▼ fptovlnl. I. Izdaja Cena Din 1'—* Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2-—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 80-69 in 80-71. Jugoslovan Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Oprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 80-GS. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Po?!, ček. rač.: Ljubljana 15.621 St. 274 Ljubljana, sobota, dne 21. novembra 1931 Leto II. Najstrožia stednja v občinskem gospodarstvu Nujna naredba finančnega ministra vsem občinskim upravam — Nove takse in trošarine ne bodo odobrene — Redukcija nepotrebnega uradništva — Državni upokojenci ne smejo biti občinski uradniki — Prepoved novih investicij in novih posojil K dogodkom na Daljnem vzhodu Vorošilov, vrhovni poveljnik sovjetske armade. Deveti vsesokolski zlet v Pragi Troglas Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije Beograd, 20. novembra. AA. Savez- Sokola kraljevine Jugoslavije je izdal tale proglas: Češkoslovaško sokolstvo priredi prihodnje leto svoj deveti vsesokolski zlet. Tega zleta se udeleži vsa naša velika sokolska družina, združena v Savez slovanskega sokolstva. Slovansko sokolstvo, zbrano na tem zletu v zlati Pragi, se pokloni s hvaležnostjo spominu stoletnice dneva, ko se je rodil ustanovitelj sokolstva dr. Miroslav Tyrš. Bratje in sestre! Od prvega vsesokolskega zleta v Pragi leta 1882. pa na vseh kasnejših zletih so se na sokolskem zletišču zlate Prage postavljale kakor na oltar fizične in moralne vrline sokolstva prav tako kakor narodne težnje slovanskih narodov. Na teh zletih so se do svetovne vojne izražale tudi vse sokolske in na-cijonalne težnje raztrganega slovanskega juga. Sokolstvo kraljevine Jugoslavije je sklenilo, da se aktivno udeleži devetega vsesokolskega zleta v Pragi. Na sveta tla sokolskih zletov bomo stopili ponovno, kakor smo to storili do zdaj. To pot stopuno prvič kot člani sokolstva kraljevine Jugoslavije. Polni ljubezni do bratskega češkoslovaškega naroda odidemo v Prago, da pokažemo, da goji sokolstvo kraljevine Jugoslavije vedno iskreno in globoko ljubezen do bratskega češkoslovaškega sokolstva in cio vsega češkoslovaškega naroda. Pokazati hočemo., da gre sokolstvo kraljevine Jugoslavije po čistih, preizkušenih potih sokolskih vrlin in da vas, bratje in sestre, naše sokolstvo napaja z duhom najčistejšega sokolstva. Obenem odhajamo v Prago s poslanstvom: da pred vsem slovanskim in sokolskim svetom, kakor tudi pred vsemi mnogoštevilnimi navzočimi Rosti drugih narodov, dokumentiramo svoja globoka jugoslovanska nacijonalna čustva. Želimo pokazati vsem, da nosimo ne samo vero v našo nacijonalno jugoslovansko etično celino, rego tudi v srcu ljubezen do svojega naroda in domovine in da obenem gojimo prepričanje, da se narodu in domovini najbolje služi s sokolskim naukom o moralni in fizični izpopolnitvi osebnosti. Sestre in bratje! Pozivamo vas na zlet kot na častno sokolsko dolžnost. Fozivamo vas, da na zletu v Pragi pokažete dušo in srce, izpolnjeno z ljubeznijo do vsega lepega, česar vas uči sokolski nauk. Pozivamo vas, da s svojo pripravljenostjo, z delom, nastopom in obnašanjem služite visokim smotrom svoje domovine in etičnim ciljem sokolstva. Zdravo! Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Odbor za zlet v 1’rairo, predsednik D.iura Pann-kovlč, tajnik Ante Brozovič. Telefonske zveze z inozemstvom Beograd, 20. novembra. AA. S sklepom prometnega ministra je bi Ivzposlavljen telefonski promet med Kruševcem, Užicami in Požego in Plzenom na Češkoslovaškem. Promet bo otvorjen 25. novembra t. 1. Taksa za enoto telefonskega razgovora bo znašala 5.70 zlatega franka. _ Telefonski promet bo nadalje otvorjen med Komendo, Savskim Marofom, Tržičem, Kraševcem in Šabcem in vsemi mesti v Nemčiji. Ta promet pa bo po želji nemške poštne uprave otvorjen šele 1. januarja 1932. Triminutni razgovor iz Savskega Marofa, Tržiča, Komende in Šabca bo veljal 2.10 zl. fr., iz Kruševca pa 3.30 zl. franka. Obratni razgovori se bodo plačevali nemški poštni upravi po tamošnjih taksah in predpisih. Beograd, 20. novembra. A A. Za sestavo občinskih proračunov za 1. 1932. v zvezi s splošno štednjo je finančni minister izdal to-le naredbo: 1. Občinske proračune za 1. 1932. je treba brezpogojno znatno zreducirati naprain prejšnjim. Vsako potrebo v proračunu za 1. 1932. je treba najskrbnejše preceniti, vse ono pa, kar je luksuzne prirode in kar ne bi odgovarjalo potrebi v pravem smislu te besede, naj se črta. Ugotovitvi virov dohodkov naj se posveti čim večja pozornost. Znosnost in pravičnost bremen mora biti zajamčena, a pri tem naj se upošteva tudi plačilna zmožnost prebivalstva. Stopnja doklad v nobenem primeru ne sme preseznti stopnje, odobrene za tekoče leto. Nove takse in trošarine ne bodo potrjene. Narobe: ukinejo ali znižajo naj se tudi obstoječe takse, ker so pogostoma in večinoma prevelike in ne odgovarjajo vrednosti proizvodov in uslugi, zaradi katere se plačujejo. 2. Pri osebnih izdatkih je treba izvršiti redukcijo kar moči natančno. Zato naj sc iz službe odstranijo vsi nepotrebni uradniki, službeni prejemki onih pa, ki se ob-drže v službi, ne smejo v nobenem primeru presezati prejemkov državnih uslužbencev. « Občine, ki imajo posebne statute o službenih prejemkih svojih uslužbencev, mo- rajo te statute prilagoditi gornjemu načelu in jih predložiti z budžetom vred v odobritev. Iz budžeta je treba odstraniti vse osebne in funkcijske doklade, izjema velja le za one, ki jih prejemajo državni uslužbenci, in v odgovarjajoči višini. Nagrade za nadurno delo se ne smejo podeljevati in morajo zato izostati iz proračuna, ker ni mogoče predpostaviti potrebe takega dela pri osebju, ki absorbira četrtino proračuna. Honorarjev ali posebnih nagrad ni. Ce je neobhodna potreba, da se v službo sprejme strokovnjak, ki pa po občinskem statutu ne more postati občinski uradnik, naj se zanj določi honorar. Število takih oseb pa mora ostati omejeno. Osebe, ki prejemajo pokojnino iz državnega proračuna, ne morejo ostati v občinski službi, razen če se za dobo te službe odpovedo državni pokojnini. 3. Občine z lastnimi voznimi parki in prometnimi sredstvi morajo predložiti pravilnik o uporabi teh parkov in sredstev. Iz tega pravilnika mora biti razvidno, komu gre pravica do teh prometnih sredstev. Pri sestavi tega pravilnika je treba paziti na to, da se dovoli uporaba teh prometnih sredstev le onim, ki jih nujno rabijo za pravilno izvrševanje svoje službe. 4. Z novimi investicijami je treba odnehati in dokončati le dozdaj začeta dela, ki bi prekinjena povzročila škodo. Nova posojila ne bodo dovoljena niti eni občini, razen v nujnih primerih. V tein pi imeru je treba prošnji za potrditev posojila priložiti izčrpno poročilo o vsem dosedanjem dolgu dotične občine in pa podrobno utemeljitev o nujnosti in potrebi posojila. 5. Vse številke v proračunu dohodkov morajo biti realne. To velja zlasti za /nastanke, za nepobrane dohodke in za doklade iz prejšn jih let. Računati je treba torej le z onim, kar bo zanesljivo pobrano. 6. Proračunu je treba brezpogojno priložiti: pregled ostvarjenih dohodkov za tekoče leto 1931. po mesecih, proračune gospodarskih podjetij, ki jih je treba kot anekse priložiti splošnemu proračunu, potrjene šolske proračune v dveh izvodih, pregled izdatkov, ki obremenjujejo splošne občinske doklade po posebnem zakonu, zapisnik in sklep občinskega odbora, potrdila, sklepe in pravilnike o taksah, pristojbinah in o drugih občinskih davkih, ©v. pritožbe in prizive proti proračunskemu predlogu, kakor tudi ekspoze o navedenih odmerah neposrednih davkov. Pristojni organi, ki so pooblaščeni, da pregledajo proračunske predloge za leto 1932., ne smejo dopustiti prav nobene kršitve gornjih navodil in bodo za vsak nasprotni sklep poklicani na odgovor. Ta naredba finančnega ministra je bila preko banskih uprav dstavljena vsem občinam kot nujna. Tokio, 20. novembra, n. Gavne sile japonske vojske so prišle v Cicikar. Včeraj se je zunanji minister izjavil, da bodo japonske čete izpraznile Cicikar po vsej verjetnosti čez 14 dni. Tekom dneva je prišel v Cicikar guverner iz Har-bida Cang-Cin-Huj in proklamiral nezavisnost province, katere upravo je 1akoj prevzel. Medlem prodira japonska vojska dalje proti seve-rozapadu. Pri tem so približno 50 km severno od Cieikarja naleteli na ostanke vojske generala Ma. Pariz, 20. novembra, n. V tukajšnjih diplomatskih krogih se pričakuje v kratkem korakov Amerike v mandžurskem sporu. General Dawes, ki se je snoči preko pol ure razgovar-jal z vlado v Washingtonu, ni sicer hotel dati nikake informacije o ameriških namerah, vendar se z gotovostjo pričakuje, da bo ameriška vlada brezpogojno, četudi sama, nastopila. Pred izbruhom vojne na Daljnem