je bilo osem mrtvih.
V	Svicj so 40 kilometrov severno od Bellinzone izselili iz nekega samotnega naselja deset družin, ker se je utrgal s hriba u-sad. Danes so odprli skoraj vse gorske prelaze, ki so bili včeraj zaprti zaradi snega. "■ *JVJ ,u
Velike povodnji so tudi v Angliji, in sicer v deželah Kent in Surrey. Po ulici Mal v Londonu pa je tekel včeraj pravi pbtok
SEUL, 4. — Južnokorejska vlada je danes odredila, naj se glavne privatne univerze v Seulu zaprejo za nedoločen čas.
Ob zboljšanem vremenu sc stanje popravlja
(Nadaljevanje t 1. strani)
prekinjena, cesto čez Brenner pa so odprli proti večeru. Odprli so še nekaj cest, ostale pa so še zaprte ceste v dolini Passiria in v Pustriški dolini. Od ostalih predelov sta ločeni tudi še dolini Badia in Aurina. Reki Adiža in Isarco sta že pod gladino, ki jo imajo za nevarno.
V Lombardiji narašča samo še reka Adda, ki je pri Lodiju dva metra in pol nad normalno gladino, pri sotočju z reko Serio pa celo tri metre in pol. Reka Pad se je povsod znižala in tudi reka Serio pri Creml, ki Je povzročila veliko škodo, se Je vrnila v strugo.
Nebo se Je zjasnilo tudi v Rimu ln sonce sije na tisoče ha poplavljenih zemljišč po vsem rimskem polju. Prebivalstvu v teh krajih pomaga okrog 8000 gasilcev, karabinjerjev, policajev in vojakov. Vodo odstranjujejo tudi s črpalkami. Cestna policija je priskočila na pomoč stotinam avtomobilistov. Poplavljence so namestili na rimskem sejmišču in po raznih drugih poslopjih. Tudi reka Tibera je začela počasi upadati, vendar pa je bila pri Ri-petti danes zjutraj še vedno globoka 12 metrov ln pol. V Rimu so bile najbolj prizadete četrti Prlma Porta, Maccarese in Ponte Galeria. Vodovoda Peschiera še niso docela popravili, tako da so nekateri predeli še vedno brez vode, ki jo morajo dovažati z vojaškimi in železniškimi cisternami. Proti večeru so našli na cesti Formellese truplo mladeniča, ki so ga prej pogrešali. Ministrstvo za zdravstvo je izdalo poročilo, v katerem pravi, da ima vse naprave pod stalno kontrolo.
Danes Je obiskal poplavljence v Prima Porta papež Pavel VI. Prišel je na Trg Saxa Lubra ob 9.45, kjer so ga pričakale vse mestne oblasti. Tu je stopil na karabinjerski kamionček ter je z vso procesijo oblasti obiskal področje. Prebivalstvo ga je toplo sprejelo. Nanje je naslovil kratek govor. Obiskal je tudi nekaj družin poplavljencev.
Tudi v Trapaniju se je vreme izboljšalo in se položaj popravlja. Mestu so zopet dobavili luč, vodo pa dovažajo s cisternami. Nedaleč od Trapanija pa je voda odnesla dva avtomobila. Eden od teh avtomobilov je bil iz Mes-slne in so se peljale v njem štiri osebe. Dve sta se rešili, 40-let-nega Ottavia Fronija in njegovo I7-letno hčer Alfinlo pa je odnesla voda. Truplo moškega so pozneje našli. Neurje je danes divjalo nad Partinicom,,,, nedaleč od Palerma, ln poplavilo mnogo hiš. Smrtnih žrtev ni bilo, pač pa so morali Izprazniti mnogo hiš.
MOSKVA, 4.	— Vrhovni so-
vjet ZSSR se bo sestal na šestem zasedanju I. oktobra. Zadevni de-I kret so danes objavili v «Izvestijih».
širjenju jedrskega orožja in menita, da je treba čimprej skleniti mednarodni sporazum in preprečiti to širjenje z vsemi sredstvi. Tak sporazum bi predstavljal nujen korak na poti k dokončni prepovedi in uničenju jedrskega orožja.
Predsednika sta ponovno potrdila svoje stališče v prid ustanovitvi brezatomskih področij v raznih krajih sveta, ter stališče o potrebi likvidacije starih vojaških opoiišč ter o važnosti prepovedi podzemeljskih jedrskih poskusov. Tito in Naser sta prepričana, da so nujno potrebni napori vseh držav na svetu, da se sprejmejo praktični ukrepi na tem področju. V zvezi s tem sta poudarila nujnost čimprejšnjega sklicanja svetovne konference o razorožitvi, katere bi se udeležile vse države. Med sestankom sta poudarila predanost obeh' vlad načelom in priporočilom konference nevezanih držav v Beogradu in Kairu. V zvezi s tem sta še posebno poudarila, da je dosledno uveljavljanje načel miroljubne in aktivne koeksistence naravna pot za ustvaritev miru, pravičnosti in napredovanje mednarodnega sodelovanja, enakopravnosti in progresivnega razvoja vseh držav in narodov.
Obe strani sta poudarili pove-
.............................
Papandreu popušča
ATENE, 4. — Georgea Papandreu je davi izjavil, da zveza centra načelno sprejema predlog Kanelo-pulosa za sestavo vlade, ki bi bila odraz narodne radikalne zveze in ki bi JI predsedoval Kanelopulos, ki bi Imel nalogo razpisati volitve v roku, ki ga določa ustava.
Papandreu je sporočil svoj sklep davi po sestanku z najvidnejšimi osebnostmi svoje stranke.
Levičarska stranka EDA je danes zavrnila predlog, naj bi nove volitve bile pod nadzorstvom vlade narodne radikalne zveze. EDA pra-
Svetovno prvenstvo v Španiji
Eicholzeva in Botherel nova prvaka v cestni vožnji
Danes profesionalci v borbi za mavrično majico
SAN SEBAST1ANO, 4. — Vzhodna Nemka Elizabeth Eicolz je danes osvojila naslov svetovne prvakinje v cestni vožnji. Nemška kolesarka je 57,300 km dolgo progo prevozila v 1 url 31’04” s povprečno hitrostjo 24,224 km na uro. Na drugo mesto se je uvrstila Belgijka Reyndersova, na tretje pa sovjetska predstavnica Muronova.
Svetovni amaterski prvak v cest- . \-------r— ,,
ni vožnji pa je danes postal Fran- landske, Francije ln Italije. Po pr-
coz Jacques Botherel, ki je 171,900 km dolgo progo prevozil s povprečno hitrostjo 40,192 km na uro. Dru. gl je bil Spanec Lasa, tretji pa Italijan Monti
Jutri bo na isti krožni progi svetovno prvenstvo v cestni vožnji za profesionalne kolesarje.
Vrstni red na cilju svetovnega prvenstva za ženske Je naslednji:
1.	ELIZABETH EICHOLZ (NDR)
2.	Vvonne Reynders (Belg.)
3.	Muronen (SZ)
4.	Lily Ctairen (Belg.), 5. Lily Herse (Kr.), 6. Samoletova (SZ), 7. Pelina (SZ), 8. Smits (Belg.), 9. Jacohs (Luks.), 10. Vissac (Fr.) (vse z istim časom) itd.
Na cilju amaterskega prvenstva;
1.	JAOiUES BOTHEREL (Fr.)
2.	Lasa (Španija)
3.	Monti (Italija)
4.	Shepers, 5. Ritter (Dan.),	6.
Drcppe, 7. Peffgen (Z. Nem.), 8. Ebert (Z. Nem.), 9. Kegel (Polj.), 10. Biolley (Sv.), 11. Perurena (Sp.), 12. Ssenar (Av.), 13, Van Rijeme-nant (Belg.), 14. Monteyne (Belg.), 15. Beugels (Belg.) (vsi z Istim časom) itd.
ATUmA
Novi svetovni rekord Zsivotzkyja v kladivu
DEBRECEN, 4. - Madžar Gyia Zsivotzky je danes med mitingom v Debrecenu izboljšal z metom 73,74 m svetovni rekord v metu kladiva, ki ,je z 71,26 m pripadal Američanu H. Connollyju.
vem dnevu je v vodstvu Velika Britanija, ki si je nabrala 49 točk. Drugo mesto si s 44 točkami delita Švedska in Zahodna Nemčija, Italija je s 43 četrta, Holandska z 39 peta, Francija pa s 23 točkami peta.
HAVANJi
NOGOMET
INTER	5
VARESE	2
MILAN, 4. — Današnja prvenstvena tekma A lige Inter - Varese se je zaključila s 5:2 (4:1) v korist prvakov. Gole so dosegli: v 3’ p. p. Corso (enajstmetrovka), 13’ Gori, 21’ Domenghini, 39’ Facchetti, 45’ Cucchi (V); v 4’ d. p. Facchetti, v 42’ Combln (V). Kotov je bi-
lo 5:4 za Varese. Sodil Je Bernar-dis iz Trsta.
• • *
MOSKVA, 4. — Današnja nogometna tekma med reprezentanco Sovjetske zveze In Jugoslavijo se je končala neodločeno brez gola.
ŠZ BOR
sporoča, da se za letošnji nogometni turnir športnega tedna moštva lahko prijavijo v ponedeljek, torek in sredo od 18. do 19. ure v Tržaški knjigarni v Trstu, Ui. Sv. Frančiška 20, ali pa v sredo zvečer ob 20.30 na stadionu pri Sv. Ivanu.
* * *
ODBOJKARSKI ODSEK
sporoča, da se bodo začeli redni treningi I. ženske odbojkarske ekipe v sredo 8. t. m. ob 20.45.
RIM, 4. — Danes se je začel plavalni miting za ((Trofejo šestih dr-1 vi, da bi sprejem takega predloga1 žav«. Nastopajo plavalci Velike pomenil veliko nevarnost za deželo.' Britanije, Švedske, Nemčije, Ho-
NOGOMET DANES Al. IGA	BLIGA
ATALANTA - FIORENTINA Varazlni
BOLOGNA — CAGLIARI Pieroni
BRESCIA — CATANIA Marengo
JUVENTUS - FOGGIA INCEDIT Marchlori
LANEROSSI V. - ROMA Roversi
LAZIO — MILAN De Marchi
NAPOLI — SPAL Motta
SAMPDORIA - TORINO Campanatl
ALESSANDRIA - MONZA Canova
CATANZARO - PADOVA Politano
LECCO - GENOA Sbardella
LIVORNO — PALERMO Piantoni
MANTOVA — PRO PATRIA Picasso
NOVARA - VENEZIA Gussoni
POTENZA — VERONA H. Fiduccia
REGGIANA — MESSINA Vacchini
REGGINA - PIŠA D’Auria
TRANI — MODENA De Robbio
NEDELJA, 5. SEPTEMBRA Radio Trst A
8.30 Kmetijska oddaja; 9.50 Godalni orkestri; 10.30 Poslušali boste ...; 11.00 Karakteristični ansambli; 11.15 Oddaja za najmlajše: Kekec nad samotnim breznom«; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po želja«h; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45 Pisan glasbeni spored; 15.30 »Usodno leto«, radijska igra; 16.15 S simfoničnih koncertov v Verdiju; 17.30 Popoldanski ples; 18.30 Poje June Christy; 19.00 Slovenski oktet; 19.30 Z glasbo po Italiji; 20.00 Šport; 21.00 Izbrani odlomki iz oper skladateljev naše dežele; 21.25 Orkestra Alfonso D’Ar-tega in Angelini; 22.10 Plešite z nami; 23.00 Vokalni nokturno.
9.30 Oddaja za poljedelce; 12.00 Plošče; 12.30 Glasbeni vložek.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 7.45 Nadaljevanje jutranje glasbe; 8.00 Prenos RL;
9.20	Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Program na ploščah;
10.45	Včerajšnji in današnji uspehu 11.15 Orkester Lawrence Welk;
11.30	Uspele melodije; 11.50 Pogovor s poslušalci; 11.55 Glasba po željah; 12.35 Tedenski pregled zunanje politike; 12.45 Lahka glasba’ 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30 Poročila; 13.40 Slovenski oktet; 14.00 Glasba po željah; 14.40 Zabavna glasba; 14.45 Glasba po željah, drugi del; 1" .30 Domače pesmi in melodije; 18.00 Prenos RL; 19.00 Mambo z orkestrom Ademus; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 šport v nedeljo; 22.45 Plesni program;
23.00	Prenos RL.
Nacionalni program
7.10 Almanah; 7.15 Jutranja glasba; 8.30 Oddaja za poljedelce; 9.00 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Program za starše, 1325 Pevski program; 14.00 Operna glasba; 14.30 Kvartet (((Jetra«, 15.15 Zbori iz vsega sveta;
16.00	Poletni kernet; 16.30 športna oddaja; 17.30 Toscanini leva u-metoost: 19.30 športna poročila;
19.45	Glasbeni vrtiljak; 20.25 Popotovanje po svetu s pesmijo; 2120 Koncert «XIII. mednarodnega polifoničnega tekmovanja«;
22.35	Plesna glasba.
H. program
7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodne pesmi in plesi; 9.00 Oddaja za žene; 10.25 Ključ uspeha;
11.35	Pevski program; 12.00 športne napovedi; 12.10 Plošče; 13.00 Srečanje ob 13. uri; 14.00 Oddaja za avtomobiliste; 15.15 Plošče;
16.30	Narodne pesmi; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši najljubši pevci; 20.00 Srečanje z opero;
21.00	Parada godal; 21.50 Poje Fred Bongusto.
lil. program
16.00 Glasba Giovannija Gabriel-llj.a ln Antonia Vivaldija; 17.25 Vittorio Alfieri: «Mirra», tragedija v petih dejanjih; 19.15 Pregled itai. kulture; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij: 20.40 Koncert za klavir in orkester;
21.20	Carlo Goldoni: «Le Pesca-trici«.
Slovenija
7.15	Spored ponularne zborovske in narodne glasbe; 8.05 Mladinska radijska igra; 8.45 Iz albuma skladb za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.20 Pesmi borbe in dela: 10.40 do 11.45 Lahki glasba; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Zabavna glasba; 13.50 Spored narodno zabavne glasbe; 14.00 Pisan koncertni spored; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tega tedna; 15.50 Kitara v ritmu; 16.00 do 19.00 Nedeljsko športno popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Mojstrske partiture (Solist Yehudi Menuhin);
21.10	Melodije raznih narodov;
22.10	Godala v noči; 23.00 Poročila, 23.05 Igra plesni orkester RTV Ljubljana.
Ital. televizija
10.15	Oddaja za poljedelce; 16.15 Svetovno kolesarsko prvenstvo;
18.00	Evroviziia: Plavalno srečanje;
19.00	Registriran športni dogodek; 20.05 Šport; 20.30 Dnevnik;
21.00	Pol ure z Louisom Armstrongom; 22.15 športni rezultati, nato dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 »Chitarra, amore mio«.
PONEDELJEK, 6. SEPTEMBRA Radio Trst A
7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Iz slovenske folklore, 12.35 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeni kontrasti; 17.00 Igra ansambel Elia Bondianija; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Mojstri klasicizma; 18.55 Slovenski solisti; 19.15 Kulturni zakladi naše dežele; 19.25 Sodobni motivi; 20.00 šport; 20.35 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 Richard Strauss: ((Salome«; 22.45 Južnoameriški odmevi; 23.00 Orkester Dino Olivie-ri.
12.05 Plošče: 12.30 Glasbeni vložek; 12.25 Tretia stran.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Pevski program;
8.30	Poje zbor JLA; 9.00 Plošče;
9.45	Poje Louiselle; 10.00 Slavni baleti; 10.40 Glasbeni vložek; 10.45 Uspele melodije; 11.00 Pevci lahke glasbe; 11.30 Glasba, sladka glasba; 11.50 Glasba po željah;
12.45	Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Pesmi 1* Bele Krajine; 15.45 Iz šoortnega življenja; 15.50 Kvartet Page Ca-vanaitgh; 16.00 Operetne melodije; 17.00 Poslušajmo jih skupaj;
17.40	Ital. narodne pesmi; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkestri Ted Heath, Edmundo Rose in Stan-ley Black; 19.30 Prenos RL; 22.15 Predstavljamo vam (tTrigger Al-pert’s Ali Starš«; 22.40 Glasba za lahko noč; 23.00 Prenos RL,
Nacionalni program
7.00	Jutranja glasba; 8.00 šport; 8.3(: Glasba za dobro jutro; 9.19 Giasbene strani; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11-30 Mozartova glasita; 11.45 Glasba za godala; 12.05 Prijatelj ob 12. uri; 13.25 Novi pevci; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.30 Plošče, 15.45 Gospodarska rubrike: Ki.OO Program za najmlaiše; 16 30 C-t.a-ba Dimitrija Šostakoviča; 17.55 Zdravniška oddaja; 18.05 Italijanska panorama; 19.05 Glasbene poti; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 23-25 Poje Harry Belafonte; 21.15 Oper na glasba
II	program
8.00	Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 9.35 šola optimizma; 10.35 Najnovejše pesmi; 11-95 Plošče; 12.00 Pevski program; l3-Srečanje ob 13. tiri; 14.00 Pevski ptogratn; 14.45 Glasbena paleta;
15.15	Izbrane plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija;
10.30	Vesele harmonike; 10.50 O-pemi koncert; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 17.45 »Marco Vi-sconti«, radijska igra; 18.35 Enotni razred; 15.50 Vaši najljubši pevci; 19.30 Svetovno kolesarsko prvenstvo; . 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 21.40 Ital. narodne pesmi;’ 2°.00 Glasbeni kotiček.
III	program
18.30 Pregled srednjeveške zgodovine; 18.45 Glasba Gottfrieda von Etnema; 19.00 življenje v piemontskih in valdostanskih gradovih; 19.30 Vsakovečerni koncert;
20.30	Revija revij; 20.40 Glasba Sergeja Prokofijeva; 21.20 «Fri-derik Veliki«, Tri sonate za flavto; 22.25 Glasba Arnolda Schon-berga; 22.45 «1 dattilografi«, ra' dijska enodejanka.
Slovenija
7.15 V svetu lahke in operetne glasbe; 8.05 Ansambel Borisa Kovačiča in Trio Avgusta Stanka;
8.30	Pol ure z domačimi ansambli; 9.15 Otroške pesmi; 9.30 Dve orkestralni suiti Georgesa Bizeta;
10.15	Poie baritonist Dušan Popovič; 10.55 Glasbena medigra;
11.15	Nimaš prednosti! 12.05 Violinist Viktor Pikaizen; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne; 13.15 Zabavna glasba; H-99 Poročila; 14.05 S poti po domovini; 14.35 Naši poslušalci čestitali): 15.20 Zabavni intermezzo; 15.3U Poje Akademski pevski zbor » Ljubljane; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Koncert ob 17.05; 18.00 Glasbena zabavna oddaja; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Georg Friedrich Mandel: Belsazaf — oratorij; 22.10 S popevkami po svetu; 22.50 L*; terarnt nokturno; 23.00 Poročila;
23.05	Po svetu jazza.
Ital. televizija
18.30 Oddaja za najmlajše; 20-šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Oddaja za starše; 22.45 «Dany Kaye Show»; 22.30 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 «1 vampi; ri dello spazio«, fantastični flmj-
22.40	Pojeta Dino Giacca in LU-cla Valeri.
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 6. IX. DO 11. IX.
ČETRTEK 9. SEPTEMBRA
NEDELJA 5. SEPTEMBRA
9.00 Kljukčev kvintet (lutkovna oddaja za otroke); 9.30 Kmetijska oddaja; 18.50 Svet na zaslonu; 19.05 Rečna ladja (seritski film); 20.00 TV dnevnik; 20.45 Mednarodni festival magije; 21.55 Poročila; 9.00 Deček iz cirkusa, filmska zgodba za otroke; 20.45 Oddaja narodne glasbe; 22.45 87. policijska postaja, filmska zgodba; 23.35 Informativna oddaja.
PONEDELJEK 6. SEPTEMBRA
18.30 Filmi za otroke; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.45 Propagandna quiz oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Glasbeni kotiček-20.40 Tisti, ki prihajajo (predstava študentov Akademije za gledališče); 21.55 VI. jugoslovanski jazz festival na Bledu; 18.30 Informativna oddaja; 22.15 Informativna oddaja.
TOREK 7. SEPTEMBRA (Ni sporeda)
SREDA 8 SEPTEMBRA
18.45 Oddaja za otroke; 19.15 Glasbena oddaja; 19.45 Ježkov kabaret; 20.00 TV dnevnik; 21.50 TV obzornik; 22.05 Grindl (serijski film); 18.30 Informativna oddaja; 20.40 Danny Kaye vam predstavlja (serijski film); 21.30 Peta stran sveta (ponovitev TV igre).
18.45 Po Jugoslaviji: Kanjon Tare (reportaža); 19.15 Mikrofesti-val (zabavno glasbena oddaja)-20.30 Za pravdo in srce (predstava škofjeloških amaterjev); 194“ TV biro:	20.30	Oddaja narodne
glasbe: 2040 Jazbec pred sodiščem (TV igrk)
PETEK 10. SEPTEMBRA
18.00 Jesen v Bolgariji (dokumentarni film); 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse; 19.00 Britanska enciklopedija; 19.15 Gange (prvi del reportaže o Indiji); 20-'° »Gospodična v stiski« (celovečerni film); 22.15 Dnevi in dela Michelangela; 18.45 Po poteh kultu re; 19.15 Oddaja narodne g>»SD=: 10.45 TV biro; 20.30 Celovečerni film
SOBOTA 11. SEPTEMBRA
15 45 Stuttgart; Evropsko prvenstvo v atletiki; 18.25 Ambrosto krade čas (predstava maribor skega gledališča); 19.45 Cikcak, 20.30 TV obzornik; 20.40 Sprehoa skozi čas; 21.10 Rezerviran cas, 22.00 Danny Kaye vam predstavlja (serijski film); 19.30 TV pošta; 20.30 Glasbeni .kotiček; 20dU S kamero po svetu; 22 00 Zgodbe za vas (serijski film); 22.30 Informativna oddaja

JOHN F. SUTER

Prijetno mesto
♦C>»0^0«C>»C>«<>*0<a0«<>*K> •C'«*»0»0«01*0«0»0»0^c'^0*0
Doktor Arturo Gutierrez je sedel v zavoju betonske klopi v ob-Iiki firke S ter zamišljeno gledal v tla. Ko je zaslišal korake, je dvignil glavo ter s cigarillom vljudno pomahal prijatelju Teniente Cerveri, naj sede. Teniente je pokimal ter sedel v drugi zavoj S, tako da je bil obrnjen proti doktorju.
Bilo je zgodaj zvečer in na trsu je bilo mirno, čeprav je bilo videti precej ljudi. Skupina godbenikov je nameščala stole na betonski plošči, ki je nadomeščala tradicionalni prostor za godbo. Na drugi strani trga se je s pritajenim klop klop pomikal konj, ki je vlekel naložen voz. Mimo klopi pa je prav tedaj šlo nekaj belo oblečenih Indijancev, ki se niso ozrli ne na levo ne na desno.
Doktor je vzdihnil: «V prijetnem kraju živimo.« Ponudil je Prijatelju cigarillo.
Policist ga je vtaknil med ustnice ter prižgal vžigalico, ki je osvetlila njegov ozki, orlovski o-braz. ((Zločinov skorajda ne poznamo. Manj jih je kot v kateremkoli mestu v Srednji Ameriki,)) je rekel in zamahnil z vži-Salico, da je ugasnila. ((Policija je Pri nas skoraj samo v okras. Ce *ni ne bi nekaj malega vrgel denar, ki sem ga naložil v bratovo delavnico, bi moral malone stradati.«
Doktor Gutierrez se je očarljivo nasmehnil in pri tem so se mu Pod tenko pristriženimi brčicami Pokazali bleščeči beli zobje. Z bra-I10 Je pokazal na majhnega Indijanca, ki je marljivo drgnil čevlje nekega turista iz Združenih držav.
»Vedno več Norteamericanos Prihaja sem. Morebiti bodo sčaso-ma prinesli s seboj tudi kake sv°je navade. Potem bo morda tudi za vas dovolj kruha.«
Teniente Cervera je rekel ravnodušno: «Jaz bom na mestu.«
Oba sta molče vlekla iz cigaril-lov.
Končno Je rekel poročnik: ((Slišal sem, da sta pred kratkim umr-a dva Norteamericanos, vaša prijatelja. Rumena mrzlica, kaj ne?«
Doktor Gutierrez je pokimal in na obrazu mu je bilo brati resnobo. «Ne bi rekel ravno, da sta ha moja prijatelja. Na vso silo ®ta hotela na izlet k razvalinam * džungli, čeprav smo ju svarili. az sam sem jima najbolj prigo-VarJal, naj nikar ne gresta.«
Teniente Cervera je rekel s poudarkom: «Vlada bi morala po-® ati denar, da bi iztrebili komar-J® v tistem predelu ali pa prepo-Vedati agenciji Femandez Tours organiziranje izletov k razvalinam, ekoč tam ni bilo rumene mrz-lce> a prekleti moskiti prihajajo z letali...»
