Naročnina v Jugoslavln znaša mesečno Din 10.—, v Inozemstvu mesečno Din /J.—. — Uredništvo in upravai Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 1*335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vraiafo. — Nefranktrann pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji, vsaka beseda Din 1.—, mati oglasi. U tiaiij* v s« c tu l,te namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J9 Itev. 32 • Maribor, sobota, dne 16. m»rca 1940 » Leto XV IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Sumner Welles zopet v Rimu V Londonu je sprejel zastopnike delavske stranke. Podtajnik ameriških Zedinjenih držav za zunanje zadeve se je dne 14. t. m. vmil v Rim, kjer ostane dva dni, na kar odpotuje v Ameriko. V Londonu se je Welles posvetoval tudi s predstavnikoma delavske srtanke Attleejem in Greerawoodom. Po sklenil emtvi miru na severu Finska je sklenila mir, ker ni mogla pridobiti Švedske in Norveške, da bi dovolile prevoz angleških in francoskih čet čez njuno ozemlje Dne 12. marca ponoči je bil v Moskvi podpisan mir med Sovjetsko Rusijo in Finsko. Ponoči je finski parlament odobril mirovno pogodbo, ki so jo podpisali v imenu Finske ministrski predsednik Ryti, minister Hust Paaiskivi, general Karel Rudolf Walden in prof. Vajno Vojomo, za Sovjetsko Rusijo pa komisar za zunanje zadeve Večeslav Mihailovič Molotov, predsednik sveta ljud- Nairt za evropski mir izdelujejo Iz Bukarešte javlja »Berlingske Ti-da izdelujejo von Ribbentrop, T^solini in Ciano mirovni načrt, ki ga skih komisarjev Andrej Aleksandrovič ^ ,__________ „„ lz^>če Sumner Wellesu pred povratkom Ždanov ter član vrhovnega sovjetskega Naše vrnovno vojaško poveljstvo je p^ulirala precl Finsko je, da je sklenila J Zedinjene države. — Načrt bi utegnil sveta in brigadni poveljnik Aleksander skrbno proučilo to ponudbo in je ugo- mir z od finske,ja naroda priznano vla- gromni premoči ostala sama. Prosto- j Strateške meje niso bile še nikdar te-voljci so sicer prihajali, toda to ni bilo melj miru in jamstvo varnosti, temelj dovolj. Ni bila napaka Finske, če borbe miru in jamstvo varnosti za vsako dr-ni izdržala, temveč so jo zapustile tova- žavo je v tem, ako živi v prijateljstvu rišice-demokratske države. Neprestano s svojimi sosedi. je prosila Finska za pomoč. Toda naši: Sovjetska Rusija je dobila od Finske sosedje, je nadaljeval Tanner, niso sma-, ozemlje, ki ga je hotela, finskega prija-trali za umestno, da nam pomoč odobre. teljstva pa si ne bo pridobila nikdar in Zapadni velesili sta po malem okleva- to je tragično za bodočnost v odnosa jih nju izjavili, da sta nam pripravljeni po- med obema držama, moč poslati in sta to večkrat ponovili, j £dino y Č£mer je s0vjetska vlada ka_ Mihailovič Vasiljevski. Mirovna pogodba Vsebina mirovne pogodbe je ta-le: Meja bo potegnjena tako, da bo pripadla Sovjetski Rusiji vsa Karelijska ožina z mestom Viipuri, Viipurskim za- 1In®ti uspeh, če se izdeluje v sporazumu * drugimi interesiranimi državami. Na AngleSkem med vojno ne bo volitev Angleška vlada se }e sporazumela z pozicijo, katere predstavnik je Attlee, livom in otoki, zapadno in severno o- brežje Ladoškega jezera z mesti Kex-holm, Serdobil in Suojarvi, nekateri otoki v Finskem zalivu, nadalje na severu vzhodne meje Finske mesto Kuo-lajarvi ter Ribiški otok in Srednji polotok pri Pečengi (Petsamo) v Severnem ledenem morju. Točna meja bo določena v 10. dneh. Obe državi se zavezujeta, da ne bosta sklenili zveze s tretjimi državami, ki bi bila naperjena da se mandati spodnje zbornice po daljšajo za eno leto, ker vojna ovira izveobo normalnih volitev v spodnjo zbornico. Na zapadu so nekateri listi napovedovali pričetek n®mške ofenzive za 15. marec. Te na- Povedi so bile seveda smešne, ker no- . , . „ , . , *>eno armadno vodstvo ne bo povedalo Pr°h drugi pogodbeni stranki. Finska v naprej dneva nameravane ofenzive. da Sovjetski Rusiji v zakup polotok Han- Na fronti ni nobenih važnih dogodkov. Angleška letala lete nad Nemčijo, nemška pa skušajo priti nad Anglijo. Nemci pravijo, da so sestrelili neko francosko letalo nad fronto pri Strasbourgu. ■ Heti Japonci En Sovjetsko Rusijo so se odnoSajl poslabSali je poročilu Reuterja na mandžur-y Prišlo do novih incidentov. — Tokiu so mnenja, da bo Sovjetska usrja po končani vojni s Finsko obril a svojo pozornost na Daljnji vzhod. ° l u še poslabšati položaj ja- proAe_.rm.de na Kitajskem. Strahotna poiiiKna umora w Valjevu pred lodISiem V Valje™ se vrši razprava prnti Milo-radu Radoviču, mesarju, ki je kot pristaš JRZ iz političnih razlogov ubil našega sodruga Miljka Kjorača ob priliki volitev v parlament dne 11. decembra ^938. Istočasno pa je stražnik Simovič ^°il s strelom iz puške edino pričo tega °godka, krojaškega pomočnika Draga-114 Mikuliča. (»Radničke Novine«.) tovilo, da bi bila taka pomoč v vse d(Jt s jta^ero se SprVa sploh ni hotela ozirih zadovoljiva. Pojavilo pa se je -p0gajati ,n pustila pasti komunistično vprašanje, kako bi nas taka pomoč la*1", vla£J0 Kuusinena v Terijokiju, katero je ko dosegla. Prehod preko Baltika je za- smatrala 0d 1. decembra 1939 dalje za prt in Pečenga je zasedena od sov;etske vojske, ne glede na to, da bi bila ekspedicija po morju zelo riskantna. Pre- Rusjja ne bila pustila pasti Kuusinena, ostala je edina možnost prehoda skozi ako bi bik {inska armada poražena. — Norveško in Švedsko. Ponovno smo pro- j Treba jg priznatii da se je Finska borila sili ti dve vladi, da pristaneta na dovo- junaško. Dala je lep zgled malim naro-ljenje, da smejo angleške m francoske i dom kako je treba braniti svobodo. čete preko njunega ozem ja korakati na Kot socialisti pa moramo globoko ob- Finsko. Tako norveška kakor svedska žalovati stotisoče žrtev, ki so padle ta-.j _ .i. „ na ruski kot na finski strani. Kajti te žrtve so v ogromni večini finski in ruski delavci ter kmetje. Ka| sedaj? Za mirovna pogajanja v Moskvi so vedeli v Londonu in Parizu prav tako dobro kot v Helsinkih. V Helsinkih) je pritiskala za mir Švedska, v Moskvi pa Nemčija. V Angliji in Franciji, ©a tudi na Švedskem in Norveškem obžalujejo žrtve, ki jih je morala doprinesti Finska na oltar miru. C uje jo se pa tudi očitki na račun Norveške in Švedske, ki sta prepustili Finsko sami sebi. Res je, da bi Finska ne bila primorana skleniti takega miru, kot ga je, ako bi bila Švedska in Norveška odločeni priti Finski na pomoč, vsaj pa pustiti, da bi bila prišla tja pomoč iz Anglije in Francije. V tem slučaju bi se bila Finska lahko še dolgo branila. Toda tisti, ki delajo očitke na naslov Norveške in Švedske, naj se vprašajo, kaj bi bili oni storili v enakem polo- edino upravičeno zastopnico finskega naroda. Verjetno je, da bi Sovjetska go na