vzhodu Kitajski ultimatum Društvu narodov — General čan-Kaj-šek namerava nastopiti takoj proti Japoncem na čelu dvomili jonske armade — Naraščajoča napetost med Japonsko in Rusijo Pariz, 20. novembra. AA. Splošno menijo, da bodo privatni razgovori med člani Sveta Društva narodov omogočiti sprejemljivo rešitev mandžurskega spora. Položaj se je nekoliko izboljšal. Svet proučuje razne predlogo za rešitev mandžurskega problema, ki dajejo nekaj upanja na ugoden izid. Tam, 20. novembra. AA. Po poročilu iz poučenega vira je kitajska vlada pooblastila svoje delegate v Parizu, naj zahtevajo od DN, da izvede sankcije, ki jih predvidevajo statuti za razne kršitve. Ce DN tej zahtevi ne bi ugodilo, naj kitajski delegati odpotujejo iz Pariza. Nanking, 20. novembra, n. Na seji Kuomin-tanga je izjavil predsednik Cankajšek, da bo takoj odpotoval v severno Kitajsko in prevzel poveljništvo nad celo kitajsko vojsko. Obenem je prosil delegate Kuomintanga, naj izpolnijo vse zahteve kantonske vlade, da pride na ta način do zedinjenja cele države. Maršal Cankajšek bo prevzel vodstvo nad dvoinilijonsko kitajsko vojsko, ki bo takoj nastopila proti Japoncem. Šanghaj, 20. novembra, n. Z ozirom na odločitev maršala Cankajšeka, da se takoj napoti v Mandžurijo in stavi svoje moči na razpolago domovini, so priredili snoči množice burne protijaponske demonstracije. Ljudstvo je vzklikalo Kitajski in zahtevalo vojno proti Japonski. Prijavilo se je tudi veliko število vojnih dobrovoljcev. Moskva, 20. novembra, n. Časopisi ostro napadajo Japonsko in jo dolže, da vodi v Mandžuriji imperialistično politiko. »Krasnaja Gaze ta« trdi, da je j&ponska politika ne samo imperialistična, temveč direktno naperjena proti sovjetski Rusiji. Pri tem podpirajo japonske težnje angleška in francoska vlada iu mora biti zato sovjetska vlada na vse pripravljena. Poleg japonske akcije v Mandžuriji se vodijo tudi še pregovori za oborožen sporazum med Japonsko in Poljsko. Moskva, 20. novembra, n. Dopisnik Hearsto-vega časoipsja je doznal na tukajšnjem japonskem poslaništvu, da za enkrat še ni nastopilo poslabšanje rusko-japonskih odnošajev. Japonska je bila proti svoji volji prisiljena, da prekorači vzhodno-kitajsko železnico, vendar s tem ne namerava oškodovati ruskih interesov, katere bo upoštevala tako dolgo, dokler ne bi Rusija v teh krajih začela zbirati svojo vojsko. Protifašistovska zarota v Ameriki Newyork, 20. novembra, d. Newyorška policija je odkrila protifasistovsko zaroto v Nevv-.vorku in zaprla nekaj oseb. Ugotovilo se je, da so zarotniki nameravali izvesti dinamitni atentat na Morganovo hišo. Aretiranci so pri zaslišanju izjavili, da so hoteli Morgana prestrašiti, da rip bi dal italijanskemu zunanjemu ministru Grandiju, ki se, kakor znano, zdaj mudi v Ameriki, nobenega posojila za sanacijo italijanskega fašizma. Katastrofa italijanskega vojaškega letala Gorica, 20. novembra. Včeraj se je na viden-sltem letališču smrtno ponesrečil italijanski vojaški pilot asp. Persano Vanecnzo. Pilot se je dvignil na vojaškem letališču Campoformido z lovskim letalom. Pri spuščanju se mu je motor pokvaril, nakar je zapustil letalo s padalom, ki pa se radi premajhne višine ni odprlo. Letalec je bil na mestu mrtev, letalo pa se je povsem razbilo. Zarota proti Venizelosu Atene, 20. novembra, n. Policija je prišla na sled zaroti proti vladi. Med aretiranci se nahaja tudi sin generala Papulosa, ki je poročnik v grški vojski Določbe nove avstrijske odredbe o devizah Dunaj, 20. novembra, AA. Glavni parlamentarni odbor je sprejel novo, tretjo uredbo o devizah. Uredba ima te-le važne določbe: Od potrdila Narodne banke so odvisne ne samo navadne pošiljatve in nakaznice, temveč tudi vse druge pošiljatve inozemskih plačilnih sredstev v inozemstvo; osebe, ki prijavljajo inozemska plačilna sredstva in kredite pri kreditnih podjetjih, morajo odslej v teku treh tednov prijaviti še svoje druge terjatve napram tujcem, glaseče se na inozemske vrednosti, razen če gre za transporte blaga; kupone za inozemske vrednostne papirje je treba ponuditi in prijaviti Narodni banki, ki jih bo plačala ob dospelosti; zlata in srebrna ažija za kovane šilinge je prepovedana; trgovina z drugim zlatim novcem je dovoljs* na le s pismenim potrdilom Narodne banke; prodaja nekovanega in nepredelanega zlata, srebra in platine v inozemstvo in nakup teh dragih kovin v inozemstvu je vezan na pismeno potrdilo Narodne banke. 700-letnica sv. Elizabete Berlin, 20. novembra. A A. O priliki 700-let-nice sv. Elizabete so priredila katoliška društva Nemčije velike proslave. Spominske proslave v berlinski Športni palači se je udeležilo 14.000 oseb. Berlinski škof je govoril o življenju svetnice in o njenem pomenu za moderno ženstvo. S proslave je bila poslana papežu udanostna brzojavka. Tudi listi priobčujejo spominske članke in ugotavljajo, da je sv. Elizabeta vzor krščanske dobrodelnosti. Veljkovič obsojen na smrt Beograd, 20. novembra. 1. Danes predpoldne se je pred tukajšnjim državnim sodiščem za zaščito države nadaljevala razprava proti Konstantinu Veljkoviai, ki je svoj čas skušal s peklenskim strojem, ki ga je dol>:l od članov nedovoljene organizacije v Sofiji, razrušiti železniško postajo v Nišu. Ob pol eni je sodišče izreklo razsodbo, s katero sta bila Veljkovij in njegov pomočnik Asen Nikolov (ta v odsotnosti) obsojena na smrt na veSalih. Žrebanje srečk državne loterije Beograd, 20. novembra. 1. Pri današnjem žrebanju I. razreda 23. kola srečk državne razredne loterije je bilo izžrebanih: 10.000 Din štev. 06004, 20.000 Din št. 36339, 30.000 Din št. 29147, 40.000 Din št. 2957, 80.000 Din št. 39694, premijo 200.000 Din št. 34415. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 20. novembra, d. Sedanji značaj vremena bo trajal naprej. ■ ' Seja naše najvažnejše gospodarske ustanove Odgovorne in težavne naloge Zbornice TOI v Ljubljani zaradi svojevrstne gospodarske strukture Dravske banovine Ljubljana, 20. novembra. Danes ob 9. dopoldne se je vršila v posvetovalnici Zbornice za TOI plenarna seja nanovo konstituirane zbornice, obenem pa se je obravnaval novi obrtui zakon, ki bo stopil v veljavo 9. marca 1932. Poleg zborničnih članov so seji prisostvovali ban g. Drago Marušič s svojim tajnikom g. dr. Brolihem, banski načelnik g. dr. Rudolf Marn ter dr. Fran Windischer. Globoke uvodne besede predsednika Jelačina Kot slovenski parlament bo Zbornica pospeševala solidarno obrt, industrijo in trgovino Po uvodu o novi sestavi Zbornice za TOI je predsednik Jelačin nadaljeval: Otvarjam današnjo sejo in pozdravljam pred- vsem bana Dravske banovine dr. Draga Marušiča, ki je z osebno navzočnostjo počastil naš prvi sestanek zbornice ter mu izrekam prj tej priliki za njegovo pažnjo in naklonjenost ter podporo, ki jo je naši korporaciji vsikdar nudil, v imenu zbornice najprisrčnejšo zahvalo. Obenem mi je čast izraziti mu željo, da ohrani tudi novoimenovani zbornici vso naklonjenost in podporo, ki je za naše zbornično delovanje' neprecenljive važnosti. (Odobravanje.) Nadalje pozdravljam banskega načelnika g. dr. Rudolfa Marna in dopisujočega člana ZTOI g. dr. Frana Windischerja. Ugotavljam sklepčnost seje, ker je od 48 Članov navzočih 43 članov. Svojo odsotnost sta opravičila Avgust Westen, ki se nahaja na poslovnem potovanju v Franciji, in inž. O. Dračar. Za overovatelja zapisnika današnje seje imenujem stavbnika Ivana Briclja in ravnatelja Antona Krejčija. Zahvala razrešenim članom Predno preidem na dnevni red, mi je častna dolžnost, da se skušam oddolžiti razrešenim gospodom zborničnim članom, ki so dolgo vrsto let z nami sodelovali v tej zbornici in s svojo inicijativnostjo, strokovnimi nasveti ter pozo-rili podpirali zbornico v zvrševanju zakonitih dolžnosti ter v njenih prizadevanjih za zaščito domačega dela in pospeševanje gospodarskega napredka. Posebno velja ta moja zahvala bivšemu podpredsedniku Ivanu Ogrinu, ki si je v teku svojega devetnajstletnega udejstvovanja v zbornici s svojo marljivostjo in pobudo pridobil trajnih zaslug. Enako se zahvaljujem tudi ostalim gospodom bivšim zborničnim članom za njihov požrtvovalen trud in moja iskrena želja je, da ostanejo vsi gospodje naši zbornici še nadalje naklonjeni ter da nas podpirajo v vseh stremljenjih in prizadevanjih. Novi člani — preizkušeni gospodarski delavci Obenem pa mi je čast' pozdraviti na današnji seji vse novoimenovane zbornične člane in dati izraza svojemu zadovoljstvu, da so se z novoimenovanimi vrnili v zbornico stari preizkušeni in zaslužni delavci in borci, predvsem naša nova zbornična podpredsednika Konrada Elsbacher in Engelberta Franchetti, nadalje, da imamo čast pozdraviti v naši sredini bivšega predsednika Narodne vlade in poslanika gospoda Josipa Pogačnika ter končno, da smo z novim imenovanjem pridobili za ožje sodelovanje v zbornici odlične obrtniške in trgovske organizatorje, med njimi posebno Josipa Kavčiča, predsednika Zveze gremijev in podpredsednika Trgovskega društva »Merkur«, nadalje Frana Bureša, predsednika in Jakoba Zadravca, podpredsednika Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru in celo vrsto načelnikov gremijev in zadrug, pa tudi Vas vse ostale tovariše in prijatelje. S tem imenovanjem so dobili odnošaji med zbornico in stanovskimi organizacijami še tesnejšega in intimnejšega izraza in vezi, ki bodo brez dvoma za vzajemno delo prav posebno koristne. Udanostna brzojavka kralju Smatram, da tolmačim razpoloženje cele zbornice, ako Vam predlagam, da s tega prvega sestanka novoimenovane zbornične uprave odpošljemo predvsem udanostno brzojavko našemu presvitlemu vladarju Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru. . Brzojavka se glasi: Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I, Beograd. »Novoimenovana Zbornica za trgovino, obrt In iudustrijo v Ljubljani, zbrana na svoji prvi seji, prosi Vaše Veličanstvo, da blagovoli sprejeti izraze naše neomajne zvestobe in najgloblje udanosti. Živelo Vaše Veličanstvo! Živel Visoki kraljevski dom!