»Cepivo proti rumeni mrzlici bi nf«T1 Ze'° koristilo. A niti en zdrav-k v niestu ga nima, prijatelj °J- Vendar pa je treba reči, da so nam ga obljubili«
Poročnik se je pozorno zazrl v Prijateljev obraz. «Ali ste popolnoma prepričani, da ste Svarili sta dva? Da jima niste morda Prigovarjali, naj gresta? Ali pa se Posmehovali nevarnosti? Zakaj sli-Sal sem ...»
»Lahko si mislim, kaj ste sli-a L« je mirno rekel doktor. «Da a® ne bi izmišljene govorice za-edle, bo najbolje, če vam kar am Povem, kako je bilo.
Saj veste, da sem tri leta prest V Združenih državah, ko sem ^udiral v neki bolnišnici na Vzho-• Takrat sem spoznal senoro s elie Martin, ki je nedavno u-rla za rumeno mrzlico. Takrat Je bilo ime senorita Estelle rlght. Saj ste jo videli — ko je 1 a še živa, seveda? Tiste rdeče ,. , ’ ttsto gladko snežno belo polt, a e zelene oči? Zenska, ki bi zme-a glavo vsakemu moškemu. Pri-natl moram, da jo je tudi meni. Pošten človek sem in če vam c em, da takrat tudi sam nisem ^ nePrivlačen, ne pravim tega, er sem premalo skromen. Ni čud-n° toreJ, da sem si pridobil nje-° naklonjenost in nekaj časa me - Prepričevala, da ji samo Jaz bh ^ P°menim- Pripravljen sem ostati v Združenih državah, amo da bi jo imel.
Seveda je bilo vanjo zaljubljenih e več drugih, a tega takrat ni-j,ern vedel. Stara zgodba, kaj? Ta arnuel Martin je imel pač več
re^,arJa kot drugi, to je vse. Po-o ila se je z njim lz povsem p0.
ovnih razlogov. Meni ni ničesar ovedala, niti poslovila se ni. ral sem torej ostanke svojega Ca ter se vrnil v domovino. Tu 6m kivel štiri leta v pozabi.« p »Potem,« je zamrmral poročnik ervera, «sta prišla Martinova sem slučajno ste ju opazili.«
»Niti ne tako slučajno. Moj aJši brat Rudolf je, kakor ve-ke’ direktor hotela Cervantes. Ne-ga dne, pred kakim mesecem,
mi j6
zaupal, da je strastno ža-
bo* ^6n v nek° gostjo, turistko, n .ansk° žensko, ki Je poročena z ,o klado. Klada, to že. A bo-Ž&nska ženska - pha!
Naslednji dan mi je v hotelski veži predstavil Martinova. O, Ru-dolfo zna biti zelo pazljiv; predstavil ju je kot gosta, mene pa kot zelo dobrega zdravnika. Ona je seveda priznala, da me pozna in to je storila zelo očarljivo. Njen mož, ki je precej štorast, ni uganil, kdo sem. Zdaj sem bil samo eden od domačinov, nad katerim je treba prevzeti pokroviteljstvo.
Uvidel sem, da ta ženska bere moje misli: da mi je vseeno, kako bo na njeno početje reagiral mož, da pa mi ni vseeno, kaj se bo pripetilo Rudolfu. Saj veste, kako lep je Rudolf? A tako naiven! Vedela pe, kako se bojim, da mi bo uničila brata. A ni hotela odnehati. V njenih vražjih očeh sem bral, da me izziva.«
»Tudi mož ni mogel biti kaj prida,« je zamišljeno dejal poročnik. ((Govorijo kako je podkupil nekakega našega uradnika na carini, da je gledal stran, ko je nesel čez mejo dragocene narodne u-metnine.«
«To mi ni nič mar,« je rekel doktor Gutierrez. ((Govoril sem torej z Rudolfom, mu povedal vse ter ga prosil, naj pusti to vražjo žensko. A on se mi je samo smejal. V obupu sem šel v katedralo ter zadevo preložil na božja ramena.
Dva dni kasneje so bile moje prošnje uslišane, čeprav takrat tega še nisem vedel. Senor in se-nora Martin sta sklenila, da se bosta s Fernandezovim džipom odpeljala k razvalinam v džunglo. Na moje veliko presenečenje pa sta prej prišla k meni po cepivo proti rumeni mrzlici. Bila sta že pri vseh drugih zdravnikih, a nobeden ga ni imel. Nekdo jima je dejal, da bi morda jaz lahko kaj pomagal. Kajpak jima nisem mogel ničesar dati. Lahko sem Ju le posvaril naj ne hodita v džunglo.«
((Preseneča me, da ste ju posvarili,« je rekel Teniente Cervera. «Saj bi vašemu bratu samo koristilo, če bi bili molčali.«
((Zdravnik sem,« je preprosto odvrnil doktor. «A še bolj vas bom presenetil. Ne le da sem ju posvaril, še več, svetoval sem jima, naj namesto cepiva uporabita vsaj mažo proti mrčesu, če vsekakor hočeta iti. In ne le to, celp sam sem jima žmešal mazilo.«
((Zmešal? Saj bi ga bila vendar lahko kupila v lekarni.«
((Seveda, prijatelj moj,» je rekel zdravnik, «kot bi rekli v njuni deželi, lahko bi ga kupila v vsaki drogeriji. Toda ne smete pozabiti, da senor Martin, štora-sti, zavaljeni senor Martin, ne kupuje v nobeni drogeriji v deželi, kakršna je naša. Ko sem mu svetoval, naj kupi mazilo v lekarni, ni hotel niti slišati o tem. V svoji nevednosti je mislil, da mu bodo prodali citronello ali kako drugo smrdljivo stvar. Toda večina sodobnih maž proti mrčesu Je vendar skoraj brez vonja. Natanko se spominjam, kako mi je rekel: ,Za Stello poiščite kak dražljiv vonj, meni pa napravite nekaj moškega. Comprez?’ Govoril je v tisti svoji španščini, sicer pa ste gotovo opazili, kako slabo je obvladal naš jezik?«
«Za takega človeka,« je dejal poročnik, «je seveda jasno, da je hotel imeti nekaj posebnega. Pošten človek se mora kar truditi, da se ne okoristi na rovaš tepcev, kakršen je bil ta.»
«Z jezika ste mi vzeli misel,« je pritrdil doktor. «Ko je zahteval mazilo, sem se spomnil na Rudolfovo nezgodo. Ce bom pripravil mazilo, sem si rekel, bom lahko zaračunal nekaj več in pri tem kaj malega zaslužil. Tako je pač življenje.«
«Naša dežela je tako revna,« je vzdihnil poročnik.
«Res je,» je rekel doktor Gutierrez. «Revni smo, vendar pa potrebujemo denar, da se bomo lahko borili proti moskitom. Sicer tisti, ki imajo denar, ne bodo prihajali sem. Kot zdravstveni delavec si želim, da bi moski-te uničili, čeprav je eden izmed njih rešil mojega brata.«
Umolknila sta in potegnila iz cigarillov. Mimo je prišel umazan Indijanček z velikimi očmi in lizal nieve, odišavljen led. A led mu je zdrsnil iz vrečke in se razletel po tleh. Otrok je za hip žalostno pogledal za njim, nato pa je odšel dalje in pričel žvečiti vrečko.
Doktor Gutierrez se je zazrl v led, ki se je naglo topil. Razmišljal je, kako bo vodo popila zemlja, dišavo pa bo zjutraj posrkal mrčes do zadnjega atoma. Pri tem se Je, že drugič v zadnjih tednih, spomnil, da mnogo več snovi, mnogo več vonjev privlači mrčes kot pa ga odbija.
S prostora za godbo sredi trga so priplavali prvi zvoki. Rahel vetrič je skuštral bršljan na zidovih starih hiš okoli trga.
«V prijetnem 'kraju živimo,« Je rekel doktor Gutierrez.
Teniente Cervera Je zadovoljno pokimal:	«Zlqčinov skorajda ne
poznamo.«
Scena kronanja carja Borisa v 3. sliki iz opere Modesta M usorgskega «Boris Godunov«. V ospredju Boris v kreaciji
bolgarskega basista Nikolaja Gjaurova
Salzburški festival
Otvoritev s slovansko opero «Boris Godunov»
Običajni ples z baklami, ki se odigrava na predvečer salzburškega poletnega festivala okoli baročnega vodnjaka na Rezi-denčnem trgu, okrašenem z zastavami vseh narodov in pri oknih poslopij, razsvetljenih" s svečami, je ljudska navada, ki je naznanila tudi letošnji nad pet tednov trajajoči festival.
Oficialna otvoritev pa je bila 26. julija dopoldan v Rezidenč-nl palači. Pri tej otvoritvi je bil navzoč tudi novi zvezni predsednik republike Avstrije Franz Jonas. Orkester Mozartea pod vodstvom dirigenta Bernharda Con-za je zaigral dve simfoniji W. A. Mozarta. Poseben poudarek otvoritvi pa je dal Gabriel Marcel, francoski eksistencialistični filozof, dramatik in kritik s svojim govorom ((Glasba kot sestavni del biti naše duševnosti« (Musili als Helmat der Seele).
Letošnji festival je kvantitativno najmočnejši od vseh prejšnjih, saj se bo zvrstilo v 37 dneh kar 115 prireditev, ki so v okviru samega festivala, da ne štejemo zraven še vrsto kvalitetni koncertov, ki so na programu dnevno v gradu Mirabell sredi krasnega parka istega imena. Največ zanimanja je vzbudila u-prlzoritev Musorgskega «Boris Godunov« pod režijskim in mu-
ŠE ENA OCENA ŠPANGERJEVE KNJIGE «BAZOVIŠKI SPOMENIK»
Svetloba nad Bazovico
V 35 letih od 6. septembra 1930 naprej je bilo napisano na tisoče člankov v dnevnih listih, na stotine v revialnem tisku in izdanih nekaj brošur. Zdaj pa je Vekoslav Spanger, edina glavna še preživela priča, s svojim memoarskim delom stkal iz drobnih podatkov še prisrčen a pretresljiv spominek o svojih soborcih, prijateljih in sotrpinih iz mladinskih društev in tajne organizacije «Borba»!
Za razumevanje nagibov, ki so pripeljali do organiziranja in delovanja tajne organizacije «Bor-ba» je Spanger, kakor to pojasnjuje v svojem uvodu, poleg pravih svojih spominov opisal v posebnih poglavjih še ((Politično in socialno stanje na Primorskem ob koncu prve svetovne vojne», «fašistične pogrome», «Mladinska društva in Oititadinsko misel», kratko in približno tako, kakor so bili pisali že drugi podobne a-nalize retrospektivno z vidikov stališč po drugi svetovni vojni. V bistvu je to le njegovo pojasnjevanje k pravnemu njegovemu spominskemu delu.
Nekaj pretresljivega pa je njegov prikaz delovanja tajne organizacije «Borba» v treh letih njenega obstoja od 1927-1930 in pa vedenje 18 obtožencev v dnevih bazoviškega procesa v Trstu pred posebnim fašističnim tribunalom. Spanger razgrinja sicer kar s posebno znanstveno akribijo in skru-puloznostjo pred nami drugega za drugim posamezne dogodke, zaplete in datume, toda v njem še gori živ ogenj prizadetega mladinca ter zato ozarja vse skupaj z mladostno gorečnostjo, kakor da ni tudi preko njegove glave tekel nepretrgan tok 35 let.
Nekateri prizori so napisani s skopimi besedami tako nazorno, kakor da bi pisec pisal scenarij za film, tako silno je namreč čutiti njegovo željo, da bi vse skupaj čimbolj približal resnici, da bi vse skupaj ponovno podoživljal.
Nekateri prizori so pisani s skopimi besedami tako nazorno, kakor da bi pisec pisal scenarij za film ...
Veliko dokumentarno vrednost pa imajo njegova poročila o sestankih vodilnih članov ((Borben, o sklepih, ki so jih sprejemali in o izredno veliki politični razgledanosti teh fantov, ki so imeli takrat približno komaj 25 let.
Spangerjevi soborci so si postavljali strašno velik program, naloge, ki so zadevale vse slovensko in hrvaško ljudstvo pod fašizmom. Zavzemali so se za narodno samoodločitev Slovencev in Hrvatov pod Italijo in za priključitev Primorske in Istre k Jugoslaviji, bili so za neizprosen ne teoretičen, ampak takojšen boj proti fašizmu, hkrati za sodelovanje z italijanskimi in antifašističnimi strankami, sodelovali so najtesneje s Hrvati v Istri in jim dajali pobude, nastopali so proti izseljevanju in gospodarskemu izžemanju, se puntali proti italijanskemu šolstvu in slehernemu zapostavljanju svojega naroda v Italiji in Istri. Iz vsega tega moramo nujno sklepati, da so morala biti mladinska društva, ki so delovala kar s stoodstotno udeležbo vsega članstva v vseh, pa tudi najmanjših naseljih in v vseh mestnih okrajih, prava izobraževalna in politična ljudska univerza.
Ne smemo si misliti, da so šli kar tako lahkomiselno in nevede v smrtno nevarno uporniško delo, saj je prav zgodovinski sestanek te organizacije dne 3. decembra 1929 na Drašci — Razklanem hribu, visoko gori nad tržaškim mestom, kakor ga je prikazal avtor, odkril, kako globoko jih je vse pretresalo vprašanje do kakšnih skrajnosti v uporabi oboroženih sil odpora morejo iti in kdaj čas nai ekuje umestnost njihove uporabe. Prav na zborovanju na Dra-št i sta trčili druga proti drugi dve različni stališči, ki sta jih za-
govarjali dve vodilni osebnosti tega ilegalnega gibanja. Mlajši Ferdo Bidovec je bil za takojšnjo nenehno izvajanje akcij s silo, pa čeprav je vedel, da so o-samljeni, da še dolgo ni moč pričakovati odločnejšega antifašističnega delovanja v drugih pokrajinah Italije, medtem ko je Frane Marušič, organizacijski talent tega gibanja, bil za to, da se varčujejo revolucionarne sile, da se rajši počaka na politično ugodne čase in da se predvsem rajši pojoča antifašistična propaganda med ljudstvom. Surova topoglavost fašističnega režima pa je s svojim vsakodnevnim teptanjem vsega, kar je slovenskega, izzvala pn teh mladih zavednih Slovencih reakcijo odpora, da so se odločili za Bidovčevo pot takojšnjega udarca proti fašistični be-štiji.
Popolnoma drži Spangerjeva trditev, da je bilo njihovo ilegalno delovanje popolnoma neodvisno, da so sicer spočetka dobili neka) duhovne spodbude za ilegalno delovanje od nekdanjih voditeljev razpuščene Zveze mladinskih društev: od Romana Pahorja, dr. Jožeta Dekleve, dr. Dorčeta Sardoča in drugih. Fašistične oblasti pa so bile le-te že odstranile in jih odposlale v konfinacijo na otoke. Mladi člani organizacije «Borba» so ostali sami in so v treh letih siojega samostojnega političnega ilegalnega delovanja morali sami, popolnoma sami, odločati in niso od nikogar dobivali niti najmanjše denarne ali kakršne koli duhovne pomoči.
Nadrobno opisovanje vernega in tankovestnega kronista Vekoslava špangerja, kako so zbirali med seboj lire za navadno, v sedanjih časih smešno kratko potovanje do sosednje Gorice ali do Sv. Lucije na mostu, kako so iz primi-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Razstava
tapiserij v Piranu
To dni se bodo zaprla vrata piranske galerije in spet bo mimo razstava. Razstava, ki naj ne bi šla mimo nas tako tiho, kot je bilo to običajno, kadar se je bolj ali manj po naključju pisalo o galeriji v Piranu; že zaradi tega ne, ker je tako kot danes, tudi ob njeni otvoritvi — točno pred tremi leti — pripravil razstavo jugoslovanskih tapiserij Atelje 61 iz Novega Sada. Se posebej pa želimo omeniti ta dogodek, spominjajoč se naporov, Ki so bili vloženi v izgradnjo tega razstaviščnega prostora, in vloge, ki jo je galerija v Piranu sprejela na-se. Pogojenost z umetniškim življenjem, ateljeji raznih umetnikov ,z udeleženci mednarodnega kiparskega simpozija v Seči pri Portožu in ne nazadnje s številnimi tujimi obiskovalci, ki prihajajo kot turisti na jadransko obalo, pri tem pa si gotovo želijo spoznati vsaj del našega sodobnega kulturnega dogajanja — vse to je narekovalo ustanovitev določenega razstavnega prostora, ki naj bi sicer preko zime vzdrževal stalno zbirko sodobnega jugoslovanskega slikarstva, kiparstva in grafike, v poletnih mesecih pa na široko odprl vrata vrsti kvalitetnih razstav.
To je bil del načrta — hkrati pa družbene odgovornosti piranske galerije, ki ji pa v njenem tri-letnem obstoju ni bila vedno kos. Kje so vzroki zato — verjetno prav v nedoločenem statusu, ki naj bi se sicer oblikoval, pozneje pa je obvisel v zraku, med tako imenovano dopolnitvijo Modeme galerije v Ljubljani in samostojnim zavodom z lastnim strokovnim osebjem. Kakršno že stanje danes je — piranska galerija še vedno živi v okviru pre skromnega finančnega načrta in tako jasno ne mo re izpolniti zadane si vloge. Ali bo omenjena, po novna razstava tapiserij predstavljala mejnik v na aaljnjem delu z oziroma na kvalitetnejšo in aktivnejšo dejavnost? Verjetno je to želja vseh nas, ne le umetnikov, ki jih je pot že zanesla ali pa se bo. do v prihodnje predstavili v vseh treh lepih prosto-štorih piranske galerije.
Sedanje razstave tapiserij (preko dvajset) se Je udeležilo dvajset jugoslovanskih umetnikov. Ce si predstavljamo pod tapiserijo starodavno, posebno krasilno zvrst stenskih preprog, ki so ali vezene ali tkane, potem ne smemo pozabiti, da ima sodobna tapiserija pač namen zaživeti v sodobno arhitektonskem, oblikovanem prostoru. Prav to dejstvo zahteva od ustarjalca tapiserija, da ji vdahne specifično monumentalnost, tako da se, če naj se tako izrazim, tudi prostorsko, to je s tretjo dimenzijo vključuje v prostor oziroma ga aktivno dopolnjuje.
Med udeleženci razstave v Piranu moram na prvem mestu omeniti prav ustanoviteljico Ateljeja 61, ki je po kartonih, izdelanih od umetnikov, izvedel skoraj vse tapiserije, Etelko Tobolko. Njeno stremljenje po čim čistejši, a razgibani kompoziciji in materialni izvedbi je treba poudariti na prvem mestu. Upoštevajoč tudi oba Slovenca, Spacala in Slano, lahko trdim, da posegajo tapiserije tako v pred. metno oblikovani svet, istočasno pa živijo v ritmu dinamičnih in intimnih apredmetnih vizij. Slanov kozalec deluje v stilizaciji smiselno arhaično; Spacal, ta grafični mojster, pa Je razvil ves čas in fantazijsko nedotaknjenost primorskega tlorisa (Kraška kresna noč, tapiserija za ladjo Raffaello), hkrati pa temu ambientu našel zamolkel glasbeni odmev (Cmi spiritual).
Dve nevarnosti sta, ki ogrožata samostojnost tapiserij: podreditev tapiserije goli dekoratlvnosti in neupoštevanje njene specifičnosti, materialne vrednosti. Po kartonih kiparjev Kratohvila in Soldato-vida ter Bulčeve in Petroviča izdelane preproge so marsikdaj na meji, ko izginja vsebina tapiserije. Prenos slikarske kompozicije v preprogo pa je uspel poleg Slane edinole Celiču, kar je razumljivo, saj so njegove lazumo gladke, barvne ploskve v sliki, asociacijsko vezane no prirodo, kar zahtevale materializacijo. Edino preprogi Vrsajkove in Božič-kovičeve sta ostali samo sliki, ne da bi dojeli bistva tapiserije, te specifične likovne vzrstl.
A BASSIN
tivnih sredstev sestavljali primitivne peklenske stroje in zbirali stare revolverje iz prve vojne, je zadosten dokaz, da jih ni nihče podpiral. Seveda tudi izredni fašistični tribunal ni z vsem svojim mučenjem mogel ničesar dokazati, ničesar ugotoviti ter so zato fašisti morali uporabiti stari stroj, da je bruhal iz svoje .rotacije obrabljene nacionalistične klišeje o zvezah z Orjuno, ki je že pet let spala spanje krivičnika na splošne zadovoljstvo jugoslovanskih narodov.
Držijo pa vse obtožbe fašističnega tribunala, da so člani «Bor-be» naravnost plavali v razkošni poplavi italijanskih antifašističnih listov, ki so jih prejemali iz Francije od vseh obstoječih italijanskih strank: od liberalcev (ne tržaških, ki so bili takrat v drugačni družbi), demokratov, giel-listov, raznih vrst socialistov do komunistov tretje in četrte internacionale. Po sili razmer so poslali najučinkovitejša ilegalna distribucijska agencija antifašističnega tiska za dobršen del severne Italije.
Med Slovenci v Italiji pa so ravno takrat okoli leta 1928 prenehale javno politično delovati tri politične organizacije, ki so delovale med Slovenci in Hrvati v Istri, edinjaška z dr. Josipom Wilfanom na čelu, krščanskosocialna z dr. Besednjakom na čelu in komunistična stranka Italije, v kateri je imel pokrajinsko vplivno mesto Jože Srebrnič. Edinjaška in krščanskosocialna organizacija sta v teh letih ob oživljanju ilegalnega nasilnega antifašističnega vrenja med slovenskim ljudstvom v Italiji sicer med seboj v najvišjih krogih teoretično razpravljali o politični in pa moralno-etični upravičenosti oboroženih odporov narodnih manjšin proti metodam rodomora, nista pa na dejansko revolucionarno pot niti pomislili. Posebno je zastopal antirevolucionarno stališče dr. Janko Kralj, ki je začel takrat prevzemati vajeti vsega katoliškega gibanja na terenu. Znano je iz zgodovine komunističnih strank nasploh, a KPI še posebej, da so obsojale sleherno tipamo nasilno akcijo in jo obeleževali kot teroristično. Nikjer ni bilo takrat med dvema vojnama med komunističnimi vodstvi niti sledu o kakšnem zagovarjanju nasilnih ali oboroženih narodnoosvobodilnih gibanj. Zato je tudi KPI obsojala nasilno delovanje sBorben.
Mladi Tone Ukmar, kasnejši pobudnik in voditelj raznih narodnoosvobodilnih gibanj v raznih delih sveta in eden izmed kasnejših vodilnih članov KPI, pa je bil zelo aktiven član ilegalne organizacije uBorba», saj je, kot poroča Spanger, 29. 8. 1928 v družbi z Ruplom lastnoročno zažgal rikre-atorij na Proseku, pripravljal kasneje nasilno akcijo proti parniku, ki naj iz tržaškega pristanišča odpelje preko morja slovenske izseljence, izvrševal še druga nasilna dejanja, ki jih KPI ne samo ni odobravala, ampak jih je celo odločno obsojala. Zaradi svojega terorističnega delovanja je moral Ukmar v avgustu 1929 zbežati čez mejo. Ni bilo opaziti, da bi Ukmar zaviralno vplival na nasilno ilegalno delovanje «Borbe». Sam proces proti bazoviškim borcem v septembru 1930 ni ugotovil niti najmanjšega ne moralnega in ne materialnega sodelovanja komunistične partije z organizacijo aBorben v nasprotju z decembrskim procesom leta 1941 proti takratni ilegalni slovenski organizaciji, s katero so bili povezani v določeni meri Pinko Tomažič in tovariši.