skrajnem zapadnem obrežju Fin ske v Finskem zalivu za dobo 30 let in proti plačilu priznalnine 8 milijonov finskih mark letno. Sovjetska Rusija bo zgradila na tem polotoku oporišče za letala. Sovjetske čete pa se umaknejo iz pomorske luke Petsamo (Pečenga) ob Severnem ledenem morju. V Severnem ledenem morju sme imeti Finska vojne ladje do 100 ton in samo 15 ladij do 400 ton, vendar pa nobenih podmornic ali ladij za letala. Arzenal sme služiti samo za popravilo teh ladij. Preko Pečenge bo dovoljen svoboden prehod ruskim potnikom na Norveško in tudi neoborožena sovjetska letala bodo smela preko tega ozemlja leteti na Norveško. Iz Kandalaške (do kamor vodi železnica iz Murmanska) ob Belem morju bo speljana železnica do finske meje in od finske meje do Kemijarvija v svrho olajšanja prometa med Rusijo in Finsko. Finci žalujejo O mirovni pogodbi med Sovjetsko Rusijo in Finsko je govoril finski zunanji minister s. Tanner v radiju. Pripomnil je, da so pogoji, ki jih je morala Finska sprejeti, zelo hudi. Nato je podal pregled junaške finske borbe v treh in pol meseca vojne. Omenil je, da je Finska v tej svoji borbi proti o- vlada sta prošnjo odločno odbili. Njuno izvajanje nevtralnosti je postavilo nepremostljive ovire za pomoč zapadnih velesil. Če Finski ni bilo mogoče dobiti pomoči od zunaj, je bil rezultat vojne jasen. Zato smo pričeli proučevati možnost miru in smo bili že več tednov v stikih s sovjetsko vlado. Ta je odločno odklonila premirje med pogajanji in tako so bili naši delegati v sovjetski prestolnici v edinstvenem položaju, da so se nahajali tam, ko je vojna še trajala. Zaman so v pogaianjih poskusili spremeniti pogoje. Podrobnosti mirovne pogodbe so sedaj že znane. — Eno je gotovo, da se sovjetska Rusija ne želi vmešavati v finsko notranjo politiko. Kuusinenova vlada je bila postavljena ob stran. Finska vlada je samo z velikim oklevanjem sprejela mir, toda mirovna pogodba pušča nedotaknjeno svobodo, neodvisnost in integriteto Finske. Sedaj se pričenja delo za obnovo in mislim, da bomo uspeli. Imamo še vedno dovolj zemlje, da lahko živimo. Če nam uspe, da ohranimo edinstvo v sedanjem položaju, nam je to obljuba,1 žaju |Kar tj*, tu m,m ) J , t*1* i -jr-* —A-’-------> K-OUU Nihče se rad ne odloči za vojno, to je zadnja pomisel državnikov majhnih držav. Čim dalje odvrneš od sebe nesrečo, tem bolje. Nekateri trdijo, da je sedaj Finska v enakem položaju, kot je bila Češkoslovaška po odcepitvi Sudetov in da bosta prišli kaj kmalu na vrsto Švedska in da bo Finska zopet vstala po hudem udarcu, ki ga je prejela. Finska je popustila nad« moinemu nasprotniku Iz govora finskega zunanjega ministra s. Tanner ja je razvidno, da je Finska sklenila mir nepremagana, vendar v sve- nadmočnemu sovražniku. K temu jo je primoralo stališče Norveške in Švedske, ki sta odklonili, da bi smele francoske in angleške čete preko njunega ozemlja na pomoč. Mir, ki je sklenjen, ni sklenjen na načelu samoodločbe narodov, ampak iz V Italiji so ugotovili na seji korpora-1 nico, pošto in telefon pa se ne spre-'zrelišča strateških vidikov in potreb Sovinega osrednjega odbora, da so se sko- mene. j jetske Rusije, kakor so bile doslej skle- Določil je odbor maksimalne cene zalpjene še vse mirovne pogodbe na svetu, kruh, žito in moko, riž, olje, sladkor in In vendar vemo iz zgodovine, da je baš Tudi v Italili naraSCaie cene blagu Kljub odredbam proti draginji sli si, da trajno ne bi mogla kljubovati, Norveška. Mlogoče, mogoče pa tudi ne. Izgleda vsaj, da Rusija ne bo tvegala raJ vsi industrijski izdelki podražili od ^gusta 1939 do marca 1940 do 69 odst. v-amo v zadnjem tednu v februarju me-secu 1940 se je zvišal indeks za 13.6 od-otkov na debelo. V podrobni trgovini cene od lanskega marca v tem me-ecu višje za 17 do 18 odst. Odbor je sklenil, da se zvišajo cene ®su in mleku za 25 odst. Stanovanjske atemnine, oene za plin, vodo, želez- kavo do 31. julija. I tak mir vse prej kot trajen in da ne zbli- Na podlagi teh ugotovitev in sklepov žuje sosedov, ampak jih razdvaja ter je odbor sklenil, da se z dnem 25. mar-' ustvarja možnost za nove spore ter občem zvišajo mezde za — 10 do 15 odst. v 1 ^ ----- *-!1- še ene vojne na severu. Finska se bo sedaj posvetila delu in obnovi svodih razdejanih mest in vasi. Stotisoče grobov to in onostran fin-sko-ruske meje pa naj bo vsem resen opomin za bodočnost. Mir med narodi naj počiva na prijateljstvu sosedov. Koliko žrtev je zahtevala rusko-fInska vojna? Računajo, da je Sovjetska Rusija zgu- orožene spopade. Socialisti smo bili in bila v vojni s Finsko pol milijona voja- smo proti miru, ki ne temelji na spora- kov. in sicer četrt milijona ranjenih in Gcne^lni guverner Libije, Balbo, se mudi v zumu prizadetih, ampak na sili močnej- obolelih, 250.000 pa mrtvih. Zgube Fin- £&£ i3rX5tt!^"lS85 N*, ker vemo. kakšne so posledice ta- cev -pa znašajo 60.000 mož. od teh 30.000 čet v Egiptu. kega miru. I mrtvih. Ob obletnici zasedbe teSkoslovaSke sta po radiu govorila angleški zunanji minister Haliiax in dr. Beneš. Dne 14. marca je bila obletnica za-1 voljo obnoviti Češkoslovaško. Poskusi sedbe Češkoslovaške. Ob tej priliki sta Nemčije, da bi uničila gospodarsko in v angleškem radiu govorila angleški kulturno življenje Čehoslovakov, so se zunanji minister Halifax in dr. Beneš. | ponesrečili. \ | Halifax je dejal, da imajo zavezniki trdo] ___ S. dr. Živko TopaiovEč nam piše S. dr. Topaloviča smo opozorili na pisanje »Slovenca« v zadevi okrožnice glavnega odbora Socialistične stranke Jugoslavije o stališču socialistov do komunističnega gibanja, med katerima je potegnjena ostra črta ločilnica. S. Topalovič nas prosi, da opozorimo »Slovenca«, da je on (s. Topalovič) nameraval sporočiti vsebino omenjene okrožnice javno socialističnim zaupnikom v Sloveniji, dne 18. II. na sestanku v Mariboru in naslednje dni še v ostalih večjih krajih v Sloveniji. Toda kakor je znano tudi »Slovencu«, s. Topalovič ob tej priliki ni mogel govoriti. (Glej tudi članek »Što znači ovo iz Slovenije?