« Nadalje predlagam, da se odpošljejo pozdravni brzojavki tudi ministrskemu predsedniku Peri Živkoviču, ministru trgovine in industrije dr. Kosti Kumanudiju, novoimenovanemu ministru financ dr. Miloradu Gjorgjeviču ter našim ministrom ožjim rojakom dr. Albertu Krainerju ter Ivanu Puclju s prošnjo, da blagovolijo podpirati delo in prizadevanjo naše zbornice. Zakon, ki je zasekal globoko v našega gospodarstvo Namen in naloga današnje plenarne seje je, kakor sem že omenil, v prvi vrsti da se izvrši sestava nove zbornice. So pa še drugi važni dogodki, ki so se izvršili skoro obenem z imenovanjem nove zbornice, katerih današnja seja ne more molče preiti. Predvsem mislim tu na dejstvo, da je bil dne 9. novembra objavljen v Službenih Novinah »Zakon o radnjaina« kot enoten obrtni red za celo državo. Ta zakon zasega globoko v našo gospodarsko podjetnost in bo v pretežni meri odločilen za bodočo smer razvoja naše gospodarske aktivnosti. Smatral sem zato za potrebno, da Vam na današnji seji damo informativne in pregledne referate o odredbah novega obrtnega zakona predvsem s stališča naših zborničnih predlogov za iz- jednačenje obrtne zakonodaje za celo državo, da bodete mogli oceniti uspehe naših prizadevanj in razvideti, kje so bili naši predlogi upoštevani in kje ne, nadalje, kje nam prinaša novi obrtni red bistvene izpreinembe napratn dosedanjemu stanju in v koliko so te izpre-membe pridobitev in napredek odnosno poslabšanje napram dosedanjim prilikam. Jasno je, da na današnji seji o tem obširnem gradivu ne bomo mogli razviti podrobne razprave, marveč bomo imeli za to priliko razmotrivati položaj na odsekovih sejah, ki se bodo vršile v prvi polovici meseca decembra. To bo še dovolj pravočasno, ker stopi nov obrtni red šele 9. marca 1932. v veljavo. Odločno stališče za skupne zbornice Za danes bi želel, da se omejimo samo na en važen moment v okviru zakona o radnja-ma, to so odredbe glede zbornic. Po besedilu zakona imajo ostati zbornice v dosedanji sestavi bodisi kot združene, ali pa kot posebne. Izpremembe v sedanjem sestavu se lahko izvršijo glede razdruženja ali spojitve posameznih odsekov z uredbo ministra za trgovino in industrijo v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta, in sicer v roku treh mesecev, ako bo bili do dneva objavljenja zakona že sprejeti v zborničnih odsekih zadevni sklepi kakor tudi pri večini obstoječih obveznih ali slobodnih organizacij. Sklepi za razdvajanje pri nas ne obstojajo, marveč je nasprotno zbornica opetovano eno-dušno, kakor tudi pretežna večina stanovskih organizacij zavzela odločno stališče za skupne zbornice in ostane zaradi tega naša zbornica še naprej skupna zbornica za trgovino, obrt in industrijo ter bo vršila kot slovenski gospodarski parlament svojo vzvišeno nalogo, da pospešuje interesno solidarnost vseli treh glavnih panog našega gospodarstva, stremi za sintezo v gospodarski politiki in koordinira zahteve in potrebe industrije, trgovine in obrti. Prepričan sem, da bo novoimenovana zbornica, v kateri so v tako odlični meri zastopane naše stanovske organizacije obrtništva, trgovstva, industrije in gostilničarstva, zavzela v tem vprašanju istotako enodušno stališče, kakor ga je zavzemala zbornica v prejšnji sestavi. Bančna kriza Od zadnje plenarne seje, ki se je vršila dne 6. junija, smo preživeli v našem gospodarstvu zelo napelo dobo, ki kulminira v takozvani bančni krizi. Ta kriza pa je le refleks cele naše gospodarske stiske in v najožji zvezi s krizo svetovnega gospodarstva. Težak položaj našega denarstva je nalagal zbornici dolžnost, da usmeri vsa prizadevanja na to, da se kritični položaj čimpreje omili, da se obtok gotovine normalizira, zaupanje vlagateljev do denarnih zavodov zopet dvigne ter da ne pride do potresov v gospodarstvu, ki bi mogli povzročiti trajne nepopravljive škode. Najbolj napeto dobo smo srečno prebrodili Danes lahko mirno rečemo, da so rodila naša zbornična prizadevanja mnogo uspehov ter da smo najbolj napeto dobo jesenske sezije že srečno prebrodili. Pri tem pa ne moremo preiti preko velikih dogodkov zadnjih mesecev, ne da bi jih omenili. Mislim predvsem na zgodovinski dogodek, da nam je naš pre-svitli vladar v smislu svoječasne obljube, dane v manifestu z dne G. januarja, vrnil ustavo ter obnovil parlamentarni režim. Naš bodoči parlament čaka težka in važna naloga, da v prvi vrsti sitematično in dosledno izvede štednjo v vsej javni upravi in gospodarstvu, da tako lahko zmanjša v onem sorazmerju, kakor ao padli dohodki vsega gospodarstva, tudi državno in javne izdatke ter da v zvezi s tem tudi olajša bremena, ki danes pretežno zadevajo vse gospodarske sloje. Mi smo trdno prepričani, da se bo izvršitev te važne naloge posrečila in da bodo pri tem gospodarski interesi Dravske banovine v novi skupščini uspešno tolmačeni, ker se nahaja v novi parlamentarni delegaciji naše domovine tudi iz krogov našega obrtništva in industrije cela vrsta praktičnih gospodarjev in dobrih poznavalcev prilik. Za složno, stvarno in konstruktivno delo Ko zaključujem svoj pozdravni govor, hočem podčrtati predvsem eno željo: Kot zbornični predsednik sem dosedaj stremel v zbornici vedno za tem, da se v vsaki panogi našega gospodarstva varuje čim širša samouprava ter daje čim večja razvojna možnost. Kjer je bilo treba interese sorodnih in raznih panog razmejiti in razporediti, je bila moja tendenca ta, da se varuje solidarnost našega celega gospodarstva, katerega interesi so medsebojno tako prepleteni in povezani, da eden brez drugega ne more uspešno delovati niti napredovati. Velika opora — odličen zbornični aparat Jaz mislim, da sem na tej poti dosegel mnogo vidnih uspehov in vidim, da je ta pot edino pravilna. Zato želim v tej smeri vztrajati tudi v bodoče. Apelirata na vse Vas, ki ste že sodelovali z menoj, posebno pa na one, ki danes prvič vstopate v našo gospodarsko zbornico, da me v tem mojem stremljenju podpirate in sodelujete v korist splošnega napredka in zaščite našega gospodarstva. Pri meni bodete vedno našli za vse utemeljene težnje in predloge polno razumevanje, o čemer se bodete lahko sami najbolje uverili. Pri naših prizadevanjih nam je v veliko zaslombo in oporo naš odličen zbornični aparat, katerega požrtvovalnemu delu gre polno priznanje. Tciki časi, katere preživlja naše gospodarstvo v vseh panogah, zahtevajo, da vsakdo izmed nas s svojimi mnfrai, z vsem svojim znanjem in izkušnjami pripomore k omiljenju gospodarskih težkoč, da se vsi, ki so dobre volje, najdejo v složnem, stvarnem, konstruktivnem delu, katerega naša država kot celina, pa tudi naša Dravska banovina še v toliki meri potrebuje, da se izgradi do one stopinje kulturnega, socijalncKa in gospodarskega napredka, ki ga želimo čimpreje doseči. Oni, ki hoče to složno delo razkrajati in nas pri njem ovirati, je škodljivec in sovražnik našega gospodarskega napredka. To je treba, da pojasnite v vrstah Vaših stanovskih kolegov vsem, da ne nasedajo onemu beganju, ki želi, da nastopi zopet izigravanje in iiiivljanje enega stanu na račun drugega. V teli važnih trenotkih je treba, da se s svojo solidarnostjo, s svojim stvarnim delom oddolžimo mandatu, ki ga imamo do našega gospodarstva in na tem delu mi bodite vsi iskreno pozdravljeni! Dolžnosti naših gospodarskih predstavnikov v težki krizi Pomemben nagovor bana Dravske banovine dr. Marušiča Po otvoritvenem govoru predsednika g. Ivana Jelačina, ki ga je sprejela zbornica z viharnim Odobravanjem, je povzel besedo ban Dravske banovine