Posebno pa je dragoceno Špan-gerjevo poročanje o vedenju ba-
zoviških borc-ev na procesu, ki so kljub prestanemu strašnemu mučenju v preiskovalnem zaporu ohranili hladno in mirno kri in srčnost. Tudi glede tega je avtor samo pisal spomine z navajanjem nadrobnosti, in ni kar tako časnikarsko ali pa govorniško povzdigoval njihov nastop, ampak jih je gledal s takratnimi očmi fašističnih veljakov in novinarjev, ki so bili v zadregi, kako spačiti sliko njihove neustrašenosti in moralne superiornosti. Zraven pa Jih je še sam gledal in občudoval, enak med enakimi, tako rekoč od ure do ure v raznih fazah procesa: 1. septembra v popoldanskih urah, ko so se prvič našli skupaj in ko so se v naglici dogovarjali, kako naj odgovarjajo ali če naj sploh odgovarjajo, nadalje, ko so jih vodili skozi špalir sbakoldvt) članov GUF, mirno zadržanje v železni kletki, prezirljive izjave Bidovca proti navzočim fašistom. Ni izpustil avtor, kako so skušali vsi po vrsti razbremenjevati drug drugega, kako se niso drug drugega obtoževali, kakor se je dogajalo na vseh monstre-procesih, ki so po diktatorskih režimih nalašč tako sestavljeni. Kako visoko je bilo njihovo razpoloženje priča krohot obtožencev, s katerim so spremljali izjavo predsednika fašističnega tribunala, ko je izjavil, «do so vsi obtoženi prostovoljno priznali in da zato niso bili podvrženi nobenemu pritisku». Spanger jih je tudi videl pri največji preizkušnji, kako so branje obsodbe sprejeli mirno in možato: a tudi zadnji križev pot štirih na smrt obsojenih na bazoviško gol-goto je bil tak, kakor se spodobi za ljudi, ki hočejo biti v dnevih najhujšega suženjstva svetla luč na kraški gori za vse ljudstvo: Marušič miren, Valenčič zrel ma-lobeseden mož, ki je zavrnil sleherno tolaženje, Miloš z neugasljivim humorjem in Bidovec ves
(Nadaljevanje na 5. strani)
V isoška kronika v Kiosku
Poročali smo že o prvih dveh knjigah, delih domačih avtorjev, ki ju je Državna založba izdala v svoji žepni knjižni zbirki Kiosk in sicer v izredni seriji, ki bo letos obsegela šestero knjig. Zdaj je v tej zbirki izšla še Tavčer-jeva Visoška kronika, ki sodi ne samo med najboljša dela Ivana Tavčarja temveč v vrsto najboljši del slovenske klasike. Anton Slodnjak je o Tavčarjevem romanu zapisal, da je tolika miselna in umetniška zrelost, kakor jo Je pokazal Tavčar v svojem zadnjem delu, kaj redka v naši slovstveni zgodovini. V Visoški kroniki je izrpričal svojo globoko življenjsko in u-metniško objektivnost. Sicer tudi v tem svojem delu ni zatajil romantične liričnosti, ki je bila bistvena značilnost njegove umetniške zavesti in njegovega sloga, toda preobrazil jo je sicer elegično, toda nesimentalno prepričanje, da sta individualno in družbeno življenje najvažnejši torišči, na katerih se kažeta smisel in vrednost človekovega obstoja v pravi luči Ne bi ponavljali tega, kar vsi povprečni slovenski ljudje že vedo o tem imenitnem zgodovinskem romanu izpod peresa Ivana Tavčarja. Prav zaradi odlik zanimivo, pestro in lepo napisanega romana ni takih del nikoli preveč na knjižnem trgu. In tudi nova izdaja Visoške kronike, čeprav gre za preprosto, opremljeno, broširano izdajo, bo našla pot do številnih bralcev.
zikalnim vodstvom najslovitej-šega svetovnega dirigenta, mojstra Herberta von Karajana. Za vse predstave te opere — šest po številu — so bile vstopnice že mesece prej razprodane. V dnevnem časopisju so prav posebno podčrtavali to. da je bil interes za vstopnice izreden s strani vzhodnih držav. S to slovansko opero — s to glasbeno ljudsko-dramo — uprizorjeno v Veliki festivalni dvorani, se je začel letošnji umetniški program salzburškega festivala. Karajan se je pripravljal za to predstavo kar dve leti in je izbral za glavne vloge 14 pevcev slovanskega porekla in zagrebški zbor državne Opere, le šest manjših vlog je prepustil Avstrijcem in Grkom. Pravijo, da se še nikoli ni pripravljal tako mrzlično za nobeno opero kakor prav za Borisa. Carja Borisa Je pel Bolgar Nikolaj Gjaurov, katerega je prosli Karajan že pred dvema letoma, naj prihrani svoj de-btit v tej vlogi za letošnjo otvoritveno predstavo. Opero je izvajal sijajni orkester Dunajskih filharmonikov, sodelovali so še zbori dunajske državne Opere, zbor zagrebške Opere in komorni zbor salzburškega festivala. Opero dajejo v originalnem, ruskem jeziku. Čudovite kulise mladega, komaj 38 let starega odrskega slikarja Gtinther Schneider — Siemssena, so bile vse več kakor pa samo dekorativen okvir dogajanja na odru. Bogastvo scenerije s svojo arhitekturo, plastiko, reliefi, mate. rialom, razsvetljavo in projekcijami v 3.. 5. in 8. sliki se da i« težko na kratko popisati. Te, na eni strani izredno bogate kulise so podčrtovale razliko s skromnimi ((ljudskimi« scenami zlasti v 1. in 4. sliki. Siemssen. ki je eden najbolj iskanih odrskih slikarjev evropskih gledališč in ki se je izobrazil tudi v glasbi, zavzema stališče, da mora biti odrska slika ustvarjena «iz muzike ven«. Zato mir je toliko bolj drago sodelovanje z dirigentom Karajanom. ki zahteva od odr-skega slikarja izrazito muzikal-nost.
Uspeh predstave Je bil izreden. O basistu Gjaurovu Je bilo izrečeno nešteto odličnih kritik. Hvalili so njegov izredni obseg glasu, lirično lepoto njegovega polnega, od največje nižine do skrajne višine lahko vodenega glasu, združenega s temperamentno igro. Čeprav je najmlajši med basisti, ki so kdaj peli to vlogo, ga štejejo za enega najboljših interpretov Borisa po Sa-ljaplnu. Karajan je bil z njim že pri generalki tako zadovoljen, da mu je po končani vaji poslal iz orkestra ven poljub v znak zadovoljstva, orkester oa mu je prav tako demonstrativno pokazal svoje odobravanje. •
Gjaurovu ob strani, je po uspehu stala naša rojakinja, Zagrebčanka Sena Jurinac, ki deluje na Dunaju že 20 let. S svojo umetniško zrelostjo, muzikal-nostjo lepim glasom in izredno lepe odrsko pojavo žanje vselej in v vsaki vlogi obilo zasluženih aplavzov.
Karajan je s postavitvijo Borisa na salzburški oder kot dirigent ustvaril eno svojih naj-večjih in najsijajnejših predstav. Tudi kot režiserju mu je predstava uspela v polni meri, vendar so bila tu mnenja kritikov precej deljena Karajan se je namreč držal obdelave Borisa. ki jo je naredil prijatelj Musorgskega Rlmski-Korzakov leta 1908 in ki konča s sceno carjeve smrti (na podlagi «praobdelave» Borisa iz 1. 1870), kar ustreza tudi naslovu opere »Boris Godunov«. medtem ko mu nekateri kritiki očitajo, da se ni držal o-rlginalne oblike opere iz 1. 1872, Pri kateri gre bolj za ljudsko dramo, ko bi morala biti poudarjena bolj usoda ruskega ljudstva In bi se torej morala končati o-pera s sceno ljudskega upora in vstaje ter s slavljenjem lažnega Dimitrija.
Na novo sta bili postavljeni letos na oder Mozartovi operi «Beg iz Sera ja« in ((Vrtnarica iz ljubezni«. Slednja je delo 18-letnega komponista.
V prejšnjih dveh letih so u-prizarjali «Beg» z velikim uspehom na dvorišču Rezidenčne palače, vendar ga letošnja uprizoritev v mali festivalni dvorani v vsem prekaša. Izvrstni so bili pevci in prav tako je bil izvrsten tudi mladi, še ne tridesetletni indijski dirigent Zubln Mehta. Kot reprize iz lanskega leta so na sporedu še dve operi R. Straussa «Adriadna na Nakso su-> pod glasbenim vodstvom izvrstnega Karla Borna, s Seno Jurinac v vlogi komponista, in tragedija «Elektra». ki jo vodi kor, dirigent in režiser Herbert von Karajan. V tej operi je nad vse odlična Astrid Varnay kot Elektra tako pevsko kakor 1-gralsko. V manjši vlogi nastopa tudi Ljubljančanka Cvetka Ahlin. Reprizi sta še Mozartova komična opera «Cosl fan tut-te» z dirigentom BOhmom in z odligniml pevkami in pevci: E-velvn Lear, Patricia Johnson, Hermann Prey. W a 1 d e m a r Kmentt. Graziella Sciutti in Carl Dcionch, ki je doslej požela vedno velika priznanja, in Verdijev «Macbeth» z dirigentom Wolf-gangom Savvalischem in z nadvse odličnima baritonistom Die-trich Fiescher — Dieskauom in sopranistko Grace Bumbry v glavnih vlogah.
Od dramskih uprizoritev je po številu predstav na prvem mestu tradicionalni Hofmannstha-lov ((Slehernik«, ki ga uprizarjajo na trgu pred salzburško stolnico Reprizo Goethejeve trage-dlje Faust 1. in 2. del dajejo v Mal. festivalski dvorani v reži-ji Leopolda Lindtberga. Nanovo pa sta postavljeni na oder Sofo-kjejev! drami «Kraij Edip» in »Edlp na Kolonu«. Obe sta uprizorjeni na en sam večer v «Fel-senreitschule« v režiji Gustava Stllnerja. Moderno scenarijo in kostume je zrisal znani kipar Fritz Wotruba. scensko glasbo, pri kateri je uporabil moški zbor, dva klarineta, oboo. kitaro in vsa tolkala, pa Je napisal komponist
ZORKA BRADAČ
(Nadaljevanje na 5. strani)
ČE STE SE ODLOČILI ZA DALJŠE POTOVANJE PO MORJU
Slikovita vožnja po Jadranu in vzhodnem Sredozemlju na udobni in hitri ladji ((Istra»
*	čijo za varno plovbo in pristajanje - Štiri-
najstdnevno potovanje vzdolž jugoslovanske, albanske in grške obale v Egipt in Libanon - Možnost ekskurzij v mestih in ogled zgodovinskih zanimivosti - Na ladji je tudi družabno življenje zelo živahno
Nekega ponedeljkovega večera, sem se na obrežju zastrmel v bleščeče luči velike, bele ladje ob pomolu. Migetajoči odsev stoterih žarnic se je lesketal na morski gladini, ladja je mimo stala in od nje so prihajali pridušeni zvoki plesnega orkestra, ki so se tu pa tam prelivali v utripanje ladijskega motorja. V večernem mraku sem zagledal sence potnikov, ki so se sprehajali na zgpmjl palubi in se mprda pripravljali na brezskrbno potovanje po daljnih morskih poteh vzhodnega Sredozemlja ter na to, da bodo uživali toplo južno sonce, s katerim je bilo letošnje poletje pri nas zelo skopo.
Ob pomolu je stala 5500-ton-ska ladja «Istra» reške družbe «Jadrolinija», ki je v letošnji sezoni uvedla novo potniško krožno progo po vzhodnem Sredozemlju. Na isti progi pluje tudi dvojčica «1-streo, «Dalmacija».
Ko sem zagledal ladjo, se je v meni vzbudila radovednost, da si jo ogledam. Pri tem je treba omeniti, da so omenjeno ladjo dogradili v Tržaškem arzenalu v Trstu in je na prvo potovanje odplula 11. julija letos. «Istro» so, tako kot «Dalmacijo», začeli graditi v ladjedelnici v Pulju, ker pa je morala ladjedelnica izpolniti druge obveze s tujino, ni mogla v predpisanem roku dokončati gradnje «Istre», zato so nedograjeno ladjo s pomočjo vlačilcev privlekli v Tržaški arzenal, kjer so jo dogradili le dva ali tri tedne pred prvim potovanjem.
Kot rečeno, me je gnala radovednost, da si ladjo ogledam in da s tem morda komu posredujem, ali pomagam pri izbiri načrta za bodoče potovanje, ali dopust na morju.
Rečeno storjeno. 2e na pomolu me je sprejel zelo prijazen in ustrežljiv kapitan
ladje Luka Regjo, ali kakor ga imenujejo najožji sodelavci in častniki «Barba» Luka. Izkušen in vešč poveljnik je rad naredil uslugo, da razkaže svojo ladjo, ki se mi je od blizu zdela neprimerno večja, kot prej, ko sem jo opazoval z obrežja.
Dva, tri skoke po stopničkah in že se potnik znajde v lepo opremljenem in urejenem salonu, ki služi za recepcijo. Z debelo in mehko preprogo pokrite stopnice pa vodijo v restavracijo prvega razreda s priključenim barom. Cisto zraven je čitalnica in še eno stopnišče, pa se znajdeš na verandi, kjer je nameščen bar ter bazen. Potniki na ladji imajo na razpolago bazen v vsakem letnem času, ker je v vročih mesecih stekleni strop nad bazjnom odprt, pozimi pa je pokrit. Ob bazenu stoli — gugalnice ter mizice, kjer lahko piješ osvežilne pijače in se veseliš življenja. Na ladji imajo pestunj-SOSti na razp<> . lago apartmaje, v veliki meri pa se poslužujejo kabin prvega razreda, ki so opremljene s kopalnico, več je seveda kabin turističnega razreda, vsi potniki pa imajo na razpolago ležalne stole, da med potovanjem, na odprtem ali na pokritem mostu ležijo in uživajo sonce.
Pod restavracijo prvega je re^vracija turističnega razreda, kjer so vsi prostori u-metniško urejeni in opremljeni. V vseh prostorih in kabinah pa so nameščeni televizijski sprejemniki. Ladja je pač opremljena z lastno notranjo televizijsko postajo in v vsakem pristanišču se lahko priključi na televizijsko mrežo dotičnega kraja ali države.
Vljudni «Barba» Luka je nato razkazal še komandni most in navigacijske naprave. «1-stra» je opremljena z vsemi
mogočimi modernimi pripomočki za varno plovbo ter ima tudi stabilizatorje, ki preprečujejo guganje in zibanje ob razburkanem morju. Radar in avtomatično krmilo sta tudi nameščena na komandnem mostu ter protipožarne naprave, ki avtomatično signalizirajo nastanek požara v kateremkoli delu ladje.
Za varnost potnikov in za udobje je torej vsestransko poskrbljeno. Na sami ladji pa si potniki lahko privoščijo tudi večerno zabavo. Na prednjem delu, pod komandnim mostom je urejen krasen, okusno o-premljen bar. Vsak večer od 22. ure dalje igra orkester, znana imena jugoslovanske lahke glasbe pa s svojim petjem zabavajo potnike. Zabava se zavleče pozno v noč in plesišče Je navadno vedno natrpano.
Toda pri tem naj opustim naštevanje udobnosti in prednosti, ki jih nudi majhno plavajoče mestece in bi raje o-_ rignil jjejcjj^ zanimivosti s potovanja, ki -ga 'opravi ladja.
«Istra» odpluje vsako drugo nedeljo iz Benetk, kjer se praktično začne proga. Naslednjega jutra je v Trstu in ob 23. uri zvečer odpotuje na Reko, kamor prispe v torek navsezgodaj. Potniki imajo priliko, da si ogledajo mesto, tisti pa ki si to želijo, lahko z avtobusi odpotujejo na Plit-vička jezera in si ogledajo to prekrasno čudo narave. Za ekskurzijo irhajo dovolj časa, ker ladja nadaljuje pot naslednji dan ob 8. Le nekaj ur kasneje prispe ladja v Split, kjer imajo potniki priliko, da si v nekaj urah ogledajo mesto in najbolj značilne zgodovinske zanimivosti, tisti pa, ki so romantično navdahnjeni lahko gredo peš na Marjan odkoder se odpira krasen razgled na mesto. Tudi kapitan zapusti ladjo. Za nekaj ur odhiti na svoj dom, saj je «Bar-
ba» Luka doma iz Splita.
Toda ure hitro minevajo. O polnoči ladja že odpotuje in zavije premec proti jugu. Vzdolž slikovite in prekrasne dalmatinske obale pripluje naslednjega jutra v Dubrovnik. Edina škoda je v tem, da si potniki ne morejo ogledati o-bale, ker v glavnem plove «1-stra» v nočnih urah. V Dubrovniku imajo potniki šest ur časa, da si na hitrico ogledajo znamenitosti stare obmorske republike, njeno obzidje in pre-
krasne palače. Popoldne je že | tovanje in od tam se ladja vra-
odhod in ladja pelje mimo Ulcinja in albanske obale v Grčijo. Ta del proge je precej dolg do Pireja, kjer se «Istra» ustavi le nekaj ur. Ce kdo hoče lahko na hitrico skoči v Atene, vendar mu čas ne dovoli predolgih ekskurzij.
V petkih opolnoči zapusti «Istra» evropsko obalo in se naslednjega dne zasidra*v A-leksandriji v Egiptu. Potniki se tukaj znajdejo v že drugačnem svetu, v slikovitem svetu ozkih ulic in bazarjev, v nenehnem živžavu orientalskega življenja. Za obisk mesta je časa dovolj. Kdor hoče lahko izkoristi ugodnost, da si ogleda znamenite spomenike starega Egipta. Pred seboj ima na razpolago kar dva dni, da se spozna z najbolj znanimi biseri egiptovske kulture. Važno je le, da naslednjega dne, to je v ponedeljek popoldne, pride v Port Said, kjer že čaka ladja, ki je iz Aleksandrije priplula tistega Jutra. Potem še nekaj ur plovbe in pred očmi potnikov se odpira pristanišče Bejrut v Libanonu.
V Bejrutu se zaključi po-
IIIIIIMItlllllllHIIIIIIIIIMIlIlliliiiiiiiviiiiuiiiiimit, ,1*1,,,,, ,11,111 imiHHHIIHMIHUlUMmmmiMdMiHiiiiiiiiiii
(T	2	3	ir"	3	b~	r=	I	6	9	10	11	12	1»
					■		u	ir~					
s~					■	17	18					iT~	
20	Z				21								
i	_		1				n			75			
		■	27				r*		2B				
k			M*	‘/»4				32				E		*
	□	33					■	35~				36	37 r mrj>
pr	39				m	40	41					4p	
kb				Hr						■	45		
46			■	V7						48		-	
			30		_			■l					
52						n	9T	r55					
56							li	57~			_______			
VODORAVNO: 1. rastljpa, ki ob dotiku speče, R. dan v tednu, 14. ornament, 15. vihar, orkan, 10. žensko ime, 17. tip reaktivnih potniških letah, 19( predlog, 20. ampak, 21. nogalnik pri kolesu, 22. otok v Irskem morju, 23. ime slovenskega pesnika Grudna, 24. pripadnik evropskega naroda, 25. zgpščeni vodni hlapi, 20 kemični znak za molibden, 27. zmes nioke,
A
R
G
0 TV A V T
1
vode in kvasa, 28. trojanski kraljevič, ki je ugrabil lepo Heleno, 29. velika azijska država, 31, jezero v južni Afriki, 33. družina znamenitih izdelovalcev gosli iz Cremone, 35, moško ime, 38. polsvilena tkanina, ki se močno sveti, 40. izcedek iglav-‘ cev, 42. kemični znak za iridij,
43.	očesna mrežnica, 44. važen notranji del telesa, 45. ime a-meriške filmske igralke Gardner, 40. podzemeljski hodnik, 47. ne-rodnež, 48. spreten prijem, u-kana, 49. veznik, 50. podnebje, 51. službeno pokrivalo duhovni-
! kov in sodnikov, 52. sunek, u-dar, 54. reka v Severni Ameriki, ki pada z znamenitimi slapovi, 56. orodje drvarjev, 57. prejemnik pošiljke, naslovljenec.
NAVPIČNO: 1. dvodelne ženske obleke, 2. pravokotnik, 3. 1 slovita madridska umetnostna galerija, 4, boleča poškodba, 5. ime ameriške filmske igralke Mirande, 6. osebni zaimek, 7. poudarek, naglas, 8. slovita pe-ruahska pevka (Ymd), 9. planinska ptica'ujeda, 10. del parnega stroja, 11, avtomobilska oznaka Ogulina, 12. velika ura-lo-altajska skupina narodov, 13. sladek južni sad, 18. dvorana za koncerte in plese, 21. tropski veter, 22. ime izumiteljice Curie, 24. moško ime, 25. južnoameri-■ ška stepa, 27. ugledni angleški dnevnik, 28 tuje žensko ime, j 30. latinsko ime za dajalnik, 32. hud strah, srh, 34. muslimanska vera, 36. morsko kopališče, turistično razvita obala, 37. mednarodna pogodba, 38. najsvetlejša zvezda v ozvezdju Velikega psa, 39. znamka francoskih športnih avtomobilov, 41. večji kraj na Goriškem, 44 del jedilnega pribora, 45. glavno mesto francoskega departmaja Pas-de-Calais, 47. duhovščina, 48. ime premiera Erlandera, 50. življenjska tekočina, 51. mesto v Črnogorskem primorju, 53. kratica za »akademski klub», 55. kratica države Idaho v ZDA.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. obisk, 6. stotak, 12. kodeks, 14. starina, 15. Aron, 10. tat, 18. Marin, 19. pol, 20. salon, 22. Lola, 23. IV, 24. stražar, 26. il, 27. obrat, 29. eta-min, 32. Ant, 33. I)van) C(an-kar), 34. Cid, 35. Krauss, 37. tiran, 39- DO, 40. tatvina, 42. ee,
44.	elan, 47. droge, 48. rop, 49. Polet, 51. ale, 52. Togo, 53. Ankaran, 55. rjavec, 57. kaolin, 50- Drina.
ča v Jadransko morje. V Bejrutu imajo potniki na razpolago cel dan, naslednjega dne pa se lahko že izkrcajo v Limassolu na Cipru. Kratek o-gled in že ladja plove proti Kreti. Naslednji postanek je v Heraklionu, kjer lahko vsakdo izkoristi ugodno priložnost in se seznani s staro kretsko kulturo. V neposredni bližini Herakliona so namreč razvaline Knosoške palače, ki si jih je vredno ogledati. Ob 9. uri zvečer je odhod in v petek zjutraj se ladja ponovno približa grški obali ter se zasidra v Pireju. Tokrat imajo potniki več ur na razpolago, saj stoji ladja v Pireju 10 ur. Zato je krajši izlet v Atene bolj primeren. Zvečer pa je treba biti že spet na ladji, ki po 25 urah in pol plovbe ponovno prispe v Dubrovnik.
Ge kdo ni izkoristil prilike, da si ogleda Dubrovnik že prej, ga na povratku ne bo videl, ker «Istra» stoji ob pomolu le eno uro, potem pa se vožnja nadaljuje in tokrat iz Dubrovnika naravnost v Benetke, kamor prispe po 19 u-rah plovbe počez po Jadranu. Naslednjega dne je ponovno v Trstu.
Na takem potovanju imajo potniki tudi možnost, da v kateremkoli pristanišču prekinejo potovanje in se nato vkrcajo na ladjo, ko se ta vrača, ali celo lahko počakajo na naslednje potovanje. Ta način je zelo pripraven, če se morda kdo zanima, da si podrobneje ogleda in obišče znamenite kraje v Grčiji, ali v Egiptu ter ima nato možnost, da se vrne z isto ladjo, ali če ne; teden kasneje z dvojčico »Dalmacijo«.
Med razgovorom s prijaznim kapitanom, so že misli letele v Grčijo, na Ciper, v Egipt in v Libanon. Ko sem po stopničkah stopal z ladje pa sem zavidal srečnežem, ki so ostali na krovu in mahali v pozdrav. Še topel stisk roke «Barbi» in voščilo za srečno potovanje. Zapustil sem nato pomol, kjer se je v, svetlobi neštetih luči bleščala bela ladja, na kateri, vsaj tako se mi je zdelo, sem pustil del sebe.
In sedaj vprašanje. Bi radi tudi vi potovali in videli lepote vzhodnih obal Sredozemskega morja? Ce se boste odločili, «Istra» ali «Dalmacija» od-plujeta vsak ponedeljek. Vse potrebne informacije pa dobite v turističnem uradu.
LOJZE ABRAM
Najdražja obleka na svetu
m— r
I §
Pariški krojač Jean Page je izdelal zgornjo obleko za filmsko igralko Gino Lollohrigido. Igralka jo bo oblekla v filmu «Hotcl Paradise«. M ga sedaj snemajo v Parizu. Obleka je res dragocena, saj je Page nanjo prišil niz dragih kamnov in celo vrsto dragocenih brošk. Obleka je stala 10 milijonov frankov
Veljaven od 5. do 11. septembra
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Čeprav boste v tem tednu doživeli mnogo zanimivega, ne prenaglite se in raje uporabljajte razum. Varujte se prenaglih odločitev, ker vam bodo sicer v škodo. Ce boste v družinskih zadevah kuhali trmo ne čudite se, če boste potem nejevoljni in Jezni. Obeta se vam dobra kupčija.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nekdo bi vam zelo rad izkazal svojo simpatijo in naklonjenost, toda ne upa si, ker se boji vašega nerazumevanja. Storite tako, da boste naklonjenost sprejeli, kar vam ne bo v škodo. Sredi tedna imate izglede, da se podate na potovanje v tujino.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Zapletenost ljubezenskih zadev z bližnjo osebo ne sme škodovati vašim službenim interesom. Samo z nekoliko razumevanja boste rešili še tako zapletena vprašanja. Skrbite tudi, da boste v prijateljskih odnosih bolj strpni. Pokažite lepo stran svojega značaja.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Obetajo se vam zelo napeti dnevi v poslovnem razmerju, toda	ne	dopustite, da	bi	vas
prevladovali nasprotniki. Pravilno	ravnanje bo samo	va.m v
korist. Proti koncu tedna pričakujte	dobre novice,	ki	vas
bodo razveselile.
zasebnih
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V teh dneh boste doživeli prijetna presenečenja v poklicnih, finančnih in mogoče celo v zadevah. Bodite previdni, sicer bo prišlo do neljubih nesporazumov, ki bi jih lahko povzročili s svojo trmo in trenutno zaletavostjo.
