Izhaja vsak dan zjutraj razven t ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna itevilka Din 1'—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20—,za tujino 80—. Uredništvo f Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 80-69 In 30-71
Jugoslovan
Rokopliov na tratam«.
Oglasi po tarifi Id dogovoru. Oprava
v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68, Podružnica t Mariboru. Aleksandrova cesta St 24. teL 29-60.
V Celju: Slomškom trg 1 PošSt. ček. raS.t Llubljana 15.621.
St. 52 a
Ljubljana, sreda, dne 4. marca 1931
Leto 1L
Dr. Curtius,
nemški zunanji minister, ki je prispel včeraj na Dunaj.
Povratek Nj. Vel. kraljice Marije
Beogra d, 3. marca. A A. Snoči ob 8.50 je prispela s posebnim vlakom iz Bukarešte Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu dvorne dame ge. Svrljugove. Na postaji so sprejeli Nj. Vel. kraljico Nj. Vel. kralj, minister za promet Radivo-jevič, minister dvora Jeftič, minister za finance Svrljuga, prvi adjutant Nj. Vel. kralja Stojanovič, maršal dvora Dimitrijevič in dvorni dami Gjurič in Srškič.
Krst parnika »Kraljica Marija«
Zagreb, 3. marca. AA. Definitivno je sklenjeno, da bo slavnostni krst parnika »Kraljica Marija« v Splitu v soboto 7. t. mi Posebni vlak za povabljence iz Beograda odpelje iz Beograda ob 8. zjutraj, za zagrebške povabljence pa bodo po potrebi večernemu brzovlaku priklopljeni 2 do 3 vagoni. Beograjski posebni viak za povebljene goste bo vozil kot druga partija brzovlaka.
Spomenik maršala Pilsud-skega na našem Jadranu
Split, 3. marca. k. Včeraj je dospela v Split delegacija Poljakov, Id bo pripravila vse potrebno, da se na otoku Šol t i blizu Poljskega (loma postavi spomenik maršala Pilsudskega. Kip bo ulila neka livarna v Varšavi. Meseca junija ga bodo na svečan način odkrili. Odkritja se bo udeležilo mnogo Poljakov, loi bodo nalašč za to priliko prišli iz Varšave in se bodo ob tej prilika dalje časa pomudila na našem Jadranu.
Sestanek italijanske poslanske zbornice
Rim, 3. marca. v. Danes popoldne se je po krajšem presledku spet sestala poslanska zbornica. Takoj ob začetku seje so manifestirali za prekooceanske letalce, nato so zaključili razpravo o proračunu notranjega ministrstva. Sledile so tri več ali manj važne interpelacije.
Jutri bodo razpravljali o proračunu ministrstva za javna dela, v petek pa o proračunu zunanjega ministrstva. Takrat bo zunanji minister Grandi podal daljši ekspoze, za katerega se politična javnost zelo zanima zaradi ravnokar sklenjene angleško-francosko-italljanske pomorske pogodbe.
Zasedanje velikega fašistov-skega sveta
Rim, 3. marca. v. Snoči je pričel veliki fa-šlstovskl svet v palači Venezia svoje marčno zasedanje. Bill so prisotni vsi člani razen Rocca in Marconija. Glavni tajnik stranke Glurlati je poročal o položaju stranke In njenem delovanju v poslednjih petih mesecih. V debati so se oglasili k besedi Mussolini, Mosconi, Bottal in drugi.
Nocoj se zasedanje nadaljuje. Grandi in Si-rlanni bosta poročala o pomorskem sporazumu med Veliko Britanijo, Francijo In Italijo.
Republikanske demonstra cije v Barceloni
Madrid, 3. marca. AA. Po končani predstavi so bili hudi neredi. Predstavi je prisostvoval polkovnik Macija. Ko je zapustil gledališče, ga je obkolila ogromna množica in mu prirejala ovacije. Mnogi so manifestirali za republiko. V spopadu z redarstvom je bilo mnogo oseb ranjenih in aretiranih.
Madrid, 3. marca. AA. Maura in Cambo sta ustanovila novo ustavno stranko, ki je proti diktaturi in proti republiki ter zahtevala rešitev katalonskega vprašanja.
Novi predsednik Finske
Helsingfors, 3. marca. AA. Novoizvoljeni predsednik republike Svinhufvud je zavzel svoje mesto. Svečanosti so prisostvovali člani parlamenta, diplomatski zbor itd. Predsednik Svin hufvud je izjavil, da bo vztrajal na miroljubni politiki.
Kako je prišlo do pomorskega sporazuma
Dilema, pred katero je bil Henderson postavil Italijo - Preobrat v pisanju laSistovskega
tiska - Veliko zadovoljstvo v Franciji in Angliji
Rim, 3. marca. n. Tekst pomorskega sporazuma bodo bržkone jutri objavili. Tedaj bo definitivno rešeno delikatno nespora-zumljenje mod Francijo in Italijo, ki se je zavlačevalo že ves čas od londonske pomorske konference dalje. Na ta način so evropski politiki odstranili zadnjo zapreko za splošni pomorski mir. Italijo, ki se je izgovarjala na nepopustljivost Francije, so postavili Angleži pred dilemo, da sprejme sporazum ali cla vzame nase vso odgovornost za novo pomorsko tekmovanje. Italijansko vlado so na tak način silili sprejeti ta sporazum.
Fašistovski tisk, ki se je zelo skeptično izražal o Hendersonovem posetu v Parizu, je bil iznenaden, ko so v Parizu sklenili sporazum, razburjen, ko je Henderson krenil proti Rimu, poln hvale pa, ko je Hen-dersonu njegova misija uspela. Fašistovski tisk pozdravlja sedaj ta sporazum, izraža svoje navdušenje in slavi Mussolinija, pa ne štedi s pohvalo niti napram Hendersonu in celo niti napram Briandu. Simptomatično pa je, da vprašanja o pomorski pariteti dosledno ne pogreva.
»Giornale d’ lialiac opozarja, da je sporazum med Veliko Britanijo in Italijo dosežen, da sta Italija in Francija reducirali svoj pomorski program in ga za prihodnjih
6 let omejili, da so prenehala nasprotstva med Italijo in Francijo in da bodo sedaj, ko so tehnična vprašanja urejena, skušali urediti še politična vprašanja. Treba pa je zaradi tega izkoristiti iskreno prijateljsko razpoloženje, ki je zavladalo po sklenitvi sporazuma. Italija in Francija morata rešiti še celo vrsto medsebojnih vprašanj.
»Tribuna« poroča v svojem poročilu iz Londona, da naglašajo britanski diplomatski krogi, da so bili rimski razgovori britanskega zunanjega ministra zelo težki, da pa je Italija dokazala svojo dobro voljo in da je s svojo popustljivostjo omogočila sporazum. V Angliji so zelo radovedni, kakšen je sporazum in kolika je superiornost francoske vojne mornarice nad italijansko. Prepričani pa so, da je Italija pristala na kompromis le zaradi tega, ker ta francoska superiornost ni tako velika, saj je Mussolini znal braniti italijanske interese.
London, 3. marca. n. Ministra Henderson ln Alexander sta se snoči vrnila v London. Na postaji ju je sprejela velika masa ljudstva ter jima priredila navdušene ovacije. Danes bo Henderson v spodnji zbornici na kratko poročal o svojih pogajanjih v Parizu in Rimu. Sporazum bo le mimogrede omenil. Tekst tega sporazumna bodo objavili šele jutri ali pojutriŠnjim. Včeraj so
ga predložili vladam Združenih držav, Japonske, britanskih dominijonov in Indije.
V	kratkem pričalcuejo primerne odgovore.
V	razgovoru z novinarji je Henderson dejal, da je prav zadovoljen z izidom svojega pota v Pariz in Rim. Sporazum bo okrepil prijateljske odnošaje med Anglijo, Italijo in Francijo.
Pariz, 3. marca. AA. Francosko časopisje se še vedno obširno bavi z rimskim pomorskim sporazumom. »Echo de Pariš« pravi, da je bila priznana Italiji pariteta v 10.000 tonskih in v oklopnih križarkah, d očim je bila priznana Franciji premoč v drugih vrstah vojnih ladij, vštevši podmornice. Po rimskem sporazumu bo Francija imela 8T tisoč ton podmornic.
Rim, 3. marca. AA. Po vesteh iz Pariza, Londona, Washingtona, Tokija in drugih prestolnic je pomorski sporazum med Francijo, Italijo in Anglijo povsod napravil najboljši vtis. Vse vodilno časopisje ga prijazno pozdravlja in vidi v njem jamstvo miru. Posebno zadovoljni so angleški listi.
London, 3. marca. AA. Ko je državui podtajnik za zunanje zadeve Dalton v spodnji zbornici naznanil, da je bil dosežen sporazum med Anglijo, Francijo in Italijo, so vsi poslanci vstali in pozdravili vest z velikim navdušenjem.
Obisk nemškega zunanjega ministra na Dunaju
Sprejem na zapadnem kolodvoru - Posvetovanja med dr. Curtiusom in dr. Schobrom
Dunaj, 3. marca. d. Nemški zunanji minister dr. Curtius je danes dopoldne ob pol 10. s svojim spremstvom dospel na Dunaj na zapadni kolodvor, kjer so ga prisrčno pozdravili zastopniki vlade, mnogi uradniki, novinarji in mnogoštevilno občinstvo. Zapadni kolodvor je bil okrašen z nemškimi in avstrijskimi zastavami. Pred kolodvorom se je zbrala velika množica ljudstva. V nekdanji dvorni čakalnici so se zbrali k sprejemu podkancelar in zunanji minister dr. Schober, v zastopstvu zveznega predsednika kabinetni ravnatelj Kla stersky, v zastopstvu zveznega kancelarja sekcijski načelnik IIoricky, glavni tajnik za zunanje zadeve Peter, poslanik dr. Juu-kar, dalje nemški poslanik grof Lerchen-feld in mnogi uradniki zunanjega urada in nemškega poslaništva na Dunaju.
Vlak je prišel z 10 minutno zamudo. Zu nanjega ministra dr. Curliusa so spremljali drž. tajnik Pinder, ministerijalni ravnatelj dr. Ritter, avstr, poslanik v Berlinu dr. Frank in drugi. Ko so došlece v dvorni čakalnici pozdravili podkancelar dr. Schober, kabinetni ravnatelj Klastersky in sekcijski načelnik dr. IIoricky, so odšli gostje proti izhodni strani. Ko so se pojavili na ulici, je začela množica burno vzklikati: Živijo! Ljudje so mahali s klobuki in pozdravljali nemške goste z robci. Slišali so se klici: »Živela Nemčial Živela velika nemška domovinak Dr. Curtius se je vidno vzradoščen zahvaljeval na vse strani. Nato so gostje odšli v hotel »ImperiaU. kjer so jim bila pripravljena stanovanja.
