st. 60 ; mm mm i wmm bhaja, izvrcmS pondeljek. vsak dan ijutraj. ▲silfcega IL 20. L nadstropje Dopisi na] se pisnu se ne sprejemajo, rokepial se ne Anton Gerbec. — Lastnik tiskarna Ed snaia za mese L 7.—, 3 mesece L 19.y Za inozemstvo mesečno 4 lire reč. — a ta Uprave & Posamezna Številka 20 cent. UMIt XLVUI Posamezne itevilke v Trstu is okolici po 20 cent*— Oflasi se računa}* * Ufokosti ene kolone (72 aun.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent ounrtnic« zahvale, poslanice In vabila po L t.—, oglasi denarnih zavodov mm po 12 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije ae pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv, Frančiška Asiikega Štev. 90, L nadstropje. — Telefon aredalitva in uprave 11-57. Pouina polemika Radi aretacije Serratija, ravnatelja glavnega social stičnega glasila «Avantija», in njegovih sourednikov se je razvila med raznimi italijanskimi listi zanimiva in poučna razprava o vprašanju, ali je bil ta ukrep umesten, ozroma upravičen ali ne. Milanski «Corriere della Sera» je presojal to aretacjo bolj s politične strani, milanska «Stampa» pa z juristične. *Corriere» vidi v nesposobnosti vlad: zadnjega desetletja, posebno- pa v povojni dobi, vzrok, da so stranke, ki so se postavile izven zakona, megle dan na dan ogrožati državo ter predstavnikom državne oblasti. narinjati svejo voljo. To da je razburkalo narodno vest v toliki meri, da se je vse presojalo s strastvenestjo, namesto s premislekom. Iz tega duševnega razpoloženja ljudstva bi bil Mussolini — pravi • Corriere^ — mogel črpati svojo moč,^ da bi prišel polagoma do oblasti brez turističnega ali konstitucionalnega predsodka. < Pod to bolj vihravo, nego računajočo \lado pa se moramo odreči misli na to, da b: dopuščala, da bi se javno življenje razvijalo na tistih načelih, ki določa obsta-cek vsakega civiliziranega naroda. Temeljnim pravicam in temeljnm svoboščinam bi moral biti zagotovljen obstanek v vzpostavi državne vrhovne oblasti». Na podlagi tega svojega uverjenja zahteva < Ccrriere», naj se vzpostavi zakonito stanje n dostavlja: «Činov vlade, katere zakonitost je dvomljiva, ne odobravajo tisti, ki hočejo vzpostaviti svobodno državo.» Paziti da je treba na to, da se tisti, ki so res zakr vili kak čin, ne zamenjavajo s tistimi, ki se jim le očita kaka misel aH kak namen. Istotako se ne sme '^menjavati obrairJba kake naprave z- obrambo vlade, ali kake stranke! «Stampa» piše, da se v zaSnjem času dogajajo v Italiji aretacije komunistov in socialistov. Najbolj pa da je treba obžalovati aretacijo Serratija! Vlada ni povedala, na podlagi katerega kaznivega dejanskega stanja se je izvršila ta aretacija. Njene doslej podane izjave ne zadostujejo. Govori se o zaroti proti državi ali pa o nekem manifestu moskovske tretje internaciona-le, ki da vsebuje žalitve — fašizma in fašistov ske vlade! V interesu naroda in države je — trdi «Stampa» —, da se določno pove juristični vzrok aretacije. V moderni in pravni državi se ne smejo državljani zapirati in kaznovati, ne da bi bila podana za to dejanska okolnost, ki spada pod določbe zekonat Kaj takega da se more dogajati le v policijski državi! Socialistični «Avant'» je pisal, da so vladni pravoznanci imeli že dovolj časa za proučitev pravnega vprašanja. Sedaj naj se odločijo: ali naj aretirance izpustijo, ali pa naj nemudoma pričnejo s procesom! Fašistcvsko in s tem sedaj tudi vladno glasilo, «11 Popolc d' Italia», je srdito odgovorilo na te krit:ke. Ne sme se več dogajati — pravi —, da bi kaka stranka narinjaia vladi svojo voljo. Fašistovska država da ne more dopuščati kaj takega, ne da bi država trpela škodo. «Popolo» piše doslovno: «Diktatura moža in stranke, ki sta rešila Italijo pred razsulom, bo svojega nasprotnika brezobzirno preganjala, dokler ne bo pritisnjen k tlom in obnemogel' Parlament ni bil doslej n;č drugega, nego krog požrešnikov za tropo širokeu&t-nežev in možicev, ki sc dnevno nudili ljudstvu prizor bedaste politike. Lberalna država je smešnost! Ne Facta, ne Nilti, ne Bonomi niso rešili domovine. Potreben je bil kirurg, k? je z varno roko tvegal urez.» <■ PcpoIo» pravi, da so takega kirurga imeli fašisti ter dostavlja: «Corriere» naj le dalje sanja svoje sladke sanje, fašistovsko vlado pa naj pušča na miru, da bo dalje delala po svoje! Ta polemika radi aretacije Serratija je res poučna. Priča, da ta aretacija ni razjarila samo socialiste in komuniste, marveč, da je tudi del meščanskih strank ne edebruje. «Corriere» obsoja ta ukrep vlade kot poi tično neumesten in kvarljiv, «Štampa* pa trdi, da je bil juristično neopravičen. Na koncu konca je to priznala tudi vlada sama- s tem, da je aretirance — razen enega — po par dneh zopet izpustila! Iz tega dejstva je dopuščen sklep, da za aretacijo ni bilo zadostne dejanske ju-ridične podlage. Odgovoru v «Popohi» priznavamo radi, da je rezek, odločen in samozavesten. To pa ne zadostuje, da bi bil tudi prepričljiv z oz:rom na konkretno vprašanje, ali je bila aretacija opravičena. «Popolo» se sklicuje na zasluge fašizma in njegove vlade za državo. Bodi mu priznano tudi to. Zasluge — in naj bodo še tako velike — pa ne dajajo nobeni vladi neomejeno pravico — pieno potere —, da bi si smela dovoljevati proti svojim nasprotnikom čine, ki niso vseskozi in neoporečno opravičeni v zakonih! Pred vsem pa ni dopuščeno, da bi se kaka vlada — pa naj bo še tako zaslužna — istovetila z državo. Si lahko naj-odločnejši nasprotnik kake vlade, obenem pa vendar najzvestejši sin države in svojega naroda. Tako razumevajo pojem svobodne, demokratične in ustavne države po vsem božjem svetu. In Italija 'hoče biti taka država! Kamo-li, da bi se smela le kaka stranka istovetiti z državo! Četudi bi priznavali fašizmu vse zasluge za državo, vendar mu ne moremo dovoliti pravice, da bi govoril: država sem jaz! Naglašamo pa, da s tem n kakor nočemo braniti socialistov in komunistov, njihovih ciljev in njihovih metod. Če so, ali če bi kaj zagrešili proti varnosti in interesom države, naj jih ta le prime za grlo! Ali, vsak ukrep proti njim mora biti stvarno in zakonito upravičen! Nikakor pa ne gre, da bi jih preganjali že zato, ker so socialisti in konrunisti, ker so nasprotniki vladnega režima! Tako postopanje je golo zanikanje vsake politične svobode." Na tako stališče se morajo postaviti vse stranke, kajti, kar se je danes dogodilo enemu, se lahko jutri dogodi drugemu. Bramba politične svobode je v interesu vseh strank in njih voditeljev! Saj ravno to je žalostno. značilno, da se politične stranke in parlament ne zavedajo svoje dolžnosti napram svojemu lastnemu ugledu in dostojanstvu. Kako bi bilo sicer možno, da vladna glasila sploh morejo govoriti o njih tako, kakor govori «Popolo». Znak je to, da je poetična vest povsem} zamrla in da je politično življenje izgubilo hrbtenico. Še par besed bi rekli o Mussolinijevi vladi in njenih metodah. Verujemo mu, da ima najbojlše namene za državo, da jo resnično ljubi, da hoče ozdraviti njeno upravo, ki je res potrebna preosnove od temelja do vrh. Samo zdi se nam, da nekoliko preveč prezira staro resnico, da narava ne dopušča drznih skokov. Nobenega zla ne moreš zlomiti kar na kolenu. Gospod Mussolini hoče preveč hiteti. Kdor hoče to, je vedno v nevarnosti, da se bo moral zopet umikati. S tem. pa izgublja njegovo delo na sistematičnosti, izgublja ravno črto in postaja vijugasto. To vidimo na pr. ravnokar pri urejevanju; najemninskega vprašanja, kakor smo včeraj ugotovili. Je vse zastonj! Iz globine neurejenosti ne moreš kar skočiti na višino povsem zadovoljivo urejenih razmer. In mi smo uver-jeni, da bo' tudi gospod Mussolini na praksi svojega vladanja često občutil to resnico. Italija Opatijska konferenca — Počasno napredovanje dela OPATIJA, 10. Italijansko - jugosloven-ska. paritetna komisija se je sestala včeraj ob 17. uri k seji, na kateri je zopet razpravljala o sporedu svojega dela ter se je globlje bavila z bistvom sledečih vprašanj: 1. Organizacija obmejnega prometa med Kastvcm in bližnjimi kraji; 2. vprašanje že-Icznic in z njim združena pr:staniška vprašanja; 3. vprašanje vodovoda. Komisija je nato proučevala razna druga vprašanja, pri drža vsi si pravico, da določi pozneje na-vodila, s katerimi se bodo ta vprašanja iz-rcčevala izvedencem v proučitev. Kolonizacija Tripolitanije po zgledu starih Rimljanov PARIZ, 10. «La Republique Franca ise» je objavila članek pod naslovom «Uspeh italijanske kolonalne politike», v katerem pravi, da je bil položaj, ki ga je sedanja v lada podedovala v Tripolitaniji, zelo slab in vslad tega da so bile potrebne zadnje operacije proti vstašem. Italija — nadaljuje list — ni poslala v Tripolitanijo večjih oddelkov, temveč je obrazovala leteče kolone posebnih čet z izbranimi podčastniki ter jc z njimi dosegla popoln uspeh. Brez vsake izgube časa se je takoj začelo živahno naseljevanje. V Tripolitaniji se bo lahke* naselilo najmanj 100.000 izseljencev, ki bedo oboroženi in disciplinirani po starorimskem zgledu- Istočasno se bodo obrazovale posebne fašistovske naselbine v Cirenajki. Mrnister za naselbine Jeder-zor-i — nadaljuje omenjeni list — ima trden namen izkoristiti italijanska prekomorska posestva do skrajnih mej v duhu programa fašistovske vlade, ki je sredozemski program. Upati je treba — zaključuje — da bo ta program — program sodelovanja s Francijo in ne program nasprotovanja, kakor zalrjujejo nekateri nepoboljšljivi teoretiki. Nesreča pri vojaških vajah FIRENZE, 10. Na vojaškem vežbališču, ki se nahaja med Fiesole in Pontasiede se je pri vežbanju z 10 cm-skim topom raz-počila granata, čim je zapustila cev ter smrtno ranila kerporala Mangone in vojaka r erraini. Poveljnik baterije kapetan Rilzi in narednik Badasseroni sta težko ranjena, več vojakov je dobilo lahke poškodbe. Vojaško oblashro je odredilo preiskavo. V mestu je napravila vest o nesreči globok utis. Jugoslavija Konferenca v Nišu NIŠ, 10. Ker se bolgarski delegat polkovnik Petrov še ni vrnil iz Sofije, so se včeraj delegati v Nišu samo neobvezno razgovarjali o ukrepih za zavarovanje meje. Ko se vrne Petrov, ki je odšel v Sofijo, da referira svoji vladi, se bo zopet vršila plenarna seja. Dosedaj so se dosegli nastopni rezultati: 1. na jugoslovenski in bolgarski strani se poveča število karaul (utrjenih stražnic), 2. vse karaule se zvežejo med seboj s telefonom, 3. mejo bo na obeh straneh varovala tudi redna vojska. O tej točki je bila razprava malo težja, ker se Bolgari izgovarjajo, da nimajo dovolj vojaštva. Razen tega so bile potrjene tudć prejšnje odločbe o obojestranskem izkoriščanju vode, o svobodnem kretanju dvolast- nikov posestev, o svobodni porabi potov z obeh strani. O tem se je sestavil in podpisal zapisnik. Vtis v BelgrmSa o zndnjHi sklepih opatijske konleresce LJUBLJANA, 10. Današnje «Jutro» javlja iz Belgrada: V tiicajšnjih političnih krogih prevladuje glede pogajanj v Opatiji pesimistično razpoloženje. Raznašale so. se vesti, da Italijani sploh ne bodo izročili Baroš in Delto in da bodo vztrajali na tem, da oba kraja pripadata Reki. To stališče bi Italija ne mogla vzdržati. Pač pa se smatra, da bo z vsemi sredstvi izsilila takozvano provizorično rešitev v obliki «mešanega režima*. To se pravi, da prideta Delta in Baroš pod upravo rtiešane laško (reško) - jugoslovenske komisije. Ker je naša vfada pristala, se v paritetni komisiji razpravljajo vse točke člena 2. santa« margeritske pogodbe kot celota, je Italijanom pot k tej soluciji sedaj široko odprta Nekateri smatrajo, da drži Italija Baroš in Delto kot zastavnino, da bi izsilfla ne le ugodno1 rešitev reškega problema, temveč tudi ugodno trgovinsko pogodbo ter bi za to ceno bila voljna nam vrniti Baroš in Delto. To mnenje se označuje kot — optimistično. Evakuacija tretje cone končana BELGRAD, 10. «Pravda» poroča iz Splita, da bo jutri evakuacija tretje cone končana. Pri tej priliki se bo vršila vojaška parada, katere se bo z jugoslovenske strani udeležil general Milic, z italijanske -strani pa general Barbarich. Italijansko - jugoskvenska razmejitvena komisija redno nadaljuje svoje delo. Danes je razpravljala o političnih mejah za odsek Gruj - Zemonik, Dr. Rybar poklican v Belgrad BELGRAD, 10. Šef jugoslovenske dele-, gacije v Opatiji, dr. Rybar, je bil včeraj brzojavno pozvan v Belgrad, da referira zunanjemu ministru dr. Ninčiču o rezultatu dosedanjih pogajanj. Brzojavni poziv jc sledil zato, ker je prišlo iz Opatije obvestilo, da je tudi en italijanski delegat odpotoval v Rim, da poroča Mussoliniju. BELGRAD, 9. Danes je minister za zunanje stvari dr. Ninčič podpisal polno-močje za generala Ljubo Miliča in ostale člane v razmejitveni komisiji. Posvetovalna komisija za zunanje stvari se je že včeraj in danes na svojih sejah bavila posebno z vprašanjem otvoritve konzulata na Reki, ki je potreben v varstvo naših rojakov. * - V soboto zvečer pride dr. Rybar z ori-jentekspresom v Belgrad, da poroča o dosedanjem delovanju. Tisdi Gentili je zopet odpotoval v Rim, da poroča svoji ^ladi. Ker so drugi člani italijanske komisije ostali v Opatiji, se nadaljujejo razgovori med člani obeh delegacij. V nedeljo se vrši v zunanjem ministrstvu posvetovanje o nadaijnem postopanju jugoslovenskih delegatov. Izlet «Orpine» t Biograd LJUBLJANA, 10, Povodom evakuacije tretje cone v Dalmaciji prirede vse organi-zac je «Orjone» skupen izlet na jugoslo-vensko Primorje v Biograd ob francoski vladi poslala prijateljsko noto, v kateri omenja položaj, ki je nastal radi raztegni t ve francoske zasedbe na nemške kraje, ki jih ima Anglija v posesti. V tej noti vpraša angleška vlada, ako ostanejo ti kraji Se nadalje pod upravo medzavezniške višje komis je v Por en ju ali pa jih bedo upravljala belgijsko - francoska oblastva kakor v Po-ruhrju. Zdi se, da bo to vprašanje rešeno, ne da bi nastale med obema državama kake posebne težkoče. Anglija ni še podpisala pogodbe med Gcdleyem in Payotom LONDON, 11. Angleška vlada do sedaj ni še podpisala pogodbe med Godleyom in Payotom, ki se nanaša na prevažanje črezj angleško zono ped vodstvom nemšk h železničarjev. Zakasnitev se tolmači s tem, da se Anglija hoče prej poučiti o mišljenju nemških železničarjev, ki bi vodili te prevoze. Ruhrska kotlina Položaj v ruhrski kotlini — Izgoni in aretacije PARIZ, 11. Iz Diisseldorfa se poroča: Belgijci so- v Stoskradu izgnali 73 policij-skh agentov. V premetu je 160 potniških in 51 tovornih vlakov, dnevni premet v kilometrih znaša 22.000 km. Pri neki preiskavi, ki se je vršila pri udruženju za obrambo gospodarsk h koristi Porenja, so Francozi zaplenili mnogo pro-pagandističnih spisov. Postaja v Essenu je bila zasedena brez incidentov. V^Reckinghausenu so aretiral1 dr. Tsen_ ratehe, ki je nadomeščal policijskega prefekta, ker se je legitimiral s ponarejenimi listinam?. V Dortmundu so zaprli podpre-fekta, ker ni hotel izročiti precejšnje množine bolniškega materiala. Nadalje so Francozi izgnali 7 policijskih častnikov in 270 agentov. Zanikanje vesti o pustošenju s strani francoskih vojakov PARIZ, 11. Glede nemških brzojavk.o pustošenju in tatvinah izvršenih od francoskih vojakov javlja neka uradna vest: Brzojavke, ki jih pošilja nemška vlada v svet, da čim bolj bega mirno ljudstvo m katere vsebujejo* obdolžitve o pustošenju in tatvinah s strani francoskih vojakov na zasedenem ozemlju, niso do sedaj navedle niti enega imena kakega francoskega ali belgijskega vojaka kot napadalca ali tata nemške lastnine. Oblastva zanikajo vse vesti, ki so se nanašale na opustošenje 20 sklad:šČ v Gel-senkirchenu. V Essenu in po vsem ozemlju vlada popolen nvr. Izvor vseh razburjajo-čih vesti je bil le v tem, da se je razpustila varnostna policija, ki je vidno podpirala z vsemi sredstvi protifrancoskc pr<7paga.ndo. Francija bi se pogajala PARIZ, 11. Ministrski predsednik Poin-care je poročal komisiji za zunanje zadeve o naredbah, ki so bile izdane v ruhrski kotlini. V svojem poročilu je med drugim izjavil sledeče: Francoska vlada ni pripravljena sprejeti nikakega' posredovanja n'ti indirektnih pogajanj o ruhrskem vprašanju, vendar bi vzela v obzir in bi tudi preučila uradne predloge, ki bi jih nemška vlada predlož la Franciji. V vsakem slučaju pa se mora Nemčija najprej sprijazniti z dejstvom, da Francija ne bo dala iz rok jamstev, ki jih je bila prisiljena vzeti. Vojni minister Haginot obišče Poruhrje PARIZ, 11. Vojni minister Haginot bo v kratkAi pregledal vojsko v Poruhrju. Obenem se bo posvetoval z generalom De-gouttom ci nadaljnih ukrepih. Posetil bo v spremstvu generala Degoutta in g. Tirarda, višjega komisarja ža porensko ozemlje, tudi mest:- Dtisseldorf »in Bruxe!les, kjer bo prisostvoval francosko - belgijskim pou gajanjem, ki so se začela v pondeljek. Turčija Po&pfemna nota k turškim protipredlogom CARIGRAD, 11. Pospremna nota k turškim protipredlogcm pravi: Turčija nikakor ne misli na kako temeljno spremembo političnih dogovorov; zahteva le oblast nad skupino malih otokov v Tenedu in malenkostno spremembo meje v Traciji. Glede oblasti nad morskimi ožinami hoče imeti turška vlada reciprocitete. Glede onih členov gospodarskih dogovorov za katere se ni še dosegel sporazum, želi mirno poravnavo. Nota predlaga naj se konferenca vrši v kakem evropskem mestu, najraje v Carigradu ter prosi naj zavezniki čim prej odgovorijo turškim predlogom. Konečno omenja, da kakor hitro bo sklenjen mir, naj se Turčiji vrnejo vse zaplenjene bojne ladje in vse orožje in strelivo, ki ga imajo zavezniki v posesti. Spravljivi turški predlogi PARIZ, 10. «Chicago Tribune» ima iz | Carigrada večje podrobnosti o turških pro-tipredlogih. Turki sprejemajo vse zavezniške predloge tičoče se ozemlja. Kar se tiče finančnih m gospodarskih vprašanj, smatrajo turški dolg kot notranjo zadevo. Francosko zahtevo po odškodfoi 12 miljo-nov turških lir smiatrajo kot že urejeno s svojo protiterjatvijo 8 miljonov lir napram Angliji za neizročene bojne ladje ter 4 miljonov lir, ki so bili poslani v Avstrijo in Nemčijo. Turki zahtevajo, naj bi se o gospodarskih vprašanjih razpravljalo posebej. Turška nota je sestavljena * v zelo umerjeni obliki. Zatrjuje, da bi bila nr'rov-na pogodba že podpisana, če velevlasti ne bi bile v Lausanni zapustile običajno pot. Angorska vlada sprejema hvaležno predloge zdravstvene komisije tičoče se kva-ranten; istotako sprejema predloge zaveznikov glede vojnih ujetnikov, in vzdrževanja pokopališč na turškem ozemlju. Dogo. vor .glede morskih ožin in meje v Traci$ je tudi sprejet. Izročitev turških protipredlogov zaveznikom CARIGRAD, 11. Dospel je danes iz Angore poseben odposlanec in prinesel s seboj 4 izvode turške note, ki obsega pro-tipredloge narodne skupščine v Angori. Adnan beg je takoj izročil tri izvede itali-jansk'm, francoskim in angleškim komisar- jem, o€trtega pa je oddal ameriškim komisarjem. Prvih pet delov ne te razlaga vzr oke, ki so dovedli turško narodno skupščino do korakov, da je zaveznikom postavila preti-predloge. Protipredlogi obsegajo 116 strani teksta in se nanašajo na odlog rešitve vprašanje Mosula, na izpraznitev Karagača in na pogajanja o gospodarskem finančnem in upravnem vprašanju. Prihodnji sestanek narodne skupščine je določen na dan, kc zavezniki odgovorijo na turške predloge. HvstHis Začetek štedenja v Avstriji — Več ministrstev odpravljenih * DUNAJ, 10; Avstrijska vlada odločno izvaja načrt štedenja v državni upravi. Večinske stranke v parlamentu so se sporazumele, da se število ministrstev zniža od 11 na 7. Vojno ministrstvo se združi z ministrstvom za notranje zadeve, m nistr-stve za zunanje zadeve s kanclerjavini uradom, ministrstvo za trgovino z ministrstvom za občila in naučno ministrstvo z m'nistrstvom za socialno skrbstvo. Bolezen bivše črnogorske kraljice Milene se boljša NIZZA, 11. Listi so danes objavili ves!, da se zdravstveno stanje bivše črnogorske kraljice Milene cbrača na bolje. Bivša vladajoča družina na Bavarskem bo dobila podporo MuNCHEN, II. Bavarska zbornica je odobrila z glasovi meščanskih strank zakon, k» dovoljuje podporo bivši vladajoči družini. Pismo bz Ljubljana, 8. marca 1923. V Opatiji se odloča te dni o usodi Ba-roša in Delte, v Rimu se pa sklepa itali-jansko-jugo$lovenska trgovinska pogodba, toda obe zadevi stojita kljub svoji nedo-gledni važnosti daleč v ozadju, kajti stojimo na višku volilnega boja, ki absorbira danes vso pozornost in vse moči. Vse se instinktivno zaveda, da imajo te volitve še neki prav posebni in dalekosežni pcmen, da utegnejo postati pravi mejnik v razvoju SHS, zato so tudi močno okupirale celo one kroge, ki stoje sicer daleč izven politike. Komaj teden dni imamo še do tega velc-važnega dneva, zato ni čudno, da napenjajo vse stranke svoje poslednje sile. Vsn Slovenija je preplavljena z brezplačnimi in plačanimi izvodi časopisov, z grmadami letakov, s trumami najetih in prostovoljnih agitatorjev, z eno besedo: bije se volilni boj-, kakršnih je videla Slovenija še malo. Sicer obljubu je j o, kakor vedno, tudi to pot agitatorji in kandidati vse mogoče dobrote tega sveta: mostove, ceste, železnice, prost izvoz, izboljšanje uradniškega položaja itd. itd., toda vse to je le draperija, kajti danes ve morda že slednji slovenski volivec, da gre pri ieh volitvah samo za eno, to je za usodo vidovdanske ustave. In v tem pogledu je treba priznati, da se je večina slovenskih strank postavila proii tej centralistični ustavi. Odločno jo zagovarjajo danes le demokratje in pa radikali, dočim vse druge, še pred nekaj meseci strogo centralistične stranke na vsej črti ritirira j o. S tem avtonomizmom in centralizmom je pri nas velik križ. Če pogledamo na rešitev jugoslovenskega vprašanja, kakoi sta si ga predstavljali cd Levstikovih časov naprej slovenska politika in publicistika, tedaj moramo potrditi, da so bili vsi trezni in vodilni slovenski duhovi nekaki federalisti. Jugoslavijo so si predstavljali kot zvezno državo v lastnih vprašanjih samostojnih jugoslovenskih narodov od Triglava pa do Črnega in Egejskega morja. Slovanom nad vse sovražna avstrijska politika nas je zlasti med vojno pritirala do tega, da smo Slovenci postali Jugosloveni (v političnem pomenu besede namreč) za vsako ceno in se za obliko rešitve jugoslovenskega vprašanja nismo mnogo brigali. Da, laldco bi celo trdil, da smo bili za centralizem, zlasti politiki, ne izvzemši celo dr. Kreka in dr. Korošca, saj se je prvi nekoč sam izrazil, da zmaguje Vraz nad Prešernom. Glede na vse to bi se n. pr. vidovdanski ustavi tudi ne bil ustavljal živ krst, če bi prišla ta v razpravo n. pr. leta 1919. Toda prva leta po zedinjenju smo doživeli Jugosloveni nekaj nepričakovanih razočaranj. Znano je namreč, da se je vsled vojne poslabšalo stanje po vseh državah in ravno tako tudi pri nas v Jugoslaviji. Zraven tega je nova Jugoslavija trikrat večja, nego je bila predvojna Srbija, tako da je bila uprava nove države postavljena pred ogromne naloge, katerih -ni mogla uspešno zmagovati. To je vzbujalo v prebivalstvu (tudi v srbskem) vedno večjo nevoljo. In iz tega odpora proti slabi upravi •e je rodila zahteva po decentralistični dr- »EHIHOST* V Trate, dne 11* Mfa ittl t • savni ureditvi, ki žmagujLe danes že po vseh pokrajinah držaje. Razumljivo je, da to se te zahteve hitro oprijeli tudi različni lokalni demagogi in politični špekulanti, hoteč kovati iz te vsesplošne ljudske zahteve svoj politični kapital in ti opremljajo sedaj to zahtevo tudi v različne fantastične krilatice, da bi izlicitirali na ta način za svoje stranke čim več političnega profita. • . - Hudobno tendenciozno je torej pisar-jenje različnih inozemskih listov, ki slikajo ta naš boj za obliko notranje ureditve naše države kot nekak odpor proti zedinjenju sploh. Skupno državno sožitje ni danes ne za Srbe, ne za Hrvate in tudi ne za Slovence prav nobeno vprašanje več, kajti vsi hočejo to državo, zavedajoč se, da odgovarja ona življensknn interesom vsakega posameznika, kakor tudi vseh skupaj. Za kar pri nas danes gre, je le oblika ffega sožitja in prav nič več. In s takim iskanjem najprimernejše državne oblike so se imele še vedno boriti vse na novo nastale države in se bodo vedno imele, le da jih najdejo ene poprej, druge za nekoliko kasneje. In s tega vidika je treba gledati tudi sedanje viharne volitve. One nikakor niso plebiscit za državo ali proti državi, kakor se je sanjalo pred kratkim nekemu italijanskemu lislu, pač so pa plebiscit za notranjo ureditev naše lepe, trdne in bogate hiše, k» bi jo znal braniti z istim elanom centralist, kakor tudi avtonomist. Čc pogledamo v podrobnosti volivnega; boja, tedaj jc La precej podoben volivnemu večkrat, a le tudi zanhmva razkritja glede namer, Id Jih .zavračal, češ, Anglija je lahko varna, a te dni so pa prišla v javnost ] francoskim načrtom, a Clemenceau g« je imel s Slovenci* Dr. Novačan, voditelj samostojne «Slov. republikanske stranke« je namreč pred par. dnevi objavil, da se je zato razšel z Radićem, ker je ta. hotel "priklopi ti vso vzhodno Štajersko in Prek-murje Banovini. Sedaj kandidira Radić na Štajerskem in zelo zanimivo bo, koliko glasov bo dobil. Vsaka politična stranka je le izraz dejanskih razmer in potreb, zato mera iz naroda naravnost vzrasti in glede la to ni upati, da bi dobil med politično iako visoko izobraženimi Slovenci kaj prida pristašev. Popolnoma isto je z radikali, ki "kandidiraj o na Kranjskem (dr. U. Zupanie) in na Štajerskem (fin. minister Stojadinović). To je pokazal zadnji veliki radikalski shod v Mariboru, ki jc končal z velikim fiaskom, kljub temu, da je delal z veliko vnemo zanj ves državni aparat. V nedeljo pride v Ljubljano prinašat svoj radikalski evan-Ljubljano min. predsednik Nikola Pa-šić s kopico svojih resornih ministrov, toda vsakomur mora biti jasno, da bodo vsi ti napori precej brezuspešni. Kakor bi bila naravnost smešna kandidatura kakega dr. Suštešiča v Šumadiji, tako je smešna Sto-jadinovića na Štajerskem. Sicer gre vse svojo običajno pot dalje in nihče ne vzame preresno ni pretragično volivne gnojnice, ki se, kakor ob takih prilikah povsnd pod tem božjim solncem tako pridno preliva. Kar nas je politično neopredeljenih, sicer opazujemo vso to gonjo rinimontom a CO nrt tpm f Uftl boju drugod. Sedanji radikalskr vladi gre z velikim zanimanjem, a se pri tem tudi J„ „ /-lA;^ • nvoif nricrrnn 7flKavar— ---*-------' zmaga s čim največjo: prav prisrčno zabavamo, vsi pa že kc > srbskih pokrajinah, j čakamo, da bi minilo še teh par dni, ki pred vsem za to, da absolutno večino po zato je vpregla v svojo volivno agitacijo tudi ves državni aparat, kar ji glede na izid volitev gotovo ne bo v škodo. Nemogoče jc seveda kontrolirati glasove opozi-cionalnih listov glede volivnega terorja radikalov, vendar utegne biti zlasti položaj v komaj nas ločijo od volitev. « * # Pretekle dni se je mudil v Ljubljani zopet znani nemški politik in prijatelj Jugo-siovenov, pisatelj Herman W e n d e 1. V Ljubljano je prispel v nedeljo zvečer in Makedoniji nad vse vreč. Tam so v zvezi j je poseti! nato v spremstvu tvojih tuka j -z volitvami tudi ravno se'daj tako množeči j šnjih prijateljev Zaiično, Višnjogoro in se napadi kemilaških čet, vsled česar bi Kranj, obenem se je pa informiral o bilo gotovo mnc£o pametnejše, če bi se bolgarsko-jugesiovenska pogajanja, ki se vršijo sedaj v Nišu, preložila za čas po volitvah. Na Hrvatskem bi hotel biti gespodar položaja St. Radič. O Radiću, njegovi domišljavi megalomaniji in o sramOlni kapi- poli- iičnem položaju v Sloveniji. Včeraj popoldne se je odpeljal v Zagreb, odkoder gre v Novi Sad in Belgrad, najbrže pa tudi še v Makedonijo, pri povratku se pa oglasi zopet za nekaj ur v Ljubljani. Volivni boj je prišel študirat sem na prošnjo uredništva _____________x znamenitega češkega lista < Prager Presse>>, tulaciji hrvaške inteligence pred tem p^e- j ki je nekako glasilo češkega zunanjega mi-poteninim teroristom sem vam poročal že I nistrstva. P- St. OilsoiM odkrltm o poriški konferenci Kot oddaljen spomin žive v nas še oni; zaklada. Če bi ga Amerika razumela in mu časi, ko so se osrednje velesile zrušile j sledila, če bi se ne znašel sam, če bi ne pod'silnimi udarci ideje narodne svobode, I zastopal le samega sebe in svoj ideal, ki so ki je kljubovala kol neugasen ogenj v Av- ga stro-Ogrski. • jo pokopala in ž njo vred tudi Nemčijo. Pred tistimi usodepolnimi dnevi je vrgel mož Amerike, ki je imela v ze oblatili pariški diplomatični prefrigane!, bi bil Wilson morda dovolj močan in bi zmagal v trdem boju s starim svetovnim redom. Morda, ker nihče tega ne more roki odločitev strašne borbe, v Evropo svoj Š priseči. NVilspn je v Parizu s svojimi po-načrt za končanje klanja in prerojenje močniki, s svojo biblioteko, s svojimi to-sveta. Bil je to silni idealizem štirinajstih točk, vizija sveta, v katerem bo očiščeni in osvobojeni narodi, prosti vsega pohlepa in mržnje, sodelovali za duhovno in materialno vstajenje človeštva. In to predvsem veliki narodi, in kar veliki, bi morali dati in ne ropati. Mir bi meral biti pravičen za vse za ceno dobre \olje in medsebojnih koncesij in altruizma. Vojna bi morala biti nečloveški žrtvenik tega prerojenja vsega sveta. Zveza narodov bi morala biti cilj, in odprava tajne diplomacije sredsivo za uresničenje štirinajsterih točk. Star je ta cilj, a prerok je bil nov in mogočen, in za njim je stala vsa brezmejna opora svetovnega javnega mnenja, ki je bilo pod strašnim vtisom nečloveških vojnih grozot. Ta veliki cilj ni bil dosežen. Preroka so premagali: bil je že na vrhuncu, ko so ga po- metli med smeti.. m Odkod ta tragedija Wilsona, ki je tragedija vse Evrope? _ Ko je bil predsednik Wilscn se član v sveta štirih > v Parizu, je vsak večer po seji spravljal v pripravno skrinjico vse spomenice, načrte in opombe, ki so mu Dile izročene čez dan. Ko jih ni rabil več, je spravil vse v zaboje in po podpisu versail-leskega miru se je vrnil v Ameriko s tremi velikimi jeklenimi zaboji in dvema kovče-koma, ki so bili natrpani s samimi dokumenti. Zdravstveno stanje mu ni dovoljevalo, da bi se jih takoj poslužil v boju proti napadom, ki so leteli od vseh strani. Toda ko' se je malo okrepčal* jih je januarja 1921. izročil Rayu Stannardu Baker ju, ki mu je bil v Parizu zvest pomočnik kot načelnik amerikanskega tiskovnega urada in ga pooblastil, da jih uporabi. Te dni je Baker na podlagi zapisnika Sveta štirih in Sveta desetorice, na podlagi poročil in spomenic, ki so jih za Wilsona pripravili angleški ali francoski izvedenci, na podlagi p'sem in groženj, ki jih je prejel Wilson z vseh strani sveta (med temi je tudi obširna, krasno vezana prošnja, ki jo je podpisalo 17.000 reških Jugoslovenov), *je sestavil Baker ogromno apologijo Wilsona: «Woodrow Wilson and World Settlement», v dveh zvezkih s 1100 stranmi. Delo je. pisano z vso znanstveno resnostjo, na drobno dokumentirano in tvori važen list k zgodovini svetovne vojne. Iz nje govori Wilson sam potom svojega poročevalca. - Glavni pogrešek pariške konference, pravi Baker, je bilo pomanjkanje «kon-struktivne javnosti« z ozirom na Amerikance. Amerika ni znala, ni razumela dobro, ne kaj se godi v Parizu ne kaki nagibi vodijo Wilsona, zato mu ni sledila. Razglaševal je najvišji ideal miru in vesoljne pravičnosti v imenu ' amerikanske demokracije, a ta demokracija mu ni pomagala. Ko je Wilson zaman skušal pri* dobiti si republikance, je bil prisiljen pokvariti pakt Zveze narodov. Vsak njegov predlog v dobrobit svetovnega gospodarstva se je izjalovil ob odporu ameriškega pografičnimi kartami predstavljal nov red. znašel v mreži starega reda, stare, zvite diplomacije, podpirane od vojaške organizacije, ki je bila še vedno ped orožjem in se boril v tajni borbi sredi gluhih štirih sten — proti vsem nacionalizmom, proti vsem obupnim strankam. Vse je te redila požrešnost drugih, ki so si vzeli dežele, ladje, vrelce petroleja, premogovnike itd. Bila je strahovita tekma, kdo najprej in največ dobi od razvalin ogromnega cesarstva, in kot psi so skakali diplomatje na plen. V takem razpoloženju ni bilo težko vzbuditi v narodih iznova pohlep in so-vrašivo, ki sta polagoma vdušila Wilsonov ideal vesoljne pravičnosti. Kdo je pričel rušiti Wilsonove* točke? Baker obdolžuje vse velike delegacije (Anglijo, Francijo in Italijo). Ozračje je bilo že nezdravo, ko se je konferenca pričela: vsak trenutek so buknile na dan tajne pogodbe; bili so pogoji premirja: zasedene dežele v Evropi in v kolonijah, zaplenjene ladje itd. Dobro ali slabo je bil torej plen vojne že razdeljen. Le Zedinjene države niso bile vezane od nikake pogodbe in so bile pripravljene podpisati pravičen mir. A vsi drugi so bili vezani. Kdo bi si upal od pooblaščencev, ki jih je spremljala zavist in politična zloba nasprotnikov doma. kdo od teh bi si upal raztrgati te pogodbe in se katerikoli , stvari odreči? Te tajne pogodbe so že razdelile vojni plen po željah in teku posameznikov. Nihče ni bil pripravljen pustiti kaj, vsi so želeli le še več. . - Francosko zunanje ministrstvo in Foch sta že imela svoj načrt mirovne pogodbe z Nemčijo — a vse kaj drugega kot 14 točki Posebno Foch je bil bojevit, kot ves Vrhovni svet združenih generalov. Zahteval je-dva mil j ona amerikanskih vojakov, da bi z zavezniki vred korakali preko Nemčije in Poljske proti Rusiji! Presenetil je s tem predlogom ne samo Wilsonat ampak tudi Lloyda Georgea in Clemenceaua, ki je 7, februarja 1919. izjavil, da maršal Foch «ni vojaški papež in se zato tudi često moti». Toda če je bil vojaški duh potlačen tu, je planil zopet drugje na dan, vedno se je bilo treba boriti proti vojaškim stremljenjem, ki so hotela rešiti »mirovna« vprašanja z mečem in ognjem. Strah pred maščevanjem je vladal. Foch se je še celo protivi 1 takojšnji razorožitvi Nemčije, ker Id s tem morali odložiti orožje tudi zavezniki. Hotel je obdržati vojaško moč. ne samo, da bi korakal proti bol j še viški Rusiji, marveč da bi vsilil Nemčiji francoski mir: to jadru mejo ob Renu, gespodarsko zasedbo ' rensko.vestfalaluh premogovnikov (ta želja se mu je sedaj izpolnila, ali v srečo Francije?) n Poraja (načrt Loucheurja z dne 7. febr. 1919.), ki naj zagotovi varnost Francije i «zadušitvijo« industrijske Nemčije in vojaško zasedbo Porenja. > Lloyd George se ie z Wilsonom uoiral a je o je uničila nemško brodovje, poleg tega si je vzela še Mezopotamijo) Palestino, velik kos Turčije, nemške kolonije, otoke Tihega oceana. In res: angleški lev si je vzel «levji» kos! * In Wilson, zmešan sredi vseh teh nasprotujočih si interesov, v strahu, da ne pride do miru, -da se Francija upre in se Evropa ne uniči — je popuščal, popuščal, popuščal... Njegov ideal je ginil vsak dan bolj. Tako Je postala konferenca, ki bi morala biti kongres zmagovalcev in premagancev — sodišče zmagovalcev. In mir je postal «mir» zmagovalcev. Ko je že toliko popustil, se je Wilson pri reškem vpraiaBju zapičil. Baker pravi, da bi. Wilsonov poizkus, rešiti reško vprašanje z metodami nove diplomacije z apelom na vse narode in posebno na Italijane, kmalu razbil konferenco. Bil je najbolj očiten polom njegovih idej. Največja pogreška italijanske delegacije je bila po Baker j u ta, da je bila v oblasti needinosti, ki je vladala tačas v Italiji: na eni strani (v* Tirolu) so hoteli zemljepisno-vojaško mejo, na drugi (pri Reki in v Dalmaciji) pa narodnostno. A ne samo to.-Or-lando je bil sicer učen in vljuden mož, a nezmožen obvladati položaj in je tako paralizira! tudi Sonnina, ki je bil odločen, čeravno ozkih imperialističnih tendenc, a bi dal italijanski politiki enoten pravec. Baker obsoja kljub temu smer italijanske politike, ki sloni na < sacro egoismo» in «nulla per nulla», na podlagi uslug in proti-uslug, ki je bila temelj za vstop Italije v vojno, torej tudi za italijansko akcijo v Parizu. . Wilson je napel vse sile — pravi Baker — da bi prišel do pravične rešitve reškega vprašanja. Slepo je zaupal svojim ekspertom, a je vendar študiral sam, na pla- stičnih kartah, problem laške meje. Prizna! na ta način dobil tudi velik del bogatega je Brenner v trdnem upanju, da bodo I&« škofjeloškega, okraja (les) kratko in raz« lijani popusti j ive j ši ob Adriji. Skušal je dokazati Italiji, da je v njeno korist, če se sporazume z Jugoslaveni in da mora Jugoslavija imeti svoj izhod na morje z Reko ali Bakrom. Ni uspel. Obrnil se je na italijanski narod in zopet ni uspel. In vendar mu ni manjkala pri tem rahla fran-cosko-angleška podpora. Balfour je pripravil spomenico proti italijanskemu na. črtu. V zadnjem trenutku je Clemenceau po raznih zavijanjih ni kotel podpisati. Začeli • so znova s pogajanji in iskali odškodnino za Italijo v Turčiji. Lloyd George je hotel ponuditi Italiji velik kos Turčije, če bi se odrekld Reki. Toda kakor hitro so se o tem resno menili, je Francija tudi zahtevala svoj delež in — Anglija ni hotela zaostati. Wilson je hotel zadovoljiti tudi Grčijo in videli so, da za Italijo nič ne preostane. Vsi so bili kot omamljeni od bajnega bogastva azijske Turčije. LIoyd Gebrge si je domislil nekaj novega: kaj ko bi dali Italiji kak kos v Afriki? A vse, kar ni bilo še razdeljenega, sta hoteli imeti zase Francija in Anglija. Morda bo pa za Italijo vendarle nelmj ostalo od Turčije? A Lloyd George je končno predlagal, naj se Reka da Italiji, le da se o Turčiji ne govori več... Tu je Wilson odločno odbil to mešetarstvo in rekel: «Reke ne damo Italiji!* To so umazane kupčije, vzklika Baker in ne brez povoda. WiIson se je še upiral, protestiral, a je končno vedno popustil, le da se mir sklene in reši Evropa pred poginem. In res se je sklenil «mir», ki ga danes «uživamo». Vedno jasneje postaja, da je ta mir gnil in ne bo rodil dobrih sadov, a vedno bolj očitno je, da je bila Wilsonova pot edino prava. Zgodovina bo sodila in obsodila vse one, ki so to pot prekrižali in osleparili narode za trajni mir, srečo in blagostanje. Trst in njegovo Julijsko zaledje (Vprašanje idrijske železnice). Vprašanje obnovitve trgovskega življenja v Trstu postaja z vsakim dnem bolj zamotano. Z vsakim dnem postaja obenem bolj in bolj jasno, da so razmere, v katerih se nahaja naše mesto po aneksiji, močnejše od najboljše in najmočnejše volje vlade, da bi pomagala. Naj se stvar še tako spretno prikriva, naj se dejstva še tako bistroumno obračajo, resničnost ostane ta, da trpi Trst veliko škodo od konkurence drugih - italijanskih trgovskih in pomorskih središč. Isti listi, ki bi hoteli to dejstvo odpraviti s pomočjo vratolomnih logičnih skokov, morajo v isti sapi, ko naglašajo teoretično soglasje med interesi Trsta, Benetk in Reke, zaznamovati dan na dan nove primere zavisti, nasprotovanja in naravnost sovražnega razpoloženja beneških kapitalističnih krogov, kk so, kakor^ je naglasil predvčerajšnjim neki tukajšnji laški list, zopet povzdignili glas svojega protesta proti ugodnostim, katere da so bile Trstu priznane na škodo Benetk povodom nedavne sklenitve italijansko - čehoslovaške pogodbe. Vsled nasprotovanja beneških krogov je propadel, kakor znano, načrt za uvedbo svobodne luke in z njim so seveda propadli tudi vsi upi, ki so se polagali v tako carinsko avtonomijo našega mesta. Prizadevanje za povzdigo gospodarskega življenja v Trstu se vrši večinoma v obliki raznih načrtov in poskusov, s katerimi naj bi se zlomila nevarna konkurenca severno-nemških pristanišč, predvsem Hamburga, ki je po vojni •pritegnil nase in odtegnil Trstu precejšen del ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije. Pri tem prihajata v pošte v predvsem Čehoslovaška in Avstrija. V ta namen je bila sklenjena pogodba o tako-imenovanih jadranskih železniških tarifah, ki pa se do sedaj niso mogle uveljavljati, ker jih Jugoslavija spričo zavlačevanja izvršitve rapallske pogodbe ni hotela priznavati na svojem ozemlju in so vsled tega postale skoraj brezpredmetne. Zraven tega niso še bile sklenjene trgovinske pogodbe med Italijo in tistimi državami v zaledju, ki bi mogle največ pripomoči h gospodarski povzdigi Trsta, namreč z Avstrijo in predvsem z Jugoslavijo. „ Kar se tiče odnošajev med Italijo m Jugoslavijo, je zadosti znano dejstvo, da jih je do sedaj kalila negotovost v jadranskem vprašanju. Vsled tega je povsem naravno, da si je Trst, ko so bili svetomar-geritski dogovori ratificirani, posebno zadovoljno oddehnil, in to s tem večjim razlogom, ker so se skoraj istočasno kot seje paritetne komisije v Opatiji začela v Rimu tudi pogajanja za sklenitev i ansko- jugoslovenske trgovinske pogodbe. Obenem se tudi pripravlja, kakor so pred kratkim ponovno javljale razne vesti iz Rima in z Dunaja, redna trgovinska pogodba med. Italijo in Avstrijo. Ako dodamo ti dve vprašanji k nesrečnemu jadranskemu vprašanju, s katerim je tesno zvezano vprašanje Reke, ako ne izgubimo iz vida vprašanje južne železnice, glede katere se sedaj tudi išče primerna rešitev, pridemo do zaključka, da ni še rešeno in urejeno niti eno samo izmed tistih vprašanj fvštev-ši seveda tudi turško vprašanje), s katerih usodo je tesno zvezana tudi usoda tržaške trgovine in tržaškega pristanišča! Na^ podlagi teh ugotovitev se torej lahko reče, da v krizi tržaške trgovine ni še padla končnoveljavna odločitev, kljub temu, da zaznamuje statistika zadnjih let naravnost porazno nazadovanje. Končna sodba o usodi Trsta bo mogoča šele potem, ko bodo .vsa gori omenjena vprašanja rešena, t. j. ko bo začelo naše mesto delati v rednih razmerah in ko bodo znani stvarni rezultati v razvoju gospodarskega življenja pod režimom takih normalnih razmer. Dvoje pa se da prerokovati z vso gotovostjo že sedai. Prvič: popolnoma pusti in mejne kraje na jutfoekuv. ozemlju, ker bi naravnost smešni so vsi poskusi, da bi se mogli gospodarski interesi Trsta spraviti v nekako bratsko soglasje z interesi Benetk in Reke na podlagi nekake patriotične lirike. Mi smo to ponovno naglašali v našem listu in ni nikakega stvarnega razloga, da bi to stališče opustili, in to tem manj, ker nam najnovejše prerekanje med Trstom in drugimi središči daj a v tem pogledu popolnoma prav. Druga prerokba, ki jo bo bodočnost gotovo potrdila, je ta, da je popolnoma izključeno, da bi se Trst mogel zopet povzpeti na predvojno višino svojega procvita, ker mu bo tudi po vzpostavitvi naj normalne j ših razmer njegovo' ju-goslovensko zaledje večinoma odtegnjeno v korist Reke. Ako obrodijo opatijska pogajanja dober plod v obliki sporazuma, ki bo dovoljeval Jugoslaviji, da dobi na Reki udobno izhodišče na morje, je jasno, da se bo jugoslovenska trgovina obrnila predvsem na Reko, k čemur bo v veliki meri pripomogla v nedaljni bodočnosti tudi železniška zveza med Ljubljano in Kvarnerom. Gotovo je res, da bo Trst na drugi strani precej pridobil s predilsko železnico," toda vsa izguba, ki nastane vsled konkurence Reke, ne bo s tem niti od daleč poravnana. Po vsem tem ne more biti torej nikakega dvoma, da bo Trst tudi po vsestranski ureditvi odnošajev z zaledjem gotovo trpel občutno škodo. Vsled tega se narinja vprašanje, kako bi se dala ta zguba vsaj deloma nadoknaditi na kak drugi način. Mislimo na vprašanje popolnejšega in bolje preračun j enega izkoriščanja njegovega neposrednega zaledja, ki ga tvori Julijska Krajina. Trst ima sicer že davno udobne železniške zvezfe z vsemi va|fiimi gospodarskimi središči prejšnje Primorske, toda po vojni so bili priklopijeni k naši Krajini znatni deli Kranjske, ki nimajo še nikake zveze s tržaškim pristaniščem. Mislimo na obsežni idrijski okraj. Ako bi bila Idrifa zvezana s Trstom potom železnice, bi se ves ta kraj s svojimi bogatimi gozdovi, s svojo živino in drugim naravnim bogastvom mahoma odprl za gospodarsko uveljavljanje na široki podlagi. Misel idrijske železnice ni nova, kajti že pred vojno je bila Avstrija začela graditi stranski krak Logatec-Idrija. V novih razmerah bi bila rešitev seveda popolnoma drugačna. Železnica, katero imamo v mislih, bi vezala Idrijo s Štanjelom na Krasu ter bi tekla v glavnem v sledeči smeri: Idrija-Godovič-Črni vrh-Se-naber-A j dovščina-Vipava-Goče-Štan j el Gospodarski pomen te krajevne (tudi ozkotirne) železnice je na dlani, ker bi dala mogočno spodbudo za izvoz lesa iz teh krajev, ki bi šel preko Trsta. Na drugi stripi pa ima Idrija poleg svojega sve-tovnoznanega rudnika živega srebra vse predpogoje za razne industrije. Tako se n. pr. vihti v krogih idrijskih gospodarskih krogov že več časa misel, da bi se ustanovila v. tem mestu velika tvornica papirja, ki bi se brez dvoma uspešno razvijala, a izvoz bi zopet moral iti skozi Trst. Zraven tega bi dobilo s to železnico zvezo s Trstom tudi razmeroma zelo važno industrijsko središče Ajdovščina, a obenem tudi vsa dolina Vipavščine in Vel. Močilnika. Velik del sadja in sočivja, ki se prideluje v vzhodnem delu vipavske doline, bi se na ta način obrnil naravnost na tržaški trg. Poleg vsega tega pa bi prihajala ▼ pošte v za izvoz na vsem ozemlju, koder bi tekla ta železnica, klavna živina, ki bi se lahko fcvažala v Trst m drage kraje Italije. V tem bi obstojal v glavnem gospodarski pomen idrijske železnice za Trst in njegovo trgovino. Obenem bi se Idrija rešila iz osamljenosti, v kateri se sedaj nahaja radi pomanjkanja udobnih zvez z večjimi središči dežele. Idrijska železnica pa bi imela precejšnjo privlačno silo tudi ža ob- meroma udobno zvezo s Trstom, Skratka idrijska železnica bi v mnogo ozirih znatno prispevala k postopni gospodarski povzdigi tržaškega mesta. Vsled tega je vprašanje te železnice več kot le krajevnega pomena in tvori po vsem, kar smo omenili, sestaven del celo-kupnefi vprašanja, kako zboljšati in izpON polniti uveljavljanje gospodarskih sil de-t žele v korist prizadetih krajev in obenem tudi Trsta kot glavnega trgovskega središča vse Julijske Krajine. narod, čuua] svoje svetinje Človeške plemenske skupine, imenovane «narod», imajo razen jezika še druge karakterne posebnosti, ki specializirajo vsako teh skupin in so temelji njene somostoinesti. Te posebnosti datirajo pogesto še iz zgodovinske dobe, imajo korenine v narodu, tvorijo jedrt; vsaj ene narodne kulturne panoge in prihajajo ob raznih trenolkih na dan kot zvesto zrcalo narodne duše.* So to svojstva, navade in običaji, potom katerih človek z lahkoto spozna narod. Ako kdo n. pr. spregovori o holandskl deklici, vidimo jo takoj v duhu pred seboj, oblečeno v karakteristično narodno noio, obuto v lesene coklje... Ako se govori a glasbi in slišimo človeka, ki pripoveduje o monotoni melanholični pesmi, katero bogvekje slišal, ni nam treba ugibati. Brezkončne slavonske planjave so dom teh glasov — neizmerna slavonska polja so vtisnila s svejin šuštenjem v dušo prebivalca tislih planjav ti< ste monotone, v srce segajoče pesmi. . . Na Kranjskem vidimo neredko kmetske svatbe na okrašenih vozovih — lep spomin na pretekle dni. Povsod srečujemo te posebnosti, ki žal začenjajo za nas postajati v resnici posebnosti in koder jih srečujemo, poloti se nas neko slavnostno razpoloženje in človek čuti, da bi se moral odkriti v spoštovanju, kakor pred znamenjem zunaj vasi... V duši pa se rodi misel; «To so narodne svetinje.. .N Res je.. . To so narodne svetinje! Koliko jih je in kakšno vrednost imajo same na sebi, je težko določili. Lahko pa z mirno vostjo rečemo, da tvorijo znaten del narodne živijen-ske sile.. . In da imajo te svetinje življensbo moč v sebi, je dokaz že to, da se ie stoletja in stoletja upirajo pozabljenju, da so človeku vedno v spominu in da si človek naroda brez teh ne more misliti. Kamor je vdrla novodobna civilizacija, so se te posebnosti v tekmovanju z bolj civiliziranimi narfidi sicer umaknile v ozadje, ostale so pa še vedno tipičen znak narodne samostojnosti. Med najvažnejše svetinje naroda štejemo njegovo nošo, ki jo tudi imenujemo: narodna noša. Kdo ne pozna različnih slovenskih krajevnih noš, kdo še ni videl Kranjicc z visoko avbo in Primorke s krasnim^ robci? Tudi mi, sedaj italijanski Slovenci, imamo, oziroma smo imeli tipično primorsko, okoličani Trsta pa okoličansko nošo. Niso redke hiše v zgornji okolici, kjer hranijo po več takih noš. Ponosne so nanje posebno ženske, hranijo jih kot zaklad, toda vse po veČini so že obsodile nošo v neizogibno smrt. Umikamo besede kritike te obsodbe pred pieteto iste — zveste hčere in matere našega skalnega rodu ga hočejo kot take tudi zapustiti, hočejo v grob kot Slovenke — v narodni noši... Tista noša, ki jih je dičila na pristno slovenskih svatbah kot de-kleta-neveste, tista noša, ki jc dajala slavno-stim naroda slovenski značaj, tista noša spremlja povečini vse naše dobre okoličanke v grob — pred večnega sodnika — dokaz večne zvestobe svojemu narodu, svojim prednikom. .. Nočemo obsojati vašega ravnanja žene —> klanjamo ee pred plemenitim čuvstvom, .ki vas pri tem navdaja, vendar čujte prošnjo: čuvajte naša svetinje — otmite jih pozabljenju..,! Noše, ki gredo z vami v grob, izginjajo in s tem se tržejo strani knjige naše zgodovine. Čuvajte narodne svetinje. .. I Druga karakteristika za naš rod jc: narodno vezivo. Društva, že zahteva na podlagi izkaza približno štiridesetih podpisov dvomljive pristnosti, da bi se zopet odprla šola za «Villa Fabri» s poukcm slovenskega jezika (lmgua slava), ki je par sto metrov cd italijanske šole v < Vilia Civitani -. Dopisnik vzklika dobesedno: «A mari ne tfbstoji neki Šolski za-kcn, ki dcloča, da se v okolišu štirih kilow metrov ne sme ustanoviti še ena Šola, naj si bo kolikoršnckoli število učencev, ki bi jo mogli pchajati?!» Dopisnik je nekaj čul o nekakih štirih kilometrih in v svoji kul-turoncsni vnemi se sklicuje na avstrijski šclski z aken, samo da bi ovrgel zahtevo slovenskega pcuka za slovenske otroke. Oglejmo deločbo, na katero se «Popolcv» dep snik očividno hoče sklicevati. Gre za $ 59. takozvanega državnega ljudskcšol-ske£a zakona v cbliki, ki mu jo je dal poznejši zakon od 2. 5. 1S83. št. 53 drž. zakonika. Po tem paragrafu velja za ustanavljanje ljudskih šel načelo, da se mora vse-kakc ustanoviti šola tam, kjer je v okolišu ene ure in povprečno skozi pet let več ko štir deset ctrok, ki morajo obiskovati šolo, ki je cddaljena več ko štiri kilometre. Goreči glasnik avstrijskih zakonov napravlja iz predpisa, ki deleča najnižjo mero, v kateri se mora zadostili potrebi Ijudsko-šolskega pcuka, predpis, ki naj bi določal ccjvišjc mero, v kateri se sme tej elementarni potrebi zadostiti. Iz česar se vidi, da so stari zakoni kakšenkrat vendar bcijši kaker njihovi moderni glasniki in da se gotove vrste kultur one sivo kaže v pravi luči ravnetako, kadar se sklicuje na zakone, kakor kadar se sklicuje na — batino ali ricinovo olje! Vsekako pa je to, sicer klavrno nepravilno sklicevanje na avstrijske zakene preti kulturnim potrebam našega ljudstva iz takšnih ust sila, sila značilno. — Vigilano. Tudi asa jemljemo r«a znanje, — na zemljepisni tečki, ki naj spa-ia dva mesta: levantinskega in obdonavskega. Bodočnost Hali'e \z na n;enih vratih, v vztoč-nih in srednjeevropskih deželah, kjer se za Italijo, kot n?;bližjo vlast, odpira novo poprime za gospodarsko delovanje. Ravno Trst pa nuj bo sredstvo v rekah Italije za ude'stvova-njc le;.|a programa gospodarskega prodiranja. Ni torej v interesu Trsta, da se razširjajo alar-■nanlne vesti o neizvestnosti v trgovski zbornici žic de smernic bodečega njenega delovanja. To je na škodo Trsta. Trgovina je bila vedno — ko sc še ni govorilo o veliki industriji •— podlaga preevita irsta. Nczmiselno bi bilo, ako bi se upirali zgodovini. Polemike in rekrimina-cije nc koristi o. Treba jc marveč združiti vse tvorne sile v skupno vez, da se zmagovito premaga sedanja kriza. To je potrebno tem bolj. ker mora Italija pozabiti vse možnosti, da si pridobi tisto mesto, ki ji gre v svetu, /vt.ed iemi možnostmi Trst ne sme biti zadnfi. «Era:> zaključuje: Četudi politični element neizbežno pr2vladuje ob sedanjem preporodu domovine, vendar ne smemo pozabiti gospodarske važnosti tolikih vprašanj, nc smemo pozabiti, da je za srečno bodočnost Italije sreča Trsta v prvi vrsti potrebna. To naj se ne pozablja, ko je v nevarnosti naša bodočnost za vedno. Morda nam bo «Era» zopet podtikala, da se veselimo» te nevarnosti, če po dimu,, ki se dviga iz teh njenih izvajanj, sodimo, da v trgovski zbornici — nevarno ćori! A katera kor-poraci a je v prvi vrsti poklicana za reševanje gospodarskih problemov našega mesta? Kako je prišlo do mučna predsedniške krize v trgovski zbornici? Zakaj je bilo potrebno tako mučno natezanje, da je sploh kdo prevzel prsdsedittTŠfvo? Zakaj so se neomajno branili ravno tisti, ki bi bili v prvi vrsti pc.klicani za to važno mesto že po svojem "Doložsju in svoji prošlosti? Ne samo naša, ampak splošna sodba je bila, da so odklan'ali zato. ker so se bali, da ob razmerah, ko prevladuje "politični elementa, in ob razpoloženju rnkraf Jadrana napram potrab^m Trsta, ne bn mogla tr^-ovsVa zbornica zadoščati cvc začel izhajati lisi «11 Lavoratore sccialista» kot dnevnik. Včerajšnji ^Lavoratore socia!ista» prinaša cgias na cielavcc, v katerem sporoča ^volilni odbcr», da js v pričakovanju ukrepov, katere bo izdal izvrševalnl odbor komunistične stranke v ItaHu, sklenil dogovor z maksimalisti, ki so za združenje s komunisti, glede niihovega glasila «11 Lavoratore socialista^ ter vsled tega poživlja delavce, naj vsi podpirajo ta list. Aretira«i tržaški komunisti izpuščeni. Od dvanaestorice komunistov in urednikov «La-voratora* in «Dela-, ki so bili svoječasno aretirani, jih je bilo sedaj šlirnajst izpuščenih. V ječi so še ostali: uredniki Polano, Viglongo, Pastore in Pertot ter upravitelja listov «Lavo-ratore» in <-Lavoratore socialista« Giardina in Marni. Posofila za zidanje poljedelskih poslopij. Oddelek za zemljiški kredit pri zveznem kreditnem zavodu v Benetkah je bil z ministrskim odlokom pooblaščen, da za to leto daja prednostna posojila za zidanje poljedelskih poslopij. Poifedeici, ki bi hoteli najeti laka posojila, se lahko obrnejo naravnost na gori omenjeni oddelek ali pa na krajevne odbore za zemljiški kredit, ki imajo svoj sedež v glavnih mestih pokrajin. Razprodajalcem monopolskeh predmetov na zrnanje. Gospod Bruno Piccioli, tajnik udruženja razproda;alcev monopolskih predmetov v Gorici, nam je poslal naslednje pismo parlamentarne komisija s prošnjo, da ga objavimo: «Gospodu Bruno Piccioli, tajniku udruženja loba.karnarjev v Gorici, Opiraje se na pooblastilo z dne 2. februarja sme se pedali v Rim, da predložimo pristojnim cblaftvom resolucije, ki jih je razredna skupščina sprejela na svojem zadnjem zborovanju v GenovL Z odv. Mariani na čelu, ki je že prej začel pogajanja z glavnim ravnateljstvom monopolskih predmetov, je bila komisija sprejeta od ravnatelja in podravnalelja gori omenjene uprave, katarima je uradno izročila resolucije s skupščine v Genovi. Komisija je z veseljem ugotovila, da je glavno ravnateljstvo s prisrčno naklonjenostjo vzelo na znanje zahteve tobakarnarjev. Bilo pa bi napačno misliti, da sa vse naše zahteve sprejmejo brez drugega. Toda glavno ravnateljstvo nas je zagotovilo, da se naslednja vprašanja rešijo po možnosti naših želj: Poslano*) ZAHVALA. Dolžnost mi je zahvaliti se javno g. dr. Michelangelo Cicero, kateri me je ozdravil - po dobro izpadli operaciji -bolezni, na kateri sem trpe! 15 let. Kari Penko (116) Sv. Peter na Krasu. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja urW-aifttvo le toliko kolikor mu zakon veleva. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Ina ma) ti. lazziil — lastna palača. Dctaiftk« glavnica hi rezerva* zaklad K C. SI. 823,9)9.099 Umije kibAo vse Mh ii KHjabfe« tmsakejs. Uradna urm o«l »-13 Jajca so draga mesojedrago! Zato uživajte „PEKATETE**, ki so enako redilne kakor meso. So najcenejše testenine, ker se zelo nakuhajo. 41/1 Hali oglasi s« računajo po 20 siot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 • stol beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo, pUča polovično ceno. SOBA z ognjiščem in vrtom, ee odda zakoncema. Valle Rozzcl 644 vdova Jelušič 364 KROMPIR za seme se dobiva v uL Valdirivo 23, Reja 370 HIŠA pri Sv. Jakobu z dvema sobama, kuhinjo, kletjo in vrtom se proda. Biščak, via Gelsi 6/III. 371 15 LETEN deček bi se rad naučil katerega-.koli rokodelstva pri obrtniku, ki bi mu dal stanovanje in hrano. Pucko, Sv. hran — Vr-dela št. 668, pri Trstu. 372 KUPUJEM žaklje vsake vrste. Zaloga via Soli tario 21, Marija Bubnič 365 I VIOLONČELO, nemške znamke, sc proda. Na-i slov pri upravništvu. 366 GOSPA išče za izpopolnitev slovenskega jezika odlično učiteljico. Ponudbe pod «Učite-ljica» na upravništvo. 367 KUPUJEM cunje, železo, papir in plačujem po visokih cenah. Molino grande 20. 268 SLUŽKINJA, krepka, zdrava se išče za majhno družino. Dobra hrana in mesečna plača L 120.— Pendice Scorcola 353, Villa Emilia. 360 GOSTILNA iz dovoljenjem prodaje ikave in ^ likerjev se proda radi odhoda. Via Commer-ciale št. 3 Cena po dogovoru. 363 POZOR! Krene, korale, zlato, platin in zobov* ie po najvišjih cenah plačuje edini grosisi Belleli Vita, via Madonnina 10, L . 32 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ier valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 GLASOVIR JE, harmonije in orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vento it. 5, HI. 6 (Dalje na IV. strani) Zdravnik 1K Dr. Franc Oroden v Postojni (Kutinova hiša, nasproti lekarne) ordinira vsak dan od 9 do 12. PAINEXPELLER in Reumazan, izkušeni sredstvi proti trganju in bolečinam po udih, plečih, križu, se dobita v lekarni v Ilir. Bistrici. 29/5 KRONE m goldinarje plačujem dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6. L 44 TRTE cepljene« bele vrste in sadna drevesa se dobijo pri trinici Ivan Forčič, Preserje, p. Komen. 54 OBČINA VRABCE nad Vipavo išče občinskega tajnika. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj, župan: Suša. _ 342 GOSPODARSKO konsumno društvo v Bazovici išče krčmarja oziroma poslovodjo. Pojasnila daje načelništvo. 349 ŽIVINOREJCI! Partija pokvarjenih testenin in drugih živil. Napolitano, Via Udine 10 351 ŽELEZO IN KOVINE, steklenine in vreče se kupujejo po najvišjih cenah. Ulica Economo št. 4 na dvorišču ~ 358 Novi dohodi za POMLAD 1 . - ■ • ■ • - . v vseh naSih oddelkih: Novo Konsumno In posojilno društuo — v Barkovljah — vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, 25. marca 1923 ob 9. uri zjutraj v dvorani g. Ludovika Pertot na obrežju. DNEVN RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. P010 čl o blagajnika. 4. Razni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi (113) ODBOR. «1 piirstia slovnica Mirnim iaia druga popravljena in pomnožena izdaja je izšla. Dobiva se v Trstu v Štokovi knjigarni via Milano 37, v Gorici pri K. T. D. Cena 5 L. Pismenim naročilom je treba dodati 1 L za priporočeno pošiljatev. (114) % :* % i I * 1 1 I i* EGIDIO CICIGOI & a I — GORICA — Via Cesore lombroso 5 (ml via Leoni) | ima vedno v zalogi $ nove kočij'e, koleslje, mesarske % vozove, žardinere. 15/4 1 Miki popusti, izrajejo se isa dela pn naročilu. | mm 1£11G Is £!»■ Preprodajalci mleka, konssmenfl, mlekarne In kavarne! Preskrbite se z mlekom iz mlekarne Paolo Gon, Via Giulia štev. 28 (Zaloga Via Cunicoli^st. 8) ki dobiva najboljše mleko od mlekarske zadruge v Trnovem (II. Bistrica) in od mlekarske zadruge v Fiumicello. Mleko je zajamčeno, gosto in mastno. Za mnogobroien obisk se toplo priporoča lastnik 117 PAOLO GON. Znana pla Ma Elija Culi u Gorici PIaxza Cavour St. 9 naznanja tem prejela zastopstvo najboljših in svetov. potom slav. občinstvu, da je šivalnih slojev „PFAFF". o1 Z o u O KO C3 P a a m n m — 0-- „ — j« - 0 - 0 ; S«. S«. 3 »it-S-K S-S C.« i 5e tifto pripercta Elija Žuk, sedal izvedenec Piazza Caionr 9. O rj iS to« Kfl O '25» C o C E c 3 4} t3 •S s - s oŠ kj I u«, a »—o « o C KJ N Q.f= V P xj KO o E J2 n c •2.5-0 g 2 5 — = vi Z3 £ H-O C o o « •55 o c^S O o „ ca "e? v C M v ; « p « I — ~ E -J2 «> r, u a c O w> O 3 - C-CQ > U U >2 a» *a trn SS CJ ffi jI t® o u. CL Velika manufakturna trgovina z lastno krojačnico ANDREJ MAURBČ - GORICA Obiskuj e edino le domačo tvrdko, ki ima v zalogi največjo izbero moškega In ženskega sukna, bombaževine ter tkanine vsake vrste, volne, žime, perja za blazine, odeje ter vse potrebno za novoporočence. — Nadalje ima bogato zalogo oblek, površnih jop, sukenj vsake mere in po najnovejših krojih izgotovljene. Največja izbera kož in izgotovljenih ovratnikov. (•M solidne. (40) Postreiba »očna. PODLISTEK WILKIE COLLINS: Gospa v belem IZPJVEDBE WALTERJA HARTRIGHTS-A. 2-i Popolnoma sem se spominjal kraja; na naših izprehodih smo šli večkrat tam mimo. Bila je nekoč najstarejša pristava v tem kraju na samotnejri zavarovanem kraju na vznožiu dveh gričev. Ljudje na pristavi so sorodniki gospe Cle-ments, je nadaljevala, in so jo večkrat prosili, naj jih obišče. Dejala je, da pojde do njih in me vzame s seboj, da bom lahko uaivala mir in čist zrak aa deželi. Kaj ni bila prijazna? Šla bi kamorkoli, da bi le bila v miru, na varnem in skrila. Ko sem pa slišala, .—.— . 98.40.— SS.75 iialilarcisi sMi M mul Tržcško po^lllnla in hranilnico iegistrovana zadruga z omejenim poroštvom undufe v svoji lastni hiši ulica Torrebfanca štev. 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovora. Orodne ore za siraske ođ 9 do 11 Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št lelef. 25-S7. tfestl z Goriške§s Učetelja Pahor in Hreščak r»a svobodi. Kakor smo zvedeli iz verodostojnega vira, sta b«!a izpuščena učitelja Josip Pahor in Alojzij Hresčak šele 9. t. m. na začasno svobodo. Društvo vojnih invalidov v Gorici naznanja, da bo irnelo svoj redni občni zbor dne 25. marca ob 10. uri dopoldne v prostorih društvenega urada v Gorici, via Mazzini št. 7, II. nad., prej via Municipio. Cbni so vabljeni, da pridejo k zborovanju vsi, ali pa naj si izvole v svoji vasi enega zastopnika, ki naj sestavi seznam invalidov, katere bo dotični zastopal pri zborovanju občnega zbora. S tem se stroški mnogim prihranijo. Dnevni red: 1. Predsednikov pozdrav in govor. 2. poročilo o delovanju društva, 3. volitev novega odbora, 4. slučajnosti. VrlcjbE. Na velikonočni pondeljek priredi kolesarsko društvo «Vrtojba» veliko športno slavnost. Na sporedu bo velika javna dirka in še druge športne tekme. Prosijo se torej vsa bratska društva, naj ta dan kolikor mogoče opustijo slične prireditve. Natančnejši spored se objavi pravočasno. — Odbor. Opatje selo. (Gostovanje ruskih umetnikov). Danes v nedeljo 11. t. m. priredi znana skupina ruskih umetnikov v Opatjem selu veliko predstavo z bogatim in raznovrstnim sporedom. Na sporedtl je drama < Maščevanje«, opereta Blaznež«, pripovedka carja Ahrameja, intermezzo c Večerni zvon», Sibirski popolni-ki >, razn^ izvirne pesmi ruskih narodov in dr. Igralci nastopajo v zgodovinskih ruskih nošah. Prireditev se vrši v dvorani tukajšnje «Citabii-ce*. Začetek ob 3. uri popoldne, vstopnina 5 in 3 lire. Vaščani in okoličani ne zamudimo I KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IšČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« l KONC. ZOBOTEHNiK R. COVACICH surej-mn zopet od 9—13 In od 15—19 Trst, Via Valdirivo 33 (nasproti kavarne „Roma" Cevljarnica 23 MICOLICH Trst. vin litine 32 (vogal L' Arioslo) (prej Belvedere) Icbera moškega, ženskega in otroškega obuva'a Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna. I I ZDRAVNIK Sprejema: v Postojni (Vila Jurca) 9-12; 6-7 pop.; v Sv. Petru n. Kr. št. 65 2-3 pop. razen nede je ; v Razdrtem št. 41 4-5 pop. razen nede je; v Kačjivasi ob nedeljah 2-3 pop. Nujni obiski v okolico z automobilom. lastnim ur.) Ivan MlheKII » Trst — Via S. Fi'ancesco štev. 10 — Trs J kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in drage kovine kakor tudi -stare nerabljive stroje in kotle in jih plačuje po visokih cenah. (39 Poro-'ne sobe, slavonsko de'o, suhe, zajam čene od L 1.250 naprej, elegnntne kuhinje L 790. železne postelje s kovin.-st'mi mrežami L lt>5, otroška postelja popolna L 200. T0^i€y Via S. ^ssssro si. Resnično znižane cene. PoM'jatve in embalaža za deželo. ana gssagffffipfa ^CTfessJt^aSt Siefirns Kros2 in zlato plačujem P8 B Trst Plcizza dsri&Kidi ti e (prej Barriera) ftaibššje cerae piasasjes« S3 ima v lastni zalogi najraznovrstnejSe kuhinjske in droge hišne potrebščine iz alaslai]3, sIsHsk lesa in cmaiilrsiH pisli. TRST — Piazza San Giovanni 1 dlhisrfev, vader, jasbecevtsnaSk, ^eriic« krfie^, ditfflft en cSemacift sajcev. d TrsS, Cesare Sattlstl št> 10 IS. natis?,, vraia iS Vl Sprejemajo se pošlljatve po pošti* Štev. 1961/22. RAZGLAS. Županstvo Tolmin daje v znanje, da se obnovijo v Tolminu dovoljeni sejmi manufakturnega blaga, drobnarije in raznih gospodarskih potrebščin. TI sejmi se bodo vršili vsako leto: na dan sv. Jurija, dne 23. aprila ; prvo nedeljo po sv. Rešnjem telesu in na dan sv. Matevža, dne 21. septembra. Ako pade sv. Jurij na nedeljo 23. aprila ali sv. Matevž na nedeljo 21. septembra, se viši sejni drugi dan, t. j. v pondeljek. Ob enem se daje v znanje; da se vršijo od prvega tekočega meseca marca predpoldm sejmi za prodajo mladih prešičev, kakor pred vojnim časom. TOLMIN, dne 9. marca 1923. (115) „ Za župana: J. Mrak. §ia FRMC SflUlfIS, Gorica, Gosposka ulica seiia] Vin Carflucci št. Z5, naznanja siavnemu -občintvu. da ima veliko zbero Šivaifilfc Sfrdiev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje Iz najboljših nemških \mm, Hstere Jamči 10 M. Duije velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 61 1 POH1ST lastnega izdelka v vsakem siogis. — Velika §z&es°a popolne oprsje za hiše, pisarja in Brazkosikurenčne cene Trst — Viale 3CL Settemibra 35 — . {palača £den) Telefon 34-34 bis (87) Telefon 34-34 bis JADRANSKA BANKA 1! L j u b I j a n s Ka Kr CENTRALA TRST « Delniško Slovnico L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Podružnice: Opatija« Zadar, Dunaj. AHlIranl zavodi: Jadranska Sanka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Preval je, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: Pran* Saksar Stalo Sank valparaiso: Banco Vngoslavo do CMIO IzvrSuJe vso banine posle. PREJEMA VLOGE bo ferannoe knjižice ta 11 tekočI rriii ter lik Mrestile h 3 V/* Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. -Dajo v najem varnostno prodalo fMffoa)-— Za vodovi uradi v Trstu: tfta Cassa di Rlsparmlo itev. 5 — Via S. Nlcol* ilovu • Telefon». »63. m 2175. Haiaju ptdaje U1» k UJI ii tf ti.3l ti K. 11 Podružnica v Trstu. vosoi vis Mtum n — vm 38 mm Izvršuje vse bančno posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje 31 Cl ssetf© Vloge na tekoče račune po 41 po 3 3U io o 2 10 Vosano vlogo obrestuje najugodnejše po dogovoru* Glavni sedei banke: LJUBLJANA. Podružnice: Oorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad, Sarajevo, Split, Metković. Dolniika glavnica in rezerve: Dinarjev 38,000.000,— št 5-18. Uraduje od 9 do \2% in od 14 V, do 16. !SI!