DEVICA (od 23. 8.
do 22. 9.) Mnogo boste dosegli, če boste razsodno in preudarno stremeli za tem, da izpolnite naloge, ki ste si jih postavili. Izogibajte se nepremišljenih in trenutnih dejanj. V ljubezenskih zadevah ne ravnajte lahkomiselno, ker s tem boste povzročili nezaupanje ljubljene o-sebe.
TEHTNICA (od 23. 9.
Ukrepa j-preudar-imate skrbi, tarejo. Z odlašanjem ne boste ničesar dosegli, še poslabšali boste svoj položaj. V tem tednu je ugoden čas, da se spo-razumete z bližnjimi in prijatelji. Bodite kdaj pa kdaj bolj tankovestni.
TEHTNICA (od 23. 9.	-
/	*	\	do 23.	10.) Ukrepaj-	/	A	\
(	w4- 1	te hitro ln Preudar-	(	Y	\
V	n	no- Ce	imate skrbi,	I	If	J
/	ki vas	tarejo. Z od-	V--'*1	/
---lašanjem ne boste V_______________'
[ SC ) seb!
E
^---'	fron
ŠKORPIJON (od 24.
do 21. 11.) V zasebnih zadevah bodite bolj vestni. Naj vas ne preslepijo trenutne finančne koristi. Ne dopustite, da bi sorodniki preveč vplivali na vas s svojimi nasveti, ravnajte raje po svoji vesti. V službenem razmerju se pričenja nova doba.
STRELEC (od 22. 11-do 21. 12.) Se vedno se ukvarjate z zadevo, ki bi jo morali že davno pozabiti. To vam povzro-preglavice in skrbi. Posvetite raje nekaj trenutkov zabavi. S sprostitvijo se boste odpočili in pridobili na zdravju. Ponuja se vam ugodna prilika, da pomnožite svoja finančna sredstva.
KOZOROG (od 23-12. do 20. 1.) Popravite . se na zelo važne poklicne dogodke, toda ne pokažite, da ste preveč prevzeti od svojih uspehov. Nekateri nevoščljivci vam ji“ ne privoščijo in lahko zategadelj postanejo nevarni, Obdržite tesne zveze e tistimi, ki so vam resnično prijatelji. To bo le vam v korist.
VODNAR (od 21. 1-do 19. 2.) Delate si
preglavice s stvarmi, ki jih sploh ni. Morate se sprijazniti s tem, da imate take želje, ki so neuresničljive. Pomnite samo to, da trenutno zadovoljstvo hitro mine. Ne silite v odločitve, za katere ne morete nositi odgovornosti-
RIBI (od 20. 2. d"
20. 3.) Ogibajte S0 vsakega tveganega finančnega posega. Opustite tudi poslov-— ne pobude, če nimate točnega vpogleda vanje. Spion nimate potrebe, da se oprimete prvega dela, ki vam prid0 pod roko. Odpočijte se in skrbite raje za zdravje.
pflffioFiHliTnevHlk
septembra 1965
L
TEDEN
*reosnova tržaškega občinskega odbora je še vedn1) v o spred u političnih komentarjev čeprav se je hrup okoli nje pre-F2) polegel. Na torkovi seji odbora je bil za podžupana imenovan predstavnik socialdemokratov odv. Miani, nova socia-nstična odbornika pa sta že Pr.ei, prevzela svoji mesti. Fašist1 in liberalci pa so medtem 10zili priziv na državni svet proti veljavnosti oreosnove, rnedtem ko Lega Nazionale še naprej poziva k podpisovanju *°§e proti vključitvi sloven-^Ke?a socialističnega svetovalca Hreščaka v odbor, čeprav je a akcija očitno doživela neuspeh. v torek je župan spre-komunistična svetovalca To-nela m Calabrio. ki sta med nrugim zahtevala izredno sklicanje občinskeea sveta, kar je upan zavrnil. Socialdemokrati na svojem deželnem zborovanju v Pradobosco v Furlani-ri Zabtevali od socialistov da nokončno oojasnijo svoj polo-■».) glede sodelovanja s KPI v “vah občinah na Tržaškem. Iz-rsni odbor PSI ie v sredo razpravljal predvsem o medstrankarskih odnosih v levem cen-JjV samem, v petek pa je PSI Priredila svoje prvo večje zbo-'van e no preosnovi občinske-«a odbora, na Trgu Garibaldi, er sta govorila Dušan Hre-nk in Pittoni. Hreščak se je Predvsem zadržal v polemiki z nacionalisti, fašisti in liberalci Ar iasno Dovedal, da pojmuje-■j° socialisti sožitje med Italijani in Slovenci kot sožitje na novi popolne enakopravnosti, ~/e ba na nrivilegilih večine in a Podrejenosti manjšine V rt’0-11 Polemiki se ie dotaknil tu-’ negativnega odnosa KPI do svega centra Pittoni pa je Prav tako govoril o pomenu stopa socialistov v upravo ob-- n® kakor tudi o družbeni unkciji levega centra sploh pri jpPrer je poudaril, da pomeni center važen preokret v tr-2aski politiki. Glavni odbor KPI je sprejel resolucijo, v ka-jari ostro obsoja mahinacije ®Se Nazionale, stališče social-emokratov in republikancev škofovo podporo fašistični m iberalni desnici.
sredo se ie sestal deželni oaoor, ki je začel proučevati in o.končno sestavljati nekatere akonske osnutke, ki jih bodo Predložili v odobritev deželne-H. syetu. Delovati so začele rjbi deželne komisije. Na pova-p Predsednika dežele dr. Ber-v btlia bo 13. in 14. tm. prišla žpi rst oz- v deželo koroška de-r ®a delegacija pod vodstvom • vega koroškega deželnega Kiavarja dr Hansa Sime. V pe-Je ,dr. Berzanti podpisal hn! deželni zakon o šolskih ap°rah potrebnim dijakom na področju dežele, čei ?e 13 tm 86 bo v Trstu za-Kongres Združenja za zdrav-vitf,n° liziko, ki bo pod ookro-
j,	,nlatvom dežele Furlanije-Jui-)ske krajine.
čini aS*evan1* v dolinski ob-ho Dotrebe naftovoda druž-z1 ®T je predmet stalne po-v ponedeljek so se tavniki prizadetih lastni* niv- zTemi'i^č sestali s predstav-in ’ industrijskega pristaniš-a n, se a njimi pogajali za zviša-si ..ndkupne cene Spremljali Za Predstavniki konzorcija ravi-T** 0 interesov prizadetih ra?ioi-en°ev Odbor za pomoč zacWi nr(?m na irne’ s pri-čer , ‘S* ®estonek v petek zve-sn JL D°iini. Na tem sestanku so	resolucijo v kateri
za pr6* dnletm spreiell predlog da bi ,en nasf°P s konzorcijem, Pr'ct ta^o Prisilili Industrijsko i»r,;„^nlšče in družbo SIOT na o!^n Pravične cene trtev' 7a nms'avP bazoviških zaetu ',e raznravljal o organl-zdnr e‘t°^niR nroslave k! bo son~rn? z odkritlem novega Sv an *a na pokopališču pri donnirf1 Odkritje spomenika bo H M mne Popoldne istega dne, sla nedeljo 12 tm pa bo progi^3 r'a bazoviškem strelišču. siavJfnu'?a skupnost na bo pro-la a° bazovišk:h žrtev priredijo ”anes dopoldne v Bazovici Dn Zbomeniku
pon, 1 septembra so se začeli KrJJ. av,ni izpiti na osnovnih in 0m-b1b -šolah V tei zvezi naj p,rn° da se bo z začetkom govsu8 -šniskega leta tudi trla v 8 altademiia lahko vseli-nu i,novo Poslopje nri Sv Iva-dai JJa^er° si ie v četrtek oele-veilaudi šolski skrbnik dr. Ta-
k,	V“^o deževie s ponlavami, lapit b.rerekii teden zajelo Fur-ni n°i ’n druge predele Itali e. ko ”r ,aneslp nit: Goriški. Ta-rnir-,? ’? v sredo utrgal nri Kr-
‘ P oblak in lilo !e tako mnč-žavn°a e v°da prnnlavila dr-prn-v? nesto ter ustavila ves na-T? ''o niei V četrtek ie vrH-'-*. So^a orenlavila nrf So-
niei V četrtek
3očs
ab nad 50 ha zemliišča ‘n
plavila narasla Soča. Voda je preplavila in pokvarila tudi vodovodne naprave v Petovljah.
Škoda je zlasti v Sovodnjah precejšnja.
Tudi v preteklem tednu so se nadaljevala pogajanja za u-pravne odbore levega centra po večjih občinah in pri pokrajinski upravi na Goriškem, ki gredo že v tretji mesec. Po sporazumu za Gradiško, kier je bil izvoljen za župana predstavnik PSI Giulio Portelli, so se ta teden sporazumeli tudi za upravo v Krminu, kjer so izvolili za župana demokristjana Be-nettija, ža podžuoana pa socialista Žara. V odboru ie tudi Slovenec Ivan Prinčič, ki ie bil izvoljen na demokristlanski listi. PoveriP so mu občinske finance. Med tem so morali ponovno odložiti sejo občinskega sveta v Tržiču ki bo v soboto 11 tm. ir. tudi Gorica ter pokrajina čakajo še na sklicanje občinskega in pokrajinskega sveta, ker še vedno niso izgla-dili sporov med predstavniki treh strank levega centra glede razdelitve odborniških mest.
Asfaltiranje občinske ceste Rubiie — Vrh se je zonet malo približalo končni izvedbi, ko je vojaška oblast poverila dobavo materiala za to delo goriške-mu podjetju Giovanr-i Mattirol-li-ju za nekaj nad 4 milijone lir.
Sovodenjska občina oa bo morala prispevati še okrog 6 mili Ionov za delo in sedaj išče sredstva za kritje teh izdatkov.
Na županstvih v Sovodnjah. števerjanu, Doberdobu in Gorici so kmetje, ki so bili najbolj prizadeti oo toči in neur ju v preteklem iuliiu vložili prošnje za pomoč iz sklada ki je bil nabran- na pobudo pokrajinske uprave in ima na razpolago 25 millionov lir Za Stever-ian so doloMli 1.080.000 lir, za Sovodnie 460 000 'n za Doberdob 640.000 lir. Ker Je prosilcev več stotin, bo prišlo boli malo na vsakega. Sicer na bodo dodelili podporo le najpotrebnejšim in ki so utrpeli največ škode.
Prosvetno društvo «Kras» iz Dola-Poljan Je imelo pred dnevi sejo, na kateri so se .pogovorili o dosedanlem delu društva ln njegovega pevskega zbora ter Izvolili nov odbor, v katerega so pritegnili še več mladine. Sklenili so, da bodo pri bodočem delu posvetili več pozornosti, poleg petja, tudi drugim kulturnim, športnim in zabavnim prireditvam.
Svetloba nad Bazovico
OB RAZLAŠČEVANJU ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO NAFTOVODA
Nujnost enotnega nastopa vseh prizadetih v sedanjem odločilnem razdobju pogajanj
V torek važna seja glavnega odbora konzorcija - Pristaniška ustanova naj v večji meri upošteva upravičene zahteve razlaščencev
V torek, 7. septembra, bo ob 18. url na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja v Ul. F. Fllzi 8 seja glavnega odbora Konzorcija za zaščito interesov razlaščencev. Na dnevnem redu je Izvolitev predsednika, poročilo o dosedanjem delu in razprava o smernicah za nadaljnje delovanje.
Iz dnevnega reda je razvidno, da bo ta seja velike važnosti. Vprašanje obrambe interesov prizadetih lastnikov zaradi raz-laščevanj za gradnjo naftovoda je zdaj v odločilni fazi. Kakor smo že poročali, so lastniki zemljišč iz prvega seznama že dobili dekrete o razlastitvah, medtem pa je bil objavljen drugi seznam. Tisti, ki so že dobili dekrete o razlastitvah, se lahko pogodijo za ceno zemljišč, ali pa v določenem roku vložijo pritožbo na sodišče. Glede drugega seznama pa se v roku 15 dni po objavi v Vestniku uradnih obvestil (Foglio an-nunzl legali) iz dne 24. avgusta lahko vložijo preko dolinske občine ugovori na prefekturo, in sicer glede pravilnosti nostopka, izdelave načrtov in načina izgradnje. Ce bi prefekt, oziroma pristojno ministrstvo, ugotovil, da so ugovori utemeljeni in bi morali začeti vse na novo. Glede zemljišč iz prvega seznama niso več možni ugovori na prefekturo, ampak le pritožbe na sodišče glede cene V tem primeru se postopek za razlasti-
vaseh, kjer so bili ustanovljeni krajevni odbori. Člani odbora so prizadetim lastnikom obrazložili zakonske predpise in so jim poročali o pogajanjih z vodstvom Industrijskega pristanišča. Vodstvo te ustanove je po
mesecev po ustanovitvi konzor- pravilno in hvalevredno, da se cija se je formiral Odbor za po- izletom Nabrežincev nriključijo moč razlaščencem. Ne bomo tudi bližnje vasi in se ondotni
zdaj razpravljali, če je bilo to koristno, ali škodljivo, ko je bil že ustanovljen konzorcij, ki ima odprta vrata za vse prizadete.
posredovanju konzorcija zviša- j Pripomniti pa moramo le to:
lo prvotno ponujene cene za 140 do 55 odst. Sledil je sestanek prizadetih v Dolini, toda kmetje so izjavili, da so nove cene še prenizke. Nato je bil sestanek kmetov in članov odbora konzorcija s predstavniki Industrijskega pristanišča. Dosegli so malenkostni povišek, vendar je še precejšnja razlika med cenami, ki jih zdaj ponuja Industrijsko pristanišče, in cenami, ki jih zahtevajo lastniki.
Delo konzorcija je bilo torej zelo koristno. Vodstvo Industrijskega pristanišča je sicer v tem primeru prvič pokazalo malo dobre volje, vendar bi moralo napraviti še korak naprej in v večji meri upoštevati škodo, ki jo bodo utrpeli lastniki zemljišč. če tako ne bo, bodo seveda sledile tožbe na sodišču. Pri tem pa moramo opozoriti, da je treba upoštevati roke. Kdor bi zamudil rok, bi ostal brez orožja v roki. Prav zaradi tega je nujno potrebno, da vodstvo Industrijskega pristanišča izreče zadnjo besedo pred potekom roka za vložitev pritožb. To je glavni pogoj za pogajanja in dogovore. Ce bi vodstvo Indu-
«Kdor ima zares pri srcu koristi prizadetih in obrambo naših skupnih interesov, mora složno nastopati, sicer nudi o-rožje nasprotniku ter škoduje posameznikom in skupnosti.
A. B.
NABREŽINA
tev in dela za gradnjo naftovo-	pristanišča hotelo
da ne ustaviio, ampak teče ie 1 Prelisičlti prizadete lastnike, bi tožba na sodišču za določitev ‘p7av gotov° na,®tel° na ™°eap cene. Sodišče imenule uradne °?p°r ln. °bsodbo vsega javne-
cenilce, nato pa izreče razsodbo. Običajno se zadeva vleče dobro leto, ali celo več.
Kakor smo že poročali, je odbor konzorcija v zadnjih mesecih imel številne sestanke po
Osmica
KAREL ŠTOLFA S a 1 e ž št. 46 tori odlično belo in črno vino
(Nadaljevanje s 3. strani)
UTVčil	' ay na "■"i" [l
rgrii 8 tTav° treUe košnje 2!a-dn< *'aras)e vode so za nekaj RHčwpr,‘ nr',met tudi na moda k? v ®fra*1eah Iz boiazni.
1 'cmeH' ne v^dr^al! vod-so JJ nr,tisVH Goriški easllci ftbj ra'' v v»č krojih nrisko so ..lin r,r'TT1r,č in med drugim taJič* "••-.ijiAVp iz r.-ekega pt-
Ca Pri Podgori, ki ga Je po-
iz enega trdega kosa brez razpoke.
Prav je razumel in postavil stojo nalogo Spanger, da je v si .jih spisih ohranil nepopačeno sliko svojih vtisov in doživetij o tistih letih delovanja in trpljenja, da se je omejil na navajanje izključno tistega, kar je bil sam doživel in da je pustil v spisu besedo o dogodkih v zvezi s procesom proti Vladimiru Gortanu in tovarišem Vjekloslavu Ladav-cu, ki je sam to doživel. Prav ta-kf> je zaradi objektivnejšega slikanja scen mučenja, ko je sam padal v nezavest, poleg lastnega poročanja navajal Se iz spominov Vladimira Stoke, kako so se nad njimi znašali organi policije in drugih varnostnih organov fašizma.
Spanger se je pravilno omejil samo na opisovanje triletnega delovanja organizacije bazoviških borcev ln ni segal preko tega o-kvira na obdobja ilegalnega delovanja tik pred 1927, ko je sBor-ba>< začela, na Pivko in vzhod-n dele Krasa do same bližnje okolice Trsta, niti na to, kako /S kasneje naprej skozi dolga ie-la še razvijal neugnano svojo dejavnost Stanko Petaros, načelnik pete srenje po vaseh Brega, niti kako je teklo naprej ilegalno delovanje na Primorskem in v Istri do druge svetovne vojne, ko je ponekod ugašalo pod pepelom zatiranja a drugod visoko vzplapo-lalo, kakor so se pač našli neupogljivi značaji, ki so visoko di tali prižgano baklo■ odpora.
Potrebni bi bili tako živi spomini, kakor so Spangerjevi, ki so ki't žarometi razgnali neke sence naa posameznimi obdobji in kraji, da bi dopolnili tisto, kar že delajo z objavljanjem dokumentov italijanskih fašističnih kvestur in prefektur v Pulju in na Rekt «Jadranski inštitut» pod vodstvom in osebnim delom Istrana dr. Bratuliča ali pa sZavod za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani». ki razpolaga z velikanskim materialom, ki so ga med vojno in po njej zbrale razne slovenske ustanove tudi o ilegalnem vrenju slovenskega ljudstva pod taštstično Italijo. Med tem materialom so sicer dragocene obtožnice fašističnih državnih pravdni-kov, toda so le enostranski ob toievalnl monolog diktatorskega režima ftpanner te Izpolnil ■srn-ntno in dodal demokratičnt -!t> i log.	I
Sjsangerjeva knjiga Je bila ob 3:>-letnici Bazovice nujno potrebna. Z ljubečo in skrbno roko ie odstranil s slike bazoviških mučenikov omet fašističnih pačenj in laži, ker se je fašizem bal, da bi prava slika bazoviške tragedije pieveč iasno osvetljevala jx>t našemu ljudstvu do svobode.
V sedanji dobi mirnega sožitja med narodi na našem ozemlju naj bo «Bazoviški spomenik» ponosen spomin, da nismo v najhujših trenutkih svojega obstoja odpovedali kot narodna skupnost, a da moramo v sedanji dobi, ko ni treba več polagati žrtev za ideale svobode in narodne samoohranitve, kot so to s tako mladeniško samoumevnostjo napravili bazoviški mučeniki in borci, o-hianiti in čuvati vsak od nas v sebi te vrednote in jih ne odvreči vrtincu sedanjega naglega življenja.	A. R.
ga mnenja, ker ne bi koristilo niti tej ustanovi, niti ugledu družbe, ki gradi naftovod.
Pri gradnji naftovoda pa ne bodo prizadeti samo lastniki zemljišč pri Dolini, kjer bodo postavili rezervoarje, ampak tudi tisti lastniki zemljišč na Tržaškem In Goriškeip ter v videmski pokrajini, po katerih bo speljan naftovod. Ta zemljišča sicer ne bodo razlastili, pač pa bodo zasedli določeni pas. med gradnjo pa bodo povzročili nekje večjo, drugje manjšo škodo. Tudi za zasedbo kot za povzročeno škodo bo treba doseči pravično odškodnino, obenem pa zaščititi pravice prizadetih lastnikov od primera do primera. Tudi glede tega čaka konzorcij še mnogo dela.
Kakor je bilo poudarjeno ob ustanovitvi, bo konzorcij lahko uspešno deloval v obrambo skupnih interesov in v zaščito koristi posameznih članov le s podporo in sodelovanjem vseh članov ter ustanov, organizacij in strank, ki zagovarjalo interese kmetijstva in pravice prizadetih. Konzorcij ima že lepo število članstva in vaških odborov. To število pa se lahko še poveča in delokrog konzorcija se mora razširiti tudi na druge kraje, ki bodo prizadeti zaradi razlastitve. Pri tem moramo omeniti, da konzorcij ali druga sorodna organizacija, lahko zastopa le svoje člane, od katerih je dobil potrebno pooblastilo.
Vse dosedanje Izkušnje nas učijo, da lahko uspešno branimo svoje pravice, le če složno in enotno nastopamo. To velja še bolj pri razlastitvah v takem obsegu kot so sedanje. Nekaj
Naše prosvetno društvo je v svoj delovni program uvrstilo tudi izlete. Smatramo, da je to povsem pravilno, saj so smotrno organizirani izleti neka zvrst prosvete, namenjene predvsem družabnosti ir. zabavi, a so pod dobrim vodstvom tudi vzgojno-učnega pomena. K takšnim štejemo tudi nedavni izlet Nabrežincev v Savinjsko dolino — v domovino hmelja, bogato naravnih krasot, povsem drugačnih od onih našega Krasa, obale in morja. S tega izleta do slapa Savinje so izletniki odnesli nepozabne vtise.
Kot smo slišali se je tega izleta udeležilo tudi nekaj oseb :z
mladini nudi možnost za uvajanje v prosvetno dejavnost, ki je po teh vaseh le medel spomin
MAVHINJE
V stari šoli, že nad 60 let spremenjeni v zasebno stanovanje, se le nekoč stiskala mladina iz naše in treh sosednjih vasi: Cerovelj, Vizovelj in Sesljana. Enorazrednica, torej le ena učiteljska moč, a toliko otrok! In vendar je mladina v šoli razmeroma mnogo pridobila. A učitelj ie bil tudi prosvetni delavec. Leta 1905 se ;e mladina preselila v novo (sedanje) šolsko ooslopie. A tudi ta že nosi pečat zastarelosti oziroma zapuščenosti. Ta se odraža zlasti na šolskem prostoru — nekdanjem šolskem vrtu. Ta ni prav nič mikaven — obratno: v na-notie je očem, a še boli vzgoii. Naša vas ni več čisto slovenska vas. Z gradnjo policijske in finančne stražnice ter doseljenci iz Istre. Furlanije in celo iz južne Italije se je narodni sestav spremenil, sai ie okroc 1/5 prebivalcev italijanske narodnosti. Je razumliivo, da ie poleg slovenske tudi italijanska osnovna in slišimo oo vasi dosti
PRIHODNJO NEDELJO NA PROSEKU
Proslava 60-letnice Društvene gostilne
Na Proseku bo prihodnjo nedeljo proslava 60-letnice obstoja in delovanja Društvene gostilne. V soboto zvečer se bodo člani zbrali na skupni večerji in ob kozarcu pristnega domačega vina pogovarjali o svojih zadevah. V nedeljo dopoldne bo zakuska, na katero bodo povabili zastopnike sorodnih društev na Tržaškem in predstavnike društev, ki delujejo na Proseku.
Trem članom, ki so največ let aktivno sodelovali v društvenih odborih bodo podelili diplome in kolajne kot priznanje za njihovo požrtvovalno delo v korist društva.
Ob tej priliki bo prav gotovo prišlo v društveno gostilno na Proseku, zlasti v soboto zvečer in v nedeljo, veliko število gostov, katerim bodo postregli z dobrim vinom in domačimi dobrinami.
4
PAVILOOH.OURtK'
10-12»*
14*20 m
Vabilo na pokušnjo vin na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani
VUrniMlOM'
UMI«
okoliških vasi. Te vasi ne prirejajo samostojno skupinskih I šola izletov. Zaradi tega je povsem' italijanske govorice.
Tudi letos je veliko število Tržačanov obiskalo mednarodni vinski sejem v Ljubljani
V soboto, 28. avgusta, se je | ganizirale Kmečka zveza, Zve-1 li zlasti mednarodno vinsko raz-100 kmetov s Tržaškega odpelja- za malih posestnikov in Kme- stavo v Ljubljani. Danes se več-lo z avtobusi na štajersko in v tijska zadruga, da bi si naši ja skupina izletnikov s Trža-Ljubljano. Dvodevni izlet so or-1 kmetje in njihovi svojci ogleda-1 škega odpelje na obisk vinskega
Katero želite pokuhati? Crl.jazna točajka — študentka z
kušnji vin
untvrr7.-» vljudno postreže gostom
Miniiiiiii m Innu mi mi u im n im iimiiiiiiiii m mi milimi iiiiiiiiiiiiiniiitiiiMiMiiiiimimiitmiiiiiiviiiiiiiiiMii umi n m m mi iiiiiiiimmi im mit nun m iiimi im n umih umiiiin mnni im iiiiiiiiiiiiiimii. hi n m 1111111111111111111111111111111111111111111 mi immi 1111 n 1 min min mm mu
(Nadaljevanje s 3. strani)
Ernest Ktenek. Ki slavil avgusta tega leta 65-ietmco rojstva.