Dunaj, 3. marca. d. Ob 1130 dopoldne sta nemški državni minister za zunanje zadeve dr. Curtius in državni tajnik dr. Pinder posetila zveznega kancelarja dr. Enderja. Pri tej priliki sta zvezuemu kan celarju vnovič izrazila obžalovanje, da nemškemu zveznemu kancelarju dr. Bril ningu zaradi važnega parlamentar. dela ni bilo mogoče zapustiti Berlina. Državna vlada pa bo gledala, da bo odloženi poset dr žavnega kaneelara nadoknadila. Po posetu pri zveznem kancelarju sta odšla zunanji minister dr. Curtius in državni tajnik dr Pinder k podkancelarju in zunanjemu ministru dr. Schobru, kjer se je vršil podroben razgovor, ki sta mu prisostvovala tudi oba poslanika grof Lerchenfeld in dr Frank. Najprej so razmoirivali splošni po litični položaj, pot pa so govorili o vprašanjih, ki predvsem zadevajo Nemčijo in Avstrijo.
Opoldne je sprejel zvezni predsednik dr. Miklas nemškega zunanjega ministra dr. Curliusa, ki je prišel k njemu v spremstvu nemškega poslanika grofa Lerchenfelda.
Ob 1-15 sta zvezni predsednik Miklas i njegova soproga v čast gostom priredila pojedino.
Popoldne so se v uradu zveznega kan-celara nadaljevala posvetovanja s podkancelar jo m dr. Schobrom, ki so se bila žj dopoldne pričela.
»Upamo, da bomo vzgled za zaupanja polno sodelovanje!«
Dunaj, 3. marca. d. V večernih urah so o dosedanjih razgovorili objavili to-le:
Pri posvetovanjih med zunanjim ministrom dr. Curtiusom in podkancelarjem in zunanjim ministrom dr. Schobrom so dokončali najprej razmotrivanje o položaju in razgovore o vprašanjih, ki predvsem zanimajo Nemčijo in Avstrijo. Razgovori so pokazali tako v splošnih kot v podrobnih vprašanjih popolno soglasje obojestranskega naziranja. Za tem predmetom je sledilo razmotrivanje o gospodarskih zadevah; tu sta bila pritegnjena k posvetovanju tudi sekcijski načelnik dr. Schuller in ministerijalni ravnatelj dr. Ritter.
V	tej zvezi so podrobno obravnavali tudi vprašanja, ki so v razpravi od zadnjega jesenskega plenuma zasedanja Društva narodov dalje; posebno so vpoštevali gospodarski položaj Nemčije in Avstrije kakor tudi gospodarske odnošaje obeh držav med seboj in do drugih evropskih držav. Pri začetku teh razgovorov je bil navzoč tudi zvezni kancelar dr. Ender.
Posvetovanja se bodo nadaljevala.
»Seveda skrbimo zaenkrat v prvi vrsti za koristi obeli naših dežel!«
Dunaj, 3. marca. d. Ob 9 45 zvečer je zvezni kancelar dr. Ender nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa, državnega tajnika dr. Pttnderja in gospode, ki so ju spremljali, povabil k večerji. Med večerjo je zvezni kancelar dr. Ender pozdravil goste z nagovorom, nakar je imel daljši pozdravni govor tudi podkancelar ii. zunanji minister dr. Schober. Odgovoril jima je in se zahvalil nemški zunanji minister doktor Curtius, ki je med drugim izjavil:
»Skupnost naše zgodovine in naše usode, temeljne sile in ideali našega naroda, skupnost ciljev in poti državnikov silijo vedno bolj k izoblikovanju. Razveseljivo napreduje prilagoditev naših naprav druga na drugo, kakor tudi izmenjava in izravnava na polju prava in kulture, trgovine in prometa. Pri izvajanju te skupne naloge bomo brez popuščanja tudi vnaprej sodelovali. Nemška državna vlada ve, da si je tudi v stvareh, ki gredo preko tega, edina s političnim temeljnim stališčem av-
strijske vlade pri odločnem izvajanju politike miru na temelju pravičnosti in enakopravnosti. Obe vladi sta se v ta namen po medsebojnem sporazumu postavili v službo sodelovanja narodov in s tem prevzeli nalogo, ki je poleg dalekosežnih reform v notranjosti obeh držav prav potrebna, da se prebrede sedanja stiska. Seveda skrbimo sedaj v prvi vrsti za koristi obeh naših dežel in smo odločeni, da do kraja izrabimo vse možnosti za zboljšanje našega gospodarskega in socialnega položaja. Tako upamo mi, lei nas je usoda postavila v srce Evrope, dati vzgled za razvoj zaupanja pol neg sodelovanja, ki izvira iz nacionalne odgovornosti in služi ozdravljenju Evrope in svetovnemu miru.«
Načrt novega zakona o mestnih občinah
Beograd, 3. marca. 1 Minister pri predsedni-štvu vlade dr. Milan Srškič je danes dopoldne sprejel zastopnike jugoslovansko zveze mest, ki so mu izročili načrt zakona o mestnih občinah, kakor ga je redigirala včerajšnja seja širšega poslovnega odbora te zvez«. V delegaciji so bili mestni načelnik dr. Srkulj, podnačelnik dr. Sto-jadinovič,, načelnik dr. Puc in drugi. Dr. Srškič je delegacijo zastopnikov zveze prav ljubeznivo spr jel in ji obljubil, da se bodo uvaže-vale upravičene želje mest v novem zakonu o mestnih občinah. Vlada polaga veliko važnogt na sodelovanje zveze mest pri tem važnem poslu.
Mednarodna hipotekarna banka
Basel, 3. marca. AA. Danes je bila ustanovljena mednarodna hipotekarna banka s 25 milijoni švicarskih frankov kapitala, ki so ga podpisale vodilne nemške, angleške, francoske, nizozemske, švicarske In skandinavske banke. Pred ustanovitvijo banke so se vršila večmesečna pogajanja med evropskimi finančniki. Gospodarski krogi upajo, da bo novi denarni zavod razgibal finančne transakcije ln omilil veliko pomanjkanje kapitala v srednjeevropskih deželah. Banka bo tudi v stalni zvezi z repara-cijsko banko v Baslu.
Volilna pravica v Nemčiji
Berlin, 3. marca. AA. Nemška ljudska stranka je vložila v parlamentu predlog, da naj znaša starost volilca za parlament in za pokrajinske skupščine 25 let. Po dosedanji ustavi znaša ta doba 20 let. Listi dvomijo, da bo ta predlog našel v parlamentu ustavno predpisano večino.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 3. marca. d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Nebo se bo tudi še dalje proti vzhodu pooblačilo. V severnih Alpah in na Koroškem tuintam sneg.
Ustvarjajočim več veljave!
Pravilna je konstatacija g. Antona Lajovica, da je sedanje vrednotenje človeka gamo po njegovi hierarhični poziciji napačno in da treba postaviti kot najvišjo •vrednoto edinole: nadarjenega, duhovno globokega, mora lično močnega moža, skratka moža-tvorca za našo duhovnost. Točna in pravilna je ta sodba o hierarhiji naših vrednot, a tudi nujno potrebna, ker že se vidi, da je ustvarjajoče sile vedno manj v našem kulturnem življenju, še nikdar niso Imeli prevodi tako dominantne pozicije v naši književnosti ko sedaj. Naše vrednotenje ljudi je res že docela samo šablona, ko odločujeta le službeni položaj in seveda premoženje. Na šabloni zgrajena hierarhija pa jo nujno napačna, ker ne upošteva one največje sile, ki je kvas vsega napredka, sile, ki je v ljudeh ustvarjajočih vrednote. Tl ustvarjajo dobe, ti so impulz vsega mišljenja in ona sila, ki stopnjema dviga narod. Njih dela so zgodovina naroda, dočim eo navadno od šablone privilegirani ljudje le ozadje, pred katerim se razvija dejanje ustvarjajočih ljudi. Ne redko, celo ozadje, ki ovira ustvarjanje. Seveda pa s tem ni rečeno, da ne bi mogli včasih biti tudi po šabloni dvignjeni ljudje — ustvarjajoči.
Kakor je konstatacija o napačnem vrednotenju ljudi nujno potrebna, tako pa sama konstatacija ne zadostuje. Treba priti do tega, da bo napačnega vrednotenja konec in da bodo ustvarjajoči ljudje res uživali v naši javnosti polno veljavo. To se pa ne da doseči, če ustvarjajoči tudi sami ne bodo poskrbeli, da se njih glas sliši. Ustvarjajoči morajo družbi in javnosti svojo veljavo sugerirati in to je mogoče le na ta način, da v resnici izvršujejo dolžnosti in pravice voditeljev naroda. Klic: več aktivnosti velja v prvi vrsti za one, ki so po svojem talentu, po svojem značaju in svojem »nanju poklicani v prve vrste. Ti morajo tudi v .resnici stati v prvih vrstah in biti borci, da ima narod nekaj od njih talenta, sposobnosti, zmačajnosti in znanja. V privatno tišino zakopani talenti so kot neobstoječ,i talenti, od katerih nima javnost nič. Talenti, ki se skrivajo pred ljudmi, so brez bleska in zato jih tudi nihče ne more dvigniti na veljavno in ugledno mesto. Samo neizogibna posledica je potem, da javnost dvigne potem na njih mesto druge in niti najslabše ni to, da dvigne potem tiste, o katerih vsaj to ve, da imajo nekaj bleska. Premoženje in službeno mesto pa imata nekaj bleska čisto gotovo.
Treba priznati, da »o naši inteligentd to dolžnost aktivnosti inteligence nekoč dobro pojmovali in izvrševali. Vsi naši veliki pesniki so bili tudi voditelji naroda in naš nacijonalni program je še vedno zasidran v Prešerau. In tudi to je res, da je polagoma pričel naš narod spoznavati veliko delo svojih pesnikov, ko so mu kazali pot v napredek. Zato je naš narod že marsikateri pesnikov jubilej proslavil kot pravi narodni praznik in še v večji meri bi se to g-dilo, če bi se naši pivi ljudje oglasili, kadar je bilo potrebno slišati avtoritativne besedo. Ali dostikrat je naš narod zaman okušal, da bi slišal to besedo in nič čudnega ni, če je upldval ta izostanek potrebne besede kot razočaranje.
Kakor je i novimi pesniki, pisatelji in umetniki, tako pa je tudi * našimi znanstveniki. Mnogo premalo sliši narod njih besedo, a slišal bi jo rad, saj se naš narod rad ponaša s svojimi velikimi možmi. Pa tudi to ima naš narod rad, da imajo ti možje tudi visoko mnenje o sebi, da se ne n klonejo šabloni, temveč branijo svoje pra-vioe. Ponosni ljudje so vedno simpatični narodu, ne ljubi pa narod onih, ki imajo premalo trd tilnik. Ce boleha danes slovenska družba na tem, da nima pravega pravca, potem ni to samo krivda družbe, temveč tudi inteligence, ker ne vrši več avoje dolžnosti koi vodnik naroda. Naturna posledica te neaktivnosti pa je, da inteligenca tudi ne uživa onega ugleda, ki bi ga v nacijonalnem interesu morala. Neaktivnost vedno po v/.roča izgubo pravic.
Ustvarjajoči naprej, sposobni in značajni delavci naprej! To je klic, ki je odrešilen za vsako dobo, zlasti pa za sedanjo, ki je bila nakrat postavljena na čisto nove temelje. Najsi »mo si še tako želeli Jugoslavijo, vendar je postal z njenim nastankom nov položaj, ko je bilo treba pričeti graditi na čisto novih temeljih, na jugoslovanskih. A velik del inteligence je še danes pri tej gradnji neaktiven. Nekdo pa mora biti v prvih vrstah in niso krivi nesposobni, če eo na teh mestih, temveč krivi so sposobni,
Zaključek ankete o lesni industriji
Industrijci so sprejeli predlog ministra Serneca glede organizacije
prodaje
>Naše današnje delo je končano. Dovolite mi, da se najprej najtopleje zahvalim
in razpravlja o njej že konkretno ter se s tem bližamo uresničitvi tega načrta, ki je za vse naše gospodarstvo največjega pomena.
Beograd, 3. marca. 1. Pod vodstvom načelnika g. Koprivnika se je danes dopoldne nadaljevala anketa o lesni industriji. Najprej je nastopil dr. Ulmanski, ki je sporočil prisotnim sklep lesnih industrijcev, da sprejmejo predlog ministra za gozde in rudnike inž. Dušana Serneca o organizaciji prodaje in da v nekaj dneh izberejo že omenjeni odbor, ki bo izvršil vsa pripravljalna dela, nato pa uredil arangement z Romunijo.
Tajnik ljubljanske zbornice za TOI doktor Mohorič je poročal o vprašanjih slovenske lesne industrije. Poročal je pred vsem, da bi bilo treba znižati prevozne postavke za bolj oddaljene kraje. Zatem se je nadaljevala razprava o prometnih vprašanjih, ki je trajala vse dopoldne. Ob 11-30 je prišel k zborovanju tudi minister Ser-nec ter je ostal do zaključka dopoldanske seje ob 12-30.
Popoldne se je anketa ob 16-30 nadaljevala. Vodil jo je spet načelnik pri ministrstvu za gozde in rudnike g. Koprivnik. Na dnevnem redu je bilo vprašanje delavskega zavarovanja, o katerem so zelo izčrpno razpravljali. Končno je dr. Topalovič obrazložil zahteve delavcev o organizaciji prodaje našega lesa. G. Deutsch je v imenu lesnih industrijcev imel zaključno besedo in je dejal med drugim:
Vam, g. načelnik, v odsotnosti g. ministra v imenu svojih tovarišev za potrpljenje in pažnjo, s katerima ste poslušali naše referente in govornike. Mi smo iskreno in odkrito pokazali naše današnje težko stanje lesne industrije. Naši referati in predlogi so bili, kakor ste se sami prepričali, izčrpno motivirani in so vsebovali jasne sklepe. Pažnja, s katero ste spremljali naše razprave, posebno konkretni predlog o organizaciji prodaje našega izvoznega blaga, ki je našel toliko odziva v naših vrstah, so vzbudili v nas zaupanje, da čas, ki smo ga posvetili temu delu, ni bil brez koristi. Z gotovostjo upamo, da bo ta anketa olajšala položaj naše lesne Industrije in da bo izhodna točka za novo sistematično delo v našem lesnem gospodarstvu. Naše lojalno in iskreno sodelovanje, da se doseže ta cilj, Vam bo vedno na razpolago, brez vsake omejitve v času in prostoru. Menim, da nam za enkrat ni mogoče preko naših predlogov, ki so se konkretizirali v referatih. Kot zaključek naših današnjih razprav bi bila potrebna resolucija. Dovoljujem si povedati, da bomo to predložili pismeno v sporazumu z našimi zvezami in na podlagi razprav te ankete.«
Nato je g. Koprivnik zaključil anketo.
Razprava g. Sl. PEemlja proti g. R- Pustoslemšku
Bila je prekinjena in se bo nadaljevala 13. t. m.
Ljubljana, 3. marca.
Pred sodnikom poedincem dr. Kobetom in državnim tožilcem dr. Hinko Lučovnikom so je vršila danes ves dan razprava glede tožbe g. Slavka Plemlja proti g. Rastu Pustoslemšku. Za razpravo je bilo zanimanje zlasti v lovskih in ribiških krogih zelo veliko. V razpravni dvorani št. 79 so bili sedeži vsi zasedeni. Obtoženca Rasta Pustoslcmška in hotelirja Kendo z Bleda je zastopal dr. A. Švigelj, g. Slavka Plemlja pa dr. Ivan Ti.vfar.
Pred pričetkom razprave Je zastopnik zasebnega tožitetja g. dr. Tavčar ponudil poravnavo, če glavni obtoženec g. Pustoslemšek obžaluje svoje obdolžitve. G. Pustoslemšek je to odklonil, češ, da nima nič proti Plemlju, da mu gre samo za pravično slvar.
Glavni obtoženec hotelir g. Kenda * Bleda se je zagovarjal v glavnem 8 tem, da vloge, katero je poslal ministrskemu predsedniku generalu Zivkoviču in v kateri je navedel, da g. Plemelj zlorablja svojo uradno oblast, pred podpisom ni prečital. Dobil je iz Ljubljane koncept te vloge od drugega obtoženca g. Pusto-sleinška in njegovega pravnega zastopnika. Ker jo ni prečital preden jo je podpisal, tudi ne more biti odgovoren za njeno vsebino.
Obtoženec g. Pustoslemšek je pa navedel v svojo obrambo, da je izjavil vse te stvari, ki mu jih obtožnica očita, ker se je moral braniti proti postopku, ki ga je naperilo državno pravd-ništvo proti njemu.
Priča graščak g. Galle Je izjavil, da ni gospod Plemelj na njega izvajal prav nobenega pritiska, ko je vzel v zakup ribolov kneza Sch8nburp-Waldburg; enako je izpovedal upravitelj snežniške grajščine g. Santa.
Iz pričevanja g. Pleškota je bilo razvidno, da g. Plemelj v revirju g. Heinrieharja v Kokri ni nikdar lovil.
Glede lovišča Gorje pri Bledu je "bilo iz izpovedi prič razvidno, da Je bilo lovišče oddano redno v zakup dvoru.
Pri popoldanski obravnavi se Je večina prič bavila z zakupom ribolova g. Kende po bivšem oblastnem odboru. Posebno zanimiva je bila izpoved bivšega komisarja oblastnega odbora dr. Natlačna, ki je izjavil, da odvrača od sebe vsako odgovornost za postopek pri sestavi ribarske uredbe in pri uradnem postopku pri prevzemu ribolova g. Kende.
Pač pa je priča ravnatelj dr. Velikonja potrdil, da se je vršila sestava te ribarske uredbe, na podlagi katere je bil prevzet ribolov g. Kende po oblastnem odboru, brez sodelovanja g. Plemlja in še pred nastopom njegove službe kot ribarskega izvedenca pri oblastni samoupravi iu tedaj brez njegovega vpliva. Izpovedal je nadalje, da Je odbor stal odločno na stališču, da se mora dati tujcem iz tujsko-pro-metnih interesov v vseh tujsko-prometnib centrih možnost ribarenja v vodah v teh centrih. Iz tega razloga morajo priti take vode ali v roke oblastne samouprave ali v roke institucij, ki podpirajo razvoj tujskega prometa.
Popoldanska razprava je bila po izjavi priče dr. Velikonje prekinjena (ne odgodena) ob 20. uri in se bo nadaljevala 13. t. m. ob 9. url, nakar je sodnik poedinec dr. Kobe opozoril vse priče, kajti k temu nadaljevanju ne bodo dobile posebnega povabila.
ker se niso priborili v prve vrste.
Novo vrednotenje ljudi je potrebno in nujno, dolžnost ustvarjajočih in sposobnih pa je, da sebi pribore odločilno mesto pri novem vrednotenju. To pa je mogoče le z aktivnostjo, z jugoslovansko aktivnostjo!
Cestna železnica iz Ljubljane v Št. Vid
Ljubljana, 3. marca.
Danes dopoldne je uradna komisija ogledala novo trasirano tramvajsko progo iz Ljubljane do Št. Vida. Navzoči so bili tudi sreski poglavar dr. Andrejka, župan iz Zg. Šiške g. Zakotnik in župan Št. Vida dr. Valentin Babnik, ki so se posebno zanimali, kje bod postajališča nove tramvajske proge. Komisijo je vodil za bansko upravo tajnik g. Fran Mramor s tehničnimi izvedenci banske uprave. Za direkcijo državnih železnic so bili navzoči inž. Milan Petrič, inž. Honzak Franc, dr. Melina Viktor in Lesički Jože. Za policijsko upravo svetnik Avgust De Linz, za pošto inž. Matko Kolarič, Karel Bano in Urbanc Miroslav, za zbornico TOI dr. Ivan Plesa ter številni zastopniki zasebnih korporacij, ki so interesirane pri novi progi. Centralo maloželezniške družbe Je zastopat In*. Ženko, družbo Simens pa inž. Neusser. Navzoči so bili tudi predsednik maloželezniške družbe dr. Oton Fettich in številni občinski svetniki ter direktor mestnega gradbenega urada inž. Matko Pre-lovšek. Komisija Je ugotovila mesta, kjer bodo postajališča nove proge cestne železnice od Ljubljane do St. Vida.
Prva postaja bi bila ob Kosovi uliei, druga pri remizi, tretja pri Kavčičevi gostilni, četrta pri odcepu k novi šoli, peta med >Slepim Janezom« in tako imenovanim »Debelim znamenjem«, šesta pred tovarno »Štora«, sedma pri odcepu banovinske ceste na Dobrovo, osma pri kapelici v Št. Vidu, končna postaja in izogiba-lišče pa pri Kremžarjevi hiši v Št. Vidu. Na meji Zg. Šiške in Št. Vida bo stala remiza i prostorom za 50 voz.
Komisijska razprava se je prekinila zvečer ob 9. in se nadaljuje jutri ob pol 6. zjutraj.
Zveza Dravske banovine z morjem
V	Trgovskem domu so se aopet sestali člani akcijskega odbora za zvezo Slovenije z morjem. Predsedoval Je sušaški župan g. Juraj Ružič. Ankete so se udeležili zastopnik banske uprave inšpektor dr. Ratej, zastopnika pokojninskega zavoda predsednik dr. Vrtovec in podpred sednik g. Evgen Lovšin, zastopnik Zveze slovenskih zadrug inž. Zupančič, zastopnik Hranilnice Dravske banovine in Zveze gospodarskih hranilnic ravnatelj dr. Božič, zastopnik ljubljanskega mestnega načelstva dr. Riko Fuks, in zastopnik Zbornice TOI tajnik gosp. Jure Koce.
Člani so predvsem obravnavali o možnosti pri lobitve finančnih sredstev za gradnjo proge iz Kočevja do sušaške proge. Razveseljiv reznl-tr' zborovanja je bila ustanovitev permanei * ;ie ga finančnega odseka v akcijskem odboru 7n gra 'njo železnice Kočevje - sušaška proga. Ho dosedanjih predpripravah je odbor prešel k uresničenju in konkretiziranju tega vprašanja, to je k razpravljanju o možnosti financiranja proge, posebno v zvezi s predavanjem, ki ga je imel o tem g. Evgen Lovšin v Trgovskem domu v Ljubljani nedavno. Za predsednika permanentnega odseka je bil izvoljen predsednik Pokojninskega zavoda g. Vrtovec, za tajnika odseka pa g. L u š i n. Soglasno je bil sprejet pred inž. Zupančiča, naj se naprosi ministrstvo za promet, da razpiše licitacijo za gradnjo proge Kočevje - sušaška proga. Nadalje bo odbor prosil ministra za finance, naj izjavi, pod katerimi pogoji bi bil voljan emitirati tozadev no posojilo bodisi tuzemsko, inozemsko ali kom binirano.
Prepričani smo, da bo vsa naša javnost, še najbolj pa naši gospodarski krogi, sprejeli vest o teh ukrepih akcijskega odbora z največjim veseljem na znanje. To je nov dokaz, da je »d bor gradnjo te proge vzel prav resno v pretres
Napredovanja profesorjev
Beograd, 3. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja, v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so na predlog ministra za prosveto napredovali profesorji: dr. Simon Dolar v Kranju v 3a-I, dr. Ignacij Fluder v Mariboru, dr. Ivan Pregelj na klasični gimnaziji v Ljubljani, Franc Nicič na gimnaziji v Mariboru, Vincencij Marinko na drugi realni gimnaziji v Ljubljani v 4-1, Josip Kota na drugi realni gimnaziji v Ljubljani, Alojzij Lapajne na prvi realni gimnaziji v Ljubljani, Srečko Brodar v Celju, Maks Kovačič na realni gimnaziji v Mariboru v 6-1, in Viktor Grintov na realni gimnaziji v Maiiborru v 7-1.
Upokojitev
Beograd, 3. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja ln na predlog ministra za pravosodje je s soglasjem predsednika ministrskega sveta upokojen na prošnjo Rudolf Potočnik, starešina sreskega sodišča v Rogatcu.
Delegacija trboveljskih rudarjev v Beogradu
Beograd, 3. marca. 1. V Beograd je prispela delegacija rudarjev iz revirjev TPD, da intervenira pri merodajnih ministrstvih zaradi vprašanj povzdige prodaje premoga iz trboveljskih rudnikov, da se na ta način zmanjša brezposelnost. V delegaciji so g. Štruc, predsednik II. skupine rudarske zveze, g. Koren za narodno strokovno zvezo g. Bohinc in še dva zastoonika delavcev. Na merodajnem mestu so vložili spomenico.
Novi predpisi o poštnih stroških sodnega osobja
Beograd, 3. marca. AA. Na osnovi čl. 142 finančnega zakona za leto 1928-29 je minister za finance v soglasju s predsednikom ministrskega sveta izdal pravilnik o spremembah pravilnika o potnih stroških sodniškega osobja pri uradovanju, ki se vrši na zahtevo privatnih strank. S 1. čl. 22, oddel. 1 se spremeni in se glasi: Če je na isto potovanje šlo več sodniških uradnikov, pripada vsakemu uradniku kllome-traža, ki Je za 1 Din nižja od predpisane. — 9 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnevom razglasitve v »Službenih novinah«.
Izjemna tarifa za izvoz koruze v Italijo
Beograd, 3. marca. AA. S sklepom generalne direkcije drž. železnic Je odobrena Izjemna tarifa za izvoz koruze v Italijo od 1. do 31. marca t. 1.
Tristo žrtev ciklona
WeUington, 3. marca. AA. Po najnovejših vesteh z otočja Pidi, je ciklon zahteval 300 človeških žrtev. Mnogi pa so bili ranjeni. Sladkorne plantaže so popolnoma razdejane.
Primorske vesti
Nadškof dr. Sedej je popolnoma okreval ln je zapustil sanatorij Sv. Justa, kjer so ga operirali.
Novi krajevni Ušistovski tajniki. Tržaški pokrajinski fašistovski tajnik je imenoval za krajevne faši8tovske tajnike: Foggio v Nabrežini, Berti ja v Bazovici, inž. Zasao v Vremah, Le-schia v Lokvi, dr. Giamporcara v Hrenovici, Orellija v Košani, Radovanija v Dolini, Cotnpa-reta v Dutovljah, Furlana v Repen-Taboru.Mor-tarinija v Tržiču, Teloja v Miljah. Zannonija v Postojni, Albaneseja v Prestranku, Do Simine-ja na Proseku, Ronchija pri Sv. Petru na Krasu, Graziolija v Sežani, Porrija v Zgoniku, dr. Giamporcara v Senožešah in Pellegrinija v Tomaju. Goriški pokrajinski fašistovski tajnik pa je imenoval De Filippija za novega krajevnega fašistovskega tajnika v Črničah na Vipavskem.
Premestitev. V zadnjem času je dobival znani zapisnikar pri tržaškem sodišču Polumbo, ki Je, kakor znano, sodeloval pri preiskavi proti ba-zovslcim žrtvam in njihovim tovarišem, vedno več grozilnih pisem. Zaradi tega je prosil višjo oblast za premestitev. Sedaj so ga premestili v Rim, poleg njega pa tudi njegovega tovariša Cardinala.
V	Mirni je priredila fašistovska stranka zbo-rovanje učiteljev. Na zborovanju je nastopil go-riški pokrajinski tajnik konzul Avenanti in je dal zbranim učiteljem navodila za njihovo na-dalnje delovanje med slovensko deco.
Incident. Na goriškem sodišču je te dni odvetnik De Fuortes napadel slovenskega odvetnika dr. Medveščka. Ker ga je pa dr. Medvešček primerno zavrnil, ga je hotel laški odvetnik še dejansko napasti in so ga drugi odvetniki komaj zadržali. Njuna zastopnika pa eta še tistega dne popoldne poravnala spor med obema odvetnikoma.
Nasilje v šoli. Te dni je beneški »Gazzettino« na svoji goriški strani objavil zelo dolgo poročilo o procesu proti italijanski učiteljici Klementini Modellijevi iz Medicine pri Bologni. Iz tega poročila posnemamo: Sodilo jo je goriško sodišče. Obtožili so jo, da je v letošnjem šolskem letu v idrijski šoli med poukom oklofutala 10-letno deklico Marijo Tušarjevo, ker je potihoma govorila s svojo sosedo. Otrok ie dobil težjo poškodbo in so ga morali zdraviti v bolnici. Njen oče je baje učiteljici zaradi tega grozil, ona pa ga je zatožila pri policiji in so ga za 4 dni zaprli. Učiteljico so sicer takoj premestili v Pazinščino, sodišče pa je ni obsodilo. Državni pravdnik je predlagal, naj jo oprostijo. češ, da proti njej ni dokazov, čeprav so proti njej pričale vse priče razen neke njene tovarišice in zastopnika idrijske policije. Učiteljica Je celo vložila rekurz, da jo mora sodišče proglasiti za nedolžno, ker dejanja ni zakrivila, sicer bi namreč šolske oblasti morale uvesti proti njej disciplinarno postopanje.
Sred«, i. marca 1831.
JUGOSLOVAN
Stran 3
Spomenica rudarskih strokovnih organizacij radi premogovne krize
Odhod deputadje narodnih strokovnih organizacij iz rudarskih
revirjev v Beograd
gokopna družba v svojih glavnih revirjih, da se bo v mesecu marcu delalo 16 dni, d očim se bo
Trbovlje, 3. marca.
Kakor je bilo na zadnjem shodu Narodne strokovne zveze v Trbovljah napovedano, je odpotovala v nedeljo zjutraj deputacija zastopnikov Narodne strokovne zveze v Beograd, da intervenira pri vladi odnosno pristojnih ministrstvih radi ublažitve težke rudarske krize v revirjih Dravske banovine, osobito v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe. Deputacijo tvorijo načelnik H. skupine g. Štruc Jakob ln g. Koren Miha iz Trbovelj, g. Benedik iz Hrastnika ln g. Krautberger iz Zagorja. Deputacija, katero bo v Beogradu vodil g. dr. Bohinjec Jože lz Ljubljane, je naslovila na vlado sledečo spomenico:
Kraljevski vladi Kraljevine Jugoslavije
Beograd.
Globoko presunjeni od težkih prilik, ki vladajo vsled dolgotrajne težke rudarske krize med delavstvom v revirjih Trboveljske premogokopne družbe, sl dovoljujejo zastopniki Narodne strokovne zveze kot zostopnice narodnega delavstva Dravske banovine predložiti kraljevski vladi nastopno
spomenico
■	prošnjo, da v njej lznešena dejstva dobrohotno uvažuje ter potrebno ukrene, da se kriza v rudarskih revirjih kolikor mogoče omili odnosno čimpreje odpravi.
Rudarska kriza Je nastopila meseca februarja lanskega leta, ko je prometno ministrstvo odpovedalo dobavno pogodbo za dobavo premoga lz privatnih rudnikov, ter Je koncem meseca marca znižalo dobavni quantum premoga Iz rud. nikov Trboveljske premogokopne družbe za okroglo 300.000 ton letno. Od takrat dalje kriza v rudarskih revirjih stalno rapidno narašča. Tako se je praznovalo v posameznih mesecih v letu 1930: (z nedeljami) v februarju 1930 7 dni, v marcu 12 dni, v aprilu 13 dni, v maju
18	dni, v juniju 11 dni, v juliju 12 dni, v avgustu 13 dni, v septembru 12 dni, v novembru
11 dni in v decembru 13 dni. Letos se je pa praznovalo v januarju 14 dni ln v februarju
12 dni, dočiin je za marc napovedanih že 15 praznovalnih dni.
Iznos Izpada gornjih delavnikov znaša samo v lanskem letu preko 30 milijonov dinarjev, kar predstavlja tako za rudarsko delavstvo, kakor tudi za pridobitne kroge in za narodno gospodarstvo ogromno Izgubo.
Jasno Je, da od krize niso prizadeti le rudarji, marveč vsi pridobitni krogi, t. J. trgovci, obrtniki, gostilničarji 1 dr. katerih glavni kon-sumentl so rudarji, od katerih zaslužkov je tudi njihova eksistenca odvisna. Vsi pridobitni krogi zlasti trgovci v rudarskih revirjih so takoj od začetka krize in tekom celega leta kreditirali rudarskemu delavstvu velike zneske na živilih In drugih žtvljensklh potrebščinah v veri, da se bo kriza na zimo omilila, in da bodo rudarji, čim se bo zopet redno delalo, odplačali vse dolgove. Kriza pa traja v nezmanjšanem, da celo v poostrenem obsegu dalje in dolgovi stalno naraščajo.