« št. 168 »Nove Riječi« z dne 29. februarja, ki ga »Slovenec« še do danes ni ponatisnil.) Ker vsebine okrožnice stranke ni mogel niti ustmeno priobčiti povabljenim zaupnikom v Sloveniji, je bil mnenja, da jo bo še manj mogla »Delavska Politika«, pa je zato niti ni poslal v priobčitev. Tako so torej socialistični zaupniki v Sloveniji zvedeli o tej okrožnici — ne po njegovi in ne po naši krivdi — šele mesec dni pozneje. * Glavni odbor Socialistične stranke Jugoslavije pravi, da ije vsled prijateljstva med Sovjetsko Rusijo in nemškim fašističnim režimom potegnjena ostra črta ločilnica med socialisti in komunisti po vsem svetu. Politika ljudskih front je politika preteklosti. Napad sedanjega režima Sovjetske Rusije na Finsko je še poglobil nasprotstva med socialisti in komunisti, ker so se socialisti po načelu pravice samoodločbe narodov in načelnem odklanjanju vsake napadalne vojne postavili na stran finskega naroda. Tudi v Jugoslaviji so prekinjeni vsi stiki s komunisti. Komunisti gredo brezpogojno za parolami sedanjega moskovskega režima in mu slepo služijo. Socialisti pa so proti vsakemu režimu diktature, in to tudi. v .državah, v katerih bi imelo delavstvo večino, ker bi vsaka taka diktatura bila nazadnje vendarle diktatura nad proletarijatom. Anglijo stan® vojna 1100 milijonov dinarjev dnevno Angleški finančni minister je izjavil, da izda Anglija dnevno za vojsko, mornarico, letalstvo in oboroževanje 4 mi-| lijone funtov sterlingov, za obrambne ! naprave, ukrepe proti letalskim napa-| dom, plovbo in vzdrževanje cen življenj-i skim potrebščinam pa 1 milijon funtov i sterlingov. I Te dni je bilo podpisano angleško ] vojno posojilo v znesku 66 milijard dinarjev. , | | . |wjW Razbojnik Hace prijel Kranj, 14. marca 1940. Snoči po 22. uri je policija aretirala znanega razbojnika Haceta. Hace se je vjel v past. Hodil je obiskovat svojega tovariša Strmole-ta, stanujočega v Kranju, na Stari cesti št. 16. Detektiv Suc je opazil neznanca, ki je prihajal večkrat v Kranj z aktovko in črnimi očali ter zasledil, da obiskuje svojega tovariša na Stari cesti, ki se je v času zadnjega Hacetovega obiska že nahajal v zaporu. Ko je usodni večer Hace vprašal pri stranki Hervatin po tovarišu Strmoletu, je ta v dogovoru z detektivom poklicala policijo, Haceta pa pustila čakati na Strmoleta. Na Hacetovo nemalo presenečenje sta se pojavila pri vratih stražnika Kremžar in Medle ter navalila nanj in ga zvezala. Prizor se najbrže ne 6i bil odigral brez človeških žrtev, da Hacetu ni v tem hipu odpovedal revolver. Predno pa sta ga stražnika mogla zvezati, je potegnil iz žepa še en revolver ter obstrelil oba stražnika v nogo, stanovalca Hervatiiva pa v glavo. Vsi ranjeni so izven nevarnosti. Vsega skupaj je imel namreč Hace pri sebi štiri revolverje. — Vest o aretaciji Haceta se je razširila po mestu z veliko naglico in ljudje željni senzacij so drugi dan posegali po posebni izdaji »Gorenjca«. Med tem pa se aretacije nadaljujejo pri vseh sumljivih osebah, ki bi utegnile biti v »poslovnih« zvezah s Hacetom. Hace je pri zaslišanju priznal umor orožnika v Hajdini pri Celju, ostale umore, katerih ga obtožujejo, pa zanika. Na vesti pa ima več vlomov, tatvin in slično. Dama Ut fta Iz čeSk« Največje Švicarsko mesto Curlh — ikjer kot znano vladajo socialisti — je v enem letu razdelilo pisateljem in pesnikom leipe nagrade v skupnem znesku nad 100 tisoč Irankov (1 milijon dinarjev). Jkfovsko BoUtilca* ms- do&iva mSuuU. suSuCHcii, zofo po-covHOf hocoinuio takoj! Kava za Veliko noč, ČTK objavlja razglas predsednika vladle, da se bo izjemoma za Velikonočne praznike dobilo na živilske karte za čas od 18. marca do 14. aprila za vsako osebo po 40 g pražene kave. Razglas pa opozarja, da bo ta dodelitev samo izjemna, sicer pa ostane še naprej v veljavi prepoved praženja in prodaje kave. Prepoved kurjave v cerkvah. Vlada Protektorata javlja, da je vsled! pomanjkanja kuriva prepovedano kuriti v dvoranah, kjer se zbira občinstvo v večjem številu, kakor tudi v parnih kopelih, cerkvah in podobno. »Delavski pravni svetovalec« V prostorih Združenih strokovnih organizacij je bila razširjena delavska pravna svetovalnica, v kateri so nameščeni pravniki dr. Vojtech Miiller, dr. František Formanek in Jaromir Hlavaček, bivši urednik revije »Delovno Pravo«, ki dajejo članom strokovne organizacije dnevno pravne nasvete. Demokrati ne pojdejo z JRZ. »Trgovinski Glasnik« piše, da demokrati ne bodo nikdar šli skupaj z JRZ in zaključuje: »Že samo ime Milana Grola, kot predsednika demokratske stranke onemogoča sodelovanje z JRZ. Milan Grol ponavlja, da je za njega obstoj JRZ kot take program, proti kateremu se je treba boriti.« »Večernikoviin« uvodničarjem priporočamo, da pri študiranju vprašanja, zakaj nista šli Švedska in Norveška v vojno na strani Finske, najprej prečistijo precej enako se glaseče vprašanje izza časa čehoslovaške krize v septembru 1. 1938 in v marcu 1939. Ko bodo pošteno in možato odgovorili na to vprašanje, jim bo mnogo lažje najti tudi pravi odgovor v zadevi Norveške in Švedske. Vojno voditi na papirju je lahka stvar, samo da taki strategi še nobene vojne niso dobili. Aretacije Iranke vcev v Zagrebeu. Frankovci, ki predstavljajo hrvatski fašistični pokret, sc zadnje čase zelo živahni in vodijo strahovito demagoško kampanjo proti dr. Mačku. Med seboj si niso čisto složni, ker se eni prištevajo med naslednike Gotov, drugi k Slovanom, le v boju proti HSS nastopajo skupno. Vsled njihovega razomega dela je zagrebška policija zaprla 26 njihovih prvakov, med njimi oba voditelja prof. Milana Budaka in dr. Buča. Glavni upravni in nadzorni odbor »Merkurja« v Zagrebu je razpuščen in postavljen komisar Anton Jauk. Glavni odbor je bil izven linije Mačkovega gibanja, vendar pa v njem ni bilo nobenih ekstremistov. Novi italijanski poslanik v Beogradu. Za italijanskega poslanika je bil za Beograd imenovan Francesco Mamelli. Doslej je služboval v Lizboni na Portugalskem. Zedinjene države se resno pripravljajo. Kongres v Washingtonu je izglasoval kredit ameriški vladi za gradnjo 321 vojnih ladij in 1000 letal. Zunanji ministri Litve, Letonske in Estonske se nahajajo v Rigi, kjer bodo imeli skupno konferenco. Hrvatski književniki so pretekli teden posetili Ljubljano. Sprejeli so jih slovenski književniki, ki SiO priredili literarni večer, na katerem so hrvatski književniki čitali svoje duševne proizvode. Take prireditve je treba pozdraviti, ker nam omogočajo medsebojno spoznavanje na kulturnem področju. Stoletnica rojstva slavista dr. Gregorja Kreka. Dne 8. marca je bilo sto let od rojstva graškega vseučiliščnega profesorja Kreka. Krek spada med najpomembnejše slaviste. Umrl je 1. 