PODBREŠKI: Zimski večer črtica izza vojne. 1. oč je legala na pokrajitio. Snežinke so naletavaie. V vasi so brlele lučke, ki so razlivale svoj bledi svit v daljavo skozi gosto meglo. Na i>o]ju pred vasjo se je pokazala temna postava. Bil je neznan popotnik. Na glavi Je imel veliko kučmo. Težko je hodil. ves je bil sključen in poln snega. Oovoril je sam s seboj. Večkrat je glasno vzklik-nil: ..Smrt. kaj delaS?" Oči so se niu zasvetile, solza je kanila na beli sneg. Šel jc dalje. dalje . . . PriSel je \' vas. Ob prvi hiši se je ustavil in pogledal skozi okno. Videl je očeta in mater, osivela starčka, ki sta braia sinovo pismo z bojnega polia. Zanirmral je nerazumljive besede in šel dalie. Prišel je k drugi hiši. V sobi jo zapazil mlado dekle, ki je bralo pismo z bojišča. Pred seboj je imelo podobo mladeniča. Dekletove oči so bile rosne in hrepeneče so gledale \r podobo. Ko je to popotnik videl, se mu je milo sturilo. Zmajal m |e z glavo in sel nuprej . . . Tako je vtdel mnogo, mnogo trpljenja in hrepenenja. Ves izmučen ie bil, noge so se m« tresle, glas mu je zastajal. ,.5e k zadnji hiši pojdem," je rekel polglasno in se napotil t)a. Koncem vasi ie stala lesena koča. Stopil je pred okno, obstal je kakor okamenel . . . Oči so mu nepremično zrle v okno, roka se mu je tresla, opirati se je moral na zid, da ni padel po tleh. ..Stopim v izbo," je zamrmral to je šel v hišo . . . ,,Kaj si se me ustrašila, žena? Ne boj se me! Ničesar .hudega se ti ne zgodi! Ustrašil sem se tvojega obraza, ki ]e tako bled, tako upadel. Ustrašil sem se tvojih nči, ki so tako solzne, tako piestrašene. Kaj ti je? Mnogo trpljenja sem že videl po svetu v teh hudih časih. :i tvojega obraza sem se ustrašil." Stopila je od okna in ozrla se plaho po sobi. V očeh so se prikazale solze. Glavo je povesila. S tihim glasom je začela pripovedovati: ,,Nez-nanec, ustrašila se te nisem, ker sem takoj videla, da si dober in prijazen. Mislila sem. da hočeš miloščine, da si berač. Bolelo me je srce, če bi ti morala- odreči, ker vem, kaj je uboštvo. Vem, kako veliko je trpljenje beračevo. Imam dva otročička, mož je šel k vojakom, v vojno, in od tistega trenutka, ko mi je zadnjič podal roko v slovo, ne vem ničesar o njem — izgtnil je. Zapustil me je v bedi. Edina pomoč — moji starši — so že umrli od pomanjkanja. Ostala sem sama z otrokoma tukaj v tej koči, kjer živim od tega, kar si z rokami težko prislužim. Minila so že tri leta, odkar ne vem ničesar o možu. V sanjah ga gledam, in zdi se mi, da vidim mrtvega na bojnem polju; vidim, kako iz glave krvavi. ali pa se mi zdi, da ga vidim hirati v bolniščnici, težko ranjenega, na smrtni postelji, zapuščenega, brez pomoči. Večkrat slišim v sanjah pokanje pušk in med vojaki vidim moža, kako leži v strelskem jarku in gleda na tla. Premišlja in v rokah drži mojo podobo, ki sem mu jn dala, ko sva se zaročila. Pri oknu slonim in gledam sneg, ki tako tiho naletava." Kakor zvezde so bile njene oči, svetle, mile in rosne ... Odsev snega, ki je prihajal skozi okno v sobo, je izpremenil nekdai rožnato. lepo lice v bled, upadel obraz. Popotniku se je zdelo, da je to zgolj duh, smrt, a ne mlada žena, hrepeneča po možu. ,,Res, grozno trpimo v teh hudih časih. Sel sem skozi vas, gledal sem v hiše; povsod sem videl, da berejo pisma z bojnega polja ali jih pa pričakuiejo. Nikjer ni veselja, zadovoljnosti, le toga in ialost povsod . . ." je rekel tiho popotnik. 2ena si je zakrila obraz. ,AmL jji»iiJs.i ia^ 4..** ii^v^v ^ , •¦ • " ^-- : ¦-221 ,,Pozdravliena bodi, Bor nai ti pomaga v tvoii nesreči! Vsi trpimo, vsi žalujemo. Smrt in lakota sta naši vladarici. Tolažba nai ti bo že misel, da je na tisoče Ijudi, ki so tako nesrečni kakor ti!" Ko je te besede izgovoril, je neznanec izginil . . . U. Dolgo ni jokala, hipoma so se ji ustavile solze. Šla je k otrokotna, ju objela, poliubila in položila v posteljo. ..Zaspita, kmalu se vrnem! Večer je že, noč prihaia. Ostanita prid-na!" jima je rekla in šla k durim. Ozrla se je še enkrat po sobi: globoko je vzdihnila in odšla. Čudna, neznana moi jo je vabila z doma. Sneg je močno naletavaJ, veliki kosmiči so tiho padali na zemlio. Temna noč je že legla tia pokrajino. Lučke v hišah so že deloma ugasnile. Ljudje so legli k počitku . . . Mati pa je šla pogumno naprej, kakor bi imela važen opravek. Čudna, neznana moč jo Je vabila v daljavo. Mrmrala je nerazumljive besede. Hodila je zdai sem, zdaj tja in šepetala: ,,Tukaj ga ni; pojdem drugam, moram ga najti še danes. Otroka ne moreta več biti brez očeta!" Hitela je zopet drugam — ni bilo gazi, ni bilo poti. Blodila je po snegu, in ve^krat so se slišale njene besede: ,,Kje si! Iščem te, oglasi se!" Po dolgi lioji je pr/šla na pokopališče. Zdelo se ji je, da so se odprla nebesa. Pred njo je stopil njen mož — obdan od zarje; na glavi ie nosil venec. V rokah je imel palico, smehljal se ji je tako Ijubo, tako sladko. Oči so ji začuiieno zrle vanj; padla je oredenj in na ves glas mu je rekla: ,,lskala sem te dolgo. dolgo; zdaj sem te našla. Hrepenela sem po tebi dolgo, dolgo: zdaj te zopet vidim. Srce mi je krvavelo dolgo, dolgo; zdaj se veseli. Blagoslovijeno naj bo moje hrepenenje iri blagoslovljeno naj bo rnoje srce, ker me je gnalo tako dolgo po svetu, da sem te našla, da sern se združila s tabo v rajskem veselju! Otroka hodeta imeti očeta. Pojdi k njima! Pojdi z menoj!" ,,Dolgo setn te čakal, koprnel sem po tebi, zdaj sem tudi jaz sreden, da sem te našel. Pridi in obišči svoje starše! Pridi, da se združimo v večneni veselju!" se začuje gjas moia. ,,Da, dragi, po otroka pojdem. da tudi onadva vidtta predobrega očeta!" vzklikne žena. ,,Da, privedi ju sem, da ju vidim. Dolgo smo hrepeneli drug k dru-gemu — sedaj smo se našli." Prišel je k nje), objel jo je in poljubil. ,,VeseIiva se. ker sva zopet združena!" zakliče žena. ,.Pozdravljena bodi, naša mučenica!" začuje glas svojih staršev. Na vzhodu se je začel svetlikati dan. ___ III. Zdanilo se je popolnoma. Ob oknu domače koče slonita otroka. Ole-data snežinke, ki še vedno naletavajo. ..Ali veš, kako je nama inati pravila, kaj je sneg? Iz nebes prihaja sneg, a nebes!" reče eden. .,Čuj, kje pa je danes mati? Nisem ie še videl," zatoži drugi. ..Povejte nama. lepe snežinke. ki padate iz nebes. povejte, povejte nama. kje je mati!" ..Povejte tudi, kje je oče, kam je odšel, da ga ni tako dolgo domav?" Snežinke so molčale. ničesar niso povedale, le padale 30, padale ... V cerkvi se je oglasil zvon in je zapel mrliču ...