Število dramatičnih uprizoritev Je letos obogatil tako Imenovani Europa — studio s predstavami v malem Deželnem gledališču, kjer sta na sporedu dve prvi svetovni Izvedbi in sicer «Monde und Sonnen« (Luna ln Sonce) Robina Hawdona ln «Die Ballade von Peckham Rye» (Balada o Peokham Ryu) Mauriela tjparka ter repriza Eugene 0'Neila Alle Relchtiimer der Welt» (Vsa bogastva sveta). Vsa tri dela so podana v nemškem Jeziku.
Za baletne večere je bil povabljen letos baletni ansambel «New Vork City Bal leto pod u-metnlškim vodstvom ruskega plesalca Georga Balancbina. Ža svoje štiri nastope, pri katerih prevladuje glasba modernih komponistov, so Izbrali dva mešana programa.
-Sestava koncertov Je podobna piogramotn prejšnjih let: orkestralni koncerti, večeri pesmi, solistični in komorni koncerti, matineje, serenade, trije koncerti izključno z deli Weberna. S temi tremi večeri so želeli počastiti 20-letnico smrti modernega avstrijskega komponista, ki je septembra I. 1945 tragično preminil. V teh treh koncertih so predvajali skoraj celotni opus VVebernovih kompozicij. Weber-na pa je uvrstil tudi dirigent Zu btr. Mehta v svoj program orkestralnega koncerta dne 18. avgusta kjer je bilo Izvajano njegovo delo «šest kompozicij za velik' orkester« Op. 6 ln koreogr«! Ba'anr,hine v svoja dva večera e skladbo «Eplsode»,
Salzburški festival
V baročni cerkvici sv. Petra je izvedel predsednik Salzburškega festivala, dirigent ln velik poznavalec Mozartovih del Bern-liard Paumgartner Mozartovo Mašo v c- molu. Izvedli so tudi njegov Rekvljem, njegovo «Kr6-nungsmesse« (Maša s kronanjem) ln Haydnove «Die sieben Worte des Erlosers« (Sedem od-rešenlkovlh besed).
Bogato število orkestralnih koncertov, ki so vedno vsi razprodani, kaže na njihovo veliko prlljubljenbst. Pet od enajstih jo posvečeno enemu samemu skladatelju. Velik poznavalec Mozartovega stila, 85-letni dirigent Carl Schurlcht Je dirigiral tri Mozartove simfonije, Carl Bdhm dve simfoniji Franza Schuberta na enem večeru ln Beethovnovo 6. simfonijo na drugem večeru, Claudlo Abbaclo Mahlerjevo Simfonije št. 2 s solo sopranom, altom ln zborom. Herbert von Ka-rajan pa sl je Izbral za program svojih dveh koncertov Haydnov oratorij «Stvarjenje», za drugi večer pa dve deli slovanskih komponistov. Čajkovskega Koncert za klavir in orkestei v b-molu št. 1 z ruskim pianistom Svjatoslavom Richterjem ln Dvorakovo Simfonijo št. 4. Drugi orkestralni koncerti so v rokah dirigentov Rafaela Kubelt-ka, Georga Szella, Wolfganga Sawalischa, Kurta Sandarllnga ln Zublna Mehte. Vsa Imena nam zagotavljajo odličen uspeh vseh orkestralnih večerov, katerih programi so mešani, vendar
v njih prevladujejo Klasični m romantični skladatelji, med katerimi srečamo le tri moderniste: Stravinskega («Jeu de Car-tes«), Šostakoviča (Simfonija št. 8), Weberna («Sest kompozicij za veliki orkester«). Pri letošnjih orkestralnih koncertih, ki jih izvajajo Dunajski filharmoniki ln Dresdenska «Staatskapelle» (((Državna godba«) niso srečali toliko solistov kakor druga leta. Poleg pianista Richterja sodelujejo še trije pianisti' Cllfford Curson, ki je igral Beethovnov koncert št. 4 za klavir in orkester, Annerose Schmidt in Daniel Barenbolm, ki sta igrala oba po en Mozartov koncert za klavir In orkester, seveda poleg solo-pevk in solo-pov-cev, ki nastopajo pri Mahlerjev! in Beethovnovi simfoniji ter pri Haydnovem oratoriju.
Sest večerov pesmi na letošnjem festivalu so izvajali 4 pevci in 2 pevki. Pri njih prednjači baritonist Dietrich Fischer . Dies-kau, ki si Je za letos Izbral dela L. v. Beethovna, dočim so si drugi izbrali dela Huga Wolfa (dva večera: sopranistka Evelyn Lear m basist Walter Berry), Jo-hannesa Brahmsa (mezzosopranistka črnka Grace Bumbry), Franza Schuberta (baritonist Hermann Prej). Tenorist Fritz Wunderlich, katerega pevsko interpretacijo primerjajo z interpretacijo našega rojaka Antona Dermote, ko je bil na višku svojega umciorkoga delovanja, pa sl izbral za svoj večer mešani program.
Pianisti igrajo pri letošnjih prireditvah veliko vlogo. 2e pri orkestralnih koncertih smo zasledili kot soliste same pianiste, skoraj prav tako je pri solističnih koncertih, ki sl jih razen violinista Henrika Szerynga dele sami pianisti: Geza Anda, Sura Cerka-sky, Arturo Benedetti Michelangeli in Svjatoslav Richter. Kljub temu, da so to sama znana imena, Je vladalo letos največje zanimanje za koncert italijanskega mojstra A. Benedetti-Mlchelange-lija, za katerega Je znano, da je boječ ln da ne nastopa rad. S svojim koncertom je dosegel velikanski uspeh, združen z nenehnimi prisrčnimi aplavzi. Razen Svjatoslava Richerja, ki bo izvajal Izključno dela L. v. Beethovna, ln Geze Anda, ki sl Je Izbral za svoj večer vse etude in vse preludije Frederlka Chopina, so drugi solisti izvajali mešane programe.
Komornih koncertov je bilo izredno malo. Samo štirje odlični ansambli so Imeli 4 koncerte, med katerimi zadnjega Je izvedel Dunajski godalni kvartet, ki Je zaigral tri kvartete W. A. Mozarta. Drugi trije (Julliard String Ouartet, Madžarski godalni kvartet ln ansambel Filharmoničnih solistov Iz Berlina) so izvajali vsak po eno delo Mozarta, dela dela F. Bacha, J. Ch. Bacha, Beethovna, Dvofaka, Bartoka in Kodalyja.
Od 1. avgusta do 28. avgusta so na sporedu vs-^ko n-d-Ho t»-kolmenovane matineje pod umet-
niškim in dirigentskim vodstvom Bemhada Paumgartnerja, ki so njegova zamisel in ki jih tudi sam vedno dirigira. Namenjene so izvajanjem samo Mozartovih del in še to po možnosti njegovih neznanih ali malo znanih kompozicij. Pri matinejah izvajajo vselej po dve simfoniji, vmes pa sta en koncert za različne instrumente in orkestre ter koncertne arije. Solisti so vselej sami priznani umetniki. Tudi tu prevladujejo letos pianisti, 5 pianistov in 1 violinist.
Serenade, ki jih je letos sedem in ki imajo na sporedu sama Mozartova dela razen enega diverti-menta J. Haydna zaključujejo opis letošnjih prireditev, ki potekajo v izredno slabem in mrzlem vremenu, kakršnega doslej še nismo doživeli.
V času festivala je še vrsta drugih prireditev ln razstav. Med slednjimi je prav posebno zanimiva razstava pod Imenom Fo-noptieum 65. Lanska razstava Je prikazala dela mlajših evropskih slikarjev, ki so si vzeli za idejo kompozicije različnih skladateljev in jih skušali vsak po svoje upodobiti na platno. Letos pa je Philipsov koncem prikazal razvoj gramofona od njegovih prvih začetkov (Edisonov fonograf lz 1. 1877) do današnjih najmodernejših aparatov, med katerimi je vsekakor takoimenovani Video Recorder, s katerim moremo posneti obenem i glasbo ali govor i sliko. Na razstavi prikazujejo aparat, s katerim moremo gledati reprodukcijo dogajanja in glasbe. Vsekakor bo siu*il Video Re corder kot novo odlično izobrn ževnlno sredstvo tako posamezni ku kakor šolskim zavodom
ZORKA BRADAČ
sejma v Ljubljani, ki se bo danes zaključil. Razen teh izletnikov si je te dni ogledalo mednarodni vinski sejem v Ljubljani tudi veliko število ljudi s Tržaškega in Goriškega, ki so se odpeljali z lastnimi vozili. Vsi, ki so obiskali ta mednarodni vinski sejem, so se zelo pohvalno izrazili o njem in pripovedujejo drugim, kaj vse so videli in kakšna vina iz vseh delov sveta so pokušali. Marsikateri naš vinogradnik se zanima, če bi lahko na prihodnji sejem lahko poslal svoj vinski pridelek. Vsak posameznik, skupina ali podjetje lahko sodeluje, vendar je treba vedeti, da je o cenjevalna komisija, ki jo sestavljajo najboljši svetovni strokovnjaki, zelo natančna in stroga pri ocenjevanju. Po številu vzorcev je to največja tovrstna prireditev na svetu. Kdor rs~f'-me kakršnokoli priznanje na tej prireditvi je lahko uprt > i-čeno ponosen na svoj pridelek.
Vsi, ki so se udeležili Izleta prejšnjo soboto in nedeljo so bili zelo zadovoljni in so se zahvalili prirediteljem. Po kratki odmoru v Ljubljani so v soboto okrog poldne prispeli v Celje, kjer so imeli kosilo. Po kosilu so se odpeljali v Rogaško Slatino, kjer so sl ogledali zdraviliške naprave in vrelce. Nato so si ogledali še Celje, kjer so večerjali in prenočevali v hotelu Celeia. V nedeljo so ob povratku obiskali pri 2alcu. kmetijsko posestvo in naprave zrn sušehje hmelja. Po kosilu v hotelu Union je sledil obisk vinskega sejma. Izletniki so si po skupinah ogledali razne stroje za vinogradništvo in kletarstvo, največ časa pa so se seveda zadržali pri pokušnji vin. To Je pac edinstvena priložnost, da si izbiraš in pokušaš vina iz najbolj oddaljenih delov sveta ln Jih primerjaš z domačimi. Ne-neterim je ugajajo to, drugim drugo vino, vsakdo pa Je oo koncu modroval: «Za moj okus pa so najboljša domača.*
Ko so bili naši izletniki na razstavišču <e prišel na obisk tudi predsednik republike maršal Tito. Vest se je razširila kot blisk in mnogi so zapustili družbo, da so izkoristili izredno priložnost in cl blizu videli maršala Tita.
Tako je hitro minil čas ln Je prišla ura povratka. Naši vino-gradniki, ki so si bolj pazllivo ogledali razstavo, ocenjevali vina in organizacijo, so pridobili koristne izkušnje in spodbudo za izboljšanje kletarstva ter prodaje vinskega pridelka. Izkušnje prirediteljev mednarodnega vinskega sejma v Ljubljani, ki so vsako leto bolj očitne, pa lahko koristijo organizatorjem podobnih prireditev, čeprav v manjšem, krajevnem ali pokrajinskem merilu. Tudi današnjim izletnikom žellrro »r d-i no vožnjo in prijetno razve-I Cirilo.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22, najnižja 14, ob 19. uri 18.9; zračni tlak 1013 stanoviten, veter Jugovzhod n-ik 3 km na uro, vlaga 70 odst., nebo 2 desetini pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 20.9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 5. septembra
Lovrenc
Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 18.37. Dolžina dneva 13.07. Luna vzide ob 16.06 in zatone ob 0.00
Jutri, PONEDELJEK, 6. septembra
Ljuba
Slovenska šola kliče!
Novo šolsko leto je pred vrati in s tem vpisovanje otrok v šolo. Starši imajo skrbi, nalogo in odgovornost za vzgojo in izobrazbo svojih otrok; slovenski starši pa imajo glede tega še večjo odgovornost. Vsak mali narod, posebno pa narodna manjšina, ljubosumno skrbi za svojo šolo, ker vidi prav v šoli steber svojega bitja ter jamstvo za svoj obstoj in napredek. Ce šola izumre, izgine tudi narod in ni več nobene pomoči.
Kako bo z letošnjim vpisovanjem v naše osnovne šole in vrtce? Površni anagrafski podatki pravijo, da je letos na splošno manj otrok, ki bodo začeli obiskovati osnovno šolo. Demografsko nazadovanje ne beležimo samo mi, ki živimo v posebnih pogojih kot etnična manjšina, ampak tudi večji narodi, ki živijo v svojih državah. Mi pa ga bolj občutimo, ker nas pač ni na milijone.
Prav zaradi tega pojava je nujno potrebno, da se ne izgubi noben slovenski otrok, da se vsak vpiše v slovensko šolo. Pa tudi če tega ne bi bilo, bi veljalo pravilo, da slovenski otrok spada v slovensko šolo, kakor italijanski v italijansko ali nemški v nemško, kot riba v vodo in ptica v zrak. Tam je njegovo naravno okolje in tam se bo pravilno vzgajal.
Slovenski starši imajo Še posebno odgovornost, smo rekli in poudarjamo. Nobeno opravičilo jih ne reši te dolžnosti, ki jo imajo do svojih otrok in do skupnosti, kateri pripadajo. ---------------------*
Izjava SHLP za vpis v slovensko šolo
Izjava SHLP za vpis v slovensko
Iclo.
«Slovenski in italijanski demo-kratje naše dežele proslavljamo 20-letnico zmage nad nacifašizmom. V tistem boju, ko je šlo za življenje ali smrt človeštva, je slovenski narod zavzel častno mesto, in v naših krajih od samega nastopa fašizma, ki je sklenil našo manjšino iztrebiti. V tem boju se Je proti skupnemu sovražniku in za iste cilje utrdila enotnost vseh narodnosti, pri nas enotnost med slovenskimi in italijanskimi demokrati. Bratstvo med narodnostmi je veleval boj in danes ga veleva na daljevanje boja za nedosežene cilje. V naši deželi je eden izmed nedoseženih ciljev popolna in resnična enakopravnost slovenske manjšine, na katero se nadaljuje pritisk vladajoče stranke in njenega javnega mnenja.
V naši deželi je slovensko manjšino in njene narodne ustanove, med katerimi predvsem slovensko šolo, rešil skupni boj slovenskih in italijanskih antifašistov, in njihova naloga je, da te osnovne pridobitve demokracije izpopolnjujejo in nad njimi čuvajo.
Zvestoba lastni narodnosti, posebno tam, kjer Je ogrožena, Je nepogrešljiva moralna sestavina zavestnega, značajnega človeka in od zavednosti slovenskih staršev je odvisna bodočnost slovenske šole ter obenem celotne manjšine.
Zato vabi SHLP vse slovenske starše, naj svoje otroke vpišejo v slovensko šolo.»
Razgovor z ravnateljem Inštituta za biološko kemijo prof. de Bernardom
Z novim akademskim letom 1965-66 prvi letnik medicinske fakultete
Prof. de Bernard je pojasnil važnost nove fakultete pri tržaški univerzi in obrazložil potek študijev - Razpis rektorja prof. Origoneja
Glede na začetek vpisovanja študentov v I. letnik nove medicinske fakultete na tržaški univerzi, je včeraj ravnatelj Inštituta za biološko kemijo prof. de Bernard, ki je tudi član pripravljalnega odbora, imel razgovor s tržaškimi novinarji o delovanju in vlogi nove fakultete. Predvsem je obrazložil potek študijev za dosego zdravniške diplome in perspektive, ki se odpirajo študentu, ki diplomira na fakulteti za medicino in kirurgijo. Pri tem je pripomnil, da je v Italiji še nezadostno število zdravnikov in da bo potreba po zdravnikih vedno večja spričo novih zahtev in potreb prebivalstva. Nato je dejal, da tržaška univerza že razpolaga s potrebnimi napravami, prostori in docenti, da bo g novim akademskim letom lahko začela delovati s prvim letnikom nova medicinska fakulteta.
Glede spora med Trstom in Vidmom, ki zahteva medicinsko fakulteto, češ da ima bolj moderno opremljeno bolnišnico, je prof. de Bernard najprej pripomnil, da se noče spuščati v to polemiko. Izrazil pa je svoje mnenje, in ga tudi podprl s tehničnimi argumenti, da je tako za delovanje fakultete kot za študij študentov bolj primerno, če se nova fakulteta ustanovi na univerzi, ki ima že sedem fakultet. Študent se bolje počuti, če ni izoliran, zlasti raziskovalno delo docentov pa je o-lajšano, če so zraven tudi druge fakultete. Ob koncu je prof. de Bernard dejal, da je na tržaški univerzi že 9 stalnih docentov, ki bodo lahko poučevali na novi fakulteti.
Rektor tržaške univerze prof. Origone pa je že razpisal razglas o pogojih za vpis v prvi letnik nove fakultete za medicino in kirurgijo za akademsko leto 1965-66.
Za sedaj ie bilo določeno, da bosta delovala v Trstu prva dva letnika medicinske fakultete, k: ju bo upravljal zasebni konzorcij, ki ga sestavljajo poleg tržaške univerze krajevni organi oblasti in Tržaška hranilnica. To • zasebno stanje* bo trajalo le nekaj časa, dokler ne bodo sprejeti vsi zakonski ukrepi, ki so do-trebni za uradno priznanje vseh šestih letnikov medicinske fakultete.
Zaradi omejenega časa za vpis v prvi letnik bo tudi število slušateljev letos omejeno. Sicer pu pričakujejo, da se bo v prihodnjih letih število študentov na tej novi fakulteti zelo povečalo. Na univerzi je bil ustanovljen pa seben odbor, ki ga sestavljajo profesor zavoda za farmakologijo Cu-guvra, profesor Inštituta za biološko kemijo de Bernard in prof. zavoda za splošno biologijo Girar-delli, ki sprejemajo vpis študentov, ki so maturirali na klasičnem in znanstvenem liceju.
Tečaj za medicino in kirurgijo na tržaški univerzi bo trajal lest let. Za letošnji prvi letnik bo zavod za anatomijo deloval pri glavni bolnišnici, zavoda za kemijo in fiziko pa bosta delovala pri u-streznih fakultetah na tržaški univerzi, kjer bodo poučevali sedanji stalni profesorji o predmetih kemije, fizike, biologije, splošne zoologije ter človeške in normalne anatomije. V drugem letniku pa se bodo tem predmetom pri-družili še predmeti človeške fiziologije, splošne patologije in
............................................
Na pobudo deželnega odborništva za higieno in zdravstvo
Prihodnjo soboto in nedeljo deželno zasedanje o prehrani
Doslej že nad 300 prijav za udeležbo - Predavali bodo številni ugledni strokovnjaki s prehrambenega področja
Včeraj se je sestal organizacijski odbor za prvo deželno zasedanje o prehrani, ki je povezano s četrtim zborovanjem o kvaliteti. Sestanek je bil na sedežu deželnega odbora pod predsedstvom deželnega odbornika dr. Nardinija. Pobuda deželnega odborništva za higieno in zdravstvo v sodelovanju z blagovnim inštitutom pri tržaški univerzi in pod pokroviteljstvom ministrov za kmetijstvo in gozdarstvo ter zdravstvo je vzbudila živahno zanimanje v naši deželi in izven nje. Ze teden dni pred zasedanjem je organizacijski odbor sprejel nad 300 prijav za udeležbo, predloženih pa je bilo 62 poročil v zvezi s temami, o katerih bodo razpravljali. Razprave bodo potekale v dveh skupinah, in sicer v skupini, ki bo obravnavala pravna in upravna vprašanja v zvezi s hranili in v skupini, ki bo obravnavala zdravniški, tehnično-sanitami tn vzgojni del vprašanja.
V častnem odboru tega zaseda-enja so poleg glavnih predstavnikov dežele minister za kmetijstvo in gozdove Ferrari-Aggradi, minister za zdravstvo Mariotti, podtajnika Geccherini in pelizzo, odborniki za zdravstvo iz štirih dežel s posebnim statutom in drugi. O-tvoritev zasedanja bo v soboto ob 9. uri v glavni dvorani univerze, kjer bodo tudi vsa glavna predavanja uglednih strokovnjakov in znanstvenikov, med katerimi je tudi dekan trgovske fakultete tržaške univerze prof. Calzolari, ki bo govoril o blagovnih problemih Živil v naši deželi.
Namen zasedanja je, kot je ('e-jal deželni odbornik dr. Nardini — proučiti in reševati številne probleme na področju prehrane, ki zanimajo prebivalstvo naše dežele, bodisi z upravne, juridične ali higiensko-zdravstvene strani. Rezultati, ki bodo izšli iz tega srečanja, bodo lahko nudili osnovo za resno in enotno prehrambeno politiko na vseh področjih
deželnega življenja. Pobuda se po izjavah dr. Nardinija nanaša tudi na preventivne ukrepe proti boleznim, saj je prehrana osnovne važnosti za ohranitev zdravja. Dela na zasedanju utegnejo predstavljati tudi osnovo za izdelavo »deželnega zakonika o prehrani*, s katerim bi naša dežela prevzela vodilno vlogo na tem področju v vsedržavnem o-fcviru.
Sestanek stalne komisije za promet
Na tržaški trgovinski zbornici se je te dni sestala stalna komisija za promet, da bi na običajni redni seji razpravljala o najnovejših pobudah, ki so jih tržaški poslovni krogi in zasebni operaterji povzeli na področju blagovnega prometa skozi tržaško pristanišče. Med drugimi po-budami je prišla na dan zlasti zamisel, da bi nekje pod Orehom pripravili poseb no skladišče za železno rudo, ki bi jo v Trst dovažale ladje in ki bi bila namenjena v zaledne države in torej v tranzitu skozi naše pristanišče.
V tej zvezi poudarjajo, da je tržaška luka včasih mnogo pomenila kot tranzitno pristanišče za železno rudo, pozneje pa je del tega pro meta ubral druge poti in v dobršni meri zapustil naše pristanišče. Strokovnjaki naglašajo, da bi morali postaviti pod Orehom poseben izkrcevalni pomol, do katerega pa bi speljali cesto in železnico, in sicer skozi v nalašč za to izvrtan predor pod »Zlato krono*. Zmogljivost novega skladišča, ob katerem nameravajo postaviti vrsto sodobnih izkrcevalnih, vkrcevalnih in predelovalnih naprav, naj bi znašala vsaj milijon ton surovine na leto, kajti gospodarski račun kaže, da bi se za manjše količine rude gradnja take naprave ne izplačala,
biološke ter mikrobiološke kemije.
Dijalki se bodo lahko že jutri javili na tajništvu nove fakultete na univerzi, ki deluje vsak dan od 9. do H- ure, kjer bodo dobili vse potrebne informacije za vpis v prvi letnik nove fakultete.
sti takega sodelovanja do katerega pa ni prišlo, ker je SS medtem napovedala svojo proslavo za 5. t.m.
SS torej ni mogla odkloniti sodelovanja, ker formalno nanj pač ni bila povabljena.
S tem popravljamo naše včerajšnje netočno formulirano poročilo.	—
PROSLAVA BAZOVIŠKIH ŽRTEV Slovenska skupnost bo danes 5. septembra dopoldne, počastila bazoviške junake, ki so jih pred 35 leti ustrelili fašisti na bazoviški gmajni. Ob 10.30 bo maša zaduš-nica v bazoviški cerkvi, ob 11.30 bo pa pred spomenikom na bazoviškem strelišču spominska svečanost s petjem, z recitacijami in govorom. Proslava bo ob vsakem vremenu.
liiiiilllliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif||iiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||||l|l|,|||||l,|||
STRANKARSKO POLITIČNA DEJAVNOST
Mladinska federacija PSI o preosnovi občinskega odbora
Pozdravlja vstop Slovenca v odbor in graja stališče PSDI - Jutri sestanek deželnega odbora PSDI - Za komuniste govori Luigi Pintor
POPRAVEK
V včerajšnjem poročilu o seji od. bora za proslavo bazoviških žrtev je naš poročevalec napačno zapisal, da so predstavniki Slovenske skupnosti odpovedali sodelovanje na proslavi, ki jo prireja odbor 12. t. m. skupno z vsedržavnimi partizanskimi organizacijami. SS k sodelovanju na proslavi Odbora ni bila formalno pismeno povabljena, pač pa je bilo le govora o možno-
Na včerajšnjem občnem zboru mladinske socialistične federacije v Trstu so po tajniškem poročilu o sedanjem političnem položaju in po izčrpni diskusiji poudarili, da predstavlja vstop PSI v tržaški občinski odbor pozitivno dejanje v okviru popolnega uveljavljenja levega centra. Poverjenje odborništva Dušanu Hreščaku, predstavlja važen korak k prenehanju izključevanja slovenske manjšine iz vodstva mestnega javnega življenja in postavlja Krščansko demokracijo v odkrit prelom s tržaškimi nacionalističnimi krogi in njeno večino v živahno polemiko s šelbovsko manjšino in kurijo.