1905. Doma je bil v Čateni pri Javorju na Gorenjskem. Jugoslovanskih poljskih delavcev letos ne žele v Nemčiji. Lani je bilo pri poljskem delu zaposlenih v Nemčiji okoli 15.000, Kakor sedaj javlja hrvaška banska uprava, Nemčija po obvestilu nemškega ministra dela ne reflektira na jugoslovanske poljske delavce. Zaradi vojne bo Nemčija letos rabila okoli 30.000 poljskih delavcev iz Italije. Tovarne za celulozo. V Dravski dolini osnuje industrijec R. Deutsch novo tvornico celuloze. Ta tvornica ima namen preskrbovati novo Huit-terjevo tvornico v Rušah s celulozo za umetno svilo. To bo tretja tvornica celuloze, ker je lani I. Bonač iz Ljubljane drago ustanovil v Krškem. Stara (prva) tvornica pa je Vevče-Medvode pri Ljubljani. Tudi z lovom ostane vse pri starem na Hr-1 vatskem. Predno je bila vzpostavljena banovina ! Hrvatska, so agitatorji HSS na shodih po de- j želi mnogo govorili tudi o novi ureditvi lova j oz, lovskih pravic. Povdarjali so, da bo lov pripadal kmetu in ne več meščanom, in da tore) lovišča ne bodo šla več na dražbo. Ko je nastala banovina Hrvatska, so kmetje ponekod na mah postali lovci in čim se je v nedeljo prikazala mestna gospoda s puškami na ramah, so ;o napadli in napodili. Tako se je polagoma iz lova na divjačino razvil lov na zakupnike lova in nedeljske lovce od strani kmetov. Sedaj je 'banska uprava morala s posebnim razpisom opozoriti javnost in vse občine, da zakon o lovu velja še naprej in da bodo tudi v bodoče smeli loviti oz. streljati zverjad samo zakupniki lova. Nezadovoljni hrvaški vseučilišču profesorji so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo izboljšanje plač. Iz tekstilne industrije. Jugoslovanski tekstilni industrijci so poslali v Anglijo svoje zastopnike zaradi dobave surovin za industrijo. — Tekma tujih držav na kulturnem področju v Jugoslaviji. Odkar je vojna v Evropi, opažamo v Jugoslaviji, da se razne države, ki se bore za vpliv pri nas, poskušajo tudi na kulturnem polju. Vsak mesec imamo kakšno razstavo knjig, enkrat nemško, potem italijansko, pa zopet francosko. 1 e d'ni pa sta prišla na go-St°Tanie nek nemški gledališki ansambl z opero »Nibelungen-Ring«, ki so jo igrali v Beogradlu, dočim je skoro istočasno obiskala Zagreb slovita »Comedie Francaise«. Prav te dni pa je bile v Zagrebu tudi prireditev Monakovskfc akademije v društvu prijateljev Nemčije. ___________ Opozorilo vsem pečarskim in keramičnim delavcem! Ker se nahajajo pečarski in keramični delavci v Beogradu v mezdnem gibanju za novo kolektivno pogodbo, zato prosimo in pozivamo vse tukajšnje in okoliške pečarske in keramične delavce, da naj nikar ne hodijo v Leograd na delo, ker bi s tem le otežkočili upravičeno borbo tamošnjih delavcev. — Zveza stavbinskih delavcev, podr. Maribor. Velik požar je uničil hrvaško vas Salopek pri Oguhnu. Zgorelo je 18 hiš in 22 gospodarskih poslopij, 22 družin je brez krova Zaplenjena radicstanica v Švici. Listi poročajo, da so imeli »komunisti« (najbrže špijoni) radiostamco, da so z njo motili francoska radijska poročila v nemščini. Interes na takih mo-titvati more imeti le špijon. Pri volitvah odborov delavskih strokovnih organizacij na Švedskem so bili izvoljeni za tunkcionarie izključno pristaši amsterdamske s rokovne internacionale, ki so obenem pristaši socialnodemokratične stranke Posvetovanja turških in angleških poveljnikov. V turskem vojnem in zunanjem ministr- ve7nit° te(,d.ni ančleiki « francoski po- if zracne dolgo konferenco. Kusk, zunanji komisar Molotov 50 let star. Molotovu je čestitala k jubileju nemška vlada po svojem poslaniku v Moskvi 3 Vlada Hitler je čestital papežu ob obletnici kronanja za papeža. Sumljive potopitve ladij. V pristaniščih veli-n h °bP1°rskl.h Test 'f bil° po v°)ni nagomila- starost ast7S| tr*t°Vsklh ladi>' ki s° 'bile rad, starosti stavljene izven prometa. Sedaj jih Iast- zavaruieb Tt '"'0 v pKwne< i" seveda visoko zavaruje o. Tak parnik se potem na morju oo- vsel T “k ' zanj visoko zavarovalnino vsekakor pa mnogo, mnogo več, kot pa bi dobil, ako bi bi! ladjo prodal za staro železo — vodno86! Sl na'VtČ *?h ladii pot°Pi Prostovoljno. Lastnik parobroda se dogovori s kakšnim podležem, ki uredi vse potrebno, da ladja zgine v valovih s posadko vredi Reši se samo eden ali dva, ki potem pričata v interesu lastnika. Da bi se ne zvedelo resnice o potopitvi, morajo pa ostali mornarji v hladni grob. Marsikatera potopitev, ki se pripisuje junaškim podmornicam, gre na škodo teh temnih elementov. Človeška družba pozna res strahovite hijene. Posvetovanje pravoslavnih cerkva na Balkanu bo te dni v Dubrovniku. Predsednik vlade protektorata dr. Hacha je poslal brzojavni pozdrav Hitlerju ob obletnici vkorakanja nemške vojske na Češko. Z&ne Grey: 82 Mož iz gozda »Kaj pravite o Rangerju?«, je nadaljevala Bo. »Jaz bi ga kupil na mestu, ako bi ga le mogel. < »Gospod Las Vegas, ste pač prepozni«, je pojasnila Helen, med tem ko je stopila naprej in položila roko na konja. »Ranger je moj.« Dale je pogladil odejo, jo zložil ter vrgel konju na hrbet, potem pa je z enim samim močnim zagonom namestil sedlo na pravem mestu. »Najlepša Vam hvala za žival«, je rekla Helen mehko. »Dam Vam ga od srca rad in zelo me veseli«, je odvrnil Dale, in ko je s svojo močno roko spretno zadrgnil podpas, je nadaljeval: »Tako, sedaj je pripravljen za Vas.« Pri teh besedah je položil svojo roko preko sedla in pogledal Helen, ki je stala pred njim, trepljajoč in božajoč Rangerja. Helen se je čutila močno in mirno, kot ženska, ki je v posesti svoje in njegove tajnosti ter je vzdržala Dalejev pogled. Tudi on je izgledal zbran, toda bronasta barva njegovega obraza se je zdela za spoznanje bolj bleda kot sicer. »Ne morem se Vam dovolj zahvaliti, — nikdar ne bom v stanju, poplačati dolga, — uslug, ki ste jih izkazali meni in moji sestri.« »Prosim Vas, da tega ne poskušate resno«, je odvrnil Dale. »Moja uslužnost, ki sem Vam jo bil izkazal, kakor pravite, mi je mnogo koristila.« »Ali pojdite z nami v Pine?« »Ne.« »Toda prišli boste skoro.« »Ne tako kmalu, mislim«, je odgovoril in odvrnil svoj pogled od nje. »Kdaj?« »Pred pomladjo najbrž ne.« »Pomlad? .. . Do pomladi je še dolgo. Ali me ne bi hoteli že poprej obiskati?« »Ako bom le mogel priti v Pino.« »Vi ste mi prvi prijatelj, ki sem ga bila srečala na zapadu«, je rekla Helen resno. »Našli si boste še več prijateljev, — in, mislim, da boste skoro tudi na enega pozabila, — ki ste ga nazvala moža iz gozda.« »Svojih prijateljev nikdar ne pozabim. Vi pa ste — Vi pa ste moj največji prijatelj, kar sem jih kdaj imela.« »S ponosom se bom tega spominjal«, — »Toda ali boste pa tudi res mislili na to, — ali mi obljubite, da boste prišli v Pino?« »Mislim.« »Hvala Vam. Potem je vse dobro. . . Zdravst-vujte prijatelj moj.