g. dr. Drago Marušič, ki je dejal: Visoka zbornica! Ko iskreno pozdravljam novo imenovane člane Zbronice za trgovino, industrijo in obrt, bi želel predvsem dotakniti se enega glavnih razlogov, da je prišlo do imenovanja novih članov. Nesporno je, da moramo po 6. januarju 1029 v naši državi povsod in v vseh panogah javnega življenja ubrati nova pota, začeti novo življenje. Zato je potrebno, da se vse važne institucije zavedajo novega časa in potrebno je tudi, da delujejo v zmislu manifesta od 0. januarja 1029. Ko to poudarjam, obenem opozarjam vse novoimenovane člane visoke zbornice, da se Doba prerojenja tudi v gospodarstvu — Zahvala podpredsednika Konrada Elsbacherja iz Laškega se je nato zahvalil obema predgovornikoma za njuna govora. Omenil je zatem zgodovinski trenutek, ko prihajamo v novo dobo ustvarjanja, ko gre za prerojenje tudi v gospodarskih krogih. Ves jugoslovanski narod je v nedavnih volitvah na najsijajnejši način manifestiral, da hoče pozitivno delati. Trgovska zbornica bo delovala v duhu našega modrega vladarja ter bo skušala ohranili svoj dosedanji vpliv in sloves, h kateremu sta nemalo pripomogla zbornični predsednik Jelačin ter generalni tajnik Mohorič. Spomnil se je tudi požrtvovalnega dela ostalih članov uprave ter znanih gospodarskih strokovnjakov pri delu za procvit našega gospodarstva je obljubil svoje sodelovanje. Zahvala podpredsednika Engelberta Franchettija za obrtništvo V imenu obrtništva se je za svoje imenovanje zahvalil drugi podpredsednik g. Engel-bert Franchetti ter je v imenu obrtnikov pre-čital spomenico, v kateri je omenil sankcionirani novi obrtni zakon, ki bo stopil v veljavo 9. marca 1932. Poudarjal je, da bo zakon odgovarjal zahtevam in željam obrtništva in da bo podlaga za uspešno delo in zaščito obrti. Zahvalil se je vsem delavcem, ki so sodelovali pri sestavi novega obrtnega reda. Obrtništvo Dravske banovine ba poslalo Nj. Vel. kralju vdanostno izjavo, v kateri se bo zahvalilo za sankcijo zakona. Prav tako bo sporočilo zahvalo predsedniku vlade Petru Živkoviču, ministru za trgovino in industrijo dr. Kumanudiju, ministroma na razpoloženju Demetroviču in Šurminu ter redaktorjema zakona g. inšpektorju dr. Pavletiču in dr. Aranickemu in vsem referentom naše zbornice. Trgovci za pošteno delo za napredek Zbornice — Izjava Josipa Kavčiča v imenu 12.000 organiziranih trgovcev K besedi se je oglasil predsednik Zveze gre-mija trgovcev Josip Kavčič, ki je izrazil v imenu trgovcev zadoščenje, da je bila po dolgem času vendar popravljena trgovcem storjena krivica. Vse gospodarske organizacije Irmo v bodoče tesno sodelovale z Zbornico l’OI. Vsi, ki smo tukaj zbrani, se dobro zavec >mo naših nalog in v imenu svojih tovarišev mi je čast izjaviti, da bomo vsak čas pripravljeni za vedro in pošteno delo za napredek in prospeh naše zbornice. Zbornica si prav posebno šteje v čast, da ima v svoji sredi- dva narodna poslanca, in sicer generalnega tajnika Mohoriča in ravnatelja tovarne v Rušah Krejčija. Oba poslanca je prosil, naj se v našem parlamentu zavzemata ne samo za interese svojih srezov, temveč tudi za gospodarske kroge. V imenu 12.000 organiziranih trgovcev je izjavil, da trgovci v polni meri zaupajo prvaku vseh prvakov generalnemu tajniku Mohoriču, o katerem so prepričani, da bo docela zastopal njihove gospodarske interese. (Vihar odobravanja.) Poziv poslanca Krejčija na složno sodelovanje vseh gospodarskih ustanov Nato je povzle besedo novi član in narodni poslanec ravnatelj Krejči, ki je pozival na sodelovanje vseh gospodarskih ustanov ter se je zavedajo velikih nalog, ki jih imajo pred seboj. Zbornica za TOI je najvažnejša institucija v Dravski banovini, na drugi strani je pa Dravsk a banovina zaradi svoje gospodarske strukture in svoje zemljepisne lege ena najvažnejših banovin v državi. Zato so naloge te naše zbornice mnogo večje, mi moramo biti vzor zbornicam drugih banovin. Nahajamo se v dobi težke gospodarske krize in posebna dolžnost naših narodno-gospodarskih predstavnikov je, da pomagajo prebroditi težke čase krize. Pozivam vas k delu in vam čestitam k imenovanju, obenem pa izražam željo, da bi v tem velikem zgodovinskem času delovali ne samo v procvit banovine, temveč tudi državo v zmislu manifesta N j. Vel. kralja. Govor bana je bil sprejet s spontanim in prisrčnim odobravanjem. zavezal, da bo zastavil v parlamentu za naše gospodarstvo vso svoje moči. Upa, da bo mogoče s složnim sodelovanjem vseh čimpreje prebroditi težko gospodarsko krizo. Sestava odsekov in volitev odbornikov Pri drugi točki dnevnega reda so bili konstituirani zbornični odseki in izvoljeni naslednji funkcijonarji: V finančni odbor je bilo izvoljeno celotno predsedstvo in pa od vsakega odseka po dva člana, in sicer za trgovski odsek: gg. Stane Vidmar, trgovec iz Ljubljane, in Ferdo Pie ter, trgovec iz Maribora; za obrtni odsek gg. Fran Kavčič, gostilničar iz Ljubljane, in Jakob Zadravec, lastnik mlina v Središču, ter za industrijski odsek gg. ing. Jože Jelenc, stavbnik v Mariboru, ter Franc H e i n r i h a r, industrijalec v Ljubljani. Za podnačelnike v treh odsekih so bili izvoljeni : za trgovski odsek g. Josip J. Kavčič, predsednik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani ; za obrtni odsek g. Jakob Zadravec, lastnik mlina s Središča in za podnačelnika industrijskega odseka g. Anton Krejči, direktor tvornice za dušik v Rušah. Za pregledovalca računov je bil za trgovski odsek izvoljen g. Josip Lavtižar, trgovec in župan v Kranjski gori, za obrtni odsek g. Milko Krapež, urarski mojster v Ljubljani, in za industrijski odsek g. Ignacij Florijančič, ravnatelj pivovarne Union v Ljubljani, a za člane odseka za obrtno pospeševanje so bili v širšo upravo izvoljeni vsi člani predsedstva, vsi Člani obrtnega odseka in od trgovskega odseka g. Josip J. Kavčič, predsednik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani, ter od industrijskega odseka g. Anton Krejči, direktor tvornice za dušik v Rušah, in g. Franc Sire, tovarnar v Kranju. V ožji izvrševalui odbor odseka za obrtno pospeševanje pa gg. Ivan Jelačin mlajši, Engelbert Franchetti, Jernej G o 1 č a r, sodar v Celju, Josip Rebek, Ljubljana, Fran Kavčič, Ljubljana, Josip J. Kavčič, Ljubljana, in Franc Sire iz Kranja. Dr. Pretnar o novem obrtnem zakonu, ki ščiti naše obrtovanje kot noben tuj obrtni zakon V tretji točki dnevnega reda je zbornični tajnik g. dr. Pretnar razložil obrtni zakon. Danes prinašamo zakon v kratkih obrisih, obširneje ga bomo priobčili pa v nedeljski šte-r vilki. Novi obrtni zakon nudi legalnemu obratovanju zaščito, kakršne ne nudi noben obrtni zakon tujih držav. Vsa tvarina je sistematično predelana in najdemo v novem zakonu koncentrirano vse, kar je bilo preje raztreseno po raznih zakonih in naredbah. Obrtna opravila se dele v dve veliki skupini: na obrte, za katere je treba pooblastila (do sedaj obrtni list) in na obrte, za katere je potrebno dovoljenje (do sedaj koncesija). Nastop obrti je v glavnem zgrajen na dosedanjih predpisih. Nove so in zelo važne nekatere izpremembe. Da more ino-zemec nastopiti obrt, mora imeti dovoljenje bana, tuje delniške družbe in zadruga pa dovoljenje ministra trgovine in industrije. Prehod od enega na drugi sorodni obrt je mogoč, če ima dotični mojstrski izpit. Za večje število obrtov je predpisana kavcija. S smrtjo preneha pravica izvrševanja obrta, če se ne nadaljuje na račun vdove ali otrok. Pridobljene pravice ostanejo tudi potem v veljavi, ko stopi v veljavo novi obrtni zakon. To velja za lastnike obratov in za njihove zakupnike. Odličen referat d Odredbe o zaščiti domačega dela redu ter naš gos Deveto poglavje novega obrtnega zakona govori ougodnostih za pospeševanje domače podjetnosti. Po nekaterih vesteh naj bi te določbe predstavljale nekaj novega. Toda to ni pravilno, kajti ideja zaščite domače podjetnosti je že izražena v čl. 140 in 141 obrtnega zakona kr. Srbije iz leta 1910. Odredbe tega zakona so bile s finančnim zakonom za leto 1927.