Obenem pa mladinska federacija ocenjuje kot nesprejemljive ponovne poskuse socialdemokratov, da bi morala PSI plačati to zmago, ki bi jo morale pozdraviti brez pridržkov in strahu vse demokratične sile, s prekinitvijo obstoječih levičarskih uprav v naši pokrajini. Taki upravi — poudarja mladinska federacija PSI, v Dolini in v Miljah, nista samo edini možni, temveč bi njih prelom predstavljal še en resen element ločitve med levičarskimi strankami v Trstu, tiste ločitve, za katero imajo komunisti s svojim zadržanjem do najnovejših političnih dogodkov, nemajhno odgovornost. Istočasno pa bi prekinitev levičarskih uprav nudila KD njeno protiuslugo za vstop PSI v občinski odbor njeni lastni notranji in zunanji desnici, s čimer bi se ublažil tisti prelom, ki je nujen, da bo lahko KD delovala v smislu politične obnovo in gospodarskega napredka v sedanji mestni stvarnosti.
Deželni odbor PSDI se bo sestal v ponedeljek ob 16.30 v Tržiču na tamkajšnjem sedežu stranke. Odbor bo proučil politično — upravni položaj v zvezi z obnovitvijo zasedanj svetov. Sestanka se bo udeležil tudi podtajnik v notranjem ministrstvu poslanec Ceccherini, ki bo poročal o nujnih ukrepih za pomoč prebivalstvu na poplavljenih področjih. Predvidena Je tudi udeležba podpredsednika deželnega odbora prof. Duicija in senatorja Zannierja.
Komunisti bodo imeli danes v okviru praznika Unitit na Pončani v gosteh člana centralnega komiteja KPI Luigija Pintorja, ki bo govoril ob 18.30, medtem ko bo v slovenščini govoril dolinski župan Dušan Lovriha. Ob 11. uri bo v Ul. Forti v naselju San Sergio javno zborovanje KPI, na katerem bo o mednarodnem položaju ter o krizi levega centra v Trstu govoril Clau-dio Tonel.
Tečaj o prevozih EGS
V okviru 6. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti bi bil moral včeraj dopoldne predavati prof. Crocco, ravnatelj inšti tuta za letalske prevoze na tehnični fakulteti rimske univerze. Njegovo predavanje o temi »Skupna politika letalskih prevozov v EGS* pa je odpadlo zaradi odsotnosti predavatelja, ki se ni mogel pravočasno pripeljati v naše mesto. Doslej je na tečaju prebralo svoja predavanja deset docentov in sam tečaj je s tem prešel v zadnji teden. Danes imajo docenti in slušatelji prost dan, jutri pa je na vrsti predavanje glavnega tajnika pri centru za razvoj letalskih prevozov v Rimu prof. Tomasina, ki bo razpravljal o zračnih prevoznih zvezah v Evropi in na medcelinskih relacijah. V torek je na vrsti predavanje prof. Lazzarina, ki poučuje na u-niverzi v Piši, ki bo prav tako razpravljal o letalskih zvezah v mednarodnem blagovnem prometu. V četrtek bo na vrsti včeraj odpadlo predavanje prof. Crocca in predavanje dr. Bernierija o temi: »Prvi rezultati uporabljanja predora pod Mont Blancom*. Sesti mednarodni tečaj se bo zaključil v petek, in sicer s predavanjem ministra za prevoze in civilno letalstvo Jervolina, ki bo podal nekaj misli o skupni politiki držav članic Evropske gospodarske skupnosti glede letalskih prevozov ter o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo najnovejšega razvoja blagovnega in osebnega prometa na železnicah.
V Krogljah št. 36 je Albin Križmančič odprl osmico In toči pristno črno in belo domače vino. Vljudno vabi na obisk.
Na hodniku je padla
Sinoči okrog 18. ure se je na hodniku občinskega zavetišča v Ul. Pascoli 31 hudo ponesrečila 75-letna upokojenka Emma Madreschi vrl. Cocot. ki prebiva v zavetišču. Ko je hodila po hodniku, se je nenadoma počutila slabo in se zgrudila na tla. Pri padcu se je ne-siečnica hudo pobila in ranila po glavi, desnem sencu in zatilju ter si verjetno tudi prebila lobanjo. Ponesrečenki so priskočili na pomoč in jo nekaj minut pozneje s taksijem prepeljali v bolnišnico, kjer so jo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo.
Festival «Unita» v parku na Pončani
Sinoči ob 17. uri se je začel v parku na Pončani tridnevni festival lista «Unita», ki se bo zaključil jutri ob 23. uri. že prvi dan festivala se je zbralo zlasti po 20. uri mnogo Tržačanov, ki so se zabavali ob zvokih pevsko-glasbene skupine iz Podlonjerja, ljudskega ansambla s Pončane, s katerim je nastopil tudi humorist «Cicilla» in kvinteta iz Doline. V velikem in krasnem parku so obiskovalci festivala imeli na razpolago najrazličnejše dobrine ter dobro kapljico vina. Poleg tega pa je urejena tudi lepa razstava slovenskih in italijanskih knjig, ki jih prodajajo, ter drugih zanimivosti.
Mladina in tudi nekateri starejši so se po 21. uri zavrteli na plesišču. Sinoči so predvajali tudi film «Viet-nam kliče*.
Danes se festival začenja že ob 10. uri in bo trajal do 23. ure. Ob 16. bo nastop godbe na pihala, ob 16.30 bo koncert zbora tržaških delavcev in pevskega zbora «Ves-n » iz Križa. Ob 17.30 bo velika tombola s prvim dobitkom 50.000 lir drugim 25.000, tretjim 15.000 in četrtim 10.000.
Ob 18.30 bosta govorila član centralnega komiteja KPI Luigi Pinto:- in dolinski župan Dušan Lovriha. Od 20. ure naprej pa bodo obiskovalce zabavali trije že omenjeni ansambli. Seveda bo obiskovalcem na razpolago tudi ples.
V ponedeljek bo festival trajal ponovno od 17. do 23. ure. Ob 20. uri bo prireditev «Nuovo Canzonie-re italiano Spettacoli*. ki ga mnogi že poznajo iz nastopov na prejšnjih festivalih in z nastopa v Miljah.
Vse tri dni je na razpolago obiskovalcem tudi velik srečolov s 5.000 dobitki, med katerimi je tudi 160-litrski hladilnik znamke CGE.
V avto je trčii
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 16-letnega prodajalca Adriana Nallija, iz Ul. Aquileia 7, ki je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Na motornem kolesu se je vozil navzdol po Ul. Aqui-leia, ko Pa je privozil na križišče s Furlansko cesto, je trčil v zadnji del avta TS 51711, ki ga je pred njim vozil 28-letni Manfredi Jacoboni iz Ul. Gorizia 32. Zaradi sunka se je Nalli prevrnil z motorja ter se ranil in pobil po čelu, levem sencu, ličnici, glavi, desni roki, kolenu m nogi. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dva tedna.
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiimMiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij
HUDA NESREČA V UL. DEI POKTA
Avtoatobilistka podrla otroka, ki je neprevidno stekel čez ulito
..n	...	...	o«.-.....
Fantek je dobil hude poškodbe po vsem telesu in si tudi zlomil desno stegnenico • Prognoza 3 mesece
Neprevidnost je bila včeraj usod-1 pokojnikov lahko prevzeli, če se na za 9-letnega učenca Marina Pe- bodo javili na zgornja naslova, tronia iz Ul. dei Porta 123. Petronio 1 Fo poteku omenjenega roka bodo se je igral na ulici v bližini stavbe . posmrtni ostanki položeni v skup-štev. 108 ter nenadoma, ne da bi no kostnico in jih ne bo več mo-pogledal če prihaja avto, stekel čez goče najti, nagrobni spomeniki in cesto. Prav tedaj je navzdol po druga nagrobna znamenja pa bo-Ul. dei Porta z avtom TS 53198 do po pravilniku pokopališča po-privozila 22-letna Adalgisa Marši iz stala last občinske uprave.
Ul. Pondares 6. Soferka Je nemu-
doma pritisnila na pedal zavor vendar ji ni uspelo, da bi se fan tiču izognila in ga je podrla. Z rešilnim avtom so Petronia prepeljali v bolnišnico, kjer so ga spredli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v treh mesecih. Pri nesreči se je fant pobil in ranil po obrazu, po glavi, nosu in desni nogi ter začasno izgubil spomin. Petronio si je tudi zlomil desno stegnenico.
S Miljska občina je razobesila razglas, v katerem je rečeno, da sprejema občinski davčni urad (soba 9/II.) prijave o spremembi družinskega davka za 1. 1966 do 20. septembra. Te prijave so obvezne za vse tiste, pri katerih so nastale spremembe glede obdavčenja.
Prekop grobov
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. Košir* bo imel danes 5. septembra prvi sezonski sestanek od 10. do 12. ure v klubskih prostorih, Ul. dei Mon-tecchl 6. Delile se bodo vse zadnje novitete in razpravljalo o udeležbi na prihodnjih razstavah. Vabljeni vsi ljubitelji filatelije, ki se želijo povezati s klubom
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice
Vpisovanje v glasbeno šolo se vrši dnevno od 9. do 12. ure v pisarni UM (tel. 29-779) in se zaključi v soboto 11. septembra.
Vpisovanje v Nabrežini bo 8. septembra od 10. do 12. ure v prostoru glasbene šole (bivša strokovna šola) Isti dan bo vpisovanje od 12. do 13. ure v Devinu v prostoru glasbene šole.
Vpisovanje na Proseku bo v to-rek 7. septembra ob 18. uri v dvorani PD Prosek-Kontovel.
Vpisovanje v Trebčah bo v petek 10 septembra ob 18. uri v dvorani Ljudskega doma.
Pričetek pouka bo v ponedeljek, 13 septembra.
Poučuje se klavir, kitara, harmonika, vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti.
Sprejemamo tudi prijave za pouk solopetja, ki ga bo vodil priznani strokovnjak.
V prostorih Slovenskega kluba v Ul. Geppa 9/II., bo v torek, 7. septembra ob 20.30 otvoritev
DOKUMENTARNE
RAZSTAVE
OB 35. OBLETNICI JUNAŠKE SMRTI
BIDOVCA, MARUŠIČA, MILOŠA IN VALENČIČA TER OB 20. OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM
Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure do vključno sobote, 11. septembra.
SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI R IM V
Vabimo, vse tabornike, da se v nedeljo, 12. t.m. udeležijo proslave ob obletnici ustrelitve bazoviških junakov. Po proslavi bo ob spomeniku važen razgovor.
Nadzorni odbor
Razstave
V galeriji Alcione razstavlja od 7. do 21 t.m. skupina G.A.G. (Glori Calligarls, Piero Caruzzi, Giullano Kirchmayr, Rolando Mascarln, Gian-carlo Stacul in Dino Zorzenon).
SPDT priredi 19. septembra Izlet v Bohinj preko Litostrojske koče. Od tu se lahko planinci povzpejo na Cmo prst. Vpisovanje v Ulici Geppa 9.
• * *
PD »Igo Gruden* tz Nabrežine priredi v nedeljo 19. sept. mladinski avtobusni izlet na Bled. Vse potrebne informacije dobite na sedežu društva vsak večer od 21. do 21.30 Vpisovanje se zaključi ob zasedbi vseh mest.
* * *
Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo 26. septembra tJ. Izlet v Bohinj z ogledom kravjega bala. Vpisovanje vsak dan, razen sobote in nedelje, od 20.30 do 21.30 na sedežu druiitva, Via di Servola 124.
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske srednje So
le v Dolini sporoča, da se te pričelo vpisovanje v 2. tn 3. razred, ki se bo zaključilo 25 septembra
Državna srednja šola s slovenskim učnim Jezikom, Rojan. Ul. Montorsl-no 8 opozarja, da se )e pričelo in bo trajalo od 25. septembra t.l vpisovanje za drugi In tretji razred.
Državna srednja šola pri Sv. ja kobu. Ul. Frausln 14. vpisuje v 2 in 3 razred do 25. septembra
Na ur2avnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg »azredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10, do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guardlella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra
1965
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Ravnateljstvo Državnega znanst-venega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prične zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1964-1965 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom lz italijanščine
Havnateljstvo Drž srednje šole in lnd, strok Sole v Trstu (Rojan. IJ1. Montorslno 8) obvešča, da se vrši vpisovanje za II. in 111. razred do 25, septembra t.l.
Havnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo usposobljenostni Izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1964-65 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim Izpitom iz italijanščine.
vpisovanje za šolsko leto 1965
1966	se vrši vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda Ul Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25 septembra 1965.
Državna slovenska srednja šola na Opčinah sporoča, da se vpisovanje v 2. In 3 razred zaključi 25. septembra.
Ravnateljstvo državne srednje šole na Katinarl obvešča, da je vpisovanje za šolsko leto 1965-1986 vsak dan do vključno 25 septembra tl. Navodila so razvidna na šolski o glasni deski.
Ravnateljstvo državne srednje šole
s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, obvešča, da je vpisovanje za II. in III. razred do 25. septembra 1965.
Vodstvo Trgovskega tehničnega zavoda »G.R. Carli* sporoča, da se vpisovanje v razne razrede nadaljuje vsak delovni dan od 11. do 12. ure. Pri zavodu »G.R Carli* Je tudi vpisovanje v I. razred Strokovne šole za upravne izvedence In korespon-dente v tujih jezikih.
Prav tako se nadaljuje vpisovanje v razne razrede na Strokovnem trgovskem zavodu v Ul. Diaz 20 od 10.30 do 11.30, |n sicer do 25. tm.
Državni tehnični trgovski zavod »Carli* sporoča, da bo letos ustanovljen večerni, tečaj za dljake-de-lavce. Tečaj se bo začel z začetkom šolskega leta 1965-66. Trajanje tečaja In njegov program sta ena ka običajnim dnevnim tečajem. O'o koncu študija dobijo tečajniki spričevalo knjigovodje (raglonlere) in trgovskega Izvedenca.
Za vpis v razne razrede naj se prizadeti zglasijo v tajništvu šole v Ul. Diaz štev. 20 od 11. do 12. ure.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Slavko Škamperle* sporoča, da bo redna odboro-va seja v ponedeljek 6. t.m. ob 20.30. Se priporoča točnost.

Poletne prireditve
Danes v Miramaru «Luči in zvoki*: ob 21.00 v nemščini «Der Kaiser-traum von Miramare* In ob 22.15 v italijanščini »Massimiliano e Car-lotta*
Kino ^
Nazionale 14,30 «Pazzo per Ie don-ne» Metrocolor. — Elvis Presley. Shelley Fabares.
Arcobaleno 14,30 «Nodo scorsolo* — Troy Donahue, Barry Sullivan. Excelsior 14.00 »Accadde un’estate» Technicolor. Maureen 0’Hara, Ros-sano Brazzi.
Fenlce 14.30 «Mezzo dollaro d’argen-to» Metrocolor. Russ Tamblyn, Maria Granada.
Grattaclelo 15.00 «11 bola e dl scena* Connie Stevens, Cesar Romero. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 14.00 «11 pugno proibito dellagente Warner» Eddie Con-stantine.
Eilodrammatico 14,30 «X 2 operazio-ne Okinavva (Le rane del rnare)* Richard Widmark, Je(frey Hunter, Aurora 15.00 »Vlaggio al settimo pia-neta*.
Cristallo 15,15 «Scotland Yard sezio-ne omicidi* Sean Connery. Garibaldi 15.00 «1 due seduttori* Mar-lon Brando, David Nlven.
Capitol 15.30 «Crescendo per un de-lltto* Technicolor Jean Paul Bel-mondo. Prepovedano mladini pod • 16. letom.
Impero 15.00	19,00	21.45 »Baciaml
stupido* Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vtttorlo Venelo Revija kriminalnih filmov. 15.15 «1 racconti di Ed-gard VVallace N 4».
Moderno 14.30 «L4 dove scende H fiume* Technicolor. James Stevvart. Rock Hudson, Julle Addams. Zadnji dan.
Astoria 14.30 «Squadriglia G 33» — Technicolor. CUf Robertson, George Zhakiris.
Astra 15.00 »Ouella nostra estate*. Abbazia 14.00 «1 pirati della Mafč sla* Technicolor. Steve Reewes. Ideale 14.00 «La spada nella roccla* Technicolor Sledi dokumentarni1 film v technicolorju.
LETNI KINO
Paradlso 20.00 «McLlntock» ScopecO-lor. John Wayne, Maureen 0’Hara. Satellite 20.15 «Gli sparvlerl dello stretto* Technicolor, Rock Hudson, Yvonne De Carlo.
EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA
TRIESTE — TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940
Takojšnja izročitev ali dostava vseh, jiovih modelov skuterjev V JE. S. P A in trokolesnlh tovornih vozil A P E v kateri koli kraj v Jugoslaviji.
Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora »PIAGGIO*
Kino fotografski material
SE C Ul lili
rrst, (JI Mazzini 53 Telefon 733-361
vahi prijatelje tn znance, naj ga obiščejo
Županstvo sporoča, da bodo v kratkem preuredili za nove pokope del polja XIX (vrsta 3 in 4) pokopališča pri Sv. Ani, kjer počivajo posmrtni ostanki otrok pokopanih od 4. marca 1947 do 24. januarja 1949.
Kdor želi ohraniti posmrtne o-Stanke svojih pokojnikov, naj se obme na čuvaja pokopališča v Istrski ulici, ali pa na odsek za pokopališča občinskega oddelka ža javna dela, Pasaža Costanzi 2,
V. nadstropje, in sicer najkasneje do 30. Oktobra letos.
Nagrobne spomenike in druga nagrobna znamenja bodo svojci
«llllllllllllllllllllllllillll'UI"nilllllllllllllll|||IH||||||||||IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIII|ll|l||||||||||l|||.III.......................................................    |||||„,||„|
LADJE V PRISTANIŠČU
C. di Siracusa, Vicenza, Isarco, Sa-turnla, Vulcania, Saipa II, Sardatlan-tic II, Oceanus, Eros, Auriga (It ) Ilovik, Bitola. M. Marulič, B Krajina (Jug.), G. Brovig (Norveška) Atllt (Izrael), Olga, Arlston (Grčija), L. Smits (Niz.), S. Stavros (Ma-rok), Axum (Et.), Chichin št 25 (Panama), Guldensand (Zah. Nemčija).
PORTOROŽ PORTOROSE
ROULETTE CIIEMIN DE FER PACCAR A
ter priljubljena igra TRENTE ET QUARANTE
ODPRTO CELO LETO
GRILL BAR - CABARET - STRIPTEASE
ATMOSPHERE PARISIENNE
V HOTELU «RIVIERA» PORTOROŽ
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. septembra 1965 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 4 dni stara Francesca Bianchln, 89-1 etn i Francesco Marši, 81-letni Francesco Mariani, 85-letna Rosa Godas vd. Guidoni, 51-letni Eugenio Sindici, 6-letni Antonio Bogateč, 82-letni Servolo Sinico, 59-let-n: Domenico Consales, 50-1 e t tli Egi-dio Stlnco, 72-letni Giovannl Lace-nere
OKLICI: Mizar Ferdinand Stanič (n gospodinja Amalia Kalc, tekstilni delavec Alberto Antonante in tekstilna delavka Antonia Tiveron, šofer Claudio Presbiteri De Lassis In delavka Llvla Stokel, častnik pomorskih pionirskih enot Ugo Sutter ln študentka Rita Boscolo, šofer Giuseppe Giacaz in gospodinja An-nunziata Burolo, študent Ottavlo Cor-rado in učiteljica Neva Merlak, e-lektričar Narciso Seppi In gospodinja Basllia Slavec, trg, pomočnik Antonio Podgornik ln trg. pomočnica Maria Accardo. pomorščak Marino Giraldi in trg, pomočnica Gio-conda Castellanl, cevar Bruno Čili-
Včeraj-danes
U RA K N A - ZLATARNA
•— LAURE NTI
Trst, Largo S. Santorio. 4 Tel. 723240
Bogata Izbira najboljših švicarskih znamk ur to zlatnine Darila za
POROKE to KRSTE
Poseben popust 1
car in delavka Marlsa Ravasl, elek-tiomehanik Paolo Cele n ta n o ln delavka Gioconda Lonza, podčastnik karabinjerjev Renato Rossi in uradnica Anna Maria Colleonl, cevar Glovanni Ruvoletto ln študentka Lo-tedma Ive. ribič Giacinto Ulcigrai ln kuharica Giovanna Borghese. u-radnik Federico Antoni in uradnica Gabriella Sedmak, mehanik Sergio Maffione in uradnica Maria Ambro-sino, šofer Armando Marcusa in frizerka Adriana Rebelti. lltograf Glo-Vanni Cola in trg. pomočnica Cor-neila Medvešček, uradnik Francesco Kreiner in gospodinja Gndlna Garbin. komercialist dr. Giovannl Cucchiari ln študentka dr. Silvia Diena, delavec Giuseppe Radesic ln tipkarica Giovanna Dobrilovlc, poštni uradnik Giorglo Marega ln frizerka Regina Morin, električar A-lessandro Ursich in delavka Fer-nanda Glacovani, električar Erne-sto Gasparini in šivilja Anna Maria Ippolito, električar Paolo Sker-lavaj in bolničarka Luciana Škerl, častnik trgovske mornarice Benlto Sorgo in učiteljica Annamarla Ser-gi, uradnik Aldo Marcuzzi ln uradnica Emilia Sala, finančnik Carlo Rugglero in frizerka Bernardina Puliti, šofer Claudio Ceppi In gospodinja Maria Grazla Brotto, delavec Felice Parisl in baristka Carmela Arclero, uradnik Giorglo Zerial ln trg. pomočnica Luciana Diracca, glasbenik Umberto Cacciapaglia in gospodinja Rosaria Tornatore, fotograf Dario Gombas in uradnica Giovanna Požar, bančni uradnik Paolo Moso in
učiteljica Rosanna Nuclforo, častnik Mario Trovarelli in učiteljica Ada Sferzi, natakar Fablo Cover in uradnica Marcella Damelli, trg pomočnik Pompeo Otta in trg. pomočnica Maria Depase, radiotehnlk Adriano Drassich in gospodinja Elvira Moj-can, šofer Mario Giucovaz in delavka Anita Braico, komercialist Franco Pecorari in učiteljica Luciana No-varo. inženir Paolo Tarda in prevajalka Liana Busstnl, mehanik Vitto-rio Diracca in gospodinja Maila Du-dine. uradnik Guldo Momich in hišna pomočnica Albina Flkon, stražnik J.V. Attillo De Marco in gospodinja Francesca Pizzlnato, delavec Cosimo Grasso In gospodinja Maria Scatigno, karabinjer Ennio Conte in gospodinja Maria Villecco, uradnik Ennio Gottardo in gospodinja Diana Cuk, Tulilo Baicl In Margit Umele.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (30 8. - 9. 9.)
Alla Salute, Ul. Glulla 1: Benussl, Ul. Cavana 11; Picetola, Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 11; D’Am-brosl. Ul. Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasinl, Trg Liberti 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
Od 13. do 16. ure
D’Ambrosl, Ul Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasinl, Trg Libertži 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alla Salute, Ul. Glulial; Benussl, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. Oriani
2; Vernari, Trg Valmaura U,
LOTERIJA
BARI	44	7	46	39	79
CAGLIARI	9	37	62	59	16
FIRENCE	66	69	89	78	71
GENOVA	22	16	45	18	41
MILAN	3	42	65	41	83
NEAPELJ	36	1	84	41	32
PALERMO	58	73	78	9	61
RIM	19	50	39	60	82
TURIN	12	40	52	56	15
BENETKE	81	51	60	29	63
Mali oglasi
RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za nno-derne domove po izrednih cenah dobite pri «AS'l ROMOBIL*. Via GIU-lia 108 (Hotonda del Boschetto).
URE, zlate predmete za darila '• drugo prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri DAR' WIL. Trst Plazza S Glovanni št. L
V SKLADIŠČU D. KOZ ULICA TRST Ulica Machiavelli štev l* za direktni izvoz po ekspertni cehJ/ dobite pralne stroje REX. CAND* in druge; štedilnike, hladilnike “J vse potrebno za eospodlnjstvo j sididlščtt nasproti dobite konfekcijsko blago; plašče, kožuhe (buB' de) hlače itd
SOBO s posebnim vhodom oddam
tržaški študentki (študentu). Urbančič, Ljubljana, Topniška 44.
Sintetične preproge
ln preproge za hodnike iz plastike kBALATUM* to kMERA-KLON* Moderno pokrivanje podov z gumo. «MOyUETTE» to ploščice «RIKETT» Ul »ARMSTRONG* Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende venezlane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. 11ALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel. 95-919
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. staršev Antonije in Silvestra Daneu darujejo hčerke 3000 Mr za Dijaško co.
