Leto LilV	PoStnfna plačana * gotovini
V Ljubljani, v petek, dne 20. novembra 1936
Štev. 268 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozematvo 120 Din
Uredništvo je ▼ Kopitarje« ni. 6/DI
ček. račun: Ljnb« Ijana St. 10.610 ia 10.349 za inseratei Sarajevo Stv. 7565. Zagreb Stv. 59.011, Praga-Dunaj 24.79?
U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Telefoni aredntitvai dnevna služba 2050 — aočna 2994, 2994 ia 209«
f.
Izhaja vsak dan ijitrij, razea ponedeljka la dneva po praznika
,»Naraščajoče prijateljstvo
Anglija in Jugoslavija
Vloga Jugoslavije in Turčije v pogajanjih Rim-London o Sredozemlju
London, 19. nov. TG. Londonski tisk posveča največjo pozornost bivanju kneza namestnika Pavla v Angliji, posebno pa podčrtava veliko važnost poldnevnega razgovora, ki ga je imel s svojim prijateljem angleškim kraljem na posestvu kraljevega brata kneza Kentskega.
Čeravno vlada okrog teh razgovorov največja tajnost, kar je razumljivo pri angleškem značaju, ki se v ničemer noče vmešavati v zasebno življenje vladarja in njegovih gostov, vendar listi razmotrivajo o političnih posledicah, ki jih mora imeti naraščajoče prijateljstvo med Anglijo in Jugoslavijo. Listi pravijo, da leži angleškim državnikom mnogo na tem, da bi bila Jugoslavija, ki je soseda Italije, natančno poučena o pogajanjih, ki so trenutno v teku med angleško in italijansko vlado glede sporazuma v Sredozemlju. Angleška vlada želi, da bi se tudi Jugoslavija v pravem trenutku v ta sporazum včlenila, kajti ne samo kot velika država, ki meji na Sredozemlje, marveč tudi kot središče Balkanske zveze ima Jugoslavija pravico, tako pišejo listi, da se brez nje v Sredozemlju ne ustvarjajo gotova dejstva. Listi v zvezi s tem ponovno pišejo o značilnem obisku angleškega kralja na jugoslovanski obali in v Carigradu ter hudomušno pristavljajo, da je morda ravno razgovor med angleškim kraljem in turškim predsednikom republike pospešil rojstvo prijateljstva med Italijo in Nemčijo. Potemtakem jc samo po sebi razumljivo, da želi tudi angleška vlada dobiti pravo sliko o pomenu prijateljske ponudbe, ki jo je Mussolini napravil Jugoslaviji v svojem milanskem govoru, da se bo videlo, če in v koliko bo pripomogla k splošnemu razčiščenju ne samo v Podonavju, kjer so angleški interesi manjši, marveč predvsem v Sredozemskem morju, kjer želi Anglija, da bi Jugoslavija in Turčija sporazumno nastopali. Listi i velikim zadoščenjem pribijajo »d a ima Stojadinovičeva vlada zaupanje v lojalnost angleške v 1 a -d e« in da bo to zaupanje, ki je tudi obratno, mnogo k temu prispevalo, da se želja Italije po sodelovanju z Jugoslavijo koristno včleni v pogajanja za sporazum v Sredozemlju. kjer poleg Anglije in Italije stojijo v prvi vrsti še interesi Turčije in Balkanske zveze.
^mmmmBmaa^mMwmmmmmmtammmmmmHmmmmm^mmmmmmmm^mmmm
U dar s sovjeti v Španiji
Italija in Nemčija grozita z blokado Sovjetske podmornice v Barceloni Anglija in Francija na straži
UBBBHMHBUB
Most čez prepad
(K obisku dr. Schmidta v Berlin)
»Zid med dvema bratskima narodoma je podrt,« tako je pisalo avstrijsko in nemško časopisje po 11. juliju letošnjega leta, ko je bil na Dunaju podpisan dokument med Avstrijo in Nemčijo. Avstrija je dobila od nemške vlade pismeno priznanje svoje neodvisnosti, ker ji ustmeno zatrdilo nemškega voditelja in državnega kanclerja z dne 27. majnika 1935 ni zadostovalo. Seveda, če podiramo zidovje, e tem delo še ni opravljeno. Zid se hitro podere. Zgodovina pravi, da je mnogo lažje med narodi dvigati obzidja, kot jih podirati, in lažje kopati prepade, kot jih zasipati. Treba je odvaliti ruševine fjodrtega zidu in to delo je po navadi mučno iu dolgotrajno.
Obisk avstrijskega državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Gvidona Schmidta v Berlinu, ki je prvi uraden obisk odgovornega člana avstrijske vlade pri nemški vladi, ima brez dvoma namen, da najde potrebne predpogoje za odva-žanje ruševin, ki še ležijo na cesti novih medsebojnih odnošajev, kot jih je zasnoval dunajski sporazum z dne 11. julija. Avstrija in Nemčija se zdita kot dva člana iste družine, ki sta se pred davnimi leti razšla in se sedaj srečata in drug drugega skoraj ne poznata več. Načrt narodnega socializma, da si Avstrijo podjarmi nasilnim potom in jo kot navaden »Gau« priključi k svojemu narodnemu telesu, kot si je priključil Bavarsko ali Posaarje, je Avstriji vrnil zavest svoje ločene narodne biti in svojega lastnega kulturnega poslanstva. Pretrgal je vezi, ki so so navezale v stoletjih skupnega kulturnega dihanja in je brutalno zaustavil pretakanje gospodarskega življenja iz ene države v drugo, ki je bilo naraven plod zgodovinskega razvoja. Na-groinadil je med njima gore nezaupljivosti, ki se ne da odstraniti s podpisom papirnate listine. Oddaljil je ob državi na političnem polju tako, da sta pripadali vsaka svojemu mednarodnemu krožku, ko sta se v zunanji politiki zo-j>et srečali. Odtujil ju je na kulturnem polju, Kajti Nemčija je šla v pogansko plemensko kulturo, med tem ko se je Avstrija usidrala na krščanskih temeljih družabnega reda. Dva člana iste družine, ki sta se ločila pred leti in ki se pri srečanju skoraj več ne poznata, ki tako rekoč nimata ničesur sikupnega razun jezika, ki ga še oba govorita, in gospodarskih nujnosti, ki zahtevajo, da živita drug ob drugem v znosuem razmerju dveh, drug na drugega navezanih sosedov. K.o sta se ločili, sta nosili obe kot simbol »voje državnosti nacionalne zastave, kot jih ima. jo vsi narodi, ko sta se zopet srečali, tudi teh trobojnic ni več in jih je nadomestil v Nemčiji kljukasti, v Avstriji pa krščanski križ kot simbola dveh svetovnih naziranj, ki sta si jih izbrala za osnovo svojega narodnegu in državnega življenja.
Zato se tudi ne smemo čuditi, če pri srečanju ni bilo običajnih objemanj iu čuvstvenili izlivov, in tudi ne, če ruševiue podrtega zidu še vedno niso odstranjene. Ne sme nas presenečati, če o obisku državnega tajniku dr. Schmidta v Berlinu, ki bi moral veljati kot ena največjih jjolitičnili senzacij naše dobe — če p>omislimo, da leža na poti iz Dunaja v Berlin trujilo zveznega kanclerja dr. Dollfussa — avstrijsiko in nemško časopisje piše enako hladno, enako brezbarvno in mu svetovni tisk posveča le bežno pozornost Je to pač nujna pot, ki jo zuhtevajo mednarodni običaji, pot, ki jo je treba iti, četudi s sragami na čelu in z revolverjem v žepu.
Gos{xxiarske nujnosti zahtevajo, da se obnovi obtok blaga čez ruševine podrtega obmejnega zidu. Avstrija mora gledati, da se bo znebila svojih odvisnih poljedelskih pridelkov, da bo prodala svoje rude iu si poceni priskrbela svoje potrebščine, ki jih doma ne more kriti. Gospodarska pogajanja trajajo že dalje časa, a ne morejo ven iz mrtvila. Pri vsej navidezni zunanji toploti čuvstev, ki obe državi navdajata, govore gospodarski zakoni svoj lasten trd jezik. Avstrija bi rada prodala za denar in to za drag denar. Nemčija je pripravljena kupovati, toda plačati ne mara z denarjem, marveč z izdelki svojih ogromnih tovarn, kjer zaposluje milijone svojih delovnih rok. Kmetijske pridelke proti industrijskim izdelkom. Nemčija je to geslo vrgla na mizo in jjojasuila, da pač odvzame avstrijsko sirovo maslo in jajca, a da jih bo plačala s proizvodi svoje industrije, najrajši še z orožjem, ki ga bljujejo noč in dan uemške tovarne. K.am naj pa gre Avstrija z vsem tem orožjem, čeravno vemo, da ga do gotove mere i;e odklanja? Do gotove mere, pravimo, kajti tienarna sredstva niso neomejena v Avstriji in tudi njena zunanja }>olitika bi tega ne mogla prenašati. Državni tajnik dr. Schmidt bo preživel hude trenutke, ko bo v Berlinu načel to \prašanje in bo moral povedati, da Avstrija želi pred vsem le gospodarskih stikov z Nemčijo, ne pa soudeležbe pri njeni politični di-n amiki.
Pri tej točki se same od sebe vrivajo politične težave. Sporazum z dne 11. julija pravi, da bosta zunanjepolitično obe državi hodili isto pot in da bosta predvsem nastopali kot nemški državi. To je silno lopo načelo, toda ko ga je treba izvesti na praktičnem polju, postaja ravno politična istousmeritev eden najbolj težavnih problemov, ki jih morata Avstrija in Nemčija med seboj rešiti. Nemčija je dinamična, kot sama pravi in si je v imenu enakopravnosti postavila vsepovsod okrog svojega ozemlja razne cilje, ki jih hoče doseči, a jih brez spora z drugimi državami doseči ne more. Avstrija ie statična, nasičena v pogledu državnega ozemlja, v skrbeh samo za obstoj tega, kar ima Nemčija zadeva na jxxlročiu svetovne politike povsod na konflikte z drugimi podobnimi toki, Avstrija ne more izven Podonavja, ki zadostuje njenim ambicijam. Nemčija je v sporu z državami, malimi in velikimi, ter z različnimi mednarodnimi ustanovami, s katerimi Avstrija želi živeti v miru in spoštovanju. Kako islousmeriti dve tako različno usmerjeni politiki? ln če bi šlo samo za Podonavje in nemško podonavsko jKilitiko: kako sc ji more Avstrija v polni meri prilagoditi, ko pa inorc vedeti, odnosno še ni fmcla i>ozabiti, da so nemški cilji v Podonavju
Burgos, 19. novembra, b. Priznanje vlade generala Franca po Nemčiji in Italiji je povzročilo v Burgosu veliko zadovoljstvo in splošno navdušenje. Snoči, ko se je zvedelo za to priznanje, je velika množica priredila manifestacije generalu Francu. General Franco je imel ob tej priliki govor, v katerem je poudaril pomen priznanja vlade po Nemčiji in Italiji, ki sta prvi evropski velesili in ki sta tudi prvi uvideli, da je nova vlada resnični in pravi gospodar Španije. Ostanki madridski vlade in njeni rdeči miličniki bodo v doglednem času strti. To je danes popolnoma notranja stvar nove Španije. General Franco je izrazil željo, naj bi tudi druge države kmalu priznale gotovo dejstvo in njegovo vlado kot legalno. Do sedaj je priznalo njegovo vlado že pet držav, in 6icer tri latinske ameriške države, Nemčija in Italija. Pričakovati pa je, da bo tudi portugalska vlada v najkrajšem času priznala novo vlado v Burgosu, nato pa ji bosta sledili še Avstrija in Madžarska, Čile in Brazilija in še nekatere manjše evropske države. General Franco je priznal, da bodo največje težave glede priznanja nastopile od Velike Britanije in Francije.
Vse nacionalistične radijske postaje v Španiji so sinoči točno ob 6 zvečer objavile vest o priznanju nacionalne vlade v Burgosu po Italiji in Nemčiji. Takoj nato pa so godci zasvirali nemško in italijansko nacionalno himno. Med ljudstvom je vest o priznanju nove vlade v Burgosu povzročila
naBBBDHBHHHaBHHH
dosegljivi le čez truplo Avstrije in da pomeni istousmeritev nemške in avstrijske politike na podonavskem področju, kakor istousmeritev velikanske reke in malega j>otočkn, ki so ga velike vode zgrabile in seboj odnesle. Gosp. Schmidt bo imel potne srage nn obrazu, ko bo poslušal predloge svojih nemških tovarišev v Berlinu za istousmeritev obeh zunanjih politik.
Ostane še področje kulturnih odnošajev. Navidezno najlažje med vsemi isti jezik, ista kri, ista skupna kulturna zakladnica. A pri poskusu, da ee omogoči praktično sodelovanje na kulturnem polju, se bodo pokazale nepremostljive težave. Narodnemu socializmu, ki je idejna pogonska sila nove nemške kulture, ki se odraža dandanes v vsem kulturnem snovanju v Nemčiji, mora ostati pot zaprta v Avstrijo, kjer je krščanski družabni red osnova vsega življenja. Mod ognjeni in vodo ni sodelovanja, razen, kadar obu rušita. Tako ga ni med narodnim socializmom in med krščanstvom, razen, kadar fre za obrambo proti tretjemu nasprotku, ki je sovražnik obeli. A tudi tukaj je sodelovanje mogoče le tnko. dn vsak ostane branitelj na svojem ozemlju Vsak dotik je izključen. Gosp. dr. Schmidt, ki je krščanski državnik in zastopnik krščanske države, bo v Hcrlinu zastrmel nad prepadi, ki zijajo med občina kulturama in nnd katere naj on vrže prehodne mostove.
S stališča miru smo tega obiska veseli. Zmanjšal je napetost, ki je vznemirjala vso okolico Toda glede uspehov smo ravnotako tna-lovcrni, kot stil skromna avstrijski in nemški tisk. ko nma pri opisovanju trga zgodovinskega dne navdušenje ne more in !>•' more i/, ust, ker ga ni v srcih.
veliko navdušenje, ki je prišlo zlasti do izraza pred poslopjem obeh' konzulatov, kjer so se ljudje od veselja poljubovali na ulicah.
Nemško konzul v Barceloni dr. Oto Kohler je včeraj odpotoval z ladjo »Albatros«. Tudi italijanski konzul 6e je vkrcal na neko itaiijan&ko ladjo.
Pariz, 19. novembra, b. »Echo de Pariš« poroča, da je priznanje vlade generala Franca po Nemčiji in Italiji prav za prav le predigra za intervencijo v Španiji v korist belih, predvsem pa bo po tem priznanju sledila blokada Katalonije. V Londonu še vedno upajo v razsodnost Italije in mislijo, da bo brezpogojno poslušala nasvete, ki jih nosi v Rim londonski veleposlanik Dino Gran-di. Nacionalni krogi v Nemčiji skušajo pridobiti Hitlerja za odkrito vojno intervencijo, ki pa se ji odločno upira nemški zunanji minister von Neu-rath.
Sovjetske podmornice v Barceloni
»Le Jour« poroča, da jc v barcelonsko luko priplulo veliko trgovsko brodovje, ki pripada sovjetski Rusiji in v največji naglici raztovarja vojni materijal za rdeče borce. Trgovinsko brodovje sestoji iz 11 velikih sovjetskih ladij, ki so jih na poti v Barcelono spremljale sovjetske podmornice. Trdi se, da so sovjetske podmornice ostale v barcelonski luki in prevzele obrambo luke v primeru, če bi kdo na njo skušal napad z morja.
Francija pripravlja svoje bojne ladje
Pariz, 19. novembra, b. Radio-agentura poroča iz poluradnega vira, da francoska vlada ni bila posebno iznenadena, ker sta Nemčija in Italija priznali vlado generala Franca v Bourgosu, ker se je o tem govorilo že v Berlinu in Berchtesgadenu. Francija je mislila, da bosta Nemčija in Italija nacionalno vlado priznali šele tedaj, ko bo padel Madrid v roke nacionalistom, toda vsi znaki kažejo, da se je obema državama zelo mudilo priznati nacionalno vlado iz mednarodnih razlogov, da bi mogli legalizirati pomorske operacije, ki jih pripravljajo nacionalisti španske vlade v barcelonskih vodah, da preprečijo nadalnjc transporte sovjetskih ladij, ki neprestano dovažajo vojni materijal za katalonsko vlado. Francoska vlada je zaradi tega sklenila, da stori v Sredozemskem morju varnostne ukrepe in so v zvezi s tem imeli že trije minislri za državno obrambo dolgo konfercnco, ki so ji prisostvovali vsi šefi generalnega štaba francoske vojske in mornarice. Računa sc, da bo Francija storila potrebne ukrepe v Sredozemskem morju v sporazumu z Veliko Britanijo, ki je tudi ukrenila vse potrebno za varstvo svojih interesov.
Anglija svari...
London, 19. novembra, b. Priznanje španske vlade po Nemčiji in Italiji v Londonu je izzvalo globok vtis. Sklep španske nacionalne vlade v Burgosu, da bo izvedla blokado Barcelone, da prepreči uvoz vojnega materijala, sc v t ^nHonu prouču-
Itali janski napadi na Rase
Italijanski tisk je pričel zadnje dni zelo ostro kampanjo proti Sovjetom. Značilen za to je uvodnik »Gazeta del Popolo« v Milanu, ki ga je podpisal Francesco Coppolo, kjer naravnost poziva na aktiven odpor proti sovjetskemu podpiranju španske ljudske fronte.
Kako dolgo še, piše člankar, bo Evropa in ves civilizirani svet s j)rekrižaiiimi rokami poslušal tožbe proti sovjetski Rusiji? Medtem, ko se 1. v ropa ogorčuje, a je nedelovna, dela sovjetska Rusija skrivno in javno s polno paro, za kar imamo vse pblno dokazov. Evropa to ve, vidi, se pritožuje in ogorčuje, pusti pa, da sovjetska Rusija svoje razdiralno delo nadaljuje. Posledica tega je, da se tako odpor anti Španije, ki je tudi anti-Evropa in anti-Rim, potialjšuje v neskončnost, da se zavlačuje osvoboditev Madrida in da se z neizbežnostjo pripravlja katalonska vojna, ki bo morda še bolj krvava in da se tako v tem predelu Evrope ustvarja nevarno ognjišče za boljševiški požar, ki utegne dovesti do strašne evropske vojne in s tem do uničenja naše civilizacije.
Ako hoče Evropa, nadaljuje članek, končno napraviti krvavemu klanju konec in rešili samo sebe, potem je treba drugačnih sredstev, kakor pa so mednarodni nadzorovalni odbori. Treba je takoj in de facto onemogočiti boljševiški Rusiji, da bi pošiljala svoje ladje in svoje orožje na Špansko. To ne pomenja vojne. Nasprotno, s tem bomo pravočasno preprečili sicer neizbežno vojno. Sovjetska Rusija, ki odkrito priznava, da hoče evropsko in svetovno vojno, od katere pričakuje in upa na svetovno rcvolucijo, nikakor ni v stanu, da bi se mogla sama proti katerikoli evropski velesili vojskovati. Zaradi tega se Moskva na vse kriplje prizadeva jx>tegniti Francijo v svoj začarani krog in njo poslati prvo v ogenj. Sovjetska Rusija pa sama ni v stanu, da bi se vojskovala proti katerikoli velesili, ki je odločena rešiti Španijo in Evropo in zapreti njenim ladjam pot na španski polotok.
Kdor bo nemudoma preprečil boljševiški Rusiji pot v Španijo, ta bo danes rešil Španijo, jutri Francijo in pojutrišnjem mir Evrope in njeno civilizacijo. Evropa, ki je zgodovinsko odgovorna za voditeljstvo sveta, je sama sebi in človeštvu dolžna, da se brani in sicer, da se brani z dejanji, ki so njej primerna.
Samomorilec Salengro povzroča hude nemire po vsej Franciji
Pariz, 19. nov. b. Okrog polnoči je prišlo v raznih pariških predmestjih do hudih demonstracij levičarjev zaradi samomora notranjega ministra Salengra. Levičarji očitajo desnici, da je ona zaradi svojega neodgovornega in nedostojnega napada kriva Salengrove smrti. Demonstranti so v najkrajšem času prodrli v središče mesta, ter razbili tamkaj okna na redakcijah desničarskih listov »Figara« in »Le Joura«, Istočasno pa je organizacija stavcev sklenila, da ne bo stavila lista »Gringoire«, ki je vodil najhujšo borbo proti Sa-lengru. Levičarji so sklenili, da bodo v soboto in nedeljo priredili velike demonstracije v Parizu, pri katerih bo bržkone prišlo do večjih nemirov, ki se bodo končali s poboji.
Že snoči je bilo v Lillcu nekaj manjših spopadov, ki dokazujejo, da pristaši levičarske stranke ne nameravajo smrti Salengra kar tako prenesti in da hočejo izzvati, kjer le mogoče, spopade, da obračunajo z desničarji. Položaj v Lillcu je zelo napet.
Ponoči so se sestali predstavniki velikih pariških listov, ki so vodili borbo proti pokojnemu ministru Salengru in protestirali proti sklepu organizacije tipografov, ki je onemogočila izid »Gringoire'«. Na isti seji je bilo tudi sklenjeno, da bodo vsi desničarski listi, ki so Salengra napadali, nehali izhajati do njegovega pogreba.
je, vendar pa še ni bilo sprejeto nikakršno uradno stališče. »Times« poudarja v svojem uradnem komentarju, da bo angleška vlada priznala pravico nacionalne vojne sile šele tedaj, ko bo ustvarila tako imenovano vodno cono za nevtralne ladje, kar se mora v smislu mednarodnih običajev na vsak način zgoditi. »Times« istočasno opozarja nacionalno vlado v Burgosu, da se v barcelonski luki nahajajo ludi angleške bojne ladje in da jc treba vsak ukrep dobro premisliti.
Še to . . .
Pariz, 19. novembra, c. Tukaj se je nocoj razširila vest, da mislita Italija in Nemčija odpovedati sporazum o nevmešavanju v špansko državljansko vojno. Ta vest iz Rima je silno delovala v Parizu, kjer^ menijo, da postaja položaj katastrofalen. Že priznanje generala Franca je bilo v Parizu in baje tudi v Londonu sprejeto zelo neugodno. Pravijo, da sta Nemčija in Italija priznali Franca samo zato, da bo Franco lahko napovedal blokado Barcelone in vzhodne španske obale. Toda tukaj trdijo, da Francija in Anglija nikdar nc bi dopustili blokade, ki bi ovirala promet njunih ladij.
Poveljstvo nacionalistične križarke v španskih vodah »Canaria« so prevzeli nemški pomorski častniki.
Blokada že la teden
Ijondon, 19. nov. c. Popoldne je prišla vc-l iz Palme na Majorki, da je tamošnji nacionilMiini poveljnik obvestil angleške vojne ladje, da se bo te dni začela blokada vzhodnih španskih Ink Ta vest je izzvala veliko razburjenje v Lonil mu.
V parlamentu jc bil Eden vprašan, če Anglija misli priznati režim generala Franca Eden ni odgovoril naravnost, pač pa je rekel, «ln Im> angleška vlada o|iozorila nemško in italijansko vlado, dn priznanje Franca ne more menjati obvez. ki sta jih prevzeli obe državi glede nevtralnosti v španski državljanski vojni.