-28. razširjene na vse ozemlje sedanje kraljevine. Določbe novega obrtnega zakona ne predstavljajo torej nič novega, kar se tiče ideje same zaščite domače podjetnosti, pač pa so nove določbe v tej smeri tako dalekosežne, da bodo skoro edinstven primer, ako dobi zakon primeren komentar, ki je nujno potreben, ker zakon ni docela brez hib. Naročanje samo domačih obrtnih in industrijskih proizvodov Pravno materijo poglavja o ugodnostih za pospeševanje domače podjetnosti v novem obrtnem zakonu si lahko razdelimo s sistematičnega vidika na tri dele. Prvi del V3ebuje mere za zaščito domačega obrta in industrije ter obenem daje s taksativnim naštevanjem predpogojev pojmovno definicijo domačega obrtnega in industrijskega proizvoda. V drugem delu se govori o kontroli, v tretjem pa sledi sankcija. Takoj^v uvodu ie postavljeno načelo, da morajo država in samoupravna telesa za svoje potrebe naročati obrtne in industrijske proizvode, ki se izdelujejo doma, praviloma samo pri domačih podjetjih. Ravno tako morajo država in samoupravna telesa ter njih zavodi in ustanove izvrševati dela, katerih pogoje urejuje ta zakon in gredo na račun države odnosno njenih ustanov, samo po domačih podjetjih. Podjetja pa, ki izvršujejo ta dela, morajo pri tein uporabljati materija), ki je izdelan v državi. To načelo pa je oslabljeno s tem, da sme izjeme od njega dovoljevati v izrednih slučajih minister trgovine in industrije, odnosno ako gre za dela tudi še minister za socijalno politiko. Pomanjkljivo je, da ni tukaj nobenega kriterija, kdaj gre za ta izreden slučaj. V inozemstvu se smejo nabavljati samo oni proizvodi, ki se ne morejo nabaviti doma in inozemska podjetja smejo vršiti pri nas samo ona dela, ki jih ne morejo izvesti domača. Kaj ie domači proizvod Zelo dobro je, da zakon takoj po teh načelnih določilih odredi pojem, kaj je domači proizvod. Zakon zahteva zato izplonitev treh pogojev, in sicer se smatra proizvod za domač: 1. Ako je popolnoma ali pretežnim delom izdelan v delavnici (podjetju), ki ima svojo delavnico, odnosno napravo na področju naše države; 2. ako delavnica (podjetje) predelava surovine in polfabrikate, izdelane v državi in ako v svojih proizvodih uporablja pogonsko silo in surovine za pogon izključno domačega izvora; 3. ako delavnica (podjetje) zaposluje strokovno in pomožno 03obje in delavce jugoslovanskega državljanstva, a delavnico (podjetje) vodi jugoslovanski državljan; pri pravnih osebah, ako je poslovodja jugoslovanski državljan in ako je večina članov v upravnem odboru jugoslovanskega državljanstva. Pojmovna definicija domačega proizvoda je vsekakor potrebna, kajti popreje je bilo pri licitacijah vedno dovolj prepira o tem, kaj je domači proizvod in kaj ni. Logična dopolnitev te definicije je dana s tem, da pomanjkanje vseh pogojev, naštetih v točki 2 te definicije, ne vzame proizvodu karakter domačega izdelka, če ti pogoji niso doma sploh podani, odnosno ako so podani v nezadostni množini. Da se bodo mogli domači podjetniki uspešno udeleževati licitacij! Zelo važen ukrep za pospeševanje in zaščito domače podjetnosti predstavlja določba, da se pri licitacijah za državne liferacije, kakor tudi za izvedbo del na račun države, odnosno samoupravnih teles morajo pogoji in vzorci, posebno kar se tiče materijala, izdelavo in dobavni rok, tako določiti, da bi se domače obrtništvo in industrijska podjetja mogla prvenstveno in uspešno udeleževati licitacij. Ta določba je jako važna, kajti ako pošlje dotična oblast, ki razpiše licitacijo tak vzorec, ki ga naša podjetja v isti kvaliteti ne morejo izdelati, potem bi bila udeležba našim podjetjem onemogočena. Zakon Je tukaj ustregel zahtevam gospodarskih krogov, želimo in pričakujemo pa, da bo zakon o državnem računovodstvu v tem duhu dosledno izveden. V predračunih za gradnje, ki grejo na račun države se mora predpisati v prvi vrsti uporaba materijala, ki se izdeluje v državi. Za istim ciljem zaščite domače podjetnosti gre tudi določba, ki izključuje kazenske zavode od udeležbe pri državnih in drugih javnih licitacijah. Ta določba pa je žal oslabljena s tem, da lahko kazenski zavodi izvršu-jejo naročila državnih in samoupravnih teles. Važne določbe glede licitacij Zelo važne toda komentarja potrebne so sledeče določbe glede licitacij: 1. Pri nabavah .obrtnih in industrijskih proizvodov, ki se izdelujejo v državi v zadostni množini, se jemljejo v oceno in usvajajo ponudbe domačih podjetnikov in industrijalcev. Radi točnejšega razumevanja tega člena bi bilo treba, da komentar pravi samo domačim. Posebno važno je določilo, po katerem se more pri večjih dobavah razdeliti licitacija na več ponudnikov, s čemur je tudi obrtnikom omogočena udeležba. 2. Ako se proizvodi ne izdelujejo v zadostni količini doma, se usvajajo v prvi vrsti ponudbe domačih obrtnikov, industrijcev in trgovcev za proizvode domačega izvoda, pri katerih cene r- prekoračijo več kot za 10 odnosno 15% najnižjo ponudbo inozemskih udeležencev po vračunani carini in transportu do v licitaciji omenjenega mesta. (Višina 15% je predvidena za ona domača podjetja, k; uporabljajo suro- r. Jureta Koceta in podjetnosti v novem obrtnem podarski položaj vine, polfabrikate, materijah pogonsko silo izključno domačega izvora, a pomožno osobje in delavstvo je jugoslovanskega državljanstva, sicer uživajo boniteto samo 10%. Vendar smatramo, da bi vsi producenti, ki morajo uporabljati inozemske surovine, morali uživati istotako .15%. Odstraniti je treba dvojno terminologijo Pri večjem številu ponudb domačih podjetij se bo usvajalo pri enakih ostalih pogojih v prvi vrsti ponudbe robe boljše kakovosti. Pri vseh jednakih pogojih pa ima prvenstveno pravico za upoštevanje ono podjetje, ki v večjem odstotku uporablja surovine, polfabrikate do-, mačega izvora in ki zaposluje v večjem odstotku pomožno osobje in delavstvo jugoslovanskega izvora. Tukaj ni nobenega objektivnega kriterija, kaj se bo vzelo za bazo pri ugotovitvi tega procenta, ali vrednost blaga, ali količino, ali mero. Na vsak način je treba tukaj avtoritativnega komentarja, ker so vse te določbe tako obširne, da dovoljujejo v praksi jako neenotno postopanje odnosno zlorabe. To tembolj, ker zakon o državnem računovodstvu pozna edino izraz najugodnejše ponudbe, pa je tembolj potrebno, da komentar tudi to dvojno terminologijo odstrani. Mogoče bi vendar bila najbolj posrečena rešitev, če bi se usvojil sroječasni predlog naše zbornice k reviziji zakona o državnem računovodstvu, po katerem bi se za najugodnejšo ponudbo moralo smatrati ono, ki je pri seštevanju končnih vsot vseh ponudnikov najbližja povprečni vsoti vseh ponudb kot je to v Nemčiji in v Češkoslovaški. Ako se proizvodi sploh ne izdelujejo v državi, se bo upoštevalo pri jednakih pogojih v prvi vrsti ponudbe trgovcev, ki imajo v državi svoja obratovarišča, ki so jugoslovanski državljani in ki zaposlujejo najmanj 90% delavcev odnosno osobja jugoslovanskega državljanstva. Tukaj bi vendar bilo nujno potrebno striktno določiti, da ta odredba velja edino za trgovce, a ne za komisijonarje, odnosno agente, ki po trgovskem zakonu spadajo pod pojem trgovca. Važna je dalje odredba, ki predvideva ponovni razpis licitacije v slučaju, da se pri prvi licitaciji ni prijavilo zadostno število podjetij. Domača podjetja imajo tukaj vse poprej navedene bonitete tudi če so pri prvi uničeni licitaciji bile njihove cene dražje za 10 ali 15% od svetovnih cen. Vse to velja tudi za izvršitev del na račun države odnosno samoupravnih teles. Zelo važna je nadaljna odredba ki nas bo gotovo zanimala, ker fiksira točno, da se računi o izplačilu nabav, odnosno izvršenih del morajo efektuirati, čim so predmeti odnosno dela licitacije izvršeni in po pristojnih organih prevz.eti. Ako se izplačilo ne izvrši v roku 3 mesecev (mišljeno je gotovo od časa prevzema, če tudi ni izrecno rečeno), potem mora plačati država zakonite zamudne obresti, a dotični državni organ, ki je zakrivil zamudo, odgovarja inaterijalno in disciplinsko. Pri teh določilih pogrešamo določb v pogledu dolžnosti prevzema blaga po državi, kar mora storiti pravilnik. V svrho realizacije plačil bi bilo nujno potrebno, da se ob koncu vsakega bu-džetnega leta sestavi točen pregled vseh še neplačanih dobav in špecijelno za to svrho vstavi potrebna vsota v novi budžet. Brez dragih komisij! Ministrstvo za trgovino in industrijo vrši preko svojih podrejenih organov, odnosno oblasti nadzor nad podjetji, odnosno osebami, ki jim je pri licitaciji bila poverjena dobava odnosno delo. Ta kontrola ima točno ugotoviti, dali se pogoji izvršujejo, tako glede domačega proizvoda itd., kakor smo preje čuli. Razveseljivo pri tem je vsekakor dejstvo, da se bo kontrola vršila lahko po podrejenih organih, recimo pri nas po banovinskih, odnosno sre-skih referentih ter se tako izognemo enkrat za vselej onim ominoznim komisijam, ki so neoflcijelno in oficijelno povzročale podjetjem ogromne stroške. Pri kontroli je zajamčena tajnost vseh podatkov. Strošek kontrol po tem zakonu pa gre izključno na račun državnega budžeta. Tukaj naj omenim, da je kompetenca kontrole po tem zakonu prenesena na ministrstvo trgovine in torej v nasprotju z zakonom o državnem računovodstvu, ki ga bo torej treba tudi temu odgovarjajoče spremeniti. Ministrstvo trgovine in industrije je po tem zakonu dolžno, da stalno obvešča zainteresirane resore o tem, kateri predmeti in v kakšnih količinah se v državi izdelujejo. Tako vidimo, da posamezna ministrstva sama razpisujejo licitacije, kar