« »Zdravstvujte«, je rekel in ji segel v roko. Njegov pogled je bil jasen, topel, lep in vendar se je v njem zrcalila žalost. Auchinclossov močen glas je prekinil čarobnost teh trenutkov. In sedaj je videla Helen, da so bili ostali med tem že v sedlih. Bo je pojezdila tesno k skupini; njen obraz je bil resen in srečen vse obenem, ko se je poslavljala od Daleja. Natovorjeni osli so se že zibali 'proti zelenemu pobočju. Helen je bila poslednja, ki se je zavihtela v sedelo, Roy. pa poslednji, ki je zapustil lovca, Pedro je oklevajoč sledil. Veselo prepevajoč je krenil sprevod po rjavi stezi pod temnimi smrekami navzgor. Helen se je brez dvoma počutila srečno, toda v njenih prsih se je naselila bolečina. Spomnila se je, da pot na sredi pobočja napravlja ovinek in vodi na nek skalnat previs. Trajalo je dolgo, toda končno so dospeli do tega mesta. Z uzdo je usmerila Rangerja tja, da se je mogla še enkrat ozreti na rajski travnik. Pod njo je ležala, temno zelena in svetlo zlata globel, speča pod zahajajočim soncem, krasna, divja in samotna. Potem je zagledala Daleja na odprtem prostoru pod borovci. Pomahal ji je. In ona mu je vrnila pozdrav. V tem trenutku jo je dohitel Roy in zaustavil svojega konja. Pomahal je s svojim sombrerom in zakričal, da je šlo skozi ušesa; odmev se je čudno odbijal od skale do skale. »Prav gotovo Milt do sedaj ni vedel, kaj se pravi biti sam«, je glasno pomislil Roy. »Toda sedaj bo vedel.« Ranger je sam od sebe pričel stopati dalje, zavil je s skalnate police v smrekov gozd. Rajski travnik je izginil Helen izpred oči. Ure in ure je že jezdila po stezi, v senci in dišečem vzdušju, videla je lepoto divjine v njenih pestrih barvah, slišala mrmranje in šumenje voda, toda ves čas jo je obletavala misel na sladko, pomembno spoznanje, cla jo ta lovec, ta čudoviti mož iz gozda, tako izkušen v življenju v naravi, pa tako tuj za človeške občutke, oddaljen in poln moči kot elementi, ki jim je imel zahvaliti svoj značaj, ljubi in da se tega sam ne zaveda. (Dalje prihodnjič-) MtšiU Utfaffl/ HRASTNIK IZ REDNE SKUPŠČINE BRATOVSKE SKLAD NICE Prošlo nedeljo, dne lu. t. in. se je vršila v ittdlniški čakalnici skupščina novoizvoljenih delegatov krajevne Bratovske skladnice. h poročila upravnega odbora je bilo- razvidno, da so se dohodki vseh blagajn vi okviru bratovske skladnice močno dvignili, kljub te-™u_ pa so še vendar nezadostni za kritje tekočih obveznosti, kar velja zlasti za pokojninsko blagajno, katera pri nas še dolgo ne bo aktivna, zlasti pa ne ob sedanjih metodah sanacije, ki je bolj krpanje, kot sanacija. "o svojih rezervah je posegla tudi »bolniška -Magajna, toda le za malenkosten znesek, gre za kritje gotovih večjih izdatkov v pretečenem letu. Ostale blagajne so aktivne. Po poročilu je bila razprava o predloženem računskem zaključku, v katero so posegli v ittienu delegatov izvoljenih na listi »Zveze rudarjev« ss. Kladnik, Salamon Alojz in Tanšek ™ojz. S. Kladnik Rudolf je omenjal zlasti popolnoma nezadosten znesek predviden za zo-oo zdravi j en j e, ki znaša okrog 21.000 din ali odst. celotnih izdatkov" bolniške blagajne, predlagal je. da se ta znesek dvigne vsa.i na 5 odst. Nadalje je predlagal- da naj bi se v tem te-“i poslalo na letovanje otroke v večjem šte-V|'u kot lansko leto. Isto velja tudi za rekon '"alescente, prav posebno pa še za one številne judarje, ki bolehajo na revmatičnih obolenjih ''•med katerih bi se izbralo najtežje slučaje ter jih poslalo v zdravilišča. » ^govoril mu je predsednik, ravnatelj kat k’ ’e omenjal, da gornjim predlogom ni n 0r ni nasproten, vendar pa se tozadevno t. *°re zavezati za nikak določen znesek mweč naj bi se o tem odločalo le od slučaja S°Jlučaja, kakor bi pač kazala razpoložljiva jedstva blagajne. S. Salamon je omenil željo lanov, da bi se k zdravljenju zobovja priteg-"tfo Je drugega zobozdravnika v Hrastniku, *•’ dr. Dolanca, ki je tudi že pričel s privatno zobozdravniško prakso. Z njim naj bi se skle-£’la enaka pogodba kot z g. dr. Vidmarjem, Svotj predlog je utemeljil .s tem, da bi c*b prosti izbiri zdravnika imela dobiček blagajna ker bi v tem slučaju bilo še bolj gotovo kot dosedaj, da bodo vsa dela izvršena res prvovrstno. G. predsednik je obljubil, da bo tudi v tem oziru storil vse po-trebno, da se želii članstva ugodi. S. Tanšek je omenil kritičen položaj naših upokojencev in rentnikov, čijili prejemki se niso dvignili, kljub tako občutni draginji orW?aro- Apelira llu predsednika, naj bi 0 Glavne bratovske skladnice ter rudar-,K'eSa glavarstva izposloval čimpre.i subven-iz fonda za sanacijo pokojniskih blagajn Beogradu. Slučajno navzoča predstavuiika dr. Kubias za rudarsko glavarstvo in dr. Jfular za Glavno bratovsko skladnico v Ljub-tJani sta tudi zatrdila, da je s strani teh in-^anc ukrenjeno vse za čim ugodnejšo* rešitev te£a, tako perečega vprašanja. Zlasti se je tozadevno zelo povoljno izrazil g. dr. Dular, , °t zastopnik Glavne bratovske skladnice L|ubljani. Jako so storili naši sodrugi v polni meri ';ojo dolžnost do zavarovancev, o uspehih an neuspehih bomo pa še poročali, .^esedi se je oglasil tudi zastopnik »na-rafi K’ >zjavr*< da bi tudi oni imeli k ^nskemu zaključku kaj pripomniti, ker pa 510 imeli doslej v tej ustanovi nobenega za ' °Pstva (kar pa ni res, imeli so ga celo v .•'ravnem odboru in sicer enega odbornika, ki oil izvoljen na njihovi sku,pni listi pred trenil . ’ sta se zvezali NSZ in JSZ), tudi 'lajo nobenega pregleda čez poslovanje tega ocialnega zavarovanja. Zato prosi predsed-|et ’ da jim postreže s podatki za prejšnja ,a Lepi zastopniki delavstva! Namesto da , "kretti° povedo svoje predloge, kako ure- linM^ .na pr‘m®r .0I1°’ kar so malo preje ob-...oirali in obsojali druge, zakaj niso tega sto- LJUBLJANA Obiski v ljubljanskih bolnišnicah bodo ome-’ Ljubljano, je zelo dobro uspel. Vse točke so jeni. V ljubljanskih bolnišnicah nameravajo bile gladko izvajane in so naletele pri gledal-omejiti obiskovanje bolnikov na dva dni v! čili na zasluženo priznanje. Deklamacija pro- tednu. V zavodih, kjer je stotine bolnikov, so vsakodnevni obiski sorodnikov, znancev in kopice otrok itd., res neprimerni. Motijo bolnike, službeno osebje in prav pogostoma, slabo vplivajo na zdravljenje bolnikov. Mnogo obiskovalcev, izvzemši svojce, obiskuje bolnike iz gole radovednosti, kar je neprijetna tudi bolnikom. Potrebne nujne informacije pa lahko tivojne pesmi »Klic žene človeštvZvezi ru-DreJev Jugoslavije«. Polemiko o te i izvolitvi puščamo rudarjem samim! pripominjamo še, da se zastopniki »Jugo-*iiltratlske strokovne zveze« niso oglasil; niti Sri^. k debati, kar ie tudi značilno. Mnogo "Ja malo dežja! — Družnost! ZAGORJE OB SAVI p V °s!ovanje Mrakove gledališke skupine. — stnje i°, dne 17. t. m. ob 6. uri zvečer go-Vq ,v »Zadružnem domu« na Lokah Mrako-ZofiJi dališče iz Ljubljane, Gostje bodo upri-^'tnli ^rakovo meščansko tragedijo »Stari slikal *■. Delo, ki v petih skrajno razgibanih i ....v.. umctenu Prikazuje tragičen razpad ljubljanskega din 150, sedaj pa že Veikrarii Ka. doma, je bilo uprizorjeno že Če so res cene že ipri " 1-3;.,v Ljubljani z izrednim uspehom tako' »Žili - kakor Pri občinstvu. Torej jutri vsi, ........ družni dom«. Cene vstopnicam običajne. I povišal? V petek, dne 15. t. m. je na svojem stanovanju v Kejžarjevi ulici 9 umrl stari borec za delavske pravice s. Gajšek Siinon, upokojeni vlakovodja. PoKojni je umrl v 72 letu starosti in je že dalje časa bolehal. Življenje pokojnega sodruga je bilo ozko povezano s socialističnim delavskim gibanjem, kateremu se je pridružil že v zgodnji mladosti in. ostal zvest pobornik za del. pravice vse do svoje smrti. Pravtako se je deset- in desetletja udejstvoval v železniški strokovni organizaciji, v katero se je včlanil takoj, ko je stopit v železniško službo. Udeležil se je vseh stavk in bojev, ki so jih vodili železničarji za svoje pra- Občni zbor »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev« preložen. Radi nenadne smrti društvenega predsednika s. Simona Gajšeka je občni zbor, ki bi se moral vršiti v nedeljo, dne 17. t. m. v dvorani hotela »Orel« preložen na nedoločen čas. — Odbor. Uti*it iaub('i]nnlii Nek industrialec je pripovedoval, da ga je zaprosil nek njegov znanec, tovarnar v Nemčiji, za majhno količino nekega predmeta, ki ga naprošeni tovarnar izdeluje v svoji tovarni, dočim se v Nemčiji ne debi drugače kot na nakaznice, toda zaprošeni industrijalec je izjavil, da tej prošnji svojega dobrega znanca ne bo ugodil, ker se boji, da bi angleška opazovalna služba 2vedela za to neznatno pošiljko in bi mu odvzela dovoljenje za uvoz surovin, ki jih mora dobiti po morju preko Sušaka ali Trsta iz prekomorskih . dežel. Kajti Angleži dopuščajo uvoz surovin v našo državo samo za tiste tvrdke, za katere je znano, da ne trgujejo z Nemčijo. I din urne mezde v tekstilni tovarni. Pred kazenskim sodnikom okrožnega sodišča se je vice; ves čas je bil tudi naročnik delavskega tiska, prav tako pa se je živahno udejstvoval tudi na zadružnem polju. Kot soustanovitelj »ulasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev« je bil pred 8 leti izvoljen za predsednika društva in s svojo agilnostjo in požrtvovalnostjo znatno pripomogel k lepemu napredku železničarski godbe, ki mu bo v nedeljo svirala žalostinke \ poslednji pozdrav. Socialistično delavsko gibanje je s sodrugom Gajškom izgubilo enega izmed svojih najboljših sobojevnikov in mu bo ohranilo trajen spomin. Težko prizadetim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! Anonimna grozilna pisma je baje prejel šent-peterski župnik g. Žalar, ker se je na protestnih shodili, ki jih je Prirejala košaška občina proti mariborski občinski upravi, ki ni hotela priznati Košakom enega dela davkov tekstilne tovarne Rosner, ostro izrekel proti sedanji večini v mariborskem občinskem svetu. Kakor smo že poročali, »Slovenec« ni objavil izvajanj župnika Žalarja, pač pa je te dni zaključil debato o tem vprašanju, ki je njegovim somišljenikom postala že precej neprijetna, z grožnjo, da se bo meja med Mariborom in Košaki regulirala potom banske uprave, ako ne bo kar vsa občina vključena v mestno pranerje. Vsekakor je značilno, da nekateri gospodje v Mariboru kaj radi grozijo svojim nasprotnikom, omenjena anonimna grozilna pisma pa pričajo, da z grožnjami ne šte-dijo niti napram svojim pristašem, ki se drznejo oporekati. Glede priključitve Košakov je pa stvar taka, da se lahko izvrši le s pristankom večine o-bčanov, ki se morajo izreči za priključitev, t. i‘w t u .,!)•• k s../.o Vžigalnik, ki ga uiti iiuačni organ ne more radi suma tatvine blaga. V svojo razbremenitev je predlagal obtoženi delavec kot pričo neko delavko, ki bi naj potrdila, da je v tovarni nered pri v književanju prodanega blaga. O tej priči pa se je že pred zaslišanjem izrazi! zastopnik tovarne »Vunatex«,_ da je baje imela nek konflikt s tovarno. Delavka je bila potem zaslišana kot priča in je potrdila o ti stem neredu, kakor jo je obtoženi delavec predlagal. Ko pa je zagovornik delavca dr. Reisman vprašal pričo, kakšen spor je imela s tovarno, je povedala delavka, da .ie imela samo 1.50 din mezde na uro, pa še to so ji hoteli znižati na 1 din na uro in to že lani, torej v času veljavnosti naredhe c minimalnih mezdah, ko bi morala imeti najmanj 2.75 din na uro. Ker za I din na uro ni hotela in mogla delati, je raje odšla. V sodni dvorani je bila navzoča cela vrsta odvetnikov in drugega občinstva ter je nastalo splošno za.Prepašče-nje. Navzoči kar niso mogli verjeti, da bi bilo kaj takega mogoče. — Razprava je bila na to ipreložena, da se zaslišijo še druge priče o zatrjevanih nerednostih v tovarni »Vuna-tex«. Obtoženi delavec je trdil, da plačuje tovarna delavke še sedaj komaj z 1.50 din na uro in bi bilo dobro, če bi se zato zanimalo sresko načelstvo v Ptuju ter uvedlo postopek in preiskavo v smislu naredbe o minimalnih mezdah. San-Joscjevega kaparja zatirajo. 'Zadnje dneve prihaja mnogo Mariborčanov tia Lebarje, kjer si ogledujejo opustošene nasade. Pri nekaterih posestnikih v Ko-serjevi ulici so izsekali dobesedno vse sadno drevje, lepotično grmičevje, celo vrbo žahijko, da radikalno uničijo tega groznega uničevalca. Vendar se nam zdi, da uporabljeno sredstvo ni edino sredstvo za dosego smotra; mar se ne bi dalo z obrezovanjem in brizganjem doseči isti uspeh? V tem oziru bi si želeli od merodajnih kak poduk. •.,,, i i„ Nakaznice za bencin so bile izdane zopet samo v srbohrvaščini. N . , ,, j, \ i , |^ako se je podražilo blago, je razvidno najbolje iz izjave, ki jo je podal v četrtek pri kazenski razpravi na okrožnem sodišču ravnatelj tekstilne tovarne »Vunatex« iz Majšper-ga pri Ptuju, ki tudi izdeluje blago za obleke in suknje. Na tozadevno vprašanje je ravna-■elj povedal, da je stalo blago, iz katerega je mel ^ ravno^ oblečeno suknjo, lansko leto še 4... icn _ „ najnianj 30(| mejer . . . , . domačem blagu tako po- Orj u..;... Ljuoijani z izrednim uspehom tako1 skočile, kakšna mora biti razlika šele pri uvo-v »Zal}i.'r..ajOr pri^0bčmstvu- Torej jutri vsi,ženem, ko se je prevoz po ladjah tako zelo vrš;)a včeraj razprava proti nekemu delavcu J zapleniti. Prijatelj našega lista nam piše: Te iz tovarne »Vunatex« v Majšpergu pri Ptuju. | dni sem šel po Slovenski ulici. Na hodniku v ki je last ge. Kubricht in tovarnarja Novaka, bližini avtomatskega bufeta je sedel na nekem kovčegu majhen možanec nekje izpod Pohorja v Dravski dolini in si basal svojo pipo. Ko je bil gotov, je vzel iz žepa veliko povečalno steklo, in ker je bil sončen dan, je vjel sončne žarke v žarišče ter v par sekundah prižgal tobak. Brž je bilo par radovednežev, okrog njega, ki so se zadovoljno muzali, češ: »Tega vžigalnika pa še finančni organ ne niore zapleniti.« Pohorski možanec io je ,pa le pogrun-tal. Te dni so položili telefonski kabel v našem mestu in je upati, da bo seda.i telefonske mi-zerije konec, zlasti pa. da bodo dobili priključek na telefonsko omrežje vsi oni, ki so ga že toliko časa zaman zahtevali. Pravijo pa. da ima avtomatska centrala prostih samo še 200 številk. I.ckomotiva je povozila vratarja na koroškem kolodvoru, 57 letnega Filipa Berlota. —- Nesreča se je zgodila ob priliki premika v jutranjih urah, dne 15. marca. Ponesrečila sta se pri uradni vožnji na motociklu policijska uradnika Udovič in Rozman. Vnglo ju je na nek kup gramoza na državni cesti v Košakih. Koncert »Akademskega pevskega zbora« iz Ljubljane se bo vrši! v soboto, dne 16. t. m. s pričetkom ob 20. uri v »Sokolski dvorani«. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo. dne 17. marca g. dr. Zirngast Teobald, Maribor, Kralja Petra trg 3-1 in na praznik dne 19. marca g. dr. Pogrujc Stanko, Alaribor, Tvrševa ulica 14-1. Narodno gledališče. Petek, 15. marca: zaprto. Sobota. 16. marca, ob 20. uri: »Gejša«. Premiera. Nedelja. 17. marca ob 15. uri; »Neupravičena ura«; ob 20. uri: »Gejša«. PREVALJE Po zakonu o zaščiti države so bili obsojeni pred okrožnim sodiščem v Mariboru Karel Do-beršek, učitelj v pok. iz Prevalj na štiri mesece zapora, Vavče Matevž, delavec iz Gu-štanja na 3 mesece zapora ter posestnika Beno Kotnik in Adolf Kraulberger vsak na tri mesece zapora pogojno na dve leti. ker so podpisali letak »Vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije«. Glede ostalih točk obtožnice so bili oproščeni. Doberšek iu Vavče sta bila izpuščena na svobodo in bosta ostanek kazni odsedela pozneje. Za starešino okrajnega sodišča v Prevaljah je imenovan sodnik okrajnega sodišča v KRAN.I Slika socialnih razmer. Dočim je smotreno delovanje Protijetičnega dispanzerja razveseljivo, nas na drugi strani s skrbjo obdajajo številke, ki se nanašajo na ugotovitve jetičnih obolenj. Iz delovanja dispanzerja je razvidno, da je bilo 1651 prvih pregledov in pri teh pregledih se je odkrilo 46 slučajev odprte tuberkuloze, 28 slučajev! zaprte tuberkuloze, 19 slučajev zaprte pneumo, 39 slučajev sumljive tuberkuloze in 4 slučaje tuberkuloze drugih organov. Poleg teh pa je treba upoštevati vsa ona številna obolenja, ki jih dispanzer iz prejšnjih let svojega delovanja vodi y evidenci. Io je vidna slika slabih socialnih razmer, v katerih živi delovno ljudstvo. Borba za povišanje mezd delavčevi do tiste višine, da bi vsak delavec lahko kril zdravniško predpisani eksistenčni minimum, je čfsto upravičena, če hočemo imeti zdrav in tudi zadovoljen narod. Zdravniki sami čestokrat poudarjajo, da je to najbolj uspešno sredstvo proti jetiki. Tudi ne-higijenična stanovanja so v večini slučajih posledica slabih socialnih razmer. Ponekod jetični bolniki v tesnih in nezračnih stanovanjih ogrožajo vso družino. Gospodarski sistem, ki sloni na kapitalističnih načelih, ne more prinesti boljših socialnih razmer. Boj kaPitalista-posameznika za biti lli ne biti je v brezobzirnem izkoriščanju delovne sile. Kapitalizem, naj že bo katerikoli, ne pozna parole: Ljubi svojega bližnjega- kakor samega sebe! Kapitalizem ima edini cilj: čimvečje izkoriščanje delovnih množic v svrlio rasti svojega kapitala, ki ga kopiči v brezmejnost. V tem svojem stremljenju gre preko Človeških trupel in se ne ozira na bedo in skrb posameznika. Prosvetni popoldan priredi pevski odsek ->Vzajemnosti« v nedeljo, dne 17. marca ob 16. ‘ uri v »Cankarjevem domu«. Na sporedu je: pozdravni govor, nastop mešanega pevskega zbora, solospevi, deklamacije in igra enodejanka. — Vabimo delavstvo, da se te prireditve udeleži. Redni občni zbor ima SDSZJ na praznik 19. marca ob 15. uri v »Cankarjevem domu«. — Dolžnost slehernega člana je, da se občnega zbora udeleži in da pride točno ob določeni uri. Vsakovrstne obleke in blago za obleke v veliki izberi priporoča znana trgovina pri ALBINU JAZBECU V KRANJU. LAŠKO Zopet povišane cene mesu Naši mesarji so zopet povišali cene mesu od din 10 na din 12. Ne razumemo, kaj jih je napotilo k temu. Rudarji, tekstilci in državni nameščenci so že tako do skrajnosti gmotno izčrpani, da se nekaterim živilom sploh odpovedujejo. Veleme-sarjem, ki po cele vagone živine pošiljajo v Nemčijo in Italijo, pač ni potreba še večjih dobičkov. ŠT. VID NAD LJUBLJANO Prireditev naše »Vzajemnosti« v Ljubljani. V sredo, dne 6 t. m. je naša »Vzajemnost« priredila v Ljubljani pester večer. Da bi za to prireditev zvedelo čim več ljudi, so že zau-nje dni februarja naši sodrugi v prostih urah nalepljali po raznih krajih letake, ki so vabili na pester viečer. Že čez dva ali tri dni pa so bili naši letaki prelepljeni z letaki, ki so, vabili na neko prireditev tukajšnjega »Fantovskega odseka«, ki se je vršila 10. t. m. Na takšen način so torej j i < t i. i . skušali ovirati naše delo. Ker je ta način »kulturnega delovanja« za nas nesprejemljiv, smo na seji dne 4. marca obravnavali, kaj bi ukrenili, da bi tudi naši nasprotniki uvideli, da je njihovo početje nekulturno. Najenostavneje bi bilo vrniti milo za drago, to je, potrgati ali prelepiti njihove letake. Toda ta način »maščevanja« smo vsi odklonili. Nek sodrug je predlagal, naj pošlje društvo »F. O.« pismen protest, končno pa je zmagal predlog, da bi nalepili pod vsak prelepljen letak dva nova. »Napredek in prosveta, to naša bo osveta.« JESENICE Že danes opozarjamo na gostovanje »Vzajemnosti« iz Št. Vida nad Ljubljano, ki bo dne 17. marca ob 15. uri predvajala starafrancosko ljudsko igro »Burka o jezičnem dohtarju«, ob 20. uri pa krasno Nušičevo igro v 4. dej. »Pokojnik«. Predstavi bosta v dvorani »Delavskega doma« (Jesenice-Fužine). Vstopnice so v predprodaji v trafiki Rant (pri kinu »Radio«). Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto- in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) krasen velefilm »Greh mladosti«, s Polo Negri v glavni vlogi. Med dodatki tudi zvočni tednik, dalje tednik o pogrebu Ljube Davidoviča ter Tisana šala Popaj. — Za Jožefovo sledi krasen češki film »Velika skušnjava«. KOROŠKA BELA Občinski odbor občine Koroška Bela razpuščen. V sredo, dne 13. t. m. je bil izročen v roke podžupana občine Koroška Bela, • -i odlok/s katerim se občinski odbor občine Koroška Bela razpušča. Kot vzrok temu razpustu se navaja prekoračenje delokroga, V t \ . V A l- rr i* h 1' nMi!e ur »n * jrav posebne vrste pra\da, da je ni vsak vešč, kdor ne pozna njenih intrig. Kdor je prečital omenjeni članek, mora imeti salamensko dober laboratorij, da dobi približno analizo, na podlagi te velike zbirke zmešanih pojmov. Člankar govori o slovenskem delavstvu, kot da bi Mežica ne bila v Jugoslaviji, oz. v Dravski banovini in da se mu gre za manjšinsko vprašanje. Priporočali bi piscu omenjenega članka, da se malo potrudi med socialiste in prepričal se bo, da so vsi slovenski delavci in da se tega tudi zavedajo. Slovenci smo od rojstva in s tem je za nas socialiste to \praSanje rešeno. Zato> nam ni treba tega