Zemiinska vremenska napoved. Večinoma oblačno vreme, ponekod mogla.
Proračun za leto 1937-38
Novi proračun je za pol milijarde Din večji od tekočega
Belgrad, 19. novembra. AA. Finančni minister je predložil narodni skupščini predlog državnega proračuna za leto 1937-38. Proračunski predlog znaša 10 milijard 949 milijonov dinarjev.
'Finančni minister Dušan Letica je dal poročevalcem listov tole izjavo:
Na osnovi čl. 102 ustave sem predložil narodni skupščini v razpravo m odobritev oredlog proračuna državnih izdatkov in dohodkov • predlogom finančnega zakcuia za leto 1937-38.
Čeprav se iz teh objektivnih znaineoj more pričakovali nadaljnje in večje zboljšanje gospodnr-skih razmer in gospodarske pOTzddge pri na«, se je kraljevska vlada vendarle trudila, da se predlog proračuna ne poveča naisproti dosedamjemu pr >ra-čunu v tisti višini, v kateri ga ne bi bilo mogoče kriti v glavnem a sedanjimi državnimi dohodki.
I. ODDELEK: vrhovna državna uprava:
Znižani in izpuščeni so iz novega proračuna vsi tisti izdatki, katerih izvršitev se more odložiti na pozneje , odnosno v ugodnejšem času in katerih odgoditev ne bo zavirala teka državne upravi. Toda takšna politika ima tudi ovoje meje. V današnjih razmerah ne bi bilo pametno ne koristno linearno znižanje vseh državnih izdatkov. Državni proračun mora dati najpopolnejšo in najtočnejšo sliko vsega narodnega življenja. Nekatere večje postavke državnih izdatkov, ki spadajo vrhu tega še med glavne, so se morale povečati, ker so tako okoliščine narekovale, Pri teh izdatkih ai bilo moči izvesti nobenih komipresij dosedanjih izdatkov, ker ne bi bile stvarne.
Predlog proračuna za leto 1937-38 kaže, v primeri z današnjim državnim proračunom v celotnih zneskih takole sliko:
Krona	24,180.000	24,180.000		—
Kraljevsko namestništvo	4,200.000	3,580.000	+	620.000
Narodno predstavništvo:				1,679.000
a) senat	12,645.000	10,966.000	+	
b) narodna skupščina	49,075.268	88,918.115	+	10,157.153
Skupaj	61,720.208	40,884.115	+	11,836.158
Predsedstvo ministrskega sveta	34,758.180	32,943.200	+	1,814.980
Državni svet	3,825.438	3,827.658	—	2.120
Glavna kontrola	10,860.393	10,676.246	+	183.747
Civilni dom Nj. Vel. kralja	2,770.928	2,808.543	—	37.620
Pisarna kraljevskih redov	519.499	514.339	+	6.160
Splošni izdatki	27,806.328	27,866.328		—
Skupaj I. odd.	170,701.029	156,280.729	+	14,420.300
II. ODDELEK: Pokojnine in invalidnine:				
a) pokojnine	1.016,000.000	997,247.597	+	18,752.403
b) invalidnine	103,490.835	103,490.835		—
Skupaj	1.119,490.835	1.100,738.452	+	18,752.408
III. ODDELEK: Drf. dolgovi	1.019,806.995	767,931.926	+ 251,905.062	
IV. ODDELEK: Pravosodno min.	860,451.900	854,480.200	+	4,971.698
V. ODDELEK: Prosvetno min.	870,014.498	837,968.415	+	82,052.083
VI. ODDELEK: Zunanje min.	146,279.182	121,470.448		25,208.734
VII. ODDELEK: Notranje ministrstvo:				
a) ministrstvo in podrejene		•		
mu ustanove	222,035.572	200,710.684	+	21,325.S88
b) orožniško poveljstvo	316,241.031	316,573.833	—	332.802
Skupaj	638,277.603	617,284.517		20.993.086
VIII. ODDELEK: Flnantno ministrstvo:				
a) ministrstvo in podrejene				5,760.460
mu ustanove	303,634.745	297,874.285 1		
b) monopoli	323,681.650	363,322.283	—	42,640.633
c) Drž. hip. banka	24,885.335	21,019.904	+	3,805.431
d) Poštna hranilnica	18,978.951	14,486.679	+	4,492.272
e) Drž. pos. Belje in Topolac	62,034.189	62,055.450	—	31.261
f) Sladkorna tov. na Cukarici	28,552.900	36,164.000	—	7,611.100
Skupaj 761,767.770
IX.	ODDELEK: Ministrstvo sa vojsko
in mornarico	2,459.397.737
X.	ODDELEK: Gradbeno ministr. 173,823.945
XI.	ODDELEK: Prometno ministrstvo:
a)	ministrstvo in podrejene
mu ustanove	30,034.533
b)	odd. za grad. žel.	208,867.290 c.) uprava drž. železnic	1.898,901.377 d) ravnateljstvo rečne plovbe	92,413.310
797,922.601
2,309.397.737 154,617.021
32,035.597 177,994.403 1.876,372.400 91,441.412
— 36,154.831
+ 150,000.000 .+ 19,206.924
—	2,001.064
+	30,872,887
+	22,528.977
+	971.898
Skupaj 2.230,216.510	2.177,803.812	+	52,372.298
XII. ODDELEK: Ministrstvo ia ptt. 379,378.411	369,345.912		10,032.499
XIII. ODDELEK: Kmetijsko ministrstvo: a)	ministrstvo in podr. ustanove 60,347.372 b)	razredna loterija 11,467.270 c)	državne žrebčarne 7,910.398 d)	sred. kmetijske šole 2,757.451 e)	drž. kmetijski sklad 27,760.621	47,190.108 11,487.788 6,940.376 -2,729.551 27,312.212	+ I+ + +	18,157.264 20.518 970.022 30.894 448.409
Skupaj XIII. odd. 110,248.112	96,651.041	+	14,586.071
XIV. ODDELEK: Min. sa trg. in ind. 45,350.828	45,004.770		346.058
XV. ODDELEK: Min. za gozdove in rudnike: n) gozdovi 92,283.270 b) rudniki 199,265.829	71,235.019 194,830.519	+ +	21,048.251 4,435.310
Skupaj XV. odd. 291,549.099	260,065.538		25,483.561
XVI. ODDELEK: Min. za soc. pol. in nar. zdravje 219,995.851	199,745.402	+	20,250.449
XVII. ODDELEK: Ministrstvo za telesno vzgojo 12,764.695	12,764.695		—
XVIII. ODDELEK:			
Proračunski rezervni krediti 40,000.000	40,000.000		—
Celotni izdatki 10.949,000.000 10.323,918.198
+ 625,486.802
Na prvi pogled se vidi stremljenje, da se Izdatki spravijo v popoln sldad z dejanskimi državnimi in narodnimi potrebami. Razlika, ki se kaže med obema proračunoma, sprejetega in predlaganega za novo proračunsko leto, znaša 625,486.802 Din. Takoj moram pripomniti, da so »e izvršila pomembna povečanja pri izdatkih za anuftetno službo, vnešena so pa v skladu z dejanskimi obveznostmi, ki jih bo drfavna blagajna morala izvršiti prihodnje proračunsko leto. Anuitena služba je zagotovljena tako v skladu s pravnimi obveznostmi kakor tudi glede potrebne višine kreditov in valut. Prav tako so povišane dosedanje anuitete za gradnjo novih železnic, ki so v delu ali pridejo šele v d?lo. V to skupino izdatkov pridejo tudi popolnoma novi krediti za anuitetno službo po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Znatno je povečanje izdatkov v zvezi z neobhodnimi potrebami narodne obrambe in varnosti države. Tudi posameznost-nih povečanj je več v ostalih ministrstvih. Najbolj so povečani osebni izdatki za novih 800 učiteljev in suplentov. Prav tako za novo sezidane in nanovo odprte bolnišnice in zdravilišča so zagotovljeni krediti za zdravnike in novo strokovno bolniško osebje. Znatnejše je povečanje izdatkov tudi ▼
proračunu kmetijskega ministrstva za pospeševanje kmetijstva in zboljšanje živinoreje. Ostala povečanja so posledica večjega števila nanovo odprtih aLi razširjenih dosedanjih državnih ustanov; U izdatki so bili že prej dovoljeni ▼ času otvoritve ali razširitve teh ustanov. To velja za mestno policijsko stražo, za železnice, za pošto, telefon m brzo-jav. In tudi druge ustanove so pokazale povečanje izdatkov, ▼ kolikor so materijalno ustrezale postavljenim nalogam, po katerih delujejo in se razvijajo. To velja posebno za tiste ustanove, ki delujejo socialno, kulturno in gospodarsko. Izvzeti je treba povečanje v predlogu proračuna zunanjega ministrstva; to povečanje je samo proračunsko in ne tudi blagajniško.
Dosedanji krediti za izplačilo razlike tečaja tujih valut so finansirani po finančnem zakonu iz obratne glavnice. Zdaj so ti krediti prenešeni v računski del proračuna. To se je izvršilo tudi pri vseh drugih ministrstvih, ki so imela takšne kredite, kakor prosvetno ministrstvo, ministrstvo za gozdove in rudnike itd.
Povečanja ▼ predlogu novega proračuna se v glavnem razdele na tele skupine:
za državne in kmetske dolgove..............................251,000.000 Din
za anuitetno službo železnic................ 30,000.000 Din
za narodno obrambo......................................150.000.000 Din
za podpiranje poljedelstva in zboljšanje živinoreje................15,000.000 Din
za pokojnine..................... ,	18.000.000 Din
za prenos dosedanjih izdatkov iz finančnega zakona..............50,000.000 Din
za izdatke kmetijskih državnih podjetij (železnice, pošta, brzojav in telefon, monopoli, gozdovi in rudniki, Drž. hip. banka. Poštna hranilnica itd.), ki se takoj kompenzirajo s povečanimi dohodki . .	83,000.000 Din ta izdatke ministrstva za socialno, kulturno in drugo delovanje . . .	27,000.000 Din
Novi proračunski predlog kaže popolno in točno sliko državnih > potreb. Nekoliko večji je od prejšnjega, zato so se pa letos gospodarske razmere pri nas nekoliko popravile. Ker je večji, bo tudi v večjem obsegu ustrezal potrebam naše države. Predlog proračuna je realen in so v njem g a mi taki izdatki, s katerimi se da realno računati. Proračunski predlog je uravnotežen. Pri presoji dohodkov, zlaisti tistih, ki so fiskalnega značaja, niso proračunske postavke ne precenjevane
ne podcenjevane. I eno i drugo bi ▼ današnjih razmerah imelo slabe posledice. Zato je presoja dohodkov izvršena kar najobzirneje. Dohodki niso navedeni v visokih zneskih, ki jih ne bi bilo moči doseči, in izdatki niso odmerjeni v nižjih zneskih, ki bi jih bilo treba prekoračiti.
Predlog finančnega zakona nima nnhenih določb, ki bi urejala večja vprašanja, ki zahtevajo večji študij in globlje proučevanje. V tem finančnem zakonu so tiste določbe, ki 6e nahajajo tudi v
sedanjem in ki služijo boljšemu in hitrejšemu izvrševanju državnega proračuna v duhu zakona o državnem računovodstvu.
Podrobnejše in natančnejše podatke po predlogu novega proračuna in našega gospodarskega in finačnega položaja bom podal pred narodno skupščino.
Madrid v platnenih
Posebni poročevalec »United Pressac, ki je v Madridu, poroča: Včeraj ob 8.45 zjutraj je pet nacionalističnih bombnikov in troje letal izvedlo nov napad na Madrid. Bombardirani so bili zunanji okraji mesta in čete, ki so tamkaj nakopičene. Ako bodo nacionalisti s tolikšno silo nadaljevali bombardiranje Madrida, kakor v zadnjih dneh, potem bo prestolnica kmalu kup razvalin. Nasproti nacionalističnim letalom ni poletelo nobeno rdeče letalo, pač pa so zelo besno streljali z obrambnimi topovi, čeprav brezuspešno. Madrid na mnogih krajih gori in je nemogoče požar pogasiti, ki se širi tudi na okoliške hiše. Ceste nudijo strašen prizor: pločniki so raztrgani, ravno tako proga cestne železnice, povsod vise žice, poloinjene cestne svetiljke, tramovje in zidovje. Videti je ogromne lijake, ki jih delajo granate. Nekatere imajo do 13 m premera in 7 m globočine. Socialistični tiskarni listov »La Libertado< in »Tnformationes« sta bili z bombami razdejani in lista nista včeraj več izšla. Gori tudi Puerta del Sol, ki je v središču mesta.
Pariz, 19. nov. b. O operacijah v španski prestolnici je danes le malo vesti. Poroča se le, da nacionalisti zelo počasi, toda stalno napredujejo in da so oddaljeni od središča samega mesta le še en kilometer. Ves del mesLa, na katerega so prodrli nacionalisti, je ena sama razvalina, ker so stavbe vse uničene od granat, bomb in požarov.
Vse važnejše postojanke ▼ Madridu, t izjemo telefonske centrale, so v rokah nacionalistov, ki so v teku noči stalno napadali obrambne položaje rdečih in izvršili tudi nekaj letalskih napadov. Bombe in granate brez prestanka padajo na Madrid, zlasti pa na one dele mesta, ki jih rdeči še držijo. Prebivalstvo Madrida in sam župan mesta je zahteval, da se borba ustavi in da se mesto izroči prostovoljno belim četam. Istočasno pa je I ljudstvo zahtevalo, da se rdeči voditelji iz mesta odstranijo. Posledica je bila ta, da so miličniki pričeli zažigati in dvigati v zrak razna važna javna poslopja. Ponoči je padel v uličnih bojih vodja anarhističnega oddelka, ki se bori v Madridu.
Sin Primo de Rivere - na smrt
Alicante, 19. novembra, b. Po tridnevni razpravi je bil danes obsojen na smrt od vrhovnega sodišča za zaičito države Jose Priimo de Rivera, ki mu je obtožnica očitala, da je organizirali sedanjo vojaško vstajo s pomočjo držav fašističnega bloka. Njegov brat Miguel de Rivera je obsojen na 30 let težlke robije. Usoda Margerite de Rivera še ni znana.
Schmidi v Berlinu
Berlin. 19. novembra. A A. (DNB) Avstrijski državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Gvido Schmidt je prispel davi ob 8.30 kot gosit nemške vlade v Berlin, kjer ostane nekaj dni. Spremljajo ga ravnatelj gospcdarsko-poHitičnega oddelka zunanjega ministrstva poslanik Wildner, ravnatelj oddelka za srednjo Evropo v zunanjem ministrstvu posla ii i k Hoffinger in poslaniška svetnika Wild-mann in Chlumetzky-Deventhal. Avstrijske goste je spremljal v Berlin nemški poslaniik na Dunaju von Papen. Z istim vlakom sta se pripeljala v Berlin tudi ravnatelj Korbiroa dvorni svetnik VVeber in svetnik Wolf.
Vodja in kancler Hitler je danes sprejel avstrijskega državnega tajnika za zunanje zadeve gosp. Schmidta in se pomudil z njim v razgovoru, ki je trajal okoli dve uri. Govorila sta o odprtih političnih vprašanjih. Razgovoru so prisostvovali zunanji minister v. Neurath, avstrijski poslanik v Berlinu dr. Kusich, nemški poslanik na Dunaju v. Papen in državni tajnik dr. Mei.
Horthy v Rtm
Budimpešta, 19. novembra, b. Objavljen je program potovanja admirala Horthvja v Italijo. Har-thy potuje v Italijo z ministrskim predsednikom Daranyjem in Kanyo v ponedeljek 23. t. m. s po sebniim vlakom. Spremljal ga bo med drugim tudi italijanski poslanik v Budimpešti Colona in večje število uglednih osebnosti V Rimu bodo admiraia Horthvja pričakovali italijanski kralj, šef italijanske vlade Mussolini ter druge odlične osebnosti. Admiral Horthy bo prisostvoval tudi dvem velikim paradam, eni na kopnem, dTUgi na morju. Vršila se bo tudi velika politična konferenca med Musso-linijem. Hortyjem, Cianom, Daranyjem in Kanyjo, ki bo pomenila nadaljevanje pogajanj, ki jih je grof Ciano pričel v Budimpešti. Iz Rima potuje Horthy nazaj v Pešto skozi Dunaj, kjer se bo sestal s predsednikom Miklasom.
Posojilo za Celje
Belgrad. 19. novembra, m. Celjski mestni župan gosp. Mihelčič je tekom današnjega dne posredoval tudi v Državni hipotekami banki glede posojila, za katerega je prosila celjska mestna občina pri HPB v znesku 8.000.000 Din, ki ga bo celjska mestna občina porabila za odplačilo svojega dolga pri Mestni hranilnici. Vsi merodajni krogi v HPB so dali gosp. županu Mihelčiču zagotovilo, da bo posojilo gotovo v kratkem odobreno. Gosp. Mihelčič je nadalje posredoval v raznih finančnih zadevah celjske mestne občine v finančnem ministrstvu, ter je bil nocoj sprejet pri gosp. ministru dr. Kreku.
BclfSraishc vesti
Belgrad, 19. nov. m. Davi se je vrnil iz južne Srbije predsednik vlade in zunanji minister z ministroma Slošovičem in dr Krekom.
Belgrad, 19. nov. m. Pod predsedstvom ministra za trgovino in industrijo je bila danes dopoldne posvetovalna konferenca zainteresiranih skupin »Feniksovih* zavarovancev. Na konferenci je bil navzoč tudi advokat dr. Fettich-Frainkheim,
Domači odmevi
Kdo bo gospodaril nad „Jutrom"?
»Slovenski dom> je objavil svojevrsten članek, ki je med političnimi krogi in omizji vzbudil precej pozornosti. Kako tudi ne, saj je v tem članku naravnost povedano, da bo «Jutro» najbrž v kratkem dobilo novega gospodarja. Zgodilo se bo kakor v tisti basni o lisici in ježu: jež bo pregnal lisico. Večino delnic «Jutrovega» koncema imata namreč dr. Ribnikar ln Borut Žerjav, sin pokojnega dr. Gregorja Žerjava. Oba ta dva z JNS, v katere vodah je dosedaj «Jutro» tako navdušeno plavalo, seveda pod budnim nadzorstvom tretjega, manjšinskega delničarja in zastopnika JNS za dravsko banovino, dr. Kramerja, nista prav nič zadovoljna. Prvi zato ne, ker ve, kako je z JNS in ker ve, da bi «Jutro» moglo uspešneje služiti kaki drugi »ideji« in da bi se to poznalo tudi pri krogu naročnikov, drugi pa zato ne, ker so bile ideje JNS v času, ko je on začel opazovati svet, že v popolnem razsulu, ker jih je iz-podkopala radikalnejša smer, kateri bi «Jutro» tudi lahko služilo. Do sedaj s svojo opozicijo JNS in dr. Kramerju nista mogla do živega, ker g. Borut Žerjav še ni bil polnoleten in ni mogel sam razpolagati s svojimi delnicami. Do polnoletnosti mu manjka še eno leto, pa si bo, kakor poroča «Slovenski dom», izposloval od sodišča izpregled enega leta (»venia aetatis«) ali kakor po domače pravijo >leta si bo kupil«. S tem bo letos meseca decembra postal samostojen lastnik druge polovice delnic in z dr. Ribnikarjem bosta zagospoda-rila nad «Jutrom».
Stanje v koncernn «Jutra» je bilo ob smrti ministra dr. Gregorja Žerjava takole: Zerjavovi dediči so imeli 28%, dr. Kramer 28%, g. Ribnikar 28% in dr. Milko Brezigar, bodisi sam, bodisi, da je z njimi razpolagal, 16% vseh deležev. Razlikovati pa je to stanje od konzorcija «Jutra», ki nudi sicer isto sliko, le da imajo male deleže še nekateri drugi gospodje.
Dosedaj, ko je bil varuh treh otrok dr. Žerjava g. polkovnik Žerjav, je imela premoč skupina g. dr. Brezigarja in dr. Kramerja, kt je razpolagala pač z 72% deležev, medtem, ko je bil g. Adolf Ribnikar, ustanovitelj «Jutrovega» koncer-na, s svojimi 28% v znatni manjšini. G. dr. Brezigar je v bistvu odločal o usodi «Jutra» in o »Narodni tiskarni«. Na mah pa se je to stanje spremenilo, ko se je pokazala nevarnost, da o ostalih 28% deležev Zerjavovih dedičev ne bo odločal vefi g. polkovnik Žerjav, temveč mladi g. Borut Žerjav, ki bo očitno postal tudi upravitelj deležev svojih dveh sester. Na ta način bi ntegiril dobiti večino v «Jutru» zopet g. Ribnikar.
V katere vode bo zaplavalo «Jntro» pod novimi gospodarji? »Slovenski dom» na to vprašanje odgovarja le z dejstvom, od katerega pa do sklepa ni daleč. Gosp. Ribnikar se namreč močno nagiba k demokratskemu delu zagrebške opozicije in zdi se, da bo skušal «Jutro» porabiti v njegov prilog. Ali bo pri «Jutru» prišla do veljave levičarska smer Boruta Žerjava, je vprašanje časa in — bodočega uredništva. Pri poroki hčerke pokojnega dr. Žerjava, ki bo v soboto, bo za pričo šef demokratskega dela lagrebSke opozicije, g. Večeslav Vilder.	t lxJoi
Dr. Kramer, ki Je lzprevidel vso usodno pomoto svojih političnih načrtov, za katere se .rifhSe več ne mara navduševati — ozadje »navdiiSenja« preteklih let je znano — je spoznal, da gre njegovo gospodstvo nad «Jutrom» h koncil. Na seji konzorcija, ki je bila sklicana za torek dopoldne, je skušal svojo oblast zavarovati b tem, da bi a svojo bivšo veljavo ali vsaj i spomini nanjo izposloval od konzorcija zaupnico ln zagotovilo, da se smer «Jutra» tudi po polnoletnosti drugega najmočnejšega delničarja g. Boruta Žerjava ne bo izpremenila. Toda tistih, zaradi katerih je bila seja prav za prav sklicana, niti blizu ni bilo in zaupnica z obljubo «Jutrove» vztrajnosti do zadnjega, je šla po vodi. Dr. Kramer se je menda nameraval poslužiti skrajnega 6redstva, da bi namreč zagrozil, da se bo odpovedal senatorstvu in se popolnoma umaknil iz političnega življenja, če bi se konzorcij kaj obotavljal. Te seje pa prav zaradi odsotnosti dveh največjih delničarjev sploh ni bilo in sedaj se je odprlo vprašanje, ali bo dr. Kramer svojo grožnjo držal ali pa je bila samo vzgojnega značaja. »Slovenski dom» pove, da ima dr. Kramer po izjavah njegovega ožjega kroga pripravljenih že 7 milij. Din za svoj lastni dnevnik, ki ga bo začel izdajati, kakor hitro ga bo «Jutro» pustilo na cedilu. Ce bo pa treba še kaj več, mu bosta dva znana kapitalista priskočila na pomoč s še večjimi vsotami; dopisnik »Poli-tike» je izvedel-, da sta to g. Praprotnik iz Ljubljane in g. Westen iz Celja.
Kakor vse kaže, se bodo dogodki razvijali tako, da bo «Jutro> kmalu rešeno priimka, da je »glavno glasilo JNS za Dravsko banovino«. Nov člen k zanimivosti njegove zgodovine.
Današnje «Jutro» se sicer nekaj otepa teh podatkov, pa se mu kar vidi, da ne gre zares, ampak da po stari navadi samo ugovarja lista »onkraj Ljubljanice«. Gosp. Ribnikar pa je dopisniku »Hrvatskega dnevnika» potrdil vse te navedbe ln še dodal, da «Jutro» ne sme »zastopati politike gotove klike, ampak politiko zdravega naprednega slovenskega političnega elementa, kakor jo je vodil Žerjav in ki jo bo on s svojimi pristaši nadaljeval v okviru b. SD koalicije«. — «:Jutranji list» pa je celo priznal, da je bila JNS samo v Sloveniji še kompaktna, pa ne zaradi svojega JNSarskega programa, ampak samo zato, ker je zopervala »klerikalcem«. Sedaj vsaj vemo, kaj je tako dolgo družilo JNSarje po dravski banovini, tudi še potem, ko so se po državi že zdavnaj razšli.
Belgrad, 19 nov. m. S sporom, ki je izbruhnil v »Jutrovem« koncernu v Ljubljani med dr. Kra-merjetn in Ribnikarjem ter polkovnikom Žerjavom, tukajšnja »Jutranja politika« in nocojšnja »Pravda« ponatiskujeta zanimiva odkritja »Sloven. doma«.
Osebne vesti
Diplomirali so danes na pravni fakulteti ljubljanske univerze L o h Maks iz Maribora, L o ž a r Slavko iz Ljubljane in Z e b o t Franček iz Maribora. Čestitamo!
Be'grad, 19 nov. m. Na tukajšnji pravni fakulteti je te dni z odliko diplomirala gospodirna Zofija Jernejčlčeva, agilna članica tukajšnjega prosvetnega društva. Čestitamo!
Belgrad, 19 nov m. Postavljen je za tajnika 6. skupine ministrstva za notranje zadeve Alojzij Lenarčič, višji pristav 7. skup. v istem ministrstvu. Postavljen je za tehničarja 9. skupine Nikola Eržen, tehničar, uradniški pripravnik v Zagrebu. Za veterinarskega pristava dobriikega okra a dr. far-celj Gorup, veterinarski pristav slunskega okraja
Belgrad, 19. rov. m. Nocoj je odpotoval s celjskim županom Mihelčičem v Celje tudi senator Franc Smodej ter bo na rednem mesečnem sestanku JRZ poročal o splošni politični situaciji.
Leto dni dela za slov. kat prosveto
Redni letni občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru
Maribor, 19. novembra.
Danes so se v Mariboru zopet zbrali delegati številnih prosvetnih društev na ozemlju lavantin-ske škofije k občnem zboru Prosvetne zveze. K polaganju računov mariborske prosvetne centrale so se zbrali stari borci za katoliško prosveto, ki so v požrtvovalnem prosvetnem delu med našim narodno osiveli, zbrala pa se je tudi mladina, iz katere izhaja nov rod navdušen;h in odločnih katoliških prosvetnih pioniriev. Občni zbor je potekel v znamenju pripravljenosti vseh zastopnikov prosvetnih društev za resno in smotreno nadaljevanje prosvetnega in vzgojnega dela, katerega vršijo skupno s svojo prosvetno centralo.
Predsednik dr. Josip Hohnjec je ob desetih otvoril občni zbor in prisrčno pozdravil zastopnika g. škofa stolnega dekana dr. Franca Cukalo, zastopnika mariborskega mesta podžupana Fr. Že-bota, stolna kanonika msgr. Umska in dr. I. Žagarja ter vse številne delegate prosvetnih društev. Občnemu zboru je predlagal, da se odpošljejo vda-nostne oziroma pozdravne brzojavke: Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kralj, Vis. knezu namestniku Pavlu in ministru notranjih zadev dr. A. Korošcu. Vse tri brzojavke so bile sprejete z navdušenim pritrjevanjem.
Sledil je govor predsednika dr. Hohnjeca, ki je izvajal:
Govor predsednika prof dr. Jos. Hohnjeca
Adolf Hitler, nemški državni kancler, je rekel 1. 1933: »V dobi dveh in pol tisočletij so propadle z malimi izjemami vse revolucije, ker njihovi voditelji niso spoznali, da bistvo revolucije ni prevzem oblasti, marveč vzgoja ljudi.« Ne bi se moglo reči, da so voditelji revolucij po svetovni vojni to blstvenost prezrli Boljševiška revolucija v Rusiji se je hotela trdno zasidrati v narodu z vzgojo ljudstva, osobito z vzgojo mladine. Cilj boljševiške vzgoje je: vsak posameznik naj se smatra ne kot samostojna oseba, z gotovim krogom pravic, marveč zgolj kot majhno kolesce v ogromnem kolesju kolektivnega gospodarstva, kot številka v mnoštvu. Središče boljševiškega prosvetno-vzgojnega dela je boj zoper družino in religijo, ker obe odvračata človeka od njegove prave naloge, to je, od gospodarstva družbe. In ta družba neusmiljeno peha posameznika v gospodarsko pomanjkanje, stisko in bedo in v vedno večje uboštvo. Do prej nedosežene globine osirotele ljudske množice naj se strnejo v bojno falango zoper Boga, da bi ne videle pravega sovražnika: brežbožnega marksizma.
Tudi fašizem je takoj pritegnil v svoje področje in območje poleg znanosti in umetnosti zlasti tudi vzgojo. Kot cilj ji določuje, da vzgoji človeka v fizično, moralno in intelektualno orodje v službi države. Izven vezišča z državo je človek brezpomembna ničla. Vse njegovo življenje, fizično in duševno, se odvija in odigrava v trdnem objemu države. Kar bi se hotelo sprostiti tega tesnega objema in rešiti iz dušečega državnega naročja, nima y totalitarni državi ne prostora ne vrednosti. Z istega celotnostnega vidika predpisuje tudi narodni socializem vzgojo nemškemu narodu. Nemška rasa, nemška nacionalna življenjska celota: to so najvišje vrednote življenja. Prvenstvo pripada ljudstvu. Religija je podrejena nacionalnemu življenju, njena funkcija v službi ljudstva je edino merilo .za njeno vrednost.
Bistveni pomen ljudske vzgoje
Povojni revolucionarji, naj nastopajo v rdečih ali črnih ali rjavih srajcah, so torej prav dobro spoznali bistveni pomen ljudske vzgoje, ki bodi trajna garancija stranki za to, da bo državna oblast, prevzeta z revolucijskim sunkom, ostala v njenih rokah. Spričo teh pomembnih dejstev, v katera bi se morali večkrat resno zamisliti, je vendar treba poudariti, da ima vzgoja in prosveta višje cilje, kakor služiti kot sredstvo za zasiguranje revolucije in njenih uspehov. Saj je revolucija samo epizoda v politični zgodovini naroda. Je torej nekaj časovnega, prigodnega, minljivega. Neminljiv pa je namen človeka, ki ni samo brezpomemben drobec v ogromni mašineriji gospodarstva ali pa ničvredna številka v moštvu, marveč ima svojo vrednost kot svobodna osebnost, zaradi česar ga nikdo ne sme smatrati zgolj kot sredstvo za kak zemeljski smoter. To vrednost pa mu zajamčuje samo religija. Zato je potrebno, da poudarimo bistvenejšo zvezo vzgoje. To je zveza z religijo.
Religija je najvišja vrednota
Ona je osebni, vsega človeka in vse ljudstvo obsegajoči odnos do osebnega Boga, stvarnika, vladarja in sodnika, ki je, kakor početnik tako tudi končni cilj človeka in sveta. Človek in vse njegovo življenje, posameznik in vse oblike občestva, ljudstvo in država, vse je podrejeno božjim zakonom ter se mora po njih ravnati. Božja volja, ki nam jo razkriva ustvarjeni razum, še bolj pa nadnaravno razodetje, je in mora biti najvišje počelo vzgoje. Le takšna vzgoja je v skladu z bistvom človeka, le takšna vzgoja vodi do njegove prave izpopolnitve, do njegovega končnega cilja v večnem življenju in do pravega uravnanega življenja v zemeljskem prostoru.
Moje besede ne povedo nič novega. Njihov namen je, da ta stara resnica osvoji našega duha in naše srce ter tako postane zopet gonilna sila za naše delovanje. Pri prosvetnem delu ni glavno nabiranje znanja, glavno je vzgoja srca in volje. Ta glavni smoter izobrazbe ie krepko poudaril sloveči vzgojni pisatelj Oton Willmann s temi besedami: »Najpreprostejši kristjan, ki je v njem evangelij premagal egoizem in materializem, je v resnici izobražen mož, kar daje krščanstvo njegovemu mišljenju, govorjenju in delovanju pravo skladnost, zatira v njem vse, kar je surovo in nizkotno, ter tako dela njegovo življenje lepo.«
Kaj smo dosegli z delom med ljudstvom?
Smo-li ta smoter dosegli s svojim delom med našim ljudstvom, posebno med mladino? Mesto odgovora, ki bi nam bil v samozadovoljnost, rajše spomnim na pisanje sloveskih liberalnih in marksističnih listov, ki posmehljivo zaznamujejo Slovenijo kot »prav pobožno deželo« in naš narod kot »pobožen« narod. V podkrepitev te posmehljivosti pokazujejo na rastočo surovost mladine, na število umorov, ubojev, detomorov, izgubljenih deklet, zločinov in zablod. Nočemo teh žalostnih pojavov niti z besedo olepšati ali zmanjšati. Ugotoviti pa moramo to: Ako bi bili vsi ljudje v našem narodu, od najnižjih do najviš ih, v resnici krščanski, bi teli pojavov ne bilo. Ako bi vsa mladina b la res krščansko vzgojena ter bi iz vere živela, bi ne postala plen takih grehot.
Kje je krivda?
Če postavimo nepristransko vprašanje krivde, ali zadeva krivda katoliško cerkev, katoliško duhovščino in naše krščanske organizacije? Na to je dal odgovor papež Pij XI. v svojem nagovoru na španske izgnance 14. septembra, ko je rekel: »Kaj more katoliška cerkev drugega kot obžalovati, opominjati in prositi, kadar in kjer vidi, da je vsak njen korak v družino in med mladino, med ljudstvo oviran in onemogočen, torej korak vprav v tisto sredino, katera bi na bolj potrebovala njene prisotnosti ter njene službe kot matere in učiteljice?« Protivniki katoliške vere — meščanski in kmetski liberalci ter marksistični socialisti in komunisti — tudi pri nas ovirajo katoliško cerkev ter hočejo preprečiti vsak njen korak med ljudstvo in zlasti med mladino. To ni, tako natolcujejo, katoliška vera, to je politična vera. »In s tem neiskrenim razlikovanjem delajo,« kakor pravi papež, »težave in zapreke ter ovire polnemu razvoju delovanja in vplivanja katoliške vere in cerkve.«
»Politično krščanstvo, politični katolicizem«
Vsako krščanstvo, ki se ne da zapreti v cerkve, zakristije in na prižnice, je politično krščanstvo, politični katolicizem: s to lažjo hočejo naši liberalni in marksistični nasprotniki preprečiti prodor katolicizma v ljudstvo, posebno med mladino. In kaj opažamo tamkaj, kamor je katoliški cerkvi, veri in njenim ustanovom zabranjen ali oviran korak? Sv. oče odgovarja: »Vrtoglavi in neprestani ples, ki v naših dneh goni in vrti mladino, pa ne samo njo, v zunanje in materialne reči! Širjenje nenravnosti, ki iz dneva v dan vedno bolj skuša podreti vsak jez zakona in da je, kakor se zdi, v toliko dušah že ugasnil vsak čut sramežljivosti in dostojanstva, vesti in odgovornosti za vse brezštevilno pohujšanje, katero se daje in sprejema.«
Katoliški prosveti glavo in srce, predvsem pa neumorno delo
Da, vsak čut vesti in odgovornosti je izginil pri tistih, ki jih zadeva glavna odgovornost za navedene žalostne pojave med našim ljudstvom in osobito med sodobno mladino. To so povzročitelji slabih gledaliških in kino-predstav; to so pisatelji, izdajatelji tn razširjevalci slabih časnikov in listov in pogubnih knjig. Škof Slomšek je nujno posvaril ljudstvo, posebej mladino pred takimi razširjevalci »duhovne mišnice«, katere tvorce in širitelje je ožigosal kot »pisarje in služabnike hudobnega duha«. Takšna izobrazba mora z nujnostjo naravnih zakonov roditi slabe nasledke ter voditi do moralnih razvalin, ln čim več takšnih razvalin opazijo ti Mefistofeli našega naroda, tem širje se jim raztegnejo ustnice v ciničen zasmeh, češ, to je »pobožna Slovenija«, to je naš »pobožen narod«. Naša dolžnost in naloga pa je, da se zlu, ki se širi med ljudstvom, zoperstavimo s širjenjem naše katoliške prosvete. Sv. oče nas kliče v boj proti brezbožnemu boljševizmu. Naša naloga je boj zoper kulturni boljševizem, ki vedno bolj prodira tudi med naš narod. Naše geslo bodi: Katoliški prosveti glavo in srce, predvsem pa neumorno delo!
Za predsednikom je govoril zastopnik škofa, ki je občnemu zboru poslal pozdravno pismo, stolni dekan dr. Cukala, ki je sporočil pozdrave pre-vzvišenega gospoda škofa dr. Tomažiča, obenem pa tudi zahvalo vsem sotrudnikom naše prosvetne organizacije za vse požrtvovalno delo, ki so ga izvršili za našo katoliško prosveto, ki je sestavni del Katoliške akcije.
V	imenu mariborskega mesta je občni zbor pozdravil podžupan Fr. Žebot in poudaril, da se veseli občnih zborov naše prosvetne centrale, kjer se zberejo naši najboljši možje in fantje, saj dajejo s. tem čast Mariboru, ki ga moremo imenovati Slomškovo mesto.
V	imenu Sedejeve družine v Ljubljani je govoril dr. Joža Dvornik, ki je prinesel pozdrave nekdaniih delavcev v Prosvetni zvezi na Goriškem.
Sledilo je
Tajniško poročilo
Letošnje prosvetno delovno leto je potekalo v znamenju Slomškovih dni v Mariboru koncem junija. Priprave za Slomškove slovesnosti, ki naj bi slovenskemu narodu vdahnile duha velikega škofa, so zaposlile mnogo moči, ki so sicer bile vezane na društveno delovanje. Slomškovi dnevi so dokaz organizatorne moči našega ljudstva, obenem pa tudi izpričevalo slovenske in katoliške zavesti, ki je toliko množico ljudi pripeljala na te dneve. Vzgojno in prosvetno pa imajo ti dnevi to važnost, da so vse naše vzgojno in prosvetno prizadevanje opozorili na Slomškovo pojmovanje vzgajanja in izobraževanja, ki naj se nikoli ne oddalji od verskih, vzgojnih in izobraževalnih načel.
Čeprav so bili Slomškovi dnevi osrednja točka letošnjega delovanja v naši prosvetni organizaciji, ni bilo v društvenem delovanju opaziti nazadovanja običajne organizacijske in prosvetne dejavnosti. Društveno delo po naših prosvetnih društvih kaže vedno več življenja, pa zato pričakuje tudi vedno več močnih in krepkih spodbud od centrale.
Fantovski odseki
Največ pozornosti je centrala, v katere okrilju deluje posebno vodstvo fantovskih odsekov, posvečala naši fantovski organizaciji, ki je ohranila zunanjo obliko, katero so narekovale razmere, namreč fantovske odseke, kot posebne edinice v okvirju prosvetnih društev.
Vodstvo fantovskih odsekov je po običaju prejšnjih let in spoznanju najvažnejših potreb fantovske organizacije priredilo v mesecu januarju 14 dnevno prosvetno šolo, ki je bila namenjena fantom, ki naj bi prevzeli vodstvo odsekov in okrožij. V teku tega resnega in vsestransko dobro pripravljenega tečaja, je fantom bila dana prilika spoznati način našega organizcijskega in prosvetnega udejrtvovanja, norme, po katerih se to delo vrši in vsebino naše vzgoje in izobrazbe. Letošnji tečaj je že četrti te vrste. Uspehi teh tečajev se očitujejo v iniciativni delavnosti večine fantov, ki so se udeležili tečajev. To pa da e vodstvu tudi vzpodbudo, da bo take tečaje tudi v bodoče prirejalo in z njimi dalo na*i organizaciji kader dobro pripravljenih prosvetnih delavcev.
V	neposreden stik s člani fantovskih odsekov je vodstvo po svojih odbornikih nastopilo na okrožnih oziroma dekanijskih tečajih, na katerih je seznanjalo članstvo z letn m delovnim načrtom, ki je bil izdelan ob pričetku poslovnega leta, in s tva-rino, ki je bila predpisana za redne fantovske sestanke in prosvetne tekms. Teh tečajev se je udeležilo okoli 2500 fantov. Ob priliki teh tečajev r,o se ustanavljala okt ožja fantovskih odsekov in volili
okrožni odbori, ki jih organizacija nikakor ne more pogrešati in ne sme zanemarjati, ker so njen važen vzgojni in tehnični činitelj.
Društvene prireditve
V društvenem delovanju zavzema odrsko udej-stvovanje še vedno prvo mesto. Tovrstne društvene prireditve so društva najbolj zaposlile in je pri mnogih društvih opaziti škodljivo de stvo, da so preveč časa in moči žrtvovala igranju, pri tem pa pozabljala r,a društvena predavanja. Za pravilno usmeritev podeželskih odrov je po svojih močeh centrala poskrbela. Omogočila je ustanovitev izposojevalnice ljudskih iger, kostimov in ostalih odrskih potrebščin. Iz skromnih začetkov se izposojevalnica vedno bolj razvija in bo v do-glednem času odgovarjala vsem zahtevam, ki so tako narasle, da bo treba za njo žrtvovati mnogo denarnih sredstev Obenem bo pa treba v okvirju Prosvetne zveze ustanoviti Zvezo ljudskih odrov s posebnim odborom na čelu, ki bo posloval kot odsek centralnega odbora. Tozadeven predlog bo stavljen občnemu zboru. Društvenim sestankom in predavanjem, ki bodo po svoji vzgojni in izobraževalni vrednosti ostala prva skrb prosvetnih društev, je v teku leta dobro služila izposojevalnica skioptikonov in diapozitivov, ki je bila po obnovitvi Prosvetne zveze osnovana. Potrebe včlanjenih društev so tako narasle, da bo odbor, ki si je za to svrho že zagotovil potrebna sredstva, to izposojevalnico razširi! in toliko izpopolnil, da bo mogla zadostiti vsem potrebam.
Centralna prosvetna kniižnica v Mariboru
ki posluje osem let, ima sedaj 7748 knjig, in sicer 4171 slovenskih, 507 srbohrvatskih in 2841 nemških ter 229 drugih. Članov ima 1245 iz vseh stanov od inteligenta do delavca in kmeta Ti člani so si v preteklem letu izposodili 23.680 knjig, knjižnico pa obiskali 13.000 krat. Svojo nalogo kot osrednja knjižnica Prosvetne zveze vrši s tem, da nudi društvenim voditeliem izbrana dela iz sodobne književnosti, da društvenim knjižnicam izposojuje knjige za četrtinsko izposojnino in jim v vseh knjižničarskih zadevah svetuje. Potrebe včlanejnih društev pa so tudi glede zahtev do osrednje knjižnice tako narasle, da je odbor sklenil osnovali potujoče knjižnice. Podeželskih društvenih knjižnic je 156, ki imajo okoli 70.000 knjig.
166 prosvetnih društev
Poleg živahnejšega delovanja starih društev, je bilo v tekočem letu zabeležitii še razveseljivo dejstvo, da so se ustanavljala nova društva, ki so stopila v življenje baš tam, kjer je bila potreba največja. V zvezi je sedaj včlanjenih 166 prosvetnih društev.
Odbor se je trudil ostati v stalnih stikih z včlanjenimi društvi. Zlasti je storil vse, da je mogel društva zadovoljiti, kadar so prosila za predavatelje. Zvezna pisarna je redno poslovala in je bila društvom z nasveti in dejansko pomočjo na razpolago. Za okraje v južnem delu naše škofije posluje ekspozitura Prosvetne zveze, ki se uspešno uveljavlja ter opravlja v naši organizaciji funkcijo.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Jo-ško Maležič: Celokupna zvezina aktiva z izvršenim rednim letnim odpisom znaša 64.165 Din, ravno toliko tudi pasiva. Račun dohodkov in izdatkov izkazuie za znesek 304.81 Din več izdatkov kakor pa dohodkov. Celokupni letni promet je znašal 168.937.59 Din. Za nabavo novih knjig za »Prosvetno knjižnico« se je pa izdalo 21.526.50 Din.
Nato jc bilo prečitano poročilo preglednikov računov, ki so našli poslovan:e in knjige v redu iL predlagali občnemu zboru, da izreče odboru raz-rcšnico.
Volitve
Sledile so volitve, za katere je g. župnik Pres-nik predlagal sledečo listo: Predsednik dr. Josip Hohnjec, odborniki: dr. Jeraj, dr. Sušnik, dr. Meško, J. Stabej, J. Maležič. M Gerat'č in 1 Camplin; namestniki: arhidijakon Fr. Tovornik, prošt M. Munda, Fr. Hrastelj, prof. Rihter, župnik Fr. Go-milšek, prof. Peter Kovačič, Janez Gašparič in Franc Kotnik; pregledovalci računov: dr. Jožef Mirt, dr. J. Kovačec in prof. Pavel Zivortnik; člani razsodišča: dr. Juvan, dr. Leskovar, dr. Bartol in dr. Kcjžar. Lista je bila sprejeta.
Razni predlogi
Sledili so predlogi, med katerimi sta bila sprejeta predloga, da se v okvirju Prosvetne zveze osnujeta Pevska zveza in Zveza ljudskih odrov.
Pevska zveza naj bi se zlasti posvetila organizaciji društvenih pevskih odsekov in pričela zbirati narodne pesmi in razne prigodne narodne popevke. Tega narodnega blaga je še mnogo nezbranega in bi bila škoda, če bi šlo v pozabljenje. Razvila se jc živahna debata, ki je šla 7.a tem. da b' se de!o v naši prosvetni organizaciji še bolj poživilo in poglobilo Predsednik je nato zaključil lepo uspeli občni zbor.
Roparski umor v Št Ilju v Slov. gor,
Pismonoša Ludvik Šunko napaden in oropan — Bogal plen: 14.000 Din — Šunko je poškodbam podlegel
Maribor, 19. nov.
Snoči je bil v mraku izvršen v Št. Ilju v Slov. goricah zločin, ki je spravil ves kraj v velikansko razburjenje. Na državni cesti je bil napaden in oropan stari šentiljski pismonoša Ludvik Šunko, katerega so roparji nezavestnega pustili sredi ceste ter je po nekaj urah umrl za posledicami dobljenih poškodb.
Pošta v Št. Ilju je v vasi, ki je oddaljena kakih 15 minut pešhoje od kolodvora. Vsak večer nosi poštni sel pošto, ki se je čez dan nabrala, k večernemu mariborskemu vlaku. Cesta, f>o kateri gre poštni sel, ni sicer samotna, ker so skoraj vzdolž cele proge v bližini hiše, vendar je nekaj samot-nejših prostorov, zlasti tam, kjer vodi cesta po znanem viaduktu čez železniško progo. Baš ta prostor so si izbrali zločinci za izvršitev roparskega napada.
Kako ie bit izvršen napad
Kakor običajno, je tudi snoči odšel Ludvik Šunko okrog pol 7 zvečer iz Št. Ilja na postajo. Nosil je v poštni vreči poleg navadne pošte še 32 priporočenih pisem, dva navadna paketa ter 14.000 dinarjev, in sicer 9000 Din v bankovcih j>o 1000 dinarjev, 5000 Din pa je bilo v denarnem pismu. V tem času je sedaj ob pol 7 že tema, povrhu pa je bila še snoči gosta megla, tako da je bila cesta čisto nepregledna ter so imeli zločinci lahko delo. Ko je prišel Šunko čez viadukt, se je bliskovito izvršil napad. Nekdo ga je udaril od zadaj iz zasede s tako silo z nekim trdim predmetom po glavi, da se mu je zameglilo pred očmi ter se je zrušil nezavesten. Napadalci so pograbili vrečo ter izginili v temi. Šunko je ležal kake četrt ure, preden je prišel prvi človek ter ga našel. Bil je to slučajno hlapec poštarja g. Sfiligoja. Takoj je videl, kaj se jo zgodilo, poklical je ljudi in nesrečnega poštnega sta so sjiravili v bližnjo hišo ter [Kizvali zdravnika in orožnike.
Kaj je povedal Šunko
Z drgnjenjem in drugimi sredstvi se je posrečilo spraviti Šunka za hip k zavesti. Ni pa imel ntoči, da bi bil tako govoril in le z največjo težavo je jedva razumljivo povedal orožnikom, da sta ga napadla dva neznana človeka, oba srednje postave ter ga oba udarila. Potem pa je zopet izgubil zavest, iz katere se ni več prebudil. Okoli pol 12 ponoči je
Šunko izdihnil
Roparja sla mu zadala tako silovite udarce na glavo, da mu je eden presekal poštarsko čepico. Pod udarci je počila lobanja ter ni mogla nobena zdravniška fiotiioč rešiti reveža pred smrtjo.
Čez lelo dni bi šel Šunko v pokoj
Pokojni pismonoša Šunko je bil v Št. Ilju zelo priljubljen zaradi svoje veliki; vestnosti in marljivosti. Bil je že star okrog 00 let ter bi moral samo še eno leto služiti, da bi bil dosegel |>otrehna leta za pokoj, katerega se je že zelo veselil. Reveža je spremljala v življenju sploh nesreča. V letih jio preobratu, ko smo imeli tudi še Spilje v naši lasti, je bil šunko uslužben pri tamošnji pošti, pa je po nesreči nekoč padel pod vlak, ki ga je povozil. Dolgo je bil potem v bolnišnici, iz katere je prišel hrom na eno nogo, ter nato ves čas vršil službo poštnega raznašalca v Št. Ilju.
O roparjih ni sledu
Orožniki pa imajo že neke osebe na sumu. Ljudje, ki so izvršili rokovnjaško dejanje, so morali vedeti, da bo poštni sel nesel večjo vsoto denarja. Saj se v podeželskem kraju, knkor je Št. llj, ne zgodi vsak dan, da bi se odjx>slala po pošti
tolika vsota. Zaradi lega bo zasledovanje olajšano, še bolj pa zaradi tega, ker ima šentiljska ftošia točne številke od oropanih tisočakov. Ker bodo roparji gotovo skušali spraviti denar čim prej v promet, objavljamo te številke tudi mi. Tisočaki nosijo sledeče označbe: L 0004—797; O 0888—088; O 00158—026; N 0299—840; A 0840—446; Z 0005— 835; Z 00061 -162; L 025-697; N 0615-954. Označenih je samo 9 tisočakov, onih 5, ki so bili v denarnem pismu, pa ne. Ostali plen je obstojal, kakor že omenjeno, iz običajne pisemske pošte, dveh navadnih paketov in 32 prijioročenih pisem. Roparji bodo to pošto kot nerabno blago gotovo kje na skrivnem kraju zavrgli.
Zločinci so povzročili s svojim gnusnim dejanjem v vsem kraju silovito ogorčenje. Ljudji je zlasti razjarilo, da so na tako bestijalen način napadli starega poštnega sla, ko bi zadostoval samo majhen sunek, da bi slal>otnega človeka onesposobili za borbo ter mu iztrgali vrečo iz rok. Na nogah je ves varnostni aparat na meji in tudi v Mariboru ter je upati, da se zločinci ne bodo dolgo veselili svojega plena.
— Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj ua prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef trreneiee«.
Koncert Blaža Arniča
Slehernemu mlademu možu, ki čuti v sebi voljo in zmožnosti, da sovrstnikom in svojemu narodu nekaj novega pove, so postavljene znatne ovire, preden se uveljavi, ena najhujših pa je, da nima »imena«, to se pravi, da javnosti še ni dovolj znan in da se ljudje začudeno vprašujejo: »Kdo pa je to?« Ko pa ljudje končno spoznajo, da v možu nekaj tiči, mu dobrohotno priznajo: »Talent ima, nemara se bo še razvil!«
Blaž Artiič bi moral vsako takšno polovično priznanje odkloniti, zakaj on ni samo »mlad talent, ki se bo šele razvil«, on je že dozorel in resen umetnik, ki ne potrebuje nič več oporne palice kakšnega umetno ustvarjenega javnega mnenja, temveč stopa pred nas s svojimi dozorelimi skladbami. Ze lani, ko je Arnič prvič nastopil s koncertom na orgle, ki jih obvlada sam mojstrsko, je tako ugleden glasbeni kritik, kakor je g. stolni dekan Kimovec, ugotovil v Amiču pravo odkritje.
Blaž Arnič ima eno napako, ki v dnndanšnjih časih, ko se tare komolec ob komolec, pogosto poinenja zavoro za ves razvoj in onemogočenje slehernega uspeha. Osebno je namreč skromen in plah ter ga morejo tisti, ki pošteno mislijo z javnim mnenjem, skoraj izbezati iz njegove skromnosti. Sedaj, ko smo lik pred njegovim koncertom, bi bilo odveč opisati trnjevo pot mladega slovenskega umetnika, kako je študiral na Dunaju in drugih velemestih, s kakšno ljubeznijo je ves čas gojil kompozicijo in igro nn orglali, tej kraljici instrumentov, s kako globoko vnemo se posveča najbolj temeljitim in najširšim oblikam skladbe, kako je bil namah odrezan od kulturnega življenja, ko je v stiski prevzel mesto glasbenega učitelja v Bolu na otoku Braču, in s kako težavo se še dandanes trudi skozi življenje ter se bori za 'splošno priznanje svoje velike in resnične umetnosti.
Zato pnsehnn opozarjamo občinstvo, ki ljubi rosno, globoko glasbo, naj obišče drevi ob 8 simfonični koncert v stolnici. Na tem koncertu bodo izvajana dela skladateljev Premrla, Kimovca in Arniča. Arnič Ih> svoja dela sam izvajal na orglah. Polog trga pa bodo nn sporedu tudi dola I>oll' Bora in Rogorja. Pri koncertu sodeluje orkester pod vodstvom g. I>. M. Sljanca. Programe dobi občinstvo v Jugoslovanski knjigarni, trgovini Romee na Poljanski cesti in pri Košitktt v Prešernovi ulici.
Drobne novice
Odhritje spomenika nadškofu dr. Fr. B. Sedeju
Sedejeva družina se bo spominjala pete obletnice smrti nadškofa dr. Sedeja s postavitvijo spomenika v Stični v nedeljo, dne 29. nov. 1936. Stično je »SD« izbrala za kraj, kjer naj bi bil Sedejev spomenik, iz hvaležnosti do belih menihov za njihovo gostoljubje, ki so ga izkazovali dr. Sedeju in vsemu njegovemu osrednjemu semenišču v vojnih letih 1915—1918.
Vse posetnike odkritja spomenika naprošamo, da se z dopisnico prijavijo vsaj do torka, dne 24. t. m. društveni pisarni: Zrinjskega cesta št. 8, da moremo javiti v Stično vsaj približno, koliko ljudi bo na kosilu. Prlglase naj se še posebej oni, ki bi se radi peljali a avtobusom. Razume se, da ho avtobus odpeljal le v slučaju, da še ne zapade sneg. Zbirališče za avtobus bo v Tavčarjevi ulici ob pol 8 zjutraj. Avtobusna vožnja bo stala do Stične in nazaj ca. 18 Din.
Ako bo ministrstvo ustreglo naši prošnji in dovolilo četrtinsko vožnjo, bomo to še pravočasno objavili.
Proslava odkritja se prične približno ob pol 10 (po prihodu vlaka iz Ljubljane) s sv. mašo, ki jo bo daroval nadškof dr. A. B. Jeglič. Pri odkritju bosta govorila škof g. dr. G. Rožman in g. župnik Fr. S. Finžgar, nakar bo v prosvetni dvorani kratka akademija, pri kateri bodo sodelovali tudi znani tenorist g. Josip Rijavec ter proslavljena člana zagrebške opere: tenorist g. Mario Šimenc in basist g. Marijan Rus. Vsa slovesnost bo potekla tako, da bodo udeleženci imeli še čas za kosilo, nakar se bodo lahko s prvim popoldanskim vlakom odpeljali na svoje domove.
Koledar
Petek. 20. novembra: Feliks Valvaški, spo-znavalec; Edmund.
Novi grobovi
-f V Križah na Gorenjskem je mirno v Gospodu zaspala gospa Tončka Zaplotnik, soproga trgovca in gostilničarja. Pogreb bo v soboto ob pol 10. dopoldne na farno pokopališče Naj ji 6veti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
Osebne vesti
= Iz Šoštanja se je te dni preselil odvetnik dr. Fran Terčič v Laško, kjer je otvoril odvetniško pisarno. Njegovo pisarno v Šoštanju je prevzel dr. Jože G o r i č a r, odvetnik istotam.
ratura se je zvišala na Primorju m v zahodnih krajih. Najnižja temperatura ie bila v Varaždinu in sicer 0 stopinj, najvišja pa v Bonatesu, 18 stopinj. Napoved za danes: prevladovalo bo oblačno vreme, deloma megleno. Deževalo bo na Primorju in v južnih krajih. Temperatura se bo zvišala zlasti na Primorju in jugu, a padla bo v ostalih predelih.
—	Zapuščina v Ameriki. Dne 21. aprila 1936 je umrl v umobolnici Manhatten State Hoepital v Newyorku Mihael Zidan, rojen 24. nov. 1863, baje nekje v Istri ali na Primorskem. Žena Kati mu je umrla pred 7 leti. Imel je tri otroke, o katerih ni znano, kje bivajo. Pri pokojnem Židanu so našli sliko s sledečim napisom: »Ljubi moj atal Voščim Vam vesele velikonočne praznike, da bi jih še mnogo let srečni in zdravi doživeli ne v tujini, ampak dorna pri svojcih, to Vam iz srca želi Vaš hvaležni sin Mihael!« — Zupni uradi in drugi interesenti se naprošajo, da sporočijo izseljenskemu referentu kralj, banske uprave v Ljubljani potrebne podatke o otrocih ozir. dedičih pokojnega Mihaela Zidana.
—	Stalnost poštnih nameščencev: K tozadevnemu članku nam pošilja poštno ravnateljstvo sledeče pojasnilo: Vsak p. t. t uslužbenec, ki je bil po službeni potrebi premeščen h kaki drugi pošti, je do danes še vedno dobil povrnjene potne in selitvene stroške ter po zakonu pripadajoče dnevnice. Tudi oni p. t. t. uslužbenci, ki jih ravnateljstvo po službeni potrebi dodeljuje le začasno v službovanje k drugim poštam kot nadomestilo za obolele, oziroma dopust izkoriščajoče uslužbence, dobe vedno povrnjene potne stroške; le po zakonu pripadajočih dnevnic jim ravnateljstvo za ves čas njihovega začasnega službovanja radi nezadostnih kreditov pri najboljši volji ne more izplačati. Zato ravnateljstvo p. t. t. uslužbencem po poteku petih, odnosno 10 dni, pripravnikom in slugam pa, ki opravljajo uradniško službo po poteku 20 ali tudi 30 dni začasnega službovanja — kolikor ima pač na razpolago kredita, priporoča, da se odpovedo nadaljnim dnevnicam, kar store le v svojo korist. V nasprotnem primeru bi bilo namreč ravnateljstvo primorano telegrafsko staviti ministrstvu predlog, da se uslužbenec od vsega početka premesti v kraj začasnega službovanja. V tem slučaju bi uslužbenci izgubili prav vsako dnevnico, izvzemši ono, ki jim prittče na potovanju, vrhu tega bi pa dobivali še manjšo osebno doklado, ker se p. L L uslužbenci po veliki večini premeščajo s pošt in telegrafov v I. oziroma II. draginjskem razredu k poštam in telegrafom v III. draginjskem razredu. S stalnostjo poštnih nameščencev pa to vprašanje ni v nobeni zvezi.
Komedija „Gospa Polenska" v fdmu
Ido Wllst, Theo Llngen, Inge List
Premiera v HlnO SLOGI - DanCS!
KONTUSOlfKH
—	Za občinske volitve dne 6. decembra t. 1. je sodišče na Vranskem potrdilo dve listi JRZ, in sicer za občino Vransko z nosilcem Pečovnikom Francetom, posestnikom v Jeronimu, in za občino Polzela z nosilcem Turnškom Pankracom, dosedanjim županom.
—	Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto asistenta-pripravnika pri institutu za rudarsko strojeslovje. Prosilec mora biti rudarski inženjer in ustrezati pogojem § 3. in 4. uradniškega zakona. Prošnje, opremljene po predpisih § 3. in 4. uradniškega zakona, je vložiti na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani do 15. decembra 1936.
—	»Orna« zemlja. V uredbi o plačilu kmetskih dolgov, se nahaja v srbskem besedilu izraz »orna« zemlja. Naš »Službeni list«, ki ima nalogo, prevajati uradno besedilo, je navedeni izraz namesto, da bi ga prevedel, prevzel v slovenščino tako, kakor da bi ta beseda izvirala ia skupne besede »ora-ti«. Prevajalcu izraz ni šel nikakor gladko izpod peresa, sicer bi ne bil (vedoč, da Slovenci te besede dosedaj nismo poznali) v oklepaju pristavil še besede »za obdelovanje sposobne« zemlje. Beseda »6ran« je popolnoma samostojna beseda, kii ni izpeljana iz glagola orati, niti nima zveze z njim; pomeni pa »priprav(lj)en za kaj«. Iz glagola »orali« je izpeljan pridevnik »orano«, (»orana«, orano«) (drugačen naglas!!) in pomeni v slovenščini »oran, zoran«. Očitno je tedaj, da je napačno prevzemati v slovenščino izraz x5ran« (»orna«, orno«) (torej s polgla-snim »a«), ker bi vsak Slovenec pod to besedo razumel zemljo, ki se orje. Ta izraz pa je po sanishi uredbe preozek, ker misli srbski izraz pod to besedo ne samo njive (ki se orjejo), ampak tudi tista zemljišča, ki se ne obdelujejo (1), pa se dajo obdelovati (!!). Kdor bo besedo »orna« zemlja razumel in pojmoval kot bi bila slovenska, ta bo ravnal napačno. »Službeni list« torej ne sme prevzeti te besede v slovenščino, ampak jo prevesti z več besedami m je prevod »za obdelovanje sposoben* primeren in dober izraz, dasi oi čisto točen. Srbi rabijo izraz *<5ran« (»orna«, orno«) tudi takole: »čovek 6ran za šahi«, kar bi mi rekli: »človek primeren za šalo« ali: »ki ima čut (smisel) za šalo«. Nikakor torej ne smemo prevzemati v slovenščino izraze, ki po zunanji obliki na videz izvirajo iz nam znane in razumljive besede, v resnici so pa samostojne besede s povsem drugačnim ]*>menom!
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Reg. po min. soc. pol. Iti nar. »dr. S-br. 15.485, 35. V. 85.
_ Kmetskim dolžnikom — občinam, hranilnicam in posojilnicam! Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjižice: Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, 3 Din; Pravilniki k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, 6 Din; tiskovine; Potrdilo, s katerim se potrjuje, da je dolžnik res kmet (izdaja občina), komad 1 Din; Poziv denarnih zavodov kmetskim dolžnikom, komad 25 par.
_ Vremensko poročilo: Depresija s Srednje
Evrope se je umaknila proti jugu. Znaten vpliv se čuti na jugozahodu Evrope in na Sredozemskem morju, kjer prevladuje oblačno vreme, deloma z dežjem. Del te depresije se je zadržal med Alpami in Karpati ter izziva dež in sneg v Nemčiji in Poljaki. V ostalem delu Evrope se zadržuje pritisk, ki povzroča pretežno oblačno vreme « pre-cej močnim mrazom v severni polovici Rsudija in Skandinavije. Jugoslavija: V Jugoslaviji je oblačno na Primorju in v južni polovici kraljevine. Tempe-
—	Občinske volitve v Lnkovici pred sodiščem. V poročilu pod tem naslovom v včerajšnjem »Slovencu« na tretji strani, se je vrinila neljuba tiskovna pomota. Občinske volitve v Lukovici so bile dne 5. avgusta 1934 (ne pa 1906).
—	Vinska razstava in sejem na Vinici pri Ormoiu. V nedeljo, 22. t m., se vrši na Vinici pri Ormožu vinska razstava in vinski sejem, na katero so vabljeni gg. gostilničarji in vinski trgovci. Razstavljena bodo najboljša vina vinskih vrhov Vinice, Sv. Barbare, Zavrča in Turškega vrha. Za to prireditev je dovoljena polovična voznina na železnici. V Ormožu na postaji avtobus za Vinico.
—Najmanj enkrat na teden je potrebno, da se čreva temeljito prečistijo. Pri normalni prebavi se nakopiči v prebavnih organih toliko nepotrebnega balasta, neprebavljivih substanc in proizvodov razkrajanja, da morajo tudi oni ljudje, ki imajo prebavo v redu, od časa do časa očistiti svoja čreva od teh nepotrebnih tvarin. V starih časih niso brez razloga smatrali onega za dobrega zdravnika, ki je znal predpisati dobro sredstvo za izčiščenje. »Qui bene purgat, bene eurat« se glasi stari pregovor. Med mnogimi sredstvi za izčiščenje dajo zdravniki kakor tudi občinstvo prednost Artin-dražejam. Dve do tri dra-žeje Artina, vzete zvečer, povzročijo zjutraj normalno ter izdatno izpraznjenje, a tako, da se človek niti ne spomni, da je vzel kako sredstvo za izčiščenje.
Ljubljana
O Za Luthrovo predavanje so sedeži nume-rirani in se dobe v predprodaji v trgovini Goreč, Tyrševa cesta. Zvečer bodo poslovale 3 blagajne, da ee bodo poslušalci lahko razdelili ia hitro brez gneče dobili svoje prostore.
©Občni zbor Leonove družbe bo v četrtek, 26. t. m. ob 16.30 v posvetovalnici KTD. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Poročila. 3. Volitve. 4. Slučajnosti.
* ]	KI NO *		
TEl. 22-21	UNION		
Prem ler al Frančiška Oaal -		Lili Hans Jaray - SzSke Bzak&ll	
TEl. K v 27-30 „ 2		SLO 1	[J A ;
Burk al IDA W08T KontuSovka			
C, TEl. ■T 21-24	MATICA		
Boccaccio H. Flnkenzeller • Wlily Frltscn - Paul Kemp			
			
© Mestna občina zbira odloženo obleko in
obutev. Vsaka družina hrani doma kak kos odlo žene in zanjo nerabne obleke, obutve in perila. Te stvari leže neporabljene, ee kvarijo in mnogokrat so celo v napotje gospodinjam. V Ljubljani je pa toliko siromakov,- ki bi vse te stvari z veseljem porabili in bi jim lajšale težave zime. Zato vabi mes.t na občina svoje občane, da pregledajo svoje shrambe, in se odločijo oddati za reveže ono, česar sami več ne rabijo. Občina bo v kratkem nabirala po ulicah te darove z vozovi; postavila bo na prometnih točkah tudi stojnice in sprejemala tam darove ponošene ob'eke. obutve in perila Kdor hoče, more prinesti odloženo blago tudi na mestni socialno politični urad v Mestnem domu. Iz zdravstvenih ozirov in obzirnosti do siromakov, bi morali da rovani predmeti biti seveda osnaženi in v glavnem
Kolikor traja o — toliko so vredne!
Obleke iz našega blaga trajajo po več let, ne pa samo eno sezijo. Izbira torej ni težka.
Cene našega blaga za obleke so od 120'— do 180'— dinartev po metru
VLADA TEOKAROVIČi KOMR
p « r n č i n
Tkanine za vsak žep in vsak okus
Tovarniške prodajalne: UUBUANA, Gradifte 4 in v vsakem »enem mestu Jugoslavije
zakrpani. Pri znanih vrlinah naših gospodinj, ki vzorno ljubijo snago, čistočo in red, je ta pripomba sicer odveč, vendar naj kako izjemo opozori na dejstvo, da je usmiljenje tudi v tem, da siromaku podarimo snažne in porabne predmete. Ljubljanske gospodinje, ali Vas ne zebe v srce, če vidite hoditi siromake v zimi, ki že nastaja, brez perila, brez vrhne obleke, v raztrganih čevljih doma Vam pa morda delajo nadlego prav ti predmeti, ki jih reveži potrebujejo? Urno pripravite kak dar, ko bo klicala mestna občina! Storili bo6te dobro delo brez stroškov!
© Mohorjani, ki so naročili pri Prosvetni zvezi Mohorjeve knjige za 1. 1936. se opozarjajo, da jih lahko dvignejo vsak dan izven nedelje med 8 do 12 in od 2 do 6 v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 7., za poštnino in kulturni dar se plača 3 din. Istotam se naročajo knjige za bodoče leto.
Drevi ob osmih v stolnici
simfonični koncert
Blaža Arniča
© Na tirolske gore popelje hudomušni planinec g. prof. Janko Mlakar obiskovalce današnjega prosvetnega večera, ki bo ob 8. uri v ve-randni dvorani hotela Union. G. predavatelj opisuje zanimivo pot na južne tirolske gore zlasti na mogočnega orjaka Ortlerja. Predavanje je opremljeno s skioptičnimi slikami. Ponovi se vsled tega, ker je pri njegovem prvem predavanju nad polovico obiskovalcev odšlo, ker niso dobili več vstopnic. Predprodaja vstopnic: Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 7. sedeži 3 din, stojišča 2 din, za dijake 1 din.
© V Rokodelskem domu bo v nedeljo, dne 22. t. m. ob pol osmih zvečer akademija s pevskimi in orkestralnimi točkami in z glasb eno-sce-ničmo interpretacijo Prešernovega »Krsta pri Savici«. Akademijo priredi kat. društvo rokodelskih pomočnikov v pozdrav novemu šentpetrskemu žup-niiku g. Alojziju Košmerlju, ki je društveni podpredsednik. Predprodaja vstopnic bo v nedeljo od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12.
© Kino Kodeljevo igra danes in jutri dvojni spored: »Smrti v oči« (Warner Oland) in »Igra z ognjem« (Paul Horbiger).
© Ljudska knjižnica se je v zadnjem času spopolnila in nudi vsa novejša dela slovenske in nemške literature. Vpisnina znaša 5 din, izposo-jevalnina za deželo do 3 tednov 1—3 din, od knjige. S tem se nudi prilika zlasti podeželanom, da se poslužujejo bogate zbirke Ljudske knjižnice, ki posluje dnevno od 8—12 in od 2 do 7 ure zvečer.
delegacija predložila osnutek in ga zaprosila, naj po svojih močeh pripomore do uresničitve. Zastopnik Delavske zbornice g. Golmajer je pripomnil, da je načelno proti 10% zaračunavanju, ker je uslužbenstvo nastavljeno od gospodarja in ne od gostov. Med drugimi govorniki je g. Novak iz Zagreba primerjal boje ljubljanskega natakar-skega osebja z bojem v primorskih mestih, kjer je bil na miren način dosežen sporazum. Po živahni debati so se zborovalei razšli v sporazumu.
© Božične počitnice bodo izgubljene, ie se dijaki sedaj, ko je zadnji čas, resno ne oprimejo študija. Vendar se lahko zgodi, da vaš sin ali hčerka vkljub vsemu naporu ne izvozi. Morda jima manjka podlage, morda v šoli nista preveč poslušna ali pa takoj ne razumeta razlage profesorja. Sedaj, ko še ni prepozno, vam priskoči na pomoč Akademski urad dela, ki vam brezplačno preskrbi inštruktorja. Oglasite se še danes v A. U. D. na univerzi. Za mal honorar nas naši, podpore potrebni tovariši, rešijo mučnih skrbi in vašim otrokom počitnice.
© Prometna nezgoda na Poljanski cesti. Včeraj ob pol 2 se je pripetila na Poljanski cesti v bližini Rdeče hiše manjša nesreča. Po Poljanski cesti je od Ambroževega trga proti Krekovem trgu vozil neki kmetski voznik, za njim pa je vozil tramvajski voz. Voznik je vozil pravilno po desni strani. Tramvajski voznik je za njim zvonil, naj se umakne. Kmetski voznik ga je ubogal ter je zavil na levo stran. V tistem trenutku pa je privozil od Krekovega trga drugi tramvaj naravnost pred voz. Voznik drugega tramvaja je spoznal nevarnost ter je hitro zavrl tramvaj, vendar pa so bile tračnice spolzke, tako da je tramvajski voa še malo drsel dalje in se zadel v kmetski voz. Nesreče ni bilo hujše, kakor da j« tramvaj razbil kmetskemu vozu oje. Policija je ugotovila, da gre za nesrečno naključje in da nikogar ne zadene krivda pri tej prometni nezgodi.
Maribor
□	Zasebni nameščenci in pokojninsko zavarovanje. V sredo zvečer se je vršilo v dvorani Ljudske univerze zborovanje mariborskih zaaeb. nih nameščencev, ki je bilo izredno dobro obiskano. Večer je otvoril predsednik medstrokovnega odbora ravnatelj Gilčvert ter podal kratek pregled zgodovine pokojninskega zavarovanja. Glavna točka sestanka je bilo predavanje ravnatelja Pokojninskega zavoda g. dr. Vrančiča iz Ljubljane. Predavatelj je razpredel strokovno plat zavarovanja ter podkrepil nujnost razširitve zavarovanja na vso državo, in sicer tako, kakor je to predlagal ministrstvu socialne politike naš Pokojninski zavod in kakor je bilo to podčrtano na anketi meseca septembra v Zagrebu. Iz njegovega predavanja in iz izvajanj ostalih govornikov se je obenem krepko odražala misel razširitve zavarovanja tudi na nameščenstvo, ki še danes po zakonu ni primorano k zavarovanju — in to so predvsem trgovski sotrudniki. Tudi za pokojninsko zavarovanje delavstva so se izrekali vsi govorniki tega večera.
□	Smrt kosi. V visoki starosti 87 let je umrl v Popovičevi ulici upokojeni sodni uradnik g. Mihael Feguš. — Na Koroški cesti 50 je pobrala smrt čevljarskega mojstra g. Blaža Pirša, ki je dosegel starost 66 let. Naj počivata v miru.
Zapeka, lenlvost črevesja
so vzrok mnogim boleznim, 2—3
ARTIN-DRAZEJE Dr. Vandera
vzete zvečer, omogočajo drugo jutro lahko iztrebljenje. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12dražej Din 8'— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1*50. Ogl. rcg. pnd S. br. 7724/34.
© Predavanje prof. dr. Šolarja. Podružnica Jugoslovanskega profesorskega društva v Ljubljani je za letošnjo sezono pripravil šest važnih stanovskih predavanj, katerih prvo je bilo v sredo zvečer. 0 kulturi slovenskega jezika in njegovem pomenu za oblikovanje duševnosti srednješolca je govoril prof. dr. Jakob Šolar. Predavatelj je razvijal globoke misli v svojem predavanju, v katerem je povdarjal potrebo odločne slovenske izobrazbe in potrebo šole, ki naj služi narodu. Posebno moramo pri mladem človeku vaditi dober knjižnji izgovor materinščine, odpraviti moramo nepotrebne tujke ter mladini vzgojiti ljubezen do slovenskega jezika. Zelo kvarno je tudi stlačenost pouka slovenščine in srbohrvaščine v en jezik. Potrebno je smotreno delo, da ustvarimo znanstvene slovnice, stilistični slovar in še druga dela za napredek naše ljube slovenske besede. Najbolj važno vprašanje slovenske kulture in slovenskega jezika pa so dobri učitelji, ki morajo imeti duha ljubezni do svoje materinščine. Občinstvo je nagradilo predavatelja z navdušenim odobravanjem.
© Nočno zborovanje natakarjev. Ljubljanski uslužbenci kavarn, hotelov, gostiln in podobnih podjetij so začeli stanovsko gibanje, da izposlu-jejo čimprej kolektivno pogodbo, po kateri bi se njihov položaj končno uredil. V noči na včeraj so sklicali zborovanje v dvorano Delavske zbornice, ki je bilo prav dobro obiskano. To zborovanje se je pričelo okoli 3 ponoči ter je trajalo do solnčnega vzhoda. Predsednik natakanske organizacije g. Stanko Renko je obširno pojasnil pomen kolektivne pogodbe, naglašal pa je, da sestanek ni nobena demonstracija proti delodajalcem, pač pa le ripTava za mirno in objektivno ureditev razmer, ki so nastale v teku časa. Povdarjal je, da so delodajalci vedno težje obremenjeni in da se morajo na to tudi uslužbenci ozirati, potem se bodo tudi delodajalci ozirali na uslužbence. Po daljši in živahni debati so bili sprejeti predlogi, ki naj bi se vnesli v kolektivno pogodbo. Osebje, ki prihaja v dotik z gosti, naj bi si zaračunavalo 10%. Ako bi ta odstotek ob mesečnem zaračunavanju ne zadoščal za plačilo natakarskega osebja, naj bi doplačal delodajlec, minimlni dohodki pa bi bili: za plačilnega natakarja v prvovrstnem obratu 2000 Din, v drugih obratih 1800 Din, za donašalce 1800 Din v prvovrstnih in 1500 v drugih obratih. Ta plača naj se računa s hrano vred za vas dan. Spreleti predlog bo sporočen Delavski zbornici, Gostilničarski zadrugi in Zbornici za TOI, g. banu pa bo posebna
□	Jutri zvečer v gledališča premiera. Malo
operet jugoslovanskega izvora je tudi v tujini tako uspelo, kakor Albinijeva opereta »Baron Trenk«, ki jo vprizori mariborsko gledališče jutri zvečer prvič. Predstavo vodita kapelnik Herzog in režiser Rasberger.
□	Ljudska univerza. Drevi predava v Ljudski univerzi lektor ruskega jezika na ljubljanski univerzi dr. Preobraženski o zapiskih Marije Ba-skirčeve.
□	Obe nogi je izgubil pod vlakom in umrl.
Koroški vlak, ki odhaja malo pred 6 iz Maribora, je v studenškem gozdu povozil mladega človeka. Našli so ga ljudje, ki so šli ob progi. Obe nogi je imel odrezani nad kolenom, bil pa je vendar še pri zavesti. Ljudje so poklicali mariborske reševalce, ki so prepeljali nesrečneža v bolnišnico. Je to 19 letni slikarski pomočnik Franc Šumer, ki je bil zaposlen v tekstilni tovarni Zelenka & Co. Ves čas med prevozom se je fant kljub strašnim bolečinam razgovarjal z reševalci ter je enega na vprašanje, ali je prišel slučajno ali pa namenoma pod vlak, rezko zavrnil: »Kaj pa vas to brigal« Tudi v bolnišnici ni hotel povedati, na kakšen način je prišlo do nesreče. Iz rane, ki jo je imel na glavi, pa se da sklepati, da je sam šel pod vlak, vendar ga je lokomotiva odbila ter so mu kolesa potem odrezala saino obe nogi. Zaradi velike izgube krvi pa je nesrečnež vedno bolj slabel ter okrog pol 10 dopoldne izdihnil.
Ptuj
Šofer izginil z avtomobilom
V ponedeljek, dne 16. t. m. ie nenadno izginil iz Brežic z osebnim avtomobilom šofer Leopold Simonič. Avtomobil ie bil last Franca Sirce, avtoprevozniškega podjetnika iz Ptuja. Šofer je vozil po deželi zastopnika tvrdke Schicht. — Osebni avto je znamke »Ford«, tipa C-26, št. motorja 3761, avto je štirisedežen, sive barve in opremljen z evidenčno številko 2—1738'36. Avtomobil je vreden 60.000 Din. Kdor bi o šoferju ali avtomobilu kaj vedel, naj sporoči proti nagradi ptujski policiji.
Poizvedovanja
Ženska rokavica, rjava, usnjaita. Je bile nesena. Dobi »e v podružnic.! »Slovenca«. MlJdošldevn emba 5.
Gospodarstvo
Naše železnice v letu 1935
Blagovni promet
-f v % 1035 napram 1934
Pregled poslovanja tiskarne v Subotici:
1934	1935		
9349.7	9352,1	-f 0.03	
11.343	1Z093		f- 6.61
4.011	4.280		- 6.72
15354	16373		- 6.64
Povprečna aksploatac.
dolžine prog Število ton v tisočih:
a)	privatne
b)	režijske
c)	skupaj
Število natovorjenih vagonov	1,121.012 1,169.672 -f 434
Dohodki od blagovnega
prometa v tisočih dm 1,327.100 1,344,790 -f 1.33
Izvorni, uvozni in tranzitni blagovni promet čez prehodne obmejne in pristaniške postaje se je povečal napram letu 1934 m to: izvozni za 2.62%, uvozni za 12.14% in tranzitni za 11.22%. Od 18 glavnih vrst je bilo izvoženo 180.49% celokupnega izvoza v %:
Oez obmejne postaje:
Djevdjelija
Rakek
Jesenice
Subotica
Koprivnica
St Ilj
Je bilo uvoženo:
(od 18 glavnih vrst s 64.52%)
St. Ilj
1934
19.27 17.52
13.26 8.06 5.69
13.27
1934
1936
1831 13.93 12.27 12.12 11.89 10.06
1935
22.41 18.63 15.79 4.45 9.78 7.36
22.52 16.05 15.09 9.80 8.76 6.65
"1
Rakek Jesenice
Bistrica—Boh. jezero Djevdjelija Subotica
Mednarodni promet čez pristaniške postaje je znašal: 1934 9.46%, 1935 9.47% od celokupnega blagovnega (privatnega) prometa.
Inozemske direktne tarife za blagovni promet so lani obstojale sledeče:
1. jugoslovansko-grška, 2. češkosl.-ital. (tranzit), 3. jug.-nemška, 4. j ii gosi.-romunska, 5. madr žarsko-jadranska, 6. češkosk>vaško-jadr., 7. avstri]-sko-jadranaka, 8. jugosl.-italijanska, 9. jugosl. češkoslovaška in 10. jugosl.-bolgarska (molče podaljšana).
Ekonomska služba
Pod upravo ekonomskega oddelka stoje:
1. Tiskarna vozovnic v Belgradu za postaje belgrajskega ravnateljstva, 2. tiskarna vozovnic v Ljubljani za postaje ravnateljstev Ljubljane, Zagreba, Sarajeva in Subotice ter 3. tiskarna v Subotici, ki tiska knjige in tiskovine za vsa ravnateljstva.
Amerika uvaja za liaalb«! delavstvo starostno
lAei	•
zavarovanje
Do nedavna »o v Zedinjenih držav Severne Amerike dejali, ko so jim pripovedovali o socialnih pridobitvah evropskega delavstva, da so visoke plače najboljša delavska starostna preskrba. Toda sčasoma so se tudi v Ameriki razmere iz-premenile in posebno zadnja velika svetovna kriza je prisilila tudi Ameriko, da začne misliti na socialno zakonodajo v evropskem obsegu, ker so plače delavstva izredno padle in je postalo na milijone delavcev nezaposlenih.
Tako se ponavlja zgodovina, in Amerika mora posegati po istih socialnih metodah v korist delavstva kot je to delala in še dela stara Evropa. Vprašanje je stopilo sedaj v odločilno fazo tudi v Ameriki in listi poročajo, da je vlada poslala 3.6 milj. vprašalnih pol velikim in malim delodajalcem, kaj mislijo o starostnem zavarovanju vsega delavstva v Ameriki, katerega je v državah okoli 26 milijonov. Po načrtu, ki ga ima predsednik Roosevelt, bi plačal počenši s 1. jan. 1937 vsak delavec pol odstotka svoje mezde mesečno, istotoliko pa bi plačal tudi vsak podjetnik za vsakega zaposlenega delavca. Ta prispevek pa bi se postopno zviševal tako, da bi dosegel leta 1949 3% tako za delavca kot za delodajalca. Pokojnina delavstva bi se potem izračunala po višini dohodka delavca v prehodni dobi.
S tem bo Rooseveltu uspelo v marsičem omiliti socialni boj v državah, kar bo le v korist vsemu gospodarstvu. Zanimivo je, da je delavsko starostno zavarovanje uvedla Nemčija že leta 1889.

Kulturni obzornik
„Ca s" 1936/37, šle v. 1-2
»Cas«, znanstvena revija Leonove družbe, stopa v svoje 31. leto. Na čelu te prve dvojne številke stoji pomemben članek enega naših najboljših ln najuninejših publicistov Fr. Ter se glav a o znamenitem španskem politiku, sociologu in velikem katoliku, skoraj konvertitu. Donosn Cortesu z naslovom »Politik in videc XIX. stoletja«. Spričo tega, da se tega velikega španskega antilibe-ralca te,- svoječasnega zagovornika diktature laste kot svojega predhodnika sedanje evropske diktature Hitlerjevega kova, skuša Terseglav pokazati, da v Cortesu ni niti malo tega nacionalističnega duha, ki vodi današnje diktatorje, temveč, da je diktaturo po veliki španski revoluciji pred sto leti zagovarjal samo kot prehodno dobo do ustavne vladavine po vzoru angleške politike. Pisatelj analizira nekoliko blestečih govorov tega politika, v katerih nastopa proti liberalizmu ter predvideva samo dve sili, ki bosta tekmovali za nadvlado v propadajoči Evropi, namreč katolištvo in marksizem: liberalizem pa je s svojo religiozno brezbrižnostjo propada kriv. Videl je v duhu revolucijo v Rusiji ter jo prerokoval. Cortes je tip teo-centričnega zmernega politika, ki vidi v pravem katolištvu največjo sigurnost za pravo svobodo, kjer pa katolištvo ne more prodreti, tam zavlada zmota socializma. Terseglnv je tako problematiko Cortesovo osvetlil z današnjega časa ter ga postavil kot genialnega vidca za zgled poti iz današnjih stisk, ki pa ne pelje v sodobni fašizem. — Doc. dr. G o g a 1 a je napisal »Nekaj misli o slovenski prosvotni politiki«, kjer definira nalogo narodne prosvete ter razmerja do države v tem smislu, da je država v službi narodno prosvete Ier mora skrbeti zn njen prorvit in razvoj v sinisju naroda. Druga točka pa je zahteva do depolitizaciji
Izdatki	.	1934
za regulirano osobje	87.120,-
za dnevničarje	17.449.-
za delavce	1,917.8S4-
za material	3,174.313,-
za ostale izdatke	29.798.-
Skupaj din 5,226564.-Vrednost izdatkov: Tiskovine Časopisi Legitimacije Bloki Knjige
27,880.000,-351.000.-67.000.-278.000,-230.000,-Skupaj din 5,038.000.-
1935 87.635.-22.342.-1,796.601,-3,224.914-33.353,-5,164.845,-
25,421.000,-350.000,-138.000.-208.000.-277.000.-4,995.000.-
Finančn« služba
Krediti so bili lani vsled nemožneeti pravočasnega sprejetja proračuna odmerjeni po proračunskem letu 1934/35, to je v iznosu din 1.8)6,845.624-^ Skupaj z naknadnimi krediti je znašal proračun 1.913,501.228.— dinarjev. Ker so podatki uradne statistike vsled tmiformnosti in mednarodne unifi-kacije sestavljeni za koledarsko leto. statistika ne prinaša primerjalnih številk za dohodke in izdatke. Za proračunsko leto 1935 so znašali izdatki 1.811.7 milijonov dinarjev, z naknadnimi pooblastili 1,992.2 milijonov dinarjev. Dohodki pa so znašali skupaj 2,019.2 milijonov dinarjev. Ker je treba vpoštevati letne odpise od vrednosti stalne imovine po <3. 12 zakona o železniški imovini, je nujno potrebno po načelu racionalne ekonomije te odpise staviti med stalne izdatke, s čemer so se celokupni izdatki povečali na 2,097.8 milijonov dinarjev. S tem pa je pokazan eksploatacijski koeficijent s 103.89.
Osebni izdatki so bili razdeljeni na (milij. din): 1934 % 1935 % 96.7 10.23 92.9 10.30 422.2 44.65 1183 1Z51 2065 21.84 101.8 10.77
upravno službo prometno službo progovno službo strojno 6lužbo razne izdatke
395.1 115.5 197.0 101.8
Skupaj 945.5 100.00 902.3 Materijalni izdatki (milijoni dinarjev)
43.79
12.80 21.83 11.28
100.00
1934	%	1935	%
9.3	0.90	83	0.69
19.1	1.85	24.9	2.08
206.3	19.95	199.6	16.70
558.3	58.99	611.2	51.12
241.0	23.31	175.9	14.72
_	_	175.6	14.69
upravna služba prometna služba progovna služba strojna služba razni izdatki izguba na vrednosti
stalne imovine	— — — —
Skupaj 1,034.0 100.00 1,1955 100.00
Zmanjšanje osebnih izdatkov v lanskem letu napram 1934 znaša 43.2 milij. din (4.57%) in povečanje materijalnih izdatkov 161.5 milijonov din (15.62%).	N-g.
Kdo več tirala ii Jugoslavije: Češkoslovaška
ali Nemčija.
Jugoslovanski kurir prinaša tele zanimive podatke o tem, kdo več kupuje od nas ali Nemčija ali Češkoslovaška. Ker so zanimivi tudi za našo javnost, jih v naslednjem prinašamo:
V prvih 9 mesecih je znašala pasivnost naše trgovine s CSR 175.9 milij. din, z Nemčijo pa 341.1 milij. din. Pasivnost z Nemčijo je torej dvakrat večja kot z Češkoslovaško.
Ce se upošteva, da ima Nemčija 70 milijonov prebivalcev, Češkoslovaška pa samo nekaj nad 15 milij. prebivalcev, potem je v prvih 9 mesecih letos kupil vsak Nemec pri nas- blaga za 47.70 din. vsek Ceh pa za 192.40 din. Nasprotno pa je vsak Jugoslovan kupil v Nemčiji letos v prvih 9 mesecih blaga za 244.70, v CSR pa za 241.27 din. — Te številke kaj nazorno pojasnjujejo velik pomen naše trgovine s CSR.
Podružnica Privilegirane agrarne banke v Ljubljani. V Ljubljano je dopotoval uradnik Privilegirane agrarne banke, da uredi vse potrebno za ustanovitev podružnice. Po poročilu »Jugoslov. kurirja« bodo ostali uradniki bančne podružnice na novo imenovani, ker so dekreti o dosedanjih postavitvah uradništva preklicanL
Letošnja gradbena delavnost r Belgradu. Letos je po podatkih Jugoslovanskega kurirja v Belgradu prijavljenih za zgradbo 330 novih zgradb v skupni vrednosti 124.770.000 Din. V zadnjih letih je bila gradbena delavnost v Belgradu naslednja: 1930 vrednost 153.9, 1931 185.5, 1932 253.7, 1933 152.4, 1934 81.7, 1935 68.9 in leto« že 124.7 milijonov dinarjev.
Zdt se ml, da por&blt vse svoje prejemko samo za to, da si kupi* vsaki dan novo svileno perilo I •„KaJ Se, jaz ne kupujem novih reči, ampak Jih samo operem, da so kakor nove." • Kako to misliš? • Jaz perem vse svoje občutljivo svileno perilo vedno sama, paje kakor novo, In sicer samo
um.-j«
Borza
Dne 19. novembra 1936.
Denar
V zasebnem kliringu se je angleški fimt okrepil na ljubljanski borzi na 240.75 denar, na zagrebški borzi na 239.97—241.57, na belgrajski borzi pa na 240.70-242.30.
Avstrijski šiling je ostal v Ljubljani neizpre-menjen na 8.64—8.74, v Zagrebu je narastel na 85750—8.6750, v Belgradu na 85717-8.6717.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.40—3210, v Belgradu 31.75 blaga
Italijanske lire so nudili v zasebnem Mirmgu v Zagrebu in Belgradu po 2.60.
Nemški čeki so se v Ljubljani okrepili na 14.12 do 14.32, v Zagrebu na 14.0750—14.2750, za ultimo novembra na 13.96—14.16, za sredo dccembra 13.95 do 1415, za konec decembra na 13.8950—140950. V Belgradu so beležili 14.0033—14.2333.
Ljubljana. — Tečaji s	primom.
Amsterdam 100 h. gold. ....	234267- 2357.26
Berlin 100 mark	1743.03—1756.91
Bruselj 100 belg.	733.20— 738.27
Curih 100 frankov , . , , „	996.25—1003.52
London 1 hmt.......211.63— 213.69
Newyork 100 dolarjev . , . .	4303.51—4339.83
Pariz 100 frankov............20152— 202.96
Praga 100 kron..............153.33— 154.44
Trat 100 lir .»,,.., .	227.70— 230.78
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 3,241.755 din.
Promet na belgrajski borzi je znašal 1,442.000 dinarjev.
ZBrich 19. XI. 1936. Belgrad 10__, Pariš 20.23,
London 21.266, Newyork 435.125, Bruselj 73.575, Milan 22.925, Amsterdam 235, Berlin 175, Dunaj 77.70 (81.275), Stockholm 109.66, Oslo 106.85, Ko-penhagen 94.96, Praga 15.39, Varšava 84.75, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.46, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.38, Buenos-Aires 1.21.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 84.75 do 85.75, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 377 do 380, begluške obveznice 69 —70, 8% Blerovo posojilo 86—88, 1% Blerovo posojilo 77—78, 7% posojilo Drž. hip. banke 87—89.
Zagreb: Drtavnl papirji: 7% Investicijsko posojilo 86—85.75, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 379—380 (380. 381.50), begluške obveznico 69.76—70, dalm .agrarji 66- 65.75, 8% Blerovo posojilo 87 —87.26 (87), 7% Blerovo posojilo 76.62 den., 7% posojilo Drl hip. banke 88 den., 7% stab. posojilo 85.50 den.
Delnice: Priv. agrarna banka 193—196. Trboveljska 230 den-, Isis 15 den., sladk. tov., Vel. Bečkerek 70 den. Osj. sladk. tov. 165—160, Našice 1000 den. Jadranska plovidba 330 den, Dubro-vačka 235 den., Gutmann 50 den., Danica 35 den.
Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 85.50—86,25 (85.75), agrarji 49.50 den., vojna škoda promptna 377 —377.50 (378, 377), 12. 375.50 —37650 (876), begluške obveznice 60.50,-70, 67.75 —68.25, 68), 8% Blerovo posojilo 86.26 den., 7% Blerovo posojilo 76.25—77, 7% posojilo Drž. hip. banke 88 den., 7% stab. posojilo 83 den.
Delnice: Narodna banka 0980—7000 (6080), Priv. agrarna banka 194.50—196.50.
Žitni trg
Novi Sad, 19. nov. Vse neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet srednjL
Živina
Sejem t Kr.mjn, 16. nov. Voli I. vrste 5 din; voli II. vrste 4.50 din; voli III. vrste 4 din; telice I. vrste 5 din; II. vrste 4.50 din; III. vrste 4 din; krave I. vrste 4.50 din; II. vrste 4 din; III. vrste 3.50 din; teleta I. vrste 7.50 din; II. vrste 7 din; prašiči špeharji 9.50 din; prašiči pršutarji 9 din za 1 kg žive teže. Meso: Goveje meso I. vrste 8 do 10 din, II. vrste 8—10 din, III. vrste 6—8 din za 1 kg; svinjina 16 din, svinjska mast 18 din, slanina 18 din za 1 kg. — Cene kmetijskih pridelkov: pšenica 192 din, ječmen 176 din, rž 178 din, oves 186 din, koruza 138 din, fižol 246 din, krompir 75 din, lucerna 1800 din, seno 70 din, slama 44 din, jabolka I. vrste 500 din, jabolka II. vrste 400 din, jabolka III. vrste 300 din; češplje, suhe, I. vrste 1000 din, II. vrste 900 din, III. vrste 800 dinarjev; pšenična moka 300 din, koruzna moka 250 din za 1 met. stot — Kože: Goveje sirove kože 13 din, telečje sirove kože 15 din, svinjske sirove kože 6 din za 1 kg. — Cisti med 24 din, neprana volna 24 din, oprana volna 32 din za 1 kg. — Mleko 2 din, vinski mošt iz kvalitetnih vrst grozdja 10 din, flnejše kvalitetno vino 16 din, navadno vino 10 din za 1 liter.

prosvete v ožjem smislu, tretja pa zahteva po polnih vrednotah v prosveti. Dalje terja, da naše prosvetno delo črpa iz nar. in obče kulture ter da je v to treba usmeriti predvsem naše šolstvo, ki je najvažnejši problem prosvetne politike. Članek je zanimiv, ker v svojem koncu popolnoma konkretno posega v rešenje naših domačih prosvetnih zadev s celo vrsto praktičnih predlogov, ki bodo našim šolnikom in politikom morali bdeti pred očmi kot najvažnejši problemi sodobno slovenske narodne prosvete. — Prof. dr. F a b i j a n končuje svojo razpravo o enem najvažnejših katoliških sodobnih problemov, namreč o razmerju »Katoliške akcijo do politike«. Na podlagi številnega avtentičnega gradiva iz govorov in pisem samega papeža raznim evropskim državam ter po pregledu uvevljav-ljanja KA po raznih državah, tako v Španiji, Poljski, Litvi, Italiji in drugod — kar vse navaja v rnzpravi — je jasno razvidno, da se Katoliška akcija ne sme istovetiti in tudi ne vezati z nobeno politično stranko, ker je nadstrankarska, nepolitična, ki zasleduje le versko vzgojo celotnega naroda. Toda papež pa ne prepoveduje načelno tako imenovanih katoliških strank ter jih tudi ne priporoča, zahteva pa od KA, da ne sme stati brezbrižna za javno življenje in delo ter da v KA more dobiti udeležba katoličanov, v kolikor sodelujejo pri skupni blaginji in državljanskem napredku, najvišjo inspiracijo. Tako je zdaj to pereče vprašanje za Slovence razčiščeno. — Emil H rova t piše o »socialni etiki«, kjer skuša filozofsko določiti, kaj vse spada v okvir tako imenovane socialne etike. — Dr. J. Punta r objavlja s kulturnopolitično zgodovinsko uvodno besedo »Pismn dr. Alojzija Smrekarja«, privatnega apostola spravne politike (1867—1870). Tn pisma objavlja iz rokopisne korespondence moža, ki je bil slovenske krvi pa nemškega duha, ter jo bil celo poslanec za sevniški kraj v kromerlžskem parlamentu. Ta zanimiv »neinčur« se je zavzemal za Avstrijo »kot nionarhlstično Švico« iu tudi opravljal v tem smislu važno zakulisno delo v letih 1866—1870 v naši politiki. Pisma imajo velik po-
men kot gradivo k slovenski politični zgodovini, toda kot znanstveni dokument so pisani v Izvirniku, to je v nemščini. — V »Obzorniku« je preveden nagovor sv. očeta na španske izgnance. Bogat pa je oddelek za ocene, kjer so ocenjene sledeče knjige: II. evharistični kongres (Fabjan), zbirka Nebeške rože (drf), Misijonski koledar (I. F.), Vidmarjev Oslovski most (Ušeničnik), Me-likova Slovenija (Bohinec), Zwitterjevo Prebivalstvo (C), Karlovškov Slovenski ornament (Ložar), Cankarjevi Zbrani spisi XIX. zv. (J. D.), Detelovi Zbrani spisi II. zv. (J. D.), Finžgarjevi Zbrani spisi VIII. zv. (dr. I. P.), Bevkova Kresna noč, Vihar (dr. I. P.), Jurčič-Koblarjev Deseti brat (dr. M. Gorjane), Sirokova Kapelica (dr. I. P.), Petančičeva Dva apostola (dr. I. P.), Vahenov Esperanto, Hommes Lebens- und Bildutigsphilo-sophie als volkisehe und kathollsche Aufgabe (Go-gala), Wild Geist vom Berge Karmcl (dr. p. R. T.) ter de Geusor, Briefe in den Karmel (dr. p. R. T.). — To je bogata.vsebina te prve dvojne številke »Časa«, revije; ki jo najtopleje priporočamo. Letno stane 60 din. Uredniki so dr. J. Pabijan,
dr. I. Ahčin in dr. St. Uogala.	td.
*
Skladba slovenskega komponista v Bolgariji. Kakor na političnem, tako se nam tudi na kulturnem polju bratje Bolgari vedno bolj približujejo. Koncerti slovenske pesmi, ki so se zadnja leta vršili po Bolgariji, so pustili za seboj globok vtis. Se z večjim zanimanjem pa moramo pozdraviti dejstvo, da so si začeli celo sami prisvajati melodijo lepe slovenske pesmi. Ker v svoji glasbeni umetnosti nimajo zadosti domačega blaga, zato morajo seči po tujem. Tako so se doslej zelo posluževali italijanskih in nemških cerkvenih skladateljev ln zadnje čase so prišli tudi do naših. Tako imajo »Tantum ergo« slovenskega skladatelja Gregorja Riharja. a najnovejši čas jim je prinesel to, du so že pred kratkim zapeli »Slovensko mašo« prof. Matije Tomca, ki sta jo letošnje počitnice prevedla v bolgarščino bivša dijaka omenjenega
komjx>nista. Zdaj poje mašo vsako nedeljo ob 10 uri cerkveni pevski zbor plovdivske stolnice pod vodstvom stolnega župnika gospoda Sačova. Skladba je dobro naštudirana in ljudje strmijo ob njeni prisrčnosti in lepoti.
V načrtu imajo še nekaj del slovenskih cerkvenih skladateljev. Zlasti za božič bi radi naštu-dirali nekaj lepih pesmi, ki jih Bolgari nimajo v veliki meri, in mi jim na tem mostu prav iz bratskega srca želimo veliko uspeha.	P. K.
L. M. Škerjanc: 24 diatoničnih preludijev. Za našo glasbeno kulturo j« brezdvomno zelo dobro znamenje, da je pričela cveteti mladinska glasba, m ne le v izvajalnem, temveč izrazito tudi v ustvarjalnem pogledu. Tako »e slovenski mladini odpira vedno iirša možnost domačega glasbenega življenj« poleg vokalnega tudii na instrumentalnem polju, kar ie še posebno razveseljivo. Razvija se zlasti klavirska literatura, kot kaže edicija Glasbene Matice, v kateri je sedaj izšlo tudi »24 diatoničnih preludijev«, ki jih je napisal mladini Lucijan M. Škerjanc. Kot izjavlja na uvodnem mestu že avtor sam, je namenjeno to delo mladini predvsem z ozirom na njeno glasbeno vzgojo. In sicer je v okviru 24 skladbic različnih durov in molov, ki »o pisane za pet prstov vsake roke v nflju nepremičnem položaju, podano vežbanje za gibčnost in samostojnost posameznih prstov. Kar ie pri tem posebno vredno, — da daje v skladbah mnogo iskrenega otroškega občutja, da sc poskušajo približati domačim razpoloženjem in da pri vsem s pravo previdnostjo posegajo za modernejšim izrazom in to s spoštljiv ostjo do čiste glasbene zakonitosti, — vse to jim daje samo lepo priporočilo na pot do otroških domov, ki jih bo ta mladinska zbirka lahko res lepo poživila. Saj je v njej podanih v okviru 24 preludijev tudi 24 prav razičnih in iivo zajetih razpoloženj, od katerih si je vsako našlo svoj lepi in otroku dojemljivi izraz.
V boj za naše časopisje!
Krvavi boji za Madrid
Rdeči se umikajo
O angleškem kralja Edvardu VIII.
Kralj zaščitnik revnih
Angleški kralj Edvard VIII. je že kot prestolonaslednik bil pri vseh svojih rojakih zelo priljubljen. To je znova prišlo do izraza sedaj, ko se je naenkrat odločil, da odpotuje v južni Wales, kjer je menda največ revščine med tamkajšnjimi rudarji. Način njegovega popotovanja je kar demonstrativen. Listi se izprašujejo, kaj kralj s tem obiskom tamkajšnjih revežev namerava. Eni trde, da hoče kralj s tem obrniti pozornost vse angleške javnosti na tamkajšnje razmere ter jo tako prisiliti, da bi se bolj brigala za socialne razmere rudarskega delavstva. Ni čudno, če sedaj vsa angleška javnost in ve« tisk kar tekmujejo, kdo se bo bolj zanimal za južni VVales. To zanimnaje je že kar smešno, kaže pa, kako hočejo angleški nosilci javnega mnenja v tej stvari kralju ustreči. Tudi poslanci so sedaj vsi iz sebe za waleške rudarje. Tako je kralj dosegel, kar je hotel, ako je s svojim popotovanjem res hotel doseči samo to in nič drugega.
Vsekakor je ukrep angleškega kralja zelo značilen zanj. Še ko je bil prestolonaslednik so se vsi Angleži zavedali, da bo njegovo vladanje nekaj nenavadnega. Obdali so ga s polno legend in anekdot, prisojali so mu, da je kralj mode in kdo ve, kaj še vse. V resnici pa njegovo nenavadno obnašanje kot prestolonaslednik ni bilo nič drugega, kakor pa volja, da bi čim preprosteje živel, torej tako kakor živi njegov povprečni državljan. Modni kralj ni bil v resnici nič drugega, kakor preprost in skromen človek, ki se resno pripravlja za svojo bodočo nalogo. Že zelo zgodaj si je sam ustvaril naloge, ki čakajo modernega vladarja. Kar ga sedaj vodi v Wales, ni preračunana gesta ali
kaka baharija, ampak zavest moža, ki si je svof
življenjski nazor ustvaril daleč stran od plemiškega življenja, da je kralj v resnici samo služabnik naroda in države. Že kot waleški princ se je večkrat neznan pomešal med revne ljudi. Ko je leta 1932 popotoval po Evropi, je prišel tudi v Hamburg, kjer je takoj odšel na sprehod po delavskih okrajih, da bi spoznal razmere v tem nemškem mestu.
On ne mara kake slovesne državne obleke, ampak se najrajši nosi kakor navaden človek v dobro narejeni civilni obleki.. Kralj Edvard je zato tako preprost, ker si je nadel nalogo, postati zaščitnik in varuh revnih in zatiranih zoper tiste, ki so doslej uživali vse predpravice. Zato trdovratno povsod išče stikov z malimi ljudmi. Med svetovno vojsko je bil z navadnimi vojaki spredaj v strelskih jarkih. Nihče ga ni mogel pregovoriti, da bi med vojsko pazil na svoje dragoceno življenje. Kadar kje obiskuje kake vojaške posadke, nikdar ne pozabi stopiti v vojaško kantino, kjer skupaj z navadnimi vojaki prepeva vesele vojaške pesmi angleških vojakov. To ni tista navadna priljubljenosti visokih ljudi, ki se ponižajo do nižjih. Vsak, ki je kdaj bil priča kakega takega kraljevega obiska v kaki taki družbi, je videl, da se kralj zabava z ljudmi docela neprisiljeno. Ta svoj redki dar bo brez dvoma izrabil tudi sedaj ob svojem obisku waleških rudarjev. Šele kadar se bo vrnil v London, se bo videlo, kaj je kralj prav za prav s tem obiskom nameraval. Kralj Edvard bi pač ne bil nekdanji princ Waleški, ko bi za temi njegovimi ukrepi ne bili skriti njegovi načelni sklepi in nameni.
Boj >a Madrid: General Varela (gologlav) poveljnik oblegajočih belih čet, s svojim štabom študira
lomljevid.
Poročilo nemškega časnikarja, M se mudi pri četah belih, priobčeno v nemškem dnevniku »V. B.«, se glasi:
Tudi v torek so beli z nezmanjšano 6ik> nadaljevali obstreljevanje oporišč rdečih marksistov, ki so se zabarikadirali v mnogih hišah, med drugim tudi v zgodovinsko slovečih palačah glavnega španskega mesta. Poročilo nemškega časnikarja je napisano in datirano na madridska Ironti 18. novembra.
Ranjenci, ki eo se vrnili iz bojev v univerzitetnem mestu, poročajo, da so marksisti v vsaki veliki stanovajski hiši postavili po 2 do 4 strojne puške. Zato morejo beli v notranje mesto prodirati le korak za korakom. Zelo pa jim pri tem pomagajo odelki tankov, kateri so za ulične boje izpopolnjeni z metalci plamenov.
V noči od ponedeljka na torek so bela letala trikrat bombardirala južni del mesta, ki meji na reko Manzanares ter leži med positajo Del i ci as in Toledskim mostom. Letala so metala bengalične luči ter baklje, katere so jasno razsvetljevale južno mesto ter s tem odkrivale cilje za belo topništvo. V torek zjutraj je napadel oddelek, kateremu ie poveljeval polkovnik Barron, purekoračil reko Manzanares zraven razstreljenega Toledskega mostu ter vdrl v del mesta, ki 6e imenuje Calle de Toledo.
Okoli poldneva pa sta skoro istočasno na dveh različnih krajih mesta nastali dve močni eksploziji. Nad kraljevim gradom so se dvigali debeli oblaki črnega dima. Madridska komuna je zaradi napredovanja belih razstrelila prvi del tistih poslopij,
katere je že pop>rej z dinamitom podminirala. Sicer pa je v torek začelo delovati težko topništvo belih. 21-centimeterski top behh je obstreljeval okolico zahodno od severnega kolodvora, da onemogoči vsako nadaljnje delovanje oklopnemu vlaku, ki stoji na severnem kolodvoru. Sicer pa mora ta rdeči
oklopni vlak voziti sano še po 500 m dolgih trač-:ah, ker so mu vso drugo progo beli že presekali. Bela letala so zato v noči od torka na 6redo na
novo napadla Madrid. Na več mestnih delov so metala težke bombe, katere so povzročile mnogo eksplozij in požarov. Glavni trg v Madridu je Puerta del SoL Tamkaj v bližnjih ulicah gori več hiš. Gasilci ne morejo več biti kos svojim nalogam. Ljudje 6o se poskrili v kleti in v predore podzemeljske železnice.
Poleg tega poročajo, da se je v torek popoldne belim posrečilo dognati postojanke dveh rdečih protiletalskih baterij. Rdeči so. ti dve bateriji nastavili na strehah dveh bolnišnic Ti dve bolnišnici sta »Hospital General« in »Hospital San Carlos«. Ko se je zmračilo, sta prigrmeli dve verigi bombnih letal belih ter so zažgale rdeče utrdbe. Tudi najmočnejše marksistične utrdbe v severnem delu Madrida, glasovita jetnišnica ter vojašnica Montana sita zvečer že goreli. Tega pa niso povzročile samo bombe belih letalcev, ampak tudi dinamit rdečih, ki razstreljujejo svoje utrdbe, ker vidijo, da se ne morejo več držati.
Rdeči so samo v torek izgubili najmanj 2 do 3.000 mož.
Italijani grade ceste v Abesiniji. Ta eesta vodi v G rimo.
Za svetovno razstavo v New-Yorhu
Bele španske čete so zasedle
Judovski maršal v Palestino
Iz Varšave poročajo, da je tamkajšnji židovski odvetnik Viljem Rippel organiziral večji oddelek mladih Judov med 18. in 22. letom, jih vojaško opremil ter se z njimi napotil proti Palestini. Ta judovski oddelek, ki je bil drugače ves vojaško napravljen in organiziran, samo da ni imel orožja, p>a so zunaj Varšave ustavili orožniki ter ga raz-gnali. Judje so hoteli korakati do Konštance v Romuniji, se tamkaj ukrcati na ladjo ter se potem prepeljati v Palestino. Med potjo so upali dobiti dotok novih udeležencev, tako da bi nazadnje prišlo v Palestino na tisoče vojaško opremljenih Judov. S tem pohodom so hoteli demonstrirati zoper najnovejši ukrep, ki prepoveduje nadaljnje naseljevanje Judov v Palestini.
25 milijard za reklamo
Na Angleškem izdajo vsako leto za reklamo nič manj kakor 25 milijard dinarjev v našem denarju, kakor poroča angleška statistična revija »Statistical Review of Press Advertising«. Ta denar, ki gre na Angleškem za propagando vseh VTst, je tako velik, kakor pri nas dva državna letna proračuna. Večja polovica tega silnega denarja gre vsako leto za velike oglase v listih, meri tem ko manjša polovica odpade na tako zvane male oglase.
Za smeh
Družba se je pogovarjala o nekem gospodu, na kakšnem glasu je. Eden pravi: »Ali pa ta človek uživa kje kaj zaupanja?« Takoj ga potolaži drugi, ki mu pojasni: »Tisto pa I Prepričal Bem ne, da ima povsod dolgove.«
,j Alcorom pri Madridu.
Daljnogled v premeru 5 m je dobila zvezdama na gorovju Palomar pri San Diegu.
Zahtevajte povsod nas list!
Leta 1939. bo v New Yorku svetovna razstava, na katero se to velemesto že sedaj vneto pripravlja. To bo prva razstava v tem mestu izza 1. 1853. Zato pa hočejo Newyorčani, da bo ta svetovna razstava po velikosti, p>o arhitektonskem delu ter po svoji vsebini prekosila vse dosedanje svetovne razstave.
Obširno ozemlje v Flushingu, severnozahod-nem koncu otoka Long Island, bodo z novimi zgradbami, parki in dovoznimi cestami docela spremenili. Bodoče razstavišče bo obsegalo celih 400 hektarjev zemljišča ali po ameriško 1216 akrov. To je po naših pojmih že pravo velepose-stvol Vsi vodilni ameriški inženjerji že delajo načrte, kako bodo ta ogromni prostor zazidali in preuredili. Vse razstavne naprave so doslej preračunane na 125 milijonov dolarjev, kar je v našem denarju nad 6 milijard dinarjev.
Ustanovljena je posebna družba za razstavo, ki bo še letos izdala za 25,500.000 dolarjev obligacij. To je temeljna glavnica. Računajo pa, da bo razstavo obiskalo vsega skupaj 50 milijonov ljudi. Ob parkih, ki bodo na razstavnem prostoru, bo imelo prostora 30.000 avtomobilov.
Namen te velikanske svetovne razstave pa je ta, da hoče z njo Amerika pokazati, kako je v teku 150 let, odkar je 30. aprila leta 1789. nasto-
Rešitev Nagradne križanice
z dne 15. novembra 1936:
Vodoravno: 1. predeno, 7. siromak, 13. rabin, 14. obok, 16. obara, 17. iver, 18. obirač, 20. aitom, 21. lan, 22. vdor, 23. arak, 25. ime, 26. en, 27. mreža, 29. liker, 31. al, 32. pirh, 34. Rebeka, 35. sipa, 37. ogon, 39. svečan, 41. fcgon, 43. ca, 45. žival, 46. atomi, 47. pa, 48. erg, 50. telo, 52. kuga, 53. Sap>, 54. Peru, 56. Tevere, 57. Paka, 58. enota, 60. tipa, 61. cinek, 62. Kobarid, 63. Amerika.
Navpično: 1. Prilep, 2. ravan, 3. eben, 4. dir, 5. en, 6. Obiir, 7. Sora, 8. ro, 9. oba, 10. mati, 11. aroma, 12. kamela, 14. oboževalec, 15. karikatura, 18. oder, 19. čaka, 22. vrh, 24. kes, 27. mrož, 28. Abel, 29. leča, 30. Riga, 33. Ig, 36. Po, 37, oce-pek, 38, nit, 39. svet, 40. noge, 41. Ema, 42. napaka, 44. areno, 47. Rakek, 49. grob, 51. Ovid, 5Z Kepa, 53. sani, 55. uta, 57. pir, 59. ar, 61. ce.
Izmed onih, ki so križanico pravilno rešili, so bili izžrebani v četrtek 19. novembra ob 3. pop. sledeči izžrebanci:
1.	Ravnik Jakob, Lesce št. 92.
2.	Zagorjan Dušan, Cerknica.
3.	Meze Jakob, delavec, Črna vas 155, p. Ljubljana.
4.	Urek Ljuboinira, trg. sotrudnica, Ljubljana, Hotimirova 13.
5.	Cernič Ivan, Hrvatski trg 4-1, Ljubljana.
6.	Hudovernik Rozalija, Ljubljana, VII. Mil-činskega 63-1.
7.	Kranjc Vida, Šmartno ob Paki.
8.	Jesenovec France, profesor, Ljubljana, Vodovodna cesta 24.
9.	Prešeren Slavko, Ljubeljska c. 7, Tržič.
10. Urbančič Valentin, Ljubljana, Pleteršnikova ulica 11.
Za prihodnjo pravilno rešitev križanice je zopet razpisanih 10 nagrad v obliki enomesečnega brezplačnega pošiljanja »Slovenca«.
Rešitev zlogovnice:
Lepx>pisje, nogometaš, banalnost, Jezuzalem, vretenčar, agronomija, ovčarstvo, amfiteater, redovnica, žalostinka. — Lenoba je vragova mreža.
Rešitev besedne uganke: Belje, zelje, Celje, želje.
rAvo
pil svojo službo prvi ameriški predsednik Wa-shington, med tem časom napredovala. Ta razstava naj pokaže, kaj je v teh 150 letih Amerika storila za napredek in javno blaginjo, obenem pa naj razstava poda tudi smernice za nadaljnji napredek. »Orodje današnjosti naj v smislu ameriških načel o demokraciji in svobodi pripravlja boljši svet za jutri.« To je geslo te svetovne razstave.
Poleg vsega tega, kar naj pokaže napredek, pa bo na razstavi vse polno gledališč in koncertnih dvoran ter drugih zabavišč. Ta del razstavnega mesta se bo raztezal ob vsej morski obali, ki je dolga poldrugi kilometer ter se bo v njih zabavalo lahko milijone ljudi. Na razstavi bodo zastopani vsi narodi sveta. Ko pa bo razstava končana, bodo razstavne naprave v vsem obsegu ostale kot javni park mesta New Yorka, kamor se bodo hodili zabavat prebivalci tega orjaškega velemesta.
Pogumen krotilec tigrov
Kakor poročajo curiškl listi, se je preteklo soboto v curiškem Knie zgodila nesreča, ki bi bila lahko smrtna, ko bi krotilec ne bil tako pogumen. Njegovi tigri že cel teden niso nastopili. Ko jih je preteklo soboto njihov krotilec Trubka prignal v manežo, sta se sprla dva tigra ter se začela klati. Takoj je posredoval krotilec Trubka ter ju hotel ločiti. V istem hipu pa se je v krotilca zagnala tigrinja in ga napadla od zadaj. Planila mu je na hrbet ter sta pri tem padla na tla žival in krotilec, katerega je tigrinja ugriznila v tilnik. Krotilec jo napel vse sile, da bi se rešil iz tigrovih krempljev, kar se mu je nazadnje tudi posrečilo, dasi je krvavel Lz več ran ter je bil po vsem životu opraskan. Takoj je planil na noge ter hladnokrvno začel se-ganjati tigre v njihove kletke. Lahko bi bil sicer skušal uiti na prosto ter tigre pustiti tam, toda bi ne bilo varno, ker bi se bila potem morda zgodila še hujša nesreča. Zato je vkljub ranam vztrajal ter vse tigre srečno ukrotil. Šele ko je zadnjega tigra zaprl v njegovo kletko, je prišel ven ter se takoj napotil k zdravniku, ki ga je dal prepeljati v bolnišnico.
»Nikar se tako ne razburjajl Saj te luknje v ladji ne bo videl noben človek! Luknja bo vendar skrita pod vodo!«
Gledališče in koncerti
Robert Soetens
VIOLINSKI KONCERT
Po koncertu Dresdenskega kvarteta nas je v pogledu umetniSke svojstvenosti lepo presenetil soliatiSnf koncert francoskega violinista Roberta Soetensa (oba koncerta sta se vršila v okviru Gl. Matice). Ob njegovi igri smo doživeli del francoske violinske solistične umetnosti v njeni pristni podobi.
Že s sporedom je dokazal violinist svoj umeit-niški smisel. Vanj je povezal pet sktadb izključno francoskega izvora; s tem je dosegel po eni strani enotnost celote, po drugi strani pa je s tem predstavil kos violinske umetnosti posebnega plemenskega stila, ki ga je mogel istočasno kot pripadnik iste smeri, prežet z isto kulturo, podati toliko bolj pristno, kar je za nas še posebej pomembno. — J. M. Leclair je bil sicer predvsem violinist in je kot sovrstnik Locatellija in zlasti Tartinija zastopal pretežno italijansko smer instrumentalne glasbe 17 in 18. stol. Značaj te glasbe je zato razumljivo prevladoval tudi v njegovih lastnih skladbah, katerim se pa vendar rahlo druži tudi francoska tipika, kot je nakazala izvedena sonata »Le Tombeau«. — Za tem predstavnikom starejše smeri je stopil v spored E. Chausson, čigar »Po-čme« je prav dobro nakazal značaj skladatelja in njegove umetnosti, ki se rada izgublja v sanja-vost, ko je obenem polna barvnih vtisov in sočna v svoku. Chaussonu Je prav sledil Debussy, ki je v svoji umetnosti dosegel ideal, za katerim je prvi še stremel. V sonati, ki jo je izvedel violinist, sicer še ni povsem zadet Debussyjev značaj, a je že trdno nakazana njegova osnova z bistvenimi potezami prelivanja barv v mozaični 1 i kovnosti. Saint-Saens, ki stoji v francoskem okviru med prvimi formalisti, s »Havanaiset tudi ni bil najbolj pristno označen, čeprav je to delo v svojem
Celie
zanosu učinkovito. Pač pa smo iz »Berceuse« in »Tzigane« mogli bolje spoznati poteze, ki jih kaže v svoji tvornosti Maurice Ravel, ki je v nagnjenju do harmonske barvitosti podoben še Debussyju, dočim je z druge strani njegovo delo, ki ga odlikuje tenka občutljivost in duhovitost, zasidrano v trdni oblikovnosti.
Označeni spored skladb je podajal violinist predvsem z velikim smislom za čiste estetične sestavine, kar je obenem posebna prednost z ozirom na dani okvir francoske glasbene umetnosti, ki ji je ta stran posebno važna in obenem zanjo tipična. V igri Je bila tedaj v ospredju čista lepota zvoka, ki je obenem posebna odlika virtuoza, in so zato bili vsaj nekateri toni kar omamni. Ob tej prednosti se je vzpostavila še trdna odtehtanoet obenem e značaju primerno izdelanostjo glasbenih misli, ki so se teicom igre vzpostavljale v močno likovno zgradbo. Umetnik je poleg tega sposoben dati tonskim tvorbam še posebno učinkovitost s svojim zanositim podajanjem, kot ga je zmožen človek žive krvi in z glasbo prežetega bistva. Vse to se je jako primerno skladalo z izvajano francosko glasbo. Da pa pri tem kdo ni našel popolne utehe, če je hrepenel po izrecno objektivizirani in duhovno poglobljeni umetnosti, je verjetno in razumljivo z ozirom na označena dejstva, ki sestavljajo popolno, a svojevrstno umetniško smer.
Violinista je spremljal na klavirju pianist P. 8ivie. Nelahko delo je izvršil z izredno mero uživ-ljanja v umetnost samo in v podajanje solistovo, s čemer je dosegel skupno ubranost, ki je i ozirom do dejstva, da ni bilo skupnega študija, izredno velika in ki je mnogo pripomogla do podanega uspeha. Ta je bil pri številnem občinstvu, ki je napolnilo malo filharmonično dvorano do zadnjega kotička (menda bi bil koncert uspešno obiskan tudi v veliki dvorani!), izredno močan in je bil ob njem virtuoz deležen velikega priznanja.
V. U.
0 Članski sestanek JRZ bo drevi ob 8 v Orlovskem domu. Poročal bo senator g. Franc Smodej iz Belgrada o sedanjem političnem položaju.
0 »Čemu vzgajamo« je naslov predavanju, ki ga bo imel na III. prosvetnem večeru profesor g. Ivan Bogovič iz Maribora. Predavanje bodo pojasnjeval« tudi lepe ekioptične slike ioc zgodovine krščanske vzgoje. Predavanje bo v ponedeljek, dne 23. novembra ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice.
0 Luther tudi v Celju. Po predavanju ▼ Ljubljani bomo slišali Lutbra tudi mi v Celju in sicer pjd okriljem smučarskega kluba ▼ kino dvorani hotela Skobern«. V soboto ob 20.30 predava gosp. Luther v Celju. Pridite na ta prijeten predavateljski večer.
0 Gostovanje ljubljanske drame. V torek, dne 24. novembra bo gostovala v mestnem gledališču ljubljanska drama z Langerjevo »Konjeniško pa-trolo«, dramo iz življenja čeboslovaSkih legdonar-je-v. Predstava je za abonma. Predprodaja vstopnic v Slomškovi lirskoviM zadrugL
0 Šahovski klub Celje i S oh. klub Ptuj. Minulo soboto in nedeljo sta odigrala šaboviska kluba/ ie Ptuja in Celja seimifinakio tekmo za prvenstvo celjskega okrožja v okvira tekmovanja aa prvenstvo dravske banovine. Igrala arta ▼ vrtni dvorani hotela Evropa ter je bil skupni rezultat 10:6 za Celje. Posebno premoč so pokazali Celjani na prvih štirih deskah, kjer so od 8 možnih točk dosegli kar 7. Mateh se je odigral na 8 deskah. S to igro je semifinalno tekmovanje celjske skupine končano ter sta ee za finale plasirala SK Trbovlje ter SK Celje, ki bosta odigrala finale 29. t. m.
0 Dar Vincencijevi konferenci. K notici, ki je bila objavljena pod tem naslovom v včerajšnji številki »Slovenca« dostavljamo, da je darovala 100 Din gospa Zurman Zofija, dimniknmaka obrt. Pred grofciijo 4 itd.
0 Surov napad na Sp. HudlnjL K notici, ki je bila objavljena pod tem naslovom t »Slovencu« v sredo, dne 18. t. m. smo prejeli: »Nisem pretepal svoje žene niti svojih otrok, najmanje pa sem napadal g. Brmsenjaka s kolom. Pač pa je resnica, da sem se prerekal s svojim dekletom, nakar je prišel g. Brusenjak in obstal, poslušajoč, o čem ee prerekava. Rekel sem mu, naj gre svojo pert, ker ga to nič ne zanima. Z besedami, da mu jaz ne bom dajal predpisov, je skočil po kamen in me začel udrihati po glavi. V stlobranu sem z dežnikom zamahnil po njegovi glavi, a ne s kolom, kakor stoji v Vaši notici. Imam poškodbe na glavi, za kaT imam zdravniško spričevalo. Z odličnim spoštovanjem Avgust Krajšek.«
0 Mlada psica se je našla. Poizve »e ▼ podružnici »Slovenca«, Celje.
0 Kino Metropol. Danes ob 18.15 in 20.30 »Vila lutk«. Ob 16 matineja »Železni demon«.
Jesenice
Za radovljiški okraj ponovi jeseniško gledališče novo igro K o s o m a n. Igra se prične v nedeljo popoldne ob treh, tako da bodo okoličani imeli večerno zvezo vlakov za povratek. Vabimo predvsem okoliško kmetsko in delavsko ljudstvo.
Jeseniško mesto dobi tudi v reklamnih deskah novo lice. Sedanje reklamne deske vise po mestu zverižene na vse strani in dajejo Izgled zanemarjenega kraja. Ker nas obišče toliko tujcev, ketr smo tako rekoč vrata v državo, je prav, da se omislijo za vse Jesenice enotne, lične reklamne deske. Je to malenkosl, a iz malenkosti sestoji celota .
Nova igra za slovenske odre. Preteklo nedeljo je bila v jeseniškem gledališču krstna predstava »Kosomana«, ki ga je po Jurčičevi povesti zdrama-tiziral mladinski organizator in prosvetar g. Kli-nar. Igra je ko6 iz zgodovine kmetskih ujx>rov in igra glavno vlogo Kosoman, sin kmetskega vojvode Ilijo Gregoriča. V njej je poleg prikaza sile in odločnosti kmetskega človeka toliko lepot in prizorov, ki slikajo pošteni značaj človeka, ki živi ob svoji zemlji, katero ljubi, kot ljubi svobodo. Mnogo je mod dejanji tudi slik in besed, ki vzgajajo iz surovosti k resnici in kulturi, zato je igra vredna pridobitev za naše prosvetne domove. Za igro in za gledališče pa je važno tudi to, da nudi igrcivski užitek. Tudi v tem pogledu je jiredstava zadovoljila, vendar so prizori večkrat izgubljali radi velikega govorjenja. G. Klinar je za svojo igro igralce tudi vpregel in je bilo videti, da j in je držal na vajetih tudi takrat, ko je bil oder poln Od posameznih vlog je omeniti Kosomana, ki je bil duhovno pač vodja; za pravega vodjo pa je bil 6koro prenežen in jx>joč. Graščauova hčerka Helena je dobro igrala. režiser pa je pustil premalo graščinskega na njej. Grcbenšekova stopa v prvo garnituro igralcev. Jeršič je pokazal tudi tu. da jc dober igravec. tudi puntar Anac je dober. Kosomanova sestra Dušica ie imela uspel večer, kot je pri Znidarjevi običaj. Ta večer je Jeseničanom pokazala tudi pevski ta-
lent, H ga pa noče izkoristiti. Grom, ptmtar Pršck, je nova lgravtrka moč na našem odru in smo ga veseli, samo malo se mora umiriti. Graščak in sin sta bila slabša — prenežna, dobro pa je igrala Kosomanova mati — Smolejeva. Poleg igravcev mo nuno omeniti še publiko, ki v dvorani ni najbolj mirna, tisti pa, ki truda in idealizma igravcev ne upoštevajo m raje sedijo v gostilniških prostorih med igro, naj se zavedajo, da tako postopanje lastne vrste omalovažuje.
Naznanila
Ljubljana
1 Fantovski od tek prosvetnega druitva v Trnovem luna drevi ob 8. svoj redrni sosUmak, ua katerega ste v hI 61ani ia prijatelji v LJ urimo vabljenji
1 Prosvetno druitvo iLjubljanat-inesto. Drevi ob 8. redni sestanek v druAtveni-h prostorih. Pridite poL noiteviUio! Tajni*.
1 Odborova teja tFotosluba« odtpode danes sveAer raled predavanja znanega pabLiod&ta K. L/ntlira.
1 Kino Kodeljevo Icra damee Is Jutj-1 dvojni «x> rad: <Bmrtl v oM* (Wsnnr Ul*ml) ia Ucra % ognjem* (PanI HdrbUf«-).
1 Moiki od tek Baierijantk* prosvete na KodekJe-Tvm Ima drevi ob 8. redni sestanek, na katerem bo govoril gosp. Sc T omilil «0 aocialdzaniL — predtaoditUtu komunizma«.
1 hodno tluibo imaio lekarne: mr. Lenstek, Res bera cesta 1. mr. Bahoveo, Kongresni tur 12 la mr. Koanotar. V«.
Hublfansto otedaSlslc
Spmt
Samo načrtno športno delo bo rodilo uspehe!
DRAMA — Začetek ob 20.
Petek, 20. novembra ob 16. ari: <Za narodov blagor < Dijafik« predstava. Oloboko znižane oeme od i do 14 Dim. Izven. Sotooita, 11. novembra: <Tu)e detet lasvem. Cene od Si
dinarjev navzdol. Nedelja, 22. novembra ob 14.: iPrva legija*. Izvem. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20.: «JVo ledeni ploStu. Izvem. Cene od 22 Dtim navzdol.
OPERA — Začetek ob 20. Petek, 20 novembra: Hoftmannove pripovedke Red A. Sobota, 11. novembra: iPod to goro zeleno«. Opereta.
Izvem. Cone od 90 Dfan navzdol. Nedelja, 22. novembra ob li.: iTraviata*. lavem. Cen« od SO Dim naradoL Ob 20. uri: tA propot, kaj dela Andulal Revij al na opereta. Izvem. Ceme od 30 Din navzdol.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«.
Petek. 20. novembra: 11.00 Šolska ura: Na Skadr-sko Jezero in južni Jadran (g. Josip Lapajne) — 12.00 Po naSih hribih im dolinah (plo£5ej — 12.45 Vrenne, porodila — 13.00 Cvas, spored, obvestila — 18.15 Venel orpod danski spored (Radijski orkester) — M.00 Vreme, borza
—	18.00 Osnovno-šokska lnobrazba iene (gdč. Iva Pregelj) — 18.20 Nekaj podoknic (plofiče — M.40 Franco-M;ria (g. dr. Stane Lebon) — 19.00 Cas, vreme, porodila, spored, obvestila — 19.30 Ns«e. ura: 20 let revolucije r nnAi nac.iona.lui Vlriiki (Amtmm Dobronič lz Zgba) — 19.50 ZumAmlvastt — 20.00 Rezervirano za prenos — 2S.00 Cas. VTCtme, poro6lL&, Hporod — 22.16 Ajvgvledk^ plofliVo.
Dragi programi t
Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«.
Petek, SO. novembra: Belgrad: 20.00 Opora — Za«Tob: 20.00 Volna — 20.S0 Vikalni koncert — 21.00 Klavir — 21.30 Pojoča iatra — 22.20 ,Ja-«z — Dunaj: 19.30 Zabavna glasba — 20.00 Simforalčmil koncert — 22.20 Zabavni koncert — 23.45 Kvartet — Trst-Milan: 19.00 Prenos koncerta z akademije sv. Cecilije — 20.00 Igra — 22.00 Komorni koncert — 2B.00 Plenna gladim
—	Rim.Bari: 20.40 Slimfonfmi koncert — 22.20 Koralni koneort — 22.45 lesna glasba — Praga: 20.45 Shaken-pear.ieva tirajredja «Hamoat> — 22.15 PloSfe — 1'arfara: 20.00 Volna — 21.00 Lahka (rla^ba — 21.40 Poljska glasba 22.45 Plesne plofiče — Vratis/ava: 30.10 Oramiovc skladbe — Lipsko-Frankfurt: 20.10 Plesni vodar.
RAZPIS
Uprava Internata In gospodinjske Solc »Mladika« r Ljubljani razpisuje dobavo sledečih živil ln kuriva za poslovno leto 1936/37:
1.	Meso in mesne izdelke.
2.	Deželne pridelke.
3.	Zelenjavo.
4.	Mleko in mlečne izdelke.
5.	Špecerijo.
6.	Kruh in pecivo.
7.	Premog in drva.
Ponudbe, kolekovane po zakonu o državnem računovodstvu, je vložiti v skrajšanem roku do 2 decembra 1936 do 11. ure na upravo internata in gospodinjske šole »Mladika« v Ljubljani, Subi-Čeva ulica 9.
Knvci jo v iznosu B % od ponudene vsote je vložiti pri mestni blagajni.
Vse tozadevne Informacije se dobe pri upra-viteljstvu zgoraj navedene šole.
Uprava internata in gospodinjske šole »Mladika« v Ljubljani.
Slovenska človek naj bi bil povsod, pri vseh svojih načrtih agilen, dosleden, temeljit, velikopotezen. Njegovo delo, pa naj bo ekonomsko ali znanstveno, prosvetno ali politično, mora izražati načrtnost in sigurno pot k napredku. Isto načelo naj velja tudi za slovenski šport, zakaj, če so tudi tu naša stremljenja po napredku, če tudi v šport vlagamo svoj trud in denar, tedaj hočemo, da naše delo tudi naporom primerno obrodil
V športnih razmerah, kakršne so za enkra* v Sloveniji, je v resnici težko doseči uspehe, ki bi mogli nai šport dvigniti na evropsko višino. Ugotovili smo že, da se naši športni voditelji preradi izživljajo v klubskih borbah. Tudi smo že opozorili na nezdravo dejstvo, da je slovenski šport še vedno zadeva nekaterih meščanskih klubov. Večje propagandne uspehe so doslei dosegle le smučarske, planinske in telovadne organizacije, vsi drugi športi pa so kljub 15-lelm »propagandi« šele t povojih. Vse naše plavalne, lahkoatletske aH težkoatletske klube bi lahko prešteli na prste. To je zadosten dokaz da se še vedno niso našli ljudje, ki bi z uspehom preorali ledino
Ako so naii športni uspehi — v mislih imamo zmage in rekorde — še skromna, tedaj se pač lahko opravičujemo s premalo izbiro talentov; krive pa so temu tudi neresne š« vedno začet-niške metode vzgoje naših športnikov. In te metode opažamo pri vseh, tudi pri vodečih klubih!
športa ne smejo voditi »aristokrati bicepsa!«
Na vsak korak opažamo, da nam manjkajo stari, preizkušeni in v najširšem smisdu inteligentni trenerji, ki bi vzgajali mladino. Naš šport pogreša mož, ki bi delali po večletnem načrtu, ki bi za sledovalH strokovni napredek telesne vzgoje in športnih metod v inozemstvu. Manjkajo nam športni učitelji, ki bi vodili svoja učence od prvega koraka na igriiču vtse do dozorelosti rekorderja.
Kakor lahko očitamo tekmovalcem, da so premalo vztrajni, tako in š« mnogo bolj upravičeno lahko očitamo tudi voditeljem, da imajo pred očmi le tekočo sezono ... Njihovi načrti poznajo le »tekoče zadeve«, klubske tekme ali državno prvenstvo, vsaj za nekaj let vnaprej ne misli nikdo.
Pogosto prepuščamo športne treninge aristo-kratom bicepsa, nekdanjim rekorderjem im prvakom, pozabljamo pa, da bi moral imehi trener dar dušeslovca in lastnosti pedagoga, oči zdravnika in, kar je glavno, mnogo izkušenj v poučevanju tekmovalcev.
Trener bi moraj biti le starejši izkušen Človek. Res je, da so mladi ljudje skoraj vedno am-bicijoznejši, vendar, kakor n. pr. ne zadostuje arhitektu, ali književniku, ki bi hotel ustvariti veliko delo, le ambicija, tako je tudi s trenerjem, ki hoče doseči rezultate, kakršnih drugi n« morejo. Potreben mu je dar, znanje, izkustvo in velika por-cij« vztrajnosti. L« tedaj, če ima za seboj leta prakse in če obrani tudi v zrelih letih mladostno ambicijo, bo mogel doseči s svojimi učenci maksimalne uspehe.
V stvareh treninga fe potrebna velikopoteznost!
Vzgajati mladeniče v rekorderje je umetnost, ki sega v zdravoslovje in vzgojeslovje, in v celo
Vztrajnost zmaguje
Pri
SLADKORNI BOLEZNI

Športne tekme so v gotovem pomenu nekakšno izločevanje. Motni in vztrajni se prebijejo skozi, slabejši in manj odporni pa kmalu izgubijo veselje. Kdor nima veselja za telesno vzdržljivost in za hoj, kakor tudi kdor se ne more odločiti za prenašanje težav in trpljenja, n« bo mogel na lestvici uspehov nikoli doseči zadnje stopnice. — Kdor vseh zatajevanj ne zmore, bo le redko mogel doseči tudi v športu prvenstvo,
Zopet drugi, ki so imeli pogumno srce, so potom športa postali življenja zmožni ljudje, čeprav so bili v mladosti vse drugo kot krepki m zdravi. V zgodovini športa je vse polno slučajev, ko so mladi ljudje, ki eo bili že na pol invalidi, dosegli z vnetim športnim udejstvovanjem zdravje in tudi sijajne uspehe.
Amerikanec Ray Ewry je bil kot otrok tako slaboten, da so ga imeli tovariši za pohabljenca. Domači zdravnik mu je predpisal dnevno gimnastiko, ki mu je toliko pomagala, da je mogel kmalu nastopiti na lahkoatletskem tekmovanju v skakanju. Njegovi športni uspehi od tedaj naprej so naravnost pravljični. Kot skakalec v višino in daljavo z mesta je v letih 1900 do 1908 dosegel nič manj kot 6 zlatih kolajn. Sedaj na olimpijadi tega skakanja ni več.
Glenn Cimningham, znani amerikanski srednje-progaš in svetovni rekorder, ki je v Berlinu letos dosegel v teku na 1500 m srebrno kolajno s časom 3.48,9, je kot deček pri požaru šole dobil tako težke poškodbe na nogah, da mu je zdravnik prepovedal igrati nogomel s tovariši. Tako je presedlal na lahkoatletiko in danes velja poleg rojakov Venzkeja, Bonlhrona, Italijana Beccalija in Novozelandca Lovelocka, za enega najboljših tekačev na srednjih progah na svetu.
Jack Lovelock si je kot dijak pri igranju rug-bija zlomil nogo. Kot rubgi igralec ni mogel več nastopati, pač pa je tekal. In uspeh! Letos v Berlinu si ni priboril samo zlate kolajne, temveč je postavil tudi nov neverjeten svetovni rekord na 1500 m (3.47,8). Kako lahko teče ta »slabič« smo imeli priliko videti lansko leto v ZagTebu, ko je zadnjih 300 m pretekel v sijajnem sprinlu brez vsakega napora. Značilna je tudi njegova izjava, ko je po letošnji olimpijadi nastopil v Newyorku, in so ga vprašali, če bo zopet postavil nov rekord. Rekel je, da ne teče za rekord, temveč na zmago.
Kaj pa pri nas? Ali so pri nas že od rojstva vsi atleti tako močni in sposobni? Koliko je med njim.i takih, da pred leti ne bi mogel nihče reči o njih, da bodo postavljali jugoslovanske rekorde. Toda vztrajna vaja dela čudeže. In vsi tisrti, ki jih drugi smatrajo za slabiče, naj tega nikomur ne verjamejo. Treba se je le resno lotiti kakega Športa in ne vnaprej obupavati. V par letih bo uspeh gotovo viden. Le vztrajnosti je treba . ..
PANCRESAIETS tablete
zmanjšujejo izločevanje sladkorja. Povečujejo možnost hranitve z ogljikovimi hidrati.
Zavitek 84.- dinarjev.
Dobivajo se v vseh lekarnah. Zastopnik: Lekarna S. NITTELBACH Zagreb, Jelačičev trg 2/c
Odobreno pod S. br. J4SW19»S.
Mutffcors^c gtedaClšis
Petek, 20. novembra: Zaprto.
Sobota, 21 novembra ob 20. url: 'Baron Trenkt. Premiera
Nodel.la, 22. nnvmnlira ob l>: <7.nrl:a•. Za.tti.lw, liloboko znižane cono. Oh 20.: tVignntki primat*. Zml^ane ooue.
vrsto športnih veifcin. Motor deliti« po vnaprej določenih in dognanih računih, človek pa ni stroj: drug od drugega sc razlikuj« po' moči, hitrosti, vztrajnosti, po postavi, temperamentu, inteligenci itd. Vse te telesne in duševne razlike so vzrok, da jc v resnici težko vršiti sluibo športnega trenerja.
Zlasti je treba vedeti, da se mora naraščajnik povsem počasi pripravljati, da bo nekoč, ko bo dorasel, na viškti svojih športnih možnosti. Če ao športni strokovnjaki dognali, da je za svetovne rekorde potreben 10 do 15 letni trening, če jc do-gnano, da mora biti ta trening sistematičen in razvojni stopnji otroka, mladeniča, fanta ali odraslega moža primeren, zakaj se tedaj pri nas ta pravila ne upoštevajo? Zakaj se naši športni naraš&ajniki pripravljajo le ra tekme -prihodnjega leta«, ne pa za čas, ko bodo T stvareh telesnosti dozoreli, ko bodo na višku svojih fizičnih sposobnosti?
Smotrno športno delo zahteva načrta. Kakor mora predvidevati arhitekt razvoj mesta za mnoga deoetletja vnaprej, tako bi moral tudi trener, vzgojitelj telesnega 6loveka vedeti, koga bomo poslali in pripravili za olimpijske i£.-s 6ez štiri, osem in dvanajst let.
Sezonsko športno delo, ko ae usmeri msa skrb za priložnostne tekme, one torej biti le del športnega načrta, ki je sestavljen z ozirom na večletni razvoj poedinca ali organrizacije. V atvareh treninga je potrebna veEkopoteznosrt. Ako je za ju-niorje škodljivo, da tekmujejo na daljše proge v smučanju, plavanju aH tekih, preporejte jim to, da se ne bodo že v prvih letih pokvariti. Razume se, da bo izkazoval »sezonski uspeh« nekoliko točk manj, toda iorma atletov bo zato č*> nekoliko let za toliko boljša. Ako st« pri tekača ugotovili, da jc tehnika koraka čisto nepravilna, vzemite a čaa* in vadite korak 5, 6, ali tudi 12 mesecev... če tudi bo vaš »konjiček« za tekočo serono neuporaben. Ako »o vaSi atleti pretrenirani, dajte fim odmora, naj počivajo kakor finski atleti, ki si privoščijo od časa do časa po pol lerta športnih počitnic.
Hermes : Reka
Kod zadnjo tekmo v jesenskem povratnem tekmovanju Ljubljanske skupine podzveznega prvenstva odigrata v Ljubljani v nedeljo, gornja kluba.
Brez dvoma lahko trdimo, da bo to srečanje najzanimivejše in tudi najbolj napeto izmed vseh tekem j>odzvezne lige, bar b« jih je letos sploh odigralo v Ljubljani.
Zmaga enega ali drugega bo le tudi skoraj definitivno pokazala, kdo izmed obeh imenovanih klubov bo tako srečen, da se bo kvalificiral med ono srečno dvojico, ki bo zastopala Ljubljansko skupino v borbi i Mariborsko skupino xa ponovni naslov prvaka podzveze.
Tako moštvi Hermesa kakor tudi Reke sta znani, kot dobri tehnični in borbeni enajstorici, zato so tudi vse prognoze za zmago enega ali drugega, danes docela nemogočo. Eno je gotovo, to je, da bo borba silno huda in ostra, upamo pa, da tudi »fair«.
Gozdni tek
Smučarski khvb Ljubljana javlja, da sc za 15. t. m. razpisani gozdni tek zaradi slabega vremena ni mogel vršiti ter ®e vrši pod istimi pogoji dne 22. t. m. Start ob 10 pn gostilni Strelišče pod Rožnikom. Prijave do pol ure pred startom.
OZSP (»luibene objave). Na roento rsff.reAenega
tajnika 2. Cop Jakoba, ne, dokler ae ne vrne od vojakov jlrun Viktor, dolofti HroAelJ 'Pocn*. O Lanom jiravil raiu-uAi svoje 1'iuikciJ« g. VimliAer Slane. pn»ni ne AKK Uorenjec, da imenuje namestnika za Vinilišerja, da ga bomo kooptirali v u. p. Dopis J7..SS radi tekoče Ala-narin« iu starega dolga ne vzame na znanje; sklon« »e, da se prosi JZSZ, da nam stari doig 6rta. Na dot »is SPI) Kranjska Oora, Je bilo sklenjeno nlode^e: gl<*l« ftlanarhi« ne liomo obrnili na JZSZ, da l*to odpiSc, ka kor laitiMko leto. Kotiira J. smo prijavili dalje na JZSZ. Klolnliir Petra smo uvrstili inod kandidate za smuške Bodiiiike. Prijavo treh novih sankaMSe v Kranjski C.o-ri smo v-Aoli na znanje in ol>enom poverili SPIl K. G., da liz.vede letoSnJo »unknAko prvenstvo OZSP. Obveščamo vse naAe klube, da nas Je U.S. Planica obvestila, da «n bo tudi to zimo vrSila mednarodna snuiAka Sola ta skoke Im r>ol«te, k.1 priftne 15. decembra t. 1. t delom. V ftoli bosta delovala dva trenerja ter bn nudila »»'•ntivikii kakor tudi naprodujočeonu ugodno priliko izpopolnitve »nimja toh dlsrrtiplilm, kJ so zelo polrobna prt alpski kombinaciji. Vnaikdo «1 more po svojih t|>o. sobnostiih <»1 tiratt nJemu primerna velikoet skakalnice, vsakomnr bo posvečena v»a pn4nja za l7.po|Mlniti«v. Sola 1» imola ponavljajoče se tečaje., v.smk ivrav.nlk In nedeljo pa bo namenjena emo.|-nevn.lm Imlotivikom r,a kratek trening, ker bodo skakajmiee stalno vzdrževane. Prosimo vse nnA« klube, da organizirajo svoje tekmovalne l-n naj Jih redno pošiljalo t Io pretiotrolino šolo. IVraivnmo vse klube, da nam čim [»reje odgovor« na našo zadnjo okrožnico; zavedajte se. dn s tem kot i. stite največ Ifutmemn nojpredkn, ker kjnb, ki točno in tira ril no Izpolnjuje svoje dolžnosti - ima bodočnost, vsi ostali se pa počasi bližnjo razpadu.
Sm. K. Poljana *Kranj< priredi 'J2. t. m. gozdni tok okoli ftinarjetne gore. Start prod gostilno llemedik IVn.7iea v StražiAčn UV-no ob pol 10. dopoldne. Pravico slartatli Imajo visi verificiran.I bi neverifleJrani športniki . Proga 8 km. Prijavninc n.i.
SK Planina (plavalna trkeijnl. Za plavalne tre nlnge Je nn razi*»]ago miAim članom rimsko kopali*.'-« SK Ilirije vsak ponedeljek, torek, potok iu solstlo. Zn dekleta j« določen čns od 3.—I. ure pojioldne, za limte j»o od pol 5. do imiiI 8. ure Bveče.r navedene dni. \'sm'..|o si nai izbere dneve, k.i mu nnjboj prijajo. Vstopnina vsnkokral 2 Din za osebo — Za iietskmovoJee(ke) Itn.11 7a slnreilšo člane Im čJonlo« SK Pla-nlnc) In njili vpeljano goste pa se vrSi vsn.k potok ob 8. uri zvečer plavalni im smučarsko ginitutMioni tečaj proti vmi<ko, kruitnj vstopnini 5 Din. Vabimo!
MALI OGLASI
LLHUIJU
Zastopnik, knjigovodja
se sprejme za razpečava-nje pat. preglednih, horl-contalnih SOFIiA kartotek po Ljubljani. Oglasiti se Je v soboto, dne 21. novembra pri vratarju hotela Mlkllč.	(b)
Kolarskega in ključavn.
pomočnika. lzvežbanega pri avtokaroserljah, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 17201.
Kleparskega pomočnika
takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 4t. 17181.	(b)
*v v.;' •
Službe iscejo
Prikrojevalec
zmožen prlkrojevanja po sistemih Europ.-Moden-zeltung ln Europ.-Moden-akadcmle, ISče mesto zaradi prakse v boljšem krojnem salonu. Cenjene ponudbe na naslov : Franc Hiti, krojač, Bloke. (a)
Zaslužek
mimogrede so nudi vsakomur, tudi dijakom. Plr-man, Wolfova l/II. (z)
m
Dve lepi opremljeni sobi
centralna kurjava, llft, telefon. Beethovnova ulica 14/11, vrata St. 22. (s)
Tinček in Tonček v Atlantidi
213.
Srečen pristanek.
Pa je bil vihar, ki jih je vrgel z vrha stopnic navzdol, dokaj
obziren. Ni jih treščil ob trda tla, ampak jih je lepo udobno posadil med vrhove palmovega gozdička, ki se je razprostiral spodaj. Razen majhnih prask so vsi odnesli zdravo kožo.


Ko sta Tinček in Tonček sprevidela, da se nikomur ni nič hudega pripetilo, sta kmalu spet postala dobre volje.
»Živijo! Pa smo spet v Afriki!« je vzkliknil Tinček.
»Zaenkrat smo še na palmovih vejah,« je modro pristavil Tonček. »Kako bomo prišli varno na tla — to je zdaj vprašanje I Ce poskačeva na tla kot opice ali mačke, bova obležala na zemlji s počeno črepinjo, to je jasno ko beli dan. Prosim te, kaj ti potem koristi Afrika, če imaš počeno črepinjo?!«
»Eh, ne bodi tako črnogleden,« ga je zavrnil Tinček. »Ce se je doslej vse lako srečno izteklo, se bo tudi tokrat. Res niso mačkine solze plezati s takšne višine, pa človek zaradi tega ne sme izgubiti poguma. Ali ne vidiš rastlin ovijalk? Te nama bodo pomagale, da bova varno priplezala na tla!«
Poffestva
V Zagrebu
naprodaj dvonadstropna masivna hiša, 9 komfortnih stanovanj po 1—3 sobe, lokal, letni dohodek 64.000 Din, cena 660.000 Din. Ves denar nI potreben. Posarlft, Frankopan-ska 18.	(p)
Preden si naročite
nov radio, je neobhodno potrebno, da slišite najnovejši »LOEWE-Super«. Predvajanje brezobvezno. Plačevanje v obrokih. — Klelndlenst A Posch, Maribor, Aleksandrova 44.
1
• I«
lin
Vsem ljubitelj, polenovke
se priporoča Kovačlč, Miklošičeva 32.	(1)
»Mundlos«
Šivalni stroji so nemški proizvod Izredne kakovosti. Predvajanje brezobvezno. Plačevanje v obrokih. Klelndlenst A Posch, Maribor, Aleksandrova 44
Zofa s štirimi fotelji
(čisto) zelo poceni naprodaj. Slomškova 16, Kode-ljevo.	(1)
PFAFF S1NGER
malo rabljeni Šivalni stroji ln kolesa, poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti krlžanske cerkve).
Kožuhovina
se najugodneje kupi tn strokovno Izdeluje pri: Josip Dolenc, Sv. Petra 19 — telef. 22-62.	(1)
Hubertuse
nepremočljlve 260 Din, In vsa oblačila po neverjetno nizkih cenah «1 nabavite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi »n iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon ««v. 2951
»Kohler«, »Singer«
šivalne stroje, nove, malo rabljene, stare — dobite najceneje samo v Novi trgovini na TyrSevl 36.
Brniška Prala
za leto 1937
se dobiva za ceno Din 5'— po vseh knjigarnah in trgovinah. Zahtevajte povsod Pratiko s podobo sv. Družine.
Posebej opozarjamo na nagradno uganko in knjižna darila
Namočena polenovka
se dobi vsak petek pri I. Buzzollnl, Llngarjeva ulica.	(1)
Nogavice, rokavice
ln pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica In Stari trg. (1)
Naročajte in širite »SLOVENCA«
I
Zivoli
Lep volčjak
II
mladlčt eno leto star, naprodaj. TyrSeva 35/B. (J)!
mm\
vajenca
takoj sprejmem. — Jesth Leopold, mesar, Medvode.
Iz srede srečne drnžine je Bog v svoji neskončni previdnosti poklical našo predobro soprogo in nad vse ljubljeno, nenadomestljivo zlato mamico,
gospo
Tončko Zaplotnik
k sebi v nebesa, okrepčano s poslednjimi tolažili svete vere.
Obupani in zapuščeni prosimo tolažbe in tihega sožalja vse,
ki so jo ljubili.
Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v soboto, dne 21. novembra 1936 ob Vi 10 (pol desetih) dopoldne izpred hiše žalosti na farno pokopališče.
Molite zanjo!
V Križali na Gorenjskem, dne 18. novembra 1936.
Zaplotnik Franc, trgovec in gostilničar, soprog,
Dragica, Ljubica, Martica, Tička, Majdica,
hčerke.
v
Ostalo sorodstvo.
Alja Rabmanova:
111
Tovarna novega človeka
Roman.
Tanja se je hotela boriti, a ne tako. Hotela je obdajati svojega moža z ljubeznijo, pazljivostjo in nežnostjo kot prej — hotela ga je premagati z notranjo silo in močjo svoje vere v dobroto njegove duše, ne pa s solzami in očitki! Nagonsko je čutila, da je na pravi poti in da bi ga njeni očitki gnali le še dalje po poti kljubovanja, po kateri je hodil. Niti besedice graje ne bo slišal iz njenih ust; sam naj sprevidi in se nauči razumeti, da se tako ne sme delati!
Tanjino srce se je napolnilo s ponižnim zaupanjem. A to razpoloženje v njej ni trajalo dolgo; čim dalje je korakala, čim močneje so ji udarjale ostre ledene igle v obraz, tem bolj žalostna je bila.
»Moj Bog, zakaj si me zapustil?« je šepetala, ponavljajoč besede iz svetega pisma, in nenadoma se ji je zazdelo, da vsega tega ne bo prenesla, niti četrt ure več, če takoj ne stopi v cerkev. Moliti mora. moliti k Njemu, čigar srce jc odprto vsem; moliti mora zase, za svojega moža in za Mironovo!
Tanja je hotela stopiti v cerkev ki je stala takoj v naslednji prečni ulici — a bila je zaklenjena in na vratih je bilo nalepljeno ime nekega kluba. Hitela je k naslednji cerkvi, toda tudi tam je na vratih visela velika ključavnica. Obupana je tavala po mestnih ulicah, dokler ni prišla do čisto majhne cerkve; iz njenih oken je silil na dan slaboten, rdečkast sij svetlobe. Bila je odprta. Toda to ni bila pravoslavna hiša božja.
Tanja je vstopila. Cerkev je bila prazna, le neka slara ženica je klečala ob železni mreži. Poiskala si je najtemnejši kotiček. Tam je pokleknila, sklenila roke k molitvi in dala sedaj prosto pot solzam, ki jih je doslej zadrževala.
»Moj Bog,< je molila, »ljubezen me je pribila na križ. Daj mi moči, da prenesem to trpljenje! Moči mi daj, da ga ljubim do konca svojega življenja, pa naj
pride karkoli in naj postane kakršenkoli! Daj mi moči, da rešim njegovo dušo in prikličem k luči vse dobro, ki leži v njej zakopano! Moči mi daj, da ne bom nikomur govorila o svojem trpljenju in ga bom vedno obdržala zase! Moči mi daj, da ne bom spraševala, čemu mi je bila dana taka usoda! Moči mi daj, da jo bom prenašala tako, kakor si mi jo ti dodelil!«
Tanji je po tej molitvi odleglo v srcu Pričela je čutiti, da v usodi ne tiči samo trpljenje, temveč tudi veselje. Sedaj je razumela: darovati svoje življenje možu, njemu, ki bi moral brez nje propasti, prav to je sreča, ki ji je bila odločena!
Tanja je počasi vstala in šla iz cerkve. Krenila je proti domu in pekoča bolečina, ki jo je doslej mučila, se je umaknila mirnemu, jasnemu zaupanju, da bo vse, kar se je z njo zgodilo, vodilo k smislu njenega ižvljenja in ga izpolnilo. Sedaj šele je povsem točno razumela besede, ki jih je že od detinstva tako ljubila:
»Jaz sem Pot, Resnica in Življenje... kdor Vame veruje, bo živel vekomaj, četudi je umrl.«
Ko je Tanja prišla domov, jo je sprejel njen mož, ki se je zaman trudil, da bi skril svojo zadrego, prav kakor tovarišica Mironova, ki je bila še bolj v zadregi kakor on. Tanja jima je zrla svetlo in jasno v oči, v katerih je brala začudenje, spoštovanje, čaščenje. Ko se je Mironova poslovila, je stopil tovariš Vladimirov k Tanji in s sklonjeno glavo jecljal:
»Tanja, kar je bilo, bi ne smelo biti! Tanja! Vedno sem mislil le nate, le tebe edino ljubim!«
43.
V veliki cel ic i postajnega zapora je bila večja skupina pregnancev, med njimi tudi precej razkolnikov, katere so nameravali naslednjega dne poslati na Solovke. Semtertja je bilo slišali rahel vzdih ali pritajeno ihlenje, sicer pa je vladala v mračnem prostoru neprijetna tišina, kakršna običajno plava nad ljudmi, ki skupno prenašajo grozno nesrečo. Kakor svinec je vse težila ta moreča tišina, toda nihče si jo ni upal porušiti. Končno je pričel Puzankov izgovarjati nekakšne besede, prav isli Ptizan-
kov, ki je bil nekoč Vladimirov najljubši učenec, ki pa je potem pobegnil iz »Tovarne novega človeka« in se pridružil sodrgi okrog Nastje.
»Slišal sem,« je dejal, »da je na Solovkih pozimi samo tri ure dan, sicer pa vedno noč!«
Nihče ni odgovoril. Le še težji je postal kameniti plašč molka, ki je ovijal te ljudi. In znova je povzel besedo Puzankov.
»Slišal sem,« je govoril, »da imajo le štiri mesece zvezo s celino, ves ostali čas leta pa so popolnoma odrezani od nje!«
Vse je molčalo. Čez nekaj časa je govoril zopet le Puzankov, z enoličnim, jokajočim glasom, ki je strahotno odmeval v temnem prostoru, kakor brezkončne, brezupne litanije smrti...
»Slišal sem,« je rekel, » da morajo v snegu in viharju sekati les, skoraj brez obleke, s praznimi želodci... le dvakrat dnevno dobijo hrano, a tako malo, da ne morejo vzdržati... Ljudje skačejo v morje in se obešajo iz obupa!«... Tako je govoril dalje in dalje, dokler si ni pričel z rokami puliti lase in obupan kričati v tišino:
»Komaj devetnajst let mi je, jaz hočem živeti! Živeti hočem!«
»Oh, fante!« se je začul sedaj zvonki, mirni glas nekega starca. »Obnaša se kakor ženska!«
Voditelj razkolnikov je govoril. Ko pa Puzankov ni prav nič prenehal jokati, je nadaljeval:
»Jočeš in tuliš, fante, in niti ne pomisliš, da bo poginilo pač le tvoje telo, tvoja duša pa bo zato rešena!«
»Tebi je lahko govoriti,« je odvrnil Puzankov, »ko že tako z eno nogo stojiš v grobu! Ce pa je pred nekom še vse življenje, potem ...«
»Poslušaj, fant!« ga je prekinil slarec. »PretiravaL si, ko si govoril o Solovkih; tako slabo že ne bo tam! Ce so v resnici tako grozen kraj, zakaj pa so si potem izbrali ustanovitelji samostana, sveti Zosim, Savatij in German prav ta kraj za svoje puščavniško življenje? Moj dragi, vsa pokrajina je celo zelo primerna za opazovanje sveta in poglabljanje duše!«
»Kaj za vraga pa naj poglabljam dušo, če imain želodec prazen!« je rjul fant.
I I I • t • rt*®
p Q O
qQQ
0	g o
a a c
,K >u
» S ®
1	S S
S B B
c p .m
:2	<u	«
B	o	a
rt	rt	ro
N	N	N
u	4i	a>
>	>	>
r-.	ro	tp
P
JU > 41 >
O — O
J! « »
(o č 13 « " 3 -►J D"C
sii
o E rt
a o — > -o E o
"Soc o -s: -m a.i: .t
J M ^
(3
e
m ® 2 C S c
0) ,y
52
4> (0 U C
<
z
os <
e
z
tt <
tt
Z <
> O
J
o o
3
Orednlk Viktor Onfift