nam ni prav in bi bilo boljše, ako bi vse nabave imelo v rokah odnosno, ako bi jih vodilo trgovinsko ministrstvo. Ministrstvo trgovine bo sicer vodilo evidenco vseh razpisanih licitacij za predmete in dela, toda bolje bi bilo, ako bi bile s to evidenco pooblaščene gospodarske korporacije, ki bi prej reagirale in ministrstvo trgovine takoj opozorile. Nekoliko pomagano je s tem, da so vsa ministrstva dolžna, da obveščajo ministrstvo za trgovino o razpisanih licitacijah. V kolikor kaka razpisana licitacija ne bi odgovarjala določilom tega zakona, je trgovski minister dolžan, da obvesti in opozori resornega ministra. Ako ne pride do sporazuma, odloča predsednik ministrskega sveta. Onemogočeno izigravanje Važna je dalje odredba, ki pravi, da domača podjetja odnosno lica, ki vrše javne nabave ali dela, ne morejo stopiti v nikako društvo z inozemskimi državljani ali podjetji. Gotovo je tukaj mišljeno, da se onemogoči izigravanje zakona s takozvanimi »slamnatimi možmi«. Končno sledi sankcija, ki obstoji v tem, da se podjetja, ki se ne drže določb tega zakona, kaznujejo s tem, da se jim odvzame delo, da se jih začasno ali pa za vedno izključi od javnih nabav. Te določbe so v toliko nevarne, ker v praksi dovoljujejo šikane do onih pod- jetij,. ki so sicer delala v dobri veri, zlasti ako pomislimo na mentaliteto uradništva proti privatnikom. Glede vprašanja domačega proizvoda v zadnjem členu tega poglavja se daje ministru trgovine in industrije pooblastilo, da v sporazumu z ministrom financ izda uredbo o izvrševanju javnih nabav in del. Tukaj manjka določba glede neposrednih dobav, ki so sicer v poglavju samem omenjene in analogno tretirane kot javne licitacije. Gre za 3 milijarde Din! To bi bila v glavnem določila glede pospeševanja domače podjetnosti in njene zaščite po novem obrtnem zakonu. Gotovo je, da je zakon izrazil s tem vzvišeno načelo, kar mi vsi naj-iskreneje pozdravljamo. Toda videli smo, da je potreben komentar k temu zakonu in dalje vemo, da je ravnotako važna druga polovica, to je odredbe, ki bodo določile samo proceduro vršenja licitacij. Razen tega je nujno potrebno, da se zakon o drž. računovodstvu, poglavje B »Pogodbe in nabave« prilagodi določilom obrtnega zakona, zlasti pa, da bi se v smislu prejšnjih predlogov naše zbornice kolikor mogoče v njem izjednačil pravni položaj obeh kontra-hentov. Lepih besed in načel smo imeli že poprej, pa vendar smo bili razočarani, zato upamo, da bo sedaj prišel vendar enkrat čas, ko se bo tudi delalo res v duhu tega zakona. Kako velikanske važnosti je ta zakon za nas, vidimo že iz dejstva, ki ga je poudaril naš generalni tajnik Mohorič na letošnjem kongresu privrednili komor v Velikem Bečkereku, ko je ugotovil, da gre pri vprašanju državnih dobav za nič manj kot tri milijurde dinarjev, kar predstavlja 50•/« naše zunanje trgovine. 2ivimo v času splošne svetovne gospodarske nesigur-nosti. Ako se ozremo na zunaj, da tembolj pravilno presodimo svoj položaj in izberemo pravo smer, vidimo, da je nastal v celem svetovnem gospodarstvu nekak kaos. Države, ki so še včeraj zastopale načelo svobodne trgovine, so začele tekmovati z zvišanjem carin. Svetovna konferenca iz leta 1927 ni ostala torej samo na papirju, ampak je imela docela nasproten efekt. Anglija, ki je takrat postavila to načelo, dviga danes carine, Francija uvaja kontingente, Nemčija uvaja agrarno zaščito, da ne govorim o Avstriji, ki se do nas kaže še bolj nepopustljiva. V zvezi s tem je pojav, da se naši izseljenci trumoma vračajo domov iz tujine, ki jim ne more, ali pa noče dati kruha. V taki situaciji nam pač ne preostaja druga pot, kot da zberemo vse svoje sile in ohranimo vsaj to zase, kar imamo, to je naše notranje tržišče. In zato je baš imperativna dolžnost države, da gleda na to, da njene dobave in njena i^ela pridejo izključno v prid njenim državljanom, in tu leži oni veliki pomen zaščite domače podjetnosti po novem zakonu, logično moramo iti po tej poti naprej in omogočiti tudi malemu podjetniku in obrtniku zaslužek pri licitacijah. V tem pravcu zahtevamo decentralizacijo dobav ker nam je le s tem podana garancija, da se bo zakon res dosledno izvajal. Na ta način bo tudi olajšana kontrola, posamezni interesenti bodo tako lažje pravočasno obveščeni o licitacijah in tudi ne bodo imeli visokih stroškov radi iskanja informacij. Centralizacija dobav ni nikakor upravičena s stališča racijonalizacije, to je poenostavitve in zmanjšanja stroškov. Izkazalo se je namreč, da bi dobave za posamezne edinice bile cenejše in ugodnejše, kot pa če so centralizirane. Toda tudi s stališča participacije celokupne privatne podjetnosti na državnih dobavah je upravičena zahteva po decentralizaciji. Tudi je pri dobavah za celo državo težko spraviti skupaj 10°/o kavcijo, posebno za obrtnika. Centrala si naj ohrani kontrolo na ta način, da recimo določa posameznim edinicam za nabave gotov maksimum, ki se ne sme prekoračiti. Dalje je upravičena naša zahteva, da pridejo v odbor za oddajo državnih dobav tudi izvenbeograjske zbornice, ki naj bodo v njem izmenoma zastopane. V zvezi z zaščito domače podjetnosti moramo zahtevati, da država ne nastopa kot privilegirani konkurent in ne posega v privatno gospodarstvo. Nasprotno njena dolžnost je, da privatnemu gospodarstvu, kjer je le mogoče, zlasti danes, nudi priliko za razmah in udejstvovanje. Tako ne moremo odobravati dela državne štampa-rije, ki je vzela v svoje roke izdelavo vseh pisarniških potrebščin, knjig, obrazcev itd. Dobiček je tu samo navidezen, ker plače delavstva in cela režija gre de facto na račun splošnega budžeta, kajti štamparija je oproščena davkov in raznih drugih dajatev. To je ne-reelna konkurenca, ki ubija privatno inicija-tivo in je ne moremo aprobirati. Ker sem poprej omenil kavcije, moram še ugotoviti, da je zlasti za obrtnike važno vprašanje vračanja kavcij po končanih licitacijah, ki se naj tako uredi, da bo mogoče obrtniku udeleževati se več licitacij, ki se vrše v krajših časovnih razdobjih. Radi tega bo treba, da se tudi tozadevno revidira zakon o drž. računovodstvu. Treba je dalje vpostaviti v budžetno gospodarstvo red, izjemne prilike zahtevajo izjemne mere, vendar pa smatramo, da je uvedba reda v budžetno gospodarstvo glavni predpogoj za uspešen razvoj naših ekonomskih prilik. To bi bile še v glavnem mere, ki naj bi poživile naše gospodarstvo in mu dale novega razmaha. Gospodarska politika se mora voditi s celotnega vidika! Naj omenim, gospoda, na tem mestu še sledeče: Mi vsi vemo, kako derutno nizke so cene agrarnim proizvodom in vse države srednje in zapadne Evrope se nam zapirajo in z veterinarskimi in administrativnimi predpisi ter ši-lcanami izigravajo trgovske pogodbe. Tukaj torej jasno vidimo, da moramo iti vase in ojačati svoje tržišče, ki nam edino ostane sigurno. Privilegirano društvo za izvoz pa je bilo upe-ljano v prvi vrsti v izključno korist Vojvodine, medtem ko morajo štiri petine ostale kraljevine plačati ceho. To ni jačanje našega tržišča in take enostranske gospodarske politike ne moremo odobravati. Gospodarska politika se mora voditi s splošnega, celotnega vidika. Zboljševalnih in učinkujočih ukrepov zahtevamo tudi za naše vinogradništvo, živinorejo, pe- rutninarstvo itd. Naj omenim samo lesno trgovino, ki je barometer za presojo celokupnega gospodarskega položaja naše banovine, v tej branži je padla letos renta za preko 1000 milij. dinarjev. Z žitnim monopolom smo mi izgubili okroglo 80—90 milijonov Din, tako da nam je iz našega narodnega gospodarstva vzeto nad 190 milij. Din samo pri teh dveh panogah in nikjer nimamo izgleda, da bi to izgubo nadoknadili. To so momenti, ki so veliko prispevali k poostritvi krize špecijelno v naši banovini. Mere za pomaganje našemu gospodarstvu so nujno potrebne in tu ni čakati par mesecev z njih uvedbo, tako da jih dogodki prebite. Zbornica je v tem oziru med drugim poudarjala zlasti potrebo elastičnejše tarifne politike. Tudi pridobnina, ki v sedanji izmeri preob-čutno obremenjuje naše trgovstvo, industrijo in obrt, se naj primerno zni»a in z veseljem smo že čuli, da se bo to tudi zgodilo. Milijardni uvoz iz tujine nepotreben! V zvezi jačanja našega domačega tržišča, kateri cilj si je tudi naš obrtni zakon postavil, bo tudi logično zmanjšan uvoz. Naš uvoz je letos sicer nazadoval, toda je ostal po količini skoro ravnotolik kot lani, le po vrednosti je radi občutnega padca cen nazadoval, in sicer samo pri tekstilijah za pol milijarde. Vkljub temu se moramo, kakor je gen. tajnik Mohorič to storil odo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvu z dne 19. junija 1931 ekspro-priirani pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo splob; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike e pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd., 4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vseh, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gospodarstvo; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa zadrugina sredstva za po-vzdigo strokovne izobražbe članstva. Zadružna pogodba z dne 12. julija 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih petkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo. Načelstvo obstoji iz: načelnika, podnačel-nika in 3 odbornikov. Člani načelstva so: Lenart Ignac, posestnik v Gradiških Lazah 14, načelnik; Zajc Ivan, posestnik na Bregu 25, podnačeinik ; Tomše Feliks, posestnik na Zg. Jablanici 13; Birk Franc, posestnik v Bukovici 58, in Store Franc, posestnik v SevSku 41 Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. IIT., dne 8. avgusta 1931. Firm. 697 — Zadr. X 88/1. Konkurzni razglasi Sa 23/31. 3232 1273. Potrditev poravnave izven steča]a. Poravnalna zadeva: Kastelic Alfonz, trg. v Sevnici. Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil poravnalni dolžnik Kastelic Alfonz s svojimi upniki in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne dosega poravnava, prvenstveno plačati v celoti, ostali upniki pa prejmejo 40% kvoto, plačljivo v 12 mesečnih enakih obrokih, pri-čenši takoj po pravomočnosti potrjene poravnave, in da tej poravnavi prestopi kot porokinja in plačnica Kastelic Marta, zasebnica v Sevnici, 9 pravico takojšnje izvršbe po zapadlosti terjatev. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 18. novembra 1931. •Jg Sa 12/31—9. 3234 1274. Sklep. Poravnalna stvar Trapečarja Rudolfa iz Radne. S sklepom Sa 12/31—1 otvorjeni poravnalni postopek se v smislu § 55 zakona o prisilni poravnavi izven stečaja proglaša dovršenim, ker je potrditev poravnave postala pravomočna. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 14. novembra 1931. S 29/31—8. 3241 1275. Sklep. V konkurzni stvari Hrastnika Angelo-slava, trgovca v Ljubljani, Karlovška cesta št. 8, se na predlog prvega upniškega zbora dosedanji upravitelj konkurzne mase g. dr. Hacin Josip, odvetnik v Ljubljani, razreši te dolžnosti, ter na mesto njega postavi za upravitelja mase gosp. Kavčič Franc, posestnik in gostilničar v Ljubljani Privoz št. 4. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. novembra 1931. •g; Sa 7/31—10. 3235 127«. » Sklep. Poravnalna stvar Bevca Franca, trgovca v št. Jerneju. S sklepom Sa 7/31—1 otvorjeni poravnalni postopek se v smislu § 55 zakona o prisilni poravnavi izven stečaja proglaša dovršenim, ker je potrditev poravnave postala pravomočna. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 14. novembra 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 13277/1. 3238 Razglas. V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (Uradni list kraljevske banske uprave št. 28/125 od 6. februarja 1930) se razglaša, da je glasom sodbe okrajnega sodišča v Mariboru z dne 22. junija 1931, Kps VIII 383/31, prepovedano Bauman Francu, rojenemu 25. maja 1895 v Podovi in tja pristojnemu, srez Maribor desni breg, Dravska banovina, stanujoč v Račah, poročenemu delavcu, zahajati v krčme za dobo 1 leta, to je od 6. novembra 1931 do 6. novembra 1932. Po § 268. kaz. zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55 k. z. §a vendarle postreže taki osebi z opojilom. resko načelstvo v Mariboru, desni breg, dne 16. novembra 1931. Razne objave 3240—3—1 Poziv upnikom. Podpisana tvrdka je stopila v likvidacijo ter poziva vse upnike, da ji do 31. januarja 19 32 prijavijo svoje terjatve. V Ljubljani, dne 1. novembra 1931. »Nova Jugometalija«, družba z o. z. v likvidaciji v Ljubljani, VII., Žibertova ulica 27. $ 3225—3—2 Poziv upnikom. Poljedelska zakupna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani, se je po sklepu občnega zbora z dne 11. septembra 1931 razdražila ter prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve v teku 6 mesecev pri podpisani zadrugi. Poljedelska zakupna zadruga, r. a. a o. s. v Ljubljani v likvidaciji. je dajala denar skozi ozko špranjo je dal, je bilo to, da je dal dolgoletnega štab- no služkinjo dn tako se je razvil Al Jennings: 41 Pesnik in bandit In potem smo vsi trije začeli skupaj rešetati, koliko bi lahko vrgla takšnale povest in kam bi jo človek poslal. 2ivo smo se zanimali, kaj bo zdaj z njo. »Jezdeci prerije« s celimi vedri krvi so bili na mah pozabljeni ob tej čudoviti »Božični povesti«. Z navdušenjem, ki je lastna oboževalcem junakov, sva z Raidlerjem spoznala Porterjevo genij alnost. Sklenili smo, da pošljemo to zgodbo »črnemu mačku«. Tiste čase je bil v ječi izobražen Francoz, bankir iz New Orleansa. Njegova sestra je Porterjevo povest odposlala uredniku v New Orleans. Nismo mogli dočakati dneva, ki bi nam prinesel vest o usodi »Božične povesti«, čisto za trdno smo računali, da jo bodo tiskali brez odloga. Najmanj kakšnih petinsedemdeset dolarjev bo vrgla, smo si mislili. Toda nazadnje je povest prišla nazaj. Leta pozneje sem jaz sam pošiljal svoja dela od uredništva do uredništva. Toda nikoli nisem bil tako besen, če je kakšna moja stvar prišla nazaj, kakor sem bil takrat, ko je pošta vrnila tisto čudovito delo Billa Porterja. Vedel sem, da je bil grenko razočaran tudi on sam. Računal je na honorar. Svoji hčerki Margareti bi bil rad poslal majhno darilce. Zdaj bo morala že še počakati. Ta očetovska nezgoda ga je globoko bolela. Skoraj ničesar ni rekel, ko mu je Billy izročil zavitek. Bila sva tako razjarjena nad uredniki listov, da sva ga prosila, naj se nikoli več ne obrača nanje. — Polkovnik, morda bo prišel kdaj še dan, da jih bom lahko zavrnil jaz. Za zdaj se mi pa še zdi, da odločitve o tem nimam v svojih rokah. In tako se je vrnil k svojemu pultu in je pisal in pisal, šel je v svojo kaznilniško bolnico, na nočne hodnike pred celicami, in je zbiral gradivo ter je žalost in bedo, ki je bila okrog njega, z alkimijo O. Henrya izpreminjal v solnčno zlato svojih povesti. Marsikdaj nam je kaj od tega čital v našem »klubu puščavnikov« ob srečnih urah naših nedeljskih po-poldnevov, ki smo jih znali ukrasti mizeriji jetni-škega življenja. Klub puščavnikov. — žive pokopavajo. Por ter je bil z vso dušo in srcem in iz vsega svojega temperamenta bohem. Z vsem, kar je nepristnega in zlaganega in na kar človek tako pogostem naleti v svetu umetnikov, ni imel nič opraviti. Niti malo se ni razumel na takšne reči. Ljubil je prostost in neformalno družabnost. V takšnem vzdušju se je znal razgreti, nasmejati in pozabiti, še v kaznilnici se je izkazala njegova fantastična vagabundska narava. Ustanovil je »klub puščavnikov«, ki je štel šest članov: tri bančne sleparje, enega ponarejevalca menic in dva roparja ekspresov. Vsako nedeljo smo se sešli v konstrukcijski pisarni. V nobenem klubu naj višje družbe' bi se ne mogli vršiti bolj resni razgovori, bolj živahne in bolj resne diskusije in noben sladkosnednež bi si ne mogel želeti bolj okusnih obedov, kakor so bile te naše nedeljske južine. Naši bankirji so bili svoj čas člani naj bogatejšega sveta. Bili so izobraženi in visoko vžgojeni in to je bila kakor nalašč druščina za Billa Porterja. V klubu se je razmahnilo najboljše, kar je bilo v njem. On je bil kralj te ekskluzivne družbe. Bilo je v nedeljo, kakšne tri tedne potem, kar sem bil premeščen v poštni urad, ko sem prejel povabilo, naj ptistopim h klubu. — Smukni sem, polkovnik, mi je zašepetal Porter. Bolj nenavadne sprejemne ceremonije se najbrž niso še nikoli pri nobeni stvari vršile na svetu. Porter me je sprejel pri vratih konstrukcijske pisarne ter začel v slikovitem govoru moje odlične sposobnosti poviševati do neba. — Ta človek tu je finančnik, ki je pač vreden, da sedi med izvoljenci. Polkovnik ustreli vsakogar s tako gotovo hladnokrvnostjo, da se da to primerjati samo še s fineso, s kakršno Luiza začinja svoje omake. Luiza — to je bil priimek za Francoza, ki so ga bili zaradi nekih poneverb vtaknili v jetnišnico v Ohiu. Bil je rjave polti in živ, imel je manire princa; bil je prvi pisar v konstrukcijskem uradu in njemu smo bili dolžni hvalo za tajno kuhinjo, ki smo jo skrivali za stenami pisarne. Poroka tenis-igralca Odlični angleški tenis-igralec Austin se ja poročil s filmsko igralko Konstant. Poroki je prisostvovalo mnogo tenis-igralcev. Na sliki vidimo mladi par, ko se vrača iz cerkve. »potujoče« služkinje. Takia služkinja dela. v ponedeljek tu, v torek zopet drugod; ali pa hodi dopoldne nem, popoldne pa tja. Ena rodbina ji daje stanovanje, druga hrano; tako so vsi zadovoljni, ker ni za nikogar predrago, služkinja pa le pride na svoj račun. Če pa kakšna rodbina odpade, se prav lahko in hitro najde druga, ki vskoči. Tudi pri radio-postajah so se ženske obneslo kot napovedovalke. Amerika je prva imela napovedovalko, kii je kmalu bolj zaslovela kakor vsi moški napovedovalci. V Evropi pa se je pojavila prva napovedovalka v Milanu, potem pa v Varšavi. Danes so radio-napovedovalke nekaj vsakdanjega. Napovedovalke pa morajo biti jako izobražene ženske, imeti pa morajo tudi prikupljiv glas. Zvok je pni napovedovanju močno merodajen. Najbolj znana napovedovalka je dandanes Helena Cainc v Ameriki, ker ima nekakšen otroški glasek. V Nemčiji pa polagajo največjo važnost na jasno im točno izgovarjanje besed. Tako se ženskam, ki hočejo delati, odpirajo vedno nova pota poštenega zaslužka. Drevo — »general« Dandanes ne verjamemo radi na čudeže, in zat- tudi to ni čudež, če imajo v Ameriki drevo, ki je general. V Ameriki živi namreč mnogo ljudi, ki se ponašajo z vojaškimi naslovi, čeprav ti ljudje niso nikdar služili pri vojakih. Vsak advokat skoraj je major, vsak drugi bankir je polkovnik. Ko je boksar Tunney premagal Deinpsey-a, so ga imenovali za nadporočnika, letalca Lind-berga pa so imenovali po njegovem uspelem letu za polkovnika. Sicer pa Amerika naslovov ne pozna. Zato pa ni za amerikansko mišljenje nič čudnega, zakaj tudi kakšno drevo ne bi dobilo naslova poročnika ali generala. V Kaliforniji imajo velik naravni park, kjer rastejo največja in najbolj debela drevesa na svetu. V deblu nekega takega orjaka so napravili hotel za 40 oseb, skozi neko drugo deblo pa so izvrtali predor, da se vozijo avtomobili lahko skozi drevo. Iz drevesa »št. ‘218« pa bi lahko izdelali 90 milijard užigalic. Tega drevesa pa niso podrli, pač pa je tamošnji župan pri neki slovesnosti v parku podelil drevesu generalski naslov. Uradno se to drevo sedaj imenuje »general Shermannc; pravi general Shermann pa se je zelo odlikoval v bojih med severnimi in južnimi državami. Ogrski častniki polagajo venec na spomenik padlim vojakom v Berlinu Prehrana telesa skozi kožo Novo učinkovito in ceneno sredstvo za negovanje kože Primarji na oddelku za notranje bolezni v bolnišnici usmiljenih bratov na Dunaju prof. dr, Stejskal je izumil nov način prehrane bolnikov, kii ne morejo več uživati jedi na normalen način. Take bolnike hrani prof. Stejskal skozi kožo. So namreč bolniki, ki nimajo niti toliko moči več, da bi hrano žvečili; so tudi taki, da jim ne ostane nobena hrana v želodcu; tudi taki so. ki imajo v golti kakšno bolezen, da ne mOrejo požirati. Takim bolnikom mora pomagati koža in koža mora »jesti«, da doba telo zopet svojo moč. Seveda kože ne moremo hraniti s piščanci in s solato, ampak z neko posebno mažo, ki jo je sestavil prof. Stejskal iz masti, sladkorja in beljakovine. Če bolniku vtiraš to mažo redno v kožo, živi bolnik brez hrane in sestradano telo se zopet okrepi in sicer tako, da začne bolnik čez nekaj časa zopet lahko normalno jesti. Vse to so preizkusili tudi v laboratorijih. Koža pa ne daje hrane le naprej, ampak jo tudii sama uživa. Če v kožo vtiraš zgoraj omenjeno mažo, se koža okrepi in se napne, obtok • krvi se izboljša, kar ima za posledico zdravo in svežo barvo, tako da izgleda koža kar pomlajena. Gube izginejo in koža postane gladka. Ta učinek je še boljši, če se maži dodene neki Izvleček iz živalske kože. In še eno prednost ima nova maža — da skoraj nič ne velja. Sobota, 21. novembra 1931: Dar. M. Dev. Pravoslavni, 8. novembra: S. Ari. Mih. Nočno slulio imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec v Spodnji šiški. 42 milijonov dolarjev za dobrodelne namene Pred nekaj dnevi je umrla v Filadelfiji v Zedinjenih državah 74-letna gospa Wilson, ki je volila 42 milijonov dolarjev za dobrodelne namene. Ta ženska se zadnjih 30 let ni nikdar pokazala na ulici. V svoji mladosti je bila zaročena * nekim kapitanom, toda ta se je baš istega dne, ko bi se bil moral poročiti, odpeljal z jadrnico na morje, da bi ga, kakor je rekel, še enkral in sicer poslednjič prepihala krepka morska sapa. Mož pa je ponesrečil in umrl. Od tega trenotka dalje je gospa Wilson živela samo spominu svojega nesrečnega ženina in je dala speči vsak dan svežo svatovsko potico, ki jo je postavila na belo pregrnjeno mizo. Obiskov ni sprejemala, pa tudi sama ni k nikomur šla. Trgovci, ki so ji donašali živila, so morali živila postavljati pred vrata, gospa pa ji v vratih. Svojo oporoko je imela že zdavnaj pripravljeno. Njeno premoženje so cenili na 50 milijonov dolarjev, 42 milijonov pa je zapustila, kakor rečeno, za dobrodelne namene. nega načelnika svojega očeta in še nekaj generalov postreliti. Meseca oktobra 1. 1930. je prišel Čang-hsi-liang v Nanking, kjer je prisegel zvestobo tamkajšnji narodni kitajski vladi. Takrat pa že ni bil več tisti krepki mož, kakoršen je bil prej, ampak je bil že zelo slaboten in splošno so govorili, da ga je uničilo preobilno vživanje opija. Popolnoma drugačen mož pa je Čang-kaj-šek, ki ga imajo dandanes za neomejenega vladarja in diktatorja na Kitajskem. Tega moža so spravili na površje ruski boljševiki, v zahvalo pa je on sam vsak poskus boljševizma na Kitajskem neusmiljeno zatrl. Čang-kaj-šek je sin revnega sejmarja, ki se je vozil iz kraja v kraj s svojo robo. Mladi Čang pa je odšel v Kanton, kjer je hotel poskusiti svojo srečo. Tam je postal zelo delaven član kitajske narodne stranke in kadet v vojaški šoli, ki jo je bil ustanovil Hus Gorodin. Ker je bil jako bistre glave, je kmalu napredoval do generala in do vrhovnega poveljnika in državnega predsednika. Oženjen pa je s potomko ene najbogatejših kitajskih rodbin. Moderni ženski poklici Dandanes niso ženske, ki si same služijo svoj kruh, nobena redkost več, ampak že nekaj čisto vsakdanjega, in nobenega poklica ni, o katerem bi se danes dalo reči, da se za žensko »ne spodobi«. V najnovejšem času pa so se pojavili taki ženski poklici, o kakoršnih se našim materam ni niti sanjalo. Tak poklic je n. pr. »gigolina«. Kaj je »g>i-golo«, to vemo: to je fant, ki je nameščen na kakem plesišču kot plesalec, tako da nobena ženska, ki bi rada plesala, ne ostane brez plesalca. »Gigolines pa so plesalke, ki morajo plesati z vsakim, kdor bi rad plesal. V velikih hotelih nameščajo kot »gigetline« najraje dobro vzgojene in lepo in čedno oblečene ženske, ki pa morajo biti seveda tudi odlične plesalke. »Gigolina« torej ni nikaka dvolična razuzdanka, navezane na darove, ki jim jih stiskajo plesalci v roke. Svoje delo opravijo ob dogovorjenem času, potem so pa proste. Na plešiščih ima »gi-golina« svoje določeno mesto in njena dolžnost je, da pokaže obiskovalcem najnovejše plese. »G i goli na« torej ni nikaka dvolična razvzdanka, ampak je ženska, ki živi od svojega poštenega zaslužka — če hoče... »Gigoline« pa morajo biti krepke in zdrave, sicer svojega napornega posla noč za nočjo ne morejo izdržati. Drug poklic je poklic »potujoče služkinje«. Še pred malo leti ne bi bila nobena rodbina ■trpela, da njena služkinja »potuje« tudi h kakšni drugi rodbini. Danes pa je to nekaj čisto vsakdanjega, da si vzame po več rodbin skup- i poklic Amerika loži v Nemčiji To ni nikaka šala; lia Saksonskem leži res kraj, ki se imenuje »Amerika«; to dokazuje poštni pečat. Znameniti Kitajci Stari kitajski maršal Čang-tso-lin, ki je pred leti neomejeno vladal nad Mandžurijo, je postal 1. 1928. žrtev velike železniške nesreče; ljudje so takrat splošno govorili, da so Japonci nalašč poškodovali železnico, da bi spravili spoti mandžurskega mogotca. Za njegovega naslednika so po maršalovi smrti izvolili visoki častniki njegovega sina Čang-hsi-janga, ki je bil tedaj v Pekingu, glavnem mestu Kitajske, kot poveljnik mandžurskih čet jako znana osebnost ,ker je vedno hodil po ulicah sam in peš, ne pa kakor njegov oče, ki se je vozil vedno le v oklopnem avtomobilu, ki ga je spremljal močan konjeniški oddelek. Njegova obleka, ki jo je nosil v Pekingu, pa je bolj spominjala na poklicnfega jezdeca, kakor pa na generala in na najbolj mogočnega poveljnika čet na Kitajskem. * General Čang-hsi-liang je bil v diplomatskih krogih v Pekingu vedno dobrodošel gost. Kot športnik se je lahko meril z vsakim Evropejcem. Živel je v vsem kakor pravi angleškj »gentleman«. Plesati je znal vse najmodernejše plese in kakor vsak orientalec je bil tudi on strasten igralec. Pri igri pa ni imel nikdar sreče, ker je bil le preveč predrzen. Nekoč pa je imel vseeno srečo in je obral nekega bogatega Angleža tako, da je ta moral prodati več svojih posestev v Angliji. 2e od mladih nog pa so ga vzgajali kot bodočega vladarja Mandžurije in njegov oče je mnogo dal na svojega nadarjenega sina. Mladi Čang-hsi-liang je vlado tudi takoj po očetovi smrti prevzel, njegovo prvo povelje pa, ki ga izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 23. — Za tiskarno odgovarja Otmar Micliilek, — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.