Namesto cvetja na grob pok. Terezije Suman darujejo: Slava San?7! 1000 Ur. Mila in Evgen Sancin lir ln Lidija Sancin 1000 lir za Dijaško Matico
Ob obletnici smrti Joslptme ln Melite Nardin daruje družina Nardin 1000 lir za Dijaško Matico.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in nono
ANTON BOGATEČ (Nini)
Pogreb bo danes ob 15.30 uri iz rojstne hiše pokojnega, Sv. Križ 176.
Žalujoči: žena Štefanija, sinova Boris in Giamu, hčerki Jolanda in Marija, brata Ferdinand in Viktor, sestra Justa in ostali sorodniki
Trst, Sv. Križ, Orbetello, 5.IX.1965.

V	OKVIRU SKUPNE RAZSTAVE V ITALIJANSKEM PAVILJONU
Močna udeležba podjetij naše dežele na jesenskem zagrebškem velesejmu
V	glavnem gre za podjetja s področja videmske trgovinske zbornice
, glavnem mestu hrvaške repu-j150 od do 19. septembra ootfajni jesenski zagrebški velesejem, za katerega vlada tako v Jugoslaviji kakor tudi v številnih wjih, evropskih in izvenevropskih orravah, veliko zanimanje. Kakor vsako leto, tako bo tudi to jesen Italija dobro zastopana na tej važ-ni mednarodni prireditvi, in sicer * lastnem paviljonu, in to s skup-razstavo, ki jo je kakor po na-aai pripravila državna ustanova *. zunanjo trgovino ob sodelovanj11 t Približno sto razstavlajvci iz nt6 .,tal*je- Letos bo v Zagrebu nenavadno visoko število razstavljav-eev iz dežele Furlanije-Julijske kra-Jtne. v prizadetih poslovnih krogih Pi,naglašajo, da bo ta številna ude-e*ba obmejnih podjetij lahko mnogo doprinesla k nadaljnjemu raz-vsestranskega sodelovanja in rgovinskega poslovanja med obe-ma sosednima republikama. Deželo ."ishijo-Julijsko krajino bodo nam-re- letos na sejmu zastopale nasledil® firme: podjetje Mervicini iz Termina (ki bo razstavljalo izbor J^bttenzatorjev, stabilizatorjev in J~nib pritiklin za radijske in te-jevizijske sprejemnike); podjetje Lominport iz Vidma (poljske stro-motorne Črpalke, pribor za briv-i, salone, kozmetične artikle); [vtdka Kerševani iz Gorice (kole-
ENALOTTO
Natečaj št. 36
ZMAGOVITI STOLPEC
Bari		. 44 X
^agliari . . .	.	9	1
Firence . . .	. 66 2
Genova . . .	. 22 1
Milan . , . .	.	3	1
^■apPlj . . .	. 36 X
Faleinio . t •	. 58 X
Kiin 	 'Ur'n ....	. 19	1 . 12 1
Benetke . . »	. 81 2
Japelj U . .	. 1 1
B'ni 11 ... . * '	. 50 X
BROVIZOR1CN1 ®a zmagovalce z 12 točkami	dobitki
lir	4.520.000 ' 1 točkami lir	116.900 K' točkami lir	12.000 Dokončne kvote določi osrednja komisija	
^hranite odrezek, da boste ‘men pravico do nagrade
sa in motorna kolesa), podjetje Tamaro iz Trsta (razne tkanine); firma Ivaltex iz Gorice (tkanine); blagovnica Magazzini Tagliamento iz Trsta (tudi tkanine); tvrdka TEC iz Cordenonsa (tkanine in izdelana oblaCila; blagovnica Donotex iz San Dona di Piave (odeje); tvrdka Tel-lini iz Vidma (tkanine in izdelana oblačila); tovarna Atlas iz Prada-mana (peči in kotle za centralno kurjavo); tvrdka FAIMA iz Spi-limberga (stroje za gradbeništvo); tvrdka Fradella iz Sacila (prikolico za poljske traktorje); firma Tonutti iz Remansacca (naprave za mlinarsko industrijo); tovarna Ve-trcresina iz Vidma (cisterne); podjetje Generaltecnica iz Gorice (e-lektriCne gosnodinske stroje) firma Portolan e ii.doli iz Pordenona (e-lektrične črpalke, motorje itd.); Stark Italiana iz Trevignana pri Vidmu (orodne stroje za obdelovanje lesa in kovin).
Letos se je po vsem tem število razstavljavcev iz dežele Furlanije-Julijske krajine na jesenskem zagrebškem velesejmu kar podvojilo, saj smo jih na lanski prireditvi našteli le osem. Dober del tega uspeha je bil dosežen po prizadevanju videmske trgovinske zbornice, ki je res mnogo naredila na ten področju. Tako so v okviru njenih delovanj julija preteklega julija sklicali poseben sestanek poslovnih ljudi, kateremu je predsedoval starejši član zborničnega odbora dr. Ferruccio Job in ki so se ga udeležili ravnatelj zbornice dr. Nello Zurco, načelnik zunanjetrgovinskega urada g. Pericle Covre in številni poslovni ljudje iz videmske pokrajine. Ta sestanek je sledil številnim drugim srečanjem prizadetih poslovnih ljudi, tako za časa četrtega mednarodnega sejma obmejne blagovne izmenjave Alpe-Adria v Ljubljani, na katerem so se že pričele praktične priprave na jesenski nastop v Zagrebu. V krogih blizu videmske trgovinske zbornice izražajo prepričanje, da bodo italijanski razstavljavci za zagrebški prireditvi doživeli lep uspeh, kljub temu da jugoslovansko gospodarstvo preživlja danes delikatno fazo svojega razvoja. Italija je le-t^s na zagrebški prireditvi ena izmed najbolj številno zastopanih tujih držav, italijanski poslovni svet js namreč v preteklosti uvidel, da je nastopanje na mednarodnih prireditvah v Zagrebu in drugih važnih jugoslovanskih središčih najbolj uspešno sredstvo za poživljamo tehničnega, industrijskega in trgovinskega sodelovanja s sosedno republiko. Letos so na okoli 5000 kv. metrov, razstavne površine, kolikor jih krije novi italijanski paviljon, prisotne nekatere med največjimi italijanskimi industrijami, med temi Fiat, Montecatini, ENI, Združene jadranske ladjedelnice, Olivetti, Ferrania, Edison, Richard Ginori in druge. Vsega skupaj je v Zagrebu prisotnih poleg Jugoslavije in Italije še 57 držav, število vseh razstavljavcev pa prešla 6000, kar predstavlja nov rekord za zagrebško prireditev. Kakor poroča generalno odposlanstvo mednarodnega zagrebškega sejma za Italijo, ki ima svoj sedež v Rimu, bo «Italijanski dan» letos v sredo, 15. septembra.
KlIHO »IKIS. PBOSEli
Podvaja danes, dne 5. t. m. z začetkom ob 16. ur! barvni 'Varner Bros film v Panavision:
14 Dl CHICAGO
(Četverica iz chicaga)
Jgajo:
tRANK SINATRA — DEAN MARTIN — SAMMY DAVIS Jr.
nihtma

Predvaja danes, dne 5. t. m. z začetkom ob 16. uri nepozabni v Cinemascope:
// ffiorno piu lungo
(NAJDALJŠI DAN)
Igrajo; EDDIE ALBERT — PAUL ANKA — ARLETTY — JEAN BEYMER in mnogo drugih svetovnih igralcev
^ Ponedeljek, dne 6. t.m. z začetkom ob 18. uri, ponovitev filma:
II giorno piu lungo
(NAJDALJŠI DAN)
Nesreče na delu
V	Tovarni strojev pri Sv. Andreju se je včeraj ponesrečil 59-letni delavec Giorgio Bossi iz Ul. Udine 25. Ko je popravljal prazen rezervoar za nafto, je ta padel nanj ter ga ranil. Ponesrečenca so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na otorinolaringoiatrični oddelek. Bossi se bo moral zdraviti dva tedna zaradi ran po nosu in desni ličnici, udarcev po glavi in verjetnega zloma nosne kosti.
Včeraj zjutraj se je v Starem pristanišču ponesrečil 53-letni delavec Oreste Fusar iz Ul. del Bo-sco 18, ki je uslužben pri podjetju Scaramelli. Fusar je z železniškega vagona raztovarjal stroj, ko je ta nenadoma zdrknil z vogona in Fusarju padel na desno nogo ter mu zlomii palec. Fusarju so priskočili na pomoč delovni tovariši ter mu pomagali v rešilni avto^ Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti od 12 do 16 dni.
Žrtev nesreče na delu je postal včeraj popoldne 53-letni delavec Karel Marc z Lonjerske ceste 115, ki je za podjetje Taurus uslužben v Italsider v Skednju. Marc je v družbi delovnih tovarišev postavljal železno ogrodnje, na katerem so stale težke deske. Ker se je neka cev ogrodja začela majati, je deska padla z o-grodja in pri tem zadela Marca po desni rami. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico z zasednim avtomobilom ter ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dva tedna zaradi udarcev po rami z verjetnim zlomom kosti ter ran po desni strani čela.
V zid je treščil
Da bi se izognil avtu, ki je privozil nasproti, je sinoči 18-letni Fulvio Koren z Lonjerske ceste 173, z avtom TS 21396, s katerim je vozil navzdol po Lonjerski cesti, v bližini stavbe štev. 72, zavozil na desno in treščil v zid ob cesti. Pri nesreči sta se poleg Korena ranila še 19-letni Adriano Kila iz Ul. San Pelagio 17 ter 19-letni Silvano Franco iz Ul. Far-netello 30, ki sta se peljala v avtomobilu. Vse tri ponesrečence so z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico, kjer so Silo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 15 dni zaradi ran po nosu z verjetnim zlomom kosti, udarcev po zatilju, desnem komolcu in kolenu. Francu in Korenu pa so ntldili samo prvo pomoč. Oba bosta okrevala v treh dneh. Prvi se je pobil po desni roki, drugi pa po čelu in kolenih.
VČERAJ V VIDMU
Otvoritev razstave «8odobno stanovanje»
V	Vidmu so včeraj popoldne odprli 13. razstavo z naslovom »Sodobno stanovanje«. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili pred sednik deželnega sveta de Rinal-dini, deželni odbornik za industrijo in trgovino Marpillero, videmski župan Cadetto in številne druge osebnosti. Vlado je predstavljal podtajnik na ministrstvu za notranje zadeve Ceccherini, ki je prerezal trak in tako simbolično odprl razstavo. V krajšem nagovoru je predstavnik osrednjih oblasti podčrtal pomen te vsakoletne videmske prireditve, ki zavzema letos okoli 20.000 kv. m razstavne površine in ki je nameščena v prostorih šolskega poslopja v Dantejevi ulici. Razstava «Sodobno stanovanje« bo odprta do 19. septembra.
poletni kino »satellite
^RGO S. SERGIO
(avtobus 20 — 21)
Predvaja danes, dne 5. t. m. z začetkom ob 20.15 uri (ponovi-v Prvega dejanja) barvni film:
GLI AMANTI DEVONO IMPARARE
Jgrajo:
(LJUBIMCI SE MORAJO NAUČITI)
TROV DONAHUE — ANGIE DICKINSON — S. PLESHETTE
KINO PROSEK ■ E O N TO VEL
m»«]faja danes, dne 5. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni drastični film:
H GIARDINO Dl GESSO
(MAVČNI VRT)
^rajo: DEBORAH KERR — HAYLEY MILLS — JOHN MILLS
dame edith evans
Vesti iz Doberdoba
Jutri zvečer se bo v Doberdobu sestal občinski odbor, ki bo proučil prošnje kmetovalcev za izplačilo škode zaradi neurij.
Kakor po vseh občinah tako morajo tudi v občini Doberdob prijaviti do 20. septembra spremembe občinskih davkov, in sicer družinskega davka ter raznih pristojbin za pse, kuhalnike za ekspresno kavo, obrtnice itd.
Občinska uprava bo do 24. septembra pripravila načrte ter ta dan dala na dražbo dela za asfal tiranje občinskih cest.
Avtomobilist podrl pešca
Sinoči nekaj po 20. uri Je 31-letni Rudolf Baša iz Podgore Ul. Trapani štev. 9 pešačil po Ul. Mon-te Santo od središča mesta proti meji. V isto smer je vozil svoj fiat 1100 Giacomo Rosa, ki stanuje v isti ulici na štev. 104. Ko je hotel Baša prečkati cesto, ga je avtomobilist podrl prav na prehodu za pešce v bližini trafike. Bašo so odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi odrgnin po obrazu in na levem kolenu. Okreval bo v sedmih dneh.
Mopedist padel z vozila
Ob 21.20 uri se je sinoči peljal s svojim mopedom 51-letni Mario Zalateu iz Gorice Ul. Brigata Pavia 39 po Ul. Casale. V bližini gostilne «A1 Gambero# pa je izgubil kontrolo nad vozilom, padel ter se pobil. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec nad desnim očesom, pretres možgan ter poškodbe na obrazu. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo sedem dni.
ZARADI POPLAV PRI LATISANI IN USADOV V KANALSKI DOLINI
Kakšnih 40 izrednih vlakov peljalo v teh dneh čez goriški kolodvor
Skozi Gorico peljejo vsi vlaki iz Trsta proti Italiji in Avstriji ■ Vlaki za Avstrijo peljejo skazi Soško dolino
Vode na Goriškem so domala popolnoma upadle, tako da lahko že govorimo o normalnem stanju. Sedaj se ugotavlja samo še škoda, ki so jo povzročile na najrazličnejših krajih, kjer so prestopile bregove.
V Gorici sedaj občutimo samo še posledice izredno hudih poplav v spodnjem delu Furlanije. Goriški gasilci so včeraj zamenjali skupino, ki je bila v Latisani že od prejšnjega dne. štirje gasilci so odšli v poplavljene kraje pod vodstvom podoficirja; s seboj so peljali motorni in gumijasti čoln.
Danes bodo odprli za promet most v Stražicah, ki je bil zaprt dva dni, ko je bila Soča najbolj narasla.
Cez goriški kolodvor Je v teh dneh peljalo kakšnih 40 izrednih vlakov, ki drugače ne bi nikoli šli čez naš kolodvor. Čezenj so jih preusmerili zategadelj, ker je zaradi poplav v nevarnosti most čez TJ men t v Latisani. Na progi Trst, Geriča, Videm, Treviso ter v nasprotni smeri je doslej peljalo 20 ekspresnih in drugih vlakov ter 15 tovornih. Na progi Trst, Gorica, Neva Gorica -Avstrija pa so doslej peljali štirje potniški vlaki, dva v sneri proti Avstriji ter dva v smeri proti Trstu. Mednarodne vlake z Avstrijo so usmerili skozi Gorico in Novo Gorico zato, ker je usad poškodoval železniško progo v Kanalski dolini. Goriški kolodvor je vse vlake popolnoma normalno sprejel ter jim omogočil redno nadaljevanje vožnje.
Obenem pa odpelje z goriškega kolodvora proti notranjosti države vsal. dan kakšnih 100 vagonov Živah, ki jih pripeljejo s Proseka; v Gorici jih napojijo in nakrmijo. Včeraj je do večera prišlo 60 vagonov, med nočjo pa jih pričakujejo nadaljnjih 40.
Priporočamo izletnikom, da se ravnajo po navedenem umiku za odhod in programu na izletu.
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Še jutri prijave na izlet na Štajersko
Jutri, v ponedeljek, 6. t. m., se zaključi vpisovanje za izlet na štajersko; ki se bo vršil dne 11. in 12. septembra. Udeleženci, ki še niso poravnali vpisnine za ta izlet, naj to store čimprej.
Odhod avtobusa izpred kostnice na Oslavju ob 4.15, z zgornjega Oslavja ob 4.20, skozi Steverjan (Bukovje) bo peljal ob 4.30 in Stan-drež ob 4.45 (na trgu); odhod iz Gorice s Travnika ob 5. uri.
Vpisovanje v slovenske osnovne šole
Didaktični ravnateljstvi za slovenske osnovne šole za Gorico in Doberdob sporočata, da se bo začelo vpisovanje otrok v te šole dne 16. septembra ter bo trajalo do vključno 27. septembra.
Staršem se priporoča, naj vpišejo svoje otroke že takoj v začetku da bodo učitelji lahko pravo-
časno naročili učne knjige in druga učila ter jih dobili do začetka pouka, ki je določen za 1. oktober.
Oče Je včeraj popoldne pripeljali v bolnišnico 9-letnega Marca Bres-sana iz Ul. Del Poggio 5. Dežurnemu zdravnika je povedal, da je nekaj po 14. uri padel s kolesa v bližini doma. Pridržali so ga na zdravljenju v bolnišnici zaradi zloma leve roke.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 21,5 stopinje ob 13.50 in najnižjo 12,2 stopinje ob 6. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 70 odst.
NA POBUDO NEKDANJIH GORIŠKIH ŠTUDENTOV
Gabrščku in dr. Gregorčiču odkrijejo spominski plošči
Svečanosti bosta v nedeljo, 12. sept. v Kobaridu in na Vršnem
V nedeljo 12. septembra bodo odkrili spominski plošči goriškemu politiku in kulturnemu delavcu dr. Antonu Gregorčiču ter založniku, pisatelju in politiku Andreju Gabrščku. Pobudo za proslavo teh dveh pomembnih mož med gori-šktmi Slovenci, ki sta se v svoji dobi, se pravi pred prvo vojno, odločno borila za pravice Sloven cev, so dali nekdanji goriški študentje, ki so prispevali tudi svoja sredstva, da bi se plošči mogli odkriti
Spominsko ploščo Andreju Gabrščku bodo odkrili ob 11. uri v Kobaridu; o Gabrščkovem življenju bo govoril prof. Rado Bednarik iz Gorice. Popoldne ob 15. uri bodo na Vršnem odkrili spominsko ploščo dr. Antonu Gregorčiču; o njegovem življenju in delu bo govorit pisatelj France Bevk. Na obe svečanosti, ki se bosta vršili ob
kakršnem koli vremenu, prireditelji vabijo tudi vse goriške in tržaške Slovence.
Zaprla za promet Ul. G. Gallina
Goriška občinska uprava sporoča, da bodo zaradi ureditvenih del na cestišču zaprli Ul. Giacinto Gallina od križišč z ulicama Monte Cucco in Batistig, in sicer od 9. septembra dalje.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimfiiimiHiniiiiniimmiiitmMiiiiiiMinniiniiMiiiiiniiiitf
ODBORNIK DR. TRIPANI ZAGOTAVLJA:
Deželna vlada bo izdala ukrepe proti gospodarski krizi
Podpora turizmu, obrtništvu in drugim panogam - Potrebe Goriške bodo primerno upoštevane
Deželni odbornik za finance dr. Antonio Tripami nam je poslal poročilo za tisk, iz katerega povzemamo naslednje:
Po poletnem presledku v avgustu se je zopet začela dejavnost deželne vlade in zato je umestno, da ocenimo njeno dosedanje delo. Odobrenih je bilo kakih 20 zakonov v teku letošnjega leta. Delo je posebno napredovalo po odobritvi deželnih proračunov dne 5. julija, potem ko je vlada odobrila predpise za izvedbo finančnih ukrepov, ter s tem omogočila deželni vladi realno delo.
Med zakoni, ki so bili odobreni v juliju, naj omenimo zakon za nakup zemljiških obveznic do ene milijarde lir pri goriškem kreditnem zavodu; dalje so bili odobre. ni prispevki občinskim upravam in IACP za gradnjo ljudskih stanovanja .dVfcreoi »o bili ukrepi v korist svilogojstva, dalje ukrepi v korist turizma in turističnih naprav ter za planinarstvo in jamarstvo, Prav tako so bili odobreni ukrepi za podporo kmetijstvu in gozdarstvu ter za podporo šolstvu. Kar se tiče turizma morajo prizadeti zaprositi za prispevke najkasneje do 25. oktobra.
Rimska vlada pa je vrnila de-
PREDSEDNIKI EPT NA POSVETU
Deželni prispevek do 50 odst. za gostinske naprave in turizem
Karabinjerji v Gorici se želijo učiti slovenščine
ŠIRITE
PRIIMKI DNEVNIK
Pretekli- četrtek so se v Vidmu sestali predsedniki pokrajinskih turističnih ustanov (EPT) treh pokrajin naše dežele in njihovi ravnatelji, da bi se pogovorili o skupni akciji v zvezi z deželnim zakonom št. 18 od 25. avgusta, ki predvideva podporo deželne vlade za koristne turistične pobude. Ta zakon predvideva med drugim prispevek deželne vlade za šolske ■ turistične manifestacije, -za razne mednarodne prireditve, za skupne turistične pobude itd. Dalje predvideva prispevke na kapitalu ra nove hotelske gradnje ali izboljšave ter za razne javne naprave, ki imajo vrednost za turizem. Za hotelske gradnje je za privatnike predviden prispevek do 25 odst. na kapitalu, za javne ustanove pa do 50 odst.
Na sestanku so se pogovorili o skupnih ali koordiniranih akcijah v okviru tega zakona, da bi skladno izkoristili olajšave, ki jih nudi za razvoj turizma. Ob tej priliki so se sporazumeli, da bodo organizirali skupno turistično propagando v Budimpešti na Madžarskem. Sklenili so tudi, da se bodo v bodoče bolj pogosto sestajali, ker je potrebno stalno usklajati delo EPT treh pokrajin. Za Goriško sta se udeležila sestanka predsednik EPT Peternel in ravnatelj Falzari.
Omenimo naj še, da je poveljstvo karabinjerjev izrazilo EPT v Gorici željo, da bi organizirali poseben jezikovni tečaj za karabinjerje v Gorici. Poučevali naj bi nemščino in slovenščino odnosno srbohrvaščino. Računajo, da bi bilo za tak tečaj 20 do 25 gojencev. EPT naj bi jim preskrbel učitelja in eventualno tudi učn material. Pokrajinska turistična ustanova je obljubila, da se bo obrnila v tej zadevi na šolsko skrbništvo v Gorici, zlasti kar se tiče učne moči ter jim bo skušala ustreči.
Pojasnilo svetovalcev Občinske enotnosti v Števerjana
e ‘ovalci liste Občinske enotnosti v občinskem svetu v SteverJa-ru so nam poslali v objavo članek o poročanju Katoliškega glasa o
zaunji seji občinskega sveta, o šte-vei Janškem vodovoda in drugih vprašanjih. Glasi se takole:
«2e v dveh številkah Katoliški glas opisuje stvari, ki zadevajo manjšinsko skupino v občinskem svetu v Steverjanu. Čeprav se nam to upira, mu moramo vendarle od govoriti ter pojasniti nekatere stvari.
V zvezi s člankom od 28. avgu sta (spominska kolajna bivšemu županu, izvoljenemu 5. junija 1954) naj opomnimo pisca, da je bilo stališče svetovalcev občinske enot nosti točno pojasnjeno ter izrečen predlog za priznanje županovemu delovanju. Nas pa je le zanimalo, zakaj je župan sklical za 15. sep tember 1962. leta sejo z edino točko dnevnega reda: ostavka župana.
Nadalje nas je zanimalo, zaradi kakšnega ozadja je bila 15. decem-br. 1 1957 sklicana seja občinskega sveta, pa se vabilu ni odzval noben svetovalec večine; takih in podobnih primerov je bilo še več.
Kar zadeva «dinamičnosti» novega občinskega sveta, bi sedaj ne hoteli ničesar ugovarjati. Vemo pa povedati, da sta se prva in tudi druga seja začeli z veliko zamudo svetovalcev večine ter ne bi želeli, da bi se zgodilo kot doslej v vseh poprejšnjih občinskih svetih, da so svetovalci večine vedno redkeje hodili na seje ter je morala ravno manjšina pomagati, da so bile sklepčne.
Kar pa zadeva pisanje K. g. o šte-verjanskem vodovoda, če se ta članek nanaša na našo skupino, tedaj prosimo številne števerjanske občane, naj se nam več ne pritožujejo zastran vodovoda, če je z njim vse tako v redu kot piše ta list.
Končno bi bilo vredno spregovoriti še o zagnanem pisanju K. g., todc. nas to ne more zanimati, kadar ljudje, ki ga urejajo, smatrajo za umestno, da ga pišejo v takšnem tonu.
Z rešilnim vozom Zelenega križa, so včeraj pripeljali v civilno bolnišnico 65-letno Luigio Scufet iz Ul. Orzoni 32. Našli so jo v Ul. Scodnik, kjer Je v nekoliko emo-tičnem stanju ležala na pločniku. Pridržali so jo na zdravljenju zaradi udarca na glavi. Zdi se, da Je nekoliko pregloboko pogledala » kozarca.
želnemu svetu predloge za gradnjo in izboljšavo kanalizacije ter zakon za razvoj obrtništva in 0-snutek za prispevke pri gradnjah ljudskih stanovanj. Toda ti zakoni bodo lahko v kratkem zopet predloženi, ker so bili zavrnjeni z motivacijo, da še niso pripravljeni predpisi za izvajanje. Te predpise pa je rimska vlada sedaj že odobrila in čakajo le še na podpis predsednika republike, da bodo postali pravomočni.
Kar se tiče zakonskih osnutkov za prispevke pri gradnji in modernizaciji industrijskih naprav in industrijskih okolišev, so bili odloženi v pričakovanju da bo evropska gospodarska skupnost izrazila svoje mnenje.
V zadnjem času so bili izdani predpisi glede prehoda javnega premoženja pod deželno upraVH.| Na Goriškem se ta ukrep itče Rimskih toplic pri Tržiču in državne žage v Gorici, Prav tako so bili izdelani predpisi za nadzorstvo nad javnimi podpornimi ustanovami in nad krajevnimi u-pravami.
Dežela se torej konkretno zanima za gospodarske in socialne zadeve Furlanije-Jul. krajine s primernimi ukrepi v okviru proračunske zmogljivosti. Predvsem so ti uikrepi namenjeni omiljenju krize in razvoju proizvodnje ter zaposlitve. Pred zaključkom leta bodo odobrili še druge ukrepe, s katerimi nameravajo izpolniti program iz proračuna za leto 1965.
Zato ponovno priporočamo vsem ustanovam na Goriškem, ki so zainteresirane pri ukrepih, ki jih izdaja deželna vlada, naj takoj napravijo potrebne korake, da bodo lahko izkoristile finančno pomoč, ki je potrebna za izvedbo koristnih del na Goriškem. Dr. Tnpani obljublja v tem pogledu svojo podporo vsem resnim in pravilno formuliranim predlogom za pomoč.
Pes jo jo ugriznil
Antonia Lai, 17, iz Cagliarija je bila včeraj popoldne v neki gostilni na Tržaški cesti. Na vsem lepem se Je vanjo pognal pes nekega klienta ter jo ugriznil za levo stegno. Starši so jo pospremili v bolnišnico, kjer so dežurnemu
zdravniku povedali okoliščine nesreče. Mladenka bo okrevala v 3 dneh.
Nesreča avtomobilista v Vrtojbi
Cemic s Tržaške ceste 152 je včeraj popoldne odšel s svojim avtomobilom fiat 500 v Šempeter. Na poti proti Vrtojbi pa se Je zaletel v neki jugoslovanski avtomobil. Pri tem se je ranila njegova 2-letna hčerkica Patrizia. Zdravnik ji je obvezal rano na levi nogi ter jo poslal domov. Okrevala bo v 5 dneh.
Jutri, 6. septembra se v Pevmi poročita Nadja Sošol iz Pevme in Carlo Grinover iž Gorice. Prosvetno iruštvo ’Naš prapor«, znanci in prijatelji jima -čestitajo in voščijo obilo srieče tia^ skupni življenjski poti.
ŠPORTNO DRUŠTVO V SOVODNJAH
prireja tridnevno
PLESNO
ZABAVO
na športnem igrišču
v Sovodnjah
DANES, 5. septembra:
ob 14.30 tekma v BRISKOLI z bogatimi nagradami; od 20. do 24. ure PLES
JUTRI, 6. septembra: od 20. do 24. ure PLES s tekmo v valčku.
Igral bo prvovrsten orkester
Deloval bo bogato založen bife
Parkirni prostor sa vozila

Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V občini Gorica je od 29. avgusta do 4. septembra umrlo 12 oseb, rodilo se Je 27. otrok, oklicev je bilo 10, porok pa 5.
ROJSTVA:	Riccardo Piemonte,
Paolo Marega, Massimo Presti Giantranco Cilurzo, Luisa Movio, Tiziana Petruz, Fabio Zavadlav, Barbara Vecchiet, Michele Bettella, Luisa Scarcelli, Walter Kaučič, Čarman Gerin, Antonella Tunini, Gra-ziella Venier, Anna Meroni, Luisa Meroni, Gianna Cilja, Valentina An-drian, Sabrina Tuzzi, Roberto Cos-sutta, Massimo Moraro, Marinella Barbiani, Laura Codermaz, Alberto Codognotto, Lorenzo Dugar, Lu-ca Silli, Aldo Marega.
SMRTI: gospodinja 71-letna Maria Bcllessi, poročena Palin, gospodinja 77-letna Lucia Blccari, vdova Ugliola, delavec 61-letni Ugo Tomasi, upokojenka 81-letna France-sca Makorič, vd. Bottaz, gospodinja 70-letna Emilia Cociancig, poročena Zotti, upokojenec 71-letni Co-stantino Rossi, postrežnica 44-letna Maria Meden, poročena Humar, invalid 79-letni Luigi Valenti, mesar 30-letni Egidio Bucovaz, 84-letni Giuseppe Iaritz, 2 dni stara Valentina Adrian in kmečki delavec 53-letni Giovanni Colpo.
OKLICI: električar Ferante Urši in tekstilna delavka Anna Sossou, šofer Giacomo Lamberti in delavka Rosalia Marega, šolnik Franch Morinotto in bančna uslužbenka Maria Parol, potujoči trgovec Sal-vatore Incorvaia ter Teresa Grillo, uradnik Ezlo Tammaslni in Giu-seppina Salto, risar Oiancarlo Fel-trin in uradnica Serena Antoninl, uradnik Ennio Gottardo in Diana Cuk, mehanik Silvano Trevlsan in frizerka Laura Lorenzon, kmetovalec Vladimlro Marassi in Giuiia Ku-
štrin, karabinjerski brigadir Giorgio Ballessio in uradnica Maria Grebant, šofer Artemio Pedretti in tekstilna delavka Albina Urbancla.
POROKE: prodajalec Nereo Bar-carolo in tekstilna delavka Franca Mastrorillo, uradnik Vittorio Cere-atti in uradnica Vanna Martina, trgovec Paolo Deambrosi ter prodajalka Omella Bianchini, bančni u-radnik Franco Tabai in uradnica Antonietta Diana, Giovanni Mughel-li in Caterina Delich.
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice v Gorici
Sola Glasbene Matice v Gorici začenja ■ svojim rednim poukom v ponedeljek 13. septembra. Vpisovanje v Gorici, Ascolijeva ulica 1, bo trajalo od ponedeljka 6. do sobote 11. septembra vsak dan od 1(). do 12. ure.
V	Standrežu bo vpisovanje v torek 7. septembra od 17. do 19. ure pri g, Francu Lupinu.
V	Sovodnjah bo vpisovanje v sredo 8. septembra od 17. do 19. ure v prosvetni dvoranici.
Kdaj in kje bo vpisovanje v Steverjanu, bo naknadno objavljeno.
v Gorici
CORSO. 15.00: «La bugiarda#, K. Spaak, E. M. Salerno in M. Miranda. Crnobeli italijanski film: mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
VERDI. 14.30: «Come uccidere vo-stra mogllei), J. Lemmon, Virna Lisi, ameriški barvni film; zadnja ob 22. uri.
MODERNISSIMO. 14.30:	»Salomš
— 73#, Aroldo Tieri in Ollmpia Cavalli; italijanski barvni film; zadnja ob 22.30
VITTORIA. 15.30: «1 prigionieri del-1’isola insanguinata«, J. Sedey in B. Shelley. Ameriški film v barvah.
CENTRALE. 15.00:	«Texas John
contro Geromimo#, T Trion in B. Lynn. Ameriški technicolor. Doda. tek risanica «Pippo casalingo#.
v 1 riiču
NAZIONALE. «1 tre sergenti del
Bengala«, R. Harrison, W. Guida. Cinemascope v barvah.
AZZURRO. «Hong Kong:	porto-
franco per una oara», Elga Andersen in S. Lessehmann. Cina-mascope v barvah.
EXCELSIOR. «A prova di erroren, Henry Fonda.
PRINCIPE. «Bravados», G. Pečk, Jean Collins. Technicolor.
r Movi Gorici
NOVA GORICA: 5. sept. «Koman-čerosi», amer. barv. — 7. in 8. sept. «Ljubezen v Stockholmu)), iti. — 9. in 10. sept. »Zajtrk pri Tlffanljui), amer. barvni.
ŠEMPETER: 5. sept. «Ljubezen v Stockholmu#, Ital. — 7. in 8 sept, «Kodin», franc. — 9. sept. «Cml narednik#, amer. barvni.
SOLKAN: 5. sept. »Solunski atentatorji#.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je Gorici odprta lekarna San Giust na Korzu Italia 244 — tel. 35-3
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 5. septembra je v Goric odprta cvetličarna MICHELI FEI DINANDO v Ul. XXIV Maggio Z
tel. št. 23-39.
TRGOVINA
Z GOSPODINJSKIMI STROJI TER INŠTALATERSKIM MATERIALOM
KOREN
Stanislav
GORICA UL. MATTIOLI 11
JE ZAPRTA VSAKO SOBOTO POPOLDNE
PRALNI STROJI, avtomatični in superavtomatični —
HLADILNIKI — ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA -Ekskluzivno zastopstvo In zaloga
0. KRAINER & C.
GORICA, Ul. Kastcllo 41, tel. 2039
In nova trgovina
CORSO ITALIA 43, tel 87275
Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji NAJNIŽJE CENE
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA
GORICA - Ul. Duca d'Aosta 180 - Pat 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
ARETTA
ULTRA THIN
med elegantnimi in preciznimi urami je naicenejša znamka
Generalno zastopstvo « L A CLESSIDRA>
Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT Pr°daja na veliko in drobno JVVPmtT Ve,'ka lzbira zlatnine po tovarniških cenah! tiArUK 1 izreden popust — Garancija —
NOVA TRGOVSKA HIŠA VELEBLAGOVNICE
nama
TRGOVSKA HIŠA
v LJUBLJANI, aa Titovi cesti (nasproti poste) Sest prodajnih etaž
10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo — Šport — letovanje itd.
V	II. nadstropju velika Izbira
USNJENE KONFEKCIJE: plašči — kostumi — suknjiči — jopice itd.
V	pritličju
USNJENA GALANTERIJA: torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd.
Obiščite tudi naši poslovalnici TROMOSTOVJE — VVolfova ulica St. 6 ELITA — Čopova ulica št. 7
20 % popusta pri nakupu s tujo valuto
H E IL 0
MEBLO
trgovina s pohištvom na drobno
NOVA GORICA - KIDRIČEVA ULICA 18
PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE.
NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti •JOGI* več tipov.
IZKORISTITE 20% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI S PREVOZNI IN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DRŽAVE Z SPEDICIJKKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI Z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DOSTAVO NA DOM IN MONTAŽO
Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE.
EMPORIO AUTO - MOTO
Vam nudi DELE in NADOMEST-	I AfbEl\T!?l
NE DELE za vsa motorna vozila:	I 11 K H \ E I
svečke, trikotnike, svetilke. pr» 1J ll/Ul 7 tii proge, prevleko, kroglične ležaje,	TRS t
AMORTIZERJE ZNAMKE RIV Itd. Via 8. Lazzaro, 17
IZREDNA RAZPRODAJA MOTORNIH BATOV - PISTON1 VESPE IN LAMBRETE VSEH VRST.
REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE
TRST
Ul. BoCCace!' 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI
v vse letale, tudi v Inozemstvo
UNIVERSALTECNICA
RADIO - TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUFKRAV-TO MATIČNI PRALNI STROJI — HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSK1 PREDMETI CANDY - REX - CGE
Izredne cene za izvoz - Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
UNIVERSALTECNICA Trleste - Trat Cono Garibaldi It. «. tel. «1243 in Trg Goldoni it 1
Hotel 'TRIGLAV*
KOPER - TELEFON štev. 16
Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt. nočni bar s programom. Priporočamo svoje obrate »GIU-STERNOa z olimpijskim bazenom ter restavracijo »RIŽ ANA« s specialitetami, postrvmi ln rečnimi raki
Obiščite slovito RESTAVRACIJO
BELVEDERE
nad I20L0
MEDNARODNA IN DOMAČA KUHINJA IN IZBRANE PIJAČE - DNEVNO ZABAVNA IN PLESNA GLASBA
r ... .;\ i
"TJ
:::::::
1
Oglašujte
v
PRIMORSKEM
DNEVNIKU
I


»LP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
nudijo vse Hotelske usluge.
Priznana domača in inozemska kuhinja.
Telet 21 ln 51 Priporočamo tudi obisk hotela
»Planinski orel» v Trenti ln gostišče v Sod in Logu pod Mangrtom
B
O
V
E
C
TURISTI izkoristite novo možnost potovanja
SKOZ! PREDOR PODBRDO - BOHINJSKA BISTRICA - BOHINJ
Dnevno prevoz avtomobilov in avtobusov IZ PODBRDA ob: 4,20 — 8,59 — 12,28 — 16,11 — 20,38
IZ BOHINJSKE BISTRICE ob:
7,05 — 9,10 — 11,51 — 15,07 — 19,05 — 23,11 PRIJAVA VOZIL NAJMANJ 2 URI PRED ODHODOM VLAKOV OSEBNO ALI TELEFONSKO Postaja Bohinjska Bistrica tel. 76l22 Postaja Podbrdo tel. 9
Oglejte si najlepše podzemsko čudo na svetu
(POSTOJNSKO JAMO
OBISKI VSAK DAN OB 8,30, 10,30, 13,30, 16. ln 18. url. Izredni obiski po dogovoru z upravo.
Obiščite tudi ŠKOCJANSKE JAME PRI DIVAČI Obiski ob 10 in 15. uri vsak dan.
PARK HOTEL
BLED
TELEFONI 284 — 338
•	200 LEŽIŠČ • RESTAVRACIJA
•	KAVARNA • NOČNI BAR
•	HOTEL ODPRT CELO LETO
V sestavi PARK HOTELA je tudi SPORTHOTEL NA POKLJUKI in IZLETNIŠKI DOM V RIBNEM.
VSI OBRATI POSLUJEJO CELOLETNO
RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI
«S0CA»
KANAL — TEL. 8
Q
HOTEL
LEV
LJUBLJANA
^ , VOŠNJAKOVA 1 I i H i V TELEF. 310555
Telegram LEVHOTEL Telex JUGOSLAVIJA
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe ■ Apartmaji - Restavracije • Restavracijske terase - Slaščičarna Dancing kavarna - Zabavni program • Aperitiv bar - Razgledna terasa - Terasa za sončenje Banketne in konferenčne dvorane • čitalnica • Frizerski salon - Menjalnica -Informacijska služba - Taksi služba - Podzemeljske garaže • Lasten parkirni prostor • Prlstajališče za helikopterje - Boksi za pse - Hladilnica za divjačino.
NOVA GORICA - l'ei. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in vame prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu.
TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge.
Hotel JELOVICA - Bled
«A» KAT.
NOVOZGRAJENI HOTEL Z VSEM SODOBNIM KONFORTOM MEDNARODNA KUHINJA IN DOMAČE SPECIALITETE
«Hotel Mantova»Vrhnika in restavracija Močilnik
S HOTF.I. Sl,ON LJUBLJANA
HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNAR00NIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
Restavracija «SEMPETER»
Šempeter pri Novi Gorici tel. 21458
Vedno dobro pripravljene domače jedi in druge specialitete, pristna vina in druge pijače.
V moderno preurejeni restavraciji vam bo prijetno.
Vsako nedeljo ples!
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
ZDRAVI BOLEZNI PREBAVIL 2E PREKO 300 LET. Vse informacije v zvezi zdravljenja dobite v zdraviliško gostinskem podjetju, Zdravilišču ali pri Turističnem društvu Rogaška Slatina.
TURISTI, IZLETNIKI, OBIŠČITE GORNJE POSOČJE!
Pivo «UNI0N»
::::::
::::::::::::::::::::::::::::::::::

Pijte pivo «UNION»
Prodaja se na TRŽAŠKEM in GORIŠKEM
PARK HOTEL GORICA
■ NOVA GORICA - TELEFON 21442. 21482
v S,oj,m, obrat, restavracijo,	1» KOtOOVDRSKA RISTŠVRŠCIM
kavarno ■ Prvorazredno kuhinja telefon 21010
Ples vsak večer razen ponedeljka	ZV[ZDA	ZU3J
ter gostilna PRI HRASTU
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA - TEL 313133
priporoča cenjenim gostom do* mačo in mednarodno kuhinjo. Terasa .— Vrt. — S terase lep razgled na Ljubljano.
HOTEL «ZVEZDA> KOBARID
s sobami z eno ln dvema posteljama, tekoča mrzla in topla voda, centralna kurjava — skupaj 54 ležišč. Streže s prvovrstnimi vini; specialitete; soška postrv in divjačina. V pet km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. Cenjenim gostom se priporoča za obisk.
SPL0SNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovomopotniški mi ladjami:
redno linijo okoli sveta - redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
«SPLOšNA PLOVBA*, Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
BLED vabi
Hoteli ob Jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po Jezeru
GOSTINSKO
podjetje«SIDRQ» Piran, tel. 73-313
priporoča ODLIČNE SPECIALI- NoCnl bar <<TRl PAP1GEa v pira1tt TETE IN IZBRANE PIJAČE V 2 mednarodnim artističnim progrdr VSEH SVOJIH OBRATIH.	mom. Odprt )e vsak dan razen sredS*
HOTEL GALEB	tel.	21605
RESTAVRACIJA «RIBA»	» 21182
KAVARNA «L0ŽA»	»	21198
RESTAVRACIJA «TAVERNA» ^21322 Priporočajo svoje gostinske usluge - Cene zmerne
Cilja erenburg j
Odjuga
39.	(roman)
«Sonja, kdaj prideš na dopust?«
«Si ob pamet! Kakšen dopust, ko pa šele grem na delo.«
«Veš kaj, lani nisem izkoristil letnega dopusta. Prišel bom v Penzo.«
«V nobenem primeru! Kdaj pa si misliš vzeti dopust.«
«V kratkem Torej pomeni, da mi prepoveduješ?«
«Kaj pa hočeš počenjati v Penzi? Ce nimaš dela, je tam puščoba, to ni Kavkaz.«
«Saj bom vendar prišel k tebi, ne pa v mesto...«
Pristopila sta Nadežda Jegorovna in Volodja. Nadežda Jegorovna je rekla, da je vlak zelo dolg in potem, ko je pogledala Sonjo, predlagala Volodji:
«Malo se še sprehodiva, premrzlo Je, da bi stala.«
Savčenko je boječe spraševal:
«Sonja, ali me ne boš pozabila?«
»Pozabljamo to, kar ni važno, bistveno vedno ostaja.«
«Ali imaš ti to za bistveno?«
«Odkod pa naj vem? Nisem se še prepričala. Lahko se zgodi, da pozabim.«
«Kako se ti pa dozdeva zdaj?«
Sonja ga je gledala in oči so ji temnele. Dobro, da je bilo okoli mnogo ljudi — prva bi ga poljubila...
Volodja je rekel:
«Sonja, ali nisi slišala? Sprevodnik poziva vstopu...«
Objela je mater, potem pa še Volodjo. Savčenko je čakal, kaj mu bo dejala. Ponudila mu je roko in oči so se ji blestele.
«Pisala ti bom... čuješ, mati? Saj bom kmalu prišla... Poljubi očeta!«
Savčenko se je peljal z avtobusom v lovarno. Bil je vznemirjen: ničesar ne razumem! In niti odgovorila mi ni. Celo ne vem, kaj naj si mislim? Ali sem se sprl z njo ali ne? In mislil je, ker je obljubila pisati, da je to veljalo materi. Ne, ona me ne mara. Ko sem rekel, da bom prišel v Penzo, je zavpila «V nobenem primeru ne!#. Gledala pa me je tako, da sem se komaj vzdržal, da je ne bi poljubil. Zdaj mnogo razmišljam o njej. Romantika, kot pravi Korotejev. Lahko mu je govoriti — star je, no ni star, preživel je veliko. Sicer jih ima manj kot štirideset, toda v takšnih letih ljudje prenehajo misliti na to. Jaz pa ves čas premišljam o Sonji. Glej, kaj bi bilo čudovito. Moral bi bil pasti v mrak, zato ker se ni med nama ničesar razjasnilo, a jaz sem sam ne vem zakaj, vesel. S postaje se človek navadno vrača žalosten, če je spremil dragega človeka. Jaz pa sem sedaj vesel. Toda ljubim jo in to vem. In zakaj mi je potem veselo pri srcu? Vzrokov je veliko. Korotejev mi je rekel, da bom dosegel svoj cilj. To je zelo važno. Naša tovarna je imenitna! Rad si jo predstavljam kot v odprti knjigi: najprej avtomatična linija, ta Je enostavna — gledam jo vsak dan. Potem druga tovarna, tam so naši orodni stroji in tam delajo traktorje. To pomeni, da si lahko predstavljam ogromen traktor, ki se zariva v stepo, za njim pa mnogo pšenice, zelo veliko pšenice, dežela se bogati in krepi in takrat bo komunizem... Seveda, vesel sem zato,
ker delam v takšni tovarni. In ne samo zato. Tu je še Hamlet in sploh čudovite reči. Potem, to so poslednji dnevi zime in kmalu bo pomlad, a pomladi so veseli vsi. No, in tudi Sonja... če me ljubi ali ne, tega ne vem, toda obstaja. Samo, da sem mogel govoriti z njo in že to je strašno veliko. Morda pa mi bo pisala. Takrat pojdem v Penzo. Če pa mi ne bo pisala, v nobenem primeru ne grem in si sploh ne vzamem dopusta. Zdaj bom povedal Korotejevu, da z varjenjem ne bo nikakršnih velikih presenečenj, včeraj smo ves dan poskušali... Sicer je moj izgled nekoliko vznemirjen in Korotejev to lahko opazi... Moram se zbrati.
Preden je stopil v sobo, kjer je delal Korotejev, se je Savčenko pogledal v zrcalce in počesal svoje ščetinaste lase. Oči so se mu zdele nenavadne, silile so nekam naprej... To je verjetno zato, ker je mislil na Sonjo. Ko bom pa zdaj razmišljal o varjenju, bodo oči spet na svojem mestu.
Sonja je dolgo časa stala na hodniku. Še je živela v tem, kar je pravkar zapustila. Rekel je, da pride... Če je to res, pa naj pride. Oče je prav govoril: pozabiš to, kar je treba pozabiti. Lahko pa me Savčenko že čez mesec dni pozabi. Moram mu napisati in če res namerava priti, naj ne pride pred poletjem. Toda, če mu napišem, bo prišel. Bolje sklepati ničesar, vse se bo rešilo samo po sebi... Sneg je že siv, pa tudi čas je že — kmalu bo april... Upam, da bo v Penzi vse dobro...
Stopila je v kupe. Obilen človek v svetlorjavem kratkem suknjiču je razlagal vojaškemu zdravniku:
«V naši tovarni imamo prečudovito ventilacijo...«
Sonja je pomislila: morda pa dela v isti tovarni kamor grem tudi jaz? Potem imam pa res srečo — že zdaj bom vse izvedela. Zanima me, kakšne orodne stroje imajo tam? Ne, to je tovarna ur, ni tista... Strahotne cigarete kadi, da niti dihati ne morem. Vendar je dobro, da je Savčenko prišel na postajo... Nenavadno, tri je ura, jaz bi pa rada spala, ponoči
nisem spala, preveč sem bila razburjena... V Rtiščevu je treba prestopiti, toda Rtiščevo je še daleč...
Sonja je zadremala in malce nagnila glavo na stran. Nje*1 obraz je bil spokojen in srečen, človek v kratkem suknjič je zdaj pripovedoval, kako so hoteli izdelovati prhe, pa jO* niso pričeli izdelovati, ker so ustavili kredite. Ponovno j® utihnil, ker se m mogel nagledati Sonje.
Dolgi vlak je počasi in resno puhal sredi brezmejnih poU> pokritih z zaplatami kopnečega snega.
16.
Sokolovski je pogledal na uro. štiri... Za vstajanje je S« prezgodaj.
2e teden dni je minil, odkar je ozdravel in dela. Toda P° bolezni so mu popustili živci in spi še manj kot prej, pa tudi nobena uspavalna sredstva mu ne pomagajo.
Ležal je še z visoko vročino, ko se je spomnil pripoved®-vanja Puhova o tem, da ga hoče Žuravljev uničiti. JevgerhJ Vladimirovič se ni čudil, niti ni negodoval in samo pomislil' spet — in žalostno zazehal. Sam je bil osupnjen nad svojih1 mirom: vendar je to s strani Žuravljeva nezaslišano, šest let sva skupaj delala... No in kaj? Pomeni, da mu je to postalo zaradi nečesa potrebno. Presenetiti pa me Je težko: kot bi rekla Vera, pridobil sem si imunost.
Ko mu je Volodja sporočil, da so žuravljeva odstavili, je Sokolovski spokojno pripomnil: «Je že tako... Kaj hočeš? morali smo to pričakovati.« Volodja ni vprašal, zakaj je JeV-genij Vladimirovič tako mislil: že zdavnaj je spoznal, da j® Sokolovski brez ozira na vse njegove zbadljivosti naiven člO" vek kakor oče: oba verjameta v pravičnost.
(Se nadaljuje)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 8, II TELEFON 934108 tu »4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORILA: Ulica Stivlo Pellico I II. Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna »250 ilr, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50.- din, mesečno 1.000,- in letno 10.000 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207. tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali »g lani 40 lil beseda. — Oglasi tržaške tn gorlške pokrajine se naročajo pri upravi-
— is vseh drugih pokrajin Italije pri nSocletk PuDbllcitA Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdala in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst