Izhaja vsako Bredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.G03. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela straa Din 2000.—, pol strani Din 1000.-> četrt strani Din 500.—, '/» strani Din 250.—, '/m strani Din 125.^ Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20< Preveč ni Volitve, ki se vršijo pod diktatorskimi vladami, so po svojem izidu plod nasilja in potvare. Takšne so tudi bile novemberske volitve v Nemčiji. Propaganda in teror: agitacija in strahova-nje, sta bili glavni sredstvi, ki sta rodili volilni uspeh hitlerjevcev. Da je pri tem tudi potvara igrala veliko ulo-go, je jasno in dokazano. Navesti hočemo za to trditev samo dokaze iz dveh okrožij. Na Zgornjem Bavarsikem je po uradnih izkazih 1,724.000 volic.ev, 12. novembra pa jih je glasovalo 1,824.696, torej 100.696 več glasovalcev, ko vpisanih volilcev. V Frankenu je glasovalo 1,716.000 oseb, volilcev pa je tam samo 1,705.000. Če se na tak način »delajo« volitve, je lahko doseči milijonske svote. Nad izidom volitev so bili najbolj iz-nenadeni narodni socialisti sami. Avstrijski narodni socialisti so pričakovali, da stojita za »voditeljem« Adolfom Hitler k večjemu dve tretjini nemškega ljudstva. Saj je pri marčnih volitvah letošnjega leta glasovalo za Hitlerja 17 milijonov volilcev (44%), za socialiste in komuniste 13 milijonov, za katol. cen-trum blizu 5 milijonov. Ali so se vsi ti marksistični volilci, odnosno katoliški volilci tekom 7 mesecev spreobrnili v hitlerjevce? Rezultat volitve, ki je procent hitlerjevskih glasov povišal na višino preko 92%, odnosno 95%, jim je tako zmedel glave, da se njihova usta niti ne morejo odpirati za zmagoslavno vzldikanje. Isti pojav je tudi zabeležiti med narodno-socialističnimi gorečniki v okrilju narodnih manjšin v posameznih državah. Tako se n. pr. nemški na-rodno-socialistični celjski list »Deutsche Zeitung«, ki je ob raznih prilikah zapel vznesene slavospeve Hitlerju, spričo izida novemberskih volitev ne more dvigniti do običajne nemško-na-cionalne zanositosti. Kot mrzel tuš vpliva na njegovo razpoloženje vprašanje: «Kaj pa sedaj?« Kaj bo sedaj, je res najvažnejše vprašanje. Mar bodo novemberske volitve ostale volilska komedija, ali k večjemu propagandno sredstvo za Hitlerjevo notranjo in zunanjo politiko? Ali pa bo Hitler smatral državne volitve kot kažipot za notranjo politiko, ljudsko glasovanje pa kot klic ljudstva, da enakopravnost nemškega naroda dejansko izvede, kakor to določuje program narod-no-socialistične stranke? Ako bo Hitler sedaj nastopil pot dejanj, bo v notranji politiki sledila še večja centralizacija Nemčije. Deželni zbori bodo ali popol- noma ukinjeni, ali pa omejeni na območje posvetovalnih zborov. Samostojnost prejšnjih dežel bo izginila, premoč Prusije bo porasla, Nemčija bo popolnoma poprušena. Mar-li misli Hitler, da vsi tisti 40 milijoni ljudi, ki so pri »volitvah« za njega glasovali, odobravajo takšen notranji preustroj Nemčije? Narodno-socialistični poglavarji gotovo niso tako naivni, da ne bi poznali mišljenja južnih Nemcev, ki smatrajo prevlast Prusije kot neznosne spone. Usodni pa bi mogli postati Hitlerjevi koraki na polju zunanje politike. Obljube, ki jih je sedanja vlada dala nemškemu narodu pred volitvami, jo obvezujejo k term ''a enakopravnost nemškega naroda dejansko izvede. Saj je »enakopravnost« nemškega naroda tista glasilka, ki jo je Hitler najbolj prepovedoval, širil in zabičeval med Ijud- IZ NAŠE DRŽAVE. Vlada je predložila dne 18. novembra narodni skupščini državni proračun za prihodnjo leto. Proračun izkazuje 10 milijard 171 milijonov izdatkov in je za več nego pol milijarde nižji od sedanjega. Proračunski predlog kaže izenačene dohodke in izdatke. IZ DRUGIH DRŽAV. Novo romunsko vlado je sestavil vodja liberalov Duca. Vsi ministri, izven zunanjega, znanega Titulesca, so člani liberalne stranke in so že ministrovali večkrat v prejšnjih liberalnih vladah. Prejšnji romunski ministrski predsednik in vodja narodne kmečke skupine Vajda Voevod je odstopil kot šef stranke z izjavo, da se mu ni posrečil poskus zaupljivega ter smotrenega sodelovanja njegove stranke in krone. Vajda Voevod se je povsem umaknil iz političnega življenja in bo prevzel vodstvo kmečke stranke zopet Maniu. Slika nemškega parlamenta po volitvah. Dne 12. novembra izvoljeni ali bolje: od Hitlerja narekovani nemški parlament bo štel 661 poslancev. V novem parlamentu ne bo nobene ženske, povprečna starost poslancev bo pa 30 do 40 let. Najmlajši poslanec bo sedanji šef organizacije Hitlerjeve mladine Baldur v. Schirach. V novem rajhstagu (parlamentu) bo 50 ministrov nemških stvom. Ta glasilka je s hipnotično moč-* j^ vplivala na ljudi ter jih preverila, da Nemčija v vprašanju oboroženja in y drugih zadevah ni enakopravna z drugimi državami. Moglo bi se torej zgoditi to, česar se boji angleška in francoska javnost, da bi nemška vlada, sama hipnotizirana od velikega uspeha novemberskih volitev, proglasila voja-* ške določbe versajsko mirovne pogodbe kot ne več obvezne za Nemčijo. To pa bi mogel biti začetek velikih zapletlja-jev v Evropi. Italijanski fašizem, ki podpira Nemčijo v razorožitvenem vprašanju, ohrabruje nemško vlado k večji dejavnosti na področju zunanje politike. V demokratičnih državah je parlament tisti činitelj, ki daje smernice v zunanji politiki in obvaruje vlado pred koraki, ki bi mogli postati usodni. V novem nemškem parlamentu pa je sedaj preko 660 poslancev in med njimi nobenega opozicionalca. Mar ni ten rej resničen pregovor: Preveč ni dobro?- dežel in okoli 100 zastopnikov raznih1 hitlerjevskih organizacij in nacionalno-socialističnih gospodarskih organizacij. Razen tega bo v novem rajhstagu 40 državnih uradnikov, mnogo kmetov, okoli 40 delavcev in mnogo zastopnikov industrijskih in obrtnih društev. Prva naloga novega državnega zbora bo izdelava načrta nove nemške ustave, ki se bo znatno naslanjala na današnjo organizacija fašistične Italije. Badi vladnih finančnih predlogov je podal ostavko francoski prosvetni minister De Monzie. Konferenca štirih velesil v Rimu. -Angleška namerava sklicati v Rim kon ferenco štirih velesil. Ta posvetovanja bi naj določila način nadaljevanja raz-orožitvenih pogajanja. Amerika priznala sovjetsko Rusijo. Kakor smo že poročali, se je mudil zanje dni v Washingtonu ruski komisar za zunanje zadeve Livinov. Po daljših pogajanjih s predsednikom Roosevel-tom so Združene države Severne Amerike priznale sovjetsko Rusijo. M §£ f€ oDaovIl mmimm* „Slov. Gospodar" slane: celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno P Din. KDOR ŽELI MLAD OSTATI, M».B«MOVtC naj pravočasno osposobi telo za uspešno borbo proti starostnim pojavam, kot so: splošna utrujenost, občutki tesnobe v srcu, omotica, brenenje v ušesih, glavobol, delanezmožnost, revma-tizem in giht. V to svrho naj pravočasno prične z rednim uživanjem Pla-ninka čaja Bfvhovec. Planinka čaj se je že dolgo najbolje obnegel in uspešno preosnavlja ves človeški organizem. Planinka čaj čisti in redči kri, pospešuje njeno živahno cirkulacijo po žilah ter očisti ves organizem strupe-n'h usedlin. Na ta način mu omogoča zopetno sprejemanje novih, redilnih snovi in ravno ta proces je bistveni predpogoj za mladosten občutek, splošno duševno in telesno prožnost in za veselje do življenja. Nabavite si takoj v najbližji apoteki samo pristni Planinka čaj Bahovec po Din 20.— in z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana. , Beg. br. 12590-20/VII. 1932. NA POTU V MISIJONE. (Dopis iz mesta Liege v Belgiji.) Najprej prav prisrčen pozdrav in iskren »Bog plačaj!« za »Slovenskega gospodarja«. Ne morete si predstavljati, kako človeka v tujini razveseli,' ako dobi v roke list, ki je pisan v njegovem domačem jeziku. Moje potovanje proti Belgijskemu Kongu nadaljujem dne 17. novembra iz Antwerpena s parni-kom »Thysville«. Ko v mariborski stolnici zazvoni opoldne, odpluje naša ladja, iz Antwerpena proti Afriki. Vožnja je predvidena za 19 dni po morju Čto mesteca Lobito na 12° južno od ekvatorja. Gu tam pa malo nazaj do '.zliva reke Kongo v morje. Kako bode potem naše potovanje, ni mogoče nič gotovega reči, ker tamkaj še niso urejene razmere kakor pri nas v Evropi. Sicer pa Vam bom poročal, da lahko porabite za Vaš list. Fotografija, ki jo prilagam, pokazuje 4 misijonarje-laza-riste, ki potujejo v misijone v Belgij-sk. Kongo. Poleg mene je Belgijec-Fla-mec, ki je bil že šest let v Kongu, pa je zbolel in se je moral vrniti v Evropo; sedaj pa se vrača v misijone. Zraven njega je tudi Belgijec-Valonec in četrti je Kerševan Marcel, doma iz Trsta, rodom Slovenec. — Končam s prisrčno prošnjo za Vaše liste in z najlepšim pozdravom Vam in vsem čitate-ljem »Slovenskega gospodarja«. Anton Kramberger, brat-lazarist Starokatoličani. V zadnji številki ¡Slovenskega gospodarja« smo poročali po beogradskih listih o blagoslovitvi zastave sokolskega društva Beograd III. Blagoslovitev so izvršili: najprej pravoslavni škof dr.Bujič, za njim muslimanski imam dr. Abdulah Had-sič, za njim židovski rabin Apinum, in naposled starokatoliški župnik dr. Ni-ko Kalodjera. Z ozirom na to objavo nam neki vrli čitatelj in prijatelj našega lista sporoča sledeče: »Kaj so pravoslavni, vem; kaj so muslimani ter iidovi, tudi znam; kaj so starokatoli-5ani, tega pa ne vem. Prosim torej pojasnila.« Evo, pojasnila! Starokatoli-Sani se imenujejo pristaši krščanske verske ločine, ki se je ločila od katoliške cerkve povodom določitve vatikanskega cerkvenega zbora o učni nezmot tjivosti rimskega papeža. Začetniki tega pokreta so bili nekateri profesorji v Nemčiji. Že ko je papež Pij IX. leta 1854 proglasil kot versko resnico nauk o brezmadežnem spočetju Marije, božje Matere, nekateri profesorji tega niso odobravali, marveč so v imenu »nemške« znanosti proti temu protestirali. L. 1869, in sicer 8. decembra, je bila svečana otvoritev vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Ko je kmalu po otvoritvi zbora 400 škofov, zbranih na tem zborovanju, stavilo predlog, naj cerkveni zbor proglasi papeževo nezmotljivost, se je proti temu dvignila v Nemčiji opozicija profesorjev, katerim je bil na čelu profesor in prošt Dollinger v Munchenu. Meseca julija (18./VII) 1870 je vatikanski cerkveni zbor proglasil učno nezmotljivost papeževo kot dogmo (kot od Boga razodeto versko resnico, ki jo morajo vsi kristjani verovati). To je dalo pro-testirajočim profesorjem povod, da so se ločili od katoliške cerkve ter ustanovili lastno cerkveno organizacijo. Ustanovitev se je izvršila 1. 1871 pod naslovom »starokatoliška cerkev«. Za prvega škofa te cerkve, ki kajpada ni bila ustanovljena od Kristusa, marveč 1840 let po Kristusu od protestirajočih nemških profesorjev, je bil izbran leta 1873 bivši katoliški profesor in duhovnik Reinkens, ki ga je posvetil v Rot-terdamu jansenistični (nekatoliški) škof Heykamp. Razširjenje starokato-liške cerkve je jako podpiral nemški kancler Bismarck, ki je imel v svojem boju proti katoličanom pred očmi ustanovitev neke nemške nacionalne cerkve. V pruskem državnem proračunu je bilo takoj v prvem letu za staro-katoliškega škofa določena svota 48 tisoč mark, za tisto dobo jako velik znesek. Kljub vsej državni podpori pa se starokatoliška cerkev ni mogla v Nemčiji razširiti, kar je bilo povod, da so se Bismarčkove simpatije za staroka-toličane kmalu ohladile. Kar se tiče notranjega razvoja te verske ločine, je omembe vredno, da je njena sinoda — tako se imenujejo njeni občni cerkveni zbori — 1. 1878 odpravila za duhovnike celibat (zakon neženjenosti). Vsled tega je starokatoliška cerkev postala zatočišče za nekatere katoliške duhovnike, ki jim celibat ni po godu. Tudi v Jugoslaviji je starokatoliška cerkev ustanovljena, pa šteje le zelo malo članov. Njen škof, ki ima svoj sedež v Zagrebu, je dr. Kalodjera, bivši katoliški duhovnik iz Dalmacije. Razstava svete Kristusove obleke na Francoskem. Od velikega petka do bin koštnega pondeljka prihodnjega leta bo javno na vpogled Kristusova spodnja obleka v Argenteuilu, v predmestju severnozapadno od Pariza. Štirideset let je že minulo, odkar je bil sveti ostanek razstavljen na baš istem mestu, ki je bil takrat neznatna vas, a je danes že celo mesto z 71.000 dušami. Gospodova obleka v Argenteuilu s tr-njeva krono, katero poseda cerkev No-tre Dame v Parizu, sta najbolj znamenita spomina na Zveličarja na Francoskem. Gre v tem slučaju za 1 m dolgo volneno srajco, ki je tkana iz enega komada brez šiva in barvana z rastlinskim barvilom. Videti je razločno na njej velike madeže potu in krvi, ki se raztezajo od desne rame navzdol proti mestu leve ledvice. Strokovnjaki trdijo, da je sveta obleka, katero kažejo letos v mestu Jrier, Kristusova zgornja obleka, srajca v Argenteuilu pa tvori Gospodovo spodnjo obleko, ki je-nekaj običajnega na vzhodu in jo je nosil Zveličar na križevem potu. Drž. laboratorij v Parizu je srajco preiskal in ugotovil, da je bila izgotovljena med leti 200 pr. Kr. in 200 po Kr. Barvana ni z živalskim purpurjem ali škrla-tom, ampak z rastlinskim barvilom, katerega so v taistih časih pripravljale priproste ženske. Kako je zašla ta spodnja obleka v Argenteuil? Ko jo našla cesarica Helena 300 let po Kristusovi smrti njegov križ, je zbrala vestno vse Gospodove ostanke. Sveto obleko je prenesla v Carigrad, kjer je o-stala do začetka IX. stoletja. Nato so jo ponudili cesarju Karolu Velikemu, ki je odposlal za ta dar vojake za vojno proti turškemu kalifu. Karol Vel. je podaril sveto obleko svoji hčerki, ki je bila redovnica v Argenteuilu. Da bi obranili sveti ostanek pred vpadi Normanov, so ga morali skriti. Nedotaknjen se je ohranil do revolucijskega 1. 1/91. Tedaj so morali srajco v vsej naglici zakopati in navzela se je vlage. V poznejših letih so opravili molji svoje razdiralno delo. Slednjič so morali našiti svete ostanke na drugo sukno,-da so se še sploh ohranili. Vrednost sv. ostanka se s tem ni zmanjšala. Ob koncu svetega leta bo potovalo mnogo vernikov v Argenteuil pri Parizu. 7001etnica frančiškanskega reda med Slovenci. Letos je preteklo 700 let, odkar so se naselili med Slovenci z vsestransko plodonosnim delovanjem oo., frančiškani. 7001etni jubilej bodo pro« slavili vsi frančiškanski samostani na Slovenskem. Dne 15. novembra je umrl pri Sv. Miklavžu pri Hočah znani borec, bivši dolgoletni župan, posestnik Jakob Flor. jančič. S Florjančičem leže v prerani grob eden najbolj izrazitih boriteljev za pravice našega naroda v mariborski okolici. Po vsej pravici ga lahko imenujemo »vodjo« naših kmetov na Drav skem polju. Florjančič je bil jeklen značaj, ki ni prodajal svojega prepričanja za kake trenotne dobrine ali časti. On ni klonil, kakor klonejo mnogi, mnogi . . . Florjančič je bil zaveden in neizprosen Slovenec z dušo in telesom.-Kot veren katoličan je vzgojil svoje otroke v krščanskem duhu. Njegov, dom je bil dom molitve. Tudi v javno- sti je deloval za zmago krščanske misli vselej in povsod. Florjančiča najdemo povsod tudi kot vzornega gospodarskega delavca. Pri vseh važnejših gospodarskih delih v mariborskem okraju ga vidimo, kako z odločujočo besedo gradi, deluje, agitira. Osobito kot župan občine Sv. Miklavž je storil toliko za napredek domačega kraja, kakor menda nihče pred njim in tudi za njim ne bo. Njegova posebna skrb je bila za dobre ceste. Celih deset let je s posebno vnemo deloval kot agilni in iniciativni član mariborskega okrajnega zastopa, oziroma cestnega odbora. Flor-jančičeva je bila ideja zgradbe ceste na Pohorje. Danes si lastijo zasluge za zgradbo te ceste osebnosti, ki niti blizu niso bile, ko je Florjančič v okrajnem zastopu skupno z g. dr. Leskovarjem in tovariši energično nastopil in tudi uspel s predlogom za zgradbo ceste Sv. Miklavž — Hoče — Reka — Pohorje. In most pri Dupleku! Tudi tu je naš Florjančič deloval z veliko vnemo za uresničenje tega velikega in važnega projekta. Imel je še v mislih cestne zveze Dogoše—Hoče, Sv. Marjeta—Dobrove!—Sv.Miklavž in več drugih. Kot predsednik okrajnega kmetijskega odbora za okraj Maribor desni breg je storil Florjančič mnogo za napredek kmetijstva v okraju. Tovorni kolodvor v Hočah je bil še zadnji korak pred nje-gvo smrtjo za napredek domače okolice. Florjančič je bil tudi velik prijatelj ljudske prosvete. Kako skrb je imel, ko je šlo za preureditev domače šole. Imel je načrt, da dobi občina Scherbaumovo zgradbo za novo šolo po nizki ceni Ža-libog, da na merodajnih mestih niso imeli umevanja za pameten predlog. Občina bi si bila prihranila stotisoča-ke, ki jih bo v doglednem času morala NOVICE Proslava 151etnice osvoboditve Maribora je bila v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne res veličastna. Mesto je bilo dva dni v zastavah, bakljada v soboto zvečer dobro obiskana in istotako je bil obis:k množic v nedeljo pri javni službi božji na Glavnem trgu, katero je opravil g. mestni župnik M. Umek, in pri raznih navdušenih govorih proti pričakovanju velik. Ob priliki 151etnice je prejel g. general Maister kot osvoboditelj Maribora ščit častnega meščanstva z napisom »Generalu Rudolfu Maistru, častnemu meščanu mesta Maribor, 11. maja 1933.« Prvi slovenski župan v Ljubljani Peter Grasselli je umrl dne 17. novembra t. 1. v Ljubljani v visoki starosti 92 let. Prestavljen je g. kaplan Jak. Vraber iz Konjic v Št. Jurij ob južni železnici; g. Stanko Lah pride iz Št. Jurija ob j. ž. v Vitanje. Vzor učitelja umrl. V Svečini je nenadoma preminul tamošnji vzorni šol-. ski upravitelj g. Josip Berce. Blagemu možu ostani ohranjen med našim obmejnim prebivalstvom hvaležen spomin! šteti za novo šolsko zgradbo. Florjančič je tudi imel načrt, ustanoviti za Sv. Miklavž in okolico prosvetno društvo. Florjančiča tudi najdemo med ljudskimi govorniki. Njegove besede so bile iskrene in je posebno med svojimi podeželskimi tovariši našel mnogo pritrjevanja. Florjančiča najdemo tudi med prijatelji revežev. Noben siromak ni šel prazen od njegove hiše. Kot cerkveni ključar domače cerkvice je skrbel za lepoto hiše božje. Za njegovo res pravo narodno delo je dobil svoj čas od našega kralja odlikovanje. Mnogo je tudi bilo vredno odlikovanje, ki ga je bil deležen Florjančič med svojim narodom. Več period je bil izvoljen za župana, sprva sicer v borbi, a pozneje skoro vedno soglasno. Tudi nasprotniki so ga spoštovali radi nje govega značaja in delavnosti. Pred leti je začel bolehati Ali ni dal mnogo na to. Bil je prepričan, da bolezen ni nevarna. Ko pa je prosil zdravnike za svet, je bilo že prepozno. Rak mu je končal življenje. Mnogo je trpel v bolezni, pa je bil vdan v voljo božjo. Iskal je pomoči celo na Dunaju in v drugih mestih, ali rak mu je razjede) prsa tako močno, da je bila rešitev nemogoča. Njegov osebni prijatelj g. dr. Wankmuller, zdravnik v Mariboru, mu je lajšal zadnje ure. Večkrat je bil pred smrtjo spreviden s sv. zakramenti. Preminul je mirno, obkoljen od svojih dragih otrok in sorodnikov. Šel je za svojimi prijatelji in borci: Pišekom, Roš-karjem, Hauptmanom, s katerimi je cela desetletja deloval za boljšo bodočnost našega kmetsfcega rodu! Svetila zvestemu slovenskemu in krščanskemu možu nebeška luč! F. Ž. Vlomilec, ki je zagrešil 11 vlomov, ped ključem. Mariborska policija je spravila na varno opasnega vlomilca Jožefa Grila, ki je zagrešil v razna mariborska stanovanja in prostore tekom treh mesecev 11 vlomov. Odnašal je predvsem gotovino in zlatnino. Na pod lagi prstnih odtisov so mu dokazali doslej 4 vlome, ostale pa še taji, ker upa, da ne bo mogla policija zbrati za nje dovolj dokazov za njegovo krivdo. Pošteno sta jo izkupila pred sodiščem. Svoj čas smo poročali, kako je bil napaden iz zasede v noči in nevarno pobit s koli posestnik Josip Kuhn iz Radvanja pri Mariboru. Kot napadalca so izsledili 271etnega dninarja L. Krambergerja in 25letnega posestniškega sina Ivana Oliča. Pred sodiščem sta se zagovarjala, da je bil napad namenjen nekemu drugemu in da sta se zmotila. Ker so ostale poškodovanemu trajne posledice divjaškega napada, je bil obsojen vsak napadalcev na 31etno robijo ter triletno zgubo častnih pravic. Vrhu tega še morata plačati g. Kuhnu 20.000 Din za bolečine in bolniške stroške. Hočeš srečko brezplačne loterije? Tedaj si naroči »Naš dom«! Splavar utonil. Lastnik splava Gregor Butoln se je peljal po Dravi na splavu iz Gortdne proti Vuzenici. Pri Mravljakovi žagi je zadel splav ob pod vodo skrito skalo. Vsled sunka je udarilo veslo Butolna v trebuh s tako silo, da je omahnil in padel v Dravo. Za gospodarjem sta se pognala v vodo oba splavarja, a vse prizadevanje, da bi ga našla ter rešila, je bilo zastonj. Drava ga je pogoltnila in ga bo bogznaj kje po preteku par tednov naplavila. V zadnjem hipu preprečena večja požarna nesreča. Pri posestniku Ivanu Jugu v Rušah je izbruhnil ogenj v kuhinji v odsotnosti domačih. Zgorela je vsa kuhinjska oprema in več obleke. Škoda znaša 6000 Din. Na srečo je prišel mimo hiše delavec, opazil nesrečo in pozval sosede, da so ogenj pogasili baš v zadnjem trenutku. Že zopet vse obsodbe vredno krvavo dejanje. Mlatili so v Smrečnem pri SI. Bistrici pri posestniku Jožefu Matel-nu, po domače Pogavcu. Pomagala sta pri mlatvi Albin Pristovnik in Anton Učiko. Na večer po končanem delu so zapustili ostali skedenj, le Pristovnik je ostal sam na hodniku. Učko je imel še opravek v hlevu in je šel mimo skednja proti hiši. Ko je prišel mimo Pristovnik a, mu je ta zasadil nož skozi prsni koš v srce. Zabodeni je še krikmil par besed ter obležal mrtev. Pristovnik je smrtno sovražil Učka, ker mu je ta pred enim letom sežgal »koražfeder«. S sekiro iz zasede po glavi. S smrtno nevarnimi poškodbami na glavi so oddali v bolnišnico v Ptuj posestniškega sina Alojzija Feriko. Dne 12. novembra se je vračal Ferko na dom v Drsteljo pri Sv. Urbanu. Iz zasede ga je udarU neznanec z ostrino sekire po glavi, da se je takoj zgrudil ter obležal nezavesten. Ker ga ni bilo domov, so ga šli domači iskat in sa ga našli v mlaki krvi. Vlomilci iz Slovenskih goric obsojeni Dne 17. novembra je sodilo maribor sko sodišče Jakoba Zvera in njegove tovariše, ki so izvršili tekom par mesečev 14 vlomov in tatvin in povzročili škode za 35.000 Din. Zver je pobegnil pred kratkem iz prisilne delavnice. Obsodba se glasi: Jakob Zver na 3 leta robije in 4 leta izgube častnih pravic, Vuk na 3 leta robije in 4 leta izgube častnih pravic ter na pridržek po prestani kazni, Bauman na 1 leto strogega zapora, Martin Krajnc na 6 mesecev strogega zapora ter Franc Krajnc na 0 mesecev zapora, pogojno na 3 leta. Radi uboja zeta oproščen pred sodi ščem. Dne 15. novembra je dajal prei mariborskim sodiščem odgovor zarad uboja zeta 631etni Blaž Pravdič s Tur škega vrha v Halozah. Ozadje žalost nega dejanja je naslednje: Leta 1929 j poročila Pravdičeva hčerka vdovca «• Mumleka. Zakon je bil takoj po por-c ki nesrečen, ker je mož ženo pretepa val in se je ta zatekala na dom k star šem. Letos dne 21. marca je Mumle< zopet tepel ženo in ji celo grozil s smrl jo. Iz upravičenega strahu za življenj je reva pobegnila na očetov dom, a na slednji dan se je vrnila z materjo po novno k možu. Za njima pa je šel oče Pravdič, da bi pozval nasilnega zetii Neprestana dnevna in ncčca straža v stolpu cerkve sv. Štefana na Dunaju. Kakor hitro se pojavi kje v mestu znak požara, telefonira opazovalec izsleditev gasilcem. Spomenik so odkrili v Pacy na Francoskem znanemu in dolgoletnemu zunanjemu ministru Briandu. Slavnostni govor govori sedanji ministrski predsednik Sarraut. na odgovor. Oba možakarja sta se koj sprla in zet je navalil na tasta. Pri navalu je padel Mumleku nož iz žepa in tega je tast pobral. Zet se je hotel lotiti starega z motiko, a ta ga je prehitel, ga ranil iz pištole in mu še zasadil nož v srce. Stari Pravdič se je izgovarjal pred sodniki s silobranom in je bil oproščen vsake krivde. Neznanec zginil z jurji. V Lipovcih v župniji Beltinci v Prekmurju je v odsotnosti domačih neznanec odnesel iz omare posestniku Štefanu t)lnu 23 tisoč Din. Zopet svarilen zgled: Ne hranite doma toliko denarja! Ostro kaznovana požigalka. Dne 14. t. m. je dajala odgovor pred mariborskim sodiščem prevžitkarica Terezija Balir iz Šalamencev v Prlekiji. Obtožnica ji je očitala, da je zažgala letos dne 17. aprila svojemu sosedu Janezu Flisarju 600 Din vredno kopico slame. Radi požiga je bila obsojena Balirjeva na 2 leti robije in na triletno zgubo častnih pravic. Samomor ali umor. Dne 14. novembra je javil mesarski pomočnik Anton Levičnik orožnikom v Krškem skrivnostno ter zagonetno najdbo ženskega okostnjaka. 3 km od Krškega, kjer se odcepi od ceste pot proti Guncam v ta-kozvanem Pleterskem bregu je počivalo razpadlo žensko truplo. Orožnika sta ugotovila na licu mesta sledeče: Lobanja in desni čevelj sta bila pod skalo, ostalo pa en meter nižje. Prsni koš je bil popolnoma sesut. Ob njem je bil že razpadel rjav ženski klobuk, obleka zelenkasto ikarirane barve, ki pa je bila menda le zraven priložena, nizki čeveljčki svetlo-rjave barve, v njih jo bilo še nekaj mesa. Ženska torbica je iz istega blaga kakor obleka, v mali usnjeni denarnici pa so našli 3.50 D In črno mrežico za lase, par usnjenih rjavih rokavic, dva čipkasta robčka brez monogramov, dve mali ogledalci, glavnjček, blazinico za puder in svinčnik. Po peščici črnih las je sklepati, Konec Marija Terezija tolarjev. Marija Terezija tolarji so se vedno kovali na Dunaju, kjer so jih naročale rasne azijatske in afriške pokrajine. Terezin tolar je bil plačilno sredstvo nad 109 let. Letos prvič teh tolarjev ne bedo več izvažali v inozemstvo. da je bila pokojnica ostrižena po dečje. LL;tin ni nikakih, soditi pa je, da je bila stara kakih 18 let. Pokojna je bila najbrž iz Zagreba. Poizvedbe se vrše: Ali gre za samomor ali za umor? Dinamitna patrona pod izložbenim oknom. Dne 14. novembra zjutraj je pognal strahovit pok iz postelje v Šmartnem pri Litiji župana in trgovca Jožefa Strmana, ki biva nekoliko zunaj vasi. Po pomirjenju prve razburjenosti .je župan dognal, da je eksplodirala pod izložbenim oknom dinamitna patrona, ki je raznesla izložbo, poškodovala vrata v skladišče in so popokale celo šipe balkonskega okna v I. nadstropju. O storilcih še ni doslej nič znanega. Ukradel kobilo in voz. Posestniku Jakobu Benedičiču iz Studenega pri Železnikih na Kranjskem je ukradel n — ->->ec 4000 Din vredno kobilo rdeč-ve, staro 8 let. Izmaknil je še „¿stoiku Janezu Kodelju v Stu-.¿m in se odpeljal v smeri proti tfkofji Loki. Nevarno sta trčila dne 17. novembra v Ljubljani na Resljevi cesti osebni in tovorni avto. Oba avtomobila sta popadala v grabo. Šofer Jamnik je dobil težje notrajne poškodbe. Roparski napad. V nedeljo dne 12. t. m. je bil izvršen roparski napad na nekega Živkoviča, doma iz Dragošov-cev onkraj Gorjancev, ki je prodajal po hišah blago za obleke. Omenjeni se je vračal zvečer proti novemu mestu. Ob cesti blizu Mačkovca pri odcepu poti proti Trški gori, je srečal neznanca. Tujec je pograbil krošnjarja za vrat in ga vrgel ob tla. Napadeni je seve vpil na pomoč, a ga ni nikdo čul, dasi je' oddaljen Mačkovec od mesta napada komaj 60 m. V upravičenem strahu za življenje je ponudil Živkovič napadalcu celotno gotovino v znesku 6700 Din. Po sprejemu denarja je zginil lopov v smeri proti Trški gori. Vlomilci okradli trgovca. V noči na 14. novembra so vlomili neznanci v Mo žakovo prodajalno na Polici pri Višnji gori. Odnesli so gotovine ter raznega blaga za 5000 Din. Kozolec pogorel. Vsled podtaknjenega ognja je začel goreti dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v vasi Lučine nad Go-renjo vasjo na Kranjskem kozolec z 8 okni, last posestnika Janeza Dolenca. Kozolec je pogorel do tal. Zagonetna smrt. Na Viču pri Stični so našli dne 18. t. m. t lizolom zastrup- Ijeno 301etno Jožefo Vrhovec, ki je ležala mrtva na postelji. Vežna vrata so bila nezaklenjena. Zadnjo nedeljo jo je nekdo pretepel radi pisma, katerega dekle po lastni izjavi ni pisala. S tiskom sejmo besedo božjo! Kakor pridigujemo vsako nedeljo, tako naj tudi tisk prinaša vsako nedeljo besedo božjo v vaše '¿raje! Naročutje »Nedeljo«! Napravite ji prostor v cerkvi s puščico, kjer jo položite, vsak jo lahko vzame, pa naj daruje za njo, kolikor more, vsaj 10 komadov je bo na tak način gotovo šlo! — Uprava »Nedelje«, Maribor. Ima pri vas Me vsaka hiša Sv, pis- Ceneje kot po 6 Din, polplatno vezan 8 Din in celoplatno \ezan 15 Din pa res ni mogoče zahtevati! Organizirajte naročilo! Priporoča se Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Nova zaloga nabožnih predmetov je dospela, posebno križev, kipov, slik in podobic itd. Naročujte pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru! Velike lesene jaslice za cerkev zelo ugodno na prodaj v Tiskarni sv. Cirila X Mariboru. _ __ __ - Dcnarnice za drobiž kupite najbolje v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Maribora. Snežke »Tretorn« najboljša svetovna znamka. Dekliške Din 24.—, damske Din 30.—, Din 34.— in Din 38.—. Samo dokler traja zaloga: Stermecki — Celje. Revmatiki, kateri vporabljajo za pomirjenje bolečin Fellerjev Elsafluid, Vam lahko povedo, kako so zadovoljni s '„em domačim sredstvo min kozmetilcom, ki se je obneslo skozi 36 let. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 58 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eu-gen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 341 — Savska banovina. Predivo in konopljo Vam izdelam v vrvar-sko blago. Šinkovec Anton, Celje, Dečkov trg. Sadna drevesa v veliki izbiri in po najugodnejših cenah se dobijo pri banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli, pošta Slatina Radenci. Zahtevajte ponudbo! 1105 se godi v nasip? O Rusiji se mnogo piše. Seveda komunisti in njihovi prijatelji hvalijo njene vspehe v industriji. Mi ne tajimo boljševiških vspeliov, trdimo pa, da je velik del teh vspehov le na papirju. In še marsikaj je v Rusiji, kar ni v redu Zakaj se pa mnogi komunisti, ki so šli iz tujih dežel v Rusijo? vsi razočarani vračajo? V zadnjem času je iz Finske zbežalo več komunistov v Rusijo. Zdaj pa vsi obupani nadlegujejo s prošnjami svojega konzula, da bi se smeli vrniti nazaj na Finsko. Tudi komunisti iz drugih dežel so se vrnili razočarani domov. Glavna stvar v Rusiji pa je zdaj glad. Govoril sem s človekom, ki je bežal pred par mesci iz Rusije. Prehodil je potem že del Nemčije, Avstrije in Jugoslavije; pravil je, da v nobeni teh dežel ni tako hudo kot je v Rusiji. Pri težkem delu prejme tam delavec dnevno 1 kg kruha, navadni delavec pol kg in žena delavca 30 dek. Posebno mora stradati kmečko ljudstvo. V listu »Vozroždenie« je pisal nekdo, ki je prišel iz Rusije pred 10 dnevi, da je videl v Moskvi in Petrogradu ljudi, ki so na ulicah umirali vsled gladu. Ljudje žalostno izgledajo, so slabo oblečeni, večkrat naravnost v cunje zaviti. Posebnost v Rusiji je tudi to, da se milo more kupiti v trgovinah le s tujo valuto. »Kavkazškij kazak« piše o znamenitem inženirju arhitektu, ki je delal kot stavbenik z veliko plačo na Uralu, pa je zbežal. Ta inženir pripoveduje, da je Rusija dežela vnebovpijoče nejednalco-sti. Za sovjetske strankarje so na razpolago krasni dvorci, ministrska stanovanja, dobra hrana, velike plače, letovišča itd. Delavci pa imajo umazane kasarne s posteljami v tri vrste, jedna nad drugo. Izdana je bila naredba, da se za delavske otroke sezida poslopje za otroški vrtec. Toda krajevni glavač-ko-munist se je izrazil: »Ni potreba otrokom vsega dovoljevati in se zavzemati za socijalizacijo. Ni materijala za stav- bo in tudi delavcev ni.« A inženir, ki se sklicuje na take besede in odpove delo, je škodljivec. Ta inženir je zbežal, ker, se je bal, da bi ga oblast v primernem času prijela kot škodljivca, ali pa bi še mogel biti ubit pri prvem nastopu delavcev, ki sovražijo inozemce. Isti list piše, da je v avgustu t. 1. prišla iz severnega Kavkaza 601etna gospa, nemške, državljanka, ki je tam preživela 13 let. Pravi, da so tam kazalci iztrebljeni in da ponosnega imena »kazak« ni več slišati. V Apšeronskem sre-zu se z veliko naglico dobiva nafta ter se pošilja dalje v Krasnodar (Jekateri-nodar) in v inozemstvo, ker sovjetom gre za valuto. No, pa tudi ti privilegirani sovjetski delavci že stradajo. Ljudje hodijo okrog kakor sence z oteklimi nogami in od slabosti padajo na tla. V Majkop smo se pripeljali ponoči in smo ostali do svita v čakalnici na kolodvoru. Zjutraj smo šli skupaj v mesto, ker, če bi po noči posameznik hodil, bi prišel v nevarnost, da bi bil izropan ali celo ubit. Človeško življenje je tu zelo poceni. V vagonu je tekla iz nekega kovčeka kri. Kondukter je pozval policaja, da bi kovček pregledal. V njem so našli — človeško glavo, ki je imela zlate zobe. Na vprašanje, kaj to pomeni, je lastnik kovčeka, mlad fantalin, čisto mirno odgovoril, da je gredoč po cesti na kolodvor odrezal glavo nekemu bur-žuju, a ni imel časa, zbiti iz ust zlatih zob. Zgodil se je tudi tak slučaj, da je žena ubila svojega moža ter ga je v teku d eh tednov kuhala in pekla kot navad no govedino! Sploh slučaji ljudožrstva tam niso redki in ne razburjajo občinstva. Vsak pač misli samo na to, kako bi naj napolnil svoj lačni trebuh. Ozve-renje ljudstva vsled glada je razumljivo tem, ki so sami preživeli ali preživljajo vso grozo gladovne smrti, a vam tukaj je to težko razumljivo. Ko je gospa končala to pripovedovanje, se je zahvalila Bogu, da ji je pomagal zbe-žati iz pekla smrti in lakote, katero je zakrivil neznosni boljševiški režim. Ženski dragoner. Francozinja Terezija Figueur je služila v moški preobleki kot — ■dragoner 15. francoskega konjiškega polka 21 let. Borila se je po -proglasu francoske republike in posebno se je odlikovala v napoleonskih vojnah. Večkrat je bila hudo ranjena in parkrat ujeta. Ko je bila stara 44 'let, se je poročila dne 2. julija 1818 v Parizu. Njen mož je postal Te-rezin prijatelj izza mladosti Klement Sut-iter, ki je bil seve tudi ¿vojak in se je celo srečno vrnil z Napoleonovega ponesrečenega po->hoda v Moskvo. Sutter ee je povspel celo do žandarskega narednika y Franciji, 16. nadaljevanje. Pavel Keller: fifi Roman iz gozdov. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Pri nekem košarju v dolini je pred oknom visela tičnica; v njej sta bila ujeta lišček in čižek. Imela sta piče in vode in košar je mislil, da jima bo še posebno dobro storil, če ju obesi na prosto v sončni svet. Ali ni slišal, kako sta s svojim čivkanjem in žgolenjem klicala na pomoč, prosila, naj ju izpuste, ali ni videl njune žalosti, njunega onemoglega napora, da bi udrla iz zapora? Kupil sem ptička za drag denar, kupil še tičnico, da bi košarju ne prišlo na um, da ujame drugih ptičkov. Postavil sem tičnico v svoj vrt in odprl vra-tica. Preteklo je pač dve uri, da sta po svoji navadi skakala s svojih lesenih prečk na tla v tič-nici in zopet nazaj in nista slutila, kakšna sreča se jima ponuja. Nato je skočil čižek k odprtim vratcom, bil s tremi skoki zunaj, pa se takoj boječe vrnil v hišico. Lišček, njegov bratec, ga je začudeno gledal, napravil nato tudi nekaj skokov iz tičnice, nato pa sta sedela ubožca čisto potrta na svoji gredici, tesno stisnjena drug k drugemu, kakor da bi bila globoko zatopljena v prestrašene misli nad tem, kar se je dogodilo. Končno pa sta le oba odskakljala iz tičnice, pa si nista upala nikamor, ampak sta sedla na streho svoje kletke. Pogumnejši je bil čižek, upal si je poleteti do bližnje mize v vrtu; lišček je poševno gledal za predrznežem. Ko se je zvečerilo, sta zopet oba sedela v tičnici. Prišla je Padovka, godrnjaje zaloputnila vratica in odnesla tičnico v hišo. Tri dni sta ptička, rojena v ujetništvu, poskušala, da bi se privadila svobodi. Opoldne četrtega dne pa sta izginila. »Sedaj sta osvobojena iz ujetništva,« sem rekel veselo. »Seveda,« je pripomnila Padovka, »sedaj ju je najbrž požrla kakšna mačka.« Tako pišejo očividci o Rusiji. Mora tam že hudo biti. Zato je verjetno, kar poročajo, da je celo komsomol (boljše-viška mladina), prej glavna opora oblasti, prešel v opozicijo. Baje je dandanes zelo popularna oseba v Rusiji Hitler. O njegovem programu veliko sanjajo. Misel imajo, najprej pobiti komuniste, u-ničiti socijalizacijo in potem izgnati vse inozemce. Bodočnost torej zna biti še zelo viharna. Bomo videli, koliko je na tem resnice. A. K. Franjo Tanjšek, Št. Andraž p. Velenju. fz®i€fitno§l slov. iisi€(ke mladine. V vseh časih se je vršil boj za mladino. Pred desetletji jo je skušal pridobiti na svojo stran liberalizem, čigar val je takrat pljusknil med naš narod in čigar posledice občutimo še sedaj. Cilj liberalizma je bil: zanesti med naš narod potom mladine nov svetovni in življenski nazor, ki je nasproten kršč. nazoru, in ki bi popolnoma predruga-Sil sestav našega življnjea. Toda gradnja liberalne stavbe je bila gradnja na pesku. Vstali so naši voditelji, ki so kmalu spoznali njegovo pogubonosno delo ter svarili ljudstvo pred njegovimi zmotami in zablodami. S pomočjo naše kmečke mladine so dosegli, da je bil val liberalizma odbit. Znana je vztrajnost in delavnost nase kmečke mladine. Vztrajala je pred desetletji v borbi proti nemškemu navalu in liberalnim zablodam; za časa svetovne vojne, ko so naši najboljši mla deniči morali pod orožje, je doma v delu za narodni blagor vztrajala zlasti ženska mladina ter pripravljala pot naše osvoboditve. Kakor nekdaj, tako tudi še danes slovenska kmečka mladina vztraja na bra niku svojih in narodnih pravic. Vneto se udejstvuje v društvenem življenju, ne meneč se za omalovaževanje in prezir onih, ki vidijo v njenem živahnem delovanju in napredku zapostavljanje samega sebe. Vsi tisti pa, ki so se ločili od mladine in šli brezbrižno mimo naših osnovnih prosvetnih celic, so in bodo ostali brezpomembna ničla v narodnem življenju. Po vojni so širom slovenske zemlje nastali razni prosvetni domovi, ki je pri njihovi gradnji največ sodelovala mladina. Dasi v trudu in znoju je vendar z veseljem vztrajala in donašala ves potrebni materijah Čeprav je naša kmečka mladina ves dan vprežena v trdo in naporno kmečko delo, se vendar zvečer z veseljem udeležuje raznih predavanj, sestankov in vaj. Vneto se oklepa svojih organizacij, v kojih sama odločuje ter ima glavno besedo. Iz teh organizacij bodo izšli poznejši naši gospodarji in voditelji v javnem življenju, v njih se bodo usposobili za svoj nadaljnji življenski poklic. Kakor nekdaj, tako se tudi sedaj pojavljajo nasprotniki mladinskega gibanja. Skrivno in na tihem delajo na to, da, bi v naše vrste zanesli sovraštvo in prepir. Bodimo čuječi! Ne dajmo se ko-mandirati od peščice onih, ki mislijo, da jim je dovoljeno delati vse, kar se jim zljubi. Kljub vsem zaprekam stopaj-mo složno in krepko po poti, ki vodi do cilja: doseči boljšo in srečnejšo bodočnost! Sv. Miklavž pri Ormožu. V nedeljo dne 26. novembra obhajata pri nas dve društvi svoj jubilej in sicer cerkveni pevski zbor pod vodstvom pevovodja in organista g. Fr. Bohanca 201etnico, odkar je med nami ter povzdignil cerkveno petje do visoke stopnje. Ob tej priliki praznuje tudi lOletnico obstoja tukajšnje godbeno društvo »Slavček« pod vodstvom ka-i pelnika in ustanovitelja tov. Košnika. Obe društvi obhajata jubilej z naslednjim sporedom: Ob 10. uri sv. maša, pri kateri poje mešani pevski zbor s spremljanjem godbe. Popoldne po večernicah se vrši v društveni dvorani pevsko-godbeni koncert z naslednjim re-i dom: 1. Moja kraljična, overtura. 2. Pevec, mešani zbor. 3. Modra Perla, koncertni val-.; ček. 4. Ljubezen in spomlad, moški zbor. 5. Tajnosti srca, overtura. 6. Venček slovenskih narodnih pesmi, mešani zbor. 7. Hera, overtura. 8. Sovražnik žensk, burka v 1 dejanju. Vse prijatelje godbe in lepe narodne pesmi iskreno vabimo k udeležbi! Sv. Tomaž pri Ormožu, Po večmesečnem odboru priredi domače Katoliško Izobraževalno, društvo v nedeljo dne 26. novembra, popoldne' po večernicah, zanimivo zgodovinsko igro v 5 dejanjih »Črni križ pri Hrastovcu«. Igra je prirejena po istoimeniski povesti, ki je že izhajala v »Slovenskem gospodarju«. Radi tega pa, domačini kakor tudi sosedje, ne zamudite ugodne prilike in si pridite pogledat te do-i godke, podane v živi obliki na odru, o katerih ste že prej čitali v povesti. Na svidenje! Št. Janž na Vinski gori. Na Martinovo nej deljo dne 12. novembra, smo priredili prelepa igro »Revček Andrejček« z vsestransko lepim uspehom. Dvorana je bila natrpana do zadnjega kotička, igralci pa so pokazali, kaj da znajo. Izmed igralcev so najbolj odrezali: An-, drejček, Hrastar in Janez, izmed igralk pa: Marička in Ana. Ker je vprizoritev zelo ugajala in da se da tudi drugim priložnost, videti res nekaj lepega, se bo igra ponovila na Štefanovo, na kar že sedaj opozarjamo domačine kakor sosede. MM|€ S¥€liiC€. Dostop v svetišče. Radi neprestanih revolucijonarnih nemirov na Kitajskem je zgubilo znatno na veljavi tudi versko življenje. Samo še zunaj mej ogromne Kitajske, po raznih otokih Južnega morja, v kolikor je tamošnje prebivalstvo budistično, in predvsem na polutoku Bengalen, se gib Človeka torej, ki bi bolj motil razpoloženje, kakor Padovka, res ni!--- Stari Grčar mi ni šel iz misli. Kaj je le počel ves dan? Če bi mu saj dovolili, da bi na dvorišču cepil drva. Boltežar je menil, da tisti, ki so v preiskovalnem zaporu, ne smejo delati. Potem je za Grčarja desetkrat slabo. Pregovoril sem Boltežarja, naj gre z menoj, da obiščeva Grčarja. Spočetka ni hotel, z ljudmi od sodnije ni hotel imeti nobenega opravka več. Nazadnje pa se je le peljal z menoj v mesto, in po oklevanjih sem in tja sva z nekaterimi formalnostmi dobila dovoljenje, da smeva govoriti z Grčarjem deset minut. Stari mož je sedel v svoji celici za majhno mizo. Pogledal naju je nezaveden, kakor dva tujca. »Grčar,« je rekel Boltežar, »obiskat sva vas prišla. Ali ste še zdravi?« Grčar je strmel v naju in blebetal nerazumljive besede. »Vprašam, če ste še zdravi?« ne konec je — konec —,« je za- »Ne sopihal. »Kaj pa delate ves dan?« »Prav nič — nič — takole sedim tu.« »Ali vas večkrat zaslišujejo?« »Večkrat — in — in vselej zelo — zelo dolgo — enkrat sem že izgubil zavest pri tem —« »Taki razgovori niso dovoljeni,« naju je posvaril paznik, ki je nadzoroval najin obisk. »Ali je pri zasliševanju prišlo kaj na dan?« »Taka vprašanja niso dovoljena!« »Gospod sodnik pravi, da sem bil jaz, ki je Bianko —« Stari mož je zastokal. »Grčar, ali ste vi —? Ali si nočete olajšati srca? Poglejte, od doma prihajava.« Ne da bi odgovoril, je začel žalostno jokati. »Če bi le smel od tod — v gozd —« Lomil je svoje roke, ki so bile od težkega dela vse obrezane. Sedaj so bile bele in ovenele. »Vun — vun — v gozd!« Letalo napadeno od —< kač. Na poletu iz Salmoa" v Wau na Novi Gui« neji v Tihem Oceanu je doživel pilot nekaj prav posebnega. Kmalu za tem, ko se je bil dvignil v zrak, je ču-i til, da se nekaj giblje prav tik njega. Ko se je ozrl, je zapazil gla-< vo ogromne črne kače. Da bi se bil vrnil ter pristal, je bilo nemogoče, ker med skalovjem je bil pristanek iz-kjučen. Letalec je po-! grabil ključ za odvija-" nje vijakov in je lopnil z njim golazen po glavi. V tem trenutku so se pojavile iz razn nih drugih smeri y aeroplanu 3 kače. Nad-i človeško premagovanje je bilo potrebno, da je ljejo budisti po podedovanih verskih predpisih. Tamkaj še živi zelo mnogo Kitajcev v izobilju ter dostojanstvu. Ti ljudje še lahko tudi danes prinašajo bogate darove svojim bogovom. Pisec naslednjih vrst je spoznal v Pi-nangu kitajskega svečenika, ki mu je obljubil, da ga bo vzel seboj, ko bo šel vršit službo v svetišče. Drugovercem je namreč prepovedano, prestopiti prag budističnega templa. Med palmami, kaki dve uri od Pinanga, prav ob robu džungle, se dviga na višini slovito kačje svetišče, ki spada med najbolj znamenite stavbe vzhodne Azije. Pred in v templu. Daleč naokrog ni bilo videti žive duše, samo ob kamenitih vratih svete zgradbe je bilo vse polno razcapanih beračev, ki so vpili iz polnih grl. Bili so gobavci, katerim prepoveduje budistična vera, da bi bili v svetišču skupaj z drugimi verniki. Njihovo zatočišče je bližina templa, v katerega pa ne smejo. Tamkaj životarijo od miloščine in čakajo v molitvah, da bi jim njihovo božanstvo Buda podaril zopet ljubo zdravje, — Stopila sva v prostor, v katerem je vladal kletni hlad. Moj spremljevalec je bil tih. Prvi pogled v svetišče me je razočaral. Pričakoval sem nekaj izrednega, a nisem mogel izslediti prav ničesar posebnega. Okrogla dvorana brez vsakih okraskov. Mrtvi, nelepi kipi brez umetniškega okusa na podstavkih. Presenečenje. Iz glavne dvorane me je popeljal Kitajec po kamenitem hodniku do skrivnostnih vrat. Spremljevalec me je prijel za roko in me vodil skozi vrata. V eni roki je držal svetilko in je korakal naprej. Pot je vodila od ene stopnice do druge. Že sem mislil, da me je zvabil Kitajec v past, ko sva po teku dobre % ure prikorakala na konec zaduhlega hodnika. Kar sem pa sedaj zagledal v polni solnčni-svetlobi, je presegalo daleč moje pričakovanje. Znašel sem se v ogromnem prostoru, ki je bil oprem- ljen z vsemi vzhodnimi dragocenostmi. Tukaj so stali mogočni Budovi kipi, osvitljeni od svetilk. Ko sem prestavil pogled od božanstvenih kipov na zemljo, me je spreletela groza po celem telesu. Na stotine zelenih kač je lazilo po tleh. Že sem hotel pobegniti pred golaznijo, ko me prime spremljevalec za roko in mi prične razlagati, da naj se le pomirim. Kače so presvete, da bi se — spozabile nad človekom. Zelene kače, o kojih svetosti so prepričani Kitajci, imajo posebne lastnosti, s katerimi jih je odlikoval Buda. Svete kače, ki spravljajo v nasprotju z drugimi žive mladiče na svet, zapustijo vsak večer svetišče, a se zjutraj zopet povrnejo. Ker živali človeku niso nevarne, ji iskati tozadevni vzrok v dejstvu, da so se po dolgem bivanju v templu povsem navadile na ljudi, ki jih tudi preživljajo. Slednjič me je popeljal svečenik pred ogromen zaboj, v katerem hranijo pod steklom orjaško kačo, ki bi naj bila stara 500 let. Duhovnik je trdil, da je ca kača že gotovo požrla 1000 ljudi. Pre-dno so Angleži odločno prepovedali človeške žrtve, so hranili to pošast z — ljudmi. Na moje vprašanje, kaj da sedaj dajejo kači, mi je odgovoril: »Vsak mesec enega koštruna in enega teleta.« Krmljenje orjaške kače tvori poseben svečan obred, kateremu prisostvujejo vsi duhovniki svetišča in opravljajo posebne ter dolgotrajne molitve, da zver boljše prebavlja. Nato se je odstranil moj dosedanji spremljevalec in me je predal drugemu duhovniku, ki me je odvedel iz kačjega templa po bogznaj koliko hodnikih na prosto. Slovenjuradec. (Naše štajerske planine.) Z vsem vznešenjem in mladostno ljubeznijo sem opisoval nekoč slovenjgraški okraj, občudoval tiho mogočnost doline ob Dravi ter temnega Pohorja in se ogreval za planinsko domačnost gornjegrajskega okraja. Mrzla stvarnost življenja mi je vendar velevala seliti se iz okraja v okraj. In našel sem mogoče marsikje večjo lepoto narave in večjo živahnost življenja in vedrino, in pozabil bi bil že skoraj v svoji mladostni lahkomiselnosti na resnost in veličastje štajerskih planin. Slučaj je vendar hotel, da sem se po dolgih letih, dokaj odtujen vrnil v metropolo naših štajerskih planin, v Slovenjgradec. Nisem našel več tega, kar sem nekoč ljubil in občudoval. Toda našel sem resne in zveste ter z vso dušo v zemlji zasidrane gospodarje in našel sem ob prelestni jeseni tudi nekadnje sanje svoje. Ob zasneženi beli Urški gori, ob živahnem, planinskem Razboru ter v prelestju pestrih, solnčnih bukovih logov Mislinjske in Šaleške doline. Nedelja je. Oopoldne. Toplo jesensko solnce lije na Urško goro in na pogorja, vsa zakopana v belem snegu ter ogreva v vsej pestrosti tiho zasanjano Mislinjsko dolino. Sprehajam se ob kolodvoru ter čakam na vlak. Drug za drugim zazvonijo opoldanski zvonovi, ubrani zvon v mostu, zamolkli in mogočni v Starem trgu ter mladostno-vedri na Holmcu, in zdi se mi, ko odhajam, ko vstopam v vlak, da sem izgubil nekaj neizrec-no lepega, dobrega in dragega, kar se ne povrne nikdar več. F. Wernig. Sv. Trojica v Slov. goricah. Žalostno so zapeli dne 10 t. m. naši trojiški zvonovi. Naznanjali so iz visokih lin, da nas je za vedno zapustila naša sofaranka posestnica Terezija Holc. To leto ji je pač prineslo samo trpljenje in neizprosno bolezen. A ona ni "obupala! V molitvi je iskala tolažbe, rožni venec ji je bil zvest tovariš dolgih 71 let. Preko 40 let je bila v družbi III. reda. Njene hčerke so ji lajšale zadnje dni življenja s tolažilnimi bese dami in iskale za njo pomoči pri zdravnikih, a zaman! Bela žena je zamahnila s svojo koščeno roko in z ostro koso prerezala zadnjo nitko. Življenje je ugasnilo mirno, kakor bi se utrnila sveča. Kako je bila priljubljena, pilot premagal strah in se sipustil srečno na cilju v Wau na tla. Po pristanku so ugotovili, da so bile njegove grozne spremljevalke velike, a povsem nestrupene in nenevarne kače. V noči pred poletom je deževalo in so zlezle kače v pokrit aeroplan na letališču. Iskalci zdravila proti revmatizmu. Iz Londona je na potu v Indijo štiričlanska ekspedicija. Četvo-rica hoče poiskati rastlino, koje sok tvori edino uspešno zdravilo proti revmatizmu. Eks-pediciji načeljuje Friderik Ramshaw, ki je Indijo že prepotoval in je naletel na to redko rastlino na Nilgeri pobočju v. južni Indiji. Stala sva pred njim molče in ganjena. Stari mož je dvignil glavo. »Ali nisem stari Grčar? Ali morebiti sploh nisem Grčar?« Gledal naju je z blodpimi očmi. »Stari Grčar ste, seveda ste!« »Starega Grčarja pa vendar ljudje poznajo. Zakaj so ga torej dali zapreti?« Zastokal je. »Gospod sodnik pravi — da sem iaz storil tisto!« Bil je shujšan in slab. Vprašal sem paznika, če je dovoljeno, storiti kaj za Grčarja, da se mu izboljša hrana. Rekel je: »Dokler je še v preiskovalnem zaporu, lahko; pojdite v pisarno.« »Če bi mi hoteli darovati malo tobaka za žvečenje in njuhanje, bi mi storili dobroto.« Obljubil sem mu. Deset minut je hitro poteklo. Grčar je še vprašal: »Kako — kako pa je kaj doma?« »Po navadi.« »Vse — vse že lepo zeleno?« »Vse, Grčar.« Tedaj je začel kričati. »Z vama pojdem! Z vama pojdem!« Paznik naju je potisnil skozi vrata. Ključavnica je zaškripala; slišala sva, kako je stari Grčar kričal, ko sva bila že na koncu dolgega hodnika. Prišel je maj. Drevje v vrtu cvete. Vsak večer stojim pred termometrom in se bojim, da pridejo sredozimci in uničijo to preljubo krasoto; da, tudi ponoči večkrat vstanem in pogledam, kako bo z vremenom. Zaman si tudi ubijam glavo, kako bi iznašel kaj, kar bi varovalo cvetje pred mrazom v maju. Za te lepe bele zvezdice zunaj po drevju me res prav na dnu srca skrbi. »O, kaj sadje!« pravi Boltežar, »da bi le vedel, kako naj preženem te preklicane miši s svo- smo imeli priliko videti vsi, saj so ljudje prihiteli od blizu in daleč, da so to skrbno mater in dobro krščansko ženo spremljali na zadnji poti. Imela je pač vedno odprte roke in odprto srce za trpečega brata in majhne otroke. Zato so ji otroci okrasili mrtvaški o-der z zadnjimi jesenskimi krizantemami, s solzami v očeh in z bridko zavestjo, da jim je ljubeča krušna dobrotnica zaspala za večno. Ob odprtem grobu, kakor tudi po maši za-dušnici, so ji naši domači pevci zapeli prekrasne žalostinke v slovo. Zaslužila si je vse to, ker so njene tri hčere bile dolgoletne cerkvene pevke. Ganljive besede dušnega pastirja, voditelja III. reda, preč. g. p. Ludvika, so ganile navzoče do solz. Obe zastavi, ena s podobo sv. Frančiška, druga s podobo svete Ane, sta se nagnili v jamo in tako zadnjič pozdravili rajno. Naj počiva v miru njeno telo, njen duh pa bo ostal vedno med nami. Sv. Trojica v Slov. goricah. Poljske pridelke smo že spravili pod streho, le naši listnjakl so še prazni. Bog daj, da bi se vreme spremenilo, kajti listja izpod snega ne moremo grabiti. Upajmo, da bo nam ljubi Bog tudi letos podelil vsaj nekaj lepih novemberskih dni! Toda mnogo hujše, kakor skrbi za listje, so skrbi za denar, da bi poravnali naraščajoče davke. Svote so visoke, pri mnogoterem višje, kakor prošla leta. Ljudstvo jadikuje in premišljuje, kaj bi prodalo, kje dobilo denar, da bi poravnali dolg. Kaj prodati? Sadje? Letos ga ni. Poljske pridelke? Nimajo nobene cene. Vino? Ni kupcev. Živino? S čim bo pa prihodnje leto obdeloval polje? In če proda? Ali bo dobil toliko, da bo poravnal vse? Da bo plačal davek, kupil vsakdanje potrebščine, družini čevlje in obleko za zimo, ki je že pred durmi? Pa se najdejo ljudje, ki pravijo, da se kmetom dobro godi . » f Fram. Dne 3. t. m. smo na zadnji poti iz Morja spremljali Marijo Vrečko rojeno Kraut; bila je stalna naročnica »Slovenskega gospodarja« in je morala še ne 33 let stara zapustiti svojega moža. Dne 12. novembra pa smo položili v grob Štefana Laha, ki je bil starosta naših mizarjev in soustanovitelj gasilnega društva v Framu. Naj počivata v miru! — Na Martinovo nedeljo sta se poročila Franc Podkrižnik, posestnik od Sv. Venčesla, ter Ana Potočnik iz Loke. Bog daj srečo! J Sv. Boliank v Slov. goricah. Tužno in žalostno so zapeli naši zvonovi in njih glas je šel tja do hiše žalosti, kjer je ležalo na mrtvaškem odru truplo blagega krščanskega mladeniča Bolfanka Frasa, kateremu je neizprosna jetika pretrgala nit življenja. Pok>jnik je bil star 38 let. Bil je dolga leta naročnik \ »Slovenskega gospodarja«, vnet državljan, po-I leg tega pa tudi ni nikoli pozabil na svoje i verske dolžnosti. Dobro je vedel, da kr.I bc-■ lezrti, katera ga je zahrbtno napadala, ne bo prej odnehala, dokler ne ugrabi svoje žrtve, j Počivaj, dragi, mirno v svojem preranemgrc i bu, naj Ti bo lahka slovenska žemljica, katero si ljubil vse življenje. Da si bil priljubljen pri sovaščanih, nam je svedočil dolgi sprevod, ko smo Te spremljali na Tvoji zadnji poti. Tam gori pa, dragi Bolfank, kjer se nahajaš, zdaj prosi za nas, ki gremo Tvojo pot! Sv. Andraž v Slov. goricah. V nedeljo dne 5. t. m., je obhajala družina Petrovičeva v Hvaletincih svojo družinsko slavnost. Ob navzočnosti domačega g. župnika se je cela družina posvetila božjemu Srcu Jezusovemu. Pač srečna vas Hvaletinci, kjer so se že skoraj vse družine posvetile Srcu Jez. Naj se razlije iz božjega Srca obilen božji blagoslov na njegove častilce! — Neznani uzmoviči so" obiskali hišo posestnikov Ignaca in Marjete Kocmut. Odnesli so iz svinjaka 8 do 10 tednov staro prase. Predrzni tatinski nasilneži so svojo žrtev zaklali, želodec in čreva razmetali po gnojišču. Ta slučaj je že tretji pri tej družini. Prvič je odnesel tat iz kurnika vse kokoši. Dru- NE ZAMUDITE LEPE PRILIKE! Do Novega leta se dobijo v Cirilovih knjigarnah po zelo znižani ceni i krasne povesti: »A njega ni . . .« (i2 Din), »Pravica in usmiljenje« (7 Din). »Kraljica Estera« (12 Din), »S strelo in plinom« (7 Din), Kdor pa kupi vse 4 knjige naenkrat, jih dobi za 32 Din. Ne zamudite ugodne prilike in se za dolge zimske večere oskrbite z dobrim čtivom! gič je prekopal streho pri glavnih vratih in je odnesel precej moke in poldrugi liter vina. Tretjikrat pa se je spravil tat na malo prase. Orožniki od Sv. Lovrenca vodijo preiskavo in upamo, da se bo roki pravice posrečilo priti na sled temu predrznežu in ga primerno kaznovati. — Tatvin pa še ni konec. Tat je obiska". precej oddaljene Derbetince in potrkal na okence kurnika pri posestnici Elizabeti Šamperl. Ko so domači po dokončanem delu šli k južini, je prijatelj kurje pečenke odnesel precej kokoši. Škoda, ki jo oba posestnika trpita, znaša okoli 500 Din. Sv. Andraž v Slov. goricah. Komaj smo preživeli dneve poletja in prišli v dobo jeseni, že se nam je vtihotapila prezgodnja in nepričakovana zima s snegom. Kmet pa žalostno gleda v bodočnost. Jesenski pridelki, kakor repa, pesa in zelje, so po nekaterih krajih še na polju. Večina posestnikov nima drv in ne stelje. Upamo, da nam bo prezgodnja zima vendar še prinesla lepe solnčne dni! — Poleg vremena nam dela velike težave kriza, ki je kruto zagospodarila pri vseh stanovih, zlasti pri kmetu. Kje naj dobi v sedanjih časih srednji posestnik, ki ima kakih 10 do 12 oralov zemlje, denar za 500 do 800 Din davka? In recimo, da ima kmet posestvo, ki meri do 30 oralov zemlje, pa mora skrbeti za družino in popravljati gospodarska orodja, kje naj dobi 3000 do 4000 Din za davke? Veliko je že prodanih posestev in veliko še jih bo. Vedno se slišijo glasovi: bim-bom, tvojo posestvo prodal bom. — Občinska cesta, ki pelje skozi Rjavce proti banovinski cesti proti Dobravi, je deloma v tako slabem stanju, da je promet nemogoč. Po drugih občinskih cestah se je vršil kuluk redno dvakrat na leto, a na tem delu pa nič. Prosimo pristojne činitelje, da' pregledajo ta kos ceste in da nekaj ukrenejo. Letos je prepozno. Upamo pa, da se skrajno zanemarjena cesta drugo leto popravi. — Ni dolgo, odkar nas je zapustil vrli mož, priden faran Matija Kostanjevec. Ta blagi faran je bil mož, kakršnih je malo v naši fari. Mogočni temelji naše fare izginjajo, zadovoljivega nadomestila pa žalibog ni! Drugič več. Gornja Radgona. Dne 12. t. m. nas je nenadoma zapustila vsem dobro znana Terezija Jurkovič brez daljše in mučne bolezni v starosti polnih 82 let. Pokojnica je bila sestra jili polj. To je mnogo bolj važno. Topel in suh maj j°e grdoba.«-- Tim pa kuje pesmi. Pred kratkim mi je prinesel moder zvežčič in rekel, med tem ko je malo zardel, naj bom vendar tako prijazen in preberem, če so pesmi kaj vredne. Ne more drugače, mora delati pesmi. »Je že tako v meni.« Bile so to pesmi z navadnimi pomladanskimi rimami; le ena sama rima mi je bila všeč. In pa lepa kitica: In ko bi bil lakaj, zasnubil bi te maja; v življenju prav do kraja le tebi sami bom strežaj. Rimo in kitico sem pohvalil; sicer pa sem mu svetoval, naj dela pesmi na tihem' in sam zase. Te besede mi je zameril in čez teden dni mi je zmagoslavno pokazal eno svojih pesmi, ki je bila natisnjena v neznatnem lističu s 500 naročniki. Pod njo je stalo njegovo ime: Maks Tim; poleg tega je bil naveden tudi naš kraj, da ne bo nihče dvomil, kje je pesem doma. Padovki je skoraj zaprlo sapo, ko je brala, in tri dni si ni upala reči Timu nobene predrzne besede. Boltežar pa je vzkipel. »Ta — ta strežaj se vedno bolj napihuje; sedaj se je dal natisniti že v list!« »Seveda, gospod Boltežar, genij je svoboden, pa če bi bil vkovan v verige.« »Taka čenčarija! Metulji naj bodo leteče cvetlice, cvetlice pa prirastli metulji?« »Misel ni tako slaba.« »Vi mu vedno pripomorete.« »Rekel sem vam že, gospod Boltežar: kot pesnik me moj služabnik nič ne briga. Saj veste — Ezop je bil suženj.« »V uho me piši, ta vaš Ezop! Nepridiprav meri le proti ,Grozdu'.« »Prehitite ga vendar!« »Kako?« Tamkaj jo gojijo indijski svečeniki. Kljub vsemu prizadevanju se mu dosedaj ni posrečilo, da bi bil rastlino ali vsaj njeno seme spravil iz Indije v Evropo. Tokratni raziskovalci so trdili pred odhodom zastopnikom časopisja, da je njihova ekspedicija dobro pripravljena ter preskrbljena z vsem potrebnim. Trdno so u-verjeni, da se bodo polastili zdravila in bodo postali kmalu po po-vratku — milijonarji! Najboljša nemška krava - mlekarica. Na letošnji poljedelski razstavi v Berlinu je dobila prvo darilo krava, ki je dala v 305 dneh 15.000 kg mleka. Ista žival je dala naj- pokojnega prošta g. Martina Jurkoviča v Ptuju in je preživela tudi nad 50 let v Mariboru, jned tem v službi kuharice nad 35 let pri g. kanoniku dr. J. Pajeku. Na stara leta se je preselila k svojim sorodnikom v Gornjo Radgono ter se vdana v voljo božjo pripravljala za večnost Bila je splošno priljubljena in spoštovana, kar je pričal njen pogreb, spremljan od treh gg. duhovnikov in mogoštevilnih sotovarišic Marijine družbe in ostalih vernikov. Dasiravno nas je zapustila v pozni jeseni, bila je obsuta s prekrasnim cvetjem na mrtvaškem odru ter okrašen njen deviški grob. Radenci. Gasilska četa Slatina-Radenci priredi v nedeljo dne 26. t. m., v dvorani g. Mar-šeka v Radencih, popoldne ob 5. uri, dve zabavni igri: »Pogodba« in »Stražar in postopač«. ¡Vabljeni so vsi od blizu in daleč! Sv. Jurij ob Ščavnici. Prostovoljno gasilno društvo v Slaptincih je za desetletnico svojega obstoja zamenjalo svojo staro ročno briz-galno, ki je datirala še iz leta 1856, z novo av-tobrizgalno. To je pač lepo priznanje našim vrlim gasilcem in znak njihovega živahnega dela v društvu. Radi tega tudi priredi društvo v nedeljo dne 26. novembra v Pergerjevi dvorani pri Sv. Juriju ob Ščavnici igra »Najboljši je gasilec« ter burko »Poštna skrivnost ali začarano pismo«. Pridite vsi! Ne bom Vam žal. — Odbor. ,t Marija Snežna. Po velikem fantovskem taboru dne 20. avgusta t. 1. smo se pri nas v drugič spomnili največjega svetovnega dogodka, ki se je odigral pred 1900 leti na gori Kalva-riji, ko smo dne 12. t. m. slovesno blagoslovili na Zaverniku veliki prenovljeni poljski križ na posestvu pokojnega g. župnika Jož. Mlas-ka, ki pa je sedaj last vsakokratnega gospoda kaplana. Blagoslovil je križ ob asistenci g. kaplana vlč. g, župnik Srečko Vršič, ki je v izbranem govoru navduševal številno množico, ki je prisostvovala blagoslovitvi, za veliko znamenje sv. križ, ki je pred 1900 leti prinesel človeškemu rodu odrešenje. Na večerji, ki se je potem vršila v dobri krščanski hiši pri Sokovih, so zbrani gostje nabrali 100 Din za novo bogoslovje v Mariboru. Dobri Bog tisočero povrni dobrim Sokovim, vsem, ki so kaj pripomogli k prenovitvi in blagoslovitvi tega To, draga Ti moja, si vtisni v spomin, da manufaktura Valentin Hladin bogato zalogo vseh vrst blaga za Tebe in vsako pripravljeno ima. Čuj, stopi tja v Celje in vse si oglej: To bo veselje. Še drugim povej! Manufaktura Valentin Hladin, Celic, i i Prešernova ulica 14 □□□□HHHHHHraHHEHH križa ter vsem darovalcem za novo bogoslovje. Bog plačaj! Teharje. V nedeljo dne 12. t. m. smo slavili na Teharjih dva ¿Ufeileja: 19001etnico smrti Odrešenikove in 251etnico posveččiija župne cerkve sv. Martina. Obeh jubilejev se je udeležil prevzvišmi naš vladika g. dr. Ivan Jožef Tomažič in 25 gg. duhovnikov. V nedeljo zjutraj je bilo skupno sv. obhajilo faranov. Slovesen škofov sprejem se je vršil ob 9. uri dopoldne z naslednjimi pozdravi: V imenu občinskega odbora je pozdravil Prevzvišenega g. župan Cajhen; v imenu fantovske Marijine družbe, Apostolstva mož in fantov in župnijskega odbora g. Joško Oberžan; v imenu dekliške Marijine družbe Pepca Gorišek; v imenu gasilskega društva g. predsednik Bucej; v imenu obeh tovarn, ravnateljstva, uradni-štva in delavstva v Štorah pa g. major Bur-nik. Nato se je podala procesija v svetišče, kjer nam je g. škof blagoslovil prapor Apost. mož in fantov. Sledila je pridiga in slovesna sv. maša. Po sv. maši je prevzvišeni g. škof posvetil celo župnijo presv. Srcu Jezusovemu. Tako sta bila proslavljena dva važna jubileja. Predvsem se imamo zahvaliti Bogu za ugodno vreme. Iskrena zahvala tudi vsem udeležencem iz sosednih župnij, ki so se kljub slabemu potu v tako obilnem številu udeležili naše proslave. Svetine pri Celju. Dne 29. oktobra je tukaj nenadoma umrla vrla slovenska mati in gos- podinja Julijana Klinar, stara 74 let, po doma-i če Turinova mati. Šla je za svojim možem, do-i brim Andrejcem, s katerim sta dolgo vzorno gospodarila na splošno znanem Turinovem po-< sestvu. Velika množina znancev in prijateljev je počastila rajno na njenem zadnjem zemeljn skem potu. Počivaj krščanska mati v večnem miru! Sv. Ema pri Pristavi. Dne 30. oktobra t h je bil za šentemsko župnijo dan veselja ia za-> dovoljnosti. Umeščen je bil novi župnik, c. g. Martin čepin, ob asistenci sosednjih duhovni-: kov. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba vernega ljudstva zelo velika. Umestil je novega župnika preč. g. Franc Korošec, častmi kanonik in dekan od Sv. Križa pri Slatini Slavnostno pridigo je govoril g. Leopold Ko-lene, župnik pri Sv. Vidu. Naj bi bilo delo našega novega g. župnika od Boga blagoslovi ljeno! Sv. Rupert nad Laškim. V Mačkovcu je dne 20. oktobra po kratki in hudi bolezni zaspala v Gospodu Marija Gril v 48. letu svoje starostL Nekaj let je bila samična gospodinja v prijas-neni, skritem Malem dolu, pozneje pa je posestvo prepustila svciji mlajši sestri Zefki, po-: ročeni Horjak. Rajna Micika je bila dekle izredne dušne kreposti, imela je moškega duha za vse dobro, lepo in plemenito. Dokaz spošto-i vanja, ki ga je uživala pri vseh dobrih fara-< nih, je zlasti to, da je bila nad 10 let prednica dekliške Marijine družbe in je v tej svoji slu^ žbi z vsem ognjem svoje lepe duše skrbela za lepoto hiše božje, dekliške družbe in vsakega prizadevanja za dvig krščanskega udejstvova-» nja. Zato jo je tudi na dan pogreba, v nedeljo» dne 22. oktobra, počastila malodane cela župnija s častnim spremstvom; domači župnik ji je ob odprtem grobu spregovoril zasluženo slo* vo, pevski zbor pa zapel ganljivo žalostinko. Dobra Micika, počivaj mirno v Gospodu! — Trda nam je bila že od nekdaj usoda v naših hrihih, a sedaj smo prijadrali, ali bolje: so nas porinili v še večje težave. Razsežna župnija Sv. Rupert je sedaj razdeljena na tri občine: Svetina je prideljena Teharjem, Sv. Peter in Malabreza občini Marija Gradec, in stari Sv. Rupert se je moral ukloniti mlademu Sv. Le* nartu. Razven par oseb, ki so imele pri tej razdelitvi odločilno besedo, ni noben Rupert* čan zadovoljen s to preuredbo; najbolj pa smoi več v enem dnevu 61 l mleka. OvCta volna »Kluft« 10 dkg . . . Din 13.— skoraj neraztrgljiva, za nogavice in sokne. »Gelbschild« 10 dkg . . . Din 18.— mehka in izdatna, za sviterje in jopice. »Friesia« 5 dkg . . . Din 10.— v vseh barvah, pripravna za čepice in bluze. »Partijska volna« 5 dkg . . . Din 5 — ostanki zelo poceni. C. Diidefeldf Maribor Gosposka ulica 4. »No, oženite se mu pred nosom, ali pa tudi vi začnite delati pesmi!« »Nimam časa za take neumnosti; pameten človek sem —« »Srčno vam čestitam!« »Čemu?« »Srčno' vam čestitam, ker ne znate delati pesmi!« »A tako! No, veste kaj, tako kakor ta vinjeni lakaj bi tudi lahko jaz! Toda nekaj se mora zgoditi — mora se zgoditi!« In zgodilo se je. Boltežar je razposlal vabila s to-le vsebino: »Dejstvo, da je novorojeni kenguru res tako velik kakor rjavi hrošč, mi daje povod, da v soboto zvečer, 17. maja, od 7. ure dalje postrežem v stari gozdarski hiši z bowlo, na katero Vaše blagorodje udano vabim. Naprošeni pa ste, da boste v tej hiši imeli cvetlico za cvetlico, metulja za metulja, narobe pa kvečjemu po 15. kozarcu.« Slikar Čresnik se je temu vabilu baje nasmejal do solz. Rekel je, da rad plača celo premoženje, če bi se mu posrečilo ujeti mladega kenguruja in ga malo opiti, da bi ga lahko naslikal za svojo zbirko. To bi celo »Vinjenega lakaja« zasenčilo. Vselej, kadarkoli se jezim nad slikarjem Čresnikom, se mi ta jeza izkadi, ker je fant tak veseljak. Enajsto poglavje. Botanika. — O mukah ljubosumnosti. — Majski praznik. — Nenavadna pot proti domu. Pokrajina je vsa v cvetju. V vseh gnezdeciH mladiči. Stari z bilkami v kljunih ali pa s krmo. Redkeje kakor pred tedni slišiš grlenje, le često-krat med vejami zasanjano gostolenje, ki se glasi kakor pesem uspavanka. Konec maja. Vsepovsod vidiš veliko razposajenost. Zajci se opotekajo po visoki, zeleni rži in so tako debeli, da jih bo razneslo; da bi v tem, za lov pre-t povedanem času dirjali, jim ne pride na misel, Udarjeni mi, ki smo prišli v Sv. Lenart. Sedaj imamo na sedež nove občine »samo« dve in pol ure daleč, po samih goščah in kozjih potih. Nobena cesta in sploh noben promet nas ne ¡veže s Sv. Lenartom. Zato si bomo skušali postavnim potom pomagati. Stiske nas letos kar obiskujejo, v zadnjem času pa naravnost du-Sijo. Mokrotno vreme nam je vzelo sadje, kar ga je bilo; grozdje, v avgustu po toči večinoma uničeno, še ob Vseh svetnikih ni bilo ne mehko, ne zrelo.. Že trikratni sneg nam je zaprl njive, da ne moremo spraviti korenja in ¡repe, in gozdove, da ni mogoče dobiti stelje in in 450.—, razpošilja: Alojzij Gniušek, Maribor, Glavni trg 6. 1125 Naše cene vam priporočajo obisk naših trgovin. Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer, Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov. Stalna zamenjava buč-nic in solnčnic. 924 Sprejmem pridnega, zvestega, hišnega hlapca h konjepi. Predstava osebna. Naslov v upravi lista. 11« Služkinjo v pomoč kmetski gospodinji, čeravno z enim otrokom, spr.ejmem takoj. Ponudbe pod »Služkinja« na upravo lista. 1159 Preda se lepo posestvo, % ure od Ptuja, poslo-pj ezidano, 5 oralov rodovitne zemlje, travnik in gozd, zraven šole, cerkve in trgovine. Martin Rodošek, Selo, Ptuj. 1153 Vajenca sprejmem takoj. Franc Korošec, čevljarski mojster, Dragotinci 15, Sv. Jurij ob Ščavnici. 1152 Kupim posestvo do treh oralov. Proti takojšnjemu plačilu. Naslov v upravi lista. 1148 Radi smrti moje žene dam otroke za svoje. — Rudi Franc, Limbuš št. 42. 1146 Pekarna v Pesjem št. 35 sprejme vajenca. 1151 Prodam poesstvo, Zungl Rihard, Selnica ob Vrcjaški pomočnik išče službe, gre tudi proti Muri, Št. IIj v Slov. goricah. 1156 Predam večje posestvo z vinogradom. Angela Gamser, Zgornja Sv. Kungota. 1154 Auer Anka naznanjam Vam, da sem preselila trgovino klobukov v hišo slikarja Lorberja v Mariboru, Vetrinjska 5, se priporočam, dam klobuke cenejše. 1119 Kože vseh vrst divjačine kupujem. P. Semko, krznar, barvanje in strojenje kožuhovine, Maribor, Gosposka ulica 37. 1136 manjšemu plačiiu. Ha»lov v uprqvi lista. 1160 Spomnimo Vas na to, kar ste gotovo že slišali: »Karo čevlji so najboljši.« Privoščite tudi Vašim nogam enkrat dobro in zdravo obutev. Priporočamo se: 1118 Karo, Maribor, Gosposka 13. Dobro toplo zimsko blago kupite poceni pri manuiakturni veletrgovini Franc Pobovicnik, Ceffe, GOSPOSha Ulico 15. 715 od Din 7.— ftaprej od Din 9.50 naprej od Din 80.— naprej od Din 45.= naprej od Din 28.= naprej Močno flanelo za perilo Barchente za obleke Berlinski robci za ogrniti Sukno črno in modro (za Uberjackne) . . . Sukno za obleke in kostume ...... Debelo sukno za površnike po najnižji cenh Zimsko perilo zä moške, ženske in otroke p_a neverjetno nizki ceni! Ženini in neveste! Ste vabljeni, da nakupite vse potrebščine, kf jih rabite za bodoči stan, edinole pri meni, ker le takrat bode vse srečno, če bo gnezda prijetno. Zakaj je ravno pri tvrdkl Dobovičnik, Celje* tako poceni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijskih stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne pla* čnie najemnine. Ker je trgovina V stranski Gosposki ulici, mo-* ra ceneje prodajati, da z nizko ceno stranlta privabil Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perilä.-Ker ima velik promet in vsled tega vednq sveže blago. Nizke cene! Prosti ogled vseh zalog! Vljudna' postrežba! Vam jamči za dober nakup vele> trgovina Franc Dobovičnik, Celje p"«». i avske banovine Noribor Cclfc v Baslni novi palači na ogla nasproti pošle, prej JulnoSta- Oosposfte-Sloveashc isilce. fersisa hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premožen jem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. i i» a 9 ES m m m ® m s s m BS Razne zavarovalnice poslujejo v naših, krajih. Naša domača pa je: Vzajemna zavarovalnica ki ima svojo glavno pisarno v Lfnbllanl, Miklošičeva ni. 19, zastopnika pa v vsaki fari v Sloveniji. Ko svoja zavarovanja urejate, vprašajte za svet njenega zastopnika. I S m m 1 s S 1 BE S S i s g s s s s 1 s s Rf Kdor v „Slov. gospodarju" oglašuje, uspeha gotovo se raduje! Zdravljenje po naravnem orth. meh. potu brez operacije, brez bolečin, brez motenja poklica, samo z uporabo mojega avstrijskega patenta je mogoče. Brezplačno neobvezno predvajanje vršim osebno v sledečih krajih: Spielield-Strass: v hiši gostilna Kaschl in Spielfeld: četrtek dne 7. dec., od 8. do 2. ure. Radgona: v hiši hotela »Kaiser von Oester-reich«, petek, dne 8. dec., od 8. do 2. ure. Ena mi dnevno doposlanih zahval: V moje veselje lahko potrdim, da je po uporabi Streifenederjevega patenta moja že več let stara kila popolnoma izginila. Noben na kili trpeči naj ne zamudi to idealno iznajdbo uporabiti. Učinek je naravnost čudovit, ker sem že 65 let star. Uporaba ni povzročila nobenih težkoč ali delanezmožnosti. — Miha Majcenovič. — Pobrežje pri Mariboru, 20. maja 1933. — Potrjeno od občinskega urada. Dajte si dopostati mo:o pojasnilno ilusirovano brošuro proti dopo-iiljatvi dyojne pisemsko poštnine neobvezno in brezplačno Pozor pred ponaredbami! F.&.StreifenedBrFurstenfeldM bel Miinchen ^ MO MS Mili POLI \ je najvažnejše vprašanje: kje vzrok? Na vsak način je zelo dobro, ako imamo vedno pri rokah kako lekarniško zanesljivo domače sredstvo, kot je pravi Fellerjev Elsafluid, ki se že nad 36 let rabi za nego telesa in za obrambo proti obolenjem, pri revmatičnih boleznih, prehladu, za masažo, pri trganju v sklepih, bolečinah v križu, v obrazu in po vsem telesu. Fellerjev Elsafluid se dobi v lekarnah in zadevnih trgovinah po Din 6.—, 9.— in 26.0. Po pošti najmanj 1 zavoj (9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici) Din 58._ dva taka zavoja Din 102.— pri lekarnarju Evgen V. Fellerju, Stu-bica Donja, Elsatrg 341 Savska ban.). Odobr. od Min. soc po!, i nar. zdr. Sp. br. 509 od 24. III. 1932. Zapomnite! Elsafluid ostane Elsailuid! Opvipmfjp in druge kože od divjačine ku-i puje po najvišji ceni: I. Ratej Slovenska Bistrica. 1084 Zimske suknje gotove obleke, perilo, sviterje in vsakovrstno (blago za moške in ženske obleke, kakor tudi prvovrstne podplate in usnje dobite najceneje pri 1157 FRANJO KLANJŠEK, MARIBOR J Glavni trg 21. Posestvo, obstoječe iz njiv, travnikov iM%ozda, 48 oralov, se poceni proda. Ivana Štern, Ranče nad Iločami. 1149 2000 volnenih čepic po 5 Din dobite samo v TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15. S* 1138 Najlepše zimske plašče kakor tudi blago za plašče in obleke Vam nudimo najcenejše 1137 veletrgovina TRGOVSKI DOM Maribor, Aleksandrova cesta 25. Širile „Slov. gospodarja"! Novoletno reklamo stenskih koledarjev z bloki vam najugodneje natisne Tishama sv.Cirila v Mariboru ll!lllllllllll!l!ll!lllllillllll!!!llill!l!!lll!ll^ kjer imate tudi veliko izbiro. Ne odlašajte z naročili, da jih boste pravočasno imeli! moške in deške v veliki izbiri po najnovejši modi kupite najbolje in najceneje v starozani klobučarni 1158 Ivan Bregar, HariDor Gosposka ulica 16. Tudi velika zaloga zimskih čevljev in počnov (copat) in klobučine. ^ahvaSa. Vsemogočni je poklical dne 15. novembra k sebi našega dobrega očeta JolcoJba FlorJairtSfco. posestnika, bivšega župana, cerkvenega ključarja, predsednika Okrajnega kmetijskega odbora itd. Rešil ga je težkih muk dolgotrajne bolezni, katero je blagi ata prenašal z možato potrpežljivostjo. Zahvaljujemo se vsem, ki so rajnega obiskovali med boleznijo in m lajšali bolečine. Prav posebej se zahvaljujemo dekanu in nadžupniku Sagaju in kaplanu ter voditelju pogreba Čokiu za večkratni obisk in podelitev sv. zakramentov, dr. Wankmullrjeu iz Maribora za zdravniško pomoč, vsem gg. duhovnikom, učiteljstvu s šolsko deco, bivšim županom, požarnikom, pevcem, sosedom in znancem za spremstvo na zadnji poti. Osobito se še zahvaljujemo g. dekanu za poslovilni govor, bivšemu oblastnemu in okrajnemu predsedniku dr. Leskovarju, bivšima poslancema Žebotu in Faležu, bivšemu občinskemu svetniku Ivanu-«Lorberju in bivšemu načelniku Okrajnega zastopa Lipovšeku, zastopnikoma cestnega odbora Ko-kolu in Prelesaiku, zastopnikom ptujske tehnične sekcije in orožniški deputaciji. Hvala vsem domačinom ter udeležencem od blizu in daleč! Priporočamo blagopokojnega ateka v molitev in spomin! Sv. Miklavž pri Hočah, dne 17. novembra 1933. Žalujoči otroci in ostali sorodniki. llill!l!l!llllll!l!ll!llllllllllllllllllllll regislrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kroljo Petro ceste in Vodnikove ulice Sprejema hranilne vloge in |ih .•. ■•. obrastnje najbolje. .-. Denar je pri nfei naložen po-.. polnoma varno. .'. .v Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov - posestnikov z vsem svojim pre-v .*. mož eni em! v Tiskar: Tiskarna sv. Cirila .v Mariboru, predstavnik Albin Ilrov.atin v Mariboru. « Urednik: Januš Goleč, novinar x Mariboru, Izdajatelj: Tiskarna ME. .CUlla, predstavnik: Franc Ilrastell v Mariboru.