še posebej ob vsaki priliki poudarjati, to morajo samo tisti, ki si tega niso docela sigurni. Pri volitvah obratnih zaupnikov in delegatov bratovske skladnice se je šlo za strokovna iti socialna vprašanja, ki se tičejo vsega delavstva, zaposlenega pri tem podjetju in zavarovanega pri tukajšnji bratovski skladnici ‘brez razlike. Tudi kolektivna pogodba ne sme deliti delavstva po njegovem političnem prepričanju. Če je volilni boj razdvajal imenovani organizaciji. naj sedaj v interesu splošnosti preneha. Sedaj nas čaka delo! Upoštevati se morajo želje vsega delavstva — brez razlike. Tako smo delali mi do sedaj in tako bomo de-lail tudi v bodoče, če' rav se bo še kakšen ZaDOtevanle Ročne kovčege, nahrbtnike, listnice, denarnice, nogometne žoge, gamaše itd. priproča Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova c. 13 Bučno olje, vedno sveže in dobro, nudi Tovarna bulnaga olja, Maribor, Taborska utica 7 Klobuke najnovejših barv in oblik dobite pri fos. Bogataj Maribor, Gosposka ni. 3 Nizke cene. Strokovna postrežba. Pred nakupom si oglejte izložbe. naivnež zaletel v nas z očitki, da smo njegove inicijative izrabljali v svojci korist. Toda tega nam ne more nihče dokazati. Tudi se nismo s svojim delom še nikdar bahali. Ne tiče pa se vas, ako si še. nismo mogli zgraditi delavskega doma in če bi ga bili zgradili, tedaj bi se šele zaletavali vi nasi Kar se pa tiče »kulturt nega žarišča«, pa nam zadošča prostor, katerega točasno zasedamo, tako v Mežici, kot tudi v Crni. Sicer ,pa danes niso časi za to in izkušnje nas uče, da čebelice ne bodo gradile za trote... Kar se pa tiče naše 25 letne diktature, oprostite, nismo mi krivi, če vam delavstvo ni zaupalo. Seveda se boste izgovarjali na krivičen 'volilni sistem. To je pa približno tako kot tisti zakoni, ki jih je ustvarjala JNS v dobi njene diktature, da io sedaj lastno delo tepe. Ako bo vaše delo res tako enostransko* kakor ga člankar opisuje in pojmuje, tedaj ste lahko prepričani, da vam bo tako javnost kot tudi mi zastavili pot. Vsako dobro delo za splošnost pa že v naprej pozdravljamo in obljubljamo vsako podporo. Dobro mislečega nacionalista s tem člankom gotovo nismo žalili. Popravek. V št. 31 smo priobčili vest o izidu volitev, v katero pa se je vrinila pomota. Gre namreč za volitve v krajevna bratovsko skladnico, ki so se vršile 10. marca in ne za volitve zaupnikov, ki so se vršile dne 3. marca (glej št. 28 »Delavske Politike« z dne 7. marca 19405, pri katerih je sijajno zmagala rdeča lista ZRJ. RADVANJE Predavanje o socialni zaščiti delavcev preloženo. Ker nam je bi! iz neznanega vzroka odpovedan iokali »Pri lipi«, kjer bi se naj vršilo danes, v soboto, dne 16. t. m. predavanje, srno primorani to nredavanje preložiti na nedoločen čas. Prosimo vse naše zaupnike, da na to spremembo opozorijo vse delavce, da ne bodo po nepotrebnem hodili v lokal, kjer bi bili ob napovedani uri nezaželjeni gosti. POBREŽJE PRI MARIBORU Smrtna kosa. V D. M. v Brezju je v torek, dne 12. t. m. po kratki bolezni preminula 85- letna Roza Gradišnik, mati s. Simona Gradiš-| nika. Pogreb blage pokojnice se je vršil v če-i trtek, dne 14. t. m. ob veliki udeležbi znan-I cev in prijateljev. Zastopana je bila tudi požarna bramba, godba tvrdke Ehrlich pa je svi-rala žalostinke. Težko prizadetim svojcem izrekamo tem potom naše iskreno sožalje. Smrtna obsodba Poljaka, Nemški poročevaln! urad javlja, da je nemško izredno sodišče v Poznanju obsodilo na smrt poljskega kmetskega hlapca Petrola. Obdolžen je bil, da se je 4-septembra 1939 nasilno zoperstavil Nemce®, ki so zaplenili konje njegovega gospodarja. Delavski pravni svetovalec Odtegljaj pri bolezenski mezdi (Sevnica o. S.) Ako je delavec v času bolezni še v službenem razmerju, mora prejeti v smislu §-a 219 obrtnega zakona za prvi teden bolezni enako mezdo, kakor če bi delal. Iz tega izhaja, da lahko delodajalec tudi od te tedenske bolezenske mezde odtegne vse javnopravne prispevke, ki padejo po zakonu na delavca, kakor od redne mezde. Le v slučaju, da bi delodajalec delavca co nastopu bolezni takoj odpustil iz službe in ga tudi odjavil pri OUZD, mu ne sme od bolezenskega tedna ničesar odtegniti, ker delavec ni več v službenem razmerju. Tudi to se dostikrat dogaja. Prestavitev k drugemu delu (Sevnica o. S.). Odrejanje dela ie pravica delodajalca. Tudi dela\ca, ki se je pri obratu ponesrečil, lahko podjetnik dodeli po nezgodi k drugemu delu, čeprav je delavec sposoben še za prejšnje delo, samo dobiti mora enako mezdo. Taki prestavitvi bi se lahko delavec zoperstavljal le tedaj, če bi pri tem manje zaslužil. V tem slučaju pa bi mu lahko delodajalec službo odpovedal, a vsaj za odpovedno dobo 14 dni toi mu moral še plačevali staro mezdo. St© poravnali naročnino T Telef. 22-07 Glasbeno društvo zeleznisHih delavcev in uslužbencev v Mariboru naznanja vsem članom in prijateljem društva, da je agilni in dolgoletni predsednik društva, sodrug Gal šeK Simon vlakovodja v p. v petek, dne 15. marca t. 1. po dolgotrajni bolezni v 72. letu umrl Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 17. marca t. 1. ob pol 16. uri na pobreškem pokopališču. Maribor, dne 15. marca 1940. Hunalte šema pri ntiflli obIpMMI Karo-čevlii zaDoml^^inDo]^ Bogata izbira - zmerne cene S n/^ ”7 A n A//)/?/) srajce, kravate, klobuke, noga-/\ iM\_w M; vice kupite najceneje pri M. Kotnik, Maribor, Orajski trg 1 ABOZA- J. Preac, Maribor, Glavni trg 13 •bleke za gospode in fante* plašči za dame in gospode. — Največja izbira. — Še ugodne cene! in vse vrste moškega ter ženskega perila najceneje v veliki izbiri v >Oblačilnici< Glavni trg Stev. 11 Za praznine dobite za dom najboljša vina z znatnim popustom pri Senici, harlbor, Kneza Koclja ul. KLOBUKE otroške od din 30.34,42, moške 4 '2,52,72 Obleke, perilo, čevlje, nogavice, pomladanske plašče itd. nudi najugodneje konfekcija JaKon _ah, nnrlbor, Gli»Di lig Z Babo pridete najceneje do velikonočne Snobe? Čisto enostavno I Doma na podstrešju, dvorišču, vrtu, drvarnici, kleti in drugod leži polno starega ie-lezja, pločevine, cunj, steklenine in papirja, kar najugodneje prodate pri znani tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Kneza Koclja ul. 14 Tezno, vogal PtujsKe In TržaSKc c. Naj letos ne ostane nobena hiša v Mariboru brez velikonočne šunke! JAKOB PERHAVEC Maribor, Gosposka ulica Stev. 9 — Telefon štev. 25-80 Izdelava likerjev. Desertna vina. Sirupi. Zganjarna. Vedno na zalogi: rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka in srbska klekovača. Speci j allteti: Gren-čak in vermut. — Na debelo! — Na drobno! Za kinzoretl izdala In arelule Adolf Jelen v Mariboru. — Tlskš Uudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.