Mnogo Je delavskih družin odnosno družinskih očetov z 6 ali več otroki, ki zaslužijo (ako vzamemo za podlago mesec marc) samo 500 do 600 dinarjev mesečno. Da ta skromen zaslužek ne zadostuje niti samskemu delavcu, ki potrebuje za težko delo v jami tudi krepkejše hrane, je evidentno. Temmanj pa zadostuje za prehrano številnejših družin, da ne govorimo o nabavah prepotrebne zimske obleke ln obutve, ki Jo rudarske družine zlasti v sedanjem zimskem času nujno potrebujejo.
Zato ni noben čudež, da se že močno opaža vpliv težke rudarske krize tudi na rudarsko mladino, ki nima zadostne hrane, ki bi Ji bila nujno potrebna osobito v rudarskih revirjih, kjer škodljivo plinasto ozračje silno kvarno vpliva na mladi organizem, kateremu je treba > ravno v razvojni dobi dovajati dovoljne ln krepkejše hrane. Vsega tega ni, kajti rudarsko delavstvo z družinami živi danes v silnem pomanjkanju, da ne govorimo že o počasnem hiranju.
Toda sedanja kriza očlvldno te ni dosegla kulmlnacljske točke, kajti te vedno Je v nara-Ičanju. Ravnokar razglaša Trboveljska premo-
praznovalo 15 dni. Jasno je, da delavstvo z družinami v takem pomanjkanju dalj časa ne bo moglo vzdržati, ker so že tudi trgovci ln ostali obrtniki pričeli z ustavljanjem kreditov na blago in živež, ki že najresnejše ogrožajo njihovo eksistenco.
Ker se bodo vršila koncem marca med prometnim ministrstvom ln privatnimi rudarskimi podjetji pogajanja za dobavo premoga državnim železnicam odnosno se bo sklepala nova tozadevna pogodba, prosimo, da blagovoli kraljevska vlada pri tej priliki dobrohotno uvaževatl težke neprillke, v katerih žive naši rudarji ter kakorkoli odrediti, da se to težko stanje bodisi z zvišanjem dobavne množine premoga rudnikom Trboveljske premogokopne družbe ali pa z drugimi uspešnimi ukrepi učinkovito omili odnosno odpravi.
Ce bi kraljevska vlada naše prošnje ne uva-ževala, predvidevamo v najkrajšem času težke posledice, kt bodo nastopile v rudarskih revirjih, kajti že letos je bilo samo v Trbovljah reduciranih okoli 400 delavcev, v Rajhenburgu 250 delavcev itd., katerim bi seveda v tem slučaju sledilo še nebroj drugih sedaj še zaposlenih rudarjev, ki bi postali z družinami brezoposelnl.
Da to pravočasno preprečimo, se obračamo ponovno na kraljevsko vlado z vljudno prošnjo, da blagovoli naše iznešene utemeljene razloge dobrohotno upoštevati ter rudarje rešiti Iz težke situacije, v kateri se vsled dolgotrajne krize nahajajo.
Skupščina Udruženja rezervnih avifatikov
V	nedeljo 1. marca t. 1. je imelo Udruženje rezervnih avijatikov za Dravsko banovino svojo redno glavno skupščino ob polnoštevilni udeležbi članstva. Skupščino je otvoril točno ob 10. uri v prostorih Aerokluba namesto obolelega predsednika podpredsednik g. Pohlin s prisrčnim pozdravom na zbrano članstvo. V svojem govoru se je dotaknil vseh važnejših dogodkov v minuli poslovni dobi. Vse delo društvene uprave je bilo usmerjeno v tem, da so v bodočem' letu prične r. vadbo rezervnega letalskega osobja v letanju. Izgledi za to so zelo ugodni. Udruženje rezervnih letalcev ima predvsem namen in smoter, vzgojiti sposoben ln dobro pripravljen rezervni avijatičnl kader. Članstvo ima posebne ugodnosti, tako glede orožnih vaj itd., ter se zato proBi, da vsi rezervni letalci pristopijo v udruženje.
Govor g. podpredsednika so navzoči zborovalci sprejeli z vidnim zadovoljstvom na znanje, nakar so sledila poročila tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, ki so bila soglasno sprejeta in odobrena. Na predlog revizorjev je bila podeljena blagajniku in vsemu odboru raz-rešnica. Članstva šteje udruženje okoli 40 v vsej Dravski banovini. Sledile so volitve nove uprave in so bili izoijeni sledeči gospodje: Predsednik rezervni letalski kapetan Prinčič, podpredsednik pilot Pohlin, tajnik rezervni po-ročnik-izvidnik Stane Trček, blagajnik pilot Jože Kuhar, člani uprave rezervni poročnik-pi-lot Davorin Tratnik, rezervni podporočnik-izvid-nik Miklavec in pilot Čolnar, nadzorni odbor zrakoplovni inž. Gvido Gulič in pilot Gabrijel Vodišek.
S skupščine so bile r. velikim navdušenjem odposlane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru, ministru vojske in mornarice generalu Hadžiču ln komandantu zrakoplovstva kraljevine Jugoslavije. Pri slučajnostih so se nato obravnavale važne zadeve za napredek in procvit našega letalstva, nakar je bila ob 11. zaključena lepo uspela skupščina. Udruženju čestitamo k dosedanjemu plodnemu delu ter mu želimo čim lepših uspehov.
Darovi za admirala Guepratfa
V	ponedeljek dapotklme se je admiral Gue-pratte s soprogo vrnil s potovanja po Siunadiji. Njegova gospa je obiskala Žensko društvo in Dam maloletnih, kjer so jo svečano sprejeli. Gojemoi v domu so njej na čast priredili malo svečanost. Odbor zn sprejem admirala Guč-prattea je razstavil popoldne v salonu »Srbskega kralja« vsa darila, ki jih je admiral dobili od raznih društev in njegovih bivših tovarišev iz svetovne vojne. Darovi so lepa zbirka našega narodnega blaga. Odbor za »prejem admirala j« admiralu poklonil lepo plrotako garnituro, 2 lutki oblečeni v žensko in moško narodno nošo, torbico z biseri in več komadov dragocenih ženskih ročnih del. Konjeniški narednik Jankovič je podaril admiralu lepo orehovo preslico, Milorad Nedič mu je poklonil starinsko puško, Milan Graovac 2 stari pištoli, okovani s srebrom, Dobra Nikolič načelnik uprave monopolov zbirko našiih cigaret. Admiral in njegova gospa sta dobila toliko drugih lepih darov, da jih ni mogoče našteti, tako vezene nogavice, več narodnih noš, gusle, vino, izrezljane čutarioe, več umetniških slik in fotografij ter kup drugih predmetov. Vse te darove so admiralu poklonili na posebno svečan način. Izročil mu jih je rezervni podpolkovnik Pavlovič in ga prosil, naj v zahvalo sprejme darove od svojih vojnikov kot spomin n? najbolj usodne dni Srbije in bivanje bojevnikov v Bizeirtl. Admiral je izjavil, da bo vse darove apraviil kot spomin na čas, ki ga je prebil v največjem gostoljubju v Jugoslaviji.
Obračun cestnega odbora v Brežicah
Brežice, 3. marca.
Obračun okrajnega cestnega brežiškega odbora izkazuje za preteklo leto 1930. 1,645.519-47 Din dohodkov in pa 1,645.326-81 Din izdatkov. Presežek znaša 19266 Din in se bo prenesel med dohodke iz leta 1931. Iz obračuna posnemamo samo najglavnejše. Med izdatki najdemo med drugim Bledeče važne postavke: Za upravo in pisarniške stroške se je porabilo 10.136 90 Din, pomožno osobje je veljalo 151.937-47 Din, materijelni izdatki za vzdrževanje cest 605.763-92 Din; primanjkljaja iz leta 1929. ni bilo. Okrajna cestna uprava 57.308-89 Din, za vzdrževanje občinskih cest se je votiral raznim občinam znesek 4.880 Din. Stroškov za amortizacijo in posojil ni bilo. Gradbeni sklad znaša 99.146 13 Din. Vloge na tekoči račun znašajo 716.153-81 Din. Med dohodki so sledeče postavke: Dohodkov pri vzdrževanju banovinskih cest ni bilo. Na račun prispevka za banovinske ceste je prispevala banovina zuesek 250.000 Din. Med dohodke spada tudi blagajniški preostanek iz leta 1929 v znesku 200-49 Din. Razni in nepredvideni dohodki znašajo 129088-21 Din, donos okrajnih cestnih doklad znaša 369.439-77 Din, dvigi iz nranibiičnih knjig znašajo 185.420 Din, dvigi na tekočem računu pa 711.311 Din. Podroben obračun z dokazili je na vpogled v pisarni okrajnega cestnega odbora v Brežicah. Morebitne pomisleke, oziroma pritožbe proti obračunu morajo prispevni zavezanci oddati najkasneje do
14.	marca t. 1. na zapisnik okrajnemu cestnemu odboru v likvidaciji, oziroma načelniku brežiškega cestnega odbora g. Antonu Megušarju, odvetniku v Brežicah.
Zopet težita nesreča v rudniku
Medija-Izlake, 2. marca.
Na našem premogovniku, ki je last Rudarske združbe Trojane, se je zgodila danes popoldne težka nesreča. Premogovnik zaposluje začasno 18 delavcev, ki opravljajo večinoma pripravljalna dela. Vodstvo rudnika je bilo poverjeno začasno g. Kovaču Pavletu, ki je bil kilioan okoli 2. ure popoldne na neki delovni kraj, da zažge mane (strele). Pripravljenih je bilo več strelov, zvezanih z vfigaluo vrvico, ki jih je pričel g. Kovač v spremstvu enega delavca prižigati. Vžigalhe vrvice najbrž niso bilo vse v redu, kajti komaj se je dotaknil g. Kovač
s plamenom ene vrvice, je že sledila ekeplo zija, ki je vrgla g. Kovača in delavca ob steno hodnika im nato na tla. Drugi delavec pa, ki je stal v odmerjeni razdalji, je poklical na pomoč diruge delavce, ki so bili v bližini, da sc o3.es li v naj večji naglici oba ranjenca na v« tva kraj. Gospod Kovač je dobil težke poškod be na glavi in odtrgalo mu je prst desne roke ki ga je moral poklicani zdravnik g. dr. Grum iz Zagorja takoj amputirati. Tudi delavec, k1 je spremljal g. Kovača, je dobil po celem telesi-težke paško.:be. G. dr. Grum je odredil prev v obeh ponesrečencev v ljubi jursko bolnico.
Gospod Kovač, ki je šele pred šestimi leti absolviral rud. šolo v Celju, je bil zaradi svojega korektnega nastopa tudi v Zagorju eploč no priljubljen.
Lovske puške
floberte, pištole za štrašenje psov, lovske ln ribiške potrebščine ima vedno na zalogi
Fe K. KAISER 32i
puškar, Ljubljana, Kongresni trg 9
Spori
Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju ni poteklo povsem gladko
Dunajski listi ee obširno bavijo s svetovnim prvenstvom v umetnem drsanju in mu poeve čajo mnogo pozornosti. Posebno komentiraj« nesoglasji ost sodnikov v pogledu ocenjevanja Presenetilo je predvsem drugo mesto mlad« Dumajčanke Holof®kyjeve, katere poljubno dr sanje je ameriški solnik ocenil kot boljši od svetovne prvakinje Henie in jo postavil na prvo mesto. Tudi v moški konkurenci ni zrna gafl favorit Schiller soglasno. Češki sodnik Pika je postavil svojega rojaka Slivo na prvo me eto, dočim so nvu vsi drugi sodniki prisodili šele 12. mesto. Presenetila je tudi končna kla aifikacija nekaterih drugih tekmovalcev, ki »o po svojem znanju zaslužili boljše odnosne slabše mesto. V splošnem so pa bili na starti i vsi »kanoni« umetnega drsanja in so se pole? znanih evropskih favoritov izkazali predvsem Američani. Nikdo n. pr. ni pričakoval, da bo Ameriikainec Turner pustil za seboj, razen SchB ferja, vso ostalo konkurenco.
Prvenstvo v parih ni Imelo kakih sigurnih favoritov, največ Sans eo dajali obema modjarskima paroma in Avstrijcem. Sodniki so bili tudi istega mnenja imeli so pa zaradi izenačenosti v pokazanem precej težko stališče. Rezultati 60 bili:
1. R o 11 e r - S z o 1 a s (Budimpešta) 10-5 točk, mestna štev. 18-5; 2. Organlsta-Szallav (Budimpešta) 10-48, 14-5; 8. Papetz-Zuvaok (Du naj) 10-1, 23'5, 4. Gaillard-Petter (Dunaj), 5. Vin»on-Hitl (Amerika), 6. zakonca Hoppe (Opava).
Damsko prvenstvo
je imelo s sodelovanjem Sonje Henie sigurne svetovno prvakinjo. V predpisanih vajah pa s« nijeno prvenstvo še ni točno izkristaliziralo kajti izžrebane vaje so bile večinoma lažjega značaja im so jih vse tekmovalke dokaj dob?« obvladovale. Sele pri poljubni vaji ai je pridobila Sonja precejšen naskok pred ostalimi tekmovalkami. Vrstni red:
1. Sonja Henie (Norveška) mestna štev. 8. 2. Hilda Hdofsky (Dunaj) 19. 3. Pritzi Burger (Dunaj) 21, 4. Vlnsoo (Amerika) 26, 5. Hutter (Švedska) 35, 6. Randem (Norv.).
Moško prvestvo «e je odločilo za prvo mesto že v predpisamih vajah. Lanskoletni prvak Karol Schiller je že tu daleč prekašal vse ostale in je v prostem drsanju pokazal nenadikriljilvo znanje. Dojeni njegovega drsanja je bil tako velik, da »e je glasila splošna sodba, da pred njim še ni bilo takega umetnika na ledu. Tekmovalci, ki s« nostopili za Schaferiem, so imeli izredno težke stališče ln niso mogli ogreti gledalce.
1. Karol Schiller (T)unaj) 366-18, mest. Št. 8: 2. Roger Turner (Amerika) 337-51, 26; 3. Ernest Baier (Berlin) 331-68, 33 ; 4. dr. Distler (Dunaj) 326 71, 33 : 5. Mayei-Laborgo (Miin chen) 823-54, 41. 6. Nikkauen (Finska).
V	posameznih konkurencah je nastopilo 9 parov, 9 dam in 13 gospodov Berlinska športna palača je bila do zadnjega kotička razprodana.
Čutila:
Fapunici3
Homan
14
»Oho, prijatelj, od kdaj se tako zanimate za naravo?« Stala je na visoki terasi točno nad njim in se sklonila preko kamenite ograje. Za njo se je dvigalo z bršljanom obraslo grajsko pročelje s čpičastimi stolpi in gotskimi okni. Pod njo pa je bil zid terase prevlečen z raznimi viticami in plezalkami. Ko je pogledal gori in videl njen nežni obraz v tem romantičnem okvirju, je bil ravno tako omamljen kakor nekaj ur pred tem, ko je luč sveč obsevala rdeče kamelije na njeni glavi, če je bil daleč od nje, jo je mogel grajati in obsojati; ko je pa bil v območju njene čarobnega pogleda, je bil v njeni oblasti, naj se je še tako upiral.
»In tudi če bi se ne zanimal za naravo, tedaj bi mo nevzdržno vleklo ven, ko je jutro ranemu vstajalcu namenilo tako plačilo,< je odgovoril Farnmor in se napotil po stopnicah na teraso. Smehljajoč se mu je podala belo, mehko roko, na kateri so se lesketali tako lepi dragulji, kakor da so prišli iz cesaričinega zaklada.
»Včeraj ste se sklicevali na sv. pismo, hoteč dokazati, kako so ženske nevarne, danes pa trdite, da ste srečni, ker ste jo srečali in to še celo v vrtu, torej v kraju, ki bi se vam moral zdeti posebno nevaren. Ste v
protislovju s svojimi trditvami, gospod diplomat. Toda ne boste me premotili. Da se danes tako navdušujete za naravo, je kriv sinočnji ecartč. Zaradi tega niste mogli spati.«
»Morda pa zato, ker sem mislil na bitje, ki je zakrivilo, da sem igro izgubil,< je odgovoril Farnmor tor se sklonil k njej.
Njegov glas je imel nenavadno mehak prizvok. To priznanje mu je tudi nehote ušlo iz ust.
Rahlo je zardela in se poigrala — slučajno ali namenoma — s poročnim prstanom in se pretvarjala, kakor da ne razume, kaj je hotel reči. »Aha,« je rekla, »torej ste mislili na revanšo; vedela sem, da kujete maščevanje proti ubogemu Clermontu. Toda mene so zvabili v naravo povsem drugi razlogi, inylord. Slišala sem peti ptičke; duh po rožah je vhajal skozi okno k meni in tedaj je vstala v meni misel, da je življenje, Id ga živimo v visokem svetu, nenaravno, nespametno in da so nekje čistejša ozračja kakor v naših dvoranah. Glejte, lord Cecil, mlada sem in vse se mi laska in toliko častilcev imam, kakor jih marsikatera kraljica nima. In vendar si včasih zaželim, da bi bila preprost otrok z dežele, ki se igra pod drevjem s kostanjem in se zabava z metulji v solnčnem siju.«
Farnmor se je nezaupno nasmehnil, ko je slišal sen-timetaini srčni izliv ponosne markize, ki se mu je zdela v svoje nenavadnem mehkem nastro|u še bolj zapeljiva, kakor če je koketirala.
»Oho,« je rekel, »težko vam bo svet kaj takega verjel. Kdo naj bo na tem svetu še zadovoljen s svojo usodo, če se vi pritožujete, ki ste najbolj zavidanja vredna ženska na svetu?«
»Ah, prijatelj, zavidajoči pač ne pozna zavidanega.« Glas ji je bil otožen, oči so ji postale motno in prsti so se ji podzavestno igrali z diamantnim prstanom na njeni levici. In zopet je njena kretnja več povedala kakor besede. »Poglejte to vrtnico!« je nadaljevala, ko je prijela dehtečo vejico ter razgrnila z roko cvetne lističe bohotno razcvele rože. »Kako lepa je v jutranjem solnčnem svitu kraljica cvetlic. In vendar ji tiči v osrčju črv!«
»Kaj pa z našo kraljico cvetlic?« mu je nehote ušlo iz ust, ko je opazil, kako burno se ji dvigajo prsi pod prosojnimi čipkami.
»Tiho,« je rekla počasi in ga udarila z rožnato vejico po laktu. »Po tem ne smete vpraševati!«
Nekaj trenutkov sta oba molčala, nato je vrgla smejoč se vejico v zrak in utrgala drugo vrtnico, ki mu jo je pomolila najprej pred oči, nato si jo pripela na prsi.
»Pustiva otožne hiisli,« je rekla. »Veselimo se lepe cvetlice, dokler je sveža in dehteča, tepci pa naj si razbijajo glave z ugibanji, zakaj ovene. Da, prijatelj, verujte mi, tepci so tisti ljudje, ki ne uživajo trenutka in odlagajo uživanje za prihodnost, ki je morda nikoli ne učakajo. Tudi vi, mylord, bi se mogli marsičesa naučiti ud epikurejcev. Ali naj vas o priliki o tem poučim? Zdaj pa bodi dovolj tega jutranjega izprehoda. Grem v hišo pit čokolado.«
Jz 2>Fnvslte banovine
d Glavna podružnica Državne hipotekarne banke y Ljubljani razglaša: Glavna podružnica Državne hipotekarne banke v Ljubljani bo od
15.	marca do 15. maja 1931. zopet sprejemala prijave za dolgoročna posojila, in sicer do najvišjega zneska 500.000 Din za vsako prijavo.
d Razpis mesta v ptujskem kopališču. Za opravljanje pomožnih poslov v mestnem kopališču se razpisuje mesto za eno moško moč, ki inora biti povsem vešča v plavanju ter manipulaciji s čolnom. Prednost imajo osebe, ki so bile v slični službi že zaposlene in ki so v stanu sodelovati tudi pri mestni godbi. Prošnje je vlagati pri mestnem načelstvu Ptuj do najkasneje 31. marca t. 1.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
398—2
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karin Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d Razstava izdelkov čevljarskega tečaja. Čevljarski prikrojevalni tečaj v Ljubljani, ki ga je priredila kr. banska uprava v prostorih tehniške srednje Sole in ga je vodil strokovni učitelj g. Josip Steinman, se zaključi v nedeljo 8. marca t. 1. z razstavo izdelkov. Na tečaju se je poučevalo predvsem krojenje, lepljenje, barvanje čevljev s pršilnimi aparati ter ortopediko. Izdelki bodo razstavljeni v sobi št. 5, pritličje desno, od 8. do 16. ure. Vstop je brezplačen in so vsi interesenti zlasti iz čevljarske stroke vljudno vabljeni.
—	Kmetijska poučna filmska predstava v Kranju. V ponedeljek 9. marca t. L ob 10. uri dopoldne se bo vršila v Ljudskem domu v Kranju velezanimiva kmetijska pou5na filmska predstava. Filmske sliko bo pojasnjeval kmetijski referent Jos. Sustič. Te vrste filmov je v državi samo dvoje. Zato bi bilo za naše gorenjske kmetovalce škoda, če bi zamudili lepo priliko. Zlasti okoličane se vabi k obilni udeležbi I Vstopnine ne bo.
d Vreme. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 7661, termometer —4-4, relativna vlaga 80%, mirno, oblačnost 0. V Mariboru je kazal barometer 764, termometer —7, relativna vlaga 70%, smer vetra N, oblačnost 0. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 5, najnižja pa —5-8, v Mariboru —8, v Mostaru —1, v Zagrebu —3, v Beogradu —6, v Skoplju —5 in v Splitu —1. Vsa opazovanja ob 7. url.
Cjtibljtma
Sreda, 4. marca 1931., Kazimir. Pravoslavni 19. februarja Arhip.
Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti.
*
■ Sokol I sporoča, da se je našel ob priliki mesarskega plesa v dvorani ženski ogrtač, katerega lahko dobi izgubiteljica v društveni pisarni ob uradnih urah. Uprava.
■ Doktorska diploma za predsednika Češkoslovaške republike T. G. Masarjka, ki mu jo bo izročilo posebno odposlanstvo ljubljanske univerze 7. t. m., jo razstavljena v izložbenem oknu modne trgovine P. Magdič na Aleksandrovi cesti. Diploma je tiskana na pravi pergament po načrtu profesorja arhitekture g. Jožefa Plečnika. Diploma bo razstavljena samo danes.
Črna zvezda v Beogradu
Kakor smo že poročali se je mudila te' dni v Zagrebu črna filmska zvezda Nina Mimak Kiney, odkoder je odpotovala v ponedeljeh v Beograd. Kakor Josefini Baker pred leti, so tudi tej črni filmski zvezdi v Beogradu priredili lep sprejem. Ze pred prihodom vlaka je bil beograjski peron natrpan radovednežev, ki so pričakovali črno zvezdo. Pravijo, da je bilo največ gimnazijcev in gimnazijk. Ko ge je prikazala na vratih nekega kupeja, so jo obsuli seveda nnjprvo novinarji. S težavo se je prerinila v njih spremstvu pred kolodvor, kjer je izjavila, da se počuti pri nas, kakor doma. Nato je stopila v avtomobil, ki jo je odpeljal v hotel »Srbski kralj«, kjer so za njo rezervirali več sob. Sele tu se je mogla z novinarji več pogovoriti. Izjavila jim je. da je bila rojena 18. julija 1912. Njen oče je mulat, njena mati pa bele rase. Združuje pravzaprav v sebi belo, črno in rdečo raso. Najprvo je igrala v nekem varijeteju, kjer jo je našel neki filmski režiser in jo izvabil k filmu. Največji uspeh je imela v filmu »Aleluja«, ki prika-auje tipe v verski ekstazi. Na vprašanje, ali je omožena, je odgovorila, da je bila omožena, pa je že ločena. Njen mož je bil črnec Pred meseci se je odločila za potovanje po Evropi. Povsod jo sprejemajo z navdušenjem. V Beogradu bo ostala Iri dni in bo igrala in pela v kinu »Luksor«.
Krvna osveta
Iz Djakovice poročajo, da so našli v soboto popoldne na poti med Djakovico in Junjikom kakih 500 m od vasi Osehilja v neki goščavi umorjenega Djem Taira is Osehilja. Policija je 'ivedla preiskavo, ki je ugotovila, da je morilec žrtev ustrelil iz zasede. Aretirala je nekaj sumljivcev, ki so pa dokazali svojo nedolžnost. Umorjeni Tair je bil ugleden in miroljuben človek, njegovi sosedje, pa tudi njegovi prijatelji ne morejo pojasniti, kdo bi bil zločinec. Vse pa kaže, da gre za krvno osveto. Pred desetimi leti se je umorjeni Tair pravdal z nekim vaščanom, ki je kmalu po izgubljeni pravdi umrl, njegovi sinovi so pa odšli po svetu, še prej so
■ Predavanje v »Pravniku«. V četrtek 5. marca t. 1. bo na sestanku društva »Pravnika« namestnik višjega državnega tožilca dr. Munda Avgust nadaljeval svoje predavanje: »Nekaj pripomb k sodni praksi glede na novo kazensko zakonodajo«. Predavanje bo točno ob 18. na sodišču v Ljubljani soba št. 79. in vabi k obilni udeležbi. Odbor.
■ Sočani in prijatelji društva >Soče< bodo imeli v soboto 7. t. m. v salonu »pri Levu« zopet priliko slišati zanimivo in poučno predavanje našega pisatelja in prof. dr. Ivo Laha, ld bo govoril o ideologiji našega naroda pod naslovom: »Kralj Matjaž in kraljevič Marko«.
■ Majde Lovšetove,, prvi korak v koncertno življenje. V petek 6. t. m. bo prvič nastopila na javnem koncertu gdč. Majda Lovšetova, izredno nadarjena pevka in brez dvoma izvrstna učenka matere koncertne in operne pevke ge. Pavle Lovšetove.
■ Koncert slovenskih pevskih zborov. V nedeljo 8. t. m. ob 3. uri nastopi v veliki dvorani Uniona 13 slovenskih pevskih zborov, ki so včlanjeni v Hubadovi župi Jugoslovanskega pevskega Saveza.
■ Sattnerjevo kantato »Oljki« bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske s tremi solisti ter pomnoženim opernim orkestrom v četrtek 12. t. m. pod taktirko ravnatelja Mirka Poliča.
■ Prvi alpski smučarski tečaj bo na koči pri Sedmerih jezerih od 15. do 22. marca. Celotna oskrba 680 Din. Snežne razmere zelo ugodne. Prijaviti se je treba do 10. marca g. Janezu Bitencu, Staničeva koča pošta Mojstrana.
■ Podaljšanje roka za dobavo pisarniških potrebščin. Rok za vložitev ofert za dobavo pisarniških potrebščin, ki ga je Mestno načelstvo stavilo do 5. t. m. se podaljša na željo intere-siranih do 10. t. m.
■ Samaritanski tečaj krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani začne v četrtek 5. t. m. ob 7.uri zvečer v dvorani Mestnega doma. Vsi priglašenci in oni, ki se hočejo še priglasiti, naj pridejo ob pol 7. uri.
■ Predavanje obrtniškemu naraščaju o Sokolstvu. Zveza obrtnih zadrug prireja v letošnji zimski sezoni zanimiva predavanja za svoj obrtniški naraščaj. Predavanja se vršijo vsak ponedeljek ob pol 19. v veliki dvorani Mestnega doma. V ponedeljek 2. t. m. je bila dvorana zopet polna mladine. Požrtvovalni in neumorni predsednik mladinskega odseka pri Zvezi obrtnih zadrug g. Milko Krapež je v enournem globoko zasnovanem govoru orisal zgodovino Sokolstva od ustanovitve do današnjih dni. Mladina je izvajanjem predavatelja verno sledila in ni dvoma, da bo predavanje zapustilo pri njih najboljši utis. Posebno z zanimanjem je mladina poslušala, ko je gosp. predavatelj v glavnih potezah orisal grandijozni vsesokolski zlet v Pragi leta 1926 ter pohod jugoslovenskega Sokolstva na grob ustanovitelja dr. Miroslava Tyrša, kamor je jugoslovanska delegacija položila zemljo iz pod sivega Triglava. Predavatelj je nato na kratko pojasnil položaj Sokolstva v naši državi pred vojno in po vojni do ustanovitve Sokola kraljevine Jugoslavije. Predavanje je napravilo na zbrano mladino zelo ugoden utis, kar je mladina pokazala z živahnim odobravanjem g. predavatelju.
—	Za desinfekcijo šolskih prostorov potrebna sredstva se dobe pni tvrdki Chemoteohna, Ljubljana, Mestni trg 10.	1066
pa Tairu obljubili, da se bodo nad njim maščevali.
b Beograjski trgovec zapustil dobrodelnim društvom 390.000 Din. Na sodišču v Beogradu so odprli pred dnevi oporoko pokojnega Živka Bogdanoviča, bivšega beograjskega trgovca in rentjeja. Pokojnik je zapustil 390.000 Din raznim ustanovam in dobrodelnim društvom v Beogradu. Vse ostalo premoženje pa svoji ženi Milici in drugim sorodnikom.
b Burja na Jadranu. Iz Splita poročajo, da je \ nedeljo in v ponedeljek zjutraj divjala na Jadranu velika burja, ki je onemogočala reden promet. Najbolj je divjala na odprtem morju pri Visu in Lastovu. Po pripovedovanju mornarjev, ki »o prišli z ladjami v Split v ponedeljek, je pretila ladjam na odprtem morju velika nevarnost, vendar so vse pristale v varnem zavetju. Nevihta na morju je prisilila tudi več italijanskih ladij, da so se zatekle v pristanišče na Visu.
b Ameriška eksploatacija Vojvodine. V Beo-giadu se mudijo zastopniki neke velike ameriške finančne skupine, ki namerava podvzeti velika gradbena in druga eksploatacijska dela v Vojvodini in se glede tega pogaja z vlado. Skupina je že odkupila električno centralo v Novem Sadu.
b Roparski umor. Nedaleč od Svilajica pri Čupriji so odkrili drzen roparski umor. Šofer Radoslav Milovanovič iz Svilajica je umoril uglednega Seljaka iz bližnje vasi, Uroša Marjanoviča. Šofer je kupil od Seljaka par volov za 7.700 Din. Izplačilo zneska je pa odlašal. Ko je pa spremljal seljaka domov, ga je med potjo udari) s sekiro po glavi, da je bil na mestu mrtev, nato ga je pa še oropal. Truplo je zavlekel v bližnji potok, kjer so ga naslednje jutro seljaki našli. Orožniki so morilca kmalu prijeli in za slišali. Umor je hladnokrvno priznal, nakar so ga izročili sodišču.
m Prihod mladih ljubljanskih literatov. Mladi ljubljanski literati: pesnika Anton Ocvirk in Alfonz Gspan, pisatelj Rudolf Kresal, pesnik in esejist France Vodnik, pisatelj Ludvik Mrzel-Frigid in pesnik Mile Klopčič bodo prispeli v Maribor v petek, dne 6. t. m. ob 11-53 dop. Svoja dela bodo čitali zvečer ob 20. uri pod okriljem Ljudske univerze v kinu »Apolo«. Po nastopu bo prijateljski sestanek v hotelu »Orel«, h kateremu se vabijo vsi mariborski književniki in prijatelji slovstva. Mariborčani, pokažimo, da znamo ceniti podjetnost in pridnost našega pisateljskega naraščaja, ki mu je sojeno veliko delo: privesti naše slovensko slovstvo zopet na nekdanjo višino!
m Sestanek vpokojenih učiteljev. Vpokojeni učitelji iz Maribora in okolice bodo imeli v četrtek svoj družabni sestanek, in sicer v gostilni Koštomaj v Mlinski ulici.
m Bilanca »Rapidovega« dela. SK Rapid, v katerem se zbirajo naši nemški someščani, je imel v soboto svoj letošnji občni zbor. Iz poročil posnemamo, da ima klub 650 članov in da se je lani udeležil 60 tekem. Pri volitvi so bili Izvoljeni: za predsednika dr. Blanke, podpredsednika dr. BrandstStter, načelnika Josip Pi-rich, tajnika H. Franke in Iloschitz, blagajnika pa Weiller in Amon.
m Šaljiva smuška tekma na Pohorju. V soboto 7. t. m. ob 14. uri bo peljal z Glavnega trga poseben mestni avtobus one, ki se udeležijo v nedeljo šaljive štafetne tekme zimsko-sportnega odseka SPD na Pohorju do gostilne Lebe na Reki. V nedeljo bo avtobus ob 18. vozil z Reke proti Mariboru.
m Mednarodna boksarska tekma. Danes v sredo zvečer ob 20. uri priredi SK Železničar v kinu »Opolo« mednarodno boksarsko tekmo, katere se udeleže najboljši bokserji iz Maribora, Gradca in Zagreba. To bo sploh prvi boksarski nastop v Mariboru. Športniki vabijo, da se prireditve polnoštevilno udeleže. Cene nizke.
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Siegfrid Galle-Feuffert, sin delavca, star 1 mesec; Julijana Kavčičeva, žena vrtnarja, stara 74 let; Alojzija Fiirstova, kuharica ,stara 29 let; Miloš Kumer, učenec ljudske šole, star 8 let; Neža Šonajeva, rojena Gajškova, žena železničarja, stara 23 let; Jernej Kočijaž, zasebnik, star 90 let; Terezija Klojčnikova, rojena Kneht-lova, žena delavca, stara 80 let; Alojzij Sicher, trgovec in posestnik, star 61 let; Alojzija Zormanova, zasebnica, stara 45 let; Terezija Brod-njakova, rojena Windischerjeva, žena železničarja, stara 68 let; Marija Bradačeva, rojena Heitzlerjeva, žena železničarja, stara 71 let In Gabrijela Grilova, zasebnica, stara 81 let. — Naj v miru počivajo!
Gel/e
* Druga seja celjskega sreskega'cestnega odbora se je vršila v ponedeljek 2. t. m. popoldan v uradnih prostorih odbora v Ljudski posojilnici. Načelnik odbora g. dr. Goričan je ob 14. otvoril sejo, kateri je pripostvoval sreski načelnik g. dr. Hubad ter vsi člani odbora. Predvsem so se obravnavale pritožbe proti proračunu cestnega odbora, ki so prišle iz posameznih občin. Te pritožbe veljajo zlasti povišanju doklad na 45 odstotkov. Radi tega se je proračun končno uredil tako, da so se doklade znižale na 41 odstotkov. Licitacija za dobavo gramoza se bo vršila za bivši vranski okraj 4 .t. m. na Gomilskem, za bivši celjski okraj pa v četrtek 5. t. m. v Celju v pisarni odbora. Načelnik jo razdelil delo posameznim članom odbora, ki bodo morali vršiti nadzorovanje in upravo cest v okolišu njihovega stalnega bivališča. Tako je dobil vsak odbornik nekaj cest v nadzorovanje. Prestresale so se tudi prošnje za službo tajnika in se je napravil sklep glede oseb, ki pridejo za to službo v poštev. Živahna ter stvarna debata, ki so se je udeležili vsi člani odbora, kaže, koliko zanimanja in volje do dela vlada med možmi, ki so poklicani, da upravljajo naše ceste. Ob 17. je bila seja zaključena.
* Občni zbor »Soče« v nedeljo popoldan v Celjskem domu je bil zelo dobro obiskan. — Društveni funlccijonarji so podali obširna poročila. Zlasti se je iz teh poročil razvidelo, kako uspešno društvo podpira one nesrečneže, ki so morali zapustiti svojo rodno grudo. Zal, da so sredstva društva mnogo preskromna. — Zato se obrača k vsej javnosti s prošnjo za podporo, da bo društvo moglo i v naprej vršiti svojo veliko človekoljubno delovanje.
* Na Celjski koči je v nedeljo zapadlo 25 cm novega snega, suhega pršiča. Smuka je zelo u-godna. Celjski smučarji bodo izrabili to zadnjo priliko smučanja na Celjski koči.
* Občni zbor državne krajevne zaščite dece in mladine, ki je bil zadnjič preložen, se bo vršil jutri 5. t. m. ob 20 v mali dvorani Narodnega doma. Prijatelji uboge mladine vabljeni.
Borza dela v Celju potrebuje: 3 hlapce b konjem, 1 hlapca h goveji živini, 1 hlapca k svinjam. 1 kravarja-švicarja, 1 opravnika-šafar-ja, 1 vodovodnega inštalaterja, 1 mojstra za izdelovanje medeno-kovinastih predmetov, 1 mi-zarja-parketarja, 2 kolarja, 2 čevljarja, 1 brivca, 1 mlinarja, 1 predilca in kodralca žime, 15 vajencev; 1 kmetsko varuško, 39 kmetskih dekel, t natakarico, 1 hotelsko kuharico, C ser-virk, 5 kuharic, 15 služkinj, 1 sobarico, I kuh. služkinjo, 1 varuško. 1 postrežnico, 1 orožniško kuharico. 1 gospodinjo.
* Smrtna kosa. V Frankolovem je 3. t. m. umrla ga. Zerovnik Marija, žena posestnika v 53. letu starosti. Prepeljali jo bodo v Celje, kjer jo bodo jutri pokopali na okoliškem pokopališču.
* Nezgoda. Pisarniški uradnik šumej Leopold v Laškem si je pri popravilu motorja močno poškodoval levo roko. Moral je v celjsko bolnico.
* Nočni napadalci. V Rečici pri Laškem je v soboto neznan človek napadel 31 -letnega rudarja Bizjaka Antona in mu zabodel nož v hrbet.
—	V Doberteši vasi pri Sv. Petru v Sav. dolini je neki hlapec napadel 30-letnega delavca Žoharja Antona in ga z vilami občutno ranil po vsem teleseu. — Oba ponesrečenca so pripeljali v celjsko bolnico.
Kuharska razstava zaključena
Ljubljana, 3. marca.
Noooj ob 20. je bila zaključena II. kuharska razstava. Današnji obisk je presegel vsako pričakovanje. Ves dan so se gnetle v unionskih dvoranah množice občinstva. Cenijo, da je danes obiskalo razstavo okoli 2500 ljudi. Ker je obiskalo razstavo tuda mnogo šol, za katere je veljala znižana vstopnina, znaša število obiskovalcev v vseh treh dneh razstave gotovo do 7000.
K dobremu razpoloženju občinstva je tudi danes mnogo pripomogla godba dravske divizije, ki je igrala dopoldne od 11. do 14., popoldne pa neprestano od 17. do 20.
Razstavo je danes med drugimi odličnimi gosta obiskala soproga našega praškega poslanika ga. Arnči Kramerjeva. Na kolodvoru sta jo pričakovala tajnik g. Vospernik im g. Jazbec. Ko je pniSIa na razstavo, so jd kuharji napravili SpaiMir, g. B&binek pa ji je razkazal razstavo.
Z druge kuharske razstave v Ljubljani
mA**.
. m*
iJOSUK to« trt
Paviljon, ki je zastopal na razstavi 12 naSiti mlekarn. V njem so delili obiskovalcem brezplačno izborno mleko
Večerja po načelih modeme prehrane
Ljubljana, 3. marca. Gospodinjska Sola »Mladika« je predvčerajšnjim priredila ob priliki kulinarične razstave večerjo, pripravljeno po načelih modeme prehrane in po navodilih slovitih zdravnikov Bir-chner - Benner in drugih.
Jedilnik je bil sestavljen samo iz rastlinskih jedil, ki so bila pripravljena na razne načine, tako kuhana kot nekuhana. Tudi pijače so bile pripravljene iz zelenjave in svežega sadja. Kot presojevalci te izredne večerje so bili vabljeni znani ljubljanski zdravniki in zdravnice, nekaj zastopnikov naše javnosti in številni zastopniki ljubljanske družbe ter končno poročevalci dnevnikov. Vsem je večerja teknila, kakor že morda ne zlepa kaka večerja z mesom, katerega smo ja vsi že do grla siti.
O tej vegetarijanski večerji in o važnosti take prehrane iz zdravstvenih in gospodarskih razlogov še posebno za nas bomo še poročali o priliki.
Kočevsše novice
V soboto 28. februarja se je vršil v hotelu »Feriesc 10. redni o boni zbor Glasbenega društva v Kočevju. Udeležba je bila zelo elaba. Zborovanje je otvoril predsednik g. dr. Ivam Sajovic, ki je povdaril, da društvo ni doseglo tistega usipeha, kakor je bilo pričakovali. Največ je temu krivo dejstvo, da so bili ravno najboljši pevci med letom prestavljeni v druge kraje. Zaradi tega so bile prekinjene za nedoločen čas tudi pevske vaje. \l poročila pevovodje g. -Trosta je razvidno, "da je zbor nekajkrat nastopil kljub vsem težavam, tako n. pr. 9. marca na Masarykovi proskivi, 5. junija na svojem pomladanskem koncertu v Kočevju. 22. junija pri sv. Gregorju in 19. julija ob priliki odhodnice sreskega načelnika g. Logarja. Društvo šteje 86 članov, im sicer 40 podpornih, 25 ustanovnih in 21 izvršujočih. Pri volitvah je bil zopet izvoljen stari odbor z g. dr. Sajovicem na čelu.
Društvo vzdržuje tudi svojo glasbeno Solo, katero poseča 23 gojencev. Med drugim bo zopet obnovilo mladinsko petje.
V kratkem gresta v zasluženi pokoj dolgoletna vlakovodja na progi Kočevje—Grosuplje gg. Loboda in Plcelj. Oba sta se naselila v mesilu že takoj po prevratu. G. Picelj, ki je bil vnet član Sokola, prt katerem je tudi telovadil in bil nekaj časa tudi odbornik, je preje služboval v Trstu. Sedaj se namerava naseliti v Novem mestu. G. Loboda pa je bil pred nekaj časa tudi odlikovan.
t Nenadoma je umrla ga. Roza Petsehe. soproga gostilničarja hotela »Pri solncu«. Stara je bila komaj 28 let in šele dve leti poročena.
V Spodnjem logu se je vtihotapil v neko hišo uzmovič, ki je hotel priti na ta način do denarja. Domači so zaslišali v podstrešju sumljivo ropotanje in Sli pogledat, kaj to pomeni. Dolgoprstnež se jih je prestrašil in posrečilo se mu je pobegniti. Vendar se tega ni veselil dolgo, ker so ga kmalu spet prijeli in izročili oblasti.
Hrastnik
Napad. Ko se je vračala v nedeljo večer preko Ojstrega Antonija Bevc, žena upokojenega rudarja, jo je napadel pod vrhom, neznanec ter ji vzel 30 Din, listek za nakazilo procentov v rudniškem konzumu in ji strgal ruto z glave. Žena opisuje tatu kot malega, drobnega, okoli
19	let starega fanta.
Pogreb generala Rostkova je bil v soboto popoldne na dolskem pokopališču. Sprevod je vodil pravoslavni duhovnik iz Celja. Udeležili so se ga vsi bližnji ruski emigranti in precej domačinov. Naj počiva v miru!
